jRoüta-aJjriüa	pav&aiirana.
Stev, 37,	E}o»am&»na številka stane 80 vluarjev.	LetO 2,
Uredništvu Ir» uprstvništvu v VtUkovc«. list izhaja v»ak tortic ia petst, NsïüviUïiia ïriasa: ceioletnc 12 K, pülittüo ti tl-, ceïrti; K- 3 K.
S 1« junijem t. i. ustavimo iisr vsem, kijdo	t. m, ne bo=
Cio poravna li noroe= nine* Upravništvo.
Naš ljubljenec general Maister
je bi! te dni odlikovan po prestolonasledniku regentu Aleksandru v priznanje njegovih velikih zaslug za osvo-bojenje naših obmejnih slovenskih krajev z redom b.lega orla 111. raz-ieda z meči Vsa slovenska javnost se veseli, da je dobil priznanje tudi na najvišjem mestu mož, ki ga je pošteno zaslužil Sicer vemo predobro, da ni delal naš general nikdar zaradi odlikovanja, kakor so delali nekdaj avstrijski generali vso svojo veliko zmožnost in železno «nergijc je posvetil našim lepim in bogatim obmejnim krajem in tlačenemu narodu iz čfste ljubezni do obeh Po generalu Maistru osvobojena Slovenska Koroška se še posebno veseli tega odlikovanja ter ižreka svojemu osvoboditelju in ljubljencu ob tej priliki prav prisrčne čestitke
Naš plebiscit.
Plebiscitna komisija za Koroško je že sestavljena. Kakšna bo? Ali bo nam Slovencem prijazna ali sovražna? Ne eno in ne drugo. Morala bo biti nevtralna, to se pravi na oba kraja enaka, 'la komisija bo nadzorovala delo naše uprave, ki bo uredila vse potrobnosti. Za red bodo skrbeli, kakor dosedaj, naši slovenski koroški fantje, ki so se priglasili k policijskim četam, ali kakor se sami imenujejo „Narodna straža".
Kdo bo zmagal/ Slovenci pravimo, da mi, Nemci, da oni V resnici bo zmagal tisti, ki bo imel več glasov Po avstrijskem uradnem Štetju, ki je bilo nam Slovencem skrajno krivično, ima cona A približno 7 000 prebivalcev. Od teh jih je po ravno isti uradni Statistiki nad 5 ».000 Slovencev in samo malo nad ■ 0 0C0 Nemcev. Kje pa so nemčurji? Ti so se že zdavna vpisali za Nemce in so všteti med onimi ,-0.000 Nemci. Glasovalno pravico ima približno polovica prebivalstva, to je 36.000 ljudi. Rož in Podjuna stojita neomajno na slovenski strani, nekoliko slabši je veli-kovški okraj severno od Drave. Ali ima to kakšen pomen? Nel Nemci
Cene uiseiatoiü • enesiopn« petitvfsia ali uje prost«* i krono. Uradni razglasi po 2 K, Pri naioéüu n«a i o objav popust.
sami pravijo, da bi mogli zmagati samo tedaj, če bi imeli severno od Drave vsaj 9» % glasov, južno od Drave pa najmanj 40% glasov zase. Tako je razmerje med Številom glasovalcev na eni in na drugi strani Drave. Poglejmo, ali je bi mogoče! Po.90%' glasov, kakor bi jih morali imeti po vsej coni severno od Drave, Nemci ne bodo imeli niti v najbolj „nemških" občinah Labodu in Pustrici.VVelikovcu, na katerega se Nemci najbolj zanašajo, bodo težko dosegli polovico, in Vobre, svetovno znana nemčurska trdnjava, bo imela na veliko jezo Zepejev in Hanzeiev slovensko večino. Občina	Ruda in Grebinj bodo glasovale po večini za Slovence. V St Petru na Vušinjah je pa razen par bivših folksverovčev, ki jih lahko sešteješ na prste «. ie same roke, in ?tej3 .Habna.43 ü^tiakohp v^e slovensko. Pustriški in goloviški kmetje, ki imajo pred nosom klaverno gospodarstvo na nemški strani, se bodo desetkrat premislili, predno bodo glasovali za Nemško Avstrijo. V važen-berški občini z gotovostjo lahko ra-čunimo na polovico slovenskih glasov.
Torej, Nemci in nemčurji, kje je vaših 907o severno od Drave? Poglejmo si v obraz in si povejmo odkritosrčno: Tudi v velikovškem okraju severno od Drave bo večina slovenska. Številke govore in Številke so dandanes bolj zanesljive ko vaši dolgi jeziki
Ravno isto razmerje, samo še malo boljše za nas, bo proti Celovcu in med Jezerom in Dravo. Tistih par nernčurskih vasi, kakor Grabštanj, Pokrče in Žrelec bo izginilo v slovenskem morju Tudi Vetrinj ne bo nič pomagal
Kaj pa južno od Drave? 40% bi radi imeli Nemci I Kje pa?VPIiberku in v Borovljah jih ne bo, drugih občin, na katere bi se mogli zanašati, pa nimajo No, zato jih imamo pa mi več
Gospodje Nemci in nemčurji i Ne gre, pa ne gre i Premalo vas je.
Ko vam bomo že v coni A z glasovnico v roki dokazali, da nas je trikrat več ko vas, potem se bomo pogovorili tudi za Celovec. Boste videli, da je tudi tam vsaj 60% naših. No, potem si bomo pa dobri, ker dotlej boste gotovo že spoznali, da ste hoteli z glavo skozi zid, in mi vam bomo odpustili, saj niste tako hudobni, samo malo trdoglavi in ra-1 čunati ne znate dobro
Taki so
*
(Nemška grozodejstva ob času zasedbe Velikovea.) Grad Thalenstein je oplenila špitalska alarmkompanija. Ta je prišla v Velikovec, ne da bi bila oddala le en strel. Samo ropala je.
Velikovška alarmkompanija je oplenila slovensko šolo v Št. Rupertu, potem še župnišče in cerkev. Odprli so tabernakel z bajonetom ter ukradli kelih in monstranco.
Uda te kompanije Glonig in Wernig Jožef sta oblekla potem cerk veno obleko, vzeia v roke svetnike in tako korakala v Velikovec.
Gojenko Rozo Kofler so ustrelili v kleti Narodne šole Bila je takoj mrtva. Civilno prebivalstvo je sleklo potem mrtvo truplo do nagega in odneslo obleko.
Nemški Feldkurat se je pod vtisom teh grozodejstev izrazil, da bodo ti zločini imeli za Nemce, in posebno še za Velikovčane zelo slabe posledice
Gospodarstvo.
Gospodarski položaj Nemške Avstrije in Jugoslavije.
(Dalje.)
Dolgovi Nemške Avstrije rastejo od februarja 1.1. dalje ko gobe po dežju. Strašno veliki so stroški Nem Avstrije za državne uslužbence (uradnike itd.) Pred in med vojno so bili ti namreč raztreseni po vsej Avstriji. Ko je pa novembra 19 i 8 Avstrija razpadla, so vsi nemški penzijonistr, uradniki, oficirji in drugi državni uslužbenci pribežali v Nemško Avstrijo. Po uradnih poročilih je v Nem. Avstriji kakih 220.000 državnih uslužbencev Stroški za vse te uslužbence znašajo 8 \'i milijarde kron, in to brez novih poviškov plač! Velikost teh stroškov vidimo šele, ako izračunamo, koliko pride od tega zneska na enega prebh valca V Nemški Avstriji pride na 27 prebivalcev 1 uradnik Torej bi moral vsak prebivalec, pa naj bo star, aH pa mlad, plačevati za uradnike po 1417 K na leto.
Nemška Avstrija ima okrog 40.000 vojakov takozvane ljudske brambe. Srednja plača takega vojaka znaša 18.000 K na leto. Za vojaštvo mora Nem. Avstrija plačevati na leto 720 milijonov kron; torej pride na vsakega prebivalca na leto 120 K. Vsak prebivalec v Nemški Avstriji, torej
».{»Sri 2.
sKOkOSeC*, dne 14. maja 1920,.
Štev. 37.
od otroka v zibelki pa do starčka na smrtni postelji, od berača pa do ta-brikanti, mora samo za uradnike, pen-zijoniste in vojake plačevati 1537 K na leto. Ker pa delavci, otroci, berači, vojaki itd. ne plačujejo tega davka, si pač vsakdo sam lahko misli, koliko pride na kmete, trgovce in sploh n& ljudi, ki imajo kaj pod palcem.
Zato pa je moral dunajski parlament naložiti ljudstvu nove davke, in sicer: Einkommensteuer, Ver-mögenssteuer, Vermögenszuwachs-steuer in Luxussteuer.
Dohodninski davek
je naravnost strašen. Ravna se po dohodkih in dosega 60 "V, dohodkov. O tem davku piše dunajska „Neue Freie Presse" z dne 4. marca tega leta takole: „Die neuen Steuergesetze legen sich mit erdrückender Wucht üuï die wirtschaftliche Hntwickelung des Mittelstandes und nehmen einen sehr groGen Teil des tinkommens der ervverbenden Schichten für den Staat weg".
Premoženjski davek se deli v enkratno oddajo premoženja in v stalni premoženjski davek, ki se določa na novo vsako tretje leto. Mislimo si trgovca, ki ima 500,000 K kapitala 1 Ta trgovec mora za leto 1920 plačati:
Enkratna oddaja premoženja 98,100 K Dohodninskega davka . . $.000 „ Stalnega premoženjskega davka 742 „
skupaj i 07,842 K
ali peti del vsega svojega premoženja, K temu pa moramo prišteti še pri dobninski davek, užitnino itd Zato pa piše „Neue Freie Presse": „jeder wird rue h re re Tage in der Woche fur deri Staat arbelten müssen
(Dalje prihtfdnitfM
Veliko v šKi okraj.
izjava uredništva. Kolikokrat smo že poudarjali, da nočemo nikomur debli krivice, in smo prosili cenjene dopisnike, naj nam vedno poročajo le golu resnico. Pa vse zaman I Tako smo pred kratkim priobčili dopise, naperjene piuti gospem Mader, Kušlan, Vogel in gospodu Vogel. Pozneje pa se je izkazalo, da ti dopisi ne odgovarjajo resnici in da se je posebno gospe in gospodu Vogel godila krivica. Kak celovški list bi si seveda nič ne storil iz tega, mi pa to odkrito obžalujemo, saj se hočemo ceiO s svoražniki našega naroda in naše države vedno le častno boriti. Ker pa je popolnoma izključeno, da bi se vselej prepričali, če se s kakim osebnim napadom ne dela prizadetim morebiti kaka krivica, odklanjamo odslej za take dopise vsako odgovornost. V takih slučajih se bodo morali torej cenjeni dopisniki sami zagovarjati.
Gorenče. V nedelj \ dne 25. aprila je bii tukaj dobro uspt shod. Govorili f > gg. Lindl, kmet iz Žv.oeka, Doberšek, inž Božič in Dolinar, Ljudstvo je z zanimanjem poslušalo izvajanja govornikov. Po shodu so uprizorila vrla žv.ibeška *!f kleta krasni spevoigri „PlanŠarica" in „ Sarafan". Hvala sosedom iz Žvabeka za obisk. Ob priložnosti ga vam Goren-
povrnemo V nedeljo, dne 2. maja
pa se je ustanovilo Žensko društvo Gu-reuče. Prej so bile naše žene in dekleta pri Ženskem društvu na Rudi Ker se pa radi oddaljenosti niso mogle redno udeleževali sestankov, so si ustanovile pod •vodstvom Bromanove lastno diuštvo. Pristopite sedaj vse k temu društvi!! Ü vsaki, ki ne bu pristopila, bomo vedeli, da je grda uemčurka, in bomo s prstom kazali za njo.
Gorenče, V nedeljo, dne lG. t. m. ob 3. uri popoldne uprizorijo naši šolarji igro „Čista vest", fantje pa burko „Kmet Herod" pri Puhpavru v Šmikiavžu. Pridite vsi!
Št. Peter pri Grabštanju. K posestniku Tomažu Leitgeb-Švarc pri Sv. Petru štev. 6. občina Grabštanj se je zatekla meseca junija 1919 tuja kobila, približno 10—12 let stara, dobro rešena, 160 cm visoka, terr.no rjava, na desni zadnji nogi spodaj na gležnju bela; na čelu majhno belo liso, črno dolgo grivo in je sedaj do 20 000 K vredna.
Št. Peter pri Grabštanju. V Leit-gebovi gostilni je shajališče nemškutarskih kričačev, hojlovcev in drugih temnih elementov. Tudi zdravnik Lemmen se zateka večkrat tja, ker se čuti srečnega v družbi te svojati. Policijske ure se sploh ne držijo. Navadno se spravljajo domu pozno v noči. To gostilno si bo treba zaporaniii za poznejše Čase. Zakaj gostilničarju okrajno glavarstvo ne vzame koncesije?
Dobila vas. "A'e?.a ženskih društev v Velikovcu je darovala našim ouo-kom obleke, perila in črevljev. V imenu obdarovanih se za vše, posebno za lepe čievlje najlepše ,zahvaljuje --. Žensko druŠtVo Dobila v*/
Grabštanj. Thkajšnjim ncničurjem raste greben od dne do dne, tako da začenjajo kar javho napadati ri;>še ljudi, toda ne podnevi, ampak ponoči. Če jim bomo prizanašali, Öodo kmalu začeli ravbati prav po folksverovsko. S takimi handiti bo treba prav pošteno obračunati, če ne prej, pa po plebiscitu. Za danes jim pa povemo, da je z a take roparske bande rodovitno polje na drugi strani demarkacijske čite, pri nas pa ne. Navodila za takšna počenjanja dobivajo brezplačno pri celovških ravbarkoman-dantih.
Grabštanj. Naši nemškrtarji kaj radi romajo v Celovec. Dobro vemo, zakaj. Svetujemo, da to romanje malo poneha, ker tako se cesta preveč „zmica". Cesta je naša, zato jo moramo šparati, da ne bomo hodili v slovenski Celovec po razorani in od nemškutarjev umazani cesti.
Grebinj. Na splošno željo tuk. Slovencev, se ponovi narbdna igra „Domen" dne 23. tin. (binkoštno nedeljo) v Kloštru. Tim potom vabimo vse prijatelje narave, da prihite sem. Obenem opozarjamo na starinsko samostansko cerkev. Čisti dobiček se porabi v narodne namene in za siromašne otroke.
Št. Vid v Podjuni. (Poroka.) Dne 3. t. m. se je poročil tukaj naš velede-lavni narodnjak, tajnik „Danice", g. Simon Boštjančič ml. z go. Lenko Neu-hauser. Svatba je bila nad vse pričakovanje vesela, posebno, ker nas je zabaval s svojim petjem moški pevski zbor. Želimo novoporočencema obilo sreče iri blagoslova
Krčanje. Izlet na Krčanje dne 2. maja, ki ga je priredilo Žensko društvo za Grebinj, je sijajno uspel. Naši zavedni Krčanjrani so se udeležili polnoštevilno, Bi!o je okrog 300 ljudi Gostom so na praviii krasen slavolok, (i. učitelj Po držaj jih je sprejel z lepim nagovorom, V lepo okinčani dvorani se je vršil ženski shod, kjer je predsednica ga. Mušič razložila pomen in delovanje ženskih društev ter spodbujala domačinke, naj se tudi one zdramijo in organizirajo. Izvolil se je pripravljalni odbor. Grehi rij ski igralci so nato uprizorili igro „Tri sestre". Sledilo je petje ženskega in mešanega zbora. Hvaležni smo našim gostom ter si le želimo,; da se čimpreje zopet vidimo. ■
Grebinj. V nedeljo, dne 16. t, m. priredi tuk. Žensko društvo v Narodntrn domu otroško veselico z igro, deklama cijauii in petjem. Začetek ob treh popoldne (poletni čas). Ker je dobiček namenjen ubogim šolarjem, vabi k obilni udeležbi — odbor.
Guštanj. Prmojdun, grevengo bom moral obuditi, drugače nam še Kaiser uide iz GuŠtanja. On pravi, da ni več za živeti tukaj, odkar je bindiš. Vaša Kaiserska Visokost! Če si res mislite naprtiti popotno torbico in iti črez Pii-berk, Velikovec in Mostič v tojčesterajh, Vas bi prav ponižno prosil, ne pozabite vzeti s seboj tudi svoje ženke. Usmilite se nje in nasi Njo boste rešili bolečin, ker ne bo slišala več bindiš, nas pa hudega jezika. Včeraj serri zopet nekaj izšnofal. Pausetova ta stara je kuhala šoštaisko smolo. Da ne bi njen možiček, gospod črevljarski mojster, prevečkrat pv.veda! resnice, mu pa hoče zamašiti gobec. Naš dični crevijarček ima to tostnost, da se mu zdi „po slovenje marnvat" grdo, po slovensko peti pa k tuljenje. Resnica bo že, ker pravi to on, samo Čudno se nam zdi, da še ni rekel: slovensko moliti se pravi Boga preklinjati. Panse, ali je res?! Bo že res, ker imam pričo, da ste govorili nespodobno o slovenskem petju pri pogrebu poštenega moža. Seveda hočete biti tudi sedaj nedolžni! Kakor volk v vočjem kožuhu. Mojster Pause, sirovi ste Vi, sirov bom tudi jaz ter V«am rečem: Držite gobec! Bavbav.
Galicija. Dan sv. Florijana se praznuje pri nas posebno slovesno. Tudi letos je privabil ta dan v Galicijo mnogo ljudi iz sosednjih far. Pomikale so se dolge procesije proti farni cerkvi, da se priporoče sv. Florijanu v varstvo proti požaru in drugim nezgodam. Po cerkvenem opravilu smo imeli shod pred Ogrinovo gostilno, ki se ga je udeležila ogromna množica ljudstva. Kot govorniki so nastopili g. Hren, gdč. Panter in Felacher iz Velikovca. Z napeto pozor nostjo je ljudstvo sledilo njihovim be sedam, ki so marsikaterega poslušalca ganile do solz. Najprisrčnejša zahvala govornikom, da so se potrudili k nam. Vsem, ki srno bili na shodu, ostane letošnji dan sv. Florijana v prav lepem spominu.
Galicija. G. Matija Toff, ki se jc nedavno nastanil v Galiciji, kjer otvori svojo krojaško obrt, se je poročil dne 2. t. m. z gdč. Nelko Kocijan, predsed nico našega Ženskega društva. Vrlemu slovenskemu^paru naše iskrene čestitke!
Ste«. 3/.
Pliberk. Zapustil nas je bivši finančni uradnik Salomon, velik prijatelj in vodja tukajšnjih socij&lnemčurjev. Šel je na Prevalje. Pri odhodnici se je dr. Herbst, voditelj nemških nacijonalcev, toplimi besedami zahvalil „unserem neben, guten Salomon" za zaščito in podpojo piiberškega nemštva. Žalostno priznanje S Dovolj imamo med nami na rodnih izdajte, in ne potrebujemo pti-seljern:ev, ki pomagajo kopati grob Slovencem na Koroškem Prevaljam pa čestitamo k pridobitvi dr. Herbsta „in 2. Aufiage".
Tajniku Salomonu pa svetujemo, naj nas ne hodi več nadlegovat, ker bi Mli sicer primorani podati še boljšo sliko njegove značajnosti. Potem pa apel na ideču zastavo tudi ne bo več zategei
PHberk. Upokojeni finančni nad-pazrnk Schellander je od deželne vlade izgnan. Pravi pa, da kljub temu ne gre iz Pliberka. Čudno! Koder liodi, hvali blaženo Avstrijo in agiiira zanjo, sedaj pa, ko ima priložnost iti tja, se brani. Agitatorji za Avstrijo nočejo v Avstrijo — folksverovci, boritelji za Avstriju so zbežali od tam — nam pa pravijo, naj glasujemo zanjo! Nas imajo pa res za prokleto neumne!
Kazaze. Celovčanka nam piše: Vsega Ti ne morem pisati, to naj ti bo zadosti. Mi tukaj v Celovcu smo na slabšem ko ujetniki. Jesti dobimo toliko, da komaj živimo. Ne vem, Če bomo mogli io izkušnjo preživeti. Pričakujemo vsak dan rešitve. Mogoče, da se tudi vi pritožuje te nad čem, pa povem ti, da in bila vesela, če bi mogia biti med varni le en dan. Draginja, vem, da je tukaj veliko večja ko pri vas.
Pliberk. Kakor znano, je bil nedolžni izvošček in „Gelreidebaron" Eber-wein odpravljen v zapor v Maribor. Kako je to razburilo pliberške duhove. Sliši se celo, da so se „deutschgesinnte" Phberčani pritožili na antantno misijo v Celovcu. Toda sodnija dela pravično in se ne boji nobene misije. Tako bodo. Pliberčani vsaj zvedeli, da zasleduje celovška sodnija Eberweina radi veri-ženja, tihotapstva in soudeležbe pri tatvini !
Res, zelo pošten mož to, vreden, da se nernškonacijonalna demokratska stranka zavzame zanj!
Izborne člane ima v svoji sredi ponos piiberškega nemštva! Čudimo se, da se pošteni meščani ne sramujejo takih sodrugov! Žalostno, žalostno že mora stati nemštvo, ker se mora upirati na take ljudi. Pa „heul"!
Gorenjče. Dne 25. aprila so se kmetje m mali posestniki zbrali, da bi slišali, kako misli Jugoslavija izpeljati agrarno reformo, l judje so sili starih krivic in stavijo vse svoje zaupanje v Jugoslavijo, da jim vrne pravice. Agrarna reforma se bo izvršila, kakor hitro bo glasovanje končano. Glasovalne bo boj za napredek ali propast naših kmetov.Baroni in grofi bi nam radi še nadalje komandirali, pa ne bodo več. Knoglasno priti jevanje govornikom je pričalo, da so govorili ljudem do srca. Sprejela se je sledeča resolucija : Na shodu dne 25. aprila polnoštevilno zbrani kmetje in posestniki koč se z žalostjo spominjajo krivic, ki jih je delala Stara Av-* strija, in s hvaležnostjo pozdravljajo predhodne odredbe /a agrarno refoimo in njene pied-priprave ter zahtevajo najodločneje, da se tudi na Slov. Koioskein takoj in končuo-veljavno izvede agrarna reforma, ki mora odstraniti vse krivice in šikaiie, ki so jih morah pretrpeti pod Staro Avstrijo od raznih grofov
.KOROŠEC", dnč 14. mafa 1V20.
in baronov. ypoštevajo naj se v največji meri ljudske želje in potrebe na našem Koroškem.
Velikovec. Izgubila se je v Velikovcti med voznikom Fido in staro kasarno črna denarnica z vsebino 188 K. Pošten najditelj naj jo odda v našem upravništvu.
Velikovec. Pevske vaje so ob 8. uri zvečer, ne pa ob 9. Imena pevk in pevcev, ki ne prihajajo točno k pevskim vajam, se bodo objavljata v „Korošcu"
Boroveljski okraj,
Smarjeta v Rožo. (Čudeži) Malo čudno, pa vendar resnica i Potrti stebri nemštva in nekaj nemčurjev je hotelo napraviti v Kočufai zborovanje, ki ga jim je pa oblast prepovedala Hoteli so vzdigniti vnebovpijoč glas teh trpinov v dolini solz, ker se jim kmetje ue po-korijo več, ker se jim več ne odkrivajo že pol ure daleč. Mogočnost je šla rakom žvižgat. Vedo natančno, da je kmetsko ljudstvo v Spodnjem Rožu brez izjeme za obstoj sedanjih razmer. Vendar nočejo opustiti zadnje rešilne bilke. Kakor si; v Mariboru in drugod nasprotniki naše države zlorabili in zapeljali v nesrečo naše delavce, tako se opaža pri nas hinavsko zvito zapeljevanje kmetskega ljudstva. Te nemške in nem-čurske barabe hočejo naše dobro ljudstvo pridobiti in organizirati v nezadovoljno rdečo gardo, da bi mogli potem širiti protidržavno mišljenje. Seveda se sedaj še skrbno varujejo, da bi pokazali svojo barvo. Tako so tudi agitirali za ta shod. Pomagala jim je — seveda so jo dobro plačali — znana Karničnikova Mojca. Krasna družba to — socijalisti, nemČurski kapitalisti in — Mojca, Čudimo se, kako se je moglo odzvati tudi nekaj lahkovernih Tomažev, kako so mogli poslušali cviljenje nam znanih Nemcev in nemčurjev. Kaj ne, očka Wolf, ki bi bili prej socija utopili v žlici vode, ki ste si med vojno na račun delavcev „dovžak" dobro nabasali, in tudi vi, gospod Tschernig, in vsi drugi, da smo vas pogruntali! Kmetje vas poznamo že davno. Eden za vse.
Hodiše. Na sopraznik sv. Florijatia so nemčurji zopet porabili priliko za udrihanje po „Čuših" in po našem kraljestvu. Že ob V23. uri popoldan so sedli na voz in v divjem galopu so se odpeljali proti Plešerki. Kam neki gredo? Na Goro so šli poslušat, že celi okolici znane, neslane Lisjakove šale in reševat Nemško Avstrijo. Gospodje nemčurji, ali ne bi bilo bolje, da bi se bolj brigali za svoje gospodarstvo? Ali mislite, da bodo vaše neumne butice res rešile nemško Avstrijo pogina? Če niste tu zadovoljni, saj Vam je pot k „lačen-bergerjem" vsakdan odprta. Zakaj ne greste tja, saj je tam bolje! Gospod Perdaher, Vi se prav lahko preselite v blaženo Avstrijo, kjer se cedi strd in mleku, saj nimate tu piav nič svojega posestva Legitimacijo pa Vam drage volje preskrbimo. Brigajte »c bolje /j svojo lončarsko obrt. Žc imeniten lončat lahko postanete, ker delate tako lepe lončke Gospodu Količu pa svetujem, da pazi na svoje otroke in jih očisti — uši. Če vprašaš njegovega otroka, kaj ima v glavi, pa se odreže: „Lezeee". Lojzi Perdaher, Zabitov hlajjec, ta je pa že izvržek človeštva. Poglej svojo ko-I smato dušo in povej, kolikokrat si pre-
Stfun 3.
lomil svojo častno besedo, ki si jo dal črno na belem o priliki, ko so te zaradi „šmuglarije* hoteli pognati iz Hodiš. Ali se še spominjaš? Ostani rajši doma in pazi na svojo punco, da ti jo kdQ ne zapelje, saj rta politiko se toliko ražumeš kakor moj RolfL Joži Straus, kaj je pa tebe piknilo, da si tako muhast postal? Koliko si spiavil v žep, ko si prevažal nemčurje? Slišal sem, da üï točil solze, ko si jih peljal domov. Se bojiš kazni? Prav ti je! Kmalu bi pozabil na nagega „fleišarja" Matija Pe triča, Tudi ta prav pridno zastopa nem čurske shode, čeprav je ves fvedrast, V Ribnico k Walcharju, dne 2. maja zvečer jo je tudi kuril na tak shod, kakor bi ga iz Kajžnikovih hlač coprnCe gonile — Spreobrnite se, grešniki, še je čas! Ko bo pa ura odbila dvanajst, bo vsaka pokora prepozna.
Zaveden Gorjan
Bistrica v Kožu. V nedeljo, dne 2. t. m. smo počastili spomin Štefana Olipica iz Pod-gorij, ki je 29. aprila 1919 žrtvoval svoje življenje za našo ljubljeno slovensko domovino. Podivjana nemška tolpa ga je v noči od 29. na 30. maja presenetila v spanju na tukajšnjem kolodvotu ter ga na zverinski način umorila. Divjaki so mu s pukinimi kopiti razbili glavo in še mrtvega so ga suvali. Spomin mrtvega junaka smo počastili s tem, da smo se zbrali v nedeljo popoldne na njegovem grobu, kjer so opravili gg. duhovniki mrtvaške obrede. V kratkih besedah je g. nadučitelj Smolik iz Bi strice poudarjal junaštvo umorjenega ter nas spodbujal k vztrajnemu delu v teh težkih borbah za našo ljubljeno domovino. Nato so zapeli pevci ganljivo žalostinko, da se je marsikomu orosilo oko. Spavaj v miru, slovenski mučenec, ostaneš nam v vednern spominu.
Za spomenik so darovali nekateri žt lepe svote. Pričakujemo še mnogo posnemalčev.
Nemška Avstrija.
Kaj uvaža Avstrija.
Od junija do decembra leta 1919 je morala Avstrija uvoziti 17.170 q (ineterskih centov) kolonijalnega blaga, 81.300 q južnega sadja, 483.379 q sladkorja (cukra), 1,860.807 q žita in moke, 181.915 q sočivja, 798.503 q sadja in zelenjave, 191.858 q masti in olja, 95.833 q piva, 410.289 vina, 86.279 q mesa, 35.797 q mleka (kondenziranega) 12,059.595 q premoga in koksa, 26.510 q bombaža (pavole), 11.607 q niti (cvirna), 52.150 q bombaževih izdelkov, 21.940 q volnenih izdelkov, 2515 q svilenega blaga, 109.288 q papirja, 2657 kavčuga (gumija), 2142 q usnja, 111.029 slekla, 272.149 q cementa, 447.242 železa, 281.633 q izdelkov iz železa, 94.085 q strojev, 199.273 q kemikalij, 20.679 q literarnih in umetniških predmetov, 446.781 klobukov in 62 907 žepnih ur.
Lepe številke, ki daleč presegajo to, kar je mogla Avstrija izvažati. Samo i i Združenih dižav so dobili za 16 milijonov dolarjev več ko so pa dali.
Politični pregled»
Naš minister za zunanje zadeve dr, TrumbiČ je zapustil Beograd ter se napotil najbrže v Švico, kjer se bosta z italijanskim ministrom šalo-jem posvetovala o
jadianskem vprašanju. Skrajni čas je že, da se reši to vpra ganje I
Stvar» 4.
„KOROŠEC", dne 14. maja i920.
Štev, 3/.
iz Beograda poročajo, da dobimo te dni
novo ministrstvo,
v katerem bodo zastopane vse večje stranke.
Na Dunaju so bile sO t m zopet
velike demonstracije.
Soeij al demokrati so zahtevali, naj se izvrši oddaja premoženja; obenem so protestirali proti nazadnjaštvu Zbranih je biio tudi kakih 6 )00 komunistov; njihovi voditelji so v svojih govorih napadali posebno državnega kance-iarja dr. Rennerja,
iz Italije poročajo o
velikih nemirih.
Ljudstvo je naskočilo mornariško vojašnico, se polastilo orožja, zasedlo dohode v mesto in železniško postajo ter potrgalo vse telefonske in brzojavne žice. Pozneje je množica naskočila orožn. postajo in jo zažgala. Tramvaji so bili razbiti, prodajalne izropane. Orožniški oddelki so bili r3zoroženi. Vojaške oblasti so poslale močne čete proti Vijaredžu Z morske strani blokirajo mesto 4 torpedovke. Množiča je po mestu razorožila vse vojaštvo. Laški anarhisti so uprizorili krvave izgrede tudi v Livornu ; 2 osebi | sta bili mrtvi, 30 je bilo pa ranjenih. |
Veliki cerkveni in ljudski shod
se bo vršil na binkoštni pondeljeit, dne 24. maja pri
Pir Marijini božji poti v Dolini.
Na predvečer šmarnice. Zjutraj se začnejo sv, maše on šestih. Slovesna služba boJja Do ob min (če bo vreme lepo, p o. i milim bom) v spomin 106-letnice vruitve papeža Pija VII. iz pregnanstva.
pol os« ne=
Man
ki
Zastopane naj bodo vse organizacije in društva v kar največjem številu. Pridejo priznani govorniki in govornice. Ob dveh pop. šaioigra „Pri gospodi". Naro kratek govor. Sledi krasna igra „Dve materi", h kateri so posebno povabljene vse Marijine družbenice. V odmorih petje narodnih in umetnih pesmi.
Po končani slovesnosti šmarnice. Vsi, ki ste na ta dan tako radi romali v — upamo še vedno — naše narodno svetišče v Gospo Sveto in vam je letos Se zabra-njeno, pridite k Mariji, pomočnici kristjanov, da nas skoraj reši nemškega trinoga. Povejmo svetu, da imamo dve materi : nebeško Marijo in zemeljsko Jugoslavijo. Vsi na noge ta dan in na veselo svidenje v Dolini Ï
Ure se računijo po st&rem času. V slučaju slabega vremena bo ljudski shod ob pol desetih v obširnih prostorih grada v Grabštanju in (udi igri se bosta uprizorili tam.
Dekleta, pridite v narodnih nošah i
Razglas.
Živinorejska zadruga za Žitaro vas m okolico naznanja, da bo sprejela na planine na Sefnarci in Obirju živino od vseh posestnikov, ki so se do 9. maja oglasili in ki niso dobili- kakšne pismene odpovedi. Ovce se bodo gnale na planino dne 25, maja, konji m govedo pa druu 14 junija Planinščina znaša od ovct: 15, od goved't 50 in od konja ióu kron. Ta znesek se mora plačaii za ves čas naprej, in sicer na binkoštni pondeljek dopoldne v Društvenem dohrn v Žilari vasi Tedaj se bomo tudi pomenili glede zavarovanja živine na paši. Opozarjamo se posebno one posestnike, ki še niso podpisali pristopnega lista, da tedaj gotovo sami pridejo, le za one z levega brega Drai/e ni tako važno, ker se tisti za enkrat še ne bodo sprejeii kot člani. Priti pa mora seveda tedaj tudi od tam nekdo plačat, ker bi se sicer pravica do paše podelila drugim.	Rutar, t. č. tajnik
Vabilo
Marijine družbe iz borovljskega okraja priredijo skupno z Ženskimi društvi na bin-koštno nedeljo in pondeljek skupno romanje k Mariji Pomočnici na Brezje. Povabljena je vsa mladina, cvet naroda, da poživi svoje ideale. Vozil bo normalni vlak ob pol petih popoldne iz Vetrinja po znižani cen», nazaj pa drugi dan. Vsi udeleženci naj hitro javijo udeležbo svojemu župnemu uradu do 17 t. m. Župne urade pa prosim, naj mi zanesljivo naznanijo število romarjev do 19. t, m., da se pripravi zadosti vozov.
Spodnje Korošce pa pozneje povabim k Višarski materi pri Sv, Križu. Dr. Janko Ar-nejc, škofijski zastopnik Marijinih družb na Koroškem — Župnijski urad Žrelec.
Anton Lečriik, ^oSi
oi poroča svojo veliko zalogo ur v nikiu,, ' srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, J verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebraino kupuje po najvišji ceni
I
fr


Naznanilo.
jugoslovanska brivnica v Veli-kovcu se je preselila v hišo Mestne M. hranilnice na Mestnem trgu.	W.
Za obilen obisk se priporoča
j. Pire,
narodni brivec.

m

^llt^hp trg°vski pomočnik, izučen v .jillZiUC 13WC speceriji. Naslov v upravništvu , Korošca".___________
mm
mM
Tvrdka Mader, Piiberk
naznanja p. n. občinstvu, da je s prvini aiajnikom začela zopet izvrševati svoje
knjigoveštvo,
ter se priporoča z urnim in obstojnim delom.
Ženitvena ponudba, S1^
želi poročiti z veseio žfnslcu od 20— 23 let, če mogoče z malini posestvom. Tudi vdova brez otrok ni izključena. Ponudbe s sliko rte upravo „Korošca" pod številko 150.7(30.
Starejša, dobro izurjena
le In nrïo o *
ki zna samostojno voditi gospodinjstvo, se išče za veliko kmetijsko posestvo pri Velikovcu. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo „Korošca".
Ui^Qfit	t Veliko zalogo različnih
lYlI^dlJ I pU/.Ul i okraskov za rakve truge po zelo nizkih cenah ima' in se priporoča Trgovina s papirjem Jožef Vajncerl v Pliberku.
ovčjo volno
zamenjam fin l > u rli i? n t
za perilo in ženske obleke j. Oswald, Velikovec, kavarna Spari.
(M
•
U
0
č
M
u
s
%
t
«
>
s
u
a
*
a
p
M
Rezan teh (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, rnecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
sr kupi ^m
ripLi'i.o^ijti.o .
RAVA"
(e^iirti tikg;ov»ktt in iitdiusitrijakai družba
«»» ■ar..
X" MARIBORU.
n
s
n P A
H
P
I
ö
i *
upi tola,
Telefon št. ï (imararbaii).	Mestni trg Št.J141.	Kačiiu pofttn. ček. urada^SHS«Ljubljani: 11.696
—-t— Centrala Maribor	— Podružnica Murska Sobota <
sprejema vloge na knjižice in tekoči^račun Podružnica izvrSuje vse v bančno stroko
proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredile pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/2 4,0 12» ure
in od 15. do lb. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
i	- Cr«dni)ct I.	- TUk«. 3*1.35*»«.®«:»;,- V»UUov*o.