Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. ▼ Administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež ' na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.,če se tiska enkrat: 12 kr., ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. ^tev. 248. V Ljubljani, v petek 29. oktobra 1886 Letnik XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 28. oktobra. Carinska in trgovinska zveza pa Tržaška luka. V svojem govoru o prvem členu skliceval se je včeraj Neuwirth na ministra Pražaka in grofa Hohenwarta, rekši, da sta 1. 1877 govorila zoper ogersko nagodbo. S tem je hotel v poseben svit postaviti sebe in svoje tovariše na levi, češ, da oni bolj priznavajo in skrbe za državne koristi, kakor večina državnega zbora, ker nagodbi ne nasprotujejo, kakor so delali desničarji, dokler so bili v manjšini. Neuwirth je tudi omenjal, koliko pravic in koristi si je Ogerska polagoma prisvojila, pa ni pomislil, da s tem le prijema prejšnje vlade, ki so Madjarom vse privolile, samo da so mogle doma bolj tlačiti politične nasprotnike. Še posebno pa je grajal sodnijske razmere, češ, da med našimi in ogerskimi sodnijami ni nobene vzajemnosti in po-strežljivosti. Pri drugem členu je Stingel predlagal resolucijo, da naj si vlada prizadeva za enotno carinsko zvezo z Nemčijo; pa poročevalec Sochor je temeljito dokazoval, da je taka zveza za zdaj nemogoča in da bi Avstriji tudi ne koristila, zato je bila omenjena resolucija zavržena. Obširen razgovor se je pričel o četrtem členu, ki določuje, da Trst in Reka leta 1886 nehata biti prosti luki. Tržaški poslanci Burgstaller, Lu-zatto in Vucetič so zagovarjali dotično pravico Tržaškega mesta, ki je bila Trstu po cesarju Ka-rolu VI. podeljena in po Mariji Tereziji razširjena, in ki je Trstu pripomogla k sedanji veljavi in blagostanju. Vladi so očitali, da Trst zanemarja in Vucetič je predlagal sprejeti vsaj dostavek, da se prosta luka 1889 ne bode opustila, ako dotlej ne bodo dodelana poslopja, magazini in skladišča, ki so za pospeševanje prometa potrebna. Levičar Beer je odločno odgovarjal Tržaškim poslancem in povdarjal, da so proste luke že povsod odpravili, in da tudi Tržaška več ne ugaja. Omenjal je dalje, koliko je vlada storila za Trst, ter pripo- ročal Tržačauom, da naj bodo za vse to hvaležni Avstriji in da morajo prebivalci državi sami na roko iti. Trst ne sme pozabiti, da je nemško in avstrijsko mesto in da mora tako tudi ostati. Cela zbornica je pritrjevala besedam, da mora Trst avstrijan-sko mesto biti, proti trditvi, da je nemško mesto, pa so nastali glasni ugovori. Tržaški poslanec Lu-zatto je tudi takoj zavrnil dr. Beera, pa izustil drugo napačno trditev, češ, da Trst ni nemško, ampak italijansko mesto. To je pripravilo okoliškega poslanca Nabergoja, da je tudi on vstal in rekel, da se glede proste luke strinja z drugimi poslanci Tržaškega mesta in da bode ž njimi glasoval, oporekati pa mora trditvi, da je Trst italijansko ali celo nemško mesto; Trst je avstrijsko mesto z italijanskim in slovanskim prebivalstvom in upa, da ne bode ne nemško, ne italijansko, ampak da bode zmerom avstrijansko ostalo. Ta kratka, pa^prav primerna opazka bila je pohvalno sprejeta. Tudi kupčijski minister se je oglasil in krepko zavračal Tržaške poslance, rekši, da Trstu podeljena dobrota je imela po volji cesarja Karola VI. biti dobrota za avstrijske dedne dežele, ne pa samo za Trst, da se je Trstu po vladarju nekdaj dala posebna pravica, ki se pa sedaj po zakonitem potu zopet preklicuje. Ministrove besede so bile obrnjene proti Tržaškim poslancem, vendar pa to poslanca Burgstallerja ni zadrževalo, da ne bi bil po končanem govoru stopil k ministru in mu prav gorko stisnil roke, menda v zahvalo za moralične zaušnice, ki jih je dobil. Nehote nam je pri tej prikazni ua misel prišlo, kako so se morali nekdaj, ko je še pri vojakih palica fiela, kaznovanci pri poveljniku zahvaliti za petindvajset, ki so jih jim bili našteli. Jako ostro zavračal je Tržaške poslance tudi poročevalec Sochor, ki je zlasti povdarjal, koliko je Avstrija za Trst že storila, in kaj bi bilo ž njim, ako bi ne bil pri Avstriji. Burgstaller bil je vsled tega govora silno razjarjen in se je oglasil k dejanskemu popravku, češ, da nihče tega ni govoril, kar je njemu podtikal poročevalec, menda zarad pomanjkanja drugih razlogov, ali ko je prišlo do glasovanja, bil je sprejet IV. člen po nasvetu odsekovem. Za Burgstallerjev predlog, da naj zbornica preide na dnevni red, in za prej omenjeni Vucetičev pred- log glasovali so samo Tržaški in italijanski poslanci iz Istre, Gorice in južnih Tirolov. Danes se obravnava nadaljuje. Veliko govornikov je vpisanih pri XI. členu, pri kterem imajo levičarji poseben predlog. Jutri upajo poslanci to reč dovršiti, v soboto bi bilo tretje branje, in potem bi se razšli na svoj dom. Žganjarji in družba treznosti. Deželni odbor kranjski ravnokar zopet razpisuje javno dražbo na zakupnino vžitnine na porabljene žgane pijače, ktera je nastavljena na blizo 112.000 gl. Samo po 6 krajcarjev plačati je od litra vsake take pijače in vendar — kolikošnja svota se nabere! Grozno! Oe bi naš glas kaj veljal, bi rekli: Naložite na šnops po 12 ali po 18 krajcarjev na liter, zato pa oprostite vino daca in ne zahtevajte od piva užitnine, kjer se ta pobira in strupeni kači se bo vsaj ena glava strla, če že ne vse. S tem, da bi se vino daca oprostilo in žganje še huje zadacalo, pomagalo bi se v prvi vrsti našemu narodu, ktero bi zopet rajše po zdravem vinu segalo, kakor pa po smradljivem šnopsu. Dalje naj bi pa tudi pivovarji nekaj več sprevidnosti imeli in naj bi kuhali pivo potrebam našega naroda primerno. Po Koroškem pil sem letos po 7 kr. vrček piva, ki je bilo prav tako dobro za žejo, kakor Ljubljansko po 11 in 12 krajcarjev, če tudi morda ni imelo toliko gradov alkohola v sebi. Na češkem se pivo tudi vseskozi po 6 in po 7 kr. toči; prav taka je na Dunaji in v Gradcu. Zakaj bi toraj pri nas to ne bilo mogoče ? Zakaj bi nam naši pivovarji ne kuhali cenejega, če morda tudi nekoliko bolj lahkega piva? Nihče ne bo vprašal: koliko gradov ima pivo, pač pa, koliko da velja. Prav nasprotno so lahkotna piva še zdatno prijetueja pijača, kakor naša močna. Dalje naj bi pa tudi gospodje gostilničarji s pivom bolj krščanski delali t. j. naj bi ne iskali takoj polovice dobička pri hektolitru, kakor se po nekterih gostilnah to sedaj godi, temveč naj bi se z manjšim zadovolili. Glede Ljubljanskega mesta bi se morala pa pred vsem užitnina odpraviti, ki je na pivo in vino naložena. LISTEK. Spomini iz potovanja po Gornje-Štajarskem. (Dalje.) Kdaj da je bil položen temeljni kamen te cerkve, se ne ve za trdno. Sekovski šematizem pravi, da je prvi povod k zidanji cerkve dala ustanova grofa Adalrama Waldeškega leta 1140, s ktero dovoljuje menihom se naseliti ua enem njegovih posestev. Augustinci bili so najprej v St. Mareinu pri Knittel-feldu, ki leži kake dve uri vzhodno od Sekove. Kmalo pa so si prebrali svoje stanišče ter si poiskali varneji samotni a prijazni in solnčni kraj, ki se je Seccovae imenoval. Leta 1142 preselili so se v novi samostan. Seveda so takoj začeli zidati veliko in lepo cerkev, ktera je bila pa posvečena še le 1. 1163 v čast vnebovzetja Marije Device. To nam spričuje v belo - mramorno ploščo vdolben napis v apsidi ve- licega altarja. Cerkvena stavba je v svojih oblikah kaj jednostavna, a delana bila je za stoletja. Zidana je vsa iz rezanega čveteroogelnega peščenca; posamezni kosi so dolgi 0'60 do 1*20 metrov in okoli pol metra visoki. Zunanje cerkvene stene so ne-ometane iu prav lepo se kaže zidovje v naravni barvi tega rumenkasto rujavega peščenca. Tloris naše cerkve je sličen baziliki sfcaro-krščanski. Cerkev je predeljena z dvema vrstama stebrov, ki se menjajo s slopovi v tri ladije. Ti stebri in slopovi so zvezani med seboj z loki, tako, da imamo dve arkadi. Presbiterij ločita od ladije dva slopova, nad kterima se je spenjal takozvani slavolok. Tega slavoloka pa sedaj ni več. Ni bil v soglasji z gotskim slogom, s kterim so v začetku 16. stoletja srednjo ladijo obokali in zato so ga odstranili. Primerno trem ladijam ima cerkev tudi tri apside. Notranja dolgost cerkve od apside do vhoda v lopo znaša dobrih 60 metrov. Notranja širjava meri blizo 19 metrov; od teh pride na srednjo ladijo 9.5 metrov, na stranski pa po 4'75 metrov. Pri dveh arkadah se menjajo stebri in slopovi tako-le: najprej je steber, na to slop, ki je ločil presbiterij od ladije, dalje dva stebra, za tema slop, dva stebra, zopet slop in steber. Na zahodnem pročelji sta bila cerkvi prizidaua dva mogočna stolpa. Ponosno sta se morala pač dvigati nad polagoma se zvišujočo planoto, bleskeč se v Mursko dolino. Sedaj pa le južni stolp otožno sa-muje pri grobu svojega večstoletnega tovariša, ki je ž njim vred pel slavo božjo s svojim prekrasnim velikim zvonom. Strašen moral je biti prizor, ko se je severni stolp porušil. Sreča velika, da so bili oo. benediktinci na to pripravljeni in so sami večkrat zadevno oblast opozorili, naj potrebno vkrene, da se veča nesreča zabrani. Bilo je 16. maja ob iliG. uri zjutraj, ko zgromi desni stolp in se zvrne na en del samostanskega poslopja. Najprej se je prekrelmil kaka dva metra od tal in se je nekako v samega sebe sosedel. Po tem soditi, je bila tvarina v njih delih stolpa premehka, da se je zdrobila. tako počasi pada, so zlomi pri sredi. Velika sratal^.^fPf je bila, da se je vtrgala železna vez, ki je obastoljMf"- Če pa že mora biti, naložite jo na špirit, šnops, rum, arak, punčev cvet, rozolijo, likerje in druge enake zavrelice. Poštene zdrave pijače pa dajte narodu proste, če hočete da odpravite grozno kugo iz dežele, ktera se je poleg glavnega mesta Ljubljane polastila tudi že cele Ljubljanske okolice in vse gorenjske strani! Prijatelj dragi 1 podaj se zmanoj na nekdaj tako cvetočo gorenjsko stran, kjer poslednji junaški rod izumira, brez pravega krepkega naraščaja. Zastonj boč iskal takih junakov, kakor so jih svoje dni k granatirjem in kirasirjeni jemali. Ni jih več! Kar jih je bilo, osiveli so jim lasje, postarali so se, potomcev enakih pa nimajo. Pač ne tožijo zastonj vojaške komisije, da vrlih fantov vedno bolj primanjkuje in da če pojde tako dalje, Kranjska več ne bo mogla lastnega pešpolka sostavljati. Kdo je temu vzrok? Nihče drugi, kakor hudičeva iznajdba, pro-kleto žganje, ktero se sedaj po Gorenjskem pije, kakor voda. Pije ga vse, staro in mlado, malo in veliko, ženske in moški; da še celo nežne otroke silijo iu napajajo s to brluzgo, da se potem kakor brezumni po prahu iu blatu valjajo ! (Pisatelj tega je bil takim prizorom sam priča.) Na ta način delajo že v nežni mladosti na to, da vsak čvrsteji razvoj v človeku v duševnem in telesnem oziru zamre. V duševnem oziru človek, ki se je šnopsu vdal, zaostane, se poživini in podivja. Ce ne verjameš, le na kmete pojdi, pa jih glej po šnopsu smrdeče fante, kako ostudno grdo da preklinjajo, kako nesramno da napadajo mirne ljudi, kako prevzetno da lomijo iu razmetavajo ograje, pobijajo okna in oskrunjajo svete podobe. Da še celo sv. križ, znamenje našega odrešenja, takemu divjaku ni zadosti sveto znamenje, da bi se nad njim ne znosil, ter ga ne razbil! Kaj pa še le med seboj ? Za vsako malenkost ima šnopsar, takoj razkačen kakor gad, nož v rokah s kterim suje in otepava okoli sebe, kakor sršen s svojim želom. Kam ga to pelje? V jako vgodnem slučaju na Žabjek, navadno pa na Grad. Le k porotnim obravnavam pojdi, kdor tega ne verjame, da je res tako, pa boš pri vsakem poboju eno in tisto slišal: »Žganje smo pili, potem je pa ta-le dejal itd. .. ." Povsod, povsod je Vam žganje začetek vseh nerodnosti, kar se jih po naši nekdaj tako cvetoči deželi godi. In kako ne? Za zajutrk, za predjužnik za južnico vedno — šnops! Pa — mar li misliš en »glažek"! Kaj še; če so le trije za grmom v senci, je bokal ali vsaj liter šnopsa v sredi med njimi. (Pisatelj je bil tega zopet večkrat priča). Ostuden šnopsar zgubi vse zaupanje med ljudmi in vso vero do Boga, do cerkve božje in vso ljubezen do svojega doma in do svoje družine. Od daleč se razloči dom šnopsarja izmed vseh drugih hiš. Streha ti kaže rebra in luknje, po kterih preširni vrabci pred vremenskimi nezgodami zavetja iščejo; vetrnice ob hiši visijo, kakor pijane ta na to, ona na ono stran in že od daleč glasno in jasno ozna-nujejo: tii notri prebiva pijanec. Žena, ta vboga reva nima vesele ure v hiši! Kako bi jo tudi imela, ker jo vsaka reč v srce žali, kamor koli upre skrbno svoje materno oko (seveda, ako ni tudi sama pijanka). Otroci so lačni, na pol nagi, umazani, raztrgani in nič nima, da bi jim jesti dala, nič, da bi jih oblekla, ker oče — ostuden pijanec vse zapije. Revica prejoka noč in dan toda navadno zastonj, kajti pijanec ima kamenitno srce. Kamen pod kolesom se poprej omeči, kakor pa srce pijanca. Gorje, trikrat gorje je pa celi družini ondi, kjer se oče in mati žganjar- vezala, sicer bi bil utegnil padajoči še druzega za seboj potegniti. Del samostana, kterega je zadel, je skoraj popolnoma podrt in z velikimi stroški benediktinci porušeni del zopet pozidavajo. Stolp bo moral pa že še čakati dobrotnikov, ki naj bi radodarno darovali v ta namen po zgledu presvitlega cesarja, ki je kmalo po nesreči poslal 1500 gld. Cerkev pri tej nesreči ni bila poškodovana, ker je bil stolp le prislonjen k nji; samo strašen prah je celo cerkev napolnil ter se je še obilneje nakopičil po vseh prostorih. Med tema dvema stolpoma se nahaja tako zvana lopa. Konec te lope na vzhodni strani vodijo krasna velika vrata v notranje bazilike. Od zunaj se pride po devetih navzdol držečih stopnjicah v lopo in iz lope se pride po treh stopnjicah v cerkveno ladijo, Tii se vidi, da so stari pazili na simboličen pomen cerkvene ladije. Zato so skrbeli, da je imela res podobo ladije, da se je stopilo v njo po stopnjicah navzdol in ondi, kjer se ladija neha, vodijo zopet 4 stopnjice v pres- stvu vdasta. Taka družina je pa brez posebne milosti božje za ta svet in za človeško družbo zgubljena za vedno! Otroci bledi, upadenih lic in udrtih oči, po-hajkovajo kakor strahovi s kraja v kraj. če ga kaj vprašaš, ne dobiš nikdar razumnega odgovora od njega; vse njegove misli vrte se okoli „frakeljna". Ta je njegov vzor in njegove edine želje, kar pa ni čuda, kajti jabolko ne pade daleč od drevesa. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 29. oktobra. Notranje dežele. V poslaniški zbornici stavili so poslanci Tiirk, Schonerer, Fiegl in Fiirnkranz sledeč predlog o osebnem dohodninskem davku. »Dohodnino naj plačuje vsak človek, kdor ima dohodke, naj bo posestnik ali pa obrtnih. Računi naj se pa dohodnina po sledečih tarifih: 1. Doh. pod 600 gl. so davka prosti. 2. n od 600 n do 2.000 plačaji o 3 % 3. n M 2.000 w » 4.000 » 3-50 „ 4. n rt 4.000 n » 6.000 tt 4 „ 5. n tt 6.000 7J » 8.000 tt 4'50 „ 6. » rt 8.000 » tt 10.000 tt 5 „ 7. tt H 10.000 » tt 15.000 tt 5-50 „ 8. ti tt 15,000 n tt 20.000 n 6 „ 9. tt rt 20.000 n » 25.000 tt 6-50 „ 10. » rt 25.000 n tt 30.000 tt 7 » 11. tt rt 30.000 n n 35.000 tt 7-50 „ 12. n n 35.000 n tt 40.000 tt 8 „ 13. tt rt 40.000 tt n 45.000 tt 8-50 „ 14. n rt 45.000 tt }• 50.000 tt 9 „ 15. » rt 50.000 tt tt 55.000 tt 9-50 „ 16. tt rt 55.000 tt n 60.000 tt 10 „ 17. n n 60.000 n >t 65.000 tt 10-50 „ 18. r> tt 65.000 « 70.000 tt 11 „ 19. » rt 70.000 tt 75.000 tt 11-50 „ 20. n rt 75.000 tt 80.000 tt 12 ,, 21. n tt 80.000 n » 85.000 tt 12-50 „ 22. rt n 85.000 90.000 tt 13 „ 23. n n 90.000 tt 95.000 13-50 » 24. w n 95.000 w tt 100.000 n 14 „ 25. Vsi dohodki čez 100.000 tt 15 „ Dohodek mora pod prisego vsak sam priznati, kdor bi se branil ali bi njegovo priznanje ue bilo vrjetno, določi ga davčna gospodska. Od dohodkov državnih, deželnih, občinskih in vseh zasobnih uradnikov, učiteljev, kmetov, obrtnikov in industrijelnih podjetnikov plačuje se le polovica določenih odstotkov. Temu davku se nalože tudi občinske priklade. Kedar pride ta davek v veljavo, znižali se bodo vsi drugi davki na polovico. Sedaj gre pa nasvet še Ie v posvetovanje in pretres. Madjarski »Nemzet" prav toplo priporoča avstro-ogersko-italijansko zvezo, kot nezmotljiv pripomoček proti silni Rusiji na Balkanu. Članek je na sumu, da je prišel iz višjih vladi prav blizo stoječih krogov in pravi, da če bi Rusija Bolgarijo zasedla, ne bo le Avstrije in Nemčije proti sebi imela, temveč tudi še druzega jako pomenljivega sovražnika — Italijo. Italiji je na Balkanu po »Nemzetovih" mislih prav tolikanj ležeče, kakor Avstriji in zato pač ni več daleč čas, ko bo Italija sama po sebi pristopila kot tretja v avstro-nemško zvezo proti — Rusu. Vsa njena politika že sedaj na to kaže, da se nam vedno bolj približuje. Mogoče, ne bomo rekli, da ne; Italija pač dobro ve, zakaj to dela. Južnih Tirolov in Primorja ji še manjka. Tako dolgo, dokler ne bo teh pokrajin dobila pod svojo zastavo, bo vedno skušala vsaj na videz dobra prijateljica Avstriji ostati, ker je to edina pot, po kteri si misli po Bonghijevem načrtu pomagati do zaželjenega smotra. Italija sama biterij in še drugi dve višji k velikemu altarju, kjer se opravlja presveta daritev. Nekaj enacega nahajamo tudi pri nekterih starejih cerkvah na Kranjskem. Kolikor se v trenotji spominjam, opazil sem taisto pri farni cerkvi v Gradu in pri farni cerkvi v Starem Trgu pri Ložu. Tudi naris stolice nam kaže obliko bazilike. Srednja ladija je še enkrat širja od stranskih in še enkrat višja; glavna ladija se toraj močno odlikuje. Dve arkadi ločite srednjo ladijo od stranskih. Nad kapiteli posameznih stebrov in slopov se dviguje po steni navpično širok zidec ter se stika z vodoravnim zidcem enake vrste, ki prepreza celo cerkev po dolgem. Zidovi srednje ladije se dvigujejo visoko nad arkadami. Kjer se od zunaj jednostrane strehe stranskih ladij na zidovje naslanjajo, se začenjajo okna srednje ladije ter bogato razsvetljujejo njene prostore. Krasno je videti od zunaj preprosta, a vendar lepa romanska okna v lepih stenah. Strop bil je s početka gotovo raven, sedaj pa so vse tri ladije svodene. Apside so imele svoj obok, trdi, da hoče rada Avstriji do Soluna pomagati samo če ji za plačilo pripadete omenjeni pokrajini, po kterih se že leta in leta tako zaljubljeno ozira. Plačilo za tako sodelovanje bilo bi preveliko, za to je boljše, da Avstrija ne sprejme sodelovalca, temveč si sama pomaga, kakor si ravno ve in znd. če ji je res na tem ležeče, da se pomakne do egej-skega morja, se to lahko zgodi,§ toda le v sporazumijenji z Rusi. Brez njih pa ne bo šlo in če tudi gre, ne bo miru. Primorja pa za nobeno ceno ne smemo Lahom odstopiti in naj bi tudi dva Soluna zanj dobili. Zamena bi bila jako slaba in v nobeni primeri. Vitanje države. Iz Rusije dohajajo glasovi polni pohvale na rusko armado. „Nov. Vremja" o njej piše, da je ena najboljših in najhrabrejih,- kar brez prisege radi verujemo, kajti dokazov je tukaj od sile! Premagala je tolpe Friderika Velikega in vničila vojnega veleuma Napoleona, kteremu Evropa ni mogla do živega. Ruski vojaki videli so skoraj vse prestolnice evropejske, ter so rešili Dunaj in Carigrad. Ruska vojska je zato tako hrabra, ker je živa podoba ruskega naroda, ki si je vsako na novo pridobljeno pokrajino priboril s svojo krvijo. Koliko te ki vi prelilo se je le na obalih Črnega morja! Kakor se toraj »Nov. Vremja" pohvalno izraža o ruski vojski, tako nezadovoljna je z današnjo rusko diplomacijo, ktera je večinoma v napačnih rokah. Diplomatje ne umejo svoje naloge. Oni si mislijo, da če znajo gladko francoski govoriti in pisati, če se jim frak lepo poda in če se znajo po parketu gladko sukati, da je s tem že vse opravljeno. Zato pa take službe le posebni izvoljenci dobivajo, ki se več brigajo za sladno življenje po velikih mestih evropejskih, kakor pa za svoj pravi posel na barbarskem iztoku, ki je za nas tolikošnje važnosti. Sploh pa naša diplomaeija že osnovana ni prav. Diplomatje so razdeljeni v izredne in pooblaščene sporočnike, izredne poslance, pooblaščene ministre, ministre rezidente, diplomatske agente, generalne konzule, konzule in namestne konzule. Dostikrat se primeri, da sta naslov in plača tega ali onega diplomata v velikem nasprotji s pomenljivim mestom, kjer službuje. Tako ima Rusija v Rimu izrednega sporočnika, na Bolgarskem pa le diplomatskega agenta, kar je za nalogo, ki jo ima poslednji, izvestno premalo. V Bernu in Madridu so izredni poslanci, ki pod milim Bogom nimajo druzega posla, kakor konje jahati in pse pretepati. Nasproti tem imajo pa izredni poslanci v Teheranu in Pekingu silno važno nalogo. Mnogo diplomatičnih mest je predobro plačanih, ker ni pravega dela, mnogo pa preslabo, če tudi mora človek ondi dostikrat ves svoj um zastaviti, da jim je kos. Kaulbars je toraj na Bolgarskem vendar dosegel, česar je iskal in kar je bila njegova naloga. Rusija ga je tjekaj poslala deželo za okupacijo pripravljat, kajti dobro je vedela, da brez posebnega hujskanja na Bolgarskem pri treznosti sedanje vlade ne bo nikdar do tolišnjih neredov v deželi prišlo, da bi bila ^ okupacija le količkaj opravičena. Za to je bilo treba pomoči od zunaj in za to je prišel Kaulbars v deželo. Ponosen sme biti mož na svoj talent! Kajti če tudi mu je tu pa tam spodletelo, je vendar le deželo srečno tjekaj pripravil, kjer so jo Rusi želeli imeti — do medsobojnega sovraštva, ktero je po neprestanem hujskanji že tolikanj pomenljive dimenzije dobilo, da ga v Petrogradu že za splošno anarhijo smatrajo, v kteri ruskim konzulom ni več mogoče v varstvo izročenih jim podanikov zadosti dobro varovati. Zarad tega potrebujejo ruske podpore, ktera je tudi že dospela v podobi dveh vojnih parnikov, ki sta se pred Varno zasidrala. To je toraj začetek okupacije. Ne bo dolgo in videli bomo tudi ruske čete preko Dunava pomakniti se, ki pojdejo anarhizem zatirat; prav tisti anarhizem, za kterega je Kaulbars več tisoč rubljev venkaj zmetal, da ga je oživel, oziroma, da je Rusom dal povod za okupacijo. Mogoče je pa tudi, da je Rusija tista dva parnika res samo za demonstracijo tjekaj poslala. Ce je to tako, dobro; če ni, videli bomo kmalo, kako bo se ve, da že koj s početka. Svod srednje ladije s svojimi mnogimi rebri in svodi stranskih ladij so iz poznejše gotske dobe, iz 15. in prve polovice 16. stoletja. To spričujejo tudi sklepniki, ki imajo grbe iz tiste dobe. Sodi se, da so bržkone zarad varnosti pred ognjem mesto ravnega stropa napravili pozno gotski svod, ki se pa ne slaga prav z mirno resnobo druzih arhitektonskih delov. Tej krasni romanski stavbi bi se raveu strop mnogo bolje prilegal, ker bi odprl vso višavo cerkve ter bi dal gledati lepa romanska okna, ki so pa sedaj skotaj do polovice skrita in za svodna rebra pomaknjena, kar oko zelo moti. Tudi lopa je obokana; škoda, daje obok precej poškodovan. Od pripadanega stolpa je padlo na njen svod nekaj kamenja, ter ga je prebilo. Križni svod je prej ko ue že iz gotske dobe. Iz 4 stebrov, ki stojč v kotih lope, se dvigujejo 4 oproge, ki se stikajo v topem loku ter nosijo močen svod. Stebri in slopovi pri arkadah morajo nositi loke in visok zid srednje ladije, zato so močni in trdni. postopala Avstro - Ogerska, ki misli okupacijo zabraniti. Ali namerava to samo na papirji izvršiti, ali tudi dejanski, se bo kmalo pokazalo. Bismark jel se je z največjo pazljivostjo na Veliko Britanijo ozirati. Politični barometer mu tako kaže, da se Angleži nolens volens morajo pridružiti Avstriji in Nemčiji, sicer pravi Bismark, da jim bo v Egiptu vrvico tako okoli vratu zategnil, da jim bo kar h krati sapo zaprlo, na kar jim ne bo druzega kazalo, kakor svoje vreče na ramo zadeti in hajdi domu! Da se je pa Bismark sedaj tako v Angleže zagledal, ima tudi svoj vzrok. Bismark se hoče proti Francozom kolikor toliko od vseh strani zavarovati. Na suhem že sam skrbi, da mu ne bodo mogli tako hitro do živega ali na morji je bil dosedaj bog-pomagaj! Na morji pa Francozov z nobeno drugo rečjo ne more vgnati, kakor edino le z angleškim brodovjem bi jih vtegnil nekoliko v strah prijeti. Zato je sklenil nasproti Angleški prevzeti nalogo Jelšnega škrata: „Und gehst du nicht vvillig, so brauch' ich Gewalt." Angleškim državnikom je pa ob tem Bismarkovem zahtevanji nekako tako pri srcu, kakor psu, ako mu lačnemu strok česna ponudiš. Opomniti moramo, da je ta novica iz Carigrada, toraj na vsak način jako dvojljive vrednosti glede resničnosti. Mogoče bi pa bilo, da bi se Angleži res omenjenima državama približali, če bi jim Francozi v Egiptu preveč sitnosti delali. O rumunski irredenti, ali kakor se ona tudi nazivati daje z dakoromani — všeč ji je pa tudi, če ji kdo pridevlje naslov panromanov — že več časa ni bilo kaj prida slišati. Sedaj je dala zopet nekaj glasu od sebe. Iz novega zahteva dve pokrajini k sedanji rumunski kraljevini in sicer Erdelj od avstro-ogerske države in Besarabijo od Kusije. Da ne bo ne ene in ne druge dobila, irredenta menda sama dobro ve, toda to je ne briga ravno toliko. Pač pa briga njeno nespravedljivo postopanje madjarske politikarje, ki trdijo, da bi radi z Rumunci pod eno streho skupaj mirno živeli. „Nemzet" je v tem smislu prvi spregovoril in je neodrešencem tudi jako odločno povedal, kar jim gre. Ce hoče Rumunija Avstro-Ogersko v resnici za prijateljico iu ne le za sosedo, na ktero bi morala vedno eno oko odprto imeti, naj pred vsem pazi na svojo irredento, ktere postopanje je vsemu drugemu poprej podobno le odkritosrčni prijaznosti ne. Upreti se mora takemu šovinizmu vsak Rumunec, kdor odkritosrčno ljubi svojo domovino. Dokler se bodo Rumunci zaljubljeno ozirali po Erdelju, tako dolgo ne more biti govorjenja o prijateljstvu med Avstro-Ogersko in Rumunijo in Rumunija bi utegnila to svoje dni britko občutiti, kajti v slučaji avstro-ruske vojske prišla bi med dva kamena. — Mogoče je pa tudi, da taka „rumunska irredenta" roji le po glavi madjarskim šovinistom, kterim slaba vest marsikaj očita, kar se tiče pravičnosti do drugih narodnosti pod krono sv. Štefana. Rumunci so se s ponosom nekdaj prištevali ogerski državi, iz rumunskega naroda je prišel n. pr. veliki Ivan Huniadi (Janko Sibinjan). Rumunska irredenta so brž ko ne mladi ljudje, ki v ogerski državi ne najdejo milosti, ker nočejo zatajiti svoje narodnosti. Zarad Egipta so si Angleži in Francozi ravnokar hujše v laseh, kakor kedaj do sedaj. Francozje odločno zahtevajo, da naj se Angleži ob določenem terminu umaknejo iz Nilske dežele, Angležem se pa nič ne mudi, ker računi niso v redu, kakor bi si jih skupna Evropa želela. Zato pa tudi Angleži na ves francoski pritisek jako zbadljivo odgovarjajo, na kar jim Francozje zopet svetujejo, da bi bilo konečno vendar dobro nekoliko določneje povedati, kedaj da se mislijo v resnici skidati. če pa morda mislijo, da nikdar, ker bi se tako najlaglje evropejski kontroli odtegnili, se v Londonu jako motijo. Tako govorjenje se je pa Angležem zopet silno pod nos pokadilo in pravijo, da vse francosko besedičenje ni druzega, kakor gola baharija. Žalostno bi bilo za Egipt, žalostno za angleško veljavo ondi, pravi „Daily Čhronikle", „če bi že vsak levantinski kramar, ki si morda svoje blago iz Egipta naroča, imel ob enem tudi pravico Kapiteli, ktere tu nahajamo, se popolnoma prilegajo slogu cerkve. So namreč tako zvani kockati kapiteli. Ime imajo od svoje oblike, ker so podobni kocki, pri kteri so spodnji oglji posneti in zaokroženi. Na to kocko je položena plošča (abacus), ki nosi še le zidovje. Kapiteli so raznovrstno okrašeni. Le eden ima tudi okorne podobe, ki predstavljajo duhovnika s knjigo v roki, dečka s kolom na rami in leva. Zanimiv je tudi podnožje stebrov. Spodnji okrogli svitek, ki leži na štirivogelni plošči (plinti), moli ob straneh nekoliko čez ploščo. Ker pa vendar ne sega popolnoma do vogalov, ostaja tu prazen prostor, ki je izpolnjen ali zastavljen s tako imenovanim vogelnim listom. Podoben je nekoliko močnemu topemu ptičjemu kremplju in se prav tesno oklepa velicega svitka. Ta vogelni list je razločilen znak romanskega sloga. CDalje prih.) egiptovske finančno-politične razmere nadzorovati. Prav tako se nam ni bati, da bi se velesile vmes vtikale, prav tiste velevlasti, kterim se je denarja in krvi škoda zdelo, s kterim se je bil Egipt anarhije obvaroval in ktero oboje je morala Angleška dati. Zato pa ima Angleška edina pravico po Egiptu šariti, kakor se ji umestno in primerno zdi". Za Egipt sam bi se pa Angleška še ne pulila tako, če bi ne imela skrbeti za ohranitev Indije. Dokler si hoče pa Indijo obdržati, držati se mora trdno Egipta. Egipt zdi se Angležem tako važen zarad Sueškega prekopa in tudi zarad vožnje po rudečem morji, kjer je sedaj najkrajša pot v Indijo. Kaj briga Bolgarija v primeri z Egiptom Angleže! — Nam se nekako hoče dozdevati, da je zarad Bolgarije toliko hrupa, da bi velesile ne videle, kaj se godi v Nilski deželi, ki je veliko važnejši za Angleže, kakor Bospor in Carigrad. Izvirni dopisi. Iz Medvod, 27. oktobra. (Otvorenje nove šole.) Včeraj so v Pirničah slovesno otvorili eno-razredno ljudsko šolo. Že na delopust prejšnjega dne naznanjevalo je zvonenje pri obeh podružničnih cerkvah Pirniških izvanredni praznik. Mladenči postavili so maje pred šolskim poslopjem; na dveh pred-vratnih slavolokih so bili lepi napisi: ..Pozdravljeni!" in „Živi, rasti, eveti, — In obrodi žlahten sad!" Na dan že željno pričakovan, je bila ob uri slovesna sveta maša v Zgornjih Pirničah. V procesiji se je podala šolska mladina k novemu svojemu poslopju, ktero stoji konec vasi proti Spodnjim Pirni-čam. Množica domačih in lepo število sosednih povabljenih gostov obsuje predšolski prostor in domači č. g. župnik Smledniški v družbi svojega kaplana, Preškega in Šmartinskega gospoda, šolske sobe blagoslovijo. Z vsem spoštovanjem mirno in redno stopajo šolarčki praznično lepo oblečeni, cvetice na prsih, šolarice pa venčane in v belih krilih v novo šolsko sobo, koja je ozaljšana z dvema zemljevidama, s podobami svitlega cesarja in milostne cesarice in sv. razpelom. Gospod okrajni glavar se je opravičil, da zarad bolehnosti ne more priti. Domači č. g. župnik spregovori slavnostno besedo o novi šoli in prisrčnoprijazno omenja sveti pomen šolske izreje, da bodo šolarji verni kristijani in zvesti dobri državljani; ter naprosi ljube stariše, naj spoštujejo učitelja, da si ohrani močno roko pri vzgoji njih mladine. Sedaj še omeni znano zgodovinsko povest, ki pravi: Cesar Karol je na Španjskem obiskal ljudsko Šolo. Odpre šolska vrata, vstopi počasi v sobo in vidi gospoda učitelja s klobukom na glavi. Učitelj se izgovori: „Svitli cesar! ko bi moji šolarčki opazili, da imam kojega višjega gospoda nad menoj, je moja moč in spoštovanje proč". Tudi sporoči č. župnik svojim faranom, da je tukajšnji gospod učitelj še višjega spoštovanja vreden, ker on bode pod-učeval v krščanskem nauku. Tukajšnji prvi šolski vodja in učitelj je gosp. Ljudevit Vagaj a. Ta prevzame sedaj blagoslovljeno najnovejšo šolo na Gorenjskem in obljubi očitno, da hoče kakor dober vrtnar njemu izročene sadike požlahtniti in gojiti, da obrode obilni sad na časno in večno srečo. Naprosi stariše, da mu pošiljajo redno svoje otroke v šolo, in soseskini očetje naj so mu v zdatno pomoč, da tako vstrežejo kri-stijanskim zahtevam in cesarski volji zadostijo. Konečno zapela se je kaj lepo cesarska pesem; šolarčki so se spoštljivo priklonili gospodom in odhajali mirno na svoj dom. Povabljeni gostje še ogledajo šolsko poslopje in lepo vredjeno opravo njegovo. Gospa soproga učiteljeva je prevzela pa MArtino nalogo današnjega dne. Domače novice. (Kmetijsko potovalno predavanje) v P r e -s e r j i h pri Borovnici ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo, 31. okt., popoludne po službi božji. (Razpisana) je služba računskega revidenfa v IX. razredu, oziroma služba oficijala v X. in dve službi asistentov v XI. razredu pri c. k. tukajšnjem finančnem raznateljstvu. Prošnje v 4 tednih, (Slnžba) pomočnega uradnega sluge z letno plačo 300 gold. in 25% doklado je razpisana pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani do 30. novembra. (Novo šolsko leto na podkovski šoli Ljubljanski) se prične dne 1. januvarja 1. 1887. S podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledavanji živine in mesa. Kdor želi biti vsprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati: 1. S spričevalom, da se je pri kakem kovaču za pomočnika izučil; 2. z domovinskim listom; 3. s spričevalom svojega župnika ali Župana, da je poštenega obnašanja, in 4. da zna brati in pisati slovensko. Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60 oziroma 50 goldinarjev. Prosilci za štipendijo imajo predložiti: 1. ubožni list, 2. spričevalo poštenega obnašanja, in 3. potrdilo, da so vže dve leti za kovaške pomočnike delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1887. leta. Kdor preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1. 1873 patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih ogle-dovalcev živine in mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala v to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa. (Skušnje na tukajšnji podkovski šoli) vršile se bodo dne 27. in 28. decemba t. 1., in sicer: 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kteri niso obiskavali podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogleda-vanja klavne živine in mesa. Kovači, kteri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglase pri vodstvu podkovske šole v Ljubljani do 15. decembra t. 1. (Pobrisal) jo je agent Š. tukajšnje firme Hart-mann s 1300 gold. Na Dunaji so ga prijeli in ga bodo v Ljubljano poslali. (Za kolero) zbolelo je na Igu do sedaj 19 oseb in sicer 18 prisiljencev in 1 paznik. Umrlo jih je od teh 7, ozdravelo 8 in 4 so še bolni. V Ljubljani v prisilnici zbolelo je v poslednjih petih dneh 6 oseb za kolero; od teh so 3 umrli. — V Gribljah pri Crnomlji je zbolelo od 10. t. m. dalje 9 oseb; od teh so 3 umrle, 3 ozdravile in 3 še bolehajo. V Mostah pod Ljubljano umrli ste dve osebi za boleznijo, ki je koleri povsem podobna. Preiskava črev je dokazala, da ju ni pobrala azi-j atska kolera, temveč je bila menda — Ljubljanska. (Pedagogično društvo s sedežem v Krškem) bode imelo letošnje prvo zborovanje 4. novembra v Št. J ar n ej i v šolskem poslopji ob 10. uri dopoludne. Med navadnimi točkami zborovanja ste tudi na dnevnem redu: 1. Kulturni razvoj Dolenjcev (govori g. Iv. Lapajne). 2. Kmetijstvo na Dolenjskem s posebnim ozirom na sadjerejo (govorita gospoda L. Abram in Franc Lunder). K obilni vdeležitvi so vabljeni vsi za napredek pozabljene Dolenjske vneti domoljubi! (Razpisana) je podučiteljska služba na dvoraz-rednici pri sv. Lovrencu na Dravskem Polji s plačo 4. plačilnega razreda in prostim stanovanjem do konec decembra t. 1. Prošnje okrajnemu šolskemu svetu v Ptuju. (Duhovne vaje) imeli bodo sedaj v župnijski cerkvi na Zibiki. (Soduijsko.) Sodnijska sovetnika Viktor Zupančič in L u dvig Kikh v Celovci imenovana sta sodnijskima nadsovetnikoma v Gradci. (Ceua goveji živiui) se je na Štajarskem nekoliko zboljšala. (Občinskega tajnika) Gornjedravberškega sodnija že ima. Ni prišel dalje, kakor do Gradca. (Enketa) za uravnavo nauka po velikih šolah avstrijskih sošla se bo v naučnem ministerstvu po dokončanih razpravah državnega zbora. Namen ji bo prostost učenja zdatno omejiti in nekako silo vsaj toliko vpeljati, da bodo velikošolci morali obiskavati predavanja vsaj glavnih predmetov. (Vojaško.) Povišani so v c. kr. slovenskem peš-polku št. 17: nadporočnika Alojzij Kaligar in Franc M u š i č za stotnika; poročnik Kari Sirovj za nadporočnika in odide k 22. pešpolku v Dalmacijo. Častniška namestnika Ladislav vitez Volanski in Izidor Hrašovec za poročnika. Oast. namestnik Gabrijel F a m b r i postal je poročnik pri 6. pešpolku. — Pri c. kr. slovenskem pešpolku št. 97 v Pulji: Polkovnik N e m e č i č za generalmajorja; poročnik Aleksander D i n i postal je nadporočnik. Častniški namestnik Alfons Adrario imenovan je za poročnika pri 16. pešpolku. — V c. kr. mornarici imenovan je fregatni kapitan (podpolkovnik) Rihard Pogačnik za kapitana redne ladije (polkovnik). — Oficijal vojaškega založištva Ivan Tisch v Ljubljani, postal je oskrbnik založištva tukaj. Razne reči. — Kardinal, knezi npr vostolnikoger-ski, Si mor, je praznoval 26. t. m. petdesetletnico svojega mašništva. Duhovščina njegove škofije, civilne in vojaške oblasti so častitali slavnemu gospodu, prišle so deputacije mnogih mest, dalje več poslancev iz Budapešta; mesto Gran je bilo slovesno okrašeno. Tudi presvitli cesar je poslal najviše ročno pismo, v kterem povzdiguje zasluge proslavljenca za domovino in prosi blagoslova Božjega slavnemu gospodu. — V soboto pride pa presvitli vladar sam v Gran ob 10. uri zjutraj in se povrne ob 5. uri popoludne nazaj. — Na Ogerskem in južnem Ruskem so rodovitne planjave (pustine), a brez dreves. Vpraša se, zakaj po teh rodovitnih pustinah, kjer bujno raste trava in žito, ni dreves. Neki učenjak to pripoveduje tako-le: Ko so se ti kraji iz morja dvignili, drevje ni rastlo, ker so bila tla slana. Ko je pozneje začela trava bujno rasti, prišlo je mnogo prežvekovalek, ter so pojedle travo in mlado drevje, kedar je zelenelo. — Tu pač lahko vidimo, da po pašnikih ne raste trava, ako jo živina preveč v tla pomandrd. Tudi v Ameriki so travnate pustine, po kterih se živina pase — po Severni Ameriki bivoli — in iz istih vzrokov tudi tam ni gozdov. — V Berolinu zboruje sedaj komisija za mednarodno merjenje zemeljskih stopinj (gradov). 27. t. m. je otvoril zbor minister prosvete, Gosler, na-vzočni so bili ministri: BOtticher, Lucius, Scholz in Friedberg. Minister Gosler je povdarjal važnost konference in se je spominjal umrlega generala Bayer-ja. Predsednik permanentne komisije, general Jvanec (španjski) se je zahvalil za pozdrav. Za predsednika je bil voljen Forster (Berolin), za podpredsednika Struve (Rusko) in Faye (Pariš), za zapisnikarja Hirsch (Neufchatel). Zastopane so bile vse nemške dežele, potem pa tudi vse evropske države. Profesor Forster je imel zgodovinsko sporočilo. Struve se je vklanjal cesarju. Hirsch je poročal o spremembah za časa zadnje konference. Profesor Helmert je poročal, da bode zemljemerski zavod poleg zvezdarne v Potsdamu kmalo zvršen. 25. t. m. je sprejel nemški cesar predsedništvo te konference. — Vtelegrafičuem uradu. Gospod: „Prosim to-lev brzojavko bi rad oddal." —Uradnik: „Ze dobro." čita brzojavko: ,Tužnim srcemTi naznanjam, da je najini stric umrl in nama zapustil vse premoženje.' „Dve besedi ste preveč." — Gospod: „Pa izpustite: ,tužnim srcem'." — Ukaže lj na tatova. Tat sreča svojega tovariša hitro stopajočega po mestu in ga popraša: „Kam tako brzo, brate, kam?" — „1 kam le? pred porotniki se obravnava zanimiva pravda o velikanski tatvini, pojdi tudi ti z menoj, se bova kaj naučila." — V šoli. Učitelj: „Zdaj sem Vam razložil, kdo da ima srečo. Ti, Tine, povej, kdo ima srečo?" — Tine: „Kdo ima srečo? Štiri dni me že ni bilo v šoli, sem se potepal, Vi ste pa mojim .starišem to povedali. Ko domu pridem, bom tepen. če bodo pa takrat stara mati pri nas, pa ne bom tepen in jaz bom imel srečo." — Olikan sluga. Popotnik: „Tepec, kaj me budiš o polunoči!" — Sluga: „Oprostite, ko sem Vam zvečer čevlje vzel, da jih osuažim, sem Vam pozabil reči ,lahko noč'." Telegrami. Ruščuk, 29. okt. Prihod ruskih vojnih parnikov ni nobenega posebnega vtisa napravil. Vlada bo morda zaprte častnike Rusom na ljubo le izpustila, če bo Rusija priznala sobranje. Niš, 28. okt. Novega diplomatskega agenta bolgarskega, dr. Stranskega je kralj Milan ob navzočnosti ministra zunanjih zadev sprejel v slovesni avdijenci. Pariz, 28. okt. Kamora je po osemdnevni debati s 361 glasovi proti 175 sprejela postavo, da ima biti v ljudskih šolah samo svetno učiteljstvo. Umrli s,©: 26. okt. Jovan a Drnovšek, mizarjeva hči, 4 leta, Trnovske ulice št. 1, driska. — Marija Kokotec, krojaeeva žena, 6) let, Židovska steza št. 4, jetika. — Jožef Sehreyer, prisiljenec, 50 let, Pristavske ulice št. 4, driska. — Terezije Rieder, posestnica, 79 let, Gledališke uliee št. 5, Marasmus. V bolnišnici: 23. okt. Jožef Perine, delavec, 43 let, jetika. — Helena Dolinšek, dekla, 64 let, naduha. 25. okt. Jakob Meš, gostač, 72 let, ostarelost. 26. okt. Miklavž Potočnik, hšnik, 60 let, Uraemie. — Matevž Peternel, delavec, 24 let, vnetica trebušne kožice. 27. okt. Jožef Egg, prisiljenec, Kravja dolina št. 11, driska. 28. okt. Boštjan \Vegsehneider, prisiljenec, 42 let, Pristavske uliee št. 4, driska. — Marija Svetlek, krojačeva hči, 7 mes., sv. Petra cesta št. 7, pljučnica. Tujci. 27. oktobra. Fn Maliču: Neumann, Kraus, Wlac-h in Harich, trg., z Dunaja. — Herman Tauber, zasebnik, iz Banjaluke. — E. pl. Barady, zasebniea, iz Hrvatskega. — Josipina pl. Garca-rolli, zasebniea, iz Kamnika pol. Donave. — K. Mitter, e. k. oskrbnik, iz Idrije. Pri Slonu: Neu, trgovee, iz Lyona. — Peter Triller, trgovec, iz Hamburga. — Jožef Aicheler, trgovec, iz Mann-heima. — Zeisberg in Moldovan, trgovca, z Dunaja. — baron Hammerstein, zasebnik, z Dunaja. — Henrik Munk, trgovee, iz Brna. — Ludevit Schlessinger, trgovec, iz Pečuha. — Ig. Lengyel, trgovec, iz Kaniže. — Bargo in Modelak, trgovca, iz Gradca. — Karol Roch, c. k. poročnik, iz Maribora. — Marija Jainschigg, uradnikova vdova, iz Celovca. — Julij Murgel, c. k. adjunkt, iz Velkih Lašč. — Karol Moline, zasebnik, iz Tržiča. — Peter Salon, stavb, nadzornik, iz Ljubljane. — B. Pollak, trgovec, iz Trsta. — Julij Franzin, trgovee, iz Dignane. — Jožef Hunerth, postajri načelrik, s soprogo, iz Kormonsa. Pri Tavčarji: Jožef Lončarie, trgovec, iz Reke. — Jurij Heilmann, c. k. poročnik, iz Ljubljane. Pri Bavarskem dvoru: Anton Laeh, zasebnik, iz Kresnie. — Vičevič, Setarič in Bubini \ trgovci, iz Idrije. Pri Južnem kolodvoru: Marija Mašak, zasebniea, iz Divače. — G. Mayer, trgovee, iz Štuttgarta. — A. Agapito, zasebnik, iz Trsta. — J. Karpluš, podvzetnik, iz Judenburga. — Janez Archer, pivovar, iz Celovca. — Mayer, trgovee, iz Gradca. — Fuebs, c. k. strojevod mornarice, z družino, iz Pulja. Pri Avstrijskem caru: A. Leuz, posestnik, iz Dola. Vremensko sporočilo. opazovanja 28. 77u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanje zraVomera v mm toplomera po Celziju +To 747-41 + 8-6 74925 + 6-4 Oblačno, popoludne nekaj vetra, 6-7° C., za 1-8° pod normalom. Veter sl. vzh. sl. zap. sl. zap. Vreme oblačno oblačno oblačno a ti - =» a t. « o S ** a o-oo Srednja temperatura Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 29. oktobra. Papirna renta 5$ po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna . o% ., 100., (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerBke banke Kreditne akcije...... London Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini .... . . Nemške marke 83 gl. 50 kr. 84 „ 50 113 „ 60 101 „ 20 866 „ - 280 „ 70 125 „ 05 n 9 „ 88l/, 5 „ 91 61 „ 25 »E ibdbbfc^^dbbt^ Lepo pozlačene priporoča prav po nizki ceni Franc Terček, trgovec z železjem, Valvazorjev trg št. 5 v Ljubljani. Cenike in slike na zahtevanje brezplačno. (4) —W->i-H-II II--II—,. .. OOOCOOOOOO^ V čast presv. Trojici. Sveta maša, zložil in založil ter posvetil blgrd. gosp. Antonu Foersterju skladatelj Ignacij Hladnik. Na prodaj v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani po 60 kr. (g) Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča naslednje novo izišle knjige: Putschogel, Predigten auf alle Sonn- und Festtage des Kirchenjahres, I. Jahrgang...................1 gld. 80 kr. Brynych-Fuchs, Katechetische Predigten, I. Band........2 „ 23 „ Schmid, Grundlinien der Patrologie, II. Aufiage......— „ 99 „ Mark, Exhorten, zunšichst fiir die studierende Jugend, auf die Sonn-und Festtage des Schuljahres, I. Band...........1 „ 80 „ Prvi zvezek obsega za cerkvene praznike pripravne dogmatične, moralične in liturgične obravnave, isto tudi drugi in tretji zvezek. V četrtem zvezku bodo pa razne apologetične razprave. Da bo knjiga bolj priročna, pridjala se bota dva kazala; prvi obsegal bo govore za nedelje in praznike, drugi osnovo v abecednem redu. Frings, Predigten iiber die fiinfzehn Geheimnisse des hI. Rosenkranzes . 1 „ 39 „ Manna puerorum in so r tem domini vocatorum, v usnju, z rudečo obrezo.....................2 „ 15 „ Ob enem se priporočamo za naročila na koledarje za 1.1887, kterili je že mnogo izišlo. Naročila na časopise in dela, ki v več posameznih zvezkih izhajajo, se točno izvršujejo. Najhitrejše oskrbljujemo slovstvene reči iz raznih strok in vseh jezikov. (6) fiLtfh. ,t