Spegel Marija: V tem lepem Loiičku Slovenske zemlje Prijatelj, si li že videl Mislinjsko dolino? Morda si, navdušen nad nje prelestjo, zrl v ta z vasmi in cerkvicami posejani dol z vrha Uršlje gore, s hribov in holmov bližnjega obrobnega Pohor ja ? Ali sl jo občudoval v pestri in živi pomladni obleki — bogatem rožnem cvetu sadnega drevja; si li videl valovati jo v zlatem klasju žgočega poletnega sonca, rdeti jo ajdovih polj v zgodnji jeseni, blesteti jo pod snežno pernico pozimi? Morda si jo videl vso pokrito z belo prosojno meglo, le Homec se je kopal v jutranji zarji kakor otoček sredi meglenega morja. — Si li čutil smeh temnih smrekovih lesov in šepet mecesnovega gaja? ... Če je tako, vem, da se ti je vtisnll v spomin ta prelepi del zelenega Štajerja. Spremila bi te, ljubitelj naravnih lepot in raziskovalec narodove duše, po naši Mislinjski dolini. Veaj bežno bi te rada opozorila na zanimivostl, ki se ti tod odkrivajo z vsakim korakom, če le imaš odprte očL Huds luknja To poglavje sicer ne bi spadalo j)od naš naslov, ker se kraj nahaja na gornjem delu Šaleške doline, a ne morem si kaj, da te ne bi brž opozorlla na to redko zaniiMdvost. Še preden prispeva po banovinski cestPiz Velenja v Mislinje, por-abiva nekaj minut za ogled naše štajerske »Županove jame«, »Hude luknje« imenovane. Na levo pod skalno steno tl objame pogled vhod v podzemeljsko jamo, na nasprotni strani ceste pa pod strmim skalnatim obokom v duplini star marmornat spomenik »Princa Johana«. Spomenik je bil postavljen v času, ko so tod zgradili cesto na Velenje, in je star že preko 120 let. Ta duplina da mnogemu, ki mora iskati na poti zavetja pred nalivom, vacno zatočišče. — Še bolj pa te vabi vase skrivnostna podzemeljska jama. Vhod v jamo je odprt, a brez lučke ne prideš daleč. Ako pa hočeš videti vse lepe kapniške oblike in ostale 'zanimivosti, te pospremi vodnik z luč$o. Pot te ne vodi navzdol, ampak lepo po izpeljanih lesenih stopnicah in kamenitih ploščadah vedno više. Plaziš se skozi mala skalnata »cfana« in speš po serpentinah navzgor. Kako te očara pogled na majhno jezerce, ležeče v kotanji visoko v hribu in obsijano od dnevne svetlobe, ki prihaja nekje od vrha. Ves čas te spremlja votlo bobnenje slapa, ki iz jezerca divje vrši kakih 60 m globoko v prepad. Vitkl kristalni kapniki, stalagmiti in stalaktiti, grozeče vise nad teboj all te strašijo ob strani, kjer se riSejo sence kakor postave orjaških velikanov, ki ljubosumno čuvajo tisočletne skrivnostl. Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani je jamo že večkrat pregledalo, a ker je bil vzpon v višiiu pretežaven, je svetovalo, izpeljati stopnlce, kakor visoko se pač da. Vsa jama'je verjetno Se zelo dolga, saj še baje nihče ni prišel do konca. Pripovedujejo, da je jama »Zijavka« pri Belih vodah samo podaljšek, oziroma drugi izhod te jame. Divji mož-hostnik Kake pripovedke krožijo o tem kraju! Grozen velikan hostnik da je bival v podzemeljski jami in je vsakogar, kdor se je približal, izvabil v goro s tem, da je presunljivo jokal kakor otrok. Ko pa je prišla uboga žrtev blizu, je planil nanjo z divjitni šapami in jo takoj ratrgal. Posebno med potujočimi tovorniki je rad izvabljal lepe mladeniče; ti so mu baje šli najbolj v sJast. DomaCini so se izogibali teg* po njihovem mnenju zakletega kraja in raje naredili velik ovinek, kakor hodili tod mimo. Ob prilikl turškega vpada v slovenske dežele pa so bližnji prebivalci zaslutili možnost, poskriti se varno pred sovragom v to duplino. Zavalili so pred vhod velikanske skale in barikade ter zaupno molili za pomoč v stiski. Pasja turška duša pa je zavohala kristjansko meso in z divjim vikom in krikom je drhal navalila k vhodu. Ker pa le niso mogli nič doseči, so zažgali pred jamo velik ogenj in hoteli z dimom prisiliti kristjane k predaji. A čudež! Veter je dim sproti odnašal po vsej soteski, le v jamo ni našel pota. Tri dni in tri noči so oblegall to podzemeljsko trdnjavo in požirali sline ob mislih na lepa dekleta, ki so pridno metala kamenje z višin nanje. A osramočeni so morali oditi, ker je božja previdnost čudežno rešila verne kristjane. V davnib časih se je v tej soteski zgodilq, mnogo skrivnostnih zločinov, ker je bil samotni kraj res prikladen za to. Na oesto mole velikanske skale, pod njimi šumi poskončno pesem zelena Paka, ki se pa včasih divje razljuti in udari kar čez rob. Tako je v jeseni Jeta 1938. izpodprala cesto, porušila kot pravl gorskt hudournik mostova, tako da je bil za nekaj časa vsak promet onemogočen. Tudi naprave v jami je neurje večjidel rzpodpralo in odneslo. Uprava Hude luknje se sodaj trudi, nadomestiti odplavljena stopnišča in popraviti škodo. Cesta skozi sotesko pa je sedaj tako lepo urejena, da nudi res užitek, voziti se skozi to romantično pokrajino apnenastih skal in divjih čeri. — P-ar let je t« samotaril puščavnik, ki je pred trdim življenjem zbežal v ta mirni kotiček, zlagal pesrni in vodil ljudi v jamo. Pa ga je pregnala bolezen, pobrala ga je smrt in je samo še kapelica spominjala nanj. Zdaj pa še kapelice ni... Pač vse mine ... Zapustila sva Hudo luknjo in pol ure hoda, pa zagledava kakor belo golobico vrh holma cerkvico sv. Lenarta. Znova zbereva poguma za pot, ki se v strmih serpentinah vije na sedlb. Šele, ko prispeš vprav na vrh k cerkvici, zagledaš vrsto strnkjenih hdš — trg Sv. Lenart — uradno Straže. Tu se začenja Mislinjeka dolina Obdana na vzhodu od temnega Pohorja (edinih slovenskih Praalp), na zapadu pa od dravsko-savskega gorovja, tvorl obliko kotline. Namaka jo kakor živ srebrn trak vijoča se Mislinja, ki izvira izpod Planinke. Nad vasjo Velika Mislinja se doiina zožuje v zanimiv »Mislinjski graben«, po katerem teče Pergerjeva elektri&na železrtica. Po njej prevažajo les iz pofcorskih šum in izdelke Pergerjeve tovarne za lepenko na železniško postajo. Nekajkrat se je posiužijo tudi turisti, namenjeni na Pesek ali na Kopo (Melo in Veliko) ter duuge planine, da prištedijo moči in časa. Od Mislinje proti Dravogradu visi dolina od kraja prav močno, pozneje manj, tako da se zniža na svojih 25 km dolžine za okro^ 300 m. Pri Dravogradu, tem strateško tako važnem kraju naše domovine, se izliva Mislinja v Mežo, ki priteče iz konoških Karavank. Tu se dolina konča. Najširša je dolina tam, kjer stoji romantični Slovenji Gradec. Tu dggeza šifino 2.5 km. Temna Dobrava, ki se začenja blizu mesta, se razteza vzdolž vse Mislinjske doline od Slovenjega Gradca blizu Mislinje, torej kakih 16 km. Ta daje pokrajini vprav svojeTrstno lice nekako tako, kfftcor tSrne o5i zagorelemU dekletu. Nekdaj jezero Zgodovinarjl-arheologi pripovedujejo, da je nastala Mislinjska dolina na ta način, da so se v davnl geološkl dot>i, ko se je Pohorje kot lakolit dvignilo iz globočine, nekateri koai zemeljske površine pogreznili v globino. Zemlja se je usedla in zravnala ter ostala lahno valovita. Zanlmivo je dejstvo, da sta blli v davnih dobah Uršlja gora in Peoa ognjenika, ki sta bruhala lavo iz mogočrtth kraterjev v času, ko je bila naša domovina še pod vodo. Skozi manjša žrela so prihajale svinžene pare. Pozneje se je svinec strdil ter se spojll z drugimi prvinami in tako najdemo v okolici Plešivca In Pece mnogo svinca. Tudi mineralne vode, kl se nahajajo tudl prl Smartnem pod Homcem, so ognejniSkega lavora po navedbah g. A. Kosa. Prelepa je pripovedka, kl je še sedaj vsa živa med našim ljudstvom, o tem, kako je nastala Mislinjska dolina, oziroma kako je jezero, kl je zallvalo vso Mislinjsko dolino, odteklo. Nekako takole se glasi: Na strmem hribu, kjer stoji sedaj cerkev sv. Pankracija na Gradu tik nad Starim trgom, je stal nekdaj razkošen grad. Lastnlk gradu je bil od sile mogočen dezelnl knez, ki ga je vse sovražilo. Tudi on sam je bil trd kot kamen, le »svojo edinko, lepo hčerkico Elizabeto, je ljubil iz vsega srca. Vse ji je dovolil, kar si je poželela. Vprav na nasprotni strani je v približno isti višini kot Grad, kjer stoji sedaj poslopje častitljivega gradu »Gradišče«, kipi mogočno protl nebu dvorec, črnosivo velikansko posiopje. V njem sta samotarila priletna grofica-vdova in njena hčerka Helena, Elizabetina prijateljica. Elizabeta se je ravno najbolj razcvetela, pa ji je presedalo biti vedno doma, želela je nekoliko pogovoriti se s pj ijateljico z Gradišča. Čeprav se je pripravljalo k hudl uri, je sedla v čoln, krepko prijela za vesla in urno odveslala od grajskega obzidja, da je niti stražar ni mogel opaziti, dokler nl bilo že prepozno. Njen oče je ves nemiren in preganjan od zle slutnje odšel gori v stolp in motril mirno sivkastomodro površino jezera, ko naenkrat strašno zagrmi. Visoki valovi zagrnejo čoln, zibajoč se sredi jezera. Eltaabeta se je potopila. Oče se je takoj opravil, da pokliče ufimiljeno hčerko Elizabeto, češ, nesreča se je pripetila tam na jezeru. A hčerke nikjer. Spoznal je, da je prisoatvoval smrti svoje lastne hčerke — miljene edinke. Takoj pokliče tri na smrt obsojene ujetnike ter Jim da na razpolago: »Ali prekopljete pod Gradiščem hrib\ da se jezero izlije, ali pa vas dam še danes, nocoj, usmrtiti.« Kopali so ujetpiki z vso silo, voda pa je vedno bolj odtekala. Čez štiri dni je jezero izteklo, bili so rešeni. Na mestu, kjer so našli Elizabetino truplo, je dal nesrečni vitez, ki se je radi smrtl dtroka ves spremenil, postaviti lično cerkvico sv. EHzabete. Odsihmal so začeli v dolini sejati in obdelovatl' polja, zrasle so vasi in bele cerkve kakor kresnice o kresu. Od tedaj je Mislinjška dolina bogata od blageslavljajočih Očetovih rok ... Toliko, da imaš, prijatelj, nekoliko splošnega pregleda. Upam, da sl s te razgledne točke, kjer sva obravnavala zgodovino nastanka kotline, tudl zadovoljen pil s toplilrf pogledi vso to lepoto, ki se ti je odtod nudila\ Sedaj pojdiva dalje. Ob vznožju Črnega vrha Cerkviea sv. Lenarta, mimo katere sva zavila nazaj v dolino, je samo podružnica farne cerkve sv. Ilja, kamor bova prispela v pičli četrt uri. \Vsa vas, že od daleč prijetno vabIjiva ble^ščečih se belih hiš na pobočju hriba okrog farne cerkve, daje prav lepo sliko. Posebno šele lansko leto blagoslovljen prostoren in sveta4 Farni dom je ognjišče za staro in mlado iz št. Hja. Društva, tako gospodarska kakor stanovska, so v polnem razmahu Dobri ljudje in podjetni gospodarji so šentiljski farani. Ob 1900 letnici Kristusov« smrtl — v svetem letu — so postavili Njegovo znamenje visoko gori na hrib nad šeutiljsko vasjo in s tem dali poudarek svojemu globoko usidranemu verskemu prepričanju. Blagostanje tega kraja — kakor vse Mislinjske doline — pa je v glavnem cdvisno od gozdovja, zato Brečujeva voz za vozom lesa in naju spremlja skozi vso pot od Mislinje mimo Dovž do Turiške va-si neusmiljeno vreščanje cirkulark in monotona pesem žag. Debeli hlodi romajo k žagi, rezano blago na kolodvor in od tam po širnem svetu, daleč tja v tuje dežele. Razne izkopanine dokazujejo, da je bil tudi ves ta del od Mislinje do Turiške vasi in skozi do Slovenjsga Gradca že v rimski dobi nns^Ijen. Morda so imeli v dolini že Iliri in Keiti svoja domovja, a zastor, ki zakriva tajne prošlosti, se je nekoliko odgrnil šele za rimsko dobo. Leta 1473., 1476. in 1478. so Turki pridrii do Turiške vasi, ki ima po njih tudi svoje ime. Tu je bilo krdelo Turčinov grozno tepenih od naših pra-pradedov, sa se je v okolici Turiške in Tomažke vasi vršila velika bitka med kristjani in Alahovimi sinovi. Šmartno V najlepšo vas slovenjgraške doline, Šmartno, sva prispela. Rodovitne njive dajo dovolj kruha za domačo potrebo. Živinoreja se tu še bolj uveljavlja kot ostaie panoge kmetijstva. Šmarska fara, nadžupnija, ima posebno veliko kapelic in cerkva-podružnic. Le-te dičijo ravnino in najlepše holme in hribe, vse lesketajoče se v svoji v zelenju tako lepo izraženi belini, v čast svojemu farnemu patronu sv. Martinu, v proslavo kraljice Marije prečiste Device tam gori na Horacu, v pcčešČ5iije sv. apostolov Andreja, Filipa, Jakoba ter Tomaža, bv. mučenika in viteza Jurja ter device-mučenice sv. Barbare in spokornice Marije Magdalene. Vse cerkve in kapelice so lepo oskrbovane, kar tudi priča o srčni kulturi Šmarčanov. Še šeleste starodavne vaške lipe in naš rod še hrani starodavne in prelepe šege, ki se izkazuiejo ob priliki porok, praznikov itd. Posebno močno je razvita kmečka stanovska zavest, saj organizacija Kmečke zveze skrbi z raznimi teeaji, sestanki in predavanji za stanovsko izobrazbo naše kmečke mladine. Šmarska fara je zelo razsežna. Na vzpetinah Pohorja so raztresene večje kmetije trdnih gospodarjev, v dolini je opazit.i Btrjena naselja — večinoma srednji in mali posestniki. Tujslri promet se je v zadnjih letih precej dvignil, saj nudi šmarska okolica tako krasne izprehode po senčnatih gajih in ob dišečih njivah. Na veleposestvu Hartenstein, kjer spi toliko dobre orne zemlje, sočnih travnikov in pašnikov, bi bilo zelo primerno urediti kmetijsko šolo; kako bi bila koristna za utrditev naše narodne zavesti na vsej severni meji domovine! 2e več let sera se vrši regulacija potoka Mislinje, ki je kot razbesneli hudournik včasih napravila ogromno škodo po vsej Mislinjski dolini. Ob lanskoletnih velikih povodnjih pa se je pokazlo, koliko je vredna regulacija, saj je le na nekaterih mestih (ker še ni regulirana) prestopila bregova Ko sva si nekoliko ogledala Šmartno, naju prijazno vabi k sebi romarska cerkvica Marije na Homcu Pod senco smrekovega baldahina greva po položni poti proti vrhu. Smejejo se ob cesti Bočne rdeče jagode, pozdravljajo dišeše ciklame pod grmičevjem, polnim belega cvetja, duha ti razvedrijo ubrane melodije ptičic, da nehote vzklikneš: »Kako lepo!« Ni čuda, da so naši pradedi postavili na tem zelenem otočku cerkvico -v čast nebeški Gospe. Omamen vonj po lipovem cvetju ti pove, da sva že na cllju, še preden zagledaš prebelo cerkvieo. Strmo kamnito obzidje kaže, da je morala »lužltl i.ot trdnjava v času turških vpadov. Pod Marijino lastavo in ob Njenem hramu so se pogumno borili za dorn in rod kristjani iz Mislinjske doline, cdroma šraarske okolice. Lepa nova kapeliea pod obzidjem v modernem slogu vzbudi poscrnost. Postavljena je bila letos v zahvalo hoinški Mariji od gospe Hladinove iz Ceija. Slovesna blagoslovitev se je vršila v nedeljo, 28. julija. Vsako leto se pripeljejo romarji na Veliko Gospojnico od blizu in daleč z vlakom, okrašenimi vozovi, s kolesi, da jo primerno počaste. Mnogim je uslišala prisrčne prošnje, podelila zdravje in pomagala v stiskah homška Marija, zato poglej vse te zahvalne slike, prelepe vezenine in spomine za oltarjem in po stenah cerkve. Baročna cerkvica sama je lično zgrajena in zelo pestro poslikana, skrbno oeiščena in svetla. Mnogo strtih src je zadobilo v tem Marijinem hramu svoj mir in nov žarek upanja, zasijalo je vnovič v otroški ljubezni do nebeške Gospe. Legenda o postanku Homca je res zanimiva: Neka grešna umirajoča duša je zaprosila za duhovnika. Še preden je prišel božji služabnik z Najsvetejšim, je stal ob zglavju umirajoče hudobni duh. Trdil je zlobno: »Moja si, grešna duša.« Ko pa je prišel duhovnik, je zakričal nad njim: >Za to dušo je škoda vsakega oeenaša, moja je!« Duhovnik, videč satanovo trmo, poskusi na ta način: »Hudobec, jaz predlagam, da greva stavit. Kdo bo prej: ali ti prevalil z vrha Velike Kope oni-le hrib ali pa jaz prej sveto mašo prebral. Kdor zmaga stavo, dobi dušo.« Hudobec se je zadovoljno namuzal in se podal v stavo. Duhovnik je odbrzel v cerkev, hudobec pa na planino. Divje je zgrabil v ogromen objem del hriba in z velikimi skoki valil gmoto v dolino. Zemlja se je stresala in neznansko je bučalo. Duhovnik je prebral že do zadnjega blagoslova, ko je uboga duša drgetaje poslušala, kako vali vrag hrib že od Štalekarja navzdol. Molila je prisrčno — maša je bila končana. Vrag je divje zatulil, prijel s šapami valečo se skalo s prstjo vred in jo v divji jezi zalučal v dolino. Grozen potres je spremljal dejanje, ko pa je čez čas posijalo Ijubo sonce, je bil homški hribček že ves v zelenju in «yetju. Duša je bila rešena, hvaležni kristjani pa so ondi postavili Marijino svetišče. Kajne, prijatelj, kako bogat je zaklad narodovih pripovedk! — Ogledala sva si že vse večje zanimivosti, sedaj pa jo mahniva naravnost v mesto, ki leži samo pol ure od tod. Med z žitom in krompirjem nasejanimi polji naju vodi pot s Homca. Slovenji Gradec Mimo bolniškega in mestnega pokopališča, ki je mestu v ponos, rajnim pa v čast, prideva v to naše gospodarsko, kulturno in politično središče Mislinjske doline. Lega mesta je lepa, romantična. V ozadju se dviga ponosna Uršlja gora, na čigar pobočju biva v vasici Sele naš ponos — dekan in svetovno znani pisatelj preč. msgr. Franc Ksaver Meško. Mesto se je v zadnjih dveh desetletjih temeljito prenovilo in razmahnilo. Lepe moderne stavbe, lepo urejene ceste, dva mestna parka z udobnimi klopicami. udobno urejeno kopališče, krasni izprehodi, vse to privablja vsako leto tetoviščarje, druga leta tudi iz sosednjih držav. Zdrav oster zrak in izprehodi po gozdovih prijajo vr ^omur, ki poseti Slovenji Gradec, zato smo imeli vsp.ko leto dosti tujcev. V polnem razmahu sta trgovina in obrt, tudi industrija se povoljno razvija. Znana je v trg m svetu »Tovarna meril«, ki je edina te vrste v državi. Daleč na vzhod pošilja svoje izdelke Junačko koso« tovarna kos K. Kollnerja, pa tudi tovarna usnja Potočnik dobro uspeva. Seveda pospešuje obrt in trgovino tudi ta agodnost, da je v mestu sedež toliko oblastev, oziroma državnih uradov. Tu je sedež okrajnega načelstva, okrainega sodišča ter davčne in katastrske uprave. Denarni promet posredujejo trije zavodi. Meščanska in ljudska šala usposabljata našo podeželsko- mladino za bodoče poklice. Gradi se še velika stavba, ki bo daia našemu mestu poseben poudarek. Meščani so prijazne in uslužne, a nekoliko nezaupne narave, radi so veseli in dobre volje. Kakor vsako majhno mesto je pa tu seveda središče raBiiih intrig, pa tudi središče ljubke domačnosti. Govorica se od štajerskega narečja ne loči veliko, le nekatere besede delajo preglavico mnogemu prišlecu (Štamle grta morte jet, če očte pret po vonem kraju dovsa nazaj — pojdite tam-le gor, če se hočete vrniti po onem kraju nazaj). Nekako od Vrh pa do Dravograda teee meja med koroškim in zahodnoštajerskim narečjem. Seveda je primešano v našo govorico precej nemških spačk, ki pa vedno bolj ginejo. Kljub temu, da je bil nemški pritisk v teh krajih posebno močan, se ni vpognilo naše ljudstvo tako daleč, da bi pozabilo na svojo narodnost, pozabilo na slovesko govorico. Prav kakor pravi Lovrenčičeva »Trentarski študent«: A narod, narod naš pa le ostane! V zavesti, da stoletja kljuboval je in prebolel vse velike rane, ki bile so krvave dosihmal, krivično mu tolikokrat zadane, mogočno rastel bo sred rodnih tal. Znameniti cerkvi Se dolgočasiš, prijatelj? Pa stopiva v našo farno cerkev, da ti prijeten hlad osveži duha in ga povzdigne k Bogu. V oltarju, glej, prelepo sliko farne patrone sv. Elizabete, delo domačega slikarja-umetnika Mihaela Straussa iz leta 1732. Ves glavni oltar razodeva preciznost izdelave okraskov v baročnem slogu in se čudovito ujema z ostalo prav razkošno notranjostjo cerkve. Krasne nove orgle s prenovljenim lepim korom vred lepo izpopolnjujejo harmonijo notranjščine božjega hrama. Glej prenovljen oltar sv. Ane, tu ob oltarju sv. Družine dvoje krasnih novih barvastih oken sv. Cirila in Metoda; mesto prej zatohlega prostora pod zvonikom se zablesti pred teboj krasna ločena krstna kapelica, blagoslovljena šele eno zadnjih nedelj. Stopiva še nazaj v cerkev. Tu glej epitaf Otona Heriberta pl. Kulmer, ki se je odlikoval v bitki proti Turkom pri Ivaniču ob Tisi ter je umrl v Slovenjem Gradcu leta 1746. Še starodavno cerkvico Sv. Duha (zgrajeno leta 1494.) si poglejva. zgrajena je v poznogotskem slogu. Na levi strani glavnega oltarja vidiš znamenite freske, predstavljajoče pasion. V levem stranskem oltarju se nahaja kip sv. Trojice, umetnina iz leta 1450. Desni oltar je pa votivni oltar sv. Florjana, postavljen v spomin na požar leta 1632. V tej cerkvi so se vršile tudi volitve mestnih sodnikov. Pogled v zgodovino O, koliko zgodovinskih skrivnosti hrani mesto z okolico Stari trg! Saj zgodovina mesta Slovenji Gradec se začenja z zgodovino Starega trga, ki leži tik pod »Gradom«, na levem bregu Suhadolnice. Bežen pregled nazaj ti poda sledečo sliko: Leta 1912. je dr. Winkler z izkopavanjem ugotovil, da je bila na sedanjem župnijskem polju v Starem trgu nekdaj rimska naselbina Colatium. Bila je to najbrž vojaška postojanka ob cesti, ki je neljala iz mesta Virinum na Gosposvetskem polju preko Upellae (sedanje Vitanje) v mesto Čelea (Celj?). Pri svojih raziskovanjih je odkril Mitrovo svetišče, našel je nekaj rimskega denarja in posod. Pred par leti je bilo nad Slovenjim Gradcem odkrita rimska cesta, ki je bila speljana čez- Florjanov gozd. Cesto sta odkrila mestni župnik in prof. Baš leta 1937. Zopet nam za dolga stoletja potem zgodovina ne ve ničesar povedati, dokler se na griču nad sedanjim Starim trgom ne pojavi utrjen grad, o katerega pričetku pa ni ničesar znanega. Pozneje, nekako v 11. stoletju, so del gradu spremenili v cerkev, ki je jako ¦animiva. Posvečena je sv. Pankraolju. Vse fitiri oboke drži močen marmornat manolit, ogromen steber, o katerem krožljo čudne prlpovedke. Govore, da ga je imel nek keltskl lant za palico, ali da ga je »ajdoveka deklica« v predpasniku prinesla na hrib. Zvonik stoji Itiri metre oddaljen od cerkve sam zase nekdanji grajski stolp, kamor so zapirali nesrečne tlačane. Cerkev obdaja še zdaj jako močan obrambni zid s strelskimi linami. Od cerkve sv. Radegunde v Starem trgu se Vrste skozl do cerkve na Gradu kapelice av. križevega pota — vsak petek v postu se tukaj veliko premoli. Prihajajo domačini in obiskovalci z vseh strani okoliša. Pri trinajsti postaji križevega pota je viden vhod v podzemeljski rov na grad, očividno Se Iz davnlh iasov izpeljan. Ob koncu 11. stoletja se prvikrat omenja v nekih listinah trg (forum) »Windischgraetze«, sedanji Slovenji Gradec. Od tega stoletja naprej pa najdemo to ime stalno omenjeno v Bgodovini. Bilo je važno mesto, močno utrjeno. Ostanke mestnega obzidja vidimo še dandanes. Mesto je večkrat menjalo lastnike. Ob koncu 11. stoletja je bil lastnik mesta in »Gradu« grof Werigand, njegovi nasledniki so bili koroški vojvode iz rodu Sponheim-Ortenburg, mejni grofje Istre in Dalmacije. Leta 1173. je prešel v last grofov iz rodu Meran. Grof Berthold je kot oglejski patriarh podaril to posest 30. aprila 1151. oglejskemu patriarhatu. Tega dne je namreč posvetil cerkev sv. Elijsabeti, svoji nečakinji na čast, ki je bila leta 1236. prišteta med svetnike. Berthold je imel kovnico denarja na gradu in v mestu v sedanji hiši Unger. Nekaj teh novcev ima sedanji lupnik g. Jakob Soklič. Vendar oglejski patriarhi niso bili dolgo lastniki gradu in mesta; od leta 1267. je njih posestnik koroški vojvoda Ulrik III., ki pa je umrl brez dedičev in vso svojo posest prepuBtil češkemu kralju Otokarju II. Leta 1272. je Orthof von Windischgraetz na povelje Otokarja II. ujel Otokarjevega naeprotnika Sejrfrida Marenberškega in ga izročil Otokarju, ki je dal baje nesrečneža v Pragi mučiti in potem usmrtiti. Vendar pa ta žalostna zgodba najbrž ni resnična, temveč je Seyfrled nmrl že na poti v Prago. To je bil tudi povod, da je mnogo plemenitašev na Stajerskem odpadlo od Otokarja in se prfdružilo Rudolfu Habsburškemu. Oglejski patriarhi, zopetni poznejši lastniki, so imeli v mestu lastno hišo (sedanjo Ungarjevo pekarijo). Leta 1364. je vojvoda Rudolf zastavil Slovenji Gradec štajerskemu deežlnemu glavarju Cholo pl. Saldenhofen (Kolu Vuzeniškemu). — Z velikirai slovesnostmi je bil leta 1441. v mestu sprejet vojvoda Albreht VI., ki je dne 7. februarja 1441. potrdil mestu stare privilegije in pravice. Leta 1443. je cesar Friderik podelil dohodke župnije Stari trg svojemu zasebnemu tajniku in svetovalcu Eneju Sylviju Piccolomini, poznejšemu papežu Piju II. Isti cesar je tudi leta 1455. dovolil, da se sme vsako leto na dan sv. Elizaebte vršiti v mestu sejem. Ob času turških vpadov je Slovenji Gradee hudo trpel. Mesto so Turki oplenill in požgali, prebivalce pa tirali v sužnost. - Leta 1489. so Ogri, »ajdi«, napadli »Grad« ter ga zavzeli z mestom vred. Leta 1509. je požar vpepelil velik del mesta, katerega so pa do prihoda cesarja Maksimilijan.-. zopet pozidali (leta 1514.). Po neprevidnosti je leta 1632. zopet nastal požar, ki je razen cerkvice Sv. Duha, bolnišnice in gradu Rotenthurma (sedaj ljudska šola) vpepelil celo mesto. Pri požaru sta razen drugih našla smrt tudi mestni sodnik in njegov sin. Ko so se Francozi pomikali iz Gradca proti Kranjski, je en oddelek Macdonaldovega kora korakal tudi skozi Slovenji Gradec. Ker se je mesto Francozom uprlo, sta bila dva me- Sčana po prekem sodu obsojena na smrt. Bne ga izmed njlju so ustrelili. Dne 10. maja 1881. je ropet pogorel velik del mesta. Leta 1850. Je bilo ustanovljeno v mestu okrajno načelstvo za sodne okraje Slovenji Gradec, Marenberg in Soštanj. Do leta 1900. je bll Slovenji Gradec in okolica prav za prav brez vsake prave zveze s svetom. Najbližja železniška postaja je blla Dravograd in od tam do Slovenjega Gradca je vozil poštni voz. Leta 1897. so pričell graditi železnlco Velenje—Dravograd In januarja 1900 je privozil v Slovenji Gradec prvi vlak. Zopet je 10. maja 1903. postal Slovenji Gradec žrtev velikega požara, ki je vpepelll 80 posloplj, vso Cerkveno (sedanjo Meškovo) ulico, ki pa je prav kmalu lična vstala iz razvalin. Istega leta je dobilo mesto električno luč iz lastne elektrarne, ki so jo postavill ob Mislinji. Državni prevrat se je v mestu izvršil še razmeroma mirno. Ko so se leta 1919. pričeli boji za Koroško, je prišlo v pričetku maja nekaj mož koroškega Heimwehra tudi v mesto. Toda že drugi dan so naše čete vpostavile zopet red, heimwehrovci so se umaknili v hribovje severno od Slovenjega Gradca, kjer so se vršile majhne praske, dokler jih niso naše čete vrgle daleč na Koroško nazaj. Še nekaj pomembnega! Novembra 1. 1924. je mesto podelilo častno meščanstvo prvemu Slovencu, duhovnemu svetniku, dekanu in župniku na Selih g. francu Ksaverju Mešku, zaslužnemu slpvenskemu pesniku in pisatelju. Leta 1938. pa je podelilo častnp meščanstvo našemu banu dravske banovine g. Marku Natlačenu. (Vir: F. Šentjurc, Zgodovinske črtice o Slovenjem Gradcu.) Podnebje pri nas je radi visokega obrobnega gorovja mrzlo in ostro, toda zdravo. Megla leži samo v jeseni in pomladi, a se razprši že v zgodnjih jutranjih urah. Mnogo je dežja, posebno v marcu, aprilu in septembru. Značilen, pa seveda zelo pretiran, je ljudski izrek: »Pri nas je devet mesecev zima, tri mesece pa mraz.« Snega je pozimi mnogo, zato je slovenjgraška okolica priljubljena posebno smučarjem. Zato, potrpežljivo sopotnik, pohitiva, saj »ima Uršlja kapo« in naznanja dež. Od Slovenejga Gradca pa do Dravograda imava še dobrih 11 km. Pot pod noge! Ob Mislihji Mimo vasice Troblje na^ju vodi cesta v Pameče, čedno vasico, prislonjeno na šentanski hrib. Vrhu hriba pozdravlja 6edna cerkvica sv. Ane, kjer se vrši vsako leto ob sv. Jakobu in sv. Ani žegnanje. ^Tu je dolina široka kakega tričetrt kilometra in polna valujočega žita in dehteče detelje1... Preko železnega mostu, prideva v Št. Jedert (železniška postaja), dalje v Bukovsko vas, kjer se lične hišice plaho skrivajo med zelenjem sadnega drevja. Kakih 20 minut daIje je vasica Št. Janž s čedno farno cerkvico 3V. Janeza. Po banovinski cesti greva naprej, pot naju vodi ob tekstilni tovarni Ornik in Mitrovič v Otiški vrh. Vprav nad cesto se na Kronski gori blišči cerkvica sv. Petra z dvema velikima zvonikoma. Tudi šentpeterska fara je zelo razsežna in izrazito pohorskega značaja. Trdni gospodarji bivajo na lepo zaokroženih domačijah, ki tvori vsaka zase celo kraljestvo. Domačnost je tod razvita in šentpeterčani so čisto svojevrstni Štajerci, veseli in žilavi ko dren. — Nad holmi In gričkl je ključ Mislinjske doline Sv. Križ, starodavna romarska pot, zame od rane mladosti prelepih spominov polna. Pod hribom Sv. Križ je že od daleč viden ob Meži studenec »Kisla voda«. Tu se mnogi krepčajo z res dobro mineralno vodo in okoličani jo pridno vozijo v sodih na svoje domove, seveda, kadar že zmanjka mošta. Sem sva prispela preko šele lansko leto zgraienega novega betoniranega mostu, ki veže Štajer&ko s Koroško. Od tod prideva v starodavni Dravograd, o katerem je bilo pa na tem mestu že dosti lepega napisano. No, prijazen sopotnik, ljubitelj narave in raziskovalec narodove duše, si li našel tod, kar si želel In iskal? Potrdil mi boš pa gotovo, da je mična in ljubka naša Mislinjska dolina za oko; če pa hočeš prav spoznati duš tega ljudstva, ostani v kraju sedem let in tedaj ne boš.vedel in sllšal vsega. Udeleži narodovih slovesnosti, shodov in sestanko,' pridi v društva, pridi v cerkve, popevaj z n mi tisto našo himno: Pozdravljam te, pohorska stran, in Urškin hrib, široko znan ... Na sred doline cerkvica, na ličnem Holmcu zgrajena ... Te ubrane melodije, plavajoče v jasni mesečini preko doline, vonj nageljnov in lilij iz cvetnih gredic, pritajeno šumenje temnih lesov — je zvok, je harmonija svetovnega bitja. Podatki o zemlfi in Ijudeh Mislinjska dolina leži v območju okraja Slovenji Gradec. Pri navedbi statističnih podatkov nam ni pred očmi samo dolina, marveč ves okraj. Površina okraja znaša 48.340 ha, od tega je neproduktivnih 1036 ha. Število prebivalstva znaša po podatkih iz 1931. leta 30.232. Povprečna naseljenost znaša 61 ljudi na kvadratni kilometer. Prirodni prirastek prebivalstva znaša na leto približno 12,17 na tisoč. Glede prirastka stoji okraj na 17. mestu v Sloveniji. Na tisoč ljudi pride okrog 32 rojstev na leto. Umrljivost znaša letno 18 ljudi na tisoč prebivalcev. Obdelane zemlje v okraju je 22.469 ha, in sicer njiv 8376 ha, vrtov 179 ha, travnikov 6585 ha, pašnikov 6805 ha; več pašnikov kot žlahtnih travnikov. Vinogradov je samo 52 hektarov, ker okraj radi hladnega podnebja ni sposoben za gojenje trte. Večjo površino zavzemajo sadovnjaki, ki merijo 470 ha. Jabolčnih dreves je v okraju 92.091, hruškovih 40.580, češpljevih 24.563, češenj 7106, višenj samo 15, marelic 977, breskev 2071, orehov 5746, kostanjev 4420 in kutin 33 dreves. V letu 1937. je bilo izvoženih 75.000 kg jabolk, po večini slabše kakovosti. V okraju je precej razvita živinoreja. Goji se po večini belo slovensko ali marijadvorsko govedo. Produkcija mleka je znašala v letu ^938. 3,452.000 litrov, od tega se ga je oddalo zadrugam 222.303 litre, okrog 500.000 litrov so ga kmetje sami dobavili konsumentom, ostalo se je porabilo doma. Mlekarski zadrugi sta dve. V okraju se seje mnogo ovsa, letno nad 1000 ha pšenice in prosa, ki tukaj zelo dobro uspeva. Značilno je, da kmetje ne sejejo korenja. Več kot polovica okraja je gozdov. Stiske za drva v teh krajih ne poznajo. Gozd je siguren gospodarski vir prebivalstva tega okraja. Za prodani les dobi kmet denar, s katerim plača davke, si nabavi obleko in obutev. Večkrat pripelje tudi vrečo moke iz trgovine, posebno, 8e je slaba letina, kar žalibog ni preredko. Naši dušni pastiiji Dekaniji Stari trg v Mislinjski dolini načeljuje monsignor Franc Ksaver Meško, tajni komomik Nj. Svetosti papeža. Odlikovan, z redom sv. Save IV. in III. vrste. Župnik pri sv. Roku na Selah. Širom sveta je priznan kot pisatelj, posebno za mladino. V zatišju pod visoko Uršljo goro ustvarja dragocene zaklade slovenskemu narodu. Mestno župnijo v Slovenjem gradcu vodi g. Jakob Soklič, tukajšnji župnik od 1. avgusta 1933. Zelo obsežno župnijo v Starem trgu oskrbuje -g. Štefan Horvat, župnik od 1. maja 1932. Pomaga mu kaplan g. Drevenšek Franc. V Šmartnem skrbi za dušni blagor svojih faranov g. Martin Somrek, župnik na tej župniji od 1. maja 1931. Pomaga mu kaplan g. Mihelič Jožef. Župnijo Št. Vid nad Valdekom upravlja g. Ledinek Maks, provizor. V Podgorju vodi dušno pastirstvo g. Simon Kotnik, župnik na tej župniji od 1. novembra 1930. V Pamečah pastiruje že od leta 1925. g. župnik Anton Trinkaus. V Št. Janžu pri Dravogradu je župnik g. Vinko Pivec. Pri Sv. Miklavžu se trudi za svoje ljudi g. Martin Štefan";"za. V Št. Ilju pod Turjakom pastiruje g. župnik Martin Roškar. Pomaga mu kaplan g. Justin Oberžan. Na Razboru je župnik g. Anton Oblak. V Doliču župnikuje g. Stanislav Veingerl. Visoko na hribu pri Sv. Petru na Kronski gort pastiruje župn;k g. Anton Medved. ZnaŁaj naSih Ijudi, domor in vasi Že v naprej mi jo hočete zabrusiti, kajne: »Vsak berač svojo malho hvali!« A ne dam se ostrašiti, saj se da o naših ljudeh toliko povedati. Stoplva v prvo hišo ob cesti, prepričaj se sam; že samo pogled po sobi zadostuje, pa že opazid, da imajo naši Ijudje smisel za snago in red. Skrorani prtički — Ijubka ročna dela,^ okna polna klpečih nageljnov, z vrta diši rezeda in opojni duh rožniarina ti pove, da tudi naše ljudstvo zna ceniti cvetje in kaže s tem srčno kulturo. Na stenah prelepe podobe svetnikov, od vrat splava nad mizo Sv. Duk in priča o tisti domačnosti, ki še kljub sedenjim materialističnim časom lebdi nad domačijo. Snažno pomita okna, pometena dvorišča, lepo obdelane njive in travniki, po katerih se razlivata veder smeh naših brhkih deklet in vrisk postavnih fantov — to je slika našega kraja. V splošnem morem trditi, da je naš človek mirne in odkrite narave. V njih vstaja vedno večji smisel za organizacijo stanbv in polagoma prodira tudi težnja po zadružništvu. Šele lansko zimo ustanovljena blagovna nabavljalna zadruga ima preko 130 članov. V političnem pogledu se morejo imenovati zrel narod, ki čvrsto stoji za našim narodnim voditeljem dr. Antonom Korošcem, kar se je ob vsakokratnih volitvah nazorno pokazalo. Narodno zavest poživljajo naša društva, naše časopisje. Skoro v vsaki podeželski hiši najdeš na mizi ob četrtkih »Slovenskega gospodarja«, tega najboljšega svetovalca in prijatelja, in aevecla tudi nekaj ostalih naših časopisov. Kakor v vsakem okraju, imamo, žal, tudi pri nes nekaj poklicnih pravdarjev, ki zavijajo vso okolico ˇ strupeho ozračje. Hvala Bogn, da jih je vedno manj! Tepeži so redkl, le kadar je dobra sadna letina. Mošt daje tisto čudno korajžo, ki je često verok nesreče. A zadnja leta zaznamuje kronika vedno manj takih žalostnih primerov. Zato je tudi pesem harmonike postala nekoliko bolj umerjena in lepa... Družine v našem okraju so večinoma bogate mladega naraščaja, kar je vsekakor zdrav pojav za našo dolino. Seveda pa so razmere v nekaterih takih družinah težavne, ko često ni niti za sol. To naj bi bila bežna slika naših ljudi, domov in vasl. Legenda o posianku črnega iezera na Crnem vrhu Kake pol ure pod cerkvico sv. Uršule na Plešivcu stoji starodavna kmetija Šisernik. Kmet — gotovo prednik sedanjega Šisernika — je imel lepe črne vole. Vsako jutro se je čudom začudil, ko je našel vole popolnoma potne, kar curljalo je z njih, na rogovih pa je našel mošnjiček denarja. Zadovoljen je še opazil, da se voli vedno bolj redijo in debelijo. Zato je nekaj časa kar pustil vole vnemar, a vedno huje ga je začela mučiti radovednost, kaj se z voli godi. Denarja si je že nagromadil, se iakopal iz dcrtgov, povečal svoje posestvo, zdaj pa je menil, da bi mu mogel biti večji kupoek le v pogubo. Nekega veečra se je radoveden skril v prazne jasli in okrog polnoči onemel od groze. Neznanski povodni mož je prišel v hlev, odvezal in odpeljal volička. Trepetal je kmetič v grdzi, a ko se je pomiril, je sklenil, da ga bo trdo prijel, kako si kaj takega upa brez dovoljenja gospodarja. In ree! Točno ena je odbila ura, ko prilomasti povodni mož s potnimi volički v hlev. Šisernik skoči predenj in v divji jezi zakriči nad njlm: »Poberi se! Kako si upaš uporabljati moje voiičke?! Kaj pa vendar počneš, golazen hudobna, z njimi?« Mirno se nasmehne orjašSl povodni mož nasajenemu pritlikavemu kmetiču, se zakrohota in pove: ».Sezero prevažam v sodu na Črni vrh na Pohorju. Pa saj si dobil bogato plačano, ali hočeš še več?« — »Ne,« zakriči kmet, »samo moje vole pusti pri miru, da bom lahko sam delal z njiml na mojem širnera posestvuU OdšeS je povodni mož, skopnelo je pa tudi blagostanje pri tedanjem šiserniku, saj se je kup le prekmalu poeušil. Od tedaj se nahaja na Črnem vrhu temno jezero, do katerega prideš po ozkih stezah med pritlikavim borovjem, ki prepleta zamočvirjena tla. Goste temne alge pokrivajo jezersko dno in voda je popolnoma temna, nitl eno živo bitje ne žlvi v njej. Kako neki? Sa~j je od povodnega mbža, ki pa se je v divji jezi nad neuspehom izselil bogvk kam od tod. *-^^*^*^^». Zadna vola Drenovega Mikana z Misbnjske doline »Jas Drenev Miha sm se pr nrbolši voli vsedu k pisanju, da spišem teetamerrt. Moja ta rajna Mica me ni m6ia prsilit, da bi drgač kaj reku al napisal kak pa sam očem. Jaz sem poerbov od rajne mame dva para šekastih volov, od oču pa vse ta drugo, kar mam. Če se je od vsega mojga premožeja kaz zgiiblo al na kak drug furm bek prešlo, naj mi Buh odpusti, saj nisem mev slabih mislij. Ko mam š«st čir (hčerk) pa tri sine, sm sp odl6ču, naj si lepo raadelijo bajtarijo štakle: Nana pa Petr pa Tonč naj avžjejo na bajti spoda ped robom, vse tcpke pa moštovke jim v vživamje ostaViejo do smrti, pa tisti rep ive grta (gor) proti kozovcu, pa seno žihr vozljo davsa z v6aega kota pod Ivežem, tam ko od lipe vunsa zavije cesta pa gre pol dovta h mojimu hrastu. Pa vse druge prdelke, ki gratajo na testem. Oženlt se Nana na sme, ko je že prestara pa bi jo kiri hotel koj samo zavol bajte, jo bi pa 8 punklnom (otrokom, štajerski izraz) postil pa šov v sviet. Moje hodne (slabše) srajce pa ta gmajšne (iz domačega platna) gvonte naj si med sebo razdelijo kakr 6čjo. Ta guršega mi pa mrjo dat siiboj v trugo. Skor vse cokle so že brez žgreblov, pa pantoflni strgani, tak da tud ni za kaj se pipat. Punčkov (čevljev) pa tak že dovgo na nucam, rajši bus coklam, davč pa tak na pridem več ko sm že kilav pa str. Kakr sm reku, bajto dobijo včni triji, civ Drenov grunt pa dobi Jaka za šestnajst jurjev. Cila dobi vse stare materne janke, kladlne (obleke), pa jope pa civ pajn kurjega perja, pale Aniila žihr pobere gara na jespi (podstrešje) vse stare bukve, ko tak rada bere, pa an kolovrat pa motrovilo. Da na bojo rekli, da sm biv komu nidlčn (nevoščljiv). Pepa, Gela pa Štefa, ko so še bolj micene, žihr pr hiši ostanejo do povnih liet, če se prej na oženijo. Če se pa kira oženi, naj da virt suboj pomivavnco, ane oepe pa anih par piskrov, ko jih bo tak nucala. Pa še vsak od šetih po dva jurja, če se bi pa virtu premalo zdeL, pa žihr da več. Moj špampet (postelja) dobi Nana, ko ga tak na bo več dovgo nucala, ja že ja prece prlietna. Košti (shrambe za žito) z ajdoj ostanejo virtu. Jas sm vse fajn pregruntav pa preštudirav, da mi na bo mov du gr oponašat, da sm biv škrpičast (skop). Ko bi le vi moji sini pa čiere tak doro virtvali ko sm jas, bi vas vse skop dov z nibes požegnav. Aja, pa riesn! Še za svete meše mara vsak neka odrinit, dur bo dubu več naj ve^ ofra, zame pa za moyjo ta rajno ženo Mico, pa za verne duše v vicah. Zdaj sm pa s pisanjem fertik pa ga sklenem, Miha Dren« s. r. Rado Zakonjšek: Pogfeimo na vrhove! Ko pride vroče poletje, se človeku, posebno če je še mlad, nekaj zgane v duši. Pogled mu vzplava kvišku, v srcu pa se vzbudi hrepenenje: dvigniti se nekam visoko, visoko, in pustiti vse pod.seboj. In tako se zgodi, da se v jutru, ko §e visi mrak nad dolino, dvigne iz postelje in si pomane oči. Težak nahrbtnik pride na svoje mesto, pa še obrabljeni dežni plašč, kdor se vetra in dežja boji. Po rosnih stezah jo zavije med vrtovi, med hišami in vasmi, pozdrav petelinov mu je dobrodošlica na pot. Nam Slovencem ne manjka naravnih krasot. Dovolj imamo ravnega polja, dovolj, mogoče celo preveč pa hribov in gora. Tudi Mislinjska dolina je obkrožena krog in krog z visokimi hribi in gorami. Na severozapadni strani se dvigajo črni hribi prostranega Pohorja, ki sega prav v Mislinjsko dolino. Nad Slovenjim Gradcem je 1161 m visoki Kremžarjev vrh, nekoliko dalje pa se dvigaja strmi vrfaovi Velike Kope, vlsoke 1542 m, in njegovega soseda Črnega vrha, komaj za meter višji od Velike Kope. Kraljica med našimi gorami pa je Uršlja gora, tudi Plešivec imenovana, ki se dviga 1696m visoko. Na vrhu je cerkev, posvečena sv. Uršuli, po kateri ima ves hrib ime. Večkrat zažari v poznem večeru s te gore kres, prav gotovo pa ob narodnih praznikih. da daleč naokrog po širni doraovini izpričuje zavednost slovenskega človeka, posebno pa mladine. Daleč, daleč se vidi ta ognjeni sij in kakor zv-ezda večesnica se blešči v mirni noči. Nekdaj so bili taki kresovi drobne in plahe zvezde upanja v lepšo bodočnost naroda, dane- pa so slavospev, so vrisk narodne duše, ki da izraza svojemu čustvu, ko se dvigne na vrhove naših gora in gleda lepoto naše zemlje pod seboj.