YU ISSN 0021-6933
JEZIK   IN
SLOVSTVO
letnikXXXVII —leto 1991/92 št. 5
Jezik in slovstvo
Letnik XXXVn, številka 5 Ljubljana, februar 1991/92
časopis izhaja mesečno od oktobra do maja (8 številk) Izdaja: Slavistično društvo Slovenije. Ljubljana
Uredniški odbor: Alenka Šivic-Dular (glavna in odgovorna urednica). Aleksander Skaza, Tone ftetnar. Marko Juvan,
Miha Javomik (slovstvena zgodovina), Zinka Zorko, Tomaž Sajovic (jezikoslovje). Boža Krakar-Vogel. Mojca
Poznanovič (didaktika jezika in književnosti)
Predsednica časopisnega sveta: Helga Glušlč
Lektor in korektor Jože Sever
Tehnični urednik: Andrej Vofelč
Oprema: Inž. Dora Vodopivec
Usk: VB&S d.o.o.. Milana Majcna 4. Ljubljana
Naslov uredništva: Jezik in slovstvo. Aškerčeva 12, Ljubljana 61000
Naročila sprejema uredništvo JiS. Letna naročnina 500 SLT. cena posamezne številke 90 SLT. dvojne številke 130 SLT. za dijake in študente, ki dobijo revijo pri poverjenikih, je letna naročnina 120 SLT. Letna naročnina za evropske države je 20 DEM. za neevropske države pa 26 DEM. Naklada 2000 izvodov.
Revijo gmotno podpirajo Ministrstvo za kulturo RS. Ministrstvo za šolstvo in šport in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Po mnenju Ministrstva za informiranje R Slovenije, št. 23-91. z dne26.11.1991,jc revija oproščena plačila temeljnega in posebnega prometnega davka od prometa proizvodov.
Vsebina pete številke
Razprave in članki
97 Tomaž Scgovic, Historistično obbkovanje uvodnih delov Jurčičevega pripovednega besedila Kloštrski žolnir in Dežmanovega poljudnoznanstvenega besedila Notranjske gore in Cirkniško jezero (nadaljevanje in konec) 107 Danuša Škapiru Dramatika Milana Jesiha
Metodične izkušnje
118 Marjan Štrancar, Narte Velikonja — šolska skica (Gospa Amalija) Predstavljamo se
125 Mdena H(ynšek-Hdlz, Inštitut za slovenski jezik FVana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU
Bibliografija
131 Marko Krargec. Anka Solner-Perdih in Marga Cvetek, Slovenistlka v letu 1990
Prejeli smo v oceno 147
Razprave in cianici
Tomaž Sajovic
Filozofska fakulteta v Ljubljani UDK 808.63:82.081"185/187"
fflSTORISTIČNO OBLIKOVANJE UVODNIH DELOV JURČIČEVEGA PRIPOVEDNEGA BESEDILA KLOŠTRSKI ŽOLNIR IN DEŽMANOVEGA POLJUDNOZNANSTVENEGA BESEDILA NOTRANJSKE GORE IN CIRKNIŠKO JEZERO
(Nadaljevanje in konec)
2.3 Nadaljnja naloga razprave je ugotoviti, kako je Jurčičev uvod oblikovan na ravnini ekkuoje in v čem se razlikuje od Rogerijevega baročnega uvoda, kar implicitno pomeni, da moramo ugotoviti historističnost njegove oblikovanosti tudi v tako imenovanih drobnih formah, predvsem znotraj povedi.
2.3.1 Za ponazoritev Rogerijevega sloga je treba navesti konec prvega odstavka že omenjene pridige, v katerem je navedena trditev krščanskega pesnika in napovedane osebe, ki so jo s svojim življenjem potrjevale, drugi odstavek, v katerem je kot dokaz trditve (prva besedilna tema) predstavljen češki kralj Vaclav, ter peti odstavek, v katerem so najprej na splošno omenjeni še številni drugi dokazni primeri za trditev (ta je skoraj dobesedno ponovljena), kot presežni dokaz pa jim sledi uvedba glavne osebe pridige, sv. Vida. vendar kot dokaz/primer za potrditev (prvi besedilni temi nadrejena tema):
Vener she modreshi, pametrushi inuJaftčprdshi govorUJe ta dn^i karshanski Poeta, kateri Je te Jizer rejjrujzhne inu h'usem rezkem perpraune hej sede na tega zhloveka obemil, rekhdzh: In teneris mon/trat, qmd fit puer l/te futurus. Kashe u'MladoJti, kcg dejte bode u'StaroftL Kakor tega prizh Jnaiti Jamoremo ueiOcu, katere kashejo nam to rejJnyzLL
Wenceslaus ta Pegamski Kraji, inu Sgn Caroli IV. Rimskiga CaeJf aria pokasalje u:roiJtve inu u' Karftu, kaj je imel u' Stdro/H biti Jokaj ta u' tem rojjtve bil je umoril to Mater: per Karjtupak oskrunil inu umajal je bil ta Karjtne Shegnard kamen; is kateriga bila je od useh rezhenu, de is tega Dejteta nima nizhprida biti. Inuprau:Jakcij ta ni bil drugiga, kakor en Japcpadik use hudobije, slaJti pak en Včaih Huf fitarske Kezarije. ^
Vfezh, uezh takih Jamdgel bipemejti naprej, kateri, kakor u'Mlad6Jti Jo Je kasčdi, taki Jo tudi u'nyh Starojti oJtalL AIL kirjtcpi naprej Vitus ta danashni, slabi Mladenizh is Jvoimi Jnamenie, Jata Japujtgm use te druge Javol niega, inu Jizer is tega kir on use tu. Kar kajalje u'Otr6zhyh lejteh dopolnil je u'12. lejte njegove Starojti, kakor Surius inu drugi pishejo od njega: de
Na tem mestu velja čisto na kratko izpostaviti le nekatere bistvene značilnosti: za razliko od Jurčičevega uvoda pomensko-skladenjska oblika ključnega pravila kot sestavine argumentnega poteka teme ni ohranjena (kar zmanjšuje vtis racionalnosti), za odstavke, v katerih so kot dokazi za resničnost trditve orisane življenjske zgodbe treh znanih osebnosti, češkega kralja Vaclava, cerkvenega učitelja Tomaža Akvinskega in svetnika Feliksa Kantališkega (značilno baročno stopnjevanje k svetemu), je značilna skladenjsko popolnoma paralelna zgradba, k veliki integratlvnosti in omamentalnosti besedila
97
prispevajo tudi sicer pomensko aktualizirane, vendar skoraj dobesedne ponovitve uvodne trditve v vseh odstavkih, omeniti paje treba tudi navzočnost dvojnih in trojnih formul.
2.3.2 Za predstavitev Jurčičevega historističnega elokucijskega oblikovanja bo zadostovala analiza prvih štirih skladenjsko-pomensklh enot
2.3.2.1 Prva poved predstavlja pripovedovalčevo izhodiščno trditev:
Zdres čudnega, rekel bi poetično mislečega duha so rrvorcdi biti. tisti naši predniki iz starih časov, o kterih pozemskem c^argi in Twharyi nam pričcgo ryih síaufae in razna v razvalu aR še v živečih ostankih ohrargena dela.
Jedro trditve je izraženo v glavnem stavku, in sicer v povedku pripisani lastnosti naših prednikov. Iz tega je jasno, daje besednoredno izhodišče'^ osebek s stavčnim prilastkom (tisti naši predniki iz starih časov, o kterih pozemskem (^aryi in nehargi nam pnčcgo njih stavbe in razna v razvalu aR še v živečih ostankih ohrargena dela), pri čemer so za bralca v osebku in stavčnem prilastku navedene osebe in njihova tako ali drugače ohranjena dela splošno znana dejstva — kar pomeni, da je pripovedovalec s prestavitvijo jedra na prvo mesto uporabil stilno zaznamovani besedni red. S tem je svoji oceni lastnosti naših prednikov dal uegi poudarek in jo hkrati čustveno obarval'^
Za naše razpravljanje in za sporočilo uvoda je pomembno oblikovanje povedkovega določila oziroma samostalniške besedne zveze v njem (zares čudnega rekel bi poetično mislečega duha). Pripovedovalec je jedro svoje ocene lastnosti prednikov oblikoval predvsem v dveh levih določilih odnosnice duh, pri čemer je pwmen besedne zveze zanes čuden, ki ima lahko tudi slabšalni prizvok,''^ s pomočjo vrinjenega glagola v pogojniku (rekel bi, kar omiljuje naslednjo ugotovitev^^) popravil z bolj pozitivnim in določnejšim pomenom besedne zveze poetično misleč. Čeprav težko rečem, da sta pomena obeh besednih zvez sinonlmna (imata pa tako vlogo glede na ugotovitev iz protltrditve), se lahko — s to omejitvijo — strinjamo z Lausbergom, daje pripovedovalec uporabil implicitno obliko corredia.
V prilastkovem odvisniku o kterih pozemskem djanji in nehanji nam pričajo njih stavbe in razna v razvalu aR še v živečih ostarMh ohranjena dela je prav tako mogoče opazovati pripovedovalčevo retorično načelo "podvajanja" posameznih stavčnih členov oziroma njihovega dvojnega členjenja (v marsičem podobno, vendar retorično dognanejše oblikovanje je v začetku devetdesetih let značilno za Janka Kersnika in malo kasneje tudi za Moderno).
V mestnlškem predmetu (o kterih pozemskem djargi in nehargi) je uporabljena stalna besedna zveza dejarge in ryeharge, ki jo Slovar slovenskega književnega jezika v geslu dejarge označuje s kvallfikatorjem ekspresivru) in s pomenom vse zivyerge, prizadevarge^ (stalna besedna zveza je po Pleteršniku očitno kalk nemške besedne zveze TUn und Lasser^^. Historističnost oblikovanja še krepi rimanje obeh besed v zvezi.
Posebej zapleteno zgrajen je priredno zloženi osebek^ íryíh stavbe in razna v razvcúu cdi še v Avečih ostankih dfa-argena dela), ki ga sestavljata dve pomensko sorodni sestavini: jedri
^' Jože Toporišič, Slovenska slovnica, nav. dek), str. 533. " Jože Toporišič, nav. delo, str. 542.
" Beseda čuden ima naslednje slovarske pomene: idse mzlilageod navatUnega, znanega:ld.senedaclolDČiti, opredebU; ki labiga duom, navadno o moralni neoporečnosti V: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Prva knjiga. A-H. SAZU, Inštitut za slovenski Jezik, Državna založba Slovenije. Ljubljana 1970, str. 320. VPIeteršnikovem slovarju najdemo tele slovarske pomene: ivundetbar, wunderj'c}wn; unmderlidv garJOg, abJchevhdT. V: M. Pieteršnik. Slovensko-nemšfd slovar, A-O. Katoliška tiskarna. Ljubljana 1984. str. 116. V Jurčičevem uvodu lahko pomen besede opišemo predvsem s prvima dvema razlagama iz I. sobesedilo pa mu daje rahlo negativni sopomen
(na to kaže prenos slovarskega pomena Jd se ra^ikuje od navadnega, znanegav dru^3cni vrednoteryski kod 19. stoletja, za katerega sta navadm, to je običajni, vrednoti razum in korist).
" Jože Toporišič, nav. dete, str. 331.
" Slovar sknrenskc^ knjižne^ jezika. Prva ktjiga. A-L. nav. dek>, str. 357. ™M. Pieteršnik. nav. delo, str. 127. Jože Toporišič, Slovenska slovnica, nav. dek), str. 477.
98
obeh samostalnlških besednih zvez sta besedi stavbe in dela — obe denotirata gracbye (druga sobesedibio). Za naše razpravljanje je pomembna skladenjska in pomenska zgradba druge sestavine (razna v razvalu ali še v živeahostarMh ohrargena dela), v katerih je samostalniško jedro (dek^ na levi razširjeno z zapleteno zgrajeno pridevniško besedno zvezo, pri čemer je treba posebej poudariti zvezo deležnika (ohranjena) in dveh pomensko nasprotnih predložnih zvez, ki izražata način^s razvalu ali še živečih ostankih). Prav v tej razširitvi druge sestavine osebka lahko vidimo še eno značilnost Jurčičevega oblikovanja, in sicer asimetričnost (njena preprostejša različica se kaže tudi v že obravnavanem povedkovem določilu glavnega stavka, v katerem Je prva sestavina sestavljena iz členka, torej besedne vrste s posebnim, okrnjenim statusom,™ in pridevnika — zares čudnega druga pa iz prislova in deležnika —poetično mislečega (obe besedi sta tudi daljši od tistih v prvi sestavini). S takim slogovnim sredstvom Je dosežen tako imenovani Achteigewicht, poudarjena obtežitev zadnjega člena v skladenjski enoti, ki Jo Je poznala na primer že nemška umetniška proza 14. stoletja,** pa tudi Trubarjeva besedila.8i Po ugotovitvah Pogorelčeve je podoben postoj^ek kasneje uporabljal tudi Cankar.^
2.3.2.1.1 Vuvodni povedi je mogoče zaslediti tudi slogovno načelo uravnotežene uporabe dvojnega členjenja posameznih stavčnih členov (značilno že za renesančno oblikovanje, pri nas na primer pri Trubarju in Dalmatinu),83 in sicer na stavčnih začetkih in koncih, pri čemer je treba posebej opozoriti, da se Jurčič s stalnim ustvarjalnim preoblikovanjem tako imenovanih dvojnih formul skuša izogniti togi omamentalnosti (k njenemu rahljanju prispeva tudi omenjeno slogovno načelo asimetričnosti).
V glavnem stavku je dvojno členjen prilastkov del samostalniške fraze v povedkovem določilu na začetku (že omenjena implicitna oblika caiecUa), na koncu pa osebek (tisti, naši predniki iz starih časov), in to na prav poseben način. Samostalniško jedro (predniki) podredno zložene samostalniške fraze ima ob levem določilu tudi desnega, in sicer neujemalni predložni prilastek (iz starihčasov), v katerem ima vlogo jedra spet samostalnik; pri tem je dvojnost še poudarjena s po dvema besedama na levi strani obeh samostalnikov, kar formalno ustreza inačici figure izokolon.^
™ Jože Toporišič, nav. ddo. str. 470.
''členek modernejše Jezikoslovne raziskave opredeljujejo takole: Im Sinne der neueren P.-Forschung (ugL WEYDT (1979) (H. Weydl Die Partikeln der deutschen Sprache. Bedin 1979. op. T. S.)) versteht man unter P. (Rirtikeln, členek, op. T. S.) im engeren Sirme nicht Jlektierende. nicht salzgliednqfie Wortklassen, die keine (oder wenig) selbständige lexikalische Bedeutimg aufweisen, aber die Bedeutung ihrer jeweiligen Bezugselemente modifizieren. V: Hadumod BuSmann, Lexikon der Sprachwissenschaft, nav. delo. str. 371.
*'Hans Eggers. Deutsche Sprachgeschichte III. Das Frühneuhochdeutsche. Rowohlt Taschenbuch Verlag GmbH. Reinbekbei Hamburg. 1969. Str. 85.
Tomaž Sajovic. Rctoričnost in besedilnost Trubarjeve pridige, nav. delo, str. 501.
^ Breda Pogorelec. Ivan Cankar — vozlišče razvoja slovenske besedne umetnosti. XII. seminar slovenskega Jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj, Rlozofeka fakulteta, ljubljana 1979. str. 32-33. 36, 39.
^'Breda Pogorelec, Trubarjev stavek, VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 3.-15. Julija 1972, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1972. str. 315 in 318. Tudi: Tomaž Sajovic. Rctoričnost in besedilnost Trubarjeve pridige, nav. delo. str. 500-501.
** Osnovna opredelitev tzofcolonaje naslednja: Dos Isocohn oder Parison oder die Parisosis besteht in der koordinierten Nebeneinanderstellunn zweier oder mehrerer Kola /.../oder Kommata /.../, wobei meist die Kola (oder Kommata) jeweils gleiche Satztäabfolge zeigen /.../. Die Kcia selbst können hierbei syntaktisch vollständige Haupt- oder Nebensätze sein /.../oder (gegebenenfalls als Kommata) ausje mindestens zweigliedrigen /.../Satzteilen bestehen, die durch einen ihnen gemeinsamen weiteren Satzteil als 'Klammer' zum Satz integriert werden /../. V: Heinrich Lau^jetg. nav. delo, str. 359.
Jurčičev primer ni popolnoma pravilen in ga uvrščamo v posebno različico: Die syntaJcäsch Koordinierung /.../ ist die normale Form derJur das Isocolon (ftarakterisOschen Nebeneinnanderst kann auf die syntaktische Gleichrangigkeit verzidxtet werden, werm nur der gedankliche Bezug in Weise vorliegt V: Heinrich Lausberg, nav. ddo. str. 367. Lausbei]g med primeri ne upošteva razmerja v samostalniški besedni zvezi, na Jurčičevo inovativnost pa kaže tudi pomenska zapolnitev obeh členov izokohncL Das Isocolon /../stellt in der Kooniinierunn der Kola semantisdi meist eine Häufung /.../ dar, also die Aufzählung (Anreihung) semanOsdi versdiiedener Irmalte. Von der Häufury her sind zujeisenKinüseheEirfreme mö^Kh; Synorvymität (Aussage des glekhenlrihalts) als Schwunddes semantischen Unterschieds derHčaifimg /.../einerseits, Antithese (GegeniJberstellui^g gegensätzlicher Inhalte) als Schädling des sermntische Unterschiedes aiidererseits /.../. Als zwisdwn beiden Extremen stehend istdiesimüitudo aufziifassen /.../. V: Heinrich Lausberg. nav. delo. str. 374.
Lausbeig na strani 365 govori o ustrezaioqem razmerju med koloni: Das Entsprechungsuerfiättnis der beiden parallelen Reihen a' b' c*^einerseits, a^ b* c^ anderseits heißt, wenn die beiden Reihen inhalüich im Verhältnis der similitudo stehen /.../.
99
v prilastkovem odvisniku (ki že zaradi svoje stavčnočlenske vloge predstavlja prvino asimetričnosti) je Jurčič na njegovem začetku v mestnlškem predmetu (o kterih pozemskem djanji in nehanjii uporabil pravo dvojno formulo, končal pa ga je z že omenjenim dvosestavinskim "asimetričnim" osebkom.
2.3.2.2 Dokazni del navajam v grafično razvldnejšl obliki:
Zakaj če vidiš, potujoč po deželi, na strmovitih hribih sledi stanovarg nekdarye gospode,
če zagledaš na pryaznem hotmcu tik poraščene vrste hribov belo cerkvim, ktera bi bila po razsoji t\x>jega razuma ljudem pripravniša na ravnem polji,
če moraš dalje scpihcge stopati po cestah ki te vodijo visoko gori na rob strmega vrha oh skalah in gosti hosti in veridar po natančnišem razgledu sprevidiš, kako lehko bi se bili nekdanji cestarji ognili klancu in strmini, ko bi bili zdolej ob hribu le majhen ovinek napravili -/.../.
Že na prvi pogled sta očitni dve značilnosti, in sicer razvidno zaznamovanje začetkov posameznih dokazov z anaforično ponavljanim pogojnim veznikom če — v prvem dokazu je pred njim sicer še priredni vzročni veznik zakaj — in stopnjevano besedno množenje posameznih dokazov, kar je nedvomno izraz slogovnega načela asimetričnosti (Rogerijevi dokazi so bili enako dolgi).
Prva značilnost (anaforično ponavljani pogojni veznik kaže na enakovrednost dokaznih členov, kar se v prvih dveh izraža tudi v skrajno paralelni zgradbi pogojnih odvisnikov (paralellzem je značilen tudi za Rogerijeve "dokazne" odstavke). Skladenjsko si stavčni členi (za pogojnim veznikom) sledijo v naslednjem zaporedju: povedek (osebek je nakazan z ujemalnimi lastnostmi povedka) — prislovno določilo kraja — predmet. Oba povedka zapolnjujeta glagola vidnega zaznavanja (videti, zagledati) v drugi osebi ednine (z njo ni mišljen splošni osebek, ampak bralec, kar implicitno kaže uporaba osebnega zaimka jaz v dajalniku v stavku čeprevdariš vse to in še druge enake zapuščine, kaj ne dami pritegne^, jedri prislovnih določil kraja samostalnika hribi in holmec, ki ju druži skupni pomen vzpetina zemeljskega površja predmeta pa samostalniški frazi sledi stanovarg nekdanje gospode in bela cerkvica, pri čemer samostalnika stanovarga in cericoica druži skupni pomen, izražen z besedo stavba (tudi zgradba ki ga vsebuje že prva, "tematska" poved uvoda (oblika besedilne koherence na pomenski osi hipemim-hiponim).
Druga značilnost, slogovno načelo asimetričnosti, se kaže že v drugem dokazu, in sicer v širjenju osebka s stavčnim prilastkom (cericvlco, ktera bi bHa po razsc^i tvojega razuma ljudem pripravniša na ravnem pot/O, katerega sporočilo je za potek tem uvoda zelo pomembno. Pripovedovalec namreč skuša tudi s sklicevanjem na bralcev razum potrditi svojo uvodno trditev o zares čudnem rekel bi poetično nnslečem duhu prednikov, pri čemer vzpostavlja nasprotje med poetično gradnjo na primer cerkvice na prgaznem holmcu in razumsko, praktično gradnjo na ravnem po^i (razumsko v tem primeru implicira pomen gospodarno, z marg tnida). Ob tem je treba opozoriti, da pomanjševalnlci (hdmec, cerkvica) in besedna zveza na ramem poi/i asociirajo ljudsko poetiko.
Tretji dokaz, ki se glasi:
/.../če moraš dalje scpihaje sti^tt po cestah, Jd te vodijo visoko gori na rob strrrvega vrha ob skalah in gosti hosU in vendar po rwtančnišem razgledu sprevidiš, kako lehko bi se bili nekdargi cestcaji ogniR kkmcu in strmini, ko bi bdi zdol^ ob hribu le mcghen oviTwk napravili -/.../
kaže že omenjeni Jurčičevi slogovni značilnosti, in sicer rahljanje toge retorične omamentalnosti in iz njega izvirajočo asimetričnost ki tokrat zaradi izredno povečanega števila besed predstavlja pravo baročno zastranltev.
Prva dva stavka (oe moraš dalje sc^Ahcge slc^Kiti po cestah ki te vodijo visoko gori. na rob strmega vrha ob skcdah in gosti hosti) sta samo še pomensko paralelna s pogojnima odvisnikoma prvih dveh dokazov, ostali del tretjega dokaza paje prav tako samo pomensko
100
paralelen s sporočilom prilastkovega odvisnika, ki razširja pogojni odvisnik v drugem dokazu. Prav v opustitvi skladenjskih paralelizmov je mogoče videti načelo rahljanja toge retorične omamentalnosti.
Nekoliko podrobnejša primerjava sporočila prvih dveh stavkov tretjega dokaza z na primer sporočilom pogojnega odvisnika v dmgem dokazu (če zagledc^ na prgaznem holmcu tik poraščene vrste hribou belo cerkvice^ pokaže tudi zanimive prepričevalne (persvazivne) prvine, ki jih je pripovedovalec dodajal in s tem poudaril prav s "kršitvami", torej z rahljanjem strožjega paralelnega oblikovanja in iz njega izvirajočo asimetričnostjo. Prva "kršitev" je širitev stavčnega vzorca s prislovnlm določilom načina, zasedeno z besedo sopihcge, ki skuša v bralcu z denotiranjem pospešenega dihanja — kot posledici strme poti seveda — še povečati občutek nepraktičnega ravnarga naših prednikov, dmga pa stavčni prilastek, ki razširja samostalniško jedro prislovnega določila kraja (ceste): v nJem imajo številni izrazi, ki izražajo Izredno izpostavljenost ceste in konotirajo težavnost njene gradnje, enako prepričevalno vrednost.
Sporočilo (eksplikacija na razumu temelječega duha pripovedovalca In bralca kot nasprotju — po njunem prepričanju seveda — poetičnemu in s tem nepraktičnemu duhu njunih prednikov) ostalega dela tretjega dokaza je pomensko paralelno sporočilu, izraženem v prilastkovem odvisniku v drugem dokazu, skladenjsko paje asimetrično povečano na tri stavke, v čemer se kaže pripovedovalčevo stopnjevano osredotočenje na lastno izhodiščno trditev, s tem pa se posredno krepi tudi vplivanjski učinek na bralca (posebej je treba opozoriti na že omenjeno prepričevalno vrednost — tokrat v sinonimni dvojni formuli klancu in strmini).
2.3.2.3 Najbolj bistvene razlike med Ftogerijevo baročno pridižno predlogo in Jurčičevim uvodom se kažejo na pomenski ravnini. Če so v Rogerijevem uvodu lastnosti in dejanja posameznih oseb kot dokazov za misel katoliškega pesnika tako ali dmgače povezani s katoliškim naukom, je Jurčičev uvod razpet med že popolnoma sekularizirani temi o pripovedovalcev! prepričanosti v poetični, samo za naravno lepoto dovzetni duh naših prednikov in njihovi zgodovinsko izpričani preudarnosti in praktičnosti.
Iz tega izvira spremenjeno besedišče, pri čemer je treba opozoriti, da pred raziskovalci slovenskih umetnostnih — pa tudi neumetnostnih — besedil stoji obsežna naloga, in sicer računalniško podprta izdelava slovarjev posameznih piscev in slogovnih obdobij in njihova medsebojna primerjava po oblikoslovnih, pomenskih, skladenjskih in še kakih kategorijah. Za uvod Khštrskega ždniija so značilni predvsem tako imenovani konkretni samostalniki,^ ki zaznamujejo naravne pojave (hrib, hdmec, vrh, klanec, strmina, pdje, voda, skala, hosta) in rezultate človekovih dejanj (cerkvica, cesta, hiša, peč, mestd (kar kaže na pripovedovalcev čut za opisovanje pxxirobnosti iz realnega sveta*) ter abstrdktrv. samostalniki,^ ki izražajo temeljno, popolnoma sekularizirano pomensko nasprotje v uvodu (fantazga, lepota — razum, pamet), medtem ko so za Rogerijev uvod značilni predvsem obstraktra. samostalniki (Mladoft, Starojt, shpot slabujt, shipkuft, trosht, rejjniza rojjtvo, Kdrift, Kezarga vejselje, Vjera), načinovni prislovi, s katerimi pripovedovalec izraža svoje vrednotenje (prdu, mčtdru, pametnu, fajtopnu), in prideimiki (bogat, premoshen, Aidouski, Malykuvauski, Karshčmski), pri čemer je marsikatera beseda tako ali dmgače povezana s krščanstvom.
Pri tem se opiram na naslednjo pomensko delitev samostalnikov v navedenem besedilu S. pomeni Subsbantai: Unter semantischemAspefct ujifd unterschieden zuÄSchen fconJois^
Eigennamen (Grctchen. Wien. Mozart. Wilbrandtßasse). Gaäungsnamen fauch; Appellativa): Mensch, Katze, Sänger. Sammelbezeichnungen fauch KoUektiva): GcbiiHe. Gewölk und Stoßbezeidmungen: Wein, Gold. Blut. Abstmlda bezeichnen Eigenscbc^ten fTreue). Voroönge fTräume), Beziehungen (Frcundschafl), Maße (Stunde, Meile). V: Hadumod BuSmarai, Lexikon der ^rachwissenschaft, nav. delo, str. 517.
Primerjaj po^ayje Zorenje rmšijenja In gouora za pripouedno pmeo novega äpa v: Matjaž Kmecl, Od pridige do kriminalke. nav. delo. str. 36-54.
^ Med abstraktne samostalnike uvrSčamo tudi tiste i^glagolskc samostalnike, ki izražajo dtjarje, star^, dognanje Itd. V: Walter Jung. Grammatik der Deutschen Spräche, VEB BiHio^aphischcn Institut Leipzig. Leipzig 1971, Str. 260 in 423.
101
Ugotoviti je treba, daje za Jurčičevo oblikovanje uvoda v Kkétrskem žolnirju značilno prav nasprotje med visoko obliko in pogosto tudi nepoetičnim besediščem (v Telečji peonki je tako oblikovanje stopnjevano do izrednih ironizirajočih učinkov). Opozoriti paje treba tudi na habifuaZne^agolske oblike, ki zaznamujejo Jurčičev retorični uvod (Lyons habitucdnost, tudi uzualnost razlaga z naslednjimi besedami: The term "habitual", then, is conventionaUy appUed by linguists to situations (and, derivatively, to the aspects that describe such situations) to which a much broader, but irvtuitively related set of terms is appUcable, irvduding 'customary', 'fréquent, "régulai^', "usual' and even 'normal'; and Iterative" or 'frequervtattve' are commonly employed in the same sense.
Po vsem povedanem je Jasno, da medbesedilje Jurčičevega uvoda sicer ne more skriti asociacij na baročno pridižno predlogo, predvsem v dispozicyi in manj v elokuciji, vendar vsebina in pomensko gradivo uvoda nista več niti pridižna v smislu poučevanja verskih resnic (s tega stališča je za uvod značilna pomenska Inverzija ali sekularizacija) niti ne razodeva baročnega duha (zanj prav gotovo nista glavni značilnosti razum in praktičnost). Za uvod je torej značilno historistično oblikovanje.
2.4 Zanimivo je, daje različice dispozicijskega pojava presegarga celote (oziroma patetične amplifikacije) moč najti v uvodnih delih še nekaterih pripovednih besedil, na primer v Tavčarjevem Kobil/efcarju (1878) ter Kersnikovem fbnJcerceoem očetu (1882), Kmetskismrti (1890) in Mamonu (1891).
3.0 Kot smo že omenili. Je historizem obvladoval tudi neumetnostna besedila (primerjaj na primer Eggersove analize nemškega časopisnega Jezika v 19. stoletju^s). Za primer vzemimo poljudnoznanstveno besedilo Notraryske gore in Cirkniško Jezero, ki ga je leta 1850 napisal Karel Dežman.
Uvodni del besedila se glasi takole:
Krajnska dežela v lepi mnogoverstnosti take krcge v razgled stavi, kteri človeka szačudergem napolniti in s sv(yo rajsko lepoto navdihniti zamorejo. O, kako setibo serce širilo, na rgenih snežnih kepah in goličavah krasniga ogleda nadušeno! — in če ti na vetrovitim Krasu groze in straha vpade, ga hojo miUne krcg'nskih dolin in goric v sladkih občutkih zibale. Še ueči čudeži pa še veličastniši prikazni so v njenim kamnitim drobji skrite in človeškim očem z večno temoto zc^errgene.
Krajnske gore imajo namreč sploh to lastnost, da neštevilne poveršne vodice po hrezrdh, porukvah Jarkih in nevidnih razpok^tnah požirap ter v vse strani svqih apnenih skladov spretakap, — ene v prostornih shrambah zaderžavap, druge pa po neznanih žilah dalje podivši, še le v sv(^im zno^i — v glcbckih ddliruih — zopet na svith točijo. To posebno velja od tistiga gorovja ktero, skorcg tikama cvetruh po^an ravne Fodanije se vzdigovcge. Jadransko morje s širokoherbtrum Krasam opasuje in s stermimiplaninami, ki so kot mejniki ali čuvaji med slovensko in talijansko zemyopostav^erie, noter do siviga Triglava seže. Tam zagledaš ogcijene tišine obeh Colakov, zlatostolrdga Čavna /.../, Otelce, Kovka in Nanosa buijcpiluivca Od tod ni^e gore celo Notranjsko zem^o preprežejo. Tu dbdcgap pogostama nasejani homci in hribi okrogle, kotlinaste doline, tam se ozka draga med poddlgatimi berdi vge, pa tudi širokim doliTuim in visokim planotam v tem hribovji še precej prostora ostane.'^
3.1 Najprej si moramo ogledati dispozicijo, to je ureditev in členitev pomenskih enot, prvega, uvodnega odstavka. Dežmanov odstavek sicer ni oblikovan v "baročni" patetični amplifikaciji se pa prav tako lahko podreja trdnim retoričnim pravilom. Kot smo že zapisali, se sklenjenost celote praviloma kaže v členjenju na najmanj tri dele: začetek, sredo in
™ John Lyons. Semanücs. Volume 2, Cambridge Universily Press 1977, Reprinted 1978,1979. Cambridge, London. New York, Melbourne, str. 716.
^^Hans Eßgers, Deutsche Sprachgeschichte, 2, Rowohlts Eniyklopädie, Rowohlt Taschenbuch Verlag GmbH, Reinbekbei Hamburg 1986. str. 364-365.
Karel Dežman. Notranjske gore in Cirkniško jezero. Natisnil Jožef Blaznik v Ijubljani 1850. str. 3-4.
102
konec, pri čemer Je sredinski del lahko še dodatno členjen. V obravnavanem primeru Je odstavčna celota sestavljena iz petih členov v inačici, ki Jo Lausberg opiše takole:
Die an die Fünf-Finger-Abzähhtng /.../ anknüpfende FünfgUedrigkeit des Typs I+(I+I+d+l entsteht aus der Dreiteilung der Mitte, die also als ein eigenes Ganzes gewertet wird /.../ Die Straffixrg zur übergeordneten ZweigUedrigkeit /.../ ist in den Varianten l+(a+l+l)+l)  und a+(a+l+D)+I möglichß^
Dežmanov uvodni odstavek Je oblikovan v drugi različici petčlenske delitve celote, pri čemer je učinek napetosti dosežen s stopnjevanjem pomena, izraženega v prvih štirih členih, v petem, končnem členu. Že sama oblika členjenja pomenskih enot odstavka kaže na njegovo premišljeno. Jasno, enakomerno k cilju usmerjeno zgradbo — brez sicer izredno učinkovite "baročne" retardacije presežnega člena in njegovega antitetičnega opomenjanja v že obravnavani različici patetične amplifikacije (Rogerijeva pridiga, Kloštrski žolnir).
Kot pa bo še podrobneje razloženo, peü, končni člen retorične zgradbe prvega odstavka napoveduje vsebino drugega odstavka (in ostalih).
3.1.1 Izhodiščno temo prvega odstavka napove prva retorično oblikovana poved:
Krajnska dežela v lepi mrvogoverstnosti take kraje v razgled stavi, kteri človeka s začudergem napolniti in s svojo rcysko lepoto navdihniti zamorejo.
V glavnem stavku, ki s svojo pomensko-skladenjsko zgradbo spominja na Prešernov stavek Apel podobo na ogled postavi, je besedna zveza v osebku — Krajnska dežela—klasicistično personlflclrana, pri čemer sta za temo prvih dveh povedi odločilni besedni zvezi v prislovnem določilu načina (v lepi mnogoverstiiosti) in predmetu (take krcije) — tematsko prvino pa predstavlja tudi pripovedovalčevo ubesedenje čustvenega razmerja ljudi do krajev, skladenjsko izraženo v skrajno retorično oblikovanem prilastkovem odvisniku. Zaradi večje nazornosti ga navajam grafično preoblikovanega:
kteri človeka s začudenjem napdniti
in s svojo rajsko lepoto navdihniti zamorejo
Na izrazni ravnim skladenjsko razvita nedoločnika skupaj s tako imenovanim "povezujočim" naklonskim glagolom oblikujeta strogo retorično figuro izckolon, in sicer — če upoštevamo pomensko podobnost nedoločnikov napolniti in navdihniti — v različici disiunctia^ pri čemer je treba poudariti, da predložni besedni zvezi, ki razširjata nedoločnika, stavčnočlensko nista enakovredni. Po ustnih konzultacijah s P. Karlikom in A. Vidovič-Muhovo predstavlja prva predložno-nedoločnlška zveza s začudenjem napdniä tako imenovani analitični predikat, kajti zvezo je mogoče izraziti z glagolom začuditi, medtem ko ima predložna besedna zveza s svojo rajsko lepotov besedni zvezi s svojo rcysko lepoto navdOmtU ali vlogo prislovnega določila vzroka (krcyi me rvatdihnejo, ker so rcysko lepi) ali vlogo prislovnega določila sredstva in orodja (krcgi me navdihnejo s tem, da so lepi).
'' Heinrich Lausbeig. Haixlbuch der literarischen Rhetorik, nav. delo. str. 243.
Lausberg opredeljuje cUstuncOo takole: Die disiunctio besteht in der Zusanmensetzung der Kola aus Jeweils synonymen Prädikaten und jewed semantisch verschiedenen, einander syntaktisch entsprechenden sonstigen Satzteilen (Subjekten, Objekten, adverbialen Bestimmungen). Jeweils Jur sich genommen^ stellen die Prädikate einSynonymie/.../,dieserrianlischverschiedenenSatzleileeineHäujurtg/.../dar DieKolakonrienh vcilig selbständige Sätze bilden oder durch einen dritten Satzteil klanmerartig /.../ integriert werden. V: Heinrich Lausberg. nav. dclo. Str. 368.
103
3.1.2 V drugi povedi je tema prvega deskripUvno«' razvita z njeno podrobnejšo členitvijo (speciflciranjem), kar pravzaprav pomeni, da prva in druga poved predstavljata pravzaprav retorično figuro dlarezo.**
O, kako setibo serce sirih, na rgenih snežnih kepah in goUčavah krasniga ogleda nadušeno! — in^ttna vetrovitim Krasu groze in straha vpade, ga bc^o iruline krcgnskih dolin in goric v sladkih občutkih zibale.
Tematska prvina iz prve povedi lepa mnogovrstnost je v tem sredinskem oziroma speciflcirajočem delu odstavka razčlenjena na gore (rgene snežne kepe in gdičave). Kras in krajnske ddine in gorice, tematska prvina čustvenega razmerja do teh krajev pa je ubesedena s tremi različnimi stalnimi zvezami z osrednjo besedo srce in posameznimi besedami in besednimi zvezami, ki jih slogovno lahko uvrščamo v slovar romantičnega sentimentalizma: značilen primer je zlasti zadnji stavek z množinsko obliko abstraktnega samostalnika miline in besedno zvezo v prislovnem določilu načina v sladkih občutkih (primerjaj tudi besedno zvezo rcgska lepota v prvi povedi.)
Posebej pozorni moramo biti na za renesančno in klasicistično oblikovanje značilno retorično zaznamovanost posameznih stavkov z dvojnimi formulami, ki s svojo umetelno pomensko zapolnitvijo dokazni del odstavka oblikujejo v sklenjeno celoto (v prvi stavčni zvezi — na rgenih snežnih kepah in gcUčavah — in tretjem, končnem stavku — miline krcgnskih doUn in goric — besede zaznamujejo posamezne krcge, sinonlmna abstraktna samostalnika — groze in straha — v drugem, srednjem stavku pa čovekovo čustvo).
Tudi v tej povedi so vse osebne glagolske oblike postavljene na konec stavkov, še posebej opazna sta tudi slogovno zaznamovani besedni red v polstavku na rgenih snežrah kepah in goličavah krasniga ogleda nadušeno in že v tistem času slogovno zaznamovani izpust predloga od v rodilniških besednih zvezah, ki stavčnočlensko predstavljajo prislovno določilo vzroka^ — krasniga ogleda ruidušeno, /srce ti/ graze in straha vpade.
3.1.3 Odstavek je kot enota besedila sklenjen z retorično uravnoteženo povedjo:
Še oeči čudeži pa, še veličastniši prikazni so v rgenim kamnitim dnab/i skrite in Človeškim očem z večno temoto zagerrgene.
Osebkov in povedkov del povedi sta namreč retorično podvojena. V podvojenem, izokolonsko oblikovanem osebku — člena v osebku sta umetelno, h^jerbatonsfco ločena s prestavitvijo proUvnega veznika pa — pridevniki v primemiku stopnjujejo pripovedovalčevo navdušujoče razmerje do geoloških pojavov na Kranjskem, tokrat tistih pod površjem, kar je ubesedeno v sinonlmno podvojenem povedkovem delu povedi — so v rgenim kamrdtim drobji skrite in človeškim očem z večno temoto zagerrgene. Privzdignjeno klasicistično občutje je doseženo z doslednim zapostavljanjem deležnikov in besednopomensko zapolnitvijo prislovnega določila kraja (v rgenim kamnitim drobji) in prislovnega določila vršilca (ali izvora) glagolskega dejanja (z večno temotoj: v prvem primeru (kamnito drcbje) je beseda drdbje uporabljena počlovečeno metaforično (druga figura, personifikacija, je značilno klasicistično retorično sredstvo; zanimivo je, daje bila figura tako poimenovana tudi šele v klasicizmu^, v drugem primeru, besedni zvezi večrm temoto.
Deskriptivni potek teme Brinker opredeljuje takole: Bei deskriptwen ThemenentíaUímg wird ein Thema in seinen Komporor\ien CTeillhemen} dargesteUt uril in Raum und Zeit eingeordnet Die Wichtigsien thematisdwn Kategorien sind also Spezifizieruiig (Auffßedenmg) und Situierur\g (Einordnungl. V: Klaus Brinker, Unguistische Textanalyse, nav. ddo. Str. 59.
" Rázloko oziroma diarezo Kmecl razlaga z naslednjimi besedami: v retoriki mzSeniiev kakšnega pojma v vrsto sindetično ali asindetično nanizanih inačic, hjihz zakjučnimpovzetkom strnemo v enoten pomen. V: Matjaž Kmed, Mala literarna teorija, nav. delo, str. 71.
Lausbeig figuro opreddjujcjo kot različico enumeraiia. V: Heinrich Lausbeig, Handbuch der literarischen Rhetorik, nav. delo, str. 339.
Jancžič piae: Predhg od se semterge izpušča' p. lakote vmlraU; žeje zevati. V: Anton Janežič, Slovenska slovnica. Založil Eduard Uegd, kryigar., V Cdovcu 1854, str. 84.
" Lausbeig piše: Die Termini sind nicht aníiJc personnifier !sí zuerst bei Boileau (s. littre, s. v.), personnification zuerst seit dem 18. JK IcJ. A. Dauzat, Dictionnaire étymologique .... Paris 1983. s. v. ) belegt V: Heinrich Lausbeig. Handbuch der literarischen Rhetorik, nav. delo. str. 932.
104
pa občutek privzdignjene negibnosti oblikujeta pomen pridevnika večna temota, pa občutek privzdignjene negibnosti oblikujeta pomen pridevnika večen in samostalniška izpeljanka (iz samostalnika tema!) temota, ki še posebej poudarja Jasfriosf oziroma stanje.^
Posebej pozorni moramo biti tudi na umetelno oblikovanje odstavka kot sklenjene enote (to vsekakor kaže klasično načelo oblikovanja, ki Je bilo značUno tudi v renesansi In klasicizmu), kar se kaže že v sami razvrstitvi obeh njenih glavnih pomenskih enot — geoloških značilnosti Kranjske in naravoslovčevega subjektivnega, čustvenega razmerja do njih. V prvi povedi sta enoti razvrščeni v omenjenem vrstnem redu, v tretji, to Je zadnji povedi pa v obrnjenem, hiazemskem, pri čemer je v prvi povedi stavčno sinonimno poudarjeno čustveno razmerje do geoloških značilnosti Kranjske (v prilastkovem odvisniku), v zadnji pa podzemeljske geološke značilnosti (v povedkovem delu povedi).
3.1.4 Zadnja poved v prvem odstavku s svojo napovedjo teme naslednjega (naslednjih) odstavka (odstavkov) relativizira shemo oblikovanja celote, navedeno v odstavku 3.1. Očitna Je namreč samo oblikovna sklenjenost prvega odstavka, ki Je zaradi vsebinske "odprtosti" nelogično zgrajen. Logično bi bilo, če bi zadnja poved prvega odstavka postala prva drugega, s čimer bi tudi oblikovno bila poudarjena delitev omejene celote na dva dela, kar pomeni, da obravnavani del Dežmanovega besedila členita dve diarezni strukturi, ki sta v stopnjevalnem retoričnem razmerju.
3.2 Prva poved drugega odstavka se glasi:
Krcgnske gore imajo namreč sploh to lastnost, da neštevilr\e poveršne vodice po breznih, ponikvah. Jarkih in nevidnih razpokljinah požirajo ter v vse strani svojih apnenih skladov spretakajo, — ene v prostornih shrambah zaderžavajo, druge pa, po neznanih žilah da^e podivši, še le v svojim znožji — v globokih dolinah — zopet na svUh točyo.
Najbolj razvidna slogovna značilnost povedi Je klasicistično poosebljanje (f)ersoniflciranJe) osebkove besedne zveze krajnske gore, ki ji Je v postopku poosebljanje samo navidezno in površno gledano dodeljena vloga agentnega partidpanta (v jeziku obstaja običajnejša možnost izražanja, na primer V krajnskih gorah se spretakajo neštevilne poveršne vodica, uporaba primemo vezljivostnih glagolov, ki v obravnavanem primeru vsebujejo pomensko sestavino *živo, pa je v vlogo drugega delovalnika (skladenjsko predmeta) potisnila besedno zvezo neštevilne poveršne vodice (kr(ynske gore požirajo, spretakajo, zaderžavajo, podizfši, točijo neštevilr^ poveršne vodice).
Da osebkov! besedni zvezi krajnske gore v omenjeni povedi ni dodeljena vloga agentnega participanta, dokazuje naslednja analiza. Za primer si lahko vzamemo kar eno od Karlikovih povedi (v prevodu seveda): Vas Je živela bogato kulturrvo življenje. V njej ima beseda vas zares vlogo agentnega participanta, kajti bolj običajna oblika povedi bi se glasila V vasi so ljudje živeli bogato kulturno žiul/en/e, v njej pa je beseda i/ud/e zaradi pomenske lastnosti (+človek) res agens. V Dežmanovem primeru beseda vodice seveda nima pomenske vloge agensa, amf)ak nosUca lastnosti.^^ Za naše razpravljanje je pomembno, daje Dežman uporabil tako imenovano diatezno strukturo, nekoliko ohlapno pa bi lahko rekli tudi drugotno strukturo (problem v slovenski strokovni literaturi še ni proučen), ki
Jože Toporišič, Slovenska slovnica, nav. delo. str. 136 in 138.
^ Grcpl in Karlik pojav opisujeta z naslednjimi besedami: Jestliže uyraz pro specijikad agentrvho partlcipantu obsahige semanOcky rys "misto" nebo "čas', nabyva v odvozene diatezl semmticke role Loc aJeho specifikčitor v gramatjcke stnikturety i odpoiAiqjkigrxmTcUickou(moifologickouJ Jarmu, napr. v nejakem predložkovem vyraze.
(14) ArdikazdurazrmvalaJedivDtukrasy tSesrve a duševni
(14a} (V antice) by la zduraznouana jednata krasu tSesne a duševni
(14b) (V anOoe) se zdurazTvavakiJednota krasy telesne a duševru.
Jak ukazigl djakhdy /.../ (14b) Je pak takouy participant s formouv, tOiSiac reatizouaielny t v odvoeene strukture s rejlexivniformou slouesnou.
V: Miroslav Grepl/Petr Karlik. Gramaticke prostredlqr hiciarchizace semantickč struktuiy včty, 1983. Univazita J.E. Puriqrne v Bmč, str. 32.
^Miroslav Grepl/Fietr Kariik, Skladba spisovne češtin/, Slatni pedagogickč nakladatelstvi. Praha 1986. str. 141.
105
vnaša v pripoved občutek nenavadnosti in privzdignjenosU (tako oblikovanje je značilno za Stritarja, kasneje pa tudi za Moderno).
3.2.1 Klasicistično slogovno prvino predstavljajo tudi epiteti ob zemljepisnih lastnih imenih, pa tudi občih, ki izražajo stalno značilnost (geološko, meteorološko ali kako drugo) denotatov posameznih lastnih imen: cvetne poljane ravne Forlanije, vetroviti Kras, štrokoberbtni Kras, siDi Triglav, ogdljene višine obeh Golakov, ztatostdni Čaven, Nanos bur/cpihauec, pri čemer so še posebej izstopajoče zloženke — samostalniška in pridevniške — značilne za Homerjevo besedno oblikovanje.'0°
3.3 Posebej je treba omeniti, da je Dežman v uvodu svojega poljudnoznanstvenega besedila kot naravoslovec izrazil svoj subjektivni odnos do predmeta upovedovanja (in raziskovanja!), pri čemer ni mogoče spregledati, daje odnos do naravnih lepot Kranjske Izrazito afirmadven (apoteoza domovine je značilna vsebinska prvina hlstorizma). Ne glede na kasnejše Dežmanovo renegatstvo je v tem odnosu mogoče videti jasne sledove nacionalnega navdušenja — v besedilu pač omejenega na navdušenje nad naravnimi lepotami domače dežele. Branje Dežmanovega življenjepisa v Slovenskem biografskem leksikonu potrjuje to ugotovitev, saj je bil v tem času še Izrazito slovensko usmerjen. Kasneje sta ga njegova kritična skepsa ter zavračanje kulturne zaostalosti in nazadnjaške miselnosti pri marsikaterem slovenskem nacionalnem voditelju pripeljala v nemške vrste, s čimer sije prislužil sloves prvega slovenskega odpadnika
4.0 Čisto na koncu in namesto sklepa: vrsta slovenskih pripovednih besedil druge polovice 19. stoletja je lahko že tudi izgubila večje retorične besedilne vzorce — kot znak so ostale le še drobne historistične forme, ki so marsikdaj prehajale že v navado.
(Razprava je del doktorske disertacije Historični slogi v slovenski pripovedni prozi druge polovice 19. stoletja Ljubljana 1991.)
UDC 808.63:82.081" 185/187" Suaunaiy
Tomaž Sajovic
A HISTORIST FORMATION OF TI IE INTRODUCTORY PARTS OF JURCIC'S NARRATIVE TEXT KJjOSWSKI žolnir and DEŽMAN-S POPULAR-SCIENTIFIC TEXT NOTRAAUSKE GORE in cirkniško jezero
The purpose of the study is to explain the phenomenon of historism in more detail in Slovene artistic and non-artlstlc texts of the 19th centuiy, on the basis of the rhetorical textual patterns In the Introductory parts of Jurcic's text Kk)šfrsfcižo{nir(1866) and Dczman's popular-scientilic text Notranjske gore in Cirhuskojezero (1850) and their symbolic significance for both texts. The study also relies on the findings of art historiy, which in researching historlst architecture came to the conclusion that in the period of historism (it began with classicism in the second half of the 18th century, acoording to the more recent studies it, however, certainly does not end with the close of the 19th century) the role of buildings was deWded into the previously combined elements — the purpose and sigrdficcmce. The significcmce was expressed in the form of the so-called historist style and existed independentfy, regardless of the practical purpose. The choice of an adequate 'style', which is modelled on the previous style period, was symbolically determined and artistlcalfy, culturally and socio-politically motivated. This double structure is possible to detect in Pogorelec's studies about the clash between the rhetorical, i. e. historical and natural poetics that was going on from Enlightenment to the Modem (and beyond), as well as in the findings of the Slovene literary historians (Paternu, Kmecl and others). The study is essentially a linguistic and stylistic one, with special emphasis on discourse analysis and rhetoric.
""Silva Trdina, Besedna umetncst, II. dd. Literarna tecxija. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970. str. 30. ^""slovenski biografski leksikon I. Zadružna gospodarska banka. Ljubljana 1925. str. 131-135.
106
Danuša Škapin
Celje UDK 886.3.09-2:929 Jesih M.
DRAMATIKA MILANA JESIHA
Milan Jesih je razmeroma mlad avtor, ki se je gledališkemu občinstvu prvič predstavil leta 1969 v Gledališču Pupilije Ferkeverk kot soavtor dveh predstav: Žlahtna plesen Papilije Fer/ceuerfc in Pupil^a, papa PupUopa PupUčtd. Nadaljeval je leta 1973 v Eksperimentalnem gledališču Glej, kjer sta z režiserjem Zvonetom Šedlbauerjem ustvarila kolektivno predstavo Umite. Značilnost te igre je bil sproten proces nastajanja besedila in odrskega dogajanja. Milan Jesih je med nastajanjem tega projekta namreč sproti prinašal besedilo za dogajanje na odru, ki gaje videl prejšnji dan.
Pravi začetek njegove dramatike pa je bil leta 1974, ko so v EG Glej uprizorili njegovo prvo samostojno igro. To so bili Grenki sadeži pravice, v tistem času povsem nova in sveža predstava, ki jo je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Njena novost je bila predvsem v svobodnem sopostavljanju različnih prizorov in poigravanju z raznimi jezikovnimi stili in zvrstmi. Ta dramaturški model, ki gaje Jesih v Grenkih sadežih pravice prvič predstavil, je kasneje v večji ali manjši meri uporabil tudi v vseh preostalih igrah. Istega leta so v SNG Drami uprizorili Vzpon, padec in pormvni vzpon zanesenega ekonomista, drugo izvirno Jesihovo igro, ki pa ni doživela takšnega uspeha. V njej Jesih namreč ponavlja vzorec iz Grenkih sadežev pravice, ki v drugačnem dramatičnem kontekstu ni učinkovit. Korak naprej v Jesihovi dramaturgi]! pomeni Brucka ali obdobje prilagajarga (EG Glej, 1976), v kateri se pojavi poskus logične zgradbe dramskega dejanja. Sledil je Gulliver, velik in majhen, dramatizacija znanega Swiftovega besedila, ki stajo leta 1978 skupaj uprizorila Mladinsko in Lutkovno gledališče. Po nekajletnem premoru je SNG iz Celja leta 1984 uprizorilo Pravopisno komisyo, zanimivo igro, katere glavna tema je jezik, njegov razvoj in zvrstna razčlenjenost. In čeprav je konfliktno-fabulativni razvoj dogajanja v Pravopisni komisiji precej kompakten, je Jesihov jezik tako raznovrsten in tako nabit z zunajvsebinsklmi pomeni, da to obilje kar prekrije zgodbo. Triko, ki so ga leta 1985 zaigrali v SNG Mali drami, pomeni vrnitev k modelu iz Grenkih sadežev pravice, ki pa Je tokrat izveden bolj organizirano. Njegovo področje dogajanja ni več celo življenje, ampak je omejeno na ljubezenske situacije. Z osemletnim zaostankom je leta 1986 eksperimentalna skupina Gledališče čez cesto postavila na oder Afriko, parodijo kmečkih veseloiger, ki razkriva zmotno predstavo o veselem in preprostem življenju na kmetih. Še zmeraj ptiči, modernizacijo Aristofanove komedije, so leta 1987 zaigrali v MGL. Jeslhu je znamenita antična komedija služIla le za osnovno fabulatlvno izhodišče, značaje oseb, pomen dogodkov in končni izid igre pa je predelal. Nasprotno od Aristofana, ki med ptiči najde boljši svet od človeškega, so Jesihovi ptiči le formalno drugačni od ljudi, po vsebinskih in moralnih karakteristikah pa so Jim enaki. En sam dotik najnovejša Jesihova igra, ki sojo leta 1990 uprizorili v Prešernovem gledališču v Kranju, označuje spet novo fazo v Jesihovem dramskem ustvarjanju, saj gre za oddaljevanje od njegovega prvotnega dramaturškega modela in približevanje bolj klasičnim modelom.Leta 1990 sovLutkovnem gledališču uprizorili Kronanega norca, Jesihovo igrico za otroke.
Zaradi svoje mladosti Milan Jesih še ni prisoten v preglednih oziroma sintetičnih literarnozgodovinskih študijah. Janko Kos v Primerjalni zgodovini slovenske literature^ pride do Dušana Jovanoviča, s katerim Je Jesih precej sodeloval in s katerim imata tudi nekaj skupnih lastnosti. Oba bi lahko uvrstili v dramatiko absurda, v kateri sta vsebina in forma absurdni. Zanjo je značilna nesmiselna sosledica dogodkov namesto logičnega dogajanja, vrtenje v krogu, junaki, pasivni kakor lutke, nesmiselno govoričenje namesto smiselnega dialoga^.  V pravi drami absurda se  prepletajo  modernistične  in
' Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Partizanska knjiga 1987. * Uteratura. Ur. J. Kos. Ljubljana: CZ 1977 (Leksikoni CZ)
107
eksistencialistične prvine, Jesihova (in Jovanovičeva) dramatika pa izrazito eksistencialistične prvine Izloči ter jih nadomesti z Indiferentno igrivostjo. Ostane modernistična zahteva po inovaciji in drugačnosti od Uterame tradicije. M. Bogataj Jesiha primerja z Beckettom in ugotavlja, da njune junake združuje "nezmožnost ohranjanja identitete". Vendar gre pri Beckettu za negotovost, neprijetne spomine, nezmožnost spominjanja, pri Jesihu pa za igro: "Beckett ima v kleti nepospravljeno drvarnico in mučilnico, Jeslh pa zabavo v maskah".^
Taras Kermauner v knjigi Vračarge mita v sodchni slovenski dramalikt^ v zvezi z Jesihovo dramatiko govori o ludizmu, ki naj bi bil reakcija na računalniški in tehnokratski svet. Ludizem b^ede, prostor, čas, osebe in rekvizite spremeni v znake, ki jih avtor lahko poljubno kombinira med seboj. Tako nastane delo, sestavljeno iz prostih členov, ki so sami zase nesmiselni in lahko učinkujejo le v dovolj veliki masi. Toda Kermauner opozarja:
"Prevelika, a zgolj privatna (desoclalizirana) svoboda, nezavezanost, naključnost, lahkotnost, skoraj izključen parodizem, vse to vodi k občutku neresničnosti, "(str. 51)
V ludizmu gre za igro jezika, ki pri Jesihu doseže svoj vrh, saj je jezik pri njem avtonomen sistem, neodvisen od resničnosti. Tako glavni junak Vzpona v svojem govoru skoraj slovarsko obdela vse pomene besede DUH:
"Ljudstvo moje! Prisotnost duha nas ne sme kar zapustiti. V duhu našega časa je, da smo vse bolj polni duha in da smo v duhu vedno en z drugim Saj je prav, da v duhove ne verjamemo: ne duha ne sluha ni o njih. To naj ne vznemirja duhov, marveč naj se poleže." (str. 74)
Iz te neodvisnosti izhaja nemoč ludizma, ki lahko zamenja samo jezik, ne more pa spremeniti stvari same. To nas vodi k naslednji oznaki za Jesihovo dramatiko—lingvizmu. Glavna norma v Jesihovih igrah Je namreč jezik, od katerega zavisijo dramsko dejanje in dramski karakterji. Če se spremeni jezik, se spremeni dogajanje, pa tudi osebe na odru se prilagodijo novim vlogam. Osebe so torej samo lutke, nekakšne lupine, ki jih jezik ob vsaki spremembi napolni z novo vsebino. Obstajajo samo kot zunanjost — telo, v katerem se jezik lahko materializira. To redukcijo človeka na zgolj telo Kermauner imenuje kamizem. Jeslh pa gre še dlje, saj obravnava predmete in živali enako kot ljudi ter jim daje enake lastnosti. Tako človek izgubi osrednjo vlogo in se izenači s predmeti in živalmi. To je značilnost reizma. Reistlčne poteze so prisotae zlasti v Afriki, kjer poleg ljudi nastopajo še živali, drevesa in dva mopeda. Prav komično je razmišljanje kravice Liske, ki filozofsko debatira z družinskim dedom o zmuzljivem pomenu besed:
"Nikar ne pozabi, koliko motne izkrivljenosti je v besedah... Kar misliš, je lupina, v kateri je morebiti sadež; gledat pojdi, če je sadež v njej, okušat ga hodi — pa ni ne lupine ne sada v njej... je nekaj, vendar je nekaj drugega..." (str. 63)
Lahko bi rekli, da začetki Jesihove dramatike spadajo v modernizem, v njegovo iskanje pristnega in avtentičnega izraza; kmalu pa zaide v krizo in se opre na tradicionalne strukture in vsebine. Namesto prvotne inovacije se pojavi renovacija. To paje že značilnost postmodemizma, ki omogoča svobodno razpoložljivost tradicij, njihovo vključevanje v novo besedilo in s tem oddaljevanje od njihovega izvornega smisla. Ta prisvojitev je namreč prelomljena skozi sedanji trenutek^
Razvoj Jesihove dramatike bom poskušala prikazati z Interpretacijo treh najbolj značilnih iger Grenkih sadežev pravice. Brucke in Enega samega ckilika
^ Matej Bogataj. Uteratura 1/1989. št. 5. str. 195-198.
* Taras Kermauner Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki, ljubljana: Partizanska knjiga 1988 (Zbirka Znanstveni tisk).
^ Aleš, Ddjeljak: Postmoderna sfinga. Cekjvec: Wieser 1989.
108
Grenki sadeži pravice, Interi)elacija v enem nonšalantnem zamahu
GRBAVEC: V Kokricl... Ali me poslušate? V Kokricl živijo Zagoričniki in vsi pišejo pesmi. Gospod, ki ima brado, kaj dela — pesmi piše! Hčerka, ki študira v Ljubljani, kaj dela? Pesmi piše. Sin, ki hodi še v ljudsko šolo, kaj dela? Takisto! (str. 20)
Tako Grbavec odgovori Jemavcu, ki ga boli noga in je potreben tople človeške pomoči. Vendar nas ta prizor sploh ne utegne ganiti, saj že v naslednjem Grbavec nastopi v vlogi viteza Gauloisa, ki nima več lutnje, Jemavec pa je Franica, ki ni zanosila s Kapidžičem. V tem prizoru iz srednjega veka nastopa tudi Dajavec v vlogi vojvode. Še preden pa izvemo, kdo je Kapidžič in kaj seje zgodilo z Gauloisovo lutnjo, se vse tri osebe, ki se jim pridruži še Gobavec, znajdejo v nekem podjegu, kjer je prišlo do nesreče. Stvar je nerodna, saj v podjetju delajo tudi za armado, tako da možnost sabotaže nI izključena. Sledi prizor o dveh žlahtnih ljubiteljih umetnosti (Dajavec in Jemavec), ki Jima je v največji užitek Tolstoj ob glasbi Rahmaninova v toplo zakurjenem salonu — pod Rembrandtom.
D: Kaj bi še manjkalo človeku?
J: Na svetu nič.
D: Pravnic.
J: Nič.
D: Nič.
J: Nič?
D: Nič, sem rekel
J: Kako: nič?
D: Nič! Nič! Nič!
J: Nič, praviš, srček?
D: Pustite me že na miru!
(str. 24)
Tako prejšnji prizor o umetnosti prehaja v novega, v katerem gre za "en cegel", ki ni vreden nič, potem pa pride še policija. Replika, ki loči oziroma povezuje oba prizora, je večpomenska In lahko pripada prejšnjemu ali pa novemu prizoru. Grenki sadeži pravice so montaža množice prizorov iz vscJidanjega življenja, ki med seboj niso logično povezani. Edini sistem, ki pa ne velja za vse prizore, je morda sistem čimbolj grotesknega nasprotja med prizoroma, ki si sledita. Tako nežen ljubezenski prizor preide v prizor reševanja čolna v viharni noči, pogovor o človeku, njegovi nemoči in neodločnosti pa se nadaljuje v pravljičnem prizoru o dveh hudobnih in enem dobrem pastirju. Individualnost malih narodov in možnost njihovega svobodnega razvoja mora biti zagotovljena, ženska Je še zmeraj zatirana, v Ljubljani ni "enega oreng lokala", v šolah otroke bašejo z neumnostmi, "raubšicarji" neodgovorno streljajo po fazanih, ni in ni pravice na tem svetu, prizori v Grenkih sadežih pravice pa gredo naprej. Naprej ali nazaj, bi lahko rekli, saj časovnega poteka v Sadežih ni, ker čas vodi v smrt. Smrt pa je le ena od številnih situacij in ni nič bolj tragična/komična od ostalega dogajanja. Teatralična smrt vseh štirih junakov na končuje simboličen konec igre, ki bi se sicer lahko vlekla v nedogled.
V Grenkih sadežih pravice nastopajo štiri osebe: Dajavec, Jemavec, Grbavec in Gobavec, ki pa niso pravi dramski karakterji, saj se njihova vloga menja iz prizora v prizor. V 58 prizorih morajo te štiri osebe odigrati kar 140 vlog, vsaka poprečno 35. Dajavec se mora npr. preizkusiti v vlogah učiteljice, psa, zdravnika, pokojnega pevca Milana Vezočnika, nesposobnega strica itd. Sam Jesih je osebe v Sadežih na začetku označil takole:
"Spol in sklon igravcev nista določena, želeti pa Je, da so njihove duše široka in svetla pobočja, saj je sonce pokrovitelj življenja in njegov budni pastir." (str. 6)
Igralci morajo biti torej odprte osebnosti, da lahko interpretirajo to paleto raznovrstnih situacij od ljubezni, kriminala, politike, teologije pa do urbanizma in pedagogike.
Dramaturg Sadežev Aleksander Zom pravi, da je ta Jesihov tekst mogoče opredeljevati "per negationem":
109
"Jesihov sistem temelji na tem, da ne dopušča nobenega sistema, njegovo sporočilo je radikalno izkazovanje nezmožnosti sporočila in navsezadnje morda celo: njegova metoda urejanja materiala je v tem, da ne dopušča nikakršne metode."^
Sadeži so torej pomembni predvsem zaradi tistega, česar v njih ni: ni sistema, ni metode in ne sporočila. Pravila klasične dramaturgije zanje ne veljajo. Sadeži namreč nimajo fabule, v njih ni logičnega zaporedja dogodkov od začetnega zapleta pa do končnega razpleta. Vsaka situacija, čim se nekoliko razvije in dobi "mimetično avtentične razsežnosti življenjske resničnosti"^, preide v novo situacijo. Tudi konflikta, kije pKjgoj za dramatičnost igre, v Sadežih ni, saj gre le za kombiniranje različnih situacij. Izdelanih dramskih karakterjev, od katerih bi bila odvisna dramski govor in dramsko dejanje, ne najdemo (čeprav Jesih govori o "dramatis personae"). Tradicionalni odnos med govorom in likom je v Sadežih obrnjen. Namesto da bi bil govor izraz in fvmkcija lika, se lik prilagaja različnim jezikovnim situacijam. Ta odvisnost figure od jezika ima komičen učinek. Se nekaj — Sadeži nimajo didaskalij, praktičnih in operativnih napotkov za odrsko uprizoritev igre. S tem daje Jesih gledališkim ustvarjalcem možnost za svobodno interpretacijo, ki pa mora biti seveda v skladu z njegovim jezikom.
Vendar v Sadežih mora biti nekaj, kar Jih dela tako zabavne In zaradi česar so jih gledalci, kasneje pa tudi bralci tako dobro sprejeli. Najpomembnejši je jezik, s katerim se Jesih neomejeno igra. Jezik je namreč sistem pravil, ki mu ni mar za vsebino sporočila, ampak zgolj za njegovo formo, ki mora slediti Jezikovnim pravilom. Po tej logiki se da tvoriti neskončno količino stavkov brez vsebinskega smisla. Vendar te možnosti ni mogoče pretirano izkoriščati, saj bi se jezik sicer spremenil v nekakšno glasbo. To pa bi zmanjšalo komični učinek, saj je prav nasprotje med normalnimi in vsebinsko nedojemljivimi stavki najbolj smešno.
V Sadežih se Jezik pojavlja v vsej svoji zvrstnosO, vsak prizor je napisan v različnem stilu, nasprotje med temi stili pa ustvarja svojevrstno dinamiko, ki nadomešča dramski konflikt Jesih oponaša različne situacije iz vsakdanjega življenja, pri čemer uporablja prvine pogovornega, strokovnega, umetnostnega, publicističnega jezika, poklicnih žargonov, slenga. narečij In arhaičnega Jezika. Prisotni so tudi trije tuji jeziki: nemščina, francoščina, srbohrvaščina, če ne štejemo pasjega jezika. Stilizacija Je lahko tudi literarna, npr. pravljičen stil, ki ga Jesih po svoje preuredi:
GOBAVEC: Daj mi od svojega obeda, dobri pastir. Lačen sem in žejen!
GRBAVEC: Moj oče TeleHmken iz Massachusettsa je hrano, ki jo imam s seboj, namenil meni. In kar Je mojega, bo ostalo moje, potepuški tujec, to si zapiši za uho. (str. 28)
Od literarnih odnosnic so precej pogosti empirični citati, ki jih Jesih loči od ostalega besedila z narekovaji, poleg tega pa navede tudi njihovega avtorja.
DAJAVEC: Marcus Aurelius je zapisal o koristnem: "V bistvu koristnega je, da nujno koristno deluje." (str. 30)
V ta jezikovni okvir Jesih vlaga najrazličnejše ekslstencialno-socialne situacije, ki same nimajo smisla in neko racionalno gibanje ustvarijo šele kot množica. Posamezni prizori torej niso avtonomni, zato jih ni mogoče izločiti iz celote. O tej povezanosti priča tudi podnaslov—Interpelacija v enem nonšalantnem zamahu. Kermauner piše, daje v Sadežih "svet v celoti zakonit, vsak lik posebej pa čista prismodarija".^ Vendar bi lahko govorili tudi o nekakšni relativni avtonomiji, saj imajo px)samezni prizori svojo vsebino, drug v drugega pa ne prehajajo po nekem logičnem sistemu, ampak si med seboj včasih prav groteskno
* Aleksander Zom: Interpelacija vitalitete. Gledališki list EG Glej 1973/74.
^ J. Kanaa: Slovenska dramatika po ktu 1965. JiS 25/1979/80. ŠL 4-5, str. 16-20.
' T. Kermauner, n. d., str. 76.
110
nasprotujejo. Jesih torej "ohranja vsebinskost prizorov, stavkov in vlog, da bi jo prikazal kot brezvsebinskost, izmišljenost, poljubnost".^
Za na videz neurejeno množico prizorov lahko odkrijemo v Sadežih tudi sporočilo, čeprav Jesih sam noče o tem reči nič dokončnega: "Če v igrah ponujam kakšno sporočilo, potem je to vzhičenost, navdušenje, pa tudi osuplost nad mnogoterostjo resnlčnosti."io
In vendar najdemo v Sadežih podobo človeka, ki je v modernem brezglavem svetu izgubil svoje stališče in se tako prilagaja zdaj tej zdaj oni situaciji. To Je človek brez zanosa, zato je njegovo življenje brez smisla. F.Š. piše, da Sadeži prikazujejo "svet brez idej in idealov, svet nekakšnega nehanja in pehanja, ki mu na koncu stoji dolgčas. Nič".''
Brucka ali obdobje prilagajanja
Brucka je korak naprej v Jesihovi dramaturgiji, saj gre v njej za trdnejšo zgradbo in tri stalne dramske osebe. Prizori so sicer še precej samostojni, vendar pa imajo rdečo nit, to je postopno prilagajanje mladega dekleta navadam malomeščanskega sveta, ki označuje tudi časovni potek igre. Aleksander Zom pravi, daje osnovna dinamika te igre "zorenje za protokol človeških razmerij, vstopanje v prostor emocionalnih šablon, vključevanje v logiko sporazumnih, uravnoteženih, zaprtih odnosov, ki zmorejo živost samo v krogu, po katerem se love, in perspektivnost samo v variacijah, ki ponavljajo isto".'^ V Brucki nastopajo tri osebe, nekakšen svojevrsten trikotnik, ki ga sestavljajo mož in žena, tipična predstavnika potrošniške družbe, ter brucka, kije sveža in drugačna. Tokrat je Jesih svojim dramskim osebam dal enotnejši karakter, ki paje še vedno spremenljiv, saj ga do neke mere še vedno določa sprotna situacija.
V privatni srednjeslojski svet mladih zakoncev Rada in Sonje, v katerem se nosi rože na dež, praznuje obletnice poroke in od časa do časa hodi v kino ali na večerjo, se priseli brucka Lenča. Lenča prihaja iz drugega sveta, polna je zanosa, odprta za znanje in nove izkušnje, zavestno hoče vplivati na dogodke v sebi in okoli sebe. Kmalu se izkaže, da je idiličen odnos med Radom in Sonjo le navidezen, saj se v njem skriva želja po novem, drugačnem življenju. Navidezni mir in lažno idilo Sonja označi takole: "Neznano, nedoločljivo, motno, tuje; negotovo, skor^ nevarno, hkrati pa ne ost, ampak bunka, knedel, ki skrije šplco nabodala." (str. 15)
To neskladje se kaže v različnih oblikah, od nezmožnosti sporazumevanja, sanj o drugačnem življenju, nočne more, pretvarjanja, pa do varanja, bolezni in celo smrti. Vendar Jesihova smrt ni prava smrt, saj sploh ni žalostna. Je le ena od ostalih situacij in nima nič hujših px)sledic kot npr. Radovo jutranje britje. Tak odnos do smrti omogoča Jesihu, da svoje junake kar večkrat tako ali drugače "umre".
Značilen je prizor varanja. Lenča je videla Sonjo z drugim moškim. Sledi paleta vseh mogočih reakcij na to temo. Radovo obnašanje niha od besa do ravnodušja. Sonja pravi, daje to njena stvar, v naslednjem hipu pa Lenčo zmerja z lažnlvko. Vmes se Rado in Sonja ubijeta, nato se ločita in razpolavljata vse skupne stvari... Tako si v tipičnem Jesihovem slogu sledijo najrazličnejše variacije v najbolj nemogočem zaporedju, ki ima prav grotesken učinek. Vse napete situacije pa se vedno znova pomirijo in razvežejo v mimo vsakdanjost
Lenča se v tem zaprtem svetu sprva ne počuti najbolje. Če seji le ponudi možnost, uide drugam, pa čeprav samo z "aluminijastim tepotcem", tipičnim primericom ljubljanskega frajerja po modi, na katerem pa žal ni nič originalnega. Sovraštvo med zakoncema občuti kot hlad: "Sneg, preja, ki bom iz tebe nosila obleko, da bi mi moglo bit po koži in po duši še bolj hladno!" (str. 41)
' Taras Kermauncr. Gledališki list EG Glej 1973/74
'"ivanamcrman: Pesniški jezik Je čakajoča eksplozija (intenjuzM.Jeslhom). Rodna gi^ 1986, št. 5. str. 16-17. "F.Š.. Večer 35/1979 (19. 3.). št. 64. str. 4.
'^Aleksander Zom: OUobJe prllagajai^a. Gledališki list EG Glej 1976/77.
111
Potem pa se Lenča prilagodi in se zavrti skupaj z Radom in Sonjo v začaran krog resnice In želja: "Lejta, na vsakem zapestju, kjer si štejem srčni utrip, mije zrasla po ena mačehca. Zato ker je to dom z rožami. Same rože. V besedi, v gibih, v navzočnosti. Vrtnarija, cvetličarna." (str. 67)
Aleš Berger je označil Brucko kot "grenko-sladko" igro:
"Grenka, ko zarisuje svet spraznjenih, v istih kalupih jxjjavljajocih se (zakonskih) razmerij in vstopanje v ta zvotljeni, s privadami in samodejnostmi polakirani prostor. In vesela, ker se zna temu svetu privoščljivo posmehniti se z njim bolj aJi manj prizanesljivo pošaliti in ga tako, četudi le za trenutek, igrivo preseči." i3
Že Bergerjeva označitev igre kaže na njeno večplastnost, o kateri govori tudi sam Jesih. Avtor loči tri nivoje teksta:
1. realno dogajanje
2. psihološko pogojen notranji nivo
3. "sproščena govorica poetičnega, fantazijsko osvobajajočega se jezika".
Prvi nivo ustreza realnim dogodkom in vsakdanjim pogovorom. Drugi nivo se kaže v notranjih monologih, ki so posebnost te igre. Pojavljajo se v obliki simultanih monologov in apartejev ter izražajo poskus bega iz dolgočasne resničnosti vsakdana. Skozi drugi nivo prodira tretji, ki Je najbolj poetičen in ki ga Jože Javoršek označuje kot "izraz skrajnega hlii)anja človeka, ki se najbiže duši v naši resničnosti", i"*
Večplastnosti dogajanja ustreza tudi večplastnost jezika. Najbolj značilne so tri plasti:
1. privzdignjeni jezik
2. pogovorni Jezik
3. poeučni jezik
Privzdignjeni jezik ima izrazito satirično vlogo, saj ga Jesih uporablja v povsem vsakdanjih pogovorih med Radom in Sonjo (npr. prvi prizor). Zanj so značilni dolgi stavki ter raba papirnatih ("takisto, leskovka"), učenih ("seksapilna, pedagoška disertacija"), pogovornih ("tegelc, frisen") in celo vulgarnih izrazov ("uscati se, naprdeti se"). Ko Rado nosi rože na dež, takole modruje:
"Jaz brez besed letam v obe smeri skozi tale vrata tukaj, molčim kot alabas ter, v tem pa zasUšim, da eni roži moča ne paše?" (str. 4)
Gre za neskladje med vsebino in formo, saj zapleteno izražanje ne gre skupaj z vsakdanjimi temami. Jesih se tako ponorčuje iz lažne pomembnosti svojih dveh malomeščanskih junakov.
Pogovorni Jezik uvede Lenča, značilen paje za dialoge v realnem dogajanju. Ko pa to preide na notranji nivo, se pogovorni jezik spremeni v knjižnega. Primerjamo lahko dve različni Lenčini repliki, ki si skoraj sledita:
"Vse so nas nabutal v eno ogromno sobo, potem je pršov dekan — en tásenle majhen dec — in nas Je klicov po abecedi in vsak Je dobiv njegovo roko pa takle zelen indeks — ne gledat, se tok trapast dižim na slik!"
"Pogled na svet še ni razJEisnJen. Pogosto je, ko da bi gledcila bližnje stvari skozi teleobJekUv, tako da pretirano približanih ne razločim. Že gledam prave reči, vendar ne znam za to gledanje naravnati optike." (str. 9)
Jesihov pogovorni Jezik ni dosleden in prav zato je Brucka ostala v ciklostirani izdaji Dramske knjižnice. O vprašanju pogovornega jezika zelo kritično piše Jože Javoršek, ki meni, daje raba pogovornega jezika v slovenščini, kjer se ubadamo še s knjižno normo, korak nazaj:
"Aleš Bergen Trikrat po eden. Dnevnik 25/1976 (21. 12.). št. 346, str. 5.
" Jože Javoršek: Začetek ^ejske sezone. Delo 18/1976 (21. 12.), št. 296, str. 8.
112
"Novino jezika lahko prinaša samo iskalec višjih vrednosti, ki se izražajo v jeziku, smeh vzbujajoča neumnost oz. malomeščanščina, ki se usedata v naše izrazoslovje ter ga uravnavata, pa nikakor ne moreta biti gnoj naše literature, pa naj bi bU pogovorni jezik še tako hlevarski."!^
Poetični jezik pride do izraza v notranjih monologih in je čisto drugačen od izpraznjenega jezika vsakdanjosti, saj imajo besede v njem px)seben, drugačen pomen. Zanimiv je monolog, v katerem Rado razmišlja o pustosti enopomenske vsakdanjosti:
"Suhoten sem... Samo videze vidim, nikol jih ne znam povezal v celoto, vsako suho reč zaznavam samo zase in samo od zunaj... potrudet se moram, da za besedo ugotovim njen pomen... In ker živim med ljudmi, moram tej svoji lastnosti pač reči suhota. Zdi se mi, da drugi vidte vsako reč v tisoč oblikah." (str. 28-29)
Ko Rado govori te besede, ima nogo priraščeno k mizi. Tu se skriva svojevrstna simbolika, saj nemoč odkrivanja večpomenskosti besed omejuje človeka kot noga, priraščena k mizi.
Vmes se Jeslh še pozabava z "lublanščino", ko Lenča oponaša svojega aluminijastega oboževalca. Radov monolog pred ogledalom je primer stilizacije pravniškega jezika. Navsezadnje paje Jeslhov jezik poln svežih, duhovitih domislic, kot je npr. tale Lenčina besedna igra:
"Kdor je takšen pikolovec, naj gre v Afriko pike lovit." (str. 28) Prava dinamika te igre je torej v spreminjanju in nasprotovanju jezikovnih plasti in stilov.
En sam dotik. Melodramatični pastiš
Zgodba Enega samega dotika je skoraj melodramatična. Kumarjevi otroci, Oton, Cveta z možem Radom, Vojko in Gregor, odkupijo in obnovijo staro očetovo hišo (tako, kot si mestni človek predstavlja kmečko hišo). V to okolje Vojko pripelje svojo mlado ženo Tatjano, lepotico, v katero se takoj vsi vsak po svoje zapičijo. Oton, najstarejši brat, svoje dneve preživlja v poležavanju, sanjarjenju in razmišljanju, da bi pozabil na svoje zgrešeno življenje. Tatjana je zmotila ta njegov notranji mir, Otonova ljubezen do nje je globoka in zrela. Gregor, najmlajši brat in propadli umetnik, se v Tatjano zatreska silovito, a hkrati brezupno, saj ga Tatjana na prvi pogled zasovraži. Zaradi neuslišane ljubezni Gregor spet zaigra na vioUno. Rado, nezvesti Cvetln mož, je divji ribič. Zanj je Tatjana samo ena od rib v tolmunu, k njej pa ga vleče strast, da bi ujel čim več in čim lepše ribe. Tatjano pozna že od prej, ko je bilo njeno življenje še bolj lahkomiselno. Vzame si jo kot lahek plen v nekaj minutah prešuštne ljubezni. Cveta, obremenjena s svojim staranjem, Tatjano po eni strani sovraži, ker se vsi tako trudijo zanjo. Po drugi strani pa se med njima splete nekakšno žensko zavezništvo. Cvetln odnos do Rada je podoben podvrženosti, brez toplote in ljubezni. Edini, ki ni obseden s Tatjano, je Vojko, ki mu Tatjana pripada. Zanj je ona lepa igrača, ki jo lahko kaže ljudem. Hkrati pa nevede nastopa tudi kot njen zaščitnik pred agresivnostjo ostalih.
Tatjana, nekdanje lahko dekle, ki se je poročila zato, ker se ji je zdelo to njenim letom primemo, se v tej dmščini že od začetka slabo počuti. Rada se boji, ker ve za njeno preteklost, Gregorja sovraži, Cveta je preveč zakompleksana in obremenjena, njen zakon z Vojkom pa je prazen. Zato Tatjana v skriti želji, da bi te odnose spremenila, nagonsko menja čevlje, vedno kadar se slabo počuti. Vendar je tu še Oton, na videz zelo ciničen, celo hudoben, v odnosih s Tatjano pa čisto drugačen.
J. Javoršek. n. d.
113
(Oton vstane, stopi naglo proti njej, Tatjana pričakuje objem In klasiko, on obstane tik pred njo.) OTON: To nI nič.
TATJANA: (ne pobesi pogleda) Mogoče... (Oton jI strmo zre v oči.)
TATJANA: Mogoče bi me ti lahko držal... da ne padem... kako se reče — "v brezdanjo globino neba" da ne padem... (Se napeto gledata.)
Tu se igra odloči. Če bi prišlo do objema in ljubezenske Izpovedi, bi bil En sam dotik klasična melodrama s srečnim koncem. Vendar ne pride niti do dotika, ker vsi junaki pod lepo zunanjostjo skrivajo bolestno notranjost, ki je posledica njihove nepotešenosti v življenju.
Gregor pod nastopaško zunanjostjo skriva ustvarjalno nemoč. Rado in Cveta z obletnicami, otroki in lažnimi prijaznostmi prekrivata praznino v svojem zakonu, Cvetino staranje in Radovo nezvestobo, za Vojkovo uspešnostjo in urejenostjo je skesani zločinec, ki je povzročil prometno nesrečo v pijanem stanju. Oton pa je agnosticist, ki življenje rajši sanja kot živi:
"Golota tvoja, misliš. Je kaj slajša, če zanjo na stežaj odprem oči? Razblini se, privid si — tebe ni! In mene ni. Dve negativiteti. In tega ne razimii hegeljansko, tako stoj Iva si nasproti, (premolkne) Saj te po svoji volji oblikujem... Tatjana, Jaz v ljubezen ne verjamem."
Tatjana spozna, da to, kar si želi, ni mogoče z nikomer, tudi z Otonom ne, zato odide.
Notranje življenje, ki tako kruto poseže v zunanje dogajanje, Jesih simbolično ponazori s Tatjaninlm dnevnikom, kije popolnoma nerazumljiv, pa vendar Je v njem napisano vse. In prav zaradi teh nerazumljivih notranjih vzgibov Jesihovi junaki postopoma odkrivajo svoje zunanje jxxlobe, dokler si ne iztrgajo vsega tistega, kar jim Je najbolj drago. In zapadejo v popolni nihilizem. Na koncu ostanejo sami, vsak obremenjen s svojo "vase obrnjeno kletvino".
IRADO: Kaj pa bova? CVETA: Nič. Tako naj bo, kot je. RADO: Ampak — to Je prekleto. CVETA: Naj bo prekleto. RADO: Tako neznosno prekleto. CVETA: Prekleto, ampak znosno.
Dramaturg Igor Lampret^^ pravi, da je Tatjana ogledalo, v katerem vsak ugleda svojo Izgubljeno podobo. Tatjana jih razgali, tako da pred nas stopijo z vsemi svojimi grehi in napakami.
OTON: Tatjana je ljubezniva, vsi jo imamo radi, ljubezniva je, vendar se na njej vsi kako porežemo... čeprav nima ostrih robov...
Tudi obnovljena očetova hiša se iz prijazne domačije spremeni v mrzel prostor z "zveženimi" zidovi, na sredi Je ogromen vrč s pijačo, bel prt na začetku pa zamenja grd temnorjav prt. "Odprta svetloba zgodnjega dopoldneva" v 1. dejanju se steče v "jesenski večer" in "zunaj se mrači" v 4. dejanju. Gre torej za nek razvoj, bolj za razkroj, od koder ni več vrnitve.
Igor I.anipret: En sam doOk ali celostensko ogledalo Jesihovega melodramskega pasUša. Gledališki list PG Kranj 1989/90.
114
Dogajanje v Enem samem dotiku poteka na dveh ravneh. Prva je sintetična, poteka v realnem času, njeni junaki pa so vsakdanji tipi, ki se sporazimievajo v vsakdanjem pogovornem jeziku. Druga pa je analitična, saj postopoma vdira v realno dogajanje in v vsakdanjih tipih odkriva mnogo bolj zapletene značaje, obremenjene s preteklostjo, željami in strahovi. Za to raven je značilen poetični jezik.
Motiv obnavljanja očetove hiše v Enem samem dotiku spominja na Čehova. Kljub temu je En sam dotik zanesljivo avtorska igra, saj jo odlikuje Jeslhov govor, v katerem pride do izraza kvaliteta besed in njihovih pomenov. Tako beseda DOTIK iz naslova igre ni čisto navaden dotik, ampak možnost medsebojnega razumevanja in spoštovanja med ljudmi. Medtem ko je tistih navadnih dotikov v drami precej, pa pravega človeškega dotika ni, čeprav si ga vsi želijo. Tako ostanejo tujci, obremenjeni vsak s svojo nepotešeno notranjostjo.
Tone Peršak je En sam dotik označil kot "družinsko in ljubezensko in psihološko dramo", Jesih pa gaje na kratko označil takole:
"Igra En sam dotik je navidez zgodba o ljubezni in prešuštvu, vendar se pod njo razkriva gledališki traktat o polaščanju in odpovedi, ki paje samo kamullaža za potopis..."'s
Poglavitne značilnosti Jesihove dramatike
Nekatere značilnosti uprizorjenih gledaliških iger Milana Jesiha so stalne, druge pa se spreminjajo.
Stalne značilnosti
1. Odnos do jezika, ki pri Jesihu ni samo sredstvo, s katerim bi izražal vsebino in ideje, ampak je neposredni dejavnik iger. Osnovna dinamika Jesihovih iger je namreč soočanje različnih jezikovnih zvrsti in stilov. Pri tem Jesih razpolaga z vsemi socialnimi, iunkcljskiml, mernostniml in celo časovnimi zvrstmi jezika, spretno oponaša vzorce iz vsakdanjega govora, vanje vpleta originalni poetični jezik, pa tudi stilizacije drugih literarnih predlog.
Jesih osnovni konflikt svojih iger med plehko zunanjostjo in globoko notranjostjo ljudi prikaže z nasprotjem med vsakdanjim in poetičnim govorom. V vseh svojih junakih, pa naj je njihova vsakdanja podoba še tako banalna, tako odkrije enkratno človeško eksistenco, ki jo označi z zmeraj novim, drugačnim jezikom. Značilnost Jesihovega jezika so tudi besedne igre, drobne domislice, s katerimi so posuti vsi njegovi teksti. Prav to poigravanje z besedami daje Jesihovi dramatiki neko lahkotnost in še večjo barvitost.
Jesihovega jezika ne moremo jemati dobesedno, ker nas sicer slej ko prej zavede. Za vsakdanjim pomenom njegove besede se namreč skriva še cela vrsta drugih nenavadnih pomenov, ki tudi sobesedilo postavijo v povsem drugačno luč.
2. Raba literarnih odnosnic, ki pa jih Jesih tako originalno poveže, da delujejo kot nova, sveža celota. Dve igri (Gulliver in Ptiči) sta celo izpeljavi iz prvotnih besedil. Najbolj pogosta medbesedilna oblUka pri Jesihu je stilizacija, posnemanje bistvenih lastnosti drugega stila. Vendar Jesih ne stilizira le drugih avtorjev, ampak tudi govore določenih zgodovinskih obdobij, različnih družbenih skupin in tipičnih situacij. Pri oponašanju drugih stilov je zelo pomembna distança avtorja do teh stilov, ki opozarja, da gre za drugačen model. Jesihova stilizacija ni nujno polemična, čeprav Jesih z njo razkriva konvencije in klišeje, saj mu služi tudi za modernizacijo in interpretacijo starih modelov. Med citati struktur pri Jesihu najdemo številne vzorce, od ljudske pesmi pa do pisem bralcev. Pogosto uporablja tudi empirične citate, ki pa jih strogo loči od ostalega teksta. Tudi aluzij, kot so npr. knjige v sodih iz Pravopisne komisije, v Jesihovih besedilih ne manjka.
"Tone Peršak: KraljestvoIjesede. Delo 32/1990 (27. 2.). št. 47. str. 6. '^1. Lampret. n. d.
115
Seveda pa raba teh odnosnic zahteva od gledalca poznavanje jezika in literarne zgodovine, saj mu to nudi dodatno informacijo za razumevanje Jesihove dramatike.
3. Komičnost je lastnost vseh Jesihovlh iger, saj vsebujejo situacijsko, karaktemo in besedno, ponekod celo telesno komlko. Vendar se za to zabavno zunanjostjo skriva svojevrstna tragika, ki v vseh Jesihovlh igrah (razen v Gulliverju in Ptičih) prikazuje izpraznjenost vsakdanjega življenja in človekovo nemočno željo po spremembi. Tragike pa Jesih ne pokaže s tragičnimi dogodki, ampak Jo označi z jezikom, ki se iz brezskrbnega vsakdanjega govora kar naenkrat spremeni v tesnoben in negotov notranji govor.
Razvc^ v Jesihovi dramatiki
V Jesihovlh igrah lahko opazimo razvoj zlasti v gradnji dramskega dejanja in dramskih karakterjev. Medtem ko v Sadežih fabule ni in jo nadomešča niz med sabo na videz nepovezanih prizorov, se v Brucki že pojavi rdeča nit, ki povezuje še zmeraj relativno samostojne prizore. Pravopisno komisijo le tu in tam prekinjajo prizori, ki štrlijo iz dogajanja, v Enem samem dotiku pa je fabula že povsem logična in tudi verjetna. Res pa Je, da Jesih v nobeni od svojih iger ne uporablja posebej razgibane fabule: 'Nimam rad močne, fatalne, "premetene" fabule... Majhna, neznatna sprememba vizure, to gojim."2°
Dramski karakterji, ki so v Sadežih lutke, kijih igrivi jezik premetava po času in prostoru, v Brucki že dobijo osnovne, čeprav še zmeraj zelo spremenljive poteze, v Dotiku pa so izdelani liki, ki dosledno reagirajo na dogodke v sebi in okoli sebe. Že v Brucki se pojavi tip Jesihovega junaka, kije sicer bolj ali manj sprijaznjen s svojim vsakdanjim življenjem, globoko v sebi pa se zaveda njegove praznine in hkrati tudi nemoči, da bi ga izpolnil.
V Jesihovi dramatiki lahko torej ločimo tri stopnje, po katerih ludistično sopostavljanje prostih členov postopoma prehaja v bolj tradicionalne dramaturške postopke:
1. Ludlstična stopnja (Sadeži, Vzpon, kasneje Triko), za katero sta značilna fragmentarna zgodba in menjavanje dramskih karakterjev. Lingvizem v njej doseže svoj vrh, saj je jezik glavna norma, od katere zavisi vse dogajanje na odru.
2. Prehodna stopnja (Brucka, Pravopisna komisija, Afrika), v kateri je še precej ludistlčnih prvin, vendar v njej že zasledimo zasnovo zgodbe in bolj ali manj stalne karakterje.
3. Postmodemlstična stopnja (En sam dotik), ki pomeni vrnitev k tradicionalni dramaturglji z logično zgrajeno zgodbo, v kateri nastopajo stalni karakterji. Od ludizma ostanejo samo še občasni prebliski. V to stopnjo bi lahko uvrstili tudi GuUiverja in Ptiče, ki sta izpeljavi iz znanih predlog. Milan Jesih bo gotovo še pisal dramska dela, saj je sam izjavU:
"Kdor je slišal svoje stavke in dialoge in svoje molke, kako so zaživeli v višji čudež, in začutil zadrževanje diha v dvorani In sladki pljusk smeha, ta bo še pisal igre."2'
BIBUOGRAFUA UPRIZORJENIH DRAMSKIH DEL MILANA JESIHA
1. Žlahtna plesen PupiU}e Ferkeverk (soavtoi^, Gledališče Pupilije Ferkeverk, Ljubljana 1969
2. Pi^iljja, papa Piipih paPi^Učki (soavtor). Gledališče Pupilije Ferkeverk, Ljubljana 1969
3. Limite (avtor besedila), EG Glej, Ljubljana 1973
4. Grenki sadeži pravice, EG Glej, Ljubljana 1974 in Kranj 1984; Knjižna izdaja: Maribor Založba Obzorja 1978 fcblrka Znamenja; 5^
5. V^Kn, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista, SNG Dramsi, Ljubljana 1974
Marko Juvan: Književne odnosnicc v poeziji Vena Tauferja. SR 1985, št. 1, str. 51 -70.
"PeterKolšek: Kako se kuhajo Jambl (intervju z M. Jesihom). Delo (Književni listi) 31/1989(23. 11.). št. 272. str. 16-17
Helena Grandovec: Za muzo In za Talijo. Večer 40/1984 (25. 10.), št. 250, str. 5.
116
6. Brucka ali obdotgeprilagajanja, EG Glej, Ljubljana 1976; Knjižna (ciklostlrana) izdaja: Ljubljana: ZKOS 1978 (Dramska knjižnica 1978, št.4)
7. Gidltuer, velik in mcghen. Mladinsko in Lutkovno gledališče, Ljubljana 1979
8. Pravopisna komisya, SLG Celje, Ljubljana (CD) 1985
9. Triko, SNG Mala drama, Ljubljana 1985; Knjižna izdaja: Premi govon airka sedmih radijskih In ene gledališke igre. Ljubljana: Aleph, 1989 Psirka Aleph; 18).
10. Afrika, Eksperimentalna skupina "Gledališče čez cesto", Kranj 1986 (napisana 1978) U. Šezmera/ptfa,MGL Ljubljana 1987
12. En sam dotik, Prešernovo gledališče, Kranj 1990
13. Kronan norec, Lutkovno gledališče, LJubljana 1990
UDC 886.3.09-2:929Jesih M. Summary
Danuša Škapin
THE DRAMAS OF MILAN JESIH
The article discusses all the staged plays written by Milan Jesih, with special emphasis on the three plays [The Bitter Fruits of Justice, i^shuxmicm or the PerkxloJAdjustnvnt and A Sirigle Touch), which are important for the description of the constant and special characteristics of Jesih's dramatic works. Jesih's plays are characterized by a special language, which creates a dynamic with the changes of genre and style, as well as an intriguing complex ambiguity with the unusual usage of words. There are literary references constantly to be found in Jesih's plays, especial^ stilization. Humourwith which Jesih tries to go beyond the cruelty of everyday life is likewise significant.
These special characteristics of Jesih's plays show a development in his playwriting, which ranges bom the initial luddist texts in which the author fi-eely combined different fi-agments, to the texts in which the beginning of a fabula and constant dramatic characters appear, and iina% to the postmodernist texts that also reveal the elements of traditional playwriting.
117
Metodične izkušnje
NARTE VELIKONJA — ŠOLSKA SKICA* (Gospa Amalija)
Učitelji slovenščine imamo (poleg zgodovinarjev) posebej pomembno dolžnost skupaj z učenci odkrivati, raziskovati in vrednotiti kulturnozgodovinsko substanco svoje regije, v katero sodi tudi ti. domoznanska književnost (ona od včeraj in seveda tudi današnja). Moramo ji le najti pot v šolski vsakdanjik in predvideti trenutek, ko se ji b)omo lahko učinkovito posvetili. Ze pozabljene ali spregledane strani utegnejo naše delo požlahtniti, saj, kot modruje star nemški pregovor, šele rja da pravo vrednost kovancu.
Ob stoletnici rojstva Narteja Vellkonje, pisatelja z Dola pri Otiici nad Vipavsko dolino, velja razmisliti, kaj iz njegovega opusa bi lahko vzeli za "šolsko rabo" (zaradi svojih izkušenj se bom seveda omejil predvsem na srednjo šolo) in kako bi potem izbrano interpretirali. Najprej si moramo seveda ustvariti čim popolnejši literarni raz/pregled (kar je zaradi nedosegljivosti posameznih del zamudno in težko opravilo!), šele nato se odločimo za izbor. Sodimo, daje N. Velikonja zmogel/znal biU tudi umetnik, o čemer pričajo mnoge njegove strani z visoko estetsko vrednostjo. Zato je prav, da vsaj nekatere izmed njih približamo učencem {možnosti, da to storimo, imamo dovolj na vseh stopnjah).
Meni seje ob/po branju Gospe Amalije izoblikovala naslednja skica ure o pisatelju in inteipretaciji te njegove novele.
"Človeške misli se polašča nemoč. Pa se zdi, kot da srro nekaj pozabili v preteklosti, neko izročilo, ki btnos utegnUorešm, zato se obračamo naze^, ker H ga radi nasti za svqo rešitev." (Dane Zaje)
Osebna motivacija. Najprej bi rad navedel nekaj vzrokov in spodbud, zaradi katerih sem segel po delih N. Velikonje. Korenine mojega rodu segajo prav v kraje, kjer je službovala babica Amalija, spominjam pa se tudi, čeprav ne več jasno, dedkovega spoštljivega omenjanja pisateljevega imena Zaradi dolgoletnega planlnarjcnja po Golakih, Čavnu, Kuclju pa me je zanimalo, kako je "planoto" videl in opisal domačin pisatelj. V opusu sem vseskozi iskal zlasti svojo "pot", staro "srcdčavensko, boršnarsko" romarsko pot ki se tako lepo in zapeljivo vije ob bokih čavenskega pogorja tja proti romarski cerkvici Device Marije nad Vitovljami, pa sem kar malo razočaran lahko prebral o njej le v Besedah, na str. 145, dva stavka: "Na stezi, ki gre pod Kucljem do vitovcljske cerkve, je poskočil kamen." Posebna spodbuda je bUa tudi trditev A. Puhar o "izbrisu (pisatelja In njegovega dela) iz spomina" in nazadnje slavistova želja po odkrivanju in razbiranju neznanca, takšnega, kar potem izziva nove korake v razredu...
"Zdaj iščem to lepoto..." (Moje literarne lavorike)
Motivacija učencev: stoletnica rojstva doslej (pnc)malo znanega slovenskega pisatelja
Učni cilji: predstaviti življenje in delo Narteja Velikonje, interpretirati novelo Ckispa Amalga In pri tem uporabiti metodo prepoznavanja (strukturiranja) razrih tipov karakterizacije osrednje junakinje (po Z. Dikliču). (Ker želiiT»/potrebujeiim usmerjeno branje, moramo predtem natančno predvideti vprašanja in izdelati naloge za učence.)
Predavano na Velikonjevih dnevih v ^dovSčini, 15. novembra 1991.
118
Didaktični algoritem:
— priprava: damo navodila za domače branje (kriteriji izbire so: novela je estetsko nadpovprečno pisateljevo delo in zanj dovolj tipično, primemo za šolsko interpretacijo, labulativno privlačno in z zelo zanimivo snovjo ter primenjivo z že obravnavano literaturo, npr. s Pregljem, kar je didaktično uporabno za morebitno raziskovalno nalogo primerjalnega tipa); razdelimo shemo karakterizacij ui delovne liste (nastajajo tudi izpisi/zapisi v dnevnike branja);
eden izmed učencev v referatu (lahko) opravi sociološko karakterizacijo junakinje -> poročilo;
ostali učenci oblikujejo psihološko karakterizacijo, tovrstni razvoj osrednjega lika; dva učenca ali trije izdelajo iz vseh zapiskov sintetični zapis -> poročilo;
— predhodna ura (končujemo interpretacijo Pregljeve novele o Matkovi Tini, torej prehod v socialni realizem, in v sklepnih minutah prikažemo asociativno skico MATI-SIN; pregledamo poročila in referat
— učna ura: Narte Velikonja - Gospa Amalija (3. razred);
— izhajamo iz asociograma, da bi lažje spodbudili razmišljanje o umetniškem videnju ene izmed oblik tovrstnega odnosa;
— bio-ln bibliografsko zgoščeno označimo avtorja;
— problemsko preletimo literaturo o avtorju in izbranem delu;
— referat (o sociološki karakterizaciji osrednje osebe);
— poročila (o psihološki karakterizaciji); dopolnjevanje zapisov učencev, razgovor;
— lahko izdelamo tudi etično karakterizacijo, ki jo sicer učenci (po delovnem listu) opravijo sami; (op. metod.: seveda za delo v razredu izberemo le eno karakterizacijo ali morda dve, saj za več kljub predpripravi preprosto ni časa);
— preostale naloge opravijo učenci doma (gl. delovni list);
— oblikujemo sklepe in podčrtamo značilnosti Velikonjevega pisanja, jezika in sloga; izbrano delo vrstno klasificiramo; izoblikujemo njen sinopsis (posledice bolestne materine navezanosti na sina); zgoščeno povzamemo snov, temo, dogajalni prostor in čas; novelo slogovno umestimo; opozorimo na jezik, funkcije detajlov in barv.
Bio- in bibliografski zaznamek: Velikonjevo življenje predstavimo tako z odlomki iz ustreznih njegovih del (Mq/e literarne lovorike. Nekaj trenutkov pred n^stvom in pozneje. Ko sem nasi^et prišel, Afof nekrolog) kot tudi s podatki iz člankov o njem.
Literatura (preletimo le povojno): Šest let po pisateljevi smrti je J. Vidmar v Uteramih kritikah 1951) ponatisnil oceni Otrok in Višarsfcih polen in o prvih pisal zelo pohvalno; pisatelja je uvrstil v drugi rod dedičev modeme. Leto kasneje je na III. kongresu jugoslovanskih književnikov v Ljubljani nastopil M. Krleža, kije med vrsticami o pravovemosti in navdušenju za nove čase izrekel tudi žal preslišane besede: "Človek mora biti moralno zelo hraber, da lahko opazuje dejstva in ne izgubi lastiiega ravnotežjal" (Novi svet 1952, str. 877) Na te besede bi se bilo mogoče opreti tudi v našem primeru. Še leto kasneje je izšla prva Janeževa hterama zgodovina - brez Velikonjevega imena - kar je avtorju poočital tudi T. Debeljak v opombah k ljudem. Kot da bi slišal kritične besede aH pa zaradi spreminjajočega se časa, je prof Janež v drugi izdaji svoje literarne zgodovine Velikonji posvetil poseben odstavek (str. 559). Leta 1968 je o pisatelju pohvalno pisal dr. Slodnjak žal pa je istega leta v Krcgevnem leksikonu Slovenge prof Čopič v geslu Otlica pozabil zapisati, da se je rodil v bližnjem Dolu tudi Velikonja. Leta 1969 je v VI. knjigi Zgodovine slovenskega skivstva prof Legiša podrobneje predstavil VeUkonjev opus, 6. zvezek jugoslovanske enciklopedije iz istega leta (S-Ž) pa ga niti ne omeni; enako so ravnali uredniki Male splošne enciklopedije. Dr. Zadravec je Velikonjevo ime navedel v ^odovini slovenskega slovstM (knjiga V) med "pozabljenimi" (str. 368), nazadnje pa so pisatelju namenili posebno geslo uredniki leksikona Slovenska književnost (str. 378). Težko presojam, koliko seje pisateljevo delo medtem bralo ali moglo brati, ker sem po posameznih knjigah sam segel šele pred kratkirn. Verjamem pa opozorilu A. Puhar, daje pisatelju skorajda grozil "izbris", čemur po svoje pritrjujeta S. Čuk v Ognjišču in A. Lah v reviji Srce in oko. Sarn v (meni dosegljivem) opusu nisem našel nič takšnega, zaradi česar bi lahko nad deli izrekli anatenx). Človek Ima šele tedaj pravico kaj odkloniti, ko tisto kar najbolje spozna in ko lahko odklonitev utemelji, nima pa nikakršne pravice tega odklanjati ali celo prepovedovati v imenu drugih.
Kar precej piscev opozarja na VeUkonjev smisel za psihološko prefinjeno karakterizacijo Junakov (o čemer nas prepriča tudi GospaAmcdgdi. Med prvimi Je prav J. Vidmar opozoril na pisateljevo "psihološko nadarjenost in ljubezen do nezadoščenih, pridušenih in mučnih usod"(1951, str. 366) in v oceni novele Trigracge celo zapisal: "Motno, zapleteno in mučno dekletovo čustvovanje ter premišljevanje je Velikonja podal s takim prodirnim instinktom in s tolikšno flneso, daje vsa, cesto groba masa njegove povesti kakor prežaijena s tem liričnim medijem" (op. ciL, str. 368). Tudi S. Janež opozarja na pisateljev dar za "dušeslovno upodabljanje" (1957, str. 559); ix)dobno zatrjuje L Legiša, daje pisatelja "posebej mikala
119
psihološka obdelava" (1969, str. 140), iz česar bi še lahko skkpali, daje prav to tista Velikonjeva (tipična) kvaliteta, ki Jo moiamo približati uoeiKnn.
"Vsi so molčali PovestJihJe prevzeta. Vsakdo Je šel za svetimi mislimi O, koUko misli sproži takale povest! In greš za rgimi.." (Rezika, Zanke, str. 39)
Gospo Amalijo je v zbirki Ljudje ponatisnil Tine Debeljak; tako je izpolnil pisateljevo željo:"... a novele, kijih imam za svoje najboljše stvari, še niso ponatisnjene" (Moje literarne lovorike]. V uvodu mu pritrjuje dr. J. Vehkonja; "Te novde so vendar poleg Otrok najboljši in najbolj karakteristični del njegovega (očetovega -op. M.Š.) pisateljevanja, del, na katerega je bil sam najbolj ponosen. Z njim je tudi prinesel nekaj povsem novega v slovensko slovstvo: psihološko razčlenjevanje čoveškega mišljenja in dela..." (Ljudje, str. 8-9). Še en motiv več, da sem prav v tej zbirki iskal 'šolsko besedilo"!
Novelo je l. Leglša uvrstil med 'psihološke povesti" in zapisal: "Vldeü Je, da (pisatelj) dobro pozna človeka, poti njegovih misli, čustev in dejanj, včasih nerazločnih, kar nemotlviranlh vezi med njimi. Zaradi skušenega pogleda, ki nadzoruje osebe in dramatično zavlačuje razplet, bi pri trški družbi spod Čavna pričakovali dobrodušno, skoraj komedijsko razrešitev, pa se je pisatelj preveč vdal sentimentalni ginljivosti "(Legiša 1969, str. 266). (Op. metod.: navedek je ob kriUčni presoji lahko močna spodbuda za polemični razgovor) A. Lah je o noveli zapisal, da "upodablja oblastno polaščevalsko mater, ki ljubosumno ovira sina pri dobivanju ljubice oz. žene." (1991, str. 353)
Pozomejše branje odkriva tudi mnoge druge kvalitete; tako seje prav v tej noveli N. Vellkonji posrečilo 'najti lepoto" domače pokrajine: '!?etniki pa so bHi medtem že visoko sredi pobočja Sonce Je sgalo s svc^o mehko toploto... Prgetrux insryevomodra svetloba seje prelivala preko dolin in gričev, preko kotlin in Jas... Kakor bipobočje odrezalje navpično pod rgimi ležala Vipavska dolina, polna soncrw svetlobe. Zdelo se Je, da zvoni poldne. Kakor da se vsa dolina dviga in diha v sončnem morju ter bi valovi p^uskaU ob zveneče obrede. Kras nad rgoje bd zavit v belo fcppnsno in tam za njim seje blestelo morje. Kakor sueíeí pos, konica velikanskega meča, fct šviga od Juga..."(Gospa Amalija, str.212). Tudi v tem segmentu se ponuja primerjava s Pregljevim delom Otroci sonca!
Mi bi radi analizirali predvsem naslovno osebo - Amalijo. Pomagamo si s shemo, izdelano po metodologiji (teoriji) dr. Z. Dudlča: rekonstruirali naj bi izbrane tipe karakterizacij (sociološko, psihološko, etično, v nalogi pa še jezikovnoslogovno):
SHEMA; TIPI KARAKTERIZACU NASLOVNE JUNAKINJE (usmeritve za pozomejše, raziskovalno branje, referat..)
vrsta tip	1. sociološlca )car. > socialni profil	2. psihološka kar. > psihološki profil	3. etična kar. > etični profil
obUka dela	— referat (poročilo)	— priprava poročil (2gosčcni zapis)	— skupaj v raz. (dopis v d. br.)
Raziskujemo:
1. poreklo, pripadnost sloju, odnose v družbi, vpliv okolja družbeno prepričanje, politični nazor, ekonomski položaj itd.
2. razvojni lok Amalljine osebnosti, tipične reakcije, dogodke, besede, vzroke in posledice, manifestiranje (detajlel) psiholoških stanj, razkroj osebnosti itd.
3. družbeno pogojenost junakinjinih hotenj, dejanj, nazorov: odnos do sveta, družbe, ideologije, ljubezni; moralne vrednote itd.
Učenec:
1. rekonstruira, utemeljuje z navedki, identificira razkriva (npr. razslojenost), opazuje socialne reflekse v govoru, obleki, obnašanju, kretnjah itd.
2. opazuje, uvidcva prepoznava, spremlja razvojne detajle/Unese v reakcijah, govoru, ugotavlja karakt n^jake, razkroj osebiKisti, ocenjuje upravičenost dejanj itd. (delovni list A)
120
3. obUkujemo etični profil junakinje in etične koordinate osebnosti; ugotavljamo, če/kohko je spoštovana, razumevajoča, pripravljena pomagati, se žrtvovati, koliko zmore biü pravična, iskrena, kakšen je njen odnos do veljavnih norm ipd. (delovni list A)
(op.: Učenci za nalogo opravijo še jezikovnoslogovno karakterizacijo: ugotavljajo jezikovne posebnosti, slog. tipike, posebej npr. funkcijo barv, detajlov, arhalzmov, pa metaforiziranost, plastnost, karikiranost jezika.../ Le kot delovno gradivo navajam poizkuse treh tipov, učitelj pa z učenci seveda odbere "svojega"!
Sociološka karakterizacija (usmeritve za referat).
Najprej naj utemelji naslov in nato lušči predvsem Amalijino socialno biografijo.
— Poišče naj začetne informacije: Amaliji je umrl mož, ko je bilo sinu Benjaminu 5 let; morala je 'učiteUevat na kmete" (ironični podton); vso skrb je posvetila sinu in ga poslala v "mestne šole", (detjijl: njena "prijateljica" Briglta ima kar več sinov po mestnih šolah); ob začetku novele mu je 29 let; cfogajanje sc z "oglasom" usodneje zaplete že kar takoj po začetku.
— Sledi naj nadaljnjemu razvoju Amalijinega razmerja do Malikovih (zlasti do Poldke, manj do Dane in drugih tržanov): komentar prvega Amalijinega izbruha ['SajJe samo trgoved'); Benjaminov odnos do tržanov? (materi jih posredno označuje: notar, pravi. Je nemogoče ^ubosumert, zdravrukje za družbo tudiprestar, sodnik zc^mo bahav, včite^ica Robnäc pa sarro lovi moža po trgu- skratka nova Jaragospodati; poglabljanje Amalijinega sovraštva, zaničevalnega prezira in gnusa (Kako se moreš smukati okoU teh trgovskih pomočnikov, nič drugega niso kakor pomočnikL Kramarji!" - njena priljubljena psovka - prav krlcževskol); vrsta prizorov, v katerih pisatelj profülra njen (tudi svoj?) odnos do srednjega sloja in njegove dominante - Malika (zanimivo bi bilo primerjati ta lik s sodnim slugo v dramoletu 2!ata čevehčka D. Smoletal- NR 1983), ki ga podrobneje označi (vrü npr. zlato verižico med prsti in jamra o lahkomiselnem zadolževanju ljudi, ponosen se spominja, daje prišel v trg s čevlji, zvezanimi s trto, s tremi groši v žepu, z vso doto v tideči ruü, ko paje prišla še mati, ki je sicer tihotapila kavo iz Trsta, se je odprla široka pot k socialni promociji in uspehu; trg dobro pozna in ve, da 'kdor se ne Idanja, tega ne iMijo", in na pol ^zeče dodaja, 'kdiko talentov ostane Ige v malem trgdi', kar je prav cankarjanskol); Benjamin si išče ženo, vendar ga Amalija odvrača: '..Jaz misUm, da si ne boš iskal neveste med temi kramarjC, med to "površno inteligenco' (asociacija; dr. T. Velikonja se spominja; "Naša babica ga (očeta - op. M.Š.) ni preveč cenäa. MenHaJe, da bi se moral hribovski fant iz Trnovskega gozda, če seje že priženil v nekdaj fmo trgovsko družino, držati usta^enihpravd... Naš oče, str. 348; v Benjaminu bi torej bilo celo kaj avtobiografskega); zanimiva je tudi scena pri svetniku, ko Amalija ne more več prikrivati svojega odnosa do" trgovceif, do" tiyovske ofa/esfriosö" in 'kramarge', kmalu za tem pa jasno posvari sina: "PomisiC tug oče profesor,Jaz učiteljica, ti pa sbjga kramarjemT; socialni razvoj hkrati z novelo doseže vrh ob koncu 11. poglavna; učenec ga navede in razloži (opozori na nov detajl: mokrega Benjamina Malikovi preoblečejo v obleko, sramotno in poniževalno za Amalijo, v neke sivorjave(I) križaste hlače in vijoličaste copate).
Tako je izdelan sociološki profil gospe Amalije.
Psihološka karakterizacija (dopolnjujemo poročila učencev).
1. Kakšno osebo/osebnost kažejo prvi stavki novele; s čim jih pisatelj posebej poudari? ("Due gospe sta sedeli v salonu. Gospa Amalga in gospa Brlita. Gospa Amalija, žena umerjenih preudarnih kretenj, kakor da uči; gospa Brigita pa okrogla debeiuška, ki seJi je nos zmerom smehljal; njen govor seJe drobd kakor piškoti, nvd njenimi prsti")
2. S čim avtor dorisuje uvodno skico? {'Okoli usten seJi je črtala energična poteza, par sivih las, kijih Je vedno skrbno skrivala med močne kostaryeve lase, sejije zablestelo na čeliL Na vsaki kretr^i sejije poznalo, da seje sama preborila skozi žiiAjerge. Svežost in odločnost njenega obrazaje onih par sivih las le še povečalo.' - Detajl!)
3. Ustavimo se ob naslednjem opisu in njegovem scenskem kontekstu: "Vsa energy a Ji Je zginila z obraza, tistih par sivih lasjoje v tem hipu delah onemoglo in staro, saino okoli ustenjije igrala razdražena bolest in odpor bridkega spoznartja."
4. Poveden je nadalje odlomek v katerem Brigita rahlo otožno pripoveduje o svojih sinovih, ki da ji 'ne povedo rvčesar, kako žive v vdikih mestUC, na kar odreagira Amalija z očitno zadrego, hkrati pa se ji zazdi, "da so za trenutek vsa tri. okna plania v eno". Kakšno psihološko stanje ponazarja to simbolrio oženje prostora? Kaj Amalija izgublja? Samozavest, upanje, iluzije, pogum?
5. Depresija se poglablja, narašča bolestno ljubosumje, hkrati pa tudi njeni pritiski na sina, da ne bi več hodil h 'kramarjem' (preplet različnih tipov karakterizacij). Bajavijo se spomini na njegovo otroštvo In nenavadna misel: "Šamani uedela, zako/gaje tako rodacipazoixila kot o(n>kal" Kaj to pomeni? (Detjyl: med to sceno Amalija veze rožo pasijonko)
121
6. Nekaj trenutkov za tem se dogodi na pol groteskna transformacija, kije ne smemo spregledati; "V vjenem spominuje ta nage^ čez par hipov postal zeleno oko, kiJe sovražno strmelo vargo Iz teme.' (In nov detajl: medtem ko se v gospe poglabljajo občutki samote, nepotrebnosti, odvečnosti, ko se znova obudi boleči spomin na snuVxa, ki ga je že kot vdova zavrnila zaradi sina, ko v njej vse ječi in trepeta In se soba širi in viša, pa na oknu izzivalno dehti žtvordeč(l) Poldkin nagelj j
7. Natančno naj se analizira str. 190. (Amalija stoji ob oknu - prav kot nekoč Ema Bovary - polna žgoče bolesti; pisatelj niza psihološka stanja od besa do želje, da bi Benjamina 'imela samo zase, samo za svcge oči in srce', kijih skušamo pojasniti)
8. Besedilo, ki sledi, daje odgovor na vprašanje: kako na vse to gleda Benjamin? (Zdi se mu namreč, kot da bi mati "stikala za njegovimi mislimT.)
9. AmaHja prične delovati nerazsodno, gl. sceno pri svetniku; pisatelj ostri njen psihološki profil. (Zopet detajli; s svetnikom sta se včasih kar rada videla, še v goriških letih, ko je bila ona znana lepotica; Malikovi soji milo zavili prav v časnik v katerem je izšel zloglasni oglas, še več, 'Še rdečeje bi podčrtani') S katerimi besedami reagira svetnik? ['Oprostite, gospa, to sideparye Je blaznost, čista blaznost, oprostiteri In Amalija? ["Ni blaznost! Ni blaznost^ - Končno je morala izreči tisto, česar se je bala)
10. Psihološko karakteristična je tudi scena v tržaškem parku.
11. In vrii? ['AR si sema? AH se daš za pusta? Če že s teboj nimcgo ti braryevci nobenega ozira, naj biga irrteU vsaj do matere! Vsaj meni naj bi prizanašali s takimi ostudnostmL ToJe kramarska podlost! in ti ničesar ne vidiš, riičesar rie vidiš; samozabuljisisevtlstoprismiJenonastavo.pateiAečejozamedveda.') Pisatelj torej ob koncu 11. poglavja uporabi vse tipe karakterizacij! (Amalija besni, pramen sivih las jo dela še starejšo, misel seji trga., zavest ugaša, med krohotom plane iz hiše in odvihra proti jezu, kjer se vrže na mlinsko kolo.)
(Asociacija na naslednje pisateljeve besede: "Če preseže mraz določeno točko, peče, če doseže bolest stoj višek rodi smeh, in v to neloč^lvo, nedoznatruj temo, ki spqa kri in beli smeh, obiq) in nebotične vriske, ljubezen in smrt smo padU čez noč.' - Pisma, DiS 1917.)
Pred nami. je sedaj še psihološki profil gospe Amalije.
Etična karakteiizacija (Če nam preostane še kaj časci, se je lotimo vsaj v grobih potezah.) Moralna lika gospe in njenega sina nam prikaže vrsta prizorov:
1. Amalija ljubosumno pazi na vsako sinovo besedo o dekletih, posebno o Malikovi Poldkl; posledica je Benjaminov "čuden, privzgt^en strah, neko tc^no spostovaiye, da pred materjo sploh nigovori o drugih ženskah^.
2. Amalija se polna "samoljubja" bolestno prepričuje: 'In on, on me Ijublf
3. Amalija pred ogledalom (!) prisega, da Brigita zaman 'meče' hčer za Benjaminom; (vodilni detajl; medtem ji zrcalo neusmiljeno kaže 'pramen sivih las"; beg časa).
4. Prepiri s sinom razkrivajo vrsto njenih moralnih šibkosti in napak (ošabnost, grobost, oholost, zaničevanje in poniževanje, posmehovanje, prezir idr.).
5. Amalija odide k svetniku, da bi zahrbtno dosegla sinovo premestitev; kaj je torej v resnici z njeno materinskostjo in ljubeznijo?
6. Proti koncu novele Poldko ozmeija z nastavo". Itd. Tako končno nastane še etični profil naslovne junakinje.
Izluščili, prepoznali in opisali smo nekaj tipov karakterizacij gospe Amalije in Izrabili smo vse predtem pridobljeno znanje in sposobnosti opazovanja! Učenci imajo le še nalogo, da na delovnem listu izpolnijo tisto, česar v razredu nismo utegrdli, tj. predvsem jezikovnoslogovno analizo. V nastalem zapisu so podčrtane osrednje VeUkonJeve značilnosti.
DELOVNI USTI
A. — Katera od navedenih jjsiholoških stanj junakinja izraziteje kaže? (umirjenost, treznost, zaupljivost blagost vznemirjenost strah, nezaupanje, zaničevanje, otopelost...)
122
— v noveli se začetna Amalijina samozavest postopoma krha, drobi, razpada Katera od navedenih jsiholoških stanj lahko v tem procesu ugotoviš: tesnobo (strah pred samoto), obscsijo (misel, ki se e ne iT»reš znebiti, si od nje obseden), histerijo (pretirano odzivanje), shizofrenijo (za katero so npr. značilni: povezanost z depresijo, motnje v čustvovanju, že kar 'čustveno-čutna upepetjenosIT, 'vsi^euarge misW, stalen sum, sovraštvo, strah, da te nekdo namerava uničiti, nesposobnost navezati normalne stike, znaki nasilnosti...), depresijo (pobitost ki se poglablja), še posebej reaktivno depresijo (kot posledico izgube tistega, kar imaš rad) in njena tipična znamenja: melanholijo, nespečnost, beg v spomine, občutek krivde (brez vzroka), ki se lahko izteče v samomor?
— Ali lahko odkriješ katero izmed navedenih moralnih lastnosti/navad v osebnosti gospe Amalije? (urejenost varčnost umirjenost, vztrajnost f)OŠtcnost neomahljivost odločnost odgovornost vljudnost ljuh>cznivost, osornost Iskrenost, resnicoljubnost feistnost nesebičnost pravičnost človečnost skrbnost, zaupljivost prijateljstvo, dostojanstvo), ljubezen (sram, čutnost, odkrita čustva, zavrtost potlačitve...) (po O.Pavhku)
B. — Primerjaj nekaj drugih krajših besedil z Gospo Amalijo (esej), npr. Pregljevo Matkovo Tino (Mladika 1921), Sestri F.Kozaka (LZ 1913), Heleno I.Preglja (DiS 1919), ki je kasneje izšla v trilogiji Otrocisonca. (Spremljaj zlasti moUv sester, liinkcijo detajlov, pokrajine, slog, poišči "vodilni motiv" itd.)
— Besedilo vrstno določil Katere izmed lastnosti, značilnih za novelo, so med navedenimi? (Je srednje dolga pripoved, pripoveduje o enem dogodku, ima en vrh, ima eno osrednjo osebo, zaprt konec, je časovno strnjena, z dosti simbolike in poetičnosti, sveta ne komentira, kaž^c iracionalno podobo sveta in njegovo kompleksnost in problemskost, slogje izbrušen...) (po M.Hladniku)
C. — Kakšen jezik razkrivajo naslednji odlomki? ("Pa ne boš trdUa, da...morda, da...rnqi sin išče žene z ogkisom!"; Jaz sem rgegova matL.Jn ononnv UubU"; "Samo noč v sobije slišala ryene uzdihe in zvezde so blestele v ryenih solznih očeh "; "In odkinkala je skozi vmta, kakor bi se pogargala s prsti in dekda samo pet palcev dolge korake. "J
— Med slogovnimi posebnostmi je za Velikonjo gotovo značilno vztrajanje pri detajlih. Bi lahko to označil kot minuciozno plastiko? (Opazuj karikiranost Brigitinega nosu na str. 179, 184, 185 ali "rdečo ruto" na str. 222, 224, 229, predvsem pa koder sivih Amalljinih las na str. 182, 184, 187, 197, 212, 220).
— Pisatelj opazncje in simbolno uporablja dve barvi. Kateri in kako? (pomagaš si lahko z opisom pomena barv v Trstenjakovi knjigi Za dovekagre! (str. 272 in 275)
Marjan Strancar NovaGorica
NAVEDENKE IN UTERATURA
Narte Velikonja Ljudje, Slovenska kiolturna akcija Buenos Aires 1955. SLOVENSKO BERILO, Družba sv. Mohorja v Ljubljani, 1942: Amerikanci, str. 84-86.
Jože Velikonja 1955: Moj oče. Ljudje, uvodna študija
Tine Debeljak 1969: Zanke, Buenos Alres, uvodna študija.
Alenka Puhar 1990: N. Velikonja (1891-1945) - obsojen na izbris iz spomina. Delo, 28.VI. S. Čuk 1991: Narte Velikonja, obletnica meseca. Ognjišče, št 6, VI. Irena Velikonja 1991: Narte Velikonja, Primorska srečanja, št 119/120. Tine Velikonja 1991: Naš oče. Sroe in oko, PD, št2, maj.
Andrijan Lah 1991: Ob stoletnici rojstva pisatelja Narteja Velikonje. Srce in oko, PD, št.2, m^. Josip Vidmar 1951: N. Velikonja Otroci, kritika DZS Ljubljana.
Stanko Janež 1953: Pregled zgodovine jugosl. književnosti, I. Slovenska književnost Obzorja, Maribor. Stanko Janež 1957: Zgodovina stovenske književnosti, 2. izdaja Obzorja Maribor. Anton Slodnjak 1968: Slovensko sbvstvo, MK Ljubljana.
Uno Legiša 1969: Zgodovina slovenskega slovstva, VI., V ekspresionizem in novi realizem SM, Ljubljana
Jože Pogačnik - Franc Zadravec 1970: Zgodovina slovenskega slovstva I. - VIII, V. knjiga- Obzorja Maribor.
123
Enciklopedija leksikografekog zavoda, Zagreb, zv. S-Ž, (direktor M. Kriežal), 1969. Mala splošna enciklopedija. DZS, III. zv. P-Ž, Ljubljana, 1976. Leksikon: Slovenska književnost CZ, Ljubljana, 1982. Ferdo Kozak 1913: Sestri. LZ, Ljubljana. Ivan Pregelj 1919: Helena, Dom in svet
Zvonimir Diklič 1990: Lik u književnoj, scenskoj i fflmskoj umjetnostl. ŠK, Zagreb. Miran Illadnik 1990: Slovenska kmečka povest. PD, Ljubljana. Boža Krakar-Vogel 1991: Skice za književno didakUko, Ljubljana. Anton Trstenjak 1991: Za človeka gre, izbrana poglavja. Obzorja, Maribor.
124
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU
Inštitut za slovenski jezik je bil ustanovljen leta 1945 z namenom, da zbira slovensko jezikovno gradivo in ga uporablja za izdelavo teineljnih del v slovenskem jezikoslovju (pravopisni in pravorečni slovar, slovar knjižnega jezika, opisno slovnico slovenskega jezika, zgodovinsko slovnico, historično-onomastični slovar, historično-topografski slovar, lingvistični atlas, zbornik narečniti besedil, zbornik zgodovinskih besedil, fonogramskl arhiv dialektov). V letih 1&45-1949je ob njem deloval Zavod za kulturo jezika z Otonom Župančičem na čelu. Kot samostojne enote so delovale še komisijaza slovar slovenskega knjižnega jezika, odbor za lingvistični atlas slovenskega jezika, odbor za slovar slovenskih priimkov in terminološka komisija s posebnim jezikoslovnim odborom. Ob reorganizaciji leta 1948 se je večina teh enot vključila v inštitut, terminološka komisija pa se je osamosvojila, vendar je ostala z inštitutom povezana z jezikoslovnim odborom; ponovno seje vključila v inštitut leta 1982.
V letih 1954 in 1958 so v inštitutu nastale samostojne sekcije: lingvistična in slovarska (1954), dialektološka, leksikološka, etimološko-onomastična sekcija in komisija za slovensko gramatiko, fllologijo in pravopis (1958), ki je bila leta 1972 preimenovana v komisijo za pravopis, pravorcčje in gramatiko, leta 1984 pa prildjučena leksikološkl sekciji.
Leta 1975jc bila ustanovljena komisija za historične slovarje slovenskega jezika.
Pb reorganizaciji SAZU in ustanovitvi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU feta 1982 je bil reorganiziran tudi Inštitut za slovenski jezik. Leta 1986 se je po svojem prvem upravniku akademiku dn Franu Ramovšu preimenoval v Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
V Inštitutu so danes tele sekcije: leksikološka sekcija, etimološko-onomastična sekcija, sekcija za zgodovino slovenskega jezika, dialektološka sekcija in sekcija za terminološke slovarje.
Inštitut za slovenski jezik so vodili: akademik dr. Fran Ratimvš (1945 - 1951), akademik dr. Ivan Grafenauer(1952- 1958), dopisni član SAZU dn Milan Grošelj (1958- 1962, akademik dn Bralko KreR (1963 - 1982), akademik dr. Frane Jakopin (1983 - 1989), Vladimir Nartnik (1989 - ).
Namestnika upravnika Inštituta sta bila dn Rudolf Kolarič (1952 - 1957) in akademik dn Janko Jurančič (1973-1983): pomočnici upravnikastablliZvonkaLeder-Mancini(1982- 1985)inMilenaHajnšck-Holz (1985 - ). Tajnik Inštituta je bil Stane Suhadolnik (1964 - 1982).
Delo Inštituta usmerja znanstveni svet, ki ^ na predlog razreda za filološke in literarne vede imenuje predsedstvo SAZU.
V Inštitutu je trenutno redno zaposlenih 39 delavcev, in sicer 3 doktorji znanosti, 7 magistrov, 22 strokovnih sodelavcev, 1 strokovna delavka in 6 tehničnih delavk
Za znanstveno oz. raziskovalno delo se v Inštitutu usposablja 5 mladih raziskovalcev.
Pri posameznih nalogah sodeluje večje število zunanjih sodelavcev, posebej je treba omeniti terminološke svetovalce pri Slovarju slovenskega knjižnega Jezika in sodelavce v sekciji za terminotoške slovarje.
Leksikokiška sekcija
Glavna naloga sekcije je zbiranje leksikalnega gradiva In izdelava stovarjev. Ves povojni čas je bil posvečen izdelavi Slovarja slovenskega knjižnegaJezika.
V sekciji dela zdaj 16 raziskovalcev in 3 tehnične delavke, z njimi pa sodeluje 7 stalnih zunanjih sodelavcev, občasno pa tudi večje število terminoloških svetovalcev.
Komisija za slovar slovenskega knjižnega jezika, ustanovljena 1946 fi^, je bila fcta 1954 preimenovana v slovarsko sekcijo, leta 1958 pa v leksikološko sekcijo.
125
Začetno delo sta vodila akademik dr. Fran Ramovš (do 1951) in prof. Jakob Šolar (do 1952), od 1954 do 1961 je bil vršilec dolžnosti načelnika sekcije I3ožo Vodušek, od 1962 do 1965 prof. Ivan Tomlnec, od 1965 do 1982 je bil načelnik sekcije akademik dr. Janko Jurančič. Vodja Leksikološke sekcije od leta 1982 je Milena Hajnšek-Holz.
Komisija za slovar slovenskega knjižnega jezika je delovala samostojno v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeni prvi člani so bili F. S. Flnžgar, I. Grafenauer, F. Kidrič, R Nahtlgal, J. Polec, F. Ramovš in O. Župančič, ožji strokovni odbor pa so sestavljali F. Ramovš, M. Šmalc, J. Šolar, M. Rupel. R. Kolarlč in A. Bajec; pri delu za slovarje sodelovalo še olax)g 40 ekscerptorjev.
Pobuda za izdelavo slovarja (leksikona) slovenskega knjižnega jezika je bila dana že ob tistanavljanju slovenske akademije v dvajsetih letih, še bolj otipljiva pa je postala zamisel ob ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti 1938. Vendar je delo preprečila vojna.
Potrebo po slovarju slovenskega knjižnega jezika je na slovesni seji skupščine Akademije 8. februarja 1946 utemeljil alrademik F. Ramovš in začrtal smernice dela leksikografskega oddelka, in sicer izdelavo velikega akademskega slovarja izpopolnjeno izdajo Pleteršnikovcga slovarja, izdelavo velikega terminološkega slovarja in novo izdajo slovenskega pravopisa
Za veliki akademski slovar bi bilo potrebno zbrati gradivo iz vseh slovenskih rokopisov in tiskov, gesla pa opremiti s citati, ki bi povedali, kdaj in kje seje beseda prvič pojavila, kakšne pomenske spremembe je doživela, kdaj je izumrla, kateri drugi izraz jo je zamenjal ipd.
Izpopolnjena izdaja Pleteršnikovcga slovarja bi zajela gradivo izvirnega in prevodnega leposlovja ter časopisov zadnjih petdeset let
Zbrano lekslkalno gradivo bi bilo v ponKič sekcijam terminološke komisije pri izdelavi strokovnih slovarjev in kodlfikaciji strokovnih izrazov.
V slovenskem pravopisu bi se obravnavala pravilna pisava in izreka knjižnega jezika
Pod vodstvom akademika F. Ramovša in J. Šolarja so potekala zbiralna dela, ki so jih opravljali visokošolsko izobraženi slavisti in fllologi. Na osnovi zbranega gradiva (1 rrulijon kartotečnih listkov iz okoli 2.000 izpisanih del) je bil leta 1951 narejen poskus redakcije slovarja ki je pokazal, da zbrano gradivo močno presega Pleteršnikov slovar v frazeološkem pogledu v sodobnem knjižnem jeziku, ne nudi pa dovolj podatkov o starosti besed in njihovi geografski razširjenosti.
S smrtjo akademika F. Ramovša leta 1951 In odhodom J. Šolarja leta 1952 je slovarsko delo za krajši čas zastalo. Delo je ponovno oživek), ko je decembra 1953 prevzel vodstvo sekcije Božo Vodušek. Narejen je bil načrt za nadaljnje delo. Metoda izpisovanja se je izpopolnila tako, da so se besede izpisovale v daljših zvezah, vpeljani so bili tudi popolni izpisi posameznih del. Sprejeto je bilo načelo, da se veliki akademski slovar in priročni slovar ločita le po obsegu, ne pa po znanstveni obdelavi. Do konca leta 1961 je bilo zbranih okoli 2,5 milijona kartotečnih listkov.
V teh desetih letih seje povečalo število stalno zaposlenih delavcev: Joža Pograjc, por. Meze (1951), Božo Vodušek (1953), dr. Uno Legiša (195^, tehnična delavka Marija Dolenc (1957), Ivan Tomlnec in Stane Suhadolnik (1959), Jela Jenčič in Marija Janežič (1961) in dr. France Tomšič kot član Komisije za gramatiko, filologijo in pravopis (1961).
Uredniški odbor, ki so ga sestavljali dr. Anton Bajec, dr. France Tomšič in Božo Vodušek, imenovan 1961, je bil leta 1962 razpuščen, imenovan pa je bil novi odbor, Id so ga sprva sestavljali dr. Anton Bajec, Mile Klopčič in dr. France Tomšič, pozneje pa so bili vanj imenovani še dr. Janko Jurančič, dr. Uno Legiša, Stane Suhadolnik (kot tajnik) in dr. Jakob Rlglcr. Narejen je bil nov načrt za slovar slovenskega knjižnega jezika — po vzoru na češki slovar v štirih knjigah (Slovnik spisovnčho jazyka českeho. Praha 1960, 1964, 1966, 1971). Izpisovati seje začela novejša literatura izvirna in prevodna znanstvene in šolske knjige ter publicistika. Vse zbirke, ki bi prišle v poštev za izdelavo načrtovanega slovarja (splošna zbirka, izpisi iz klasikov, popolni izpisi), so bUe združene v enotno kartoteko. Gradivo seje abecedno urejalo in pripravljali so se popisi besed za tako imenovane splošne alfabetarije' s podatki o številu kartotečnih listkov, o tem, ali je beseda zapisana v Slovenskem pravopisu 1962, v Pleteršnikovem Slovcnsko-nemškem slovarju, ali je izpisana iz klasikov, ali je dobljena s popolnimi izpisi, kateri strokovnjaki jo predlagajo za sprejem in z opombami pri geslih z malo gradiva. Iz splošnih
^ Splošnih alfabetarijcv je petnajst za vsako knjigo po trije, izdelani so bili v letih 1964. 1968,1973, 1974in 1976. Dodatnih splošnih alfabetarijev je pet, izdelani so bili vletih 1967, 1974, 1979. 1983, 1985. Splošni alfabetari) za dodatke je bil pripravljen leta 1985. Gradivo, ^rano po letu 1985. bo v Dodatnem splošnem alfabetariju. kije v pripravi.
126
alfebetarijev so bila po posebnih kriterijih odbrana gesla za slovar sodobnega knjižnega jezika in izdelani allabetariji.^
Leta 1962 je bila objavljena tudi okrožnica o slovarju. Na osnovi pripomb je bil izdelan dokončni načrt In pripravljen poskusni snopič, ki so ga naredili A Bajec, M. Klopčič in F. Tomšič s sodelovanjem L Le^še, S. Suhadolnika in I. Tominca. Po kritikah in pogovorih z domačimi jezikoslovci, terminologi, književniki in tujimi leksikologi, zlasti češkimi, so bila temeljna slovarska načela deloma dopolnjena in spremenjena. Prvotni rok za izdelavo slovarja (5 knjig v 10 letih) je bil podaljšan.
Do leta 1964, ko seje začela redakcija slovarja, so prišli v Leksikološko sekcijo še Ivanka Kozlevčar, por. Černelič (1962), Marta Silvester (1963), Zvonka Leder-Mancini, Milena Hajnšek, por. Holz, Tomo Korošec, Ada Muha, por. Vidovič, France Novak (1964) in Viktor Majdič (1966). Leta 1965je umri Ivan Tominec.
V letu 1964 sta bila organizirana seminarja za obdelovalce (redaktorske ponx)čnike) in redaktoije. Ob izdelavi prve knjige je bilo treba rešiti še vrsto vprašanj, npr. pomensko razčlenitev gesla, tipe razlag, ponazarjalno gradivo, kvalifikacijo besed, sprejemanje in obravnavo strokovnih izrazov. Narejene so bile ankete za naglas in tonemaUko; izdelan je bil uvod (62 strani) s splošnimi podatki o slovarju, njegovem značaju in zgradbi; obdelana Je bila slovnična stran gesla z naglasnimi shemami. Vzporedno z redakcijo gesel sta se izdelovali kartoteki razlag in kvalificiranih besed kot pomagali pri usklajevanju gesel. Pripravljen Je bil odzadnji seznam gesel^ po alfabetariju za prvo knjigo A-J, ki je služil kot pomoč pri usklajevanju naglasov oz. razlag isüh besednih tipov. Za interno rabo so bili pripravljeni Alfabetarij klasikov (1963), Seznam ckscerpiranih del (1965) in Frekvenčni slovar z 2.003 najpogosteje rabljenimi besedami (1967).
Za sestavo slovarskega članka Je bilo potrebno analizirati zbrano slovarsko gradivo, preštudirati ustrezno leksikološko literaturo, besednovrstno in slovnično opredeliti besedo, ugotoviti pomene in jih ustrezno razložiti, izbrati primemo ponazarjalno gradivo, ugotoviti stilno-plastno vrednost besed oz. besednih zvez, uskladiti besedo v okviru besedne družine in s pomensko sorodnimi gesli, razčistiti sinonimne odnose. Za mnoga gesla oz. pomene Je bilo treba najti še dodatno gradivo ali opraviti dodatne poizvedbe, bodisi pri terminoloških svetovalcih ali poznavalcih, bodisi pri avtorjih besedil.
Prva knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika je izšla leta 1970.* Slovar je vzbudil precejšnjo pozornost doma in v tujini. V slovenski kritiki je opazno odklonilno stališče do nekaterih teoretičnih izhodišč slovarja, medtem ko je za tuje kritike tako zasnova slovarja kot njena izvedba vredna priznanja. O pomenu slovarja za slovenski jezik in narod priča Kidričeva nagrada, podeljena leta 1971.
Ker jc izdelava prve knjige trajala dobrih pet let, je bilo po izidu veliko prizadevanj, kako skrajšati rok za izdelavo posamezne knjige. Predsedstvo SAZU in Dižavna založba Slovenije sta se leta 1970dogovorili za triletni, leta 1971 pa za štiriletni rok kar pa se iz subjektivnih in objektivnih razlogov ni uresničilo. Menjali so se predsedniki glavnega uredniškega odbora; Mileta Klopčlča je leta 1971 neisledil za nekaj mesecev dr. Anton Bajec, nato akademik dr France Bezlaj (1971-1973) in končno dr. Janko Jurančič (1973-1984). K delu v glavnem uredniškem odbom sta bila pritegnjena dn Bojan Čop, dopisni član SAZU (1972-1983), in Franc Jakopin (1972-1974). Leta 1973 seje upokojil član glavnega ur^lniškega odbora dn France Tomšič. Leta 1971 oz. 1972 sta odšla urednika Viktor Majdič in Tomo Korošec. Leta 1972 je umrla urednica Jela Jcnčič. V delo so se vključili uredniki Jakob MüUcr (1970), Borislava Košmrij, por Levačič, in Ivanka Šircelj, pon Žnidaršič, (1972), Polona Kostanjcvcc (1973), Martin Ahlin,
* Alfabetariji za posamezne knjige so bili izdelani v letih 1964, 1969, 1973, 1977, 1981.
^ Odzadnji seznami gesel so narejeni po alfabetarijih za posamezne knjige. Pripravljeni so bili za interno uporabo v letih 1966, 1970, 1975, 1977 in 1982.
* Slovar slovenskega knjižn<^ jezika. I, A-H, Ijubljana, SAZU in Državna zalo^ Slovenije, 1970,906 str. — 20.402 gesli in 1.662 podgesel —
Glavni uredniški odbor: dr. Anton Bajee, univ. prof.; dr. Janko Jurančič, univ. prof.: Mile Klopčič (predsednik), književnik; dr. Lino Legiša, znanstv. svetnik; Stane Suhadolnik (tajnik), v. strok, sodel.; dr. France Tomšič, znanstv. svetnik —
Uredniki: Milena Hajnšek-Hob. asist.: Marija Janežič. v. strok, sodel.; Jela Jenčič, asist,; Tomo Korošec, asist.: Ivanka Kozlevčar, v. strok, sodel.; Zvonka Leder-Mancini, asist.; Viktor Majdič, asist.; Joža Meze, v. strok, sodel.: France Novak, asist.; Marta Silvester, asist.; Ada Vidovič-Muha, asist. — Komisije:
za pravopis: ^avni uredniški odbor in dr. Jakob Rigler, znanstv. svetnik;
za pravorečje in oblikoslovje: dr. Jakob Rigler s sodelovanjem dr. Antona Bajea, Staneta Suhadolnika in dr. Franceta Tomšiča (začetna dela za pravopis in pravorečje je vodil dr. Jože Toporišič, habil. doc.);
za intonacijo; dr. Jakob Rigler s sodelovanjem dr. Antona Bajea, dr. Tineta Logarja, univ. prof., in Staneta Suhadolnika —
Pomožni sodelavki: Manja Dolenc; Marija Pajk —
Zunanji pomočniki urednikov: Maijan Cedilnik, prof.; Dušan Maher, prof.; Boža Pleničar, bibliotekarka; Leopold Stanek, prof.; Ivan Slrmole, prof.; Franc Žagar, prof.
127
Zvonka Pezdirc, por. Praznik, in Marjeta Humar (1974). Omenimo naj, daje predsednik dr. France Bezlaj želel spremeniti koncept slovarja, nove sodelavce paje bilo treba uvesü v redaktorsko delo, kar je tudi zavilo delo. Vzporedno z redakcijo so potekala vsa nujna slovarska dela, ekscerpiranje, urejanje gradiva, priprava allabetarijev za naslednje knjige, izdelava odzadnjega seznama za drugo knjigo, nadaljevanje izpisovanja za kartoteki razlag in kvaüflciranlh besed.
Druga knjiga Slovarja je izšla leta 1975.^
Kljub pritisku SAZXJ in Državne založbe Slovenije roka za izdelavo nI bilo mogoče skr^'sati, tako daje delo za tre^o knjigo po že ustaljenem načinu trajalo pet let, saj je tretja knjiga Slovarja izšla v začetku leta 1980 z letnico 1979. Tudi v tem času je bilo neki^ personalnih sprememb. V delo so se vkljuciü uredniki Branka Kalan, por. Lazar, Alenka Jugovic, por. Gložančev, (1977) in Ljudmila Bokal (1979). Upokojila sta se dr. lino Le^ša in Joža Meze (1979), na delo v Komisijo za historične slovarje je odšel France Novak (1976), na Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete pa mag. Ada Vidovlč-Muha (1979).
Vzporedno z redakcijo so potekala tudi druga slovarska dela. Da bi pospešili delo in čim bolj uskladili slovarske članke, smo pripravili sheme za redakcijo predponskih gescF in tehnični priročnik za redakcijo^
Delo za četrto knjigo slovarja je trgalo dobrih pet leL Tudi to obdobje nI minilo brez personalnih sprememb. V glavni uredniški odbor so bili kooptirani Milena Hajnšek-Holz, Jakob Müller in Zvonka Leder-Mancinl (1982), Ivanka Černelič in dr. Franc Jakopin (1984), z delom v njem pa so prenehali Stane Suhadolnik (1982), akademik dr. Bojan Čop (1983) in predsednik akademik dr. Janko Jurančič (1984), za novega predsedrdka paje bil imenovan akademik dr. Tine Logar (1984-198^. V tem času se jevdelo vključilo več mladih delavcev. Terezija Leben-Pivk (1979-1983), Jerica Kavčič, por. Snoj, Nastja Vojnovič (1979) in Janez Keber (1981, od leta 1970 v EUmološko-onomastični sekciji), ki so se skupaj s tistimi, ki so prišli v sekcijo ob koncu 3. knjige, sistematično uvajali v slovarsko delo. Ob uvajanju so nastali trije redaktorski priročniki za interno uporabo, ki so jih pripravili S. Suhadolnik, M. Janežič, I. Čemebč, M. Süvester, M. Hajnšek-Holz, J. Meze, Z. Leder-Mancinl, J. Müller, J. Rigler, A. Gložančev. Narejen je bil tudi enoten popis kvalifikatorjev in kvalifikatorskih pojasnil za prve tri knjige. Zaradi finančne stiske in reorganizacije SAZU (leta 1982 je bil ustanovljen Znanstvenoraziskovalni center SAZU) smo morali odpovedati sodelovanje zunanjim sodelavcem-ekscerptorjem, tipkarjem, alfabetatoijem, urejevalcem gradiva itd. Njihovo dek) smo le deloma nadomestili z redno zaposlenimi tehničnimi delavkamL
^ Slovar slovenskega knjižnega Jezika. II, I-Na, Ijubljana, SAZU in Državna zaloa» Slovenije, 1975, 1.030 str. — 18.532 gesel in 2.284 podgSsd —
Glavni uredniški odbor: dr. Anton Bajec, univ. prof., dopisni član SAZU; dr. Bojan Čop. univ. prof., dopisni član SAZU; dr. Janko Jurančič. univ. prof. (predsednik); dr. lino Legiša, znanstveni svetnik; dr. Jakob Ri^er, znanstveni svetnik (za pravopis in pravorečje); Stane Suhadolnik, v. strok, sodel. (tajnik) —
Urednild; Ivanka Černelič, v. strok, sodel.: Milena Hajnšek-Holz, v. strok, sodel.; Marija Janežič, v. strok, sodel.; Borislava Košmrlj-Lcvačič, asisL; Zvonka Leder-Mancini. asist.; Joža Meze, v. strok, sodel.; Jakob Müller, asist.; France Novak. v. strok, sodel.: Marta Silvester, v. strok, sodel.: Ivanka SircelJ. asist.; Ada Vidovič-Muha. v. strok, sodel.—
Pravopis, pravorege, oblikoslovje in Intonacijo je obdelal dr. Jakob Rigler, sodelovala sta dr. Anton Bajec in Stane Suhadolnik, pri pravopisu deloma tudi dr. Lino Ixgisa in dr. France Tomšič — Pomožni sodelavki: Marija Doleixr: Jana Hačner —
Zunanja pomočnika uretinikDv: Marjan Cedilnik, prof.: Franc Žagar, i»of. v. šole.
* Slovar slovenskega knjižnega jezika. HI, Ne-Pren. Ljubljana, SAZU ki Državna zaloa» Slovenije, 1979, 1.076 str. — 18.813 gesel in 3.472 pcSgesel —
Glavni uredniški odbon dr. Anton Bajec, univ. prof., redni član SAZU; dr. IMan Cop. univ. prof., redni član SAZU; dr. Janko Jurančič. univ. prof., dopisni član SAZU (predsednik); dr. Uno Legiša, znanstveni svetnik; dr. Jakob Ri^er, znanstveni svetnik (za pravopis in pravorečje); Stane Suhadolnik, v. strok, svetnik, (tajnik) — Uredniki: Martin Ahlln. asist.; Ivanka Černelič, strok, svetnik; Milena Hajnšek-Holz, strok, svetnik: MaijetaHumar, asist.; Marija Janežič, strok, svetnik; Polona Kostanjevec, asist.; Borislava Košmrii-Levačič. asist.; Zvonka Leder-Mancini, strok, svetnik; Joža Meze, strok, svetnik; Jakob Müller, v. strok, sodel.; Zvonka Praznik, Eisist; Marta Silvester, strok, svetnik: Ivanka Šircelj, asist.; CvetanaTavzes, asist.; mag. Ada Vidovič-Muha, v. strok, sodel.
Pravo^is^^ravorečje, oblikaslovje in intonacijo je obdelal dr. Jakob Ri^er, sodelovala sta dr. Anton Bajec in Stane
Rjmožne sodelavke: Ana Anžel. Marija Dolenc Jana Ha&icr — Zunanji pomočnik urednikov: Marjan Cedilnik, prof.
^ Milena H^nšek-Holz, Redakcijska shema za predpone čik O in P, Ljubljana 1977.
^ Marta Sihrester, Priročnik za tehnično stran nxlakdje gesd, lJuUjana 1978.
128
četrta knjiga je izšla leta 1985.^
Peto, zadnjo knjigo smo pripravljali skor^ šest let Število urednikov se je zmanjšalo. Upokojili sta se Marija Janežič (1982—sodelovala še do oktobra 1984) in Marta Silvester (1988), Zvonka Leder-Mancini in CvetanaTavzes sta bili dodeljeni v Terrninološko komisijo (1985). Leta 1985 sta umrla člana glavnega uredniškega odbora akademik dr. Anton Bajec in dopisni član SAZU dr. Jakob Rlglen J. Rigler Je bil pri prejšnjih knjigah odgovoren za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in tonematüco. Za nadaljevanje njegovega dela se Je v sodelovanju s člani komisije za pravopis, pravorečje in tonematiko, ki je še posebej skrbela za kontinuiteto obdelave geselsklh glav, usposobil Vladimir Nartaik (1986). Predsednik glavnega uredniškega odbora Je postal akademik dr. Franc Jakopin (1985), v glavni uredniški odbor pa sta bili imenovani Marjeta Humar in Ivanka ŠircelJ-Žnidaršič (1991).
Poleg sestavljanja slovarskih člankov smo v tem času opravili še druga dela, pripravili smo štiri alfabetarije za dodatke k prvim štirim knjigam Slovarja, splošni dodatni alfabetarij za peto knjigo, pregledali gradivo in pripravili allabetarij za dodatke A-Š. Na osnovi popisanega gradiva za slovar, ki šteje okrog 6 milijonov kartotečnih listkov z okrog 300.000 iztočnicami, smo leta 1987 izdali Besedišče slovenskega jezika.'°
Oktobra 1991 je izšla peta knjiga Slovarja.Tako Je končano več kot 40-letno delo slovenskih jezikoslovcev, jezikoslovcev več generacij, od tistih, rojenih ob koncu 19. stoletja, do najmlajših, rojenih v petdesetih letih tega stoleqa. Kljub dolgoletnemu delu, personalnim spremembam, generacijskim razlikam, različnim pogledom na jezik in kljub razvoju znanosti, seveda tudi jezikoslovja, smo si predvsem prizadevali izdelati sodoben in strokovno zanesljiv slovar, ki naj učinkuje kot enovito delo.
V okviru Leksikološke sekcije dela tudi komisija za sestavo slovarskega dela Slovenskega praixpisa Njen predsednik je prof. dr. Jože Toporišič, dopisni član SAZU, člani pa so redno zaposleni delavci sekcije: Martin Ahhn, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Janez Keber, Branka Lazar, Vladimjr Nartnik Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnovič, mag. Peter Weiss, Marija Grgič (tajnica) in zunanji sodelavci: akademik dr. Franc Jakopin, dn Janez Dular, Janko Moder in Stane Suhadolnik
Sedanja komisija nadaljuje delo, ki so ga opravljali Zavod za kulturo slovenskega jezika (1946-1950), komisija za kulturo slovenskega jezika (1952-1954), komisija za pisavo in izgovarjavo slovenskega jezika (1954-1958), komisija za slovensko gramatiko, fllologijo in pravopis (1958). Leta 1982 je bila pri SAZU in Republiškem komiteju SZDL imenovana komisija za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis.
9
Slovar slovenskega knjižnega jezika. tV, Preo-S. Ljubljana, SAZU. ZRC SAZU in Državna zaloga Slovenije. 1985. 1.125 str. — 19.357 gesel in 3.172 podgesel. —
Glavni uredniški odbor dr. Anton Bajec, redni član SAZU; Ivanka Černelič, strok, svetnik: Milena Hajnšek-Holz, strok, svetnik; dr. Franc Jakopin, znanstv. svetnik, dopisni član SAZU: Zvonka lAIer-Mancini. strok, svetnik (za termirwlogijo): dr. Tine Logar, univ. prof., redni član SAZU (predsednik); Jakob Müller, strok, svetnik; dr. Jakob Rigler. znanstv. svetnik, dopisni član SAZU —
Uredniki: Martin Ahlin. strok, sodel.; Ljudmila Bokal, strok, sodel.: Ivanka Černelič, strok, svetnik; Alenka Gložančev. strok, sodel.; Milena Hajnšek-Holz, strok, svetnik; Marjeta Humar, v. strok, sodel.; Marija Janežič. prof.; JanezKeber, v. strok, sodel.; Polona Kostanjevec. v. strok, sodel.; Borislava Košmrlj-Levačič. v. strok, sodel.: Branka Lazar, strok, sodel.: Zvonka Leder-Mancini. strok, svetnik; Jakob Müller^ strok, svetnik; Zvonka Praznik, v. strok, sodel.; Marta Silvester, strok, svetnik; Jerica Snoj. strok, sodel.; Ivanka SircelJ, v. strok, sodel.; Cvetana Tavzes. v. strok, sodel; Nastja Vojnovič, strok, sodel. —
Pravopis, pravoreqe. oblikoslovje in intonacijo je obdelal dr. Jakob Rigler. sodelovala sta dr. Anton Bajec in Stane
strokovne in tehnične sodelavke: Marija Dolenc, Jana Hafiier. Ana Anžel, Alenka Koren, Irena Orel-Pogačnik, Nataša Slavinec
Besedišče slovenskega jezika, po kartoteki za slovar slovenskega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika. — Interna objava Inštituta za slovenski iczik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovani center SAZU. Ljubljana 1987 (v dveh knjigah: AN, O-Ž) — Uredili: Milena Hajnšek-Holz, Marjeta Humar. Franc Jakopin
"slovar slovenskega knjižn«^ jezika. V, T-Ž in Dodatki A-Š. ljubljana. SAZU, ZRC SAZU in Državna založba Slovenije, 1991. 1.056 str. — 16.038 gesel in 3.298 podgesel.—
Glavni uredniški odbor Ivanka Černelič. strok, svetnik: Milena Hajnšek-Holz, strok, svetnik: Marjeta Humar. strok, svetnik; dr. Franc Jakopin, znanstv. svetnik, redni član SAZU; Zvonka Leder-Mancini. strok, svetnik; Jakob Müller, strok, svetnik; Ivanka Sircelj-Žnidarsič. strok, svetnik —
s komisijo za pravopis, pravorečje. oblikoslovje in intonacijo: Milena Hajnšek-Holz. strok, svetnik; dr. Franc Jakopin, znanstv. svetnik, redni član SAZU; dr. Tine Logar. univ. prof. redni čfan SAZU; Vladimir Nartnik. v. razisk. sodel.; Stane Suhadolnik. prof —
Uredniki: Martin Ahlin. v. strok, sodel.; IJudmila Bokal, v. strok, sodel.; Ivanka Černelič, strok, svetnik; Alenka Gložančev, v. strok, sodel.; Milena Hajnšek-Holz, strok, svetnik; Marjeta Humar, strok, svetnik; Janez Kdbar, v. strok, sodel.; Polona Kostanjevec, v. strok, sodd.; Borislava Košmrlj-Levačič, strok, svetnik: Branka Lazar. v. strok, sodel.; Jakob Müller, strok, svetnik; Zvonka Praznik, v. strok, sodel.; Jerica Snoj, v. strok, sodel.; Ivanka Šircelj-Žnidaršič. strok, svetnik; Nastja Vojnovič. v. strok, sodel. — Strokovne in tehnične sodelavke: Ana Anžel, Jana Hafner, Karmen Nemec, Lučka Uršič
129
Inštitut za slovenski jezik in Zavod za kulturo slovenskega jezika sta po prvi izdaji Breznik-Ramovševega Slovenskega pravopisa iz leta 1935 pripravila prvi povojni pravopis.'^
Leta 1962 je izšel drugi povojni pravopis'^, ki se poleg pravopisa in pravorečja odlikuje z bogatim slovarjem, saj obsega nad 27.000 gesel z več kot 100.000 besedami in okoli 200.000 zvezami. Razen sodobnega knjižnega jezika ima tudi precej tujk ter domačih in tujih lastnih imen. V njem so upoštevani tudi širše znani strokovni izrazi. Zaradi bogatega slovarskega dela je dolgo časa nadomeščal razlagalni slovar knjižnega jezika
Od leta 1972 se pripravlja novi stovenski pravopis. O vzrokih za tako dolgo izdelavo je bilo veliko napisanega.
Omenimo le, daje Načrt pravil za novi slovenski pravopis'* izšel leta 1981, katerega natis so oskrbeli Jakob Rigler, Stane Suhadolnik in Jože Toporišič. Ob njem je bila široka javna razprava. Komisija je obravnavala in pretehtala vse pripombe in izdelala Pravua kot prvi del Slovenskega pravopisa'^.
Slovarski del pravopisa seje začel intenzivneje izdelovati po dokončanju pete knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Slovarski del bo obsegal nad 100.000 gesel. Do zdaj so rešena tematska vprašanja in sprejeta metodologija zapisovanja slovarskih člankov, pripravljen geslovnik za črke A-Č in opravljena poskusna redakcija okrog 1.000 gesel.
Po dokončanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika seje začelo delo za enozuezfcouni sbuar. Delo bo potekalo v zmanjšanem obsegu, ker večina članov Leksikološke sekcije pripravlja slovarski del Slovenskega pravopisa. Pri enozvezkovnem slovarju delajo: Ivanka Černelič, Milena Hajnšek-Holz, Marjeta Humar, Borislava Košmrlj-Levačič, Jakob MuUer, Ivanka Šircelj-Žnidaršič. Slovar bo obsegal okoU 60.000 gesel na približno 1.000 straneh, v njem bo zajeto splošno knjižno besedje in širše rabljeno strokovno izrazje. Namenjen bo širšemu krogu uporabnikov, bo tudi svetovalec in usmerjevalec na vseh stopnjah izobraževanja
Na osnovi gesel iz vseh petih knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika bo izdelan Odzadrgi slovar slovenskega knjižnega jezika Slovar bo temeljno izhodišče za nadaljnje obravnave slovenskega besedotvorja oblikoslovja in naglasa Slovar bodo pripravili Milena Hajnšek-Holz, Polona Kostanjevec in mag. Peter Weiss s sodelovanjem tehničnih delavcev in računalnlšldh strokovnjakov.
V načrtu imamo tudi sinonimni in frazeološki slovar, vendar bomo morali oba še odložiti zaradi pomanjkanja delavcev in finančnih sredstev. Na realizacijo čaka tudi avtorski Prešernov slovar'®, za katerega je zbral gradivo Stane Suhadolnik. V sekciji je tudi precej listkovnega gradiva iz Cankarjevih Zbranih del.
V dolgoročnem načrtu sekcije je še veliko nalog. Upajmo, da bo slovenska družba razumela potrebo po našem delu, saj pripravljamo temeljna jezikoslovna dela, in nam namenila toliko sredstev, da bomo lahko svoje načrte uresničili.
M§ena Hcynsek-flolz Ljubljana
Virt
1. Letopis SAZU 1-41, Ljubljana 1943-1991.
2. Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 1976.
3. Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Ljubljana 1988.
4. Ariilv Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
"slovenski pravopis. SAZU in Državna založba Sovenije, LJubljana 1950, str. 934. — Uredniški odbor F. Ramovš, O. Župančič. A. Bajec. R. Kolarič, M. Rupel, M. Šmalc, J. Šolar
Slovenski pravopis, SAZU in Državna založba Slovenije, Ljubljana 1962. str. 1054.—Uredniški odbor; Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Lino Legiša, Janko Moder. Mirko Rupel, Anton Sovre, Matej Šmalc, Jakob Šolar, France Tomšič
"Načrt pravil za novi slovenski pravopis, SAZU in Državna zalo^M Slovenije, LJubljana 1981, str. 210
'^Slovenski pravopis, I. Pravila, SAZU in Državna založba Slovenije, LJubljana 1990, str. 241. — Uredniški odbor: Jože Toporišič, Franc Jakopin, Janez Menart, Janko Moder, Stane Suhadolnik. Janez Dular, Breda Pogorelec. Kajetan Gantar, Martin Ahlin
'^Starx: Suhadolnik. Gradivo za Prešernov slovar. Znanstvenoraziskovalni center SA2XJ, Inštitut za slovenski Jezik — Interna objava. Ljubljana 1985, str. 181.
130
iibiiografija
SLOVENISTIKA V LETU 1990
Bibliografski pregled
BmUOGRAFUA
Bibliografija Fr. Ramovša (Ponatis iz SR H 1950) z dodatkom objavljenih njegovih razprav od 1951 do 1971. — Razprave SAZU. H. razi«! 13 (1990), 283-291.
Dodatek Bibliografije v Majcnovem zborniku. — Dialogi 26 (1990), št. 4/6, 74-75.
Hočevar, Mateja: Bibliografija Franceta Bezlaja. Ob osemdesetletnici. — SR 38 (1990), 453-467.
Munda, Jože: Bibliografija Dušana Moravca. Ob sedemdesetletnici. — SR 38 (1990), 469-489.
Pimat-Oreenberg, Marta: Bibliografija jezikoslovnih člankov v Bleiweisovih Novicah. — SR 38 (1990), 300-309.
Suhodolčan, Marija; Bibliografija Leopolda Suhodolčana. Dela za mladino. — Otrok in knjiga 29/30(19901,96-191.
JEZIKOSLOVJE IN UTERARNA ZGODOVINA
Fatur, Silvo: Primorskim slovenisUčnim dnem na poL — Primoreka srečanja 14 (199(3, 678-680. 30.- 31. 3. 1990. — Str. 708: Ob zaključku po^cd vnaprej.
Mlhelič, Marjanca: K madžarski slovenistiki od Avgusta Pavla dalje. - SR 38 (1990), 69-140.
Novak, Vilko: Pripombe k madžarski slovenistiki.
— SR38(1990), 309-310.
Plijcvec, Marija: Slovenistlka v Italiji (1921-1951).
— SR 38 (1990), 221-231.
JEZIKOSLOVJE
Abram, Lučka: Govori Boršta pri Trstu in bližnje okolice. — Razprave SAZU. n. razred 13 (1990), 221-240.
Ali ni tujih dresiranj že preveč? — Upov list 32
(1990), št 4, 128.
"Dressing.
Apovnik, Pavel: Nemško-slovenski slovar k Splošnemu občinskemu redu 1982. (Allgemeine
Gemeindeordnung 1982.) 2., popr. in dop. izd. Celovec, Mohorjeva družba 1990. 39 str.
Arko, Alenka: Slovenščina na Goriškem kot jezik v stiku. —SR 38 (1990), 375-398.
Benedik Francka: Narečja na Loškem. — Loški razgledi 37 (1990), 61-68
— Poimenovanje gozda in refleksi e v besedi sneg v slovenskih govorih. — Razprave SAZU. II. razred 13 (1990), 213-220.
Bcrdon, Andrej: Slovenščina v tržaški sodni palači. — Pravna praksa 9 (199(3, ŠL 16, 14.
Bester, Marja; Argumentiranje v publicističnih besedilih NOB. — Seminar slov. jezika, lit in kulture 26 (1990), 113-127.
— Slovenci in slovenski jezik. — Cvetje iz vrtov Pofetne šole. Ljubljana 1990, 6-12.
— Vplivanjska vloga v besedilih partizanske publicistike. — SR 38 (1990), 233-252.
Bolta, Marija: Slovenski in angleški povratni zaimki v vczalno-navezovalni teoriji. — Anthropos 22 (1990), št 3/4, 333-349.
Conrad, Joseph L: Slovene oral incantations: topics, texts, and rituals. —Slovene studies (Bloo-mington) 12 (1990), nr. 1, 55-66.
Cvim, Janez: Jezikovna pohtika celjske občine na prelomu stoletja. — Zgodovinsld časopis 44 (1990), 199-214.
Čar, Janko: Tržačan. Slogovna analiza besedila.
— Nemzetközi szlavisztlkal napok HI. Szombathe-ly 1988, 77-86.
l2šlo 1990.
Čemlgoj, Boris: Nemško-slovenski strojniški slovar = Deutsch-slowenisches Worterbuch für den Maschinenbau. Lj., Fakultetaza strojništvo 1990. 268 Str.
Dembskij, Narcis: Slovensko-franooski skrvar stnojnišldh in komplementarnih izrazov. — Mostovi 25 (1990), št 1, 48-60; št 2, 37-46.
Domej, Teodor Slovenščina na koroških srednjih in višjih šolah. — Narodne manjšine. Zbornik referatov in razprav na znanstvenem srečanju 30. in 31. marca 1989. Lj., SAZU 1990, 141-146.
131
Doncsecz, Ibofya: Nekatere jezikovne značilnosti porabskega rokopisa "Sibilska knjiga". — Nemzet-kozi szlavisztikai napok III. Szomlathely 1988, 165-168. Izšlo 1990.
Dular, Janez: O slogovnih razsežnostih tonem-skega naglaševanja v slovenščini. — Razprave SAZU. II. razred 13 (1900), 145-151.
Embersics, Erzsčbet Značilnosti gomjeseniškega narečja — Nemzetkozi szlavisztikai napok III. Szombathefy 1988, 169-177. Izšlo 1990.
Faulsüch, Gisela: Lastna imena v prevodih. — Slava 4 (1989/90), št 2, 123-134. Slovensko-nemško.
Furlan, Metka; K nastanku sin. laglje 'laže' in sh. lagljl 'lažji-. — SR 38 (1990), 1-9.
Gjurin, Velemln Iz besedišča Dalmatinovih Registrov II: gesli hod, raven shena. — SR 38 (1990), 39-45.
— Iz problematike prvih madžarlzmov v slovenskem slovarstvu. — Nemzetkozi szlavisztikai napok III. Szombathely 1988, 131-148.
Izšlo 1990.
— Nesmiselna kraja pik izpod slik. — Strojniški vestnlk 36 (1990), 31.
Godinl, Neva; 11 misconosciuto Rozwój historyczny gramatyki sfowenskiej di Leopold Lénard. — Munera polonica et slavica Riccardo C. LewanskI oblata. Udine 1990, 85-88.
Gozdarski slovar. Poskusni snopič. [Sest.] Gozdarska terminološka komisija pri Zvezi društev Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Glavni urednik Igor Smolej. Lj., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 1990. 45 str.
Grdina, Igor; O brižinskih spomenikih in okoli njih. —Tretji dan 19 (1989/90), št 9/10, 5-6.
Hočevar, Mateja; Nadiško narečje (glasovje in besedje) v humorisučnlh sestavkih Doma. — SR 38 (1990), 285-294.
Horvat Jože: Dve paradigmi časnikarskegajezika Prednje je bilo že objavljeno v Naših razgledih 21. oktobra 1988 v Ljubljani. — Jezik in književnost l.Tret 1990,57-66.
Horvat Sonja: Glasoslovje severovzhodnih notranjskih govorov.—RazpraveSAZU.il. razred 13 (1990), 241-255.
Jakopin, Franc; Fran Ramovš kot inx;noslovec. — Razprave SAZU. H. razred 13 (1990), 13-20.
Jug-Kranjec, Hermlna: Ekspresionlstlčno preoblikovanje dejanskosti v romanu Bogovee Jernej.
— SR 38 (1990), 105-130.
— Pomenskost naslova in okvirja v Pregljevem Bogovcu Jerneju. — JiS 35 (1989/90), 161-176.
Jernej Kopitar in naš čas. Izbr., ur. tn besedila prispeval VladimirGajšek Lj., Kopitarjevo društvo 1990. 40 str.
Vsebuje mdr.: Jemej Kopitar in naš čas: Jernej Kopitar in vprašanje jezika; Kratek življenjepisnl očrt Jerneja Kopitarja.
Kamlčar, Ludwig: Der Gbir-Dialekt in Kärnten. Die Mundart von Ebriach/Obirsko in Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögem/Korte. (Phonologle, Morphologie, Mikro-toponjrmie, Vulgonamen, Lexik Texte.) Wien, Ös-terr.Akad. d. Wiss. 1990.420 str. (Österreichische Akademie der Wissenschaften. Philosophischhistorische Klasse. Sitzungsberichte. Bd 551.)
Kaučič-Baša Majda: Slavistično društvo Trst-Go-rica-Videm in družbeni problemi slovenščine v Italiji. (Prispevek SD na občnem zboru SKGZ 17. 12. 1989.) — Bilten Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm št 4 - maj 1990, 1-9.
Keber, Janez; April. — Glasnik SED 30 (1990), 80-82.
— Dati komu košarico, dobiti košarico.—Mohorjev koledar 1990, 80-83.
— Štorklja — ali res prinaša otroke ali samo štorklja? — Glasnik SED 30 (1990), 74-79.
Kenda-Jež, Karmen; Ka'ku: 'rečema n pa ka'ku; smadjal. (Ob izbiranju gradiva za narečni slovar.) Slava 5 (1990/91), št 1, 73-79.
Kllnar, Stanko: Kalški Greben, (Kalškl) Greben ali Grebn? — Planinski vestnik 90 (1990), št 11, 502-503.
Kocjan-Barle, Marta: bdd Pravil in slovenski seminar z roko v roki. — Mostovi 25 (1990), št 27-34. Povzetek 6-umega predavanja o novih pravopisnih pravilih.
Korošec, Tomo: Časopisni nadnaslovi v sodobnih slovenskih dnevnikih. (Tipološka razvrstitev.) — SR 38 (1990), 209-219.
— Izpustni časopisni naslovi. — SR 38 (1990), 341-349.
Kotnik, Bertrand; Ta hiša je... Zgodovina hiš južne Koroške. — Družina in dom 41 (1990), št 1-10. Moščenica, Velinja vas, Branča vas, Kajzaze, Mala gora.
Kozinc, Alenka: Jezik je naša preteklost in prihodnost Pogovor s profesorico Alenko Kozinc o prenovi pouka slovenskega jezika v osnovni šoli. — Prosvetni delavec 41 (1990), št 18, 5. Pogovor pripravila Danica Cedilnik.
Kraut, Bojan: Slovenščina v prevodih standardov JUS. — Strojniški vestnlk 36 (1990), 31.
Kravar, Miroslav: August Musič kao slovenist — Razprave SAZU. II. razred 13 (1990), 109-115.
Križaj-Ortar, Martlra: Slovenski jezik kao strani jezik. — Prva konferencija Živi jezici. Zbornik radova. Novi Sad 1990, 239-244.
132
— Vezljivost iz pomena v izraz. — Seminar slov. jezika, liL in kulture 26 (199(3, 129-140.
Križman, Mirko: V kotu Radgonskega (tri)kota. O zatajevanih štajerskih Slovencih v Avstriji, aktualizaciji ipd. govori mariborski germanist in raziskovalec prof. dn Mirko Križman. Spraševal je Branko Zunec. — NRazgl 39 (1990), 204.
Kronstelner, Otto: Zur Slowenizität der Freisinger Denkmäler und der alpenslawischen Orts- und Personennamen. Gedanken zum RAMOVS-Syra-posium (Juni 1990) in Laibach. —Die slawischen Sprachen (Salzburg) 21 (1990), 105-114. S slovenskim prevodom O slovenskosti Brižinskih spomenikov in alpsko-slovanskih krajevnih in osebnih imen.
Kižišruk-Kolšek, Erika; Sestavina roka v fia-zeologemih slovenskega knjižnega jezika. — Seminar slov. jezika, lit in kulture 26 (1990), 141-154.
— Slovensko gospodarstvo o slovenskem jeziku. —JiS 35 (1989/90), 102-106.
— Tipologija frazeoloških prenovitev v Cankarjevih proznih besedilih. — SR 38 (1990), 399-420.
Kunst Gnamuš, Olga: Pragmalingvisučne poteze dialoško pisane razprave. — JiS 36 (1990/91), 10-20.
— Problemi pragmatične obravnave jezika. —Jezik in književnost 1. Trst 1990, 43-56.
— Razvijanje zmožnosti za razumevanje in tvor-jenje besedil. — Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju = Problematiche educative in ambiente plurilingue. Gorica 1990, 103-114. Ital. prevod na str. 115-127.
Lah, Andrijan: Slovenščina in vojska. — Srce in oko 2 (1990), 577-579.
Leneek, Rado L: Note: the terms Wende-Winde, Wfendisch-Windisch in the historiographic tradition of the Slovene lands. — Slovene studies (Bloomington) 12 (1990). nr. 1, 93-97.
— The linguistic premises of Matej Bor's Slovene-Venetic theory. — Prav tam, 75-86.
Slovenski prevod: Borove jezikoslovne premise njegove venetske teorije v SR 38 (1990). 441-451.
Lesarska terminološka komisija pri ZDIT GL SRS: Gradivo za tehniški slovar lesarstva. Področje: furnir in vezan les. — Les 42 (1990), 71-72, 144, 203-204, 323-324.
Lisac, Josip; Fran Ramovš i Nikola Majnarič. Uz stogodišnjicu rodenja Frana Ramovša (1890-1952). —Zadaiska revija 29 (1990), 621-628.
Logar, Tine: Fran Ramovš—zgodovinar in dialek-tolog slovenskega jezika. — Razprave SAZU. 11. razred 13(1990), 5-12.
Logar, Tine, Jakob Rlglen Karta slovenskih narečij. Karto priredila — na osnovi Ramovševe
Dialektološke karte slovenskega jezika, novejših raziskav in gradiva Inštituta za slovenski jezik ZRC   SAZU.   Besedilo   Tine   Logar.   Merilo 1 : 500 000. Ij.,MK 1990. Na hrbtni strani besedilo: Slovenska narečja.
Malie, Avguštin: Slovenščina na koroških srednjih in višjih šolah. — Narodne manjšine. Zbornik referatov in razprav na znanstvenem srečanju 30. in 31. marca 1989. Lj. 1990, 129-139.
Mamlč, Mile: Skjvcnske riječl u Rječniku Jugoslo-venske akademije. — SR 38 (1990), 131-139.
Melink Branko: Jezik — sredstvo verskega oznanila. — Cerkev v sedanjem svetu 24 (1990), 97-100.
Merku, Pavle: La topionomastlea del Comune di Duino Aurisina. Ricerca scienüüca 1986. [S. 1.], Comune dl Duino Aurisina 1990, 180 stn
— Svetniki v slovenskem imenoslovju. — Mladika 34 (1990), št I-10 (priloga). Judas-Pancratjus (str. 69-100).
Merše, Majda: Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze. — Razprave SAZU. II. razred 13 (1990), 163-179.
Meteorološki terminološki slovar. Glavna urednika Zdravko Petkovšek in Zvonka Leden Lj., SAZU, Društvo meteorologov Slovenije, 1990. 125 str.
Mlhelič, Marjanca; Klasifikacija jezikovnih napak v prispevkih za slovenski koledar 1988. — Nemzetközi szlavisztlkal napok III. Szombathely 1988, 149-155. Izšlo 1990.
MiUer, Rayrrwnd: Form and function in the peripheral cases in Slovene dialects: Some preUrrilna-ry observations. — Slovene studies (Bloomington) 12 (1990), nr. 1, 5-22.
Moder, Janko: Materinščina. — Rodna gruda 37 (1990), št 1-12.
— Slovenščina za začetnike. — Slovenski koledar 1990, 52-55.
Z bibliografijo učbenikov slovenščine za tujce.
Molnär, Zoltän Miklós: A magyar nyelyjarasok aüasza szloven vonatkozasu elemeinek kér-déséhcz. — Nemzetközi szlavisztikai napok III. Szombathely 1988, 207-209.
Izšlo 1990. — Atlas madžarskih dialektov z ozirom na slovenske elemente.
Nartnik Vlado: Glagol biti v Brižinskih spomenikih. — Slava 5 (1990/91), št 1, 52-57.
— Povedna členitev n.Brižinskega spomenika.— Razprave SAZU. II. razred 13 (1990), 275-282.
— Scmanüka jezera v Prešernovem Kerstu. — Nemzetközi szlavisztikai napok III. Szombathely 1988, 107-113.
Izšk> 1990.
133
Novak, France: Fran Ramovš.—Mohorjev koledar 1990, 127-128.
Ogris, Tomaž: Učenje slovenščine kot drugega tujegajezika—-Vzgoja in izobraževanje 21 (1990), št 6, 50-55.
Orel-Pogačnlk Irena; Govorica besed — Paberki po Kastelec-Vorenčevem in HipoUtovem slovarju iz začetka 18. stoletja —Slava 5 (1990/91), št 1, 58-72.
Orožen, Martina: Jezikoslovje v Domu in svetu. — Dom in svet Zbornik MCMLXXXIX. H. Mb. 1989 [i.e. 1990], 15-35.
— Slavistično društvo Slovenije ob izidu PravU slovenskega pravopisa. — NRazgl 39 (1990), 408.
— Stari obredni jezik v Prekmuiju in Porabju. — Nemzetkozi szlavisztikai napok III. Szombathely 1988, 93-106.
Izšlo 1990.
Ostromgcka Frgczak Božena: O slovenskih prevodih leposlovne proze Marie D^browske. — JiS 36(1990/91), 50-55.
Pavšič, Tomaž; O Idrijskem govoru. — Mohorjev koledar 1990, 53-55.
Peco, Asim; Dositej — Kopitar i Vuk na našim jezičkim stazama. — Naučnl sastanak slavista u Vukove dane. Referati i saopštenja 19/2. Beograd 1990, 33-44.
Petricig, Paolo; Comune di San Pietro al Natlsone. Atlante toponomastico e ricerca storica. A cura di Paolo Petricig e Natale Zuanella San Pietro al Natlsone, CooperativaUpaEditrice 1990.158str., [40] str. pril.
Plotnikova, Ol'ga Sergeevna: Slovenskij jazyk Moskva Izd. Mosk univ. 1990. 198 str. Kratka slovnica, berilo, slovensko-ruski slovar.
Plotnikova, Ol'ga Sergeevna, Jože Sever. Rusko-
slovenskl in slovensko-ruski slovar = Russko-slo-
venskij  i slovensko-russklj slovar*,  lj.,  CZ;
Moskra, Russkij ja^k 1990. 600 str.
Vsebuje tudi kratita orisa slovnic ruskc^ in slovenskega
jezika.
Podbevšek Katja: Prekodiranje govorjenega jezika v pisnega (lektorska izkušnja). — JiS 36 (1990/91), 27-30.
Pogorelec, Breda: Socloltngvistični problemi slovenske etnične skupnosti v Italiji. — Aspetti metodologici e teorici nello studio del pluriliiguismo nel territori dell'Alpe Adria Triceslmo 1990. 179-193.
Pohl, Heinz Dieten Stovensfce (in skn/anske) izposojenke V nertjškem jeziku Koroške. — SR 38 (1990), 101-104.
Zaključek ra^rave iz SR 37 (1989), 253-262.
Pbvše, Ivana: Govor na Žusmu. — SR 38 (1990), 177-189.
Premk Francka: Trubarjev in Dalmatinov psalter v luči izvirnega besedila. Sto devetintridesetl psalm / Ps 139. — Dialogi 26 (1990), št. 7/9, 84-91.
Puhar, Jože, Velemir Gjurin: Strojniški slovar. — Strojniški vestnlk 36 (1990), 206-207.
Ramovš, Fran; Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom Beličem [Uvodno študijo In opombe napis.] Janez Rotar. Lj., SAZU 1990. 167 str. (Korespondence pomembnih Slovencev. 10.)
Ramovš, Jože; Beseda doživljanje v slovenščini in v drugih jezikih. — J. Ramovš: Doživljanje, temeljno človekovo duhovno dogajanje. Lj. 1990, 32-38.
Rohling, Horst: Briefe Kari H. Meyers an Fran Ramovš. — Gedenkschrift für Reinhold Glesch. Köln, Wien 1990, 421-434. (Mitteldeutsche Forschungen. 100.)
— Zur Korrespondenz Max Vasmers mit Fran Ramovš. — Tholi chole Meströ". Gedenkschrift für Reinhold Glesch. Köln-Wien 1990, 429-447. (Slavistische Forschungen. 60.)
Rozman, France; Prev^anje Svetega pisma na Slovenskem — Bogoslovni vestnik 50 (1990), 427-442.
Sever, Jože glej; Plotnikova, Ol'ga Setgeevna.
Skubic, Mitja; Skladenjski kalkl romanskega izvora v zahodnih slovenskih govorih. — Razprave SAZU. n. razred 13 (1990), 153-161.
Slovenski pravopis. I. Pravila. Uredn. odbor Jože Toporišič [itd.]. Lj., DZS 1990. 241 str.
Smole, Vera: Govor vasi Šentrupert in okolice. — Razprave SAZU, II. razred 13 (1990), 257-273.
Snoj, Maiko; Ob osemdesetletnici profesorja Franceta Bezlaja — SR 38 (1990), 317-319.
Srebot Rejec, Tatjana: Zveze dveh zapornikov v slovenščini In angleščini. (Sequences of two plosives m Slovene and English.) Lj., Institut "Jožef Stefim" 1990.43 str. (US Delovno poročuo. 5819.)
— Zveze dveh zapornikov v slovenščini In angleščini. — SR 38 (1990), 265-284.
Steenwljk, Han; Morfologija iz fiirlanščlne izposojenih samostalnikov v rezijanskem narečju. — Slava 4 (1989/90), 135-137.
— The nominal declension ofFriulian loans In the Slovene dialect of Val Resia. — Slovene studies (Bloomlngton) 12 (1990), nr. 1, 23-31.
Stone, Gerald: J. W. Valvasors Ehre des Herzogtums Krain (1689): a source for the history of the Slovene language. — Slovene studies (Blooming-ton) 12 (1990), nr. 1, 43-54.
— Slovenski jezik v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske. — Valvasorjev zborruk Lj. 1990, 232-238.
134
Sturm-Schnabl, Ka^a: Slowenische Lexikographie. —Wörterbücher. Ein internationales Handbuch zur Lexikographie. 2. Teilband. Berlin, New York 1990, 2296-2302.
Suhadolnik, Stane: Maks Pieteršnik. — Mohorjev koledar 1990, 115-116.
Šepetavec, Anton: K problematiki slovenskega je-zikavFrankopanovem prevodu MollerovegaGeor-ga Dandlna. — Celjski zbornik 1990. Celje 1990, 85-119.
Šivic-Dular, Alenka: O ljudski etimologiji. — Seminar slov. jezika, lit. In kulture 26 (1990), 155-171.
— Ob osemdeseti obletnici akademika Franceta Bezlaja. — JiS 36 (1990/91), 37-40.
— Poimenovanje za "FUix" v slovanskih jezikih.— Razprave SAZU. 11. razred 13 (1990), 73-97.
Šuštaršič, Rasüslav: Fonološko prilagajanje so-glasnikovvangleških slovarskih enotah, prevzetih v slovenščino. — SR 38 (1990), 141-156.
— Izgovarjava angleških besed: predlogi k Pravi-fom novega slovenskega pravopisa. — JiS 36 (1990/91), 62-69.
Toporišič, Jože: Dvojezičnost in problemi slovensko govorečih manjšin. —Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju = Problematiche educative in ambiente plurilingue. Gorica 1990, 83-90. Ital. prevod na str. 90-91.
— Glagolskl oblikotvorni naglas meščanskega govora. — Razprave SAZU. u. razred 13 (1990), 99-107.
— Slovenski pravopis 1990. — Seminar slov. jezika, lit in kulture 26 (1990), 173-215.
— 40 let povojnega Jezikoslovja slovenskega jezika. — Jezik in književnost 1. Trst 1990, 5-30.
— Tipologija Rigleijevega jezikoslovnega dela. (Ob postumno izdanem izboru njegovih razprav.)
— SR 38 (1990), 39-45.
— Tretjič o besedotvorni teoriji. — SR 38 (1990), 421-440.
Ob knjigi A. Vidovič-Muha, Slovensko skladenjsko bese-dotvorje ob primerih zloženk (1988).
Torelli, Niko: Les & skorja = Wood & baik = Holz & Bast Skrvar strokovnih izrazov. Lj., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo 1990. 70 str.
Trunkelj Betka; Z^ovlna besedotvorja v slovensko pisanih slovnicah slovenskega jezika. — Slava 5 (1990/91), št 1, 9-27.
Uršič, Lojze: Spomini na domače narečje in krško-muljavskl govor. — Zbornik občine Grosuplje 16 (1990), 139-143.
Vai^, József: A Zdravljica (Pohätköszöntö) dmü Prešeren — vers kontrasztiv grammaükai vizsga-
lata. — Nemzetközi szlavisztikai napok III. Szombathely 1988, 197-202.
Izšlo 1990. — Prešernova Zdravljica — kontrastivna slovnična analiza.
Vlahovič, Maja; Etnonlm Vlah v srbohrvaščini in slovenščini. — Slava 4 (1989/90), št 2, 144-156.
Zbrko, Zinka; Morfološke posebnosti koroških, štajerskih in panonskih govorov v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. — Nemzetközi szlavisztlkal napok in. Szombathely 1988. 63-75. Izšlo 1990.
— Oplotnlško narečno besedišče. — Zbornik občine Slovenska Bistrica 2. Slovenska Bistrica 1990, 410-414.
— Ruški govor. — Razprave SAZU. H. razred 13 (1990), 203-211.
— Starejši koroški in mlajši štajerski narečni pojavi v Dravski dolini. — Seminar slov. jezika, lit in kulture 26 (1990), 217-233.
Zsilak Maria; Tenminoloski slovarji v drugI polovici 19. stotega. — Nemzetközi szlavisztikai napok m. Szombathely 1988, 211-215. Izšlo 1990.
Zuanella, Božo: Slovenski priimki v občini Gar-mak — Dom (Čedad) 25 (1990), št 4-9.
— Slovenski priimki v občini Srednje. — Prav tam, št 1-2.
— Slovenski priimki v občini Svet Lenart.—Prav tam, št 10-22.
UTERARNA ZGODOVINA
Anketa Sodobnosti: S(m)o pisatelji še potrebni slovenstvu? — Sodobnost 38 (1990). 893-991. Odgovarjajo: Anton Ingolič, Igor Torkar, Andrej Hicng, Ciril Zlobec. Tone Pavček. Lojze Kovačič. Žarko Petan, Janez Maiart, Saša Vuga. Miloš Mikeln. Pavle Zklar. Ervin fVIz. Tc«ie Partljič. Tone Kuntner. Marko Kravos, Tone Peršak, Jaša Zlobec, Peter Kolšek. Franjo Frančič, Vinko Mödemdorfer, Alojz Ihan, Andrej Blatnik.
Benhart František Četrtstoletje slovenske poezije. — Srce in oko 2 (1990), 170-176.
Bemik, France: Heinrich Heine und die slowenische Uteratun — Zeitschrift für slavischc Phik)-togie (Heidelberg 50 (199(3, 180-201.
Bohanec, Franček: Literarno omizje. — Borec 42 (1990). št 12, str. 1-259.
Vsebuje: Prvi del. Vezanosti in razprtosU. — Drugi del. O^edi. Mdr.: FTanc Šetinc, Seme velike moči (Lovro Kuhar - Prežihov Voranc); Matej Bor, Med viharjem in tišino; Jože Sifter, Sejalec ffonc Šifro); Franc Šali. S tax^ v besedi (Ivan Rob); Ivan Potrč. Zgodaj že po svoji poti; Anton Ingolič, Dragocena Izkušnja; Janez I>Jcnc. Med svcgimi rojaki (France Bevk); Jože Javoršek. Z rjim na Kamenjaku (Josip Vidmarf; Franc Zadravec. Pesem se mora izti]gati iz srca (Miško Kranjec); Ivan Bratko, Čkvek časa. —Tretji del. Dva izpraznjena stola.
135
Bratuž, Lojzka: Sveta gora v slovenski književnosti. —Sveta Gora 1539-1989. Gorica 1990.94-103.
Bressan, Arnaldo: Dante in sloveno. Udine, Istituto di lingue e letterature dell" Europa Orientale 1990. 188 SU-.
Cesar, Ivan: Od riječi do znaka Študije i eseji. Zagreb, Globus 1990.308 str. (Bibüoteka Globus.) Str. 293-307: Matjaž Kmed, Ivan Cesar 1 zagrebaCka slovenisUka.
Detela, Lev: Slovenska literatura v svetu. — Dom in svet Zbornik III. Maribor 1990, 169-177.
Glušič, Helga: Slovenska zdomska književnost (Argentina). — Glasnik SM 14 (1990), 23-32.
Ordina, Igon Celjska kronika, spomenik srednjeveške književnosti na Slovenskem. — JiS 36 (1990/91), 41-49.
— Pota tiranstva v slovenski literaturi (do II. svet vojne). — Celjski zbornik 1990. Celje 1990, ISSISI.
— Primož Trubar, obhka, pomen, smisel slovenske usode. — Seminar slov. jezika, lit in kul-tijre 26 (1990), 19-33.
Grmič, Vekoslav: Ušenlčnlkovo razumevanje umetnosti — literature. — 2iiamenje 20 (1990), 374-380.
Hladnik Miran: Slovenska kmečka povest V Lj., Prešernova družba 1990. 205 str.
— Slovenska povest — Seminar slov. jezika, lit in kulhire 26 (1990), 35-47.
Inkret, Andrej: Poezija in Slovenci. — Seminar slov. jezika, lit in kulture 26 (1990), 49-58.
Jaroschka, Ulh-Gertrude: Ein Osterüed verbindet Kirchen und Sprachen.—Die Brücke (Klagenlurt) 16 (1990), Nr 1,20-24. Naš gospud je od smrU vstal.
Jcvnikar, Martin: Zamejska in zdomska literatura —- Mladika 34 (1990), št 1-9.
Juvan, Marko: Imaginarij Krsta v slovenski literaturi. Medbesedilnost recepcije. Lj., Revija Literatura 1990. 284 sb-. (Zbirka Novi pristopi.)
— O obliki in smislu v medbesedilnem nizu (na primeru Krsta pri Savici). — Seminar slov. jezika. Ut in kulhire 26 (1990), 59-74.
Kermauner, Taras: Kristus in Dioniz. Razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletja Lj., DZS 1990. 370 str.
— Poezija slovenske^ zahoda 1. del. Maribor, Obzorja 1990. 285 str.
— Pomen slovenske književnosti za slovenski narod. — Dom in svet Zbornik MCMLXXXIX II. Maribor 1989 [Le. 1990], 214-225.
Kos, Janko: Francoska revolucija in slovenska literatura. —Z^ovinskl časopis 44 (1990), 413-426.
— Slovenska literatura in Srednja Evropa — SR 38(1990), 11-26.
Košuta, Miran: Krpanova soL — Mladje 1990, št 69, 76-88.
Se nadaljuje. — SUki med slovensko in italijansko književnostjo.
Kreft, Lev: Rekviem za avantgardo. — Rast 1 (1990), 214-219. Novomeška pomlad.
Kumer, Zmaga Kralj Matjciž v slovenski ljudski pesmi in pripovednlšhoi. — Mohorjev koledar 1990, 97-99.
— Odsev resničnosti v Baladi o obsojeni dete-morilki. — Zbornik občine Slovenska Bistrica 2. Slovenska Bistrica 1990, 403-409.
Lausegger, Herta: Koroško bukovnlštvo v povezavi s folkloristiko. — Nemzetkozi szlavisztikai napok III. Szombathely 1988, 179-191. Izšlo 1990.
Nartnik Vlado: Kje so začetki slovenskega Koro-tana — Slava 5 (1990/91), št 1, 41-45. O ljudski pesmi Svetnik in hudoba.
— Koledarsko zaledje nekdanje lipe v Ljubljani.
— Slava 5 (1990/91), št 1, 46-51. O ljudskih pesmih.
— Od Lepe Vide do Zarike in Sončice. — Dialogi 26 (1990), št 4/6, 85-90.
Novak Wko: Prekmurska Martjanska pesmarica. (Spominu Ivana Škafarja.) — Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 26 (1990), 57-81.
Osolnlk, Vladimir. Njegoš i Slovenci. — Naučnl sastanak slavista u Vukove dane. Referati i saopštenja 18/2. Beograd 1990, 357-366.
Papež, France: Povojno zdomstvo v luči ustvarjalne besede. — Rodna gruda 37 (1990), št 12, 34-35.
Paternu, Boris: Modeli slovenske literarne kritike. (Od začetkov do 20. stoletja) — Lj., Filozofska fakulteta 1990.64 str. (Razprave Filozofske fakultete.)
Perčlč, Tone: Dante v Zoisovem krogu. - Slava 5 (1990/91), ŠL 1, 28-35.
— PrveslediDantejaprinas.—Dialogi26(1990), št 4/6, 90-95.
Petre, Fran: Tradicija in inovacija. Izbrane študije in eseji. Izbr., ur. in spremno besedo napis. Krešimir Nemec. Lj., SM 1990. 227 str. (Razprave in esejL 33.)
Str. 221-227: Frančiška Buttolo, Meta Pavčič, Bibliografija del Frana Petreta.
136
Plbemlk, France: Medvojni Dom in svet (1941-1944). — Dom in svet. Zbornik MCMXC. III. Maribor 1990. 47-56.
Pogačnik. Jože: Recepcija Vufcova kulturološkog modela medu Slovcncima. — J. Pogačnik Jugo-slavističke teme. Vinkovci 1990. 55-67.
— Slovenska literarna veda ob ustanovitvi univerze. — Sodobnost 38 (1990). 858-865.
— Slovenski fenotip u hrvatsko] književnosti. — J. Pogačnik Jugoslavističke teme. Vinkovci 1990. 153-176.
— Starejše slovensko slovstvo. LJ.. Znanstveni inštitut FF 1990. 392 str. (Razprave Flbzofske fakultete.)
Prunk, Janko: Kultumopolitični profil revije Sodobnost v letih 1933-1941. — Sodobnost 38 (1990). 866-869.
Repe, Božo: Obračun s Perspektivami. Lj.. Znanstveno in publicistično središče 1990. 102 str (Zvezki. Znanstveno in publicistično središče. 1990, 5.)
Slana. Miroslav - Miros: Ideograflja slovenske ljudske pesmi.—Dialogi 26 (1990), št 7/9,76-83.
Slovenski literarni programi in manifesti. Fanfare in tihotapci. Izbr., ur., spremno besedo in opombe napis. Marjan Dolgan. Lj, MK 1990. 251 str. (Kondor 256.)
Str. 231-249: Marjan Dolgan. Fanfare in tihotapci.
Stanovnlk, Majda: Slovenski prevodi Byronovih pesnitev v 19. stoletju. — Primeijalna književnost 13(1990), št 2, 11-24.
Strajnar, Julijan: IVlitološke prvine v slovenski ljudski pesmi. —Traditlones 19 (1990), 169-176.
Šimenc, Stanko: Povojna literarna podoba Kranja.
— Kranjski zbornik 1990. Kranj 1990, 68-86.
Stoka, Tea: Topogreifija slovenačke poezije osam-desetihgodina.—Književna reč 19(1990),br 364, 22-23.
Šundalič. Zlata; O mitu Lijepe Vide u usmenoj i pisanoj književnosU. — SR 38 (1990). 351-361.
T. Q.: Naše stare picsmi. —Dom(Čedad) 25 (1990). št 2, št 4. št 6-17, št 19-22.
Toporišič, Tomaž: Dialog dramatike in poezije. Pogled na povojno slovensko poetično dramo. Dialog der Dramatik und Lyrik Sicht des slowenischen pocUschen Nachkriegsdramas. — Wenica 90. Lj. 1990, 291-302. Slovensko besedilo in prevod v nemščino.
— Poiesls, simulacrum In dialog s tradicijo. — Nova revija 9 (199(3, št 93/94. 39-48. Skwciiska poezija 80-ih let.
— The generatfon of the eighties. (Young Slovene poetry.) — Le livre stovene 1990. 53-66.
Vrečko, Janez: Novomeška pomlad kot slovenski literamoumetniški puč. — Rast 1 (1990), 325-331.
Zabel, Igon Literarna interpretacija v slovenistiki šestdesetih let — Primerjalna književnost 13 (1990), št 2, 25-43.
— Nekaj pripomb k pobž^u literature v osemdesetih letih. — Uteratura 1990, št. 7, 106-110.
Začasno bivališče. Portreti mlade književne generacije 80-ih let Izbn in ur. Lela B. Njatin. LJ., Alcph 1990. 180 str. (Aleph. 27.)
Zadravec, Franc: Slovenska koroška literatura Je obtožba in upor — Srce in oko 2 (1990), 366-371.
Zom, Aleksander Opojni časi brezmejne literature. — Nova revija 9 (1990), št 101-102, 1652-1660.
Sovenskaproza 70 do 80-ih kt ("nova stovenska proza").
ADAMIČ LOUIS
Petrič, Jerneja: Ponovno: Adamič—pisatelj, da ali ne? — Dve domovini = Tvo homelands. Lj. 1990, 269-274.
Žitnik Janja: Zamuda slovenske objave Orla in korenin. — Prav tam, 247-267.
AŠKERC ANTON
Aškerc, Anton: Zbrano delo. KnJ. 5. Pesnitve, peti zbornik Poslednji Celjan. Atila v Emoni. Ur in opombe napis. Vlado Novak. Lj., DZS 1990. 535 str (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. 163.)
Buttolo, Franca: Notranja zgradba Aškerčeve balade Mejnüt. (Ob stoletnici izida Balad in romanc.) — Celovški zvon 8 (1990), št 29, 51-55.
BARTOL VLADIMIR
Bressan, Arnaldo: Alamut. Proti zapeljevanju nl-hillzma in iracionalizma. — Sodobnost 38 (1990), 693-697.
Detela, Lev: Alamut — Wiege des Terrors aus Ideologie, Rehgion und Drogen. Ein höchstaktuell gewordener Roman des slowenischen Schriftstellers Vladimir Bartol.—Die Brücke (Klagenfiirt) 16 (199(3, nr. 4, 74-77.
Doljak, Irena; "Izpremešane ligtrunge" novel Al Araf v romanu Alamut — Slava 4 (1989/90), 221-234.
Juvan. Marko: O postmodemisučnih optičnih prevail. — Slava 4 (1989/90). 203-220.
137
Kališnik, Grega: Norost skrivnosti ali o razmerju do predpostavljene resničnosti. — Slava 4 (1989/90). 257-269.
Keržan, Dorian: Kartezijanskl dvom Hasana Ibn Sabe. — Slava 4 (1989/90), 248-256.
Kos, Janko: Alamut in evropski nihilizem — Sodobnost 38 (1990), 676-692.
Košuta, Miran: Usoda zmaja (Ob svetovnem uspehu Bartolovega Alamuta.) — JiS 36 (1990/91), 56-61.
Novak-Popov, Irena: Citat perzijske književnosti v Alamutu. — Slava 4 (1989/90), 235-247.
BEUČIČ VINKO
Poniž, Denis: Polstoletna pesniška bera. Vinko Beličič: Pesem je spomin. — NRazgl 39 (1990), 486.
BEVK FRANCE
Bevk v šoli. Okrogla miza — Primorska srečanja 14 (1990), 699-707.
Vsebuje: Vida Medved-UdoviC. Bevlcova dela v osnovnošolskih berilih; Zorita Podobnik. I3evk v šoli — danes: Franc Čemigoj, Kaj vem o Bevku; Draga Lupine, Bevk v tržaških osnovnih šolah; Nada Pertot, Bevk v tržaških višjih srednjih šolah; Vida Kušče, Bevk v osnovnošolski knjižnici.
Dolenc, Janez: Iz Bevkove delavnice. —Primorska srečanja 14 (1990), 681-682.
Dolenc, Jcinez, France Koblan France Bevk Ob stoletnici rojstva. Lj. Pari. knjiga 1990. 229 str. (Znameniti Slovenci.)
France Bevk 1890-1970. Ur. Tomaž Pavšič. Glavno besedilo Janez Dolenc. Idrija, Mestni muzej 1990. 48 str.
Glušič, Ilelga: Bevkov roman o besedi. — F. Bevk Kaplan Martin Čedcrmac. Lj. 1990, 256-277. Nekoliko spremenjeno besedilo v Seminar slov. jezika. Ut. in kulture 26 (1990), 7-18.
Lah, Andrijan; Slovenska zgodovina v delih Franceta Bevka — Srce in oko 2 (1990), 498-502.
Leskovec, Ivana- Zakojca — rojstni kraj Franceta Bevka. (Ob lOO-letnici pisateljevega rojstva.) — Idrijski razgledi 35 (1990), ŠL 1/2, 11-14.
Marušič, Branko: France Bevk kultumo-politični delavec. — Primorska srečanja 14 (1990), 689-694.
Pahor, Boris; Moja srečanjaz Bevkom.—Primorska srečanja 14 (1990), 695-698.
Ryžova, Majja L: France Bevk i ego tvorčestvo. (1890-1970).—France Bevk Sunduk s serebrom Izbrannaja proza. Moskva, Hudožestvenn^a literatura 1990, 5-18.
Stare^ Sonja: Metafora v Bevkovem Kaplanu Martinu Cedrmacu. — Primorska srečanja 14 (1990), 683-688.
BOŽIČ PETER
Kos, Janko; Ob rojstvu modeme proze. —P. Božič; Človek in senca Lj. 1990, 123-140.
Poiane-Podpečan, Gizela Božičeva "Španska kraljica" in problem eksistence. — Dialogi 26 (1990), ŠL 4/6, 108-111.
CANKAR IVAN
Kocijan, Oregon Cankarjeve Podobe iz sanj kot primer ritmizirane proze. — Seminar slov. jezika, lit. in kulhire 26 (1990), 75-87.
Petkovska, Nada: Ivan Cankan "Kralot na Betaj-nova". — Uteraturen zbor (Skopje) 37 (1990), br. 3/4, 47-60.
Šundallč, Zlata: "Kurent" kao prošlo u sadašnjem.
— Zbornik Pedagoškog fakulteta. Humanističke i društvene znanosti. 2. Osijek 1990, 149-161.
— Mit o Lepi Vidi (ali način branja Cankarjeve drame). — Slava 4 (1989/90), 138-143.
CANKAR IZIDOR
Planine, Peter. Estetski vplivi v literarnem delu Izidorja Cankarja — 2000 1990, št. 52/53, 193-208.
Glej tudi pri Majcen Stankol CAMPA IVAN
Dulcir, Jože; Meškova pisma Ivanu in Meliti Campa. — Dolenjski zbornik 1990. Novo mesto 1990, 253-258. 1940-1943.
ČERNEJ ANICA
Janež, Stanko: Pedagoško in pesniško delo Anice Čemejeve. — Zbornik občine Slovenska Bistrica 2. Slovenska Bistrica 1990, 207-211.
DEBELJAK TINE
Dolenc, Jože: Spominu dr. Tineta Debeljaka — Mohorjev koledar 1990, 154-155.
Jenšterle, Marko: Tine Debeljak in začetki slovenske zdomske literature. — Nova revija9 ( 1990), št. 103, 1531-1538.
DESTOVNIK KAREL-KAKJH
Bohanec, Franček: Poetika padlega pesnika. — Borec 42 (1990), 495-502.
DOLENC IVAN
Jurak, Milico: Ivan Dolenc and John Križane: Two Canadian authors of Slovene origin. —Dve domovini = Two homelands. Lj. 1990, 301-307.
138
Kilzanc piše v angleščini. DULAR JOŽE
Dular, Jože: Njegova Krka teče naprej. Spraševal Ladislav Lesar. — Rodna gruda 37 (1990), šL 5, 18-19.
FATUR BOGOMIL
Janež, Stanko: Bogomil Fatur. — Primorska srečanja 14 (1990), 898-903.
FINŽGAR FRAN ŠALEŠKI
Flnžgar, Fran Šaleški: Zbrano delo. 11. knjiga. Pesmi. Besedilo pripr in opombe napis. Jože Šifrer V Lj., DZS 1990. 423 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. 165.)
FLANDERBOGO
Cesar, Emil: Nove najdbe leposlovnih del Boga Flandra — Musovega Jože. — Borec 42 (1990), 184-194.
FUSAREVALD
Lah, Andrijan: Flisarjev Čarovnikov vajenec ali potovanje na konec sveta. — Srce in oko 2 (1990), 634-648.
GODINA FERDO
Čačinovič, Rudi: Blodni utrinek Ferda Godine. — Borec 42 (1990), 1069-1070.
— Nekaj misli o težavni borbi Ferda Godine do objektivne resnice o medvojnem Prekmurju. — Borec 42 (1990), 485-487.
GRAFENAUERNIKO
Hribar, Tine: Poezija Nika Grafenauerja. — N. Grafenauer. Samota. Lj. 1990, 113-129.
HADERLAPMAJA Glej pri Hafner FabjanI
HAFNER FABJAN
Toporišič, Tomaž: Pesniški imagtnarij osemdesetih let. Poezija Maje Haderlap, Cvetke Upuš in Fabjana Hafnerja. — Mladje 1990, šL 68, 62-67.
HRlBOVŠEK IVAN
Plbemlk, France: Poezija Ivana Hribovska. — I. Hribovšck: Pesmi. Za tisk pripr., spremno besedo in kronologijo napis. France Pibemik Lj. 1990, 81-99.
INGOUČ ANTON
Bohanee, Franček: Obračuni pisatelja Antona Ingoliča. — Zbornik občine Slovenska Bistrica 2. Slovenska Bistrica 1990, 215-222.
JARC MIRAN
Gedrih, Igon Malo znana in neznana Jarčeva pesem. — Dolenjski zbornik 1990. Novo mesto 1990, 249-252. Jazz-band; cikel Pisma Tebi.
Janež, Stanko: Grob mu je neznan, njegova zapuščina pa je umetniško pričevanje in simbol našega nemira in prtrajanja...—Borec42 (1990), 750-754.
Ob črticah ČXidež nad Bistro, Ljudje na raqx>tju in Pokrajine v somragu. obj. na str. 737-749. — Opombe k zapiskom Odgnali so nas iz Maribora — april 1941 (str. 755-757) prispeval Marjan Dolgan (str. 754).
JAVORŠEK JOŽE
Grabnar, Boris; Spomin na Jožeta Javorška. — Borec 42 (1990), 906-910.
Javoršek, Jože: Kaj je nevarno in kako. Zadnji intervju z Jožetom Javorškom. [Spraševal] Lojze LampreL — NRazgl 39 (1990), 676-677.
Vumik, France: Jože Javoršek. (20. 10. 1820, Velike Lašče — 2. 9. 1990, Ljubljana). — NRazgl 39 (1990), 487.
JENKO SIMON
Kolšek, Peter. O jjcsništvu Simona Jenka. — S. Jenko: Pesmi. Lj. 1990, 149-162.
JESIH MILAN
Jesih, Milan: Poezija in humor sta samo dva obraza istega skušnjavca. Spraševal Matej Bogataj. — Uteratura 1990, šL 10, 39-47.
Kos, Matevž: Sonet kot forma prebolcvanja modernosti. — Uteratura 1990. št. 7, 111-120.
Patcmu, Boris: Jesih v klasiki. — Sodobnost 38 (1990), 512-521.
Isto v: Seminar slov. jezika, IlL in kulture 26 (1990), 89-100.
JEVNIKAR MARTIN
Čemelič, Ivanka: Slovenist Martin Jevnikan Ob 75-letnici življenja. —Zbornik občine Grosuplje 16. Grosuplje 1990, str. 149-155.
JOVANOVIČ DUŠAN
Malč, Dragan: Utopianism and terror in contemporary drama; the plays of Dušan Jovanovič. — Terrorism and modem drčama. Eídinburgh 1990, 123-137.
JURINČIČ EDELMAN
Jurinčič, Edelman; Razmerja do Istre. Poezija, ki išče prekrita razmerja med pesnikom in magično Istro. Pogovor je pripravil Jožek Študn. — Primorska srečanja 14 (1990), 52-55.
139
KASTEUCMIHA
Glavan, Mihael: Miha Kastelic, 1796-1868. Pesnik, urednik Kranjske čbelice, skjvenski kulturni preroditelj. Besedilo Mihael Glavan, arhivske podatke o družini Kastelic zbral Jakob Müller. Ivančna Gorica, Turistično društvo 1990. 32 str.
— Tvorec in urednik Kranjske Čbelice. — Stce in oko 2 (1990), 580-588.
Pretnar, Tone: Ti si nas zbudil, zbral ob hudim časi. (O mestu Miha Kastelica v slovenskem romantičnem pesništvu.) — Zbornik ot>čine Grosuplje 16(1990), 133-137.
KETTE DRAGOnN
Željeznov, Dušan: Kette in Puškin. — Primorska srečanja 14 (1990), 257-263.
KLEMENČIČ JOSIP
Mltrovič, Marija Prva slovenačka (neobjavljena) tragedija. — Zbornik Matice srpske za slavistiku (Novi Sad) 38 (1990), 21-29. Zetovi cara Lazara ili Bitva na Kosovu polju.
KOBLAR FRANCE
Koblarjev zh)ornik Prispevki s kolokvija o osebnosti in delu prof. Fr. Koblarja ob stoletnici njegovega rojstva 1989. Zbral in ur. Joža Mahnič. V Lj., SM 1990. 87 str.
Vsebuje: Primož Simoniü, Uvodna beseda; Frane Jerman , E^stetski nazor Frarx:eta Koblarja; France Pit)emik, France Koblar — urednik Dom in sveta; Arxlrej Inkret, Skica o gledališki kriUki Franceta Koblarja; Dušan Moravče. Teatrološko delo Franceta Koblarja; Jože Pogačnik, Koblarjevo delo za Stritarja; FraiKc Bemik, Koblarjeva interpretacija Gregorčičeve poezije; Joža Mahnič, Fraix;e Koblar In slovenska modema; Jože Šifrer, Sozvočje v mislih in dejanjih (FT. Koblar in F. S. Finžgaii; Helga Glušič, Koblarjeva raziskava Bevkovega literarnega dela; Marjan Dolgan. Koblar in Pregelj; Stane Gabrovec. Znacilixisü Koblarjcve osebnosti: Vilko Novak, Srečanja s Francetom Koblaijem: Koblarjevo pismo Borisu Ziheriu; Alojz Rebula, Urednik z veliko začetnico.
Mahnič, Ježa: Ob stoletnici rojstva akademika Franceta Koblarja — Mohoijev koledar 1990, 121-123.
Glej tudi pri Stritar Josipi KOCBEK EDVARD
Hribar, Spomenka- Edvard Kocbek in križarsko gibanje. Maribor, Obzorja 1990. 145 str. (Znamenja 105.)
lnkr«L Andrej; Kocbek — NRazgl 39 (1990), 293. Ob urejanju ZD.
Kovačič, Peter-Peršin: Razsežnosti Kocbekove vere. — 2000 1990, št. 50/51, 38-46.
Vodoprvec, Peten O Kocbekovem prispevku k razpravi o Srednji Evropi. — Glasnik SM 14 (1990), 60-62.
KOPITAR JERNEJ
Bonazza, Sergio: Ein unbekannter Brief von Christian Friederich Schnurrer an Bartholomäus Kopitar vom 29. August 1912. Ein Beitrag zur südslawischen Protestantica-Forschung. — Münchner Zeitschrift für Balkankunde 6 (1990), 71-78.
Hafiier, Stanislaus: Serben imd Kroaten in den Augen J. Kopitar. — Croatica, Slavlca, Indoeuro-pea. Wien 1990, 49-58.
KORUZAJOŽE
Jan, Zoltan: Profesor Jože Koruza, mentor našega letnika.—Prosvetni delavec 41 (1990), št 13, 10.
KOZAK JUŠ
Kozak Juš: Zbrano delo. 3. knjiga. Šentpeter. Ur in opombe napis. Jože Munda. V Lj., DZS 1990. 431 str (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. 164.)
KOŽAR LOJZE
Kožar, Lojze: Pogovor z Lojzetom Kožarjem. — Oznanjenje 10 (1990), 3-7.
Novak Vilko: Lojze Kožar 80-letmk. — Mohorjev koledar 1990, 159-160.
— Naša pokrajina v delih Lojzeta Kožarja. Ob pisateljevi osemdesetletnici. — Stopinje 1990, 160-163.
— Ob deveti knjigi I^jzeta Kožarja — L Kozan Neuničljivo upanje. Celje 1990, 5-10.
KRAIGHER LOJZ
Moravec, Dušan; Lojz Kraigher. V Lj., DZS 1990, 197 str. (Monografije k zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev.)
KRANJEC MIŠKO
Godina, Ferdo: Utrinek iz preteklosti. Ali je Miško Kranjec v času Informbiroja in po letu 1948 res vzrok mojega političnega preganjanja?—Borec 42 (1990), 838-848.
KREMŽAR MARKO
Kermauner, Taras: Kdo je komu brat? (Ob Kremžarjevi drami Bratje.) — 2000 1990, št. 50/51, 116-186.
KURALT MARTIN
Štefan, Rozka: Slovenski razsvetljenec Martin Ku-ralt v Ivovski dobi. — SR 38 (1990), 81-99.
LESKOVEC ANTON
Štukl, France: Mladostni spomini v Leskovčevi drami Dva bregova. (Ob stoletnici rojstva Antona Leskovca.) — Loški razgledi 37 (1990), 75-78.
140
LINHART ANTON TOMAŽ
Salamun-Biedrzycka, Katarina: (Še enkrat) primerjava med Beaumarchaisovim Figarom in Linhartovim Matičkom. — Primerjalna književnost 13(1990). št. 1. 15-26.
UPUŠ FLORUAN
Zadravec, Franc: Upušev krik o pravici do svobode. — Sree in oko 2 (1990). 717-723.
UPUS CVETKA
Glej pri Hafner FabijanI
LOVRENČIČ JOŽA
Brecelj. Marijan: Pisma Jože Lovrenčiča Francetu Bevku. (Ob stoletnici lojvrenčičeve^ rojstv^. — Znamenje 20 (1990). 62-75. Obj. 21 piaem.
Faganel, Jože: Joža Lovrenčič in slovenska literar-nazgodovina. — NRazgl 39 (1990), 710.
MAHNIČ ANTON
Kermauner, Taras: Mahničev odnos do sodobne slovenske literature — posebej do Stritarja. — Mahničev simpozij v Rimu. Celje 1990, 223-262.
MAJCEN STANKO
Kermauner. Taras: Stanko Majcen. —Oznanjenje 10 (199(3. 51-67.
Majcnov zbornik Ur., sestavil dodatek in izbn slikovno gradivo Goran Schmidt. Maribor, Obzorja 1990. 314 str.
Vsebina: ReferaU. France Bemlk, Poezija Stanka Majcna: Franc Zadravec, Majcnova poetika besede In njena sled v njegovih pesmih; France Pibemik, Majcnova zgodnja poezija tn njena literamozgodovinska konotaci-ja; Denis Poniž, Stanko Majcen, pesnik apokalipse; Alenka Glazer. Majonova otroška poezija; Jože Pogačnik. Stanko Majcen in književna tradicija; Marjan Dolgan, Utelešene skrivnosti ali Majcnove legende; Gregor Koci-jan. Majcnova kratka pripovedna proza: Miran Hladnik. Majcnov avtobiogrEtTski fragment med spomini in po-doživljanjem: Lado Kralj, Majcnova dramatika. "Zeitgeist" in možnost današnje recepcije; Taras Kermauner, Cfcsar Janez: Alojz Rebula, Evropskost Stanka Majcna; Dimitrij Rupel, Dvomi pisatelj zgubljenega kraljestva; Cjoran Schmidt, Ljubezen v času kolere; Imensko kazalo referatov. — Majcnov album. — Dodatek. Bkigrafija: Bibliografija; Korespondenca Stanka Majcna; [itd].
Schmidt, (joran: Eksistencialistične prvine v Majcnovem prvem celotnem dramskem besedilu "Čudež" (1915). — Diakigl 26 (1990), šL 4/6, 66-73.
— Pisma Stanka Majcna Izidorju C^ankarju. — Diafogl 26 (1990), št 10/12, 56-67. 9 pisem (1910-1917).
MENARTJANEZ
Menart Janez: Intervju Sodobnosti: Janez Menart [Spraševal] Ciril Zlobec. — Sodobnost 38 (1990), 113-130.
MERHAR BORIS
Pretnar, Tone: Profesorju Borisu Meiharju ( 1. maja 1907 - 26. junija 1989) v spomin. — JiS 35 (1989/90), 142-143.
MESSNER JANKO
Zadravec, FVanc: Zapis ob Messnerjevem izbranem delu. — J. Messnen Upa in hrast Izbrano deIo.VLj. 1990, 201 213.
MEŠKO KSAVER
Glej pri Dular Jože in Prežihov Vorancl MIKLOŠIČ FRAN
Kuzmič, Mihael: Miklošič, Valjavee, Stritar — sodelavci Britanske biblijske družbe. — Časopis za zgodovino In narodopisje n. v. 26 (1990), 36-44.
MODERJANKO
Moder. Janko: Pogovor z Jankom Modrom. Pogovarjal seje Stanko Janežič. — Dom in svet Zbornik MCMXC. ni. Maribor 1990, 19-39.
MORAVEC DUŠAN
Inkret Andrej: Jubilej Dušana Moravca. — SR 38 (1990). 321-323.
Predan. Vasja: Dušan Moravec. Sedemdesetletnica. —NRazgl 39 (1990), 584.
MRAK IVAN
Kermauner, Taras: Mrakova dramatika o — fi-an-coski — revoluciji. — ^odovinski časopis 44 (1990), 565-580.
MRZEL LUDVIK
Mrzel, Jure: Dokimienti in spominska pričevanja o Ludviku Mrzelu. — Borec 42 (199(3, 389-409. 507-563, 771-823.
Kdo je bil Arnold Türk?; Neuaojcnl dachauski zbornik; Nerazložljivi molk.
MURN-ALEKSANDROV JOSIP
Feriuga-Petronio, Fedora: I motivi amorosi nella poesia di Josip Mum-Afcksandrov. — Munera pok>nica et slavica Riccardo C. Lewanski oblata. Udine 1990, 317-330.
NOVAČAN ANTON
Ordina. Igor Dr Anton Novačan 1887-1951. — Tretji dan 20 (1990/91). št 3. 37-38.
141
NOVAK VILKO
Kiiret, Niko: Univ. prof. dr. Vilko Novak 80-letnik — Mohorjev koledar 1990, 160-161.
OSWALDJANI
Poniž, Denis: Jani Oswald. — Dialogi 26 (1990), št 4/6, 111-114.
PAPEŽ FRANCE
Glušič, Helga; Biografija Fraix«ta Papeža. — Glasnik SM 14 (1990), 55-59.
PERKO PAVEL
Gregorič, Jože; Pavel Perko, slovenski pisatelj in naš nekdanji občan. — Zbornik občine Grosuplje 16(1990), 183-185.
PIRJEVEC DUŠAN
Kermauner, Taras: Razpoke revolucije. Ob Pir-jevčevi drami Ljudje v potresu. —Borec 42 (1990), 229-265.
Urbančič, Ivan: Pirjevčev poskus premaganja metafizike z dejavno ljubeznijo. — Dialogi 26 (1990), št 1/3, 71-76, št 4/6, 96-103.
PODBEVŠEK ANTON
Glavan, Mihael: Podbievškova Žolta pisma. — Rast 1 (1990), 320-324. Pisma obj. na str. 321-324.
POTRČ IVAN
Mum, Ante; Izgubljeni junak u Potrčevu romanu "Na kmetih". — Radovi Bi. fak. Zadar 29, Razdio filoloških znanosti 19 (1989/90). Zadar 1990, 195-203.
PREGEU IVAN
Dolgan, Marjan: Kranj v Pregljevem pripovednlšhoi. — Kranjski zbornik 1990, Kranj 1990, 94-97.
PREŠEREN FRANCE
Bogataj, Matej; Slovo sem upu, strahu dal. —Nova icvija9(1990), št 101/102, 1182-1184.
Grafenauer, Niko: Sizifovo srce.—Prav tam, 1174-1175.
Juvan, Marko: Ključni tekst izvana i iznutra. Na prirojeni "Krštenja na Savici". — Quorum (Zagreb) 6 (1990), br. 2/3, 138-159.
Kos, Janko: Sapfo, Grillparzer In Prešeren. — Primerjalna književnost 13 (1990), št 2, 1-10.
Košir, Niko: France Prešeren. Življenje in delo. Poljšica, samozal. 1990. 169 str.
Novak Boris A.; Up, strah in obup. (Sporočilo motta Prešernovih Poezij.) —Nova revija 9 (1990), št 101/102, 1176-1177.
Papp, Jänos: A szloven nemzeti romantika kia-lakuläsa es sajätos megközelitesi formal France Prešeren költeszeteben. — Nemzetkozi szlavisztikai napok ni. Szombathefy 1988, 203-205. Izšlo 1990. — Izoblikovanje slovenske nacionalne romantike in posebni načini pristopa v pesništvu Franceta Prešerna.
Pavček Tone; PrešeiTen — slovenska legenda ali resničnost. — France Prešeren; Faksimile prve izdaje Prešernovih "Poezij" in rokopisa "Zdrav-Ijice". Lj., Slovenska knjiga 1990, 3-9.
Rupel, Dimitrij: Slovo od upa In strahu. — Nova revija9(1990), št 101/102, 1185-1186.
Snoj, Jože; Razpetost med vero in nevero. — Prav tam, 1180-1181.
Svetina, Ivo: Slovenska knjiga mrtvih. (Od Vrbe do Lase—prispevek k slovenski tanatologiji s posebnim poudarkom na Poezijah dr. Franceta Prešerna)—Prav tam, 1178-1179.
Täufer, Veno: Zdravljica ali Bog ohrani pesnika. — Prav tam, 1187-1188.
PREäHOVVORANC
Cesar, Emil: Popravek in dopolnilo k izjavam Lovra Ktiharja - Prežihovega Voranca o Ksaverju Mešku.
— Boiec 42 (1990), 849-852.
Prežihov Voranc: Zbrano delo. 12. knjiga. Pisma n. Dodatek. Un in opombe napis. Drago Druško-vič. V LJ., DZS 1990. 443 sti". (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. 166.)
PRIBAC BERT
Suša, Barbara; Bronasti tolkač tn V kljunu golobice Berta Pribca. — Dve domovini = Two Homelands. Lj. 1990, 291-299.
PRUAT^LJ IVAN
Paternu, Boris: Prijateljeva zasnova modeme literarne zgodovine. (Ob njenem jubileju 1919-1989.)
— SR 38 (1990), 191-207.
— Prijateljeva zasnova modeme literarne zgodovine. ObjubUeju 1919-1989. —NRazgl 39 (1990), 484-485.
PUGELJ MILAN
Pugelj, Milan: O nekoristnih ljudeh. Izbrane novele. Izbr. in spremno besedo napis. Alenka Koron. Lj., MK 1990. 219 sti". (Knjižnica Kondor. 252.) Str. 171-219: Alenlia Koron, O pisateljevem življenju in delu, Pugelj na rešetu literarne kritike tn zgodovine, V malem svetu malih ljudi, O nekoristnih ljudeh. Opombe, Igrana bibliografija.
142
REMIC JANEZ
Pibemik, France: Janez Remlc — tragična osebnost slovenske usode. — Nova revija 9 (1990), št 103, 1539-1554.
ROŽANC MARJAN
Inkret Andrej: Adijo, Marjan RožancI — NRazgl 39 (1990), 517.
Sbh. prevod v Scena (Novi Sad) 26 (1990), br. 6,110-112.
— Vroča pomlad 1964. Marjan Rožanc: Topla greda. V Lj., Karantarüja, Škuc — Forum 1990. 129 str.
Rožanc, Marjan: Pogovor z Marjanom RožancerrL [Spraševala] Manca Košir.—Nova revija 9 (1990), št 101/102, 1169-1173.
— Pogovor z Marjanom Rožancem. [Spraševal] Andrej Inkret — Prav tam, 1159-1168.
SLANA MIROSLAV-MIROS
Slana, Miroslav-Mlros: Emotrvnost in empiričnost ustvarjanja za mladi rod. —Otrok in knjiga 29/30 (1990), 74-80. Rubrika Pogled na svoje delo.
SLOMŠEK ANTON MARTIN
Pogačnik, Jože: Slomškova koncepcija kulture. — Naši razgledi 39 (1990), 102.
Vuk, VUi: Slomšek njegov in naš čas. —Znamenje 20 (1990), 93-96.
Zavmik Braco: Anton Martin Slomšek. Lj., Part knjiga 1990. 202 str. (Znameniti Slovenci.)
— Iz Slomškove biograflje. (Odlomek iz monografije o Slomšku, ki izide v zbirki "Veliki Slovenci" pri Partizanski knjigi v Ljubljani.) — Celovški zvon 8 (1990), št 29, 56-62.
SMOLE ANDREJ
Rybäf; Miloš: "Dolgo Smoletov spomin naj živil". Ob 150-letnici smrti Andreja Smoleta. — Mohorjev koledar 1990, 111-112.
STRITAR JOSIP
Pogačnik, Jože: Koblarjevo delo za Stritarja. — Jezik in slovstvo 35 (1989/90), 87-90.
Glej tudi pri Mahnič Anton in Miklošič Frani ŠALAMUN TOMAŽ
Šalamun, Tomaž: Jezik je ena najnevarnejših drog. [Spraševala] Tea Stoka. - Uteratura 1990, št 9, 47-65.
ŠTREKELJ KAREL
Kropej, Monika: K poznavanju Štrekljeve etnološke usmeritve. — Traditlones 19 (1990), 261-268.
ŠUSTERDRABOSNJAK ANDREJ ^
Lausegger, Herta; Koroško bukovnlštvo in Drabosnjakov Marijin pasijon. — A. Šuster Drabosnjafc Zbrana bukovniška besedila I. Marijin pasijon 1811. Celovec 1990, V1I-XXI.
— Zbrana bukovniška besedila Andreja Šuster-ja-Drabosnjaka. — Glasnik Slov. etnološkega društva 30 (1990), 70-73. Načrt izdaje.
TAVČAR IVAN
Kmecl, Matjaž: Tavčarjeve novélete in slike. — I. Tavčan Življenje mojega življenja. LJ. 1990, 403-425.
Masteri, Marijan: Blaž Petemel-Bleškvzgodovins-kem in ljudskem spominu. — Loški razgledi 37 (1990), 149-186.
Po^vje I. "Bukov vrh v preteklosti in sedanjosti" govori o Kuzovcih (str. 150-160).
Milenkovlč, Marija; Zločin in kazen v Tavčarjevem romanu" Visoška kronika". — Revija za krimina-Ustiko in kriminologijo 41 (1990), 228-238.
TOMŠIČ MARJAN
Kermauner, Taras: Poskus prevrednotenja sodobne slovenske literature (na primeru proze Marjana Tomšič^. - NRazgl 39 (1990), 612-613, 644-645.
TRUBAR PRIMOŽ
Dvorak, Marko: Primož Tmbar Slovenec in kristjan. Predavanje. — Oznanjenje 10 (1990), 86-91. Nadaljevanje iz prejšnjega letnika.
Pogačnik Jože, Primož Tmbar i Južnoslavenskl kulturni prostor — J. Pogačnik Jugoslavističke teme. Vinkovci 1990, 31-42.
VALJAVEC FRAN
Pretnar, Tone: Verz in predstavljeni svet v Val-jevčevi Zori in Sonci. — Seminar slov. jezika, lit. in kulture 26 (1990), 101-110.
Glej tudi pri Miklošič Frani
VALVASOR JANEZ VAJKARD
Stanonik, Marija: Janez VajkardValvasorin slovstvena folklora. — JiS 35 (1989/90), 185-187.
Valvasorjev zbornik. Ob 300 letnici izida Slave Vojvodine Kranjske. Referati s simpozija v Ljubljani 1989. V LJ., SAZU 1990. 377 str Vsebuje mdr.: Gerald Stone, Slovenski jezik v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske: Vladimir Magič. Valvasorjeva knjižnica; Marija Stanonik. Janez Vajkard Vahfasor in slovstvena folklora v njegovem duhovnem obzorju.
143
VANDOT JOSIP
Capuder, Andrej: Josip Vandot — pozabljeni trubadur. — Mohorjev koledar 1990, 167-168. Na str. 168-169 šest dosle) neobjavljenih pesmi.
VIRKJANI
Debeljak, Aleš: Zakaj berem pesmi in drugi firagmentl o liteiaturi Janlja Virka. —• J. Virk Tečeva čez polje. Pesmi 1985-1990. Lj. 1990, 63-70.
VODUŠEK BOŽO
Špacapan, Adrljana: Voduškova poetika pesniške besede. —SR 38 (199^, 253-263.
VOU<MER LEOPOLD
Potrata, Majda: Značilnost verzifikacije Leopolda Volkmerja in njen odmev v slovenski literarni zgodovini.—JiS 35 (1989/90), 177-184.
— Značilnosti verzifikacije Leopolda Volkmerja
— Nemzetkozi szlavisztikai napok III. Szombathely 1988, 87-91.
Izšlo 1990.
VOŠNJAK JOSIP
Kmecl, Ma^až: Josip Vošnjak kot mohorjanski pripovedovalec. —Zbornik občine Slovenska Bistrica 2. Slovenska Bistrica 1990, 198-202.
ZAGORIČNIK FRANCI
Antlč, Ivo: Svet in poezija v risu obsedenosti. — Dialogi 26 (1990), št 10/12, 47-54.
— Zlata sredina ali trinajsta plast (Ob razstavi konkretlzmaFrancijaZagoričnikavTtžiču, 1989.)
— Dialogi 26 (1990), št 4/6, 103-108. O pesniškem ddu.
ZMCDANE
Zaje, Dane: Pogovor z Danetom Zajcem. [Spraševal] Aleksander Zom. — Nova revija 9 (1990), št 93/94, 49-54.
ŽERJALALDO
Poniž, Denis: Med stihom in ničem Žcrjatove lirike.
— Primorska srečanja 14 (1990), 56-57.
ŽTTNIK VINKO
Žitnik, Janja: Skjvenskoargentinskl pesnik Vinko Žitnik. — Dve domovini = Two homelands. Lj. 1990, 275-290.
ŽOHARJOŽE
Kmecl, Matjaž: Aurora Australls, pesmi južne zarje. — J. Žohan Aurora Australls. Lj. 1990, 91-98.
ANTOLOGIJE
Antologija skivenske poezije po izboru sodobnih slovenskih pesnikov. Lj. 1990, str 907-1093. (Nova revija 9, 1990, št 100.) Str. 1063-1093: Komentarji k izboru.
Enei bcnei na kamencL Slovensko otroško izročilo. [Zbral in ur.) Roman Gašperin. Lesce, Osnovna šola F. S. Flnžgarja 1990. 104 str. Str. 104-105: Marija Stanonlk, Spremna beseda.
Lipa šumi med evkalipti. Izbor pesmi Slovencev v Avstraliji. Urednik Ivan Cimerman. Prevajalci Ivan Cimerman, Katarina Minattl, Ciril Bergles. Lj., Slovenska izseljenska matica, P. Amaliettl 1990. 163 str
Modra svetloba. Honxjerotlcna ljubezen v skj-venskl literaturi. Ur. in spremna beseda Brane MozeUč. 1).. ŠKUC 1990. 161 str. (Zbirka Lambda. 1.)
Str. 155-161: Brane Mozetič, MutasU greh?
Strast i mir. Mlada slovenačka književnost Sas-tavili Nedeljko Radlovlč, Jani Virk Prevod Vojislav Despotov. Beograd, Književna reč; Lj., Literatura; Kikinda, Književna zajednica Klklnde 1990. 232 str (Savremena jugoslovenska književnost 3.) Str. 7-19: Jani Vuk. Predgovor str. 215-220: Bio- bibli-ografiiki podaci o autorima.
METODIKA POUKA, UČBENIKI
Bates, Robin in Julia; Pouk z antologijo: Učenci pišejo za učence. — Mentor 11 (1990), 393-399.
Berilo [štiri] 4. Berilo so po idejni zasnovi Janka Kosa pripr Peter Kolšek, Janko Kos, Andrijan Lah, line Logar, Stanko Šimenc. Ur. Janko Kos in Tine Logar. Maribor, Obzorja 1990. 245 str. (Srednje izobraževanje.)
Bemjak Elizabeta; Nekaj značilnih in metodičnih vprašanj o uporabi sodobnih tehničnih pripomočkov pri izobraževanju nsirodnostnih učiteljev na Vlsotó učiteljski šoli Danici Bcrzsenyi v Szom-bathe^. — Nemetkozi szlavisztikai napok 111. Szombathefy 1988, 157-163. Izšlo 1990.
Brcko, Metka: Doživljajsko-spoznavna motivacija — začetna faza v celovitem sistemu šolske interpretacije umetnostnega besedila. — JiS 36 (1990/911,70-76.
Črnivec, Ljubica: Sestava tematske učne ure o vremenu.—Slava4 (1989/90), 157-161.
Čuk, Metka; Nekaj opažanj o pouku slovenskega strokovnega jezika za tujce. - Slava 4 (1989/90), 198-199.
Gantar, Andreja Besede v igri.  - Slava 4
(I989/9q, 188-192.
Pri učenju skivcnščine kot drugega Jezika.
144
Jan, Zoltan: Videotehnika pri pouku materinščine. - Prosvetni delavec 41 (1990/91), šL 8, 6.
Juvan, Marko: Vrt s potmi, ki se cepijo: inarginallje o pouku književnosti. - Slava 5 (1990/91), št. 1, 80-82.
Komunikacija in jezikovna kultura v šoli. Zbornik Uredn. odbor France Žagar (itd.). Ij., Pedagoška akademija 1990. 353 str.
Vsebuje po^vja: Splošno o komunikaciji. - Pedagoški vidiki komunikacije (mdr. Ol^ Kunst-Gnamuš. Govor v razredu - poskus določiti nekatere opisne kategorije; Marija Kolar, Metka Kordigel. Pouk slovenščine kot didaktična komunikacija). - Nebesedna komunikacija. -Strokovne zvrsti jezika (Vlado Rotar, Dobro voden govor - merilo kakovosti pouka SN (oz. SND); Ivan Pucelj, Komunikacija in simboli v elementarni matematiki; Breda Mejak Vrlšer: Tehnična beseda v osnovni šoli; Janez Fcrbar. Pojavi, ^agoll in spremenljivke; Marija Ana Lap Drozg. Komunikacija učitelja z učenci In starši za aplikacijo naravoslovnih in družboslovnih ved pri reševanju problemov vsakdanjega življenja; Meta Petkovšek. Kultura verbalnega komuniciranja med učiteljem in učerx;i pri urah telesne vzgoje.). - Umetnostne in praktičnospo-razumevalne zvrsd jezika (Milena Blažič. Kreativna komunikacija in literatura; Miha Mohor. Parodija in travestija kot slogovni vaji v osnovnošolskem literarnem krožku; Benjamin Gracer. Praktične Izkušnje iz jezikovnega ozaveščanja učerKa in učitelja v osix)vni šoli: Milan Dolgan. Časopisni način pisanja v šolskih okoliščinah; Berta Golob. Razsežnost subkultume komunikacije: Manca Košir. "Če me ne kapiraš. je to tvoj problem, ne moj"; France Žagar. Učenje dialoga v osnovni šoli). -Materinščina in tuji jezik (Lucija Čok. Družbeni dejavniki govornega sporočanja; Marija Strojin, Nekatere psihološke značilnosti materinščine; Romana Šifrer. Problemi jezikovno-komunikativnlh norm pri ustnem komuniciranju v tujem jeziku; Reginald Vospemik. Sporazume-valni jezik celovških gimnazijcev; Alenka Kozinc. Učni jezik v osnovni šoli in uatelji; Viktor Majdič, Slovenščina v sUku s srbohrvaščino - nekoč In danes; Mladen TaixKr, Jezik kot prvinska ovira v izobraževanju otrok Romov.)
Kozinc, Alenka, Erika Kržišnik-Kolšek, Viktor M^dič: Učni jezik. Seminarzaučitelje v 3. razredu osnovne šole. Ij., Zavod RS za šolstvo 1990. 21 str.
Krakar Vogel, Boža: Književna didaktika pod drobnogledom. - Prosvetni delavec 41 (1990), šL 8, 6; št. 9, 6; št. 10, 11; ŠL 11,8.
Obravnava daljših besedil: Razumevanje literarnega razvoja in celostno uresničevanje knJiževno-v2gojnih smotrov; Pouk ustvarjalnega pisanja kot smoter književne vzgoje; O težavah v praksi.
— Metodični sistem šolske interpretacije unx;t-nostnega besedila. - JiS 35 (1989/90), 91-98.
Kržišnik-Kolšek Erika: Frazeologija v osnovni in srednji šoU. - JiS 35 (1989/90), 134-141.
— Frazeologija po seminarsko. Slava 4 (1989/90), 162-168.
Seminar slovenščine za tujce.
Lah, Andrijan: Književnost v osnovnošolskih berilih. (Statistična in delna vsebinska analiza.) - JiS 35(1989/90), 144-149.
Logar. Tine: Slovenski jezik in književnosL - Vzgoja in izobraževanje 21 (1990). ŠL 1. 8-17. EValvacija programov v srednjem izobraževanju.
Mohor, Miha; Razvoj slovenskih osnovnošolskih glasil in mentorstva v njih. — Mentor 11 (1990), 301-306, 400-409. Nadaljevanje sledi.
Pečjak, Sonja, Minka Gradišar Razvijanje bralnih sposobnosti. Seminarzaučitelje slovenskega jezili, v 6. razredu osnovne šole. Lj., Zavod RS za šolstvo 1990. 19. str.
Žagar, France: Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. 5. dop. in razš. izd. Maribor, Obzorja 1990. 350 str. Dodano po^vje Sporočaige.
145
DODATKI ZA 1987 - 1989
JEZIKOSLOVJE
ApcRmlk, Pavel, lAidwig Kamlcar W5itert)ix;h der Rechts- und Wirtschaftssprache = Slovar pravnega in ekonomskega jezika. T. 1. Deutsch-Slowenisch. München, Manz 1989. X, 397 str.
Freidhof, Gerd: Das komplexe anaphonlsche Wirtspiel als Problem derTranslationslinguistüc: Strukturveränderungen und semantische Verschiebungen. - Jubiläumsschriftzum25-jährlgen Bestehen des Instituts für Slavistik der Universität Glessen. New York Peter Lang 1987, 93-105. Primerjava s sbh.
Logar, Tine: Diftongizacija in rrMnoftongizacija v slovenskih dialektih. — Hrvatski dijalektološkl zbornik gagreb) 8 (1989), 69-73.
Priestly, Tom: "Hubrajtajte se s svoju špra-hu"/"Bodite ponosni na svoj jezik". - Celovški zvon 7 (1989), št 23, 63-72. Predavaifle 6. 7. 1985 v Selah.
— Pravopis za selško narečje. - Prav tam, 73.
Skubic, Mitja: Sintaktični vplivi romanskega sveta na zahodna slovenska narečja - Filologija (Zagreb) 16(1988), 137-143.
UTERARNA ZGODOVINA
Maver, Igor. From Albion's shore: tord BjoDn's poetry in Slovene translations tintil 1945. - Acta neophilologica 22 (1989), 51-59.
ADAMIČ LOUIS
Žitnik Janja: The editing of Louis Adamic's book The eagle and the roots. - Acta neophilologica 22 (1989), 69-87.
JAKUCroAN
Novak Anka Pisatelj Fran Jaklič Podgoričan in Dobrepolje. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva 29 (1989), 186-187.
TRDINA JANEZ
Banaš, Leopoldina Veronika: Identitet Rijeke u opservaciji J. Trdine. — Dometi (Rijeka) 22 {1989), br. 4, 270-276.
METODIKA POUKA, UČBENIKI
Slabe, Vika, Alenka Kozinc: Oblikoslovje. Vaje za slovenski jezik v 5. razredu osnovne šole. Idejna zasnova Olge Kimst Gnamuš. Lj., Zavod RS za šolstvo 1989. 181 str.
Marko Krargec s sodelouargem Anke SoUner-Perdih Alenke Logar-Pleško in Marge Cvetek, Filozofska fakulteta v Ljubljani
146
Prejeli smo v oceno i
CelovSki zvon IX/33. Vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, drvižbena in verska vprašanja. Celovec, december 1991.
Jezik. Časopis za kulturu hrvatskog književnog jezika. Izdaja: Hrvatsko fllološko društvo (gl. ur. Stjepan Babic), št. 2, Zagreb, prosinac 1992, stn 33-64.
Sedej, Daniela: Fran Levstik — mladinska književnost. Bibliografija. Ob 160-letnici rojstva Frana Levstika (Izdala Slovanska knjižnica, Ljubljana)
147