Presečnik in njegov pes.
JlTri Piesečniku so iineli tnladaga psa. Ta, ki zdaj na Preseči gospodari, ''¦¦/-¦¦ Ijil ja takrat še fante, uprav nehavši volaiiti. Psiček se je le i njiiu ^ družil: kamor je faut šel, tjakaj je cundral njegov Muškiu. Le on mu je dajal jesti; a tudi pogeail se je večkrat ž Bjiin ter sebi in p3ii v zabavo kolikal kameuje po bregu, Ge je bil saui aa polji in ga toraj iii imel nihče k delu priganjati. Bil je namree inladi Presečnik kaj poredeu iu zvit deček. Kadar je v uedoljo ua kiopi pred hiio sedhl, dražij je paa aa mimogredoče ljudi. Pa prej ga ni pustil od sebe, da bi lajal v ljudi, nego ae le potetu, ko jih je pozdiavil aavidezno prijazno iii so ljudje, idoči po poti naprej, ka-zali nia kcbet. Popotuiku za hibtom pa je naščuval psa, da je na vse grlo blevskal za ptujoem ter se mu zaganjal v hlače iu marsikdo je t raztrganimi lilačami ušel osteim pasjim čeljustiui. Tedaj se je Skodoželjai Pi-eseiSaikov fautaliu rogal v pest, da ga je kar vilo od sauiega suiehii. To zvijačo pa je uganjal zato, češ, porek6 ljudjii: nta je praT priljudoE mladeni«, ne pii-piižča psu lajati ua luirne Jjudi. Poteru, fie mu le uide, to se zna, da mu ue more ubrauiti, da ue bi otresel svoje pasje jeze aad popoLniki.1* Na jeduej straui jti torej ualadi Presučiiik liDtel se dokopati do dobrega glasii ined Ijudmi, a ua drugej se ju dal voditi od svoje čkodoželjuosti iu nagajivosti.
Na tej straiii Priiseouikovu hiie je rastla uizka a široka lipa., onkraj pa visoka siurcka. Pes se je, polagoma uaradil, da ni prej lajal, dokloc uisi od hiše začel iti proti lipi po poti od auireke siai. Če si pa prihajai po poti od lipu, liiol&il jH pes, dokler juisi priše-J vštric hiSnih Trat in se jel bli-žati suireki onkraj hiše. — Pes sc je prlkupil uiladeinn Piesečniku, in ko si je po ocietoiej amdi pripeljai na dom usvesto, še je MuSkin, uL4 preeej p<S-slareu, čuval mu dvorec. ln še le zdaj se jo PreseCuiku pošteuo izplačalo 6uo, kar je s psoui uahudil miniija Ijudčin.
Bilo je med Šiuaruiiui mašami. Večer je bil dobršno teinačen. Pes je tik praga sliinel na predujib nogah. Kar začuti Sloveške stopinje, bližajoče 6e 8ušiluici,  pozidauej ouki*aj biše uialo  proč od smrtjke.   PlatiB aa noge Iu
10»
prislušava s privzdignenJmi ušesi. Hodri ni veL čuti; pač pa prihaj& stim zdaj v eno mer od snSilnice. Pes stoji nemirno pred pragom in vlede m ulio. Misli si: nPotlej zaiajain, fco priiejo po oesti proti lipi. Saj sein se takii od gospodarja naučil in on vii \i, zakaj t« in tak<S."
Šuineiije, škrbetauje iu Septanje le ue prejenja. Psu pohaja potrpežlji-vost. Vii jc zernil, da bi zalajal, pa — ngospodar hoče t&kii, pa. bodi," misli si ter se vleže na tla.   „1126 dojdejo!"
Ni ležal na kainenji takii dve luinuti, kar skofti k Tišku; oko mn ae zažari. Ni li čul, da so pod hišo šumele pritalne veje po drevji in da so ljudj« lezli. Par skokov, na voglu hiše je. Po bregu nizdolu se tihotapci urno spušeajo. Po uoči niiino Preseci ui hodilo ranogo Ijudi, in kadar je kdo Sel, koračil je aaravnost po poli. To je bilo iz skušuje znaoo Muškinn; ali zdaj ta Daaavadna hoja pod hišo. Sum van se Tzbudi; \% vsaga grla ?a-tuli, kabor da bi hotel zamudo popiaviti. To tuljenje prebudi gospodaija. Misl&6 si: niuoiam pač iti pogledat, kaj tuli taktf pes," zleze počasi iz po-čivališča ekozi vežo na jasno. Ozre se nekolikokrati ckolo hišuih voglov. Ko vidi psa užS umirjencga in ni fiuti nikjer Suma, hoSe zapreti aa saboj duri in iti iiazaj v posteljo. A bodi si, da je slabo večerjal, pridejo mu hrnSke na misel, da bi jik jedel. N&potl sc torej zavit v suknjo proti sviSilaici, kjet je siuoči po lesali nasnl oročja, Cež, jutri zjutraj pa zakurim v peč. Teina je bila popolnoma. Lo tipaje i5& hrušek po lesah. Nič jih ni čutiti. Kaj 2l3dja! Pa ne, da bi mi jih ukradli lopo?i! Muftrn od silnega suma pri-leti naglo z lučjo iz hiSe in si posveti po lesah. Nikjer niC OTOčja, samo kak hružkov vep ilci i>otakueD v protji.
,;Oj, koliko Iepo rutnenih iu rudečih, okroglih iu podolgastih sladkih in rezaih hrasek je šlo s tatovi! Išči jih. igSi! Pri vodi t grabno so nii zdavuej iu gotovo imftjo voz in kodje in $ njimi so jo hitro potegnili iu Bog ti vedi, kje so «U zdaj. 0 biašcice! Kolikokrat bi 0 letnej vročini sladko vodo, knhano iz njib, pil, a hniške h krubu prigrizaval, on, otroci in družina. lu še prodal bi jih lehko, prodal...
Pa ravno ta pes, ki sein ga nekdaj dražil ua ljudi, iu ga tako priučU onej neuavadnej šcgi, ravao ta pes je kolikor toliko zakrivil tatvino ter po ijaej neumuej io neobiCiiej šegi, ki jo inia po mojpj krirdi jedino la ta moj MuSkiu! Da bi ti prej zalajal, Muškia, napodila bi midva tatove. Zdaj pa ni hruSek, pa jih ui !u   Tak6 je stokal žalostni PreseSaik.
To dogodbo mi ja praviJ starec Ogrin, ko sva koruzo robkala na klopi-pri pefii. Zuiajal sem z glavo in poniiguil z raniama, ne hoW8 mu verjeti. A starec mi je zatrdil, da jo res, kar je pripovedoval in sirej gla?i je užč treba verjeti.
BKes, res," dostavila je bibica, ki se je gvela aa zapeiSka, ,,Bog kazauje človeka dostikrat še le ? starosti za to, kar je storil zlega v mladih dneli iu uajmodrejSe je to, da v poznejih letih toKe človeka ravno 6na palica, s katero je on nekdaj bil po dnizili."                                            Jos. Gradačan