Naloge Osvobodilne fronte
pred volitvami v krajevne ljudske odbore
V  čosu od 4  do 18  decembra bodo votitve v krajevne Ijtidske odbore. Novi odbori naj zagotove ob vsestranski pomoči Fronte nadaljnjo demokra-cijo Ijvdskih odborov m s tem še povečajo   uspešnost  borbe  proti  špekulant-skim elementom in informbirojevskim škodljivcem, borbe za zgraditev sociali-stične družbe. Zato je  vsestranska pomoč Fronte pri pripravah in  vodstvu volitev v tem času ena nienih glavnih naiog.
Neposredne naloge, ki ph ima Fronta, da bodo volitve v KLO-je aspešno izvedene tn da bo KLO-jem v bodoče zagotovlfcno revolucionarno izvrševanje nalog, so tele:                                                                                                           ,
/. Novi Spiošni zakon o Ijudskih- odborih je s celo vrsto odločb okrepil položaj Ijudskih odborov, njihovo samoupravo in dal pobudo ter osnovo za nadaljnji razvoj njihove demokratičnosti. Poznanje tega zakona ie močno orožje proti vsem sovrožnikom naše svobode in demokracije. Osvobodilna Fronta naj o njem široko rjzpravlja v svojih organizacijah, kaže naj perspek-tivo bodočega razvoja Ijudskih odborov ter pravice in dolznosti, ki jih imaio , volivci. Zdrava kritika na zborih volivcev mora biti stalna metoda v izboli-šcvanja dela Ijudskih odborov. Kritična analiza dosedanjega dela bo najboljše napotilo bodočemu odboru. kakšno mora biii njegovo delo, da bo v imeresu prebivalstva in skupnosti. Tolmačenje pomena, ki ga imajo volitve v Ijudske odbore na scdanjt stopnji socializma razlaga njihove demokratičnosti ier splošna kritika dosedanjih napak v delu Ijndskih odborov naj bodo giavne i oblike propagande  ki io vrši Fronta za popularizacijo volitev v KLO.
2.  Zelo važna naloga Fronte v tem času je pravilno izbira kandidatov za bodoče cdbornike. Gd pravilne izbire bo v marsičem odvisna hitrosi graditve socializma, zlasti na vasi. Zato mora biti osnovni kriterij za novega Ijudskega odbornika njegova iskrcna volja, da pomaga nri graditvi sociafizma, in možnost nfegovega strokovnega razvofa.                                                                               '
Da bodn ia načela čimbolj zajamčena. naj frontne orgamsacije predlagajo kandidate in sokandidate na množičnih sestankih, kjer naj o nfih Ijudstvo ob-širrto razpravlja, predlagatelji Pa naj na teh sestankih podpisujeio predloge za kmdidate in sokandidate. Med predlogi za kandidate naj bodo tndi Članice AFŽ primerno zastnpane. Samo na ta način bo Fronta preprečila, da bi se na kandidatno lisio ne vrinil kdo, ki bi kakor koli skušal ovirttti delo KLO-ja. Frontne organizacije morajo tudi poskrbeti. da bodn v proračunih KLO-jpv zcigotnvljeno sredstva za stalno in polnn zaposlcne odbornike.
Fronta mora sfzrbeti za izvaianle zokonttosti v volivm-m postopku, da se vsa dejanfa glede predloganja kandidatov m vofitcv izvršijo točno po pred-pisih zakono o voliivah Uudskih odbornikov in v rokih, kot Hh ta zakon po-stavlja
3.  Orgamzacije OF nai bodo novo izvoljcmm Ijudskim odborom še bolj kot doslej v mvtno oporo. predvscm s  tern, da pravilno tolmačijo vse važ-nejše obiasivene ukrepe in preprečujejo birokratizcm  v njihovem delu. V te~ t'aje.,ki budo za voljeni kuder Ijudskih odborov lctos poziml, bodo posi.aH tjud* sfti odbon  vrsto poverjemkov.   V času  njihove cdsotnosii naj Fronta hudi liudskcmu odboru vso potrebno pomoč. da bo svuje naloge lahko dnevno iz-vrševai
4.   Zbori  volivcev  so  eno najprimernejših  oblik sodelovanja  volivcev z odbori Ijudske ublasti. Zato naj bodo frontne orgamzuciie še bolj iniciativne pri njih reanem sklicevaniu in naj se iib tudi v celoii udeležajejo. Z zdrav* kritiko m  koristmmi prediogi  ter aktivizacijo svojih članov za izpolnjevanje konkretnih  nalog bo  Fronta  naiučinkoviteje  pomagala Ijndskim  odborom  iz-nolnievcti njihove naloge v korist pospesne grarfitve soeializma.
f          5. Frontne organizacije naj poskrbe. da bodo volitve izvedcnt nrnnifcsra-
|   tivnc tn v prostorih, ki bodo že s svojo zunoniostjo ko:a!i na nomcmbnost tega 1   akta.
V   volivne odbore naj Fronta predlaga take frontovce, ki so, vesfm in /?o steni  ter zavecini državljani irt bodo jamčili, da bodo volitve'potekale tch-nkno v najlepšcm tedu   Hitro in točno poročanje volivnih rezultatov, ki naf ga organizitajo organizacije OF na dan volkev, naj dviga tekmovtilncga duha za udeležbo in ampreišnji zaključek volitev. To naj bo še en dokaz enotnosri tn strnjenosti ncšega livdstva v bqrbi, ki io vodi pod vodstvom KP in maršals Tita za zmago resnice o naši dežcli.
6. Poirebno je da orstanizacije OF sodelujejo ludi pri raznih tehničmh nalogah  v  zvezi  z   volitvumi.
a/ Fruntne organizacije naj nudijo vso pomoč pri pregledu volivnih itne-nikov ter naj predlagajo v volivne imenike vpis vseh volivcev, zlasti pa tistih, ki so se preseliU na sedanje svoje bivaiišče po zadnlih vaiitvah. ter mladin-cev, ki so v trm času izpolmli 18. leto.
b> Frontne organizacije naj nudijo vso pomoč okrajnun volivnitn komi-silam in Ijadskim odborom pri doloianju števila volivnib enot in stcvila od-bornikov. ki naj se v trjih voiijo po načelu: en kandidat — ena volivna enota. z izjemo v primenb. kjer je naselje teikn deltfi
o Frontne organizacije naj skrbe, da bodo iz vrst volivcev izvoljene pri Ijudskem vdboru komisije za vso tista  vprašanja, ki jih Ijudski odbor ne bi   ' tnogel sam uspešno rešiti    V vseh teh orgamzacijah in komisiiah /ui/ bodo delovni frontovci, ki bodo s svojo iniciativnostjo v močno oporo Uudskemn odboru.
d)  Orgamzacije OF naj poskrbijo, da bodo frontovci, bi bodo neposredno   , zadolženi za izvedbo volitev  v volivnih komisiiah in volivnih ndborih res h' vršili svojo dolžnost tn do v tem času ne bodo cbremenjeni z rtobcno drugo nalogo, ki bi jih pri tem delu ovirala.
e)   Sekretariat IOOF Slovenije  naj   izdela   podrobna   tehnična   navodilc trontnim orgamzaciiam v zvezi z izvedbo volitev.
   ČLANOM OKRAJNEGA PLENUMA
OSVOBODILNE FRONTE V PTUJSKEM OKRAJU
Z ozirom na velike naloge, ki so postavljene pred Osvobodilno fronto v zrvezi z volitvami v kra-jevne Ijudskc odbore, sklicuje okr, sekretariat sejo okrajnega plenu-ma. Seja se bo vršila 9. n o v. 1949 ob  9.  uri  v  Titovem dorau.
DNEVNI  RED:
1.  PoHtiČno    porocilo  Sn  naloge Osvorodilne ironie  za volitvc krajevnih Ijud&kih odborov.
2.  Organizacijski  rcferat.
3.  Sprejem tekmovanja, ki ga je napovedal      Oblastni < * odbor Osvobodilnc frontc Maribor.
4.  Sklepi.
5.  Slučajnosti.
Gledc na važnost seje, je udelež-ba obvezna za vse čJane okrajnega plenuma, predsednike in sekretarje vaških odborov OF.
OKRAJNl SEKRETARIAT OF V PTUJU
Fronta naf skrbi za politični vpl*v na množice tudi z raznimi oblikami demokratičnega sodelovanja Ijudstva pri upravljanju države kot so: zbon volivcev, sveti državljanov, aktivl. Ijudska inšpekcija.
Iz  nalog  OF
Naše delo
   "GRADIS''-ovi zidarji v Strnišču so presegli normo za 360 odstotkov
Rezultati prvega večjega tefemo-vanja po novem načinu dela so v gradbenem kolektivu »Gradis«-a v Strnišču pustili zdrave osnavs, na katerih kolektiv z vso vnemo in so-ciaiistično borbeno^tjo nadaljuje tek-movania ter stalno dviga svoje uspehe.
Pretekli teden je bi] zopet pozo-rišče velikega tekmovanja sektor: elektroliza. Na usmerjevalcih je tek-movala betonerska brigada delovodje Lesjak Alojza, ki je betonirala te-melje zgradbe. V osmih urah ,e bri-gada zafoetanirala 46 m! železobetona in pressgla normo 275%. V sikupint so se najbolj odliizova^i brigadirji Vrtarič Mi)o. Zajc Anton, Kiasžč Viktor, brigadirka Bogme HHda m stro.mifc beton«kega mešalca Ma^arič S?xtx>n. V tesn svojem tekmovjmiu je betoneraka briga-da poseikala pred-hodne rezultate betcmerske brjga-de na h-ali A.
Ostali sektorji gradilišča niso ho-teli zaostajati. Na, sektorju nizkih gradenj gooroetra Remezenko Jurija sta tekmovala tlskarja Gafcrovec Franc in Hanžekovič Ivan. Poiagala sta podlogo od lomljenca na cesti II v   tovarni.   V   81   uvah   sta   položila
340 m* podloge in presegla normo za 130%.
Najboljši uspeh v dosedanjih tek-mcvvanjih pa je dosegel sektor »Na-selje«, kjer gradi »Gradis« stano-vanjsike bloke za tcvarno. Dolgo so molčali na tern sektorju in se pri-pravljali in končno tudi tam tekmo-vali po novem natmvi dela. Na skup-nera tehničnem posvetovanju s sek-torskim vodjem, stavbenikom Hro-n-ek Josipom, so tekmovali zidarji delovodje Fras Ferdinanda in Petek Ivana v zidanjia otpečnega zidu. Kom~ plicirani opečni zid so zidali v I. nad-strcpju stanovanjiskega bloka VI. TdktnovaM so zidarji Ferlinc Ivan, Frangež Anton, Klobasa Franc in Lipovnžk Ivan ter v šestih urah 5e-zidaii 27 ms opečnega zidu in pre-segii ntormo aa 360%. Najboljši med zidarji je bil Ferlinc Ivan star 23 ]«?t, kandidst za delovodsko šclo. Zi-darji so tekmovaK v trojki po Turči-čevem sLstemu, četrti zidar pa je do zšdaval stobre na fetsadi in vogale rmiroma. štediinike. Malta se je nosfla v prvo nadstrapje, opeko pa je pre-našal tekoči trak, Pri postrežbi se ie v požrtvovalnem de-lu najbolj odli-kovala brigadirka Posel Tereziia.
S tem tetemovanjem so naši zidarp zabeležili dosedaj najvišje presega-nje norme. Vendar s svojim delom še niso bili popolnoma zadovoljni Prepričani So. da z odstranitvijo teh-ničnih ovir lahko presežeio normo za 500% in ker hočejo postaviti še boljže rezultate, so napovedali tek-mavanje vsem zidarjem gradilišča V nekaj dnevih se pomerijo v zida-n.iu opečnega zidu, kjer bodo videli, kateri sektor ima najboljše zidarje gradilišČa.
Tekmovanja, kl so zajela po spre-jetih obvezah koiektiva celo gradi-lišče, imajo v gradnji tovarne velik pomen. Res je, da je bilo pre^eganje norm izpočetka razmeroma nizko --vendar je iz dneva v dan višje. Naj-važnejše pa je dejstvo. da na naj-večjem gradilišču Slovenije ne tek-rnuje satno ena brigada enega sek-torja, temveč skoraj vse brigade ce-lega gradiiišča.
Delavstvo kolektiva se zaveda ve-like važnosti čimprejšnje zgraditve tovarne in zato hoče s tekmovanjem po novem načinu dela zgraditi čim-več pred bližajočo se zimo in orao-gočiti tako monterjem in ostalim strokovnjakom čijnprejsnjo dovrši-tev njihovih del.                         Uš.   
   Delavci vozovne delavnice v Ptuju so tekmovali po Strelanovičevem načinu
Ogenj. ki ga je prižgal Alija 9?ro-tanovič, je jc razplamtel po vsej na3i 2?7u:n Vohki so u*p?hi, k: jih d^-6ccajo borci za socializem r.a •.*seh. p'jdroLjih de;s, po najr.anrednej^^grn ;n najbo'j '- mn«ai načinu dela — po Sirotanovičem načmu tDkmovanja. Ta način dela si osva^aj.o tudi dc-lovni kolektivi ptupkpga okra>a. 2e več nedelj so se delovni kole&fcivi tovarn v MajSperku in StrruLlti po-merili v maksimalni delovni storil-nosti.
Zelezniška vozovna delavnica v Ptuju, ki je med najboljsimi ko4esc-tivi svoje stroke, j« v panedeljek, 31. oktobra izvedla'kot prvi želez-ničarski kolekliv v ptn-skemni akrnj« tekmovanje po Sirotanovičevem Aa-činu. V tekmovanje srs je vkiju-čila celotna delavn:.ca Od 7. uir zitrtraj pa do 3. ure popoldan je bilo v delav-nici čutiti odmev besed; ki so postale delavcem geslo: >Danes moracno pre-kceiti sami sebe!« In res: ob treh po poldan so z delom končali, kmakj nato pa so že biii znani izvrstni de-lovni resrultati: dnwna norma je bila dosežena s 178% V teh ot=mih urah so popolnoma popravili seds-m voz. na peiih so opravili tri četrtine dela, enega pa so popravili do polovice Velik uspeh je dosegla brigada \i-veznikov, ki je dosegla 281 % dnev-ne norme. Ta brigada je štela 9 ljudi. vodil na jo je udarnik tov. Samsc Izvezala je ta dan 12 vn pol vozov Najbolj sta se izkazala v tej skupini pri delu tovariša Hentak in Farič, pa tudi tovariši Svenšek Alojz, udar-nik Kranjc Franc. Pernok ih Matja-šič starejši. Le malo za SamČevo bri-gado sta zaostala tovariš?« Fošnerič Franc in Sagadin Stanko. ki sta po pravila pet zavor in s tem dosegla 253% dnevne norme Brigada, ki je delala na pororavljanju odbojnih in vlečnih naprav, je kljub težkemu delu popraviJa štiri vozove. To pred-stavlja 167% delovne norme, kar je za to delo edinstven uspeh. Tovariša 2alar in Kurež sta tu dokazala, kaj se pravi tekmovat: po Sirotanoviče-vem zgledu.   Mizarja Horvat Anton
m Čeh A^u§tin sta tudi bila med prrioni. Zavidljiv xaspeh sta dosegli tud*' obe bri^/di kleparjev — prva je dcx>egla 174°/o dnevne norme, druga pa 161%.
To tekmo^anje je pokazalo vso pradnoift in korist takega naeitna cteia. Vo«ovne delavnice v Pfcuju so at zadal« obvezo, da bodo iz^TŠrle svoj letni plan do Ehieva refpuiblike. Da bi to uresmčili, pravijo, da bodo v to-kn me^eca nov«T»bra še nekoli-kdkrat  tekmovali   po   Sircrtanoviče-
vern načinu. Znano je, da so tukajš-nje železniške vozovne delavnice med najboljšimi; želimo jim tudi, da še tudi naprej tako izvršujejo svoje planslie naloge. Zato naj bo tekmo-vanje po Sirotanovičevem načinu stalen način dela, ne samo kolektiva vozovnih delavnic, temveč vseh de-lovnih kolektivov. Na ta način bodo najučinkovitejše odgovorili na vse klevete s strani Infoi*mbiroja in do-prinesli dobršen delež k izgradnji socializma pri nas.                 K. M.   
   Nadzorništvo proge Ptuj že izpol-
njuje planske naloge za leto 1950
Prometne zveze so žile gospodar-skega organizma države. Najpo-membnejše roed njimi so železnice, katere nad?:orništvo odsekov proge Pra^ersko—Središče in Ormož—Lju-ttomer vzorno oskrbuie ter je letoš-nii plan eksploatacije doseglo že 10. oktobra t. 1. Od tega dne dalje nad-zorništvo proge v Ptuju dela že za leto 1950
Veiiko trurla je bilo treba vložiti za ta uspeh. Vendar delovnemu ko-le^tivu pttijskega nadzorništva kot najboljšemu tovrstnerau kolektivu v Ijubljansiki direkciji pod vodstvom tov. Premka ter ob strokovTii pomoči nadzornikov odsekov proge tov. Lanjščaka. Ahčina kakor celotnega delovnega kolektiva nadzorništva ni bilo tež^ko ob zavesti, da s svojim vestnim izpolnjevanjem dolžnosti ter v stremljenju. da napravijo po svo-jih zmožnostih čim več, donaša svoj prispevek h graditvi gospadarskih pogojev boljšega življenja.
Delo železniškega kolektiva je v celoti razdeljeno na več samostojnih edinic, ki pa so kljub temu že po na-ravi dela povezane med seboj. Ven-dar sta edinici vozovnih delavnic :n nadzorništva proge v izpolnjevanju planskih nalog boij neodvisni kot ie prometna edinica, ki je v izpolnje-vaniu plana prevoza potnikav in blaga odvisna od uspeha celotnega žclezniSkega omrežja dirckcijs.
Nadzorništvo proge v Ptuju je svoj zavidljiv tispeh doseglo ob pogojih. ki zanesljivo vodijo k uspehom. Vsa-kotedenskim delovnim kanferencam nadzorništva pnsastvujeta oba te-renska nadzornika. referenti uprave, celica KP in vodstvo sindikata Di-rektno zadolževanje posameznikov z nalogami, pretresanje vseh delovnih problemov in predlogov za lzboliša-nje dela. ugotavljanje dobrih in sla-bih primerov izvršitve delovnih na-log v preteklem tednu, konkretna postavitev nalog za prihodnji teden ter mesečni pregledi dela celotnega kolektiva so elementi, ki so pripo-mogli k uspehu nadzorništva in ki mu bodo pomagali še k večjim uspe-hom. Te konference so zagotovilo, da bo'do izvršeoie velike naloge graditve stalnega mostu preko Drave, katerih izpolnjevanje se bo začela v tekočem mesecu. ZaJdjuček teh del je pred-viden za naslednje leto. Ob sedanii delovni vnemi koiektiva bodo dela uspešno zaključena. Ptujski želez-ničarji — edinice za vzdrževanje proge — ne ostajajo gluhi za laži ln klevete. ki lete s reeh strani na našo državo. Na nje odgovarjajo s podvo-jenim delovnim elanom; Ob velikih nalogah, ki jili ima nadzorništvo na svoiem področju. ie vedno. ko je biia potreba, našlo čas in liudi, da jih je poslalo v pornaf drugam. kjer je bila (Nadaljevanje  na  2.  st.ani)
              |NadaI]evaxi]e  6   l. straoi)
potreba še večja Clani ptujakega nadzornišlva so se tudi na drugih delovnih mestih tzkazali O tem vedo v Hočah. kjer so delah pn impreg-niranju železniških pragov, v Ljub-ljani pri gradbenih delih, v Rumi in Novi Gradiški, kjer so pri polaganju drugega tira bili pohvaljeni kot naj-boljši delavci. Gramozmca nadzor-ništva je vzgleden del kolektiva, za katerega ni nobena naloga pretežka. Kljub temu, da oskrbuje z gramozom tudi sosednja nadzorništva m pod-jetja. je vsak ča$ pripravlj^n delati tudi ponoči rn ob vaakem vremenu, kot je to pripravljen tov. Grajf Mar-tin, trikratni udarnik, ki je neko ne-deljo v septembru t. 1. naloži] sam 3 vagone gramoza ter ni gledal na uro, ko je bilo poldne, večer in na-slednje jutro. Cim več naloženih va-gonov gramoza v čim krajšem času je cilj   gramozničarjev nadzorništva,
 »saj vedo, da je s tem pospešen obtok vngonov ter onomogočeno zaračuna-vanie stojnine upravi. Velikih skrbi reSuje nadzorništvo proge tesarska skupina za vzdrževa-nje mostu Čez Studenčnico, ki jo vodi tov Zemljarič Konrad, vesten stro-kovnjak Za celotrvo progo pa skrbi devet desetarskih skupin, to so med drugimi GohČeva skupina na progi Pragersko—StrniŠČe tovarna, Zlat-nikava na progi Ptuj—Oslušovci, Horvatova na od"eku Ormož—Sre-dišče ter Vogrinčeva na odsekulvanj-kovci—Ljutomer. Vzorno vzdržujejo ter L>krbe za brezhibno stanje želez-niškega tira in naprav.
Ob koncu oktoDra je nadzorništvo želo še en delovni uspeh. Izvršilo je plan investicij z dograditvi;o 11 no-vih objektov. Mnogo bi vedel o tem povedati tov Vauda Franc. velik del dela je odpadel na njegove roke in njegovo zidarsko žlico. Sodelovala sta tudi mizarja Vesenjak in Krum-pak Klepar-udarnik Kelnarič Albin je anai  iz   cdpadlega   materiala   iz-
vršiti lepe kleparske izdelke, Stnn-šek Viktor, klepar in vodovodni in-stalater, tesarja ormoškega odseka Hrgula Avgust in Kajnč Franc ter dnigi so z voljo vlagali svoj napor in sposobnost za izvršitev planske naloge.
Pogoj za uspehe pri dehi je dalo strokovno vodstvo, čigar delovna vnema je izvirala iz razredne zave-sti in prepričanja graditve boljšesja življenja. Terenski nadzornik Ignac Lanjščak je primer strokovno uspo-sobljenega, energičnega organizator-ja skupin in dela, primer vzglednega delavca. Zaveden Član delovneg« lco-lektiva je tov. Ahčin, vnet sindikaini delavec. Tov. Debenak Vladimir je k uspehom veliko pripomogel z ugo-tavljanjem tehničnega procesa na delovnih mestih ter s tem do^rinesel postavitvi pravilnih norm. Markovič Ivan je položaj planerja pri nadzor-ništvu dosegel z neumornim priza-devanjem, da bi se izpopolnil Bre* posebne šolske izobrazbe je iz mesta progovnega delavca v letu 1945. z iz-rednim zanimanjem za stroko brez tečajev dakazal, da je zmožcn zavze-mati mesto planerja v nadzorništvu. Koželj Franc z natančno evidenco doprinaša k uspešnemu delu v u<pra-vi, tov. Počkaj pa vestno vodi obra-čunsko grupo. Ostale pisarnižke mo-či: Križaj Silva, Lebar Ivan. Hrnja Ivanka ter Vauda Frančiška dajejo zgled ostalim marljivim delavcem. Med zgledne člane kolekfva s^ada tudi šofer drezine, tov. KapustiČ, ki je vedno pripravljen, voziti, čeprav je to potrebno že ob 4. uri  zjutraj.
Delovni kolektiv nadzorništva pro ge v Ptuju s svojimi nad 300 61ani. posebno pa po svojih delovnih uspe-hih prednjači delovnim kolektivom v ptui.skem okraju
Doseženi uspehi dokazuje'o visoko delovno in državljansko zavest ko lektiva ter njegovo odločnost. vložti vse svoje sile in «?t>asobnoerti v iz-vršitev petletke ki je temel- b^ago c\?nja v naši državi.             N. K.   
   Delavci podjetja za melioracije v Ptuju izpolnjujejo melioraciiske planske naloge
V letošnjem letu je bivša ptujska vodna uprava, ki je bila v sklapu Glavne uprave za regulacijo rek ;n melioracije, prešla v podjetje. Kljub temu je to nilado podjetje zadolženo z velikimi nalogami §irom vse Ma-riborske oblasti, medtem ko v ptuj-skem okraju nima večjih delovnih mest. Podjetie izvršuje v glavnem mehoracijvska dela. izvaja pa tudi ve-lika dela pri izgradnji elektnfikacije na svojem področju. Gradilišča pod-jet]a segajo čisto na na5o severno mejo ter jib najdemo ob dravskih bregovih prav na vzhodnih mejah Manborske oblasti.
2e dnjgo leto izvaja podjetje ob-širna dela pri zavarovanju dravskih bregov iznad in izpod hidrocentrale Dravograd. Podobna dela so v teku tudi pn zavarovanju zajezenega pro-stora pri hidrocentrali Fala. V zvezi s hidrocentralo Mariborski otok se izvajajo dela pri zavarovanju po Dravi napadene ceste kar )« nastalo zaradi zajezitve rečne struge in pri zavarovanju* Mariborskega otoka sa-mega. SWnji je bil v letu 1946 zelo ogrožen Zaradi velikega navala vode pod centralo je tukaj potrebno stal-no ojačevanje obstoječega zavarova-nja. V Mariboru se niže železniškega dravskega mosta izvajajo dela ure-ditve in razširitve dravskega obrežja.
Na vseh teh gradiliščih ima pod-jetje delovne skupine. ki so po ve-čini sestavljene iz dravskih delavcev iz ptujskega okraja. To so ljudje, ki Dravo poznajo in bi lahko rekli, da so na njej odrasli. V težkih prilikah doprinašajo družbi v stalni borbi z vodo. z živo silo, s katero nam so-sedje v Avstriji stalno nagajajo, ko zvišujejo jn znižujejo vodostaj na Dravi.
Letošnja največja dela opravlja podjetje v Prekmurju, kjer se iz-vajajo velika melioracijska dela. Po pedoloških preiskavah tal, ki so se vršile že v letu 1948, se je letos pn-stopilo k melioracijskim delom na eni strani in k zavarovalnim delom na drugi strani.
Zitnica Slovenije — Prekmurje — je bila doslej stalno v nevarnosti pred poplavami iz potokov, ki prihajajo iz Goričkega ter pred poplavami vsled izstopanja Mure. Glavni vodo-tok, ki teče »kozi celotno Prekmurje. je Ledava. Regulacijska dela na tem potoku so se    izvajala    že    v    času
Avstro-Ogrske in tudi y bivši Jugo-slaviji. Vsa ta dela pa niso zajemala celotnega problema. Ta je zajet šele sedaj in pnhaja v rešitev. Preko 8 km dolg razbremenilnik, ki poteka od Murske Sobote do Mure pri Do-kležovju, ima nalogo odvesti kata-strofalne vode v Muro in s tem za-varovati ves ostah predel pred po-plavami. Dela so se pričela že v me-secu marcu in so predvidevala znat-no pomoč mehanizacije, ki naj bi prišla iz socialističnih držav. Kakor na drugih področjih, tako smo tudi tu občutili vso informbiroievako kampanjo proti naši novi Jugoslaviji. Toda nismo popustili, zagrizli ano se z vso voljo in delo teče naprej. Res je, da ne v tako hitrem tempu, kot je bilo predvideno, to brez naše krivde. Podjetje ima dva buldožerja, ki sta prišla na pomoč, ko sta izvršila svoje naloge   na   drugih   gradiliščih.
V Murski Soboti ima podjetje ure-jeno delovno taborišče. Tam ima celotni delovni kolektiv stanovanje in menzo. Precej teh ljudi je ix ptuj-skega okraja. Pri delu poanagajo tudi delovni ljudje iz Prekmurja, organi-zirani v frontne brigade. Celotno delo je normirano. Med seboj tekmu-jejo posamezne brigade. V mesecu avgustu t. 1. si je priboril ta koleiktiv tretje mesto med vsemi gradilišči podjetja za melioracije Ljubdjaaia, ki so po vsej Sloveniji,
Drugo veliko gradilišče pa so vi-sokovodni nasipi na Muri, ki pote-
kajo od madžarske meje preko ie-leznice in ceste Mursko Središče— Lendava. V tem sektorjy varujejo dragocena naftina polja in tamktjS-njc naprave pred poplivo pa vse do vasi Hotiza. kjer varujejo poljedel--ake površine. Tu gre borba v glav-nem k zaključni fazi. Pri ugodnih vremenskih pnlikah bo letošnji plan predvidoma dosežen 14 dni pred rokom.
Važna je tudi dolinska pregrada v Bukovnici, ki bo služila akumula-ciji vode za namakanje poizkusnega polja v Zitkovcih. Tam se bo razvila velika ekonomija in bodo preiskova-ni vsi jTielioracijski ukrepi na pod-ročju Prekmurja.
Obšimost delovanja podjetja, stro-ji in strokovni kader predstavljajo za podjetje probleme, ki zahtevajo stalno budnost in napore, da bi bili doseženi uspehi, ki jih postavljajo naloge. Melioracijska šola v Ptuju je postala dvoletna in vzgaja nadzor-niški kadef. Letos je postala, lahko bi rekli zveznega znaftaja, ker ima velik pritok učencev \z bratskih juž-nih republik — Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, ki jih je več kot učencev iz Slovenije. Dose-danji uspehi melioracijakih Sol po-trjfujejo, da sledi tudi melioracijaka &ola v Ptuju časovnim potrdaam in vzgaja zelo potreben niž^i hidro-tehnični kader, ki ga v bratskih re-publiikah zelo pogrešajo.         Z. M.    
   Odločba
Ljudski odbor Mariborske oblasti je na podlagi Ukaza Prezidija Ljudske   skupščine   Ljudske republike Slovenije o razpisu   volitev ijudskih odbornikov v krajevne Ijudske odbtire in v Ijudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v Ljudski republiki Sloveniji (U st. 153 z dne 25. 10. 1949)
o d I o č M :
Volitve Ijudskih odbornikov v vse krajevne Ijudske odbore in v Ijudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, na področju Ma-ribor.ske ohlasti. se določijo na nedeljo, dne 11. decembra 1949.
Ta odločba velja od dneva izdaje. ^tev. I't-839 1-49.
Maribor. dne 29. oktobra 1949.
lk LJUDSKI ODBOR MARIBORSKE OBLASTl
Tajnik:                                                     Predsednik:
(Lakner Alojz)                                             (4vbe!j Viktor)
   Na ekonomiji TAM v Staršah bodo tekmovali po Sirotanovičevem zgledu
N« ekonomiji TAM v Staršah so delavke druge, tretje in četrte sku-pine pod vodstvom desetark v okto-bru t. 1. irvršile pripravt za tekmo-vanje po Sirotanovičevem zgledu s tem, da ;o z raznimi deli dokazale, da je mogoče tekmovati tudi v kme-tijsiki proizvodnji. V 12 dneh je 25 delavk v normalnem delovnem času izkoptlo 21 vagonov krompirja, ga pobralo, prebralo in vkletilo. Izkop sam je btl izvršen s strojem. Tretja desetina trinajstih ljudi je bila pri pobiranju krompirja n nalaganja na voz izredno agilna. Dnevno je na-brala in naložila na voz 1200 do 1600 kg na eno delavko. Desetarka te skupine 1« bila tov. Ferk Marica. Četrto sknpino sedmih ljudi pa je vodila deeetarka Klanjšek Anica Krompir je iztovorila, s stro'em pre-brala in vkietila. Ta skupina je iz-vršilt tudi setev zimske zelenjave.
Dmga skupina, ki jo vodi desetar-ka  Koonerički  Pepca  in jo   tvon  6
ljudi, je delala na poskusnem polju V oktobru je posprsvljala poeku^ne rastline letošnjega pridelka ter že do 20. oktobra posejala vse poskus-ne žitarice in krmske rastltne. Siio-tanovičevo tekmovanje bo izvedeno pri pospravljanju repe in pese. O tekmovanju bomo posebej poročali. Delavce dmžbenih go^>odarstev stalno kritizirajo zasebni kmetovalci, češ, da niso sposobni slediti nalogam kmetijstva, da bi s tem opravičevili nujnost zasebnega kmetijstva Če bi t: delali pnvatnim kmetovalcem, iu jih vsekakor hvalili. Dokler so j.m pomagali kmetovati m dokler so biii odvisni, je bilo niihovo delo veliko vredno, sedaj pa ga podcenjujejo, kot je to navada pri vseh gospodar-jih, ko se kdo umakne njihovenu izkoriščanju. S tekmovanjem bodo delavke na ekonomiji TAM v Staršah dokazale, da se ne ozirajo na nikake klevete in da aemoteno izvršu ejo planske naloge.                        Š. F.   
   V "Tednu cest" je bilo opravIjeno prostov. delo v vrednosti nad 283.000 din
Pri   udamiSkem    delu  v   »Tednu eest« je bilo v ptuj*ikwn okrmju   ~~ voženega  844  kbm gramoza,  z bilcem  in   ročno   napravljenega   250 kbm, urejenih 14 000 banketov, 6600 metrov izkopamh jarkov m 450 kbm iz ceete odvožene zemlje.
Pri izvajanju del so se posebjio izkazali krajevni odbori Podgorei, Cvetkovci, Hajdina, Slovenja vas :n StarSe.
Nekaj krajevnih odborov se je del-no udeležilo delovne akcije, vsČ kra]. odborov se pa dela aploh ni udeležilo.
Množične organizacije so zapostav-ljale pomembnost »Tedna cest« Kljub reklami z lepaki, preko zvoč-nikov in pismenih vabil je bil od-ziv alab. Pohvaliti je samo štiri po-družnice sindikata, in to: Mehanif^no tkalnico, Okrajm magazin, Klavni-co, borce ptujskega garnizona ter cestarsko podružnico.
Ostala podjetja ustanove in mno-žične organizacije se niao odzvale. Pasebno udeležbo smo pričakovali od uslužbencev  okrajne sindikalne  po-
družnice. Ti pa niso razumeli izredse --!inmti  t«r   TTntfJmiigT   p——   i T i -
i  cest« za naše komunikacije.
Kljub nerazumevanju mnogih, ano vendar dosegli lepe usaehe. Vrednost del  znaša   283.224   din
Tudi podjetje za melioracije in Gozdna uprava sta pravilno dourae-la značaj »Tedna cest« ter s svojimi tovornimi prevoznimi sredstvi do-prinesla velik delež pri navazu gra-moza ter tako k izboljšanju naše»a cestnega omrežja.
V  »Tednu cest« sta v StmiŠču tek-movala tov. Gabrovec Franc in An-želič Ivan pri napravi cestne podla-ge iz lomljenega kamna. V 81. urah sta položila 340 kvm cestne podloge in s tem uspebom presegla normo za 130   odst.   Vsem   cestnim   delavcera je  znano.   da  je najtežje   delo  tek-movanje z lomljenim kamnom.
V   »Tednu cest« popravljene ceste bodo dobro služile našemu planske-mu  prometu,  gostom iz inozemstva pa bodo dokaz. da imamo ceste,    ki jih gradi in neguje    naše    delovno ljudstvo.                                       Štuš   
   Pionirska restavracija v Ptuju se   je dobro uveljavila         
Na Trgu republike v Ptuju imajo pionirji restavracijo Dnevno priha-jajo v vedno večjem Stevilu, ker so se prepričali, da jih ta res oskrbuje s cenenimi priboljški.
Odlcar dobivajo pionirji žemlie iz 80% bele moke. je obisk več stood-stotno narastel. Stevilo prvotno pro-danih kruhkov iz enotne moke, 150 do 200 kom. dnevno, so daleč preko sile poznejže žemlje ir bele moke, ki jih, kupijo »edaj pianirji 800 do 1000 kom. dnevno.
V času od 24. julija do 31. oktobra t. 1. je bilo poetreženih n*d 28.000 otrok. ki so zavžili m«d drugkn 28 750 kom    temeb   \t\   1800   litr<rv
mleka. Nekateri pionirji so radi pili boravničev sirup ali jedli z marme-lado, aurovim maslom namazan ali s trapistovskim sirom obložen knih. Dobljeni med ie porabljen za mede-njake. Do«lej so otroc: kupili nsd 4800 koai. medeivakov 200 k« bon-bonov in 20 kg čokolade je bil otro-kom res dober priboljšek. Za sadjen pionirji v restavraciji niso povpraše-vali. DmgaČe bo v tem pogledu spo-mladi, ko dama sadja ne bo več na razpolago.
Pri vaem doeedanjem <ls\u v pio-niraki restavraciji organizacija AFZ s tere7\a in mes^a nima vidnih za-slug. Matere, ki orihaja o z otroki v r&stavracijo, delo restavracije odo-bravaio. ne d0'^^ ra potrebnih pred logov in pomoti da b^ parr»agali re-stavracijo dvigati na Fopnjo, ki bo otrokom nud.la abčulek rse^transke-gu razumevanja ljudke ofolvrti in mnc* ?'tiih organkaci; pri akrbi za 0'rdk* »ocfal^^tifrn* družbe.
OdV^r ,-o prootori restavracije a»-kurjeiro- ne bo treba picrurjem oabn-;at na bladnem temve^ »e bod< lahko zatekali v svojo reatavracijr
   Vinarska zadruga v Ptuju je izvršila v oktobra 55 % letnega odkupnega plana
Vinogradniško-obdelovana zadruga Dravinjski vrh, zadruga v Grajeni, zadružna ekonomija na Borlu, Saku-šaku, Mestnem vrhu, Leskcr\-cu, Pa-radižu in zasebni vinogradniki so pričakovali letošnji odkup vlna do-bro pripravljeni. Vinarska zadruga v Ptuju je v to svrho skozi vse leto zapoelovala 5 sodarjev. ki «o popra-vili vso transportno posndo. Zraven tega je povečala kapaciteto kleti od 110 na 140 vagonov. Da ni bilo po-trebno prevažati iz vin^kih predelov vsega vinskega pridelka, so bile za terensko kletenje pripravljene tudi terenske kleti. LetoSnjemu odltupu vina pa ie poM^ečena še posebna po-
zornost, ker ima moSt pcnrprcčno 2% višjo sladkorno stopnjo kakor lani. Najvišjo sladkorno stopn)o 2<J*/» j« dosegel letos vinaki prideitfc Vinar-ske zadruge v Dravlnjakem vrhu, ki je začela zelo pornc s trfa^:^ 7 druga Grajena je dosfrfla 22^5 *top-njo sladkorja pri belem burgimdcu pri muSkat-hamburgu c«lo 24%. Omenjeno stopnjo 26% je dos«gel rizling. LetoŠnji pridelek je sicer ko-ličinsko slabši kakor lanski, vendar kvalitetno boljši. Tekom šolMMnja vin bo vino pripravljen^ »a tkwnačo upo-rabo in za inozemstvo. Pravilno vkle-teno vino  je  pod stalnim opazova-
njem  ;-   — '-----*vom.   LetoJnji   od-
stotek kislin pri zgoinji trgatvi znaša 9 do 10, pri pozaii trgatvi pa 6 do 9°/oo. Zadruga Drarinjski vrh je letos ponovno dokazalt, da stremi za kvalitKnim pridelkom, v čemer ima prednoert pred onimi vlnogradniki, ki se ne ozirajo na stopnjo kisline ozi-roma na stopnjo sladkorja pri vinu.
Letošnje priprave za odkup so ob-čutno podprli $lani Vinarske zadru-ge, ki so izvršili pri vinogradnikih zadružncga in privatnega sektorja predhodno kontrahažo. Pri tem se je najbolj izkazal tov Vodušek Anton iz Leskovca, ki je aklenil vrsto po-godb za 10 vagonov pridelka, izka-zali pa 50 se tudi Lesjak Janez iz Okiča, Zajšek Jožef iz Sedlašeke, Pučko Janez iz Juršinec ter Kozel Felik«, ki so sklenili pogodbe od 4 do 9 vagonov pridelka. Pri zbiranju pri-delka samega pa se je poaebno iz-kazal tov Rajher Stanko, ki je pre-vzel največjo količino, za njim pa Brlek Ivan, Kozel Feliks, Zajšek Jo-že, Merc Anton in Štebih Anton. Pri prevozih z avtomobilom pa se je iz-kazal posebno požrtvovalen invalid šofer tov. Svarc iz Ptuja. S transport-no skupino treh sodelavcev je tekom nepretrgane vožnje v 48 urah zvozil 3 in pol vagona mošta. Kletarji Hor-vat Anton, HabjaniČ Franc ter prakti-kanta Rebernak Franc in Habjanič Vinko so imeli polne roke dela. Kle-tarke Hentak Marjeta, Jurhman Marija in Potočmk Magdalena v ni-čemer niso zaostajale za sokletarji Tov. Kranjc Milan, Kolednik Jože ln Zorec Ivan so s sodelovanjem mnogo pripomogli do hitre izvrftitve naiog Starejši šofer tov Mathans je bil dober tekmec tov. Šrarcu
Celotni letoftnji cxikup, ki ga bo iz-vršila Vinar^ca zadruga v Ptuju, za-jema sto vagoncrv  Nadalju exv no vembru.
Republiško podjetje »S'ovenij«-vmo« je letos pomagalo zadrugl s po-sojilom sodov iako da e najvažnejš vprašanje. ki'je b.lo edno pr od kupu vse.stranskt^ r šeno n dokaza na vrednast leinegb code.ovanja m^d
državnim  in zadružn r   s^ktor em v phi skem okraju
Dober odkup   vina    dokazuje     di Ijudstvo iz haloškega predela n« avo način  priapetra  ic drigv  druibem^« go^oiarstra  v FLRJ tnr « teKn  od govaria ra-7^:npv»1nem ^aži in kl/*ret izven   naše  domovine    Ljudstvo   za upa svojeniu    državne-,iu  m  parti-škernu vod"tvu s tov  Titom na Mu
L.F.   
   Koncert mariborskega
Obrtniškega pevskega zbora
v Ptuju
V okviru gospodarske razstave OLO Ptuj. je Obrtn:Ski pcvski zbor iz Maribora pnredil v soboto, dne 22. oktobra 1949*v Mestnem gleda-liiču dobro uspeli pevski koncert.
Pred koncertom so si pevci zbora »gledali gospodarsko razstavo, na kateri so morali ugotoviti veliko go spodarsko moč in napredek ptujske-ga okraja Zlasti je viadalo poleg oetalih panog gospodarstva zanima-nje za izdelke obrtniške proizvodnje, ki je prevladovala na razstavi. Proti vsakemu pričakovanju so obrtniki in ostala lokalna podjetja ptujskega okraja v zadnjih letih :zredno napre-dovali. Ne bi si najmanj mislili, da je možno kljub težkočam izdelovati tako visoko kvalitetne izdelke za Si-roko potrošnio Nekaten izdelki, sploh pa izdelki domače obrti, so umetniškega značaja, iz katerih vi-dtmo, da imamo lepo število visoko kvalificiranih obrtnikov in mojstrov.
Prograra koncerta, katerega je vo&il zborovodja tov. Cibic Drago, je
obsegal 18 partizan^kih. umetnih in narodnih pesmi. Vsako pesem 50 n3-vzoči posluSalci nagradili z burnim ploskanjem in odobravanjem, kar je znak, da jim je zbor nudil izreden umetniški užitek Llasti ao ugajali partizaruika »Ob Kolpi«, makedon-ska »Bolen mi lež*« in umetna »Plavi plovi« in »Ljubezen ip poTiiUd«, v katerih so solo točke izvajalj solipti fcbora tov Klinc Alojz, Cotič Drago in Petelin Edvard. Zborovodja tov. Cibic Drago je tudi tokrat pokazal veliko sposobnost saj je odlieno ob-vladal celotni zbor S tem kancertom je Obrtniški pevjski zbor ponovno uveljavil svoj sloves tudi pn ptui-skem ljudstvu. Prepričani smo, da bodo z veseljem sprejeta bodoča slična gostovanja v Ptuju.
Neugodno je vplivala tako na zbor kakor na ljudstvr sprememba časa za pričetek koncerta Apeliramo na tamošnji Prosvetir odsek, da pokaže v bodoče v tem oziru več razume-vanja.                                           R.   
         V gospodarskem letu 1949-50 odkupljen fižol bo služil preskrbi delovnega ljudstva
Da se zagotovi preskrba delovnega ljudstva s fižolom, je izdaia vlada LR Sloveniie pred nekaj dnevi uredbo o odkupu fižola v gospodarskem letu 1949/50.
Po tej uredb. so pridelovalci fižola. ki imajo tržni pre>e&ek iižola. dolžni prodati državi določeno količino tega pridelka po cenah. ki «ih določi vlada LRS. S presežki, ki jim ostanejo po ol> vezni prodaji. lahko razpolagajo pride-lovalci prosto, lahko pa prodajajo tudi te presežke državi po vezanih cenah ob pogojili, ki sn predpisani z uredbo o prodajj kmetijskib pridelkov pp vezanih cenah.
Dolcčanle obvezne oddaje
Krajevni izvršilni odbor ugotovl za vsakega Dr.delovalca s prcko dva lia obdelovalne zemlje skupni pridelek fi-žola njesove Iastne potrebe in tržni pre-sežek fižola. Pri tem niora krajevni iz-vršilni odbor upoštevati vse okoliščine, ki so za pridelek merodajne, med dru-gim površmo. zasajeno s fižolom kot eisto kulturo. in površino kjer ie fižol zasajen kot vmesna kultura.
Hektarski donos ocenijo komisije, ki jih postavijo krajevni izvršilni odbori z odobritvijo okrajnega izvršilnega odbora Važno je, da mora od krajevnih komisij ugotovljene hektarske donose odobriti pristoina okrair?   komisija
Ce je zaradi slabega obdelovania hekt-arski donos slabši, kot bi normaino mo-ral biti   se upošteva normalni donns.
Uxotavl]anje trinega preeeiUa
Tržni presežek ugntnv' krajevni iz-vršilni odbor tak' da odšteje od ugo-tovljenega pridelka lastne potrebs pri-delovalca in sicrr:
1.  za  prehrano   družinskih   članov   od 15—20 kg   tilola   na   vsakcga   dru-žinskega   član*.    ki   živi  s   pndelo valctm    stalno  v   skupnem    gospo-dinjstvu.   Pri   tcm   se    pusti    fižol samo za  tistf  odrasle   dela  zntožn^ družinske   članc    ki   so    nujno po-trebni   za   obdelavo   posestva.
2.  za seme se pusti 120 kg na ha čiste kulture in 30 kg ftžola na vsak ha, kier   je  fižoi   zasajen   kot   vmesna kultura.
Pri določ?nju količme za prehrano družinskih članov se morajo upoštevati krajevne prehranievalne razmcre in sta. rost teh članov. Količino fižola. ki ga morajo prodati posamezni pridelovalci, določi kraievni izvršilni odbor v tehle mejah:
obdet. povrSina          obv. oddaia v % od 2— 5ha                     30—5fl%
od 5— 8 ha                      40—65«/.
od 8—lOha                     60—80%
nad 10 ha                        70—9O*/o
V izjernnih primenh lahko krajevni izvršilni odbor s ppivoiitvijo okrajnega izvršiinega odbora predpiše posameznim pridelovalcem prodajo večjih ali manjših količin fižola, kakor oa predvidevajo zsrorai navedene mcje
Obvfznostl obdefovalnih iadrus in ekonomU
Obdclovalnim zadiuiam in zadružnim ekononiijam določi količino obvezn; prodaje fižola okrajni izvršilni odbor na padlagi posebnih navodil
Kazcnske doiočbc
Za pridelovalce, ki kiikorkoli oviraio plan odkupa ali iutn«»o«ifc ne iapolnijo svoje obvezno.stj v določtnern r»ku in predpisani količini, prtdvidcva nrcdba denarno kazen do 50.000 din aH pobol;-ševalno de!o do treh me*«ccv. Kairn izreče okrajni izvrSilni otfbor, ki sme poleg kazpj odrediti t«4i odvtem tiste količine fiiiola, glcde katcre je storjen prekršck.
Uslužbenci, ki z fnalomarnostjo pri opravljanju služhe ali kakor koli drv-gače zavirajo oziroma prcprcčijo lzpol-nitcv plana od>];upa fižola, se kaznujejc do 10.000 din. Taka karen doleti lahko tudi vse tiste, ki razpolagaio z odkup-ljenirrii koiščinanii fižola v nasprotiu z obstoječimi predpisi in proti izdanini dispoziciiain. Te kami izrekajo irvršilni odbori oblastnMi ljudskih odborov.
Po potrebi bo i?da! minister za državnp nabave natančneiše predpise za izvajr-n.ie te uredbe.
SODELOVANJE MNOŽICNIH ORGANIZACIJ PRI IZVAJANJU PETLETKE
Dva delovna kolektiva iz Ptuja
in Maribora sta tekmovala v zadrugi
Gorca-Dežno pri obiranju sadja
Nedeljo za nedeljo odhajajo na po-deželje iz Ptuja in Maribora delovni kolektivi na pomoč zadružnernu kme-tijstvu. V nedeljo, 30. oktobra t- 1 je od*lo na pomof v zg.drugo Gorca-Dežno 25 elanov delovnega kol&ktiva iz oblastnega podjetja »Mie-kopro-nnet« v Ptuju tn 18 čianov kolektiva iz Tovarne meanih irdelkav v Mari-boru.
Člani vinogradniSke zadruge Gor-ca-Dažno so z veseljenn sprejeli ne-deljske prostovoljce-delavce iz Ptuia in Maribora, ki so žrtvovali nedelj-ski oddih za obiranje in pobiranje sadja. Oba kolektiva sta sprejela medsebojno tekrnovanje, kdo bo na-bral v sedmih urah več sadja.
Po sedomurnem živahnem de)u je tajnik zadruge. tov. Gcč objavil tek-
movalni rezultat Delovni kolektiv iz Ptuja je obral in pobral v 7 urah 15.000 kg jabolk, tekmovalci iz Ma-ribora pa 2000 kg
V priznanje za izvrženo delo so dobili člani kolektiva iz Ptuja jabol-ka, kolikor je kdo mogel nesti.
Tako onemogočajo delovni kolek-tivi raz€xim kritikom, ki vidiio težave zadruge, ne rmd'jo pa ji nikake po-moči, da ne morejo trditi, da ostajajo zadružniki brez pomoM, medtem ko si kmetje v stiski med^ebojno po-magajo.
Nedvanrmo bo imdo za to borbo razumevanje še več delovnih kolek-tivov iT, Ptuja, ki so doslej podcenje-vali nedeljsko prostpvoljino dslo.
I. A.   
   Sprememba zakona o upravni razdelitvi LR Slovenije
Na podlagi 4. tocke 72. člena ustave LR Slovepijr raegiaša Prcridij Ljudske >kupšfinc LR Slovcnijc zakon o spremem->ah in dopolniivah gakona o upravni r^?-ielitvi Ljudskc Rcpublike Slovcnijc, ki ga |c sprcjcla Ljudska skupščina LR Slovo-lije v VI recjnem zasrd^nju dne 21. ok-Lobra 1949.
Zaknn o sprcmembah in dopolnitvah la-tona o upravni razdclitvi Ljudskc Rcpu-nlikc Slnvcnije i <inc 23. febru»rja 191=1 it   snicmern  in  dopolni,  t«ko  da  se  g:a»i:
ZAKON
o   spremcmbah   in   dopolnitvah   zakona   i
upravni razdclitvi  Ljnlskc Rcpublike Slo
Tcnijc
1. člen
l. člen ^akongk o spremembah >H dopol nitvah zakona o upravni razdelitvi Ljud skc Rcpublikc Slovenije r dne 23. februar ia 1949 (Uradni list LRS, št. 8-34/49) s, sprcmeni  m 5C glasi:
»Oicmljc Ljudskc Republike Slovcnij* jc upravno razdcljcno na glavno mestc I.jubljano, na GoriSko oblaat, na Ljubljan sko ofelast, na Mariborsko oblast. n« okraje, mcsta. izločena iz okrajcr, mcstm rajonc  ip krajc«
Gkde Ptuja in ptujskega okraja pridcj( v poltcv sledcča določila:
S. c)  člcn
Maribor#ka oblait s jcdcžem v Maribon ofcsefa območja:
1. ©krajcr Dravograd, Lmdara. Ljuto w<r, Maribor okolica, Murtka Sobota Peljfane,  Ptnj  in Radgona,
1 tmnBtm Maribora.«
6. člen
5. Sen »akona o upravni ^rftBdelitv Ljadjke Rcpublike Slovenije »c dclorni apremeni, in siccr:
B. V obmo?ju Mariborske oblasti: V. Gledc okraja  Ptuj tako, a)     da  se   ukinejo   kraji:
1.   Gorca, ki  se  prikljuii h k*a}u Pod lchnik.
2.  Levanjci, ki se priključi h kraju De stcrnik,
3.    Pobrcije.   ki   K   prikljuSi   h   kraji Sv.  Vid  pri  Ptnju,
4.   R©dni   vrh,  ki  sc priključi  deloma  I krajn  Dolcna,   dcloma   h   kraju   SedlaSck
5.  Trnovski  vrh,  ki  sc  priključi  delom, b  kraju  BiScČki vrh, deloma h kraju De sternik.
6   Vareia   ki se prikijuči  h  kraju Mai-»ki vrh,
7     Vin arnvn    ki   ^e   priključt   h   krgiu Destcrmk.
H ZamuSanr kt *e prikliuLr b kra5'4 GonSnira.
•' /.t^omii Prtstava. ki sc prikljuii h kraju Srla
b; da sc odccpi:
1 vrf kraja Bii oascljf BH. ki « prir ključi   h  kraju  Trnovska   vas.
i. od kraja Plctcrjc dcl nas^lja Zupet)* vas,  k; sc prikijuči  h  kraju  StrniWe,
'5 od kraja Ptuj nascljc Draicnct. ki %t priključi b kraiu Hajdina
4    od   kra|a   Slovenja   vas   <le!   naselja N^ivtrcc   ki s? priklijiČi  h  kraiu  Hajdina.
5    od  kraja  Sv   Lovrcnt   na   Drav^kttn polju   dcl   Basel^a    Apačp   in   del   nasclja Sv. Lovrcnc na DTav^lceni po!|U. ki <e pri kljuČUa  h   kraju  StrnižČc;
f) da sr kraj BiJ preimenuje v Btie^k' vrh,
č) da se usf^novi npv kraj Strniičr. ki obscpa  tc-le   kata^t-skc  občinf in naseija;
SttttiUt
Apačf (dcl):  Apatc (dcl) Gerečja vas (dtl)    Njivcrce (del) Sv    Lovrcnc   na   Dravskcm   polju   (d*l)s Sv. Lovrcnc na Dravskem polju (del) Župečja  vas (dcl)    Zupečja va»
A) da sc glasi sestav spremcnjcnih kra-jev:
Bilefki vrb Bišfčki  vrh    Bišečk-   vrh,  Crmlja.   Crn|r
ljen*ak, Sovjek                                           |H
Trnovskt   vrh   (del);   Trnovski   vrh         ^B
Cirkulane
Rrezovec:   Brczovrr C?rkulane: Cirkulanc Dolanc: Dolane Vcl'ki vrh:  Veliki vrh
«                        Dcsternik
Descncj: Desenci, Gomilcj
Desternik    Desternik
Dnlifc:  Dolič
Janežovski  vrh:  Janežovski vrb
Levanjci: Levanjci
Ločki vrli   Ločki vrh                            ^h
Svetirtci: Svetinci, Zasadi                      ~,^H
Trrjovski  vrb  (del). Strm«                   ^H
Vintarovci:  Vintarovci                          ^H
Doleaa                           '^M
Bolcčka  vas    Bolc^ka vas                     j^M
Dolena   DJcna                                   ^H
Rodni  vrh    Rodns  vrh                          ^H
Gorišnica
GoriSnica:   Goninica   (Sv   MarjcU   pr^_
MoŠkanjcih)                                            |H
Tibolci:  Prcrad (dtlj,  Tibelci                  H
Zamušani: Zamušani                           -^M
llajdina                         H
Gcrefja t« (dcl):  Njivcrce (dcl)          ¦
Hajdina: Sp.  Hajdina, Zg. Hajdina      ^* Sp.   Breg (del):  Draženci
Majski vrh                      ^
Dravci: Dravci, Soviče                         ^^B
Dravinjski vrh (del): Dravinj«ki vrh (dcl)
Ljubstava: Ljubstava
Majski vrh: Majski vrh
Vareja: Vareja                                   ^M
Podlchnik                     H
DeSno: DeŽno                                             n^|
Gorca: Gorca                                              ^M
Podlehnik: Podlchnik                           fl
Ptuj                             ™
Brstje:  Brstje, Budina
Krčevina pri Ptu|u   Krfevina pri Ptujn,
Orcšje,  Rabclčja vas, Stuki, Vičava Nova vas pri Ptuju (del): Nova  vas
pri Ptuju  (del)
PtuJ. Ptuj                                             _
Rogoznica (dcl). Rogoznica (del)          ,¦¦
Sp. Breg (dcl)  Sp   Breg                       fl
Zg.  Brcg:  Zg   Brc«                             M
Sedlaiek                        ™
Scdlalek: Scdlašrk Sianoiina. Stanoiina Strajna   Strajna
Sela
Scla: Barislovci, Scla Trnovcc: Trnovec Zg. Prtstava: Popovci.  Zg  Pnstava
Slovenja vai Gercčja vas (del)   Gcrcčja  vas, Nfjjvcr-
ca (del), Ravno poljc   Sv.   Kungota HajdoSc   Hajdožc
Skorba. Skorba                                    ^t
Slovcnja vas; Slovcnja vas                   ^|
Sv.   Lovrcnc  na   Dravskem   polja   (de!):
Sv.  Lovrcnc na  Dravskem polju  (del)
Sv. Lovrenc na Pravskem polja
Apače (dcl)-. Apačc (del) Sv.   Lovrcnc   na   Dravskcm  polja   (dcl): Sv. Lovrcnc na  Dravskcno polju (dcl)
Sv. Vid pri Ptojn
Dravinjski vrh (dcl); Dravinjskl rrh (dfl)
Pobrežjc; Pobrcžjc. Sv. Vid pri Ptujn Šturmovcc:   Sturmovec
Troovaka  vas                       ^M
Bi$:   Blš                                              ¦
Ločič   Lotit                                       S
Trnovska vas: Trnovska va»               ^H
Zavrl                        ¦
Gorifak: Goričak                 ,             9
Hrastovec   Hrastovcc                         ^M
Zavrč:  Zavrč                                      ^m
7. člen
Pretidij Ljudske skupščine Ljudskr Re-publike Slovenije je poobiaščen, da oa prcdlog vladc Ljudskc Republike Slove-nijc lahko z ukazom sprcmeni meje med kraji, ustanovi nove kraic ali združuje obstoječc  kraje
S   ilen
Prcdscdnik vladt Ljudske Republik« Slovcnije dajc navodila za izvajanjc tcga zakona
9   eien
Ta   zakon   vclja    od   dneva   objave   r »Uradncra listu LRS« U it.  156 LJBbljana. dne 25   oktobra 1949
PREZIDIJ  LJUDSKE SKUPSCINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:                       Predsednik:
Prance Lobej 1. r.           J°'ip Vidmar L r.
   M. Iljin
Priroda in ljudje
KUDA 1N CISTA KOVJNA
Z rastlinami jc prdv taiko kakor s ko-vinanii. Cisti baker najdemo v prirodi !e redko. Mnogo pogosteje dobimo ba-krene rude. iž katerih pridobivamo ba-ker.
Ce bi bili navezdni samo na čiste ko vine v prirodi, potem ne bi imeli ne strojev ne železnic niti parnikov niti letal.
Svetovna zbirka rastlin je tudi neke vrste ruda, gradivo. ki ga je treba pre-delati da dobimo tisto, kar potrebu-jemo.
V tem gradivu je mnogo takega. kar nam je potrebno, mnogo koristnib svoj-stev in značilnosti. Ta rastlina je od-porna proti mrazu, ona proti suši. tretja proti boleznim, četrta ima visoka stebla, pcta ima velika zrna, šesta ima krepko siamo, ki se ne lomi in ne ulega rada A ta dobra svojstva so skoraj pri vsaki rastlini združena s slabimi Zato mnogo rastlin ni prebilo izDitov.
Z rudo ravnamo preprosto: kar nam je potrebno, ji odvzamemo, ko io sta-limo;  česar ne  poirebuiemo,   zavriemo.
Kako pa nai ravnamo z rastlinami? Kako nai pri živ« rastlini ločimo svoj-stva drugo od drugega. kako naj vza-memo eno, drugo pa zavržemo?
O  tem  pripoveduie  naslednja   povest.
O  LJUDEH.   Kl  SO  SE RODELI PREZGODAJ
»Njegova soba jc bila vsa natrpana z *aboji in polna debelih knjig, ki so bilr tiskanc z mem neznanimi posvetnitni t^-kami; povsod so stale stcklcničke z razno-barrnimi tckočinam', koSčki bakra in itU-za tcr paličicc svinca Od jutra do večera j« t rdečkastcna usnjatem jopiču. t »ivih kockastih hlafah. vcs pomazan z razmnpi neprijetno dišcčimi barvami, »kuštran fn neroden talil svinec. spajal razne bak?c-ne koštke nekaj tcbtal na majhni teht-Dici, rcnfal. hitro pihai na prste, kadar si jih jc opckcl, stopal spotikajoč se k risbam na stcni, si najprej obrisal naoč-nikc, nato pa vobal risbc skoraj dotikaje 8e papirja s tankim. ravnira, čudno bclim BMom V^asih se jt nrnadoma oetav] treii sobc ali pri oknu in stal dolgo ča;a t zaprtimi očmi in i dvignjenim obrazom molčcč in  neprcmičcn.
Plcjal sem na strebo ikednja in ga opa-zoval čez dvorii5?r «koii odprto okno. Vi-del sem modri plamcn Spiritne svetilke na mizi in nicgovo temno pojtavo. videl »cm ga. kako je scdcl in nekaj pisal v ojruljen zvezek; naočmki 10 sc lesketili hladno in modrikasto Vakor koščka lcdu Po cele urc so mt čarovniškj posli tcga človcka prilepljali na strcbo in razžigali n?ojo   radovednost   do boiečine!«
Tako pnpovcduje Gorki v knjigi »Otroška lcta« o najemniku, ki jc sta-noval   nckoč v hiši  njcgovcga  deda.
Najemnika niso marali, čcprav ni ni-komur prizadejal zla Babica je pravila, da jc »copernik«. d.ed pa ga jc obsojal, da jc »bogu sovražcn in ljudem nevarcn« Vii $o ae ga ogibali , »Bog vc, kakšen človck jc« jc govorila babica.
Dcd je godrnjal- »Sobo kvari. pod Je prežgal,   tapcte  pomazal   in  raetrgal.«
Zadcva sr je konfala tako, da so na-jemnika  spodili.
V prcjSnjt Rusiji ni bilo malo takih lju-di.  ki  »o  bili   »vsem  tuji«.
Tako je na primcr živel r \cacm pred-tncstm hiiici gubernijskega mesta Kalugr nagluSen gimnazijski profrsor Dalef Čet polnof jc bilo njcgovo okno v pritličju razsvctljeno Tam je sedel in deial — a m sedcl nad Šnlskinv zvezki, ampak nad risbami in raČuni, bavil se je z iznajd-bami.
S kaklntmi izumi sc je bavil gjmnazjjski profesor?
S čudnimi rečmi. ki iznajditclja ne obo-gatijo.
Iznajti jf hotel vlak. ki bi tckel z n-rcdno hitrostjo brcz tirov — v čmu, ko 50 se po]eg njrga po kaluškib ulicah po-grezali vozovi v blatu in st lomili kolcsa v  luknjah  na ccstah
Iznajti jc hotel popolnorrr- kovinski zra-koplov za tisof potnikov — v času, ko bi cclo navadcn tramvaj v Kalugi ogledoval' kot čudcž
Izračunaval jc rakcto za potovanjc med planeti — v času, ko jc poro^alo Časo-pisje o dvigu prcprostcga zračnega balo-na »t naT«očnosti htri\ntga občin»tva« ka-kor  o  posebno  Enamenitcm   dogodku.
A profesor se ni bavil samo z izumi. Pi-sal je tudi  knjige.
Pisal je o tcm, da »bo treba itmljo in druj^e   plancte   spraviti   ˇ   red«.
Pisal je. da »lc zemlja puiHnja* in da bo šrlc tfdaj nchala biti pustinja. ko »bo flovck gospodaril nad kDpnino, nad mor-jeiTi. nad zrakom. nad vrcmenom, nad rastlinami  in nad ;amim seboj«.
Cclo ljudjc. ki so mu bili najbližji, so ga imcli za človcka, ki »se ni rodil o pravem fasu, ampak prezgodaj« Njegov; rokopisc so t urcdniStvih izg^bljalj, rjjc govc risbe so neproufcnc odlagali v ar-hivt. njegove nažrte so tehniČne družbr zavrafalc.
Sam  jf izdajal svoje knjige.
Na vsaki knjigi jp napisano »Samoza-loiba« in natisnjen avtorjcv naiiov v fran-cošČini in ružčini; Russic. Kalonjra Tzio!-kovsky   — Rusija.   Kaluga.   Cjolkovski.
Ta naslov je bil namenjen prijatcljcTn in somišljcnikom, ki se morda najdejo kjc na svetu.
Ncdalcč od Kaluge v okrožnen) mestecu Kozlovu jc živcl drug čiovck, kl K )*. prav   tako  *rodil   »prczgtdaj«.
Čudcn moi je bil: zavrecl jc služba nadzornika postajnih ur, prodal hilieo, ki jo jc podcdoval po očctu, porabil T»e pri-brankc za nakup sadne drevesnicc in sc nasclil   r  kočici  srcdi  jablan  in   hrušk.
Čemu  jc storil  v»e?
Nc aato. da bi trgoval z jabolki in hruikat^i, marvcf zato, da bi prcobrazH rusko sadjarstvo.
Cudni. nerazumljivi »o morali biti njc-govi  nazori  Koglovčanom.
Nczadovoljen je bil z našimi »adovnja-ki, ki so tako revni, ki v njih rastejo na pol divja ali včasih cclo popolnoma divja gozdna drevesa. Povsod iste antonovke, borovinke, anisi, hruševke in brezse-menkc.
In to je še najboljše od vscga. kar imamo Le tu in tam srečamo v rastli-njakih pomjcščikov kake priscljence s ple-menitimi in nežnimi plodovi, a ti hirajo in ginejo, kakor hitro jih presadijo ia prosto.
Bivši nadzornik poetajnih ur si je za-stavil drzno nalogo: vzeti lcpoto in okos pri znamcnitih tujcsemskih sadnih drrvr-sih. ki imajo tuja imcna rcneta. bcllcfleur, calville, pomonc, bcurr^royal, in spojiti ta svojstva z odpornostjo naših skromnih antonovk.   borovink  in tenkovejk
V sadovnjaku pri Koflovu so začela ra-sti druga za drugim sadna drevesa, ki jtk-dotlcj šc nibče ni ridcl, ki jih dotlej sploh ni bilo.
Kojtlovski sadjar f« vxel cvctni pralek i »ananasnc renete« in t njim oprašil cve-torc »navadne antonovke« Eno izjned »e-men jc vjklilo in dalo drcvcsce nove vr-%te, ki   jt dobilo  imc »sjavjanka«.
Slavjanka je podedovaja od »ananas-nega« otet^ nclno, sočno in okusno meso, od »navadnc« matere pa odpornost proti mrazu. Niti mraz petih stopinj pod niJlo ni   mvgel uni<5iti   njcnih  cvetov.
. Sadjar je vael divjo usurijsko hniSko. kj je d»ma nekjc na Daljncm vzhodu, in jo križal s plemenito in ncino hruško »brurrcroyal« — »kraljcrsko maslenko«, ki je zrasla v cvetličnem lon^ku.
Ix scmcn jc zraslo pet drcvesc, pet hruik-sestra.
Prvi dve scstri se ni«ta posrcčili. Bolj-ša je bila tretja sestra »rakovka«, *e boljša četrta »tolstobcžka«, najboljše plo-dove mcd vsemi pa je imela peta sestra »Mičurinova zimska maslenka«. Tej hruSki je dal sadjar svoje lastno ime. Imenoyal se je Mičurin.
V  svojem enajstem let« jc dala ziriiska maslenka prvič  pet  in   dvajset   vclikih   in okusnih   plodov.   Leto   dni   kasneje  pa   je visclo  na  njcnih   vcjah   toliko   plodov.   Ja so $e veje skionile  do tal Tokrat nj bilo hnjšk   samo   pct   in   dvajsct,   ampak   pol-drug sto.
Od francoskcga očeta je zimska maslen-ka podcdovala fin in ncžcn okus, od asu-rijskc matcrc pa ne samo odpornost proti mrazu. ampak tudi proti udarccm : pras-kam Te hruŠkc lahko nakopičimo y shrambi kakor krompir Poškodovana mc-»ta sc prcvlcčejo s probkastim tkivom in ne  začno   gniti
To )c zgodovina ene družine, ki jt zrasla v Mičurinovi drevesnici Takih dru-žin jc vzgojil Mičurin mnogo. Smelo jt križal med seboj sadnc vrstc iz najrazlič-nejših krajev zcmeljske krogle zato, da bi sc udomačile v Rusiji, da bi v vsakem kmcčkcm sadovnjaku raslo sočno in plf-tncnito   sadjc.
V  Mičurinovcm ladovnjaku so rasli drug polcg   drugcga     potomci      »amcrikancev«,
»mongolov«, »japonccv«, »perzijccv« io • kttajcer«.
Divjo češnjo z naSih zavoll$kili st«p ie križal s plemcnito pensihransko žeStjjo, kt jc prišla z o«e strani oceana, in dobil sijajno   češnjo »idcal«.
NadaljeTanje pflhodnHč.
   Prosim,
naj ostane med nami
Stirje razstavljalci kmetijskih stro-jev pričakuiejo priznanje za uspeh, da so stroj za ličkanje, plug, kosil-nico in drobilec ovsa tako utrdili proti vlagi in rji, da )im tudi pod-nebje na dvorišču »Mladike« v Ptu-ju ne škoduje, četudi so tam že nad deset dni po zaključkn razstave.
Kmetje iz Pobrežja in Vida trdijo, da so imeli letos slab pridelek krom-pirja zaradi slabega semena. Prej-šnji teden je prispel zanje vagon se-menskega krompirja na ptujsko po-stajo.
Sedaj ugibajo, kako bo to seme obrodilo, ko pa so zanj plačali 2000 i din ležarine.
Stab za sečnjo drv v Ptuju ugo-tavlja, da še ni nasekanih dovolj drv za potrošnike. Odsek za preskr-bo razpravlja, koliko drv pritiče na osebo čez zimo. Potrošniki pa ču-tijo, da je že zima.
V  Ptuju  bo lahko leto dni  brez-plačno kolesaril po brvi čez Studenč nico    (sedaj  stane vsaka  vožnja 3B din),   kdor  bi  vedel  pojasniti,   kdai se bo začelo z gradnjo mostu poleg brvi.
V  »Tednu menz« kuharice *v  Ptn-ju ne bodo smele več pripravljati /e-dil,  ki so se  jih abonenti že nave-ličali.
Kuharicam delavsko-nameščenske menze pri »Belem križu« v Ptuju to ne ugaja, ker bodo morale svoje izkušnje vsaj nekoliko približati ku-hinjskim receptom »Slovenske kuha-rice« ali kake novejše knjige, ki do-kazrijejo, da je iz mesa, moke, slad-korja, pa tudi iz kolerabe, krompir-ja in drugih živil mogoče napraviti večvrstna in okusnejša jedila.
Te spremembe se abonenti pri »Be-lem križu« zelo veselijo. V svoji kri-tiki: »Bolje operite, pustite prevreti, preveč ne solite ali tcisajte itd.«, se bodo lahko sklicevali na Kalinško-vo. Njihova dosedanja kritika ni ime-la uspeha, ker niso navedli, čigamh receptov se držijo.
| Vsem aboneritom bi bilo prav, če M bil že prihodnji teden »Teden menz«.
   Med novorojenčki v Ptuju prevladujejo dečki
V mesecu oktobru je bilo prijavljeno Matičnemu uradu v Ptuju 93 rojstev, od teh 54 dečkov im 39 deklic.
Poročiio se je v oktobru t. 1. 19 pa-rov, urDrlo pa je 19 moških in 13 žensk.
M.Z   
   POPRAVEK
V št. 30 v članku o rekrutih na 2. strani mora glasiti v oredzadnjem odstavku »vaška godha« ne pa  »vojaška godba«.
Uredništvo.
   Člani NM iz ptujskega okraja so napravili izlet na Jadran
Kdo ni še videl našega lepega Jadrana? Mnogi bodo odgovorili, da ga še niso videii in prav tako je bilo v vrstah pn-padnikov NM tukajšnjega okraja. Neiz-tnerna želia vseh je bila videti naše morje, našo pot v svet.
Vožnja do Ljubljane je bila prijetna in je prav hitro potekala Zapeli smo nekaj pesmi ob spremljanju harmoni-karja Vidovič Mihaela. V Ljubijano smo pnspeli okrog 22. ure, kjer smo morali precej časa čakati na zvezo proti St. Petru na Krasu. Okrog polnoči smo od-rinili ti Ljubliane proti Primorski. Ob prihodu v St. Peter je bilo ponovno treba čakati na zvezo m smo šele ob 2. uri zjutraj nadaljevali pot proti na-šemu cilju. Pričelo se je svetlikati m tako smo lahko občudovali kamenito kraško zemljo, poraščeno z recikim in ntzkim grmovjem..
Vlak je drvel in vasi so zaostajale. Bližali smo se ciiju in v napetem priča-kovanju pogledovali skozi okna, da bi čimpreje zagledali morje. Malo pred pri-hodom v Reko se je res pokazala pred našimi očmi velika morska površina. Vse se je rinilo k oknom, vsi so bili ra-dovedni. Naše potovanje v Reko se je bližali h koncu. Ustavili smo se na re-škem kolodvoru, kjer smo videli vrvež večiega jugoslovanskega pristanišča. Zdelo se nam je kot osromno mravljišče.
V Reki se je bilo treba najpreje neko-liko orientirati ter šele pateni pričeti turnejo po mestu. Najbolj nas je seveda zanimala obala z vodnimi orjaki-paro-brodi, kamor nas je neizmemo vleklo. Pred nami se je odprla široka morska gladma, ob obali je bilo veliko število vodnih velikanov in malih ribiških ter motornih čolnov. Hoteli smo takoj na ladjo in na morje, vendar je bii zato še čas. Ogledali smo si vse zanimivosti Reke ter se spuščali v.pogovore z do-mačini. Pripovedovali so narn, kako je bi!o pod italijansko okupacijo. Danes so svobodni in v miru gTadijo srečno bo-dočnost  sebi in  bodočim redovom.
Po ogledu mesta smo se vrnih v pri-stanisče, ker je že bil čas vstopa v pot-niško ladjo, da odplujemo proti Opatiji. Ladja »Lovran« je odplula na široko morje. Nismo se mogli načuditi lepotam morja in Jadrana, krasnim parkom m vilam ob morju. Tov. Ropoša je od navdušenja vzklikril: »Če bom živel sto let, tega ne bom pozabtl.«
Kar hitro je potekala plovba po morju in prav kmalu smo pristali v pristanišču v Opatiji. Že od daleč nas je vabil kra-sen razgled na Opatijo, njeno lego, krasne vile in p?rke. Škoda, da tega le-tovišča nismo posetili v času poletne sezone, ko je bilo še mnogo lepše. Ta krat bi se lahko tudi kopali v morju.
Naše sopotnice so posebno zanimale posebnosti morske vode in v njej živeče živali. Po ogledu Opatije smo odšii k obali. Vkrcali smo se v čolne in odve-slali na morje. Imeli smo krasno po-poldne, dočim je bilo dopoldne nekoliko oblačno. Colnarji so nam razkazovali kraie ob obali in tolmačili zanimivosti Opatiie. Pokazali so nara tudi vilo, v katero prihaja na oddih rnarSal tov. Tito.
Čas je hitro potekal. Treba se je bilo pripraviti na povratek v Reko, od koder smo krenili nazaj proti Ljubliani in na-šemu zgodovinskemu Ptuja. Vrniii smo se zadovolini z izletom ter bomo sedaj še z večjim delovnim eianom doprina-Sali §e več za čmprejSnjo zgraditev socializma v naši Titovi Jugoslaviji.
L.P.   
Fizkultura Jesenski kros v ptujskem okraju
Sezona krosov, ki se ]e pričela v ptujskem okraju že 23. oktobra, še ni zajela zaželjenega števila fizkulturnikov. Posebno nezainteresirariost so za to po-kazale sindikalne podružnice in mladin-ski aktivi po okraju. Od teh je izvedel kros le mladinski aktiv sadjarskc-obde-lovalne zadruge Osojnik, ki je lahko za zgled vsem ostalim. Sindikati so v tem pogledu v primerjavi s prejšnjimi krosi popolnoma popustili in ne kaže, da se zavedajo pomena fizkulture pri izgradnji socialističnega človeka. Podobno stanje je tudi med telovadnimi društvi. Od 11 telovadnih društev, ki obstojajo v ptuj-skem okraju, so izvedla kros le tri in sicer TD Ptuj, Središče in Strnišče, po-slednji dve brez potrebnšh priprav. Po-hvaliti pa je posebno osnovne šo!e v okraju, od katerih jih ie že osem izvedlo svoj kros, kakor tudi ormoško gimna-zijo. Zgledno pri teh je tudi to, da so svojo nalogo opravili tudi v pogledu množičnosti. Čudno pa je, da še krosa ni izvedla nobena osnovna šola v Ptuju.
Če prištejemo 430 tekačem ki so so-delovali na krosih telovadnih društev in zadruge Osojnik, še 1637 tekačev iz osnovnih šol in gimnazije Ormož, dc-bimo prav lepo število — 2067 tekačev, kar nam da upanje, da bo plan tekačev na letošnjem jesenskem krosu kljub omenjenim nepravilnostim izpolnjen.
... V STRNIŠCU
Telovadno društvo Strnišče je v če-trtek, 27. oktobra priredilo svoj jesen-ski kros. Za tako veliko gradbišče, kakor je tovarna glinice m aluminija v Strni-šču, je bilo pričakovati najmnožičnejši kros v ptujskem okrajn. Toda pred gra-dom, kjer je bil start, se je zbralo so-razmerno majhno število ljudi — 72. Ti so bili skaraj brez izjeme udeleženci predvajaš^e vzgoje, ki se je vršila v tem času in nčenci obrtne šole. Opra-vičljiv je izostanek deilavcev Gradisa, ki so v tem času še bifi na gradbiščti ra bodo imeii poseben kros. Z njihovo nde-ležbo bi se število vsekakor podvojilo. Na tem krosn je prišJa   popotnoma   do
izraza posledica tega, če sindikalna po-družnica ne posveča nobene pozornosti fizkulturnemu gibanju. — Proga je bila lepa in borba je bila med mladinci, kjer je zmagal izkušenejši Zupanc šele v zadnjih metrih. Pri članih je sigurno zmagal že znani ptujski nogomstaš Pe-roševič. Članice so nastopiie satno tri zaradi že zgoraj omenjenih vzrokov in je zmagala z velikim naskokom nadar-jena fizkulturnica Krajnc Greta
Rezultati  so naslednji:
Mladinci na 1000 m (38 udeležencev): 1. Zupanc Milan 3,00 min.. 2. Kosi Ignac 3,04 min., 3. Raih Polde 3,09 min.
Clani na 2000 m (21 tekačev): 1. Pe-roševič Stojan 7,20 min., 2. Vnuk Lojze 7,24 min., 3. Ivančič Vlado 7,50 tnin.
Članice na 1000 m (3 udelsženke): 1. Krajnc Greta 2,27 min., 2. Terš Ivan&a 3,07 mm., 3. Zadnik Angela 4,00 mm.
...IN   V  ZADRUGI  OSOJNIK
Prvi mladinski aktiv, ki je izvedft] kros v ptujskem okraju, so bili mladi zadružniki sadjarsko-obdelovalne zadruge Osojnik. Kot taki so lahko za zgled vsem mladinskim aktivom v ptujskem okraju, saj so kros izvedli na lastno iniciativo. Ta aktiv tvori le 18 mladir-cev in mladink, od katerih je nckaj oo sottiih, tako da predstavlja navidez zelo majhna udeležba — 12 tekačev «— prav za prav stoprocentno udeiežbo. Sveto vali pa bt, da ob drugih takih priredi*-vah povabijo tudi mladino. ki ni vkljv-čena v njihovo zadrugo oziroma aktiv, pa tudl stareiše zadmžnike. — Proga je vodtla po težkem terenu, med breskr-vimi nasadi in so jo pretekR vsi nasto pajoči.
(M1adi zadružniki so se razvrstHi tako:
'Miadinci   na   1000 m   (3   udeleženci):
I.  Vesei    Milan   5,54 min.,    2. Rutar
Zdravko 5,59 min., 3. Eržin Jože 6,03 min.
Mladinke na 800 m  (9 udeleženk):
1. Markežič Rozaiija 4,55 min., 2. Žu-
ran MiHca 5,10 min., 3. m 4. Babič Mi-
Iica in Markezič Rornana 5,12 min. itd.
K.M.   
   Pionirji odreda Cirkulane so imeli kres
Cirkuiane, 27. X. 1949 Več dni smo se že pripravljali na kres. Iz vseh kra;ev smo nanosili šibja. Pri tem smo imeli tudi ve-like zapreke. Kljiit vsemu pa msroo klonili. Kresa smo se veselili m g3 hoteli na vsak nač»n pnžgati na čast 30.  obletnici  SKOJ-a.
Prižgali smc ga 26. okt. 1949 Pri-pravili so ga pionirji 3. a-razr?da. Zbralo se nas je dosti piomrjev, pri-šli pa so frudi podmladkarji. Na^prej smo zapeli pionirsko himno. Nato je imeda tov. Mlakar Ana govor ter po-vedala o herojskem SKOJ-u. Sledila je pesem: »Hej, tovariši!« Fionirji so vzklikali na čast velikemu prax-niku. Potem je sledil govor tov. uči-teljice Cobelj Marije, ki nam je po-vedala o pomenu lega velikega praz-nika. S tem v zvezi je govorila tudi pionirka Petrovič Ida o herojki Silc Majdi. Med govorora so pionirji vzklikali razna gesla. Za tem smo zapeli nekaj partizanskih in na-rodnih pesmi. Zaplesali smo Titovo in kozaračko kolo S tem je tov. Co-beljeva zaključiia s par besedami in s pionirskim pozdravom naš kres. Mi pa smo se veseli vračali domov.
Za domovino s  Titom naprej!
Pionirji   odreda   Cirkulane
   Tečaji
Za direktno sporazuraevanje med narodi, ki žeie trajen mir. jc potrc-bno, da obvladamo mednarodni jezik
ESPERANTO.
Esperantsko društvo v Ptujn pri-redi nov tečaj za začetnike v oo-vembru. Prijave sprejema in dajc pojasnila Jos. Domanjko pri MLO Ptuj.
   OPOZORILO
Odbor za organizacijo okrajne gospo-darske razstave v Ptuju poziva vse upnike, da predložijo svoie zahtevke v zvezi z gospodarsko razstavo najkasneje do 10. novembra 1949, ker se računi za-ključujejo in se po tem roku eventualne zamudne prfglasitve ne bodo upoštevale.
_^_.n      Odbor za orgamz»cUQ jokraio&
gospodarske razstave v Ptuju.
   OBVESTILO
Obveščamo Ijudstvo, da sprejemamo stranke ob delavnikih med 4. in 6. uro popoldne, ob nedeljah pa med 9. in 12. aro predpoldne.
Okrafna kontrolna komislja v Ptufu Krekova nlica.
   Živahno delo fizkulturnikov na ptujski
gimnaziji
PretekR teden je bfl na naši gimnaziji ustanovni občni zbor fizkulturnega akti-va. Po izvolitvi novega vodstva je preci-sednik tov. Kuhar Silva podala izčrpno poročilo o delu v preteklosti in obenem seznanila dijake z novimi smernicami in jih vzpodbudila k nadaljnjemu uspeš-nemu delu. Zatem je še govoril zbranim dijaik-predsedmk TD Pt»ja tov. Zadra-vec, ki je poudaril važnost fizkultnre ravno med mhdiflrj, katera se mora te-lesno in dirševno utri^vati tembolj se-daj, ko gradimo v naši državi višjo stopnjo   družbenega reda —  socializem.
Za fizkulturni znak tekmuje na našem zavodu približno 80% dijakov. Od tega je že precejšnje število mladincev iz-polnilo vse norme in doseglo vse značke, ki jim bodo podeljenc na slavnosten na-čin na fizkulturni akademiji ki je pred-videna v prihodnjih dneh. Dosedaj je osvojenih skupno 49 značk:
31  mladmskeh,
3  bronaste,
10  srebrnih,
5  zlatih.
Tudi pionir?i z veseljem tekmujejo za fizkulturni znak. Dosedaj je izpolnrlo vse norme suoipro 326 pionirjev.
Na ptujski gimnaziii obstojajo tudi posamezne sekcije za športne igre, ki so med dijaštvom zelo priljubljene. Ta-ko so odboikaši n. pr. pokazali v zad-njih časih viden napredek in so imeli v tem letu že več nastopov. Ko pa do da-nes nismo iimeli na razpolago lastnih igrišč, smo si fe-te končno z udarniškim delom začeli graditi sami. Prostor za gradnjo smo dobili na prostranem dvo-riščn dijaškega doma, kjer smo že na-redili  jame  za  skoke in   tekališče   čez
zapreke. V gradnji je že igrališče za odbojko in košarko. Najbol delavni so odboikaši, ki so vsi osvojili značke in se polnoštevilno udejstvujejo pri udar-niškem delu. Pri tem nam nudita z izku-stvi stalno pomoč prof. Zega in tov. Ju-vančeva, ki sta dala vzpodbudo za grad-njo lastnega telovadišča in igrišča. Tudi pri predpripravah za jesenski kros sta se trudila, da bi bil res množičen, kstr ie tudi v polni meri uspelo."         '  "^'
V prihodnjih dneh se bodo začela tek-movanja v vseh panogah fizkulture med posameznimi razredi. Največ izgledov za prvaka ima vsekakor osmi razred, v katerem se zraven možkih udejstvujejo tudi ženske v polni meri pri tekmova-nju.
Poleg uspešnega delovanja fizknltare ie zelo aktiven tudi šahovski krožek, ki ima zajetih precejšnjs število mladin-cev. Napaka je v tem, da se posveča premalo pozornosti vzgoji ženskega kadra, ki ga je na naši girnnaziji dovolj. Vsakoletni turnir za prvenstvo ghnna-ziie se je sicer nekaliko zakasnil, vendar sc bo začel, čim bo končano prvenstvo Ptuja, na katerem sodeluje nekaj dija-kov. Žah pa ni samc množičen, temveč je tudi kvaliteten. Rezultati sedmošoka Podkrajšek Janeza, ki je mladinski ša-hovski prvak Slovenije in je sodeloval na državnem mladinskem, prvenstvu v Nišu, ter reznltati sedmošolca Toš Mirka, ki je zasedd na mladinskem šahovskem prvenstvu Slovenije 11. mesto in se ie sedai razvil že v močnega igralca, nam zagotavljajo, da je tudi šah začel s pra-vilnim deiom.
Če pregiedsmo delo fizkulture na naši gfmnaziji na   splošno.  iahko   s  prepriča-
niem trdimo, da bo žela vidnejše uspehe kot dosedaj- Z veseljem lahko ugotovi-mo, da bomo s takim delom, kot je vidno že v začetku šolskega leta, skoraj do-segli višino v iizkulturnern gibanju, na kateri so n. pr. ceijska in Ijubljanske gimnazije.
Ce bomo tako ocenih vlogo, ki jo mora imeti mladina v fizkuiturnem pokretu, če bomo tudi v fizkulturnem delu od-ločno ovrgli staro gledanje, da naj mla-dina }e vedno slepo sledi drugim in bo-mo v vsakem trenutku tudi mladino r Ijubeznijo uvajali v množično udejstvo-vanje v fizkulturno in v organizacijsko strokovno delo, bomo s tem ustvarili eno najvažnejših osnov za pravilen in množičen razvoj naše fizkuiture       K. E.   
TEORIJA V ZADRU2NI PRAKSI
Omejevanje vpliva mraza na ozimna žita
Dipl.  1ng. Zorec  Egon
Med najvažnejše činitelje, ki vpli-vajo na razvoj rastlin, je prištevati toploto, katere primerno količino potrebuje vsaka rastlina, da se lahko tekom svoje -astne dobe pravilno raz-vije in pravočasno dozori, Vsaka pcksamezna vrsta rastlin, celo vsaka rastlina iste vrste pa ima glede mno-žine toplote svo^e posebne zahtevo. Ker pa more vsak kraj nuditi le tamkajšnfim podnebnim razmeram odgovarjajočo stopnjo in količino toplote, lahko v posameznih krajih uspevajo le one rastline, ki jim te-korfl vegetaciiske dobe razpoložljiva množina toplote zadostuje. Pšenica uspeva le v krajih, kjer je srednja letna toplota vsaj +14° C, koruza pa v krajih, kjer znaša +19° C. Tu-di kalilna toplota posaraeznih semsn je različna. Seme pšenice in rži lahko sejemo že v jeseni, dočim mor^mo oves iii ječmen sejati spomladi (ječ-men tudi v zgodnji jeseni), ker ne preneseta hujšega mraza. Iz tega sle-di, da je mogoče v posameznih kra-jih  sejati  le tiste  rastline,  ki   tam-
kajšnjim vremenskimi prilikam od-govarjajo, sicer podležejo mraru ali pa tma isti nanje kvaren vpliv.
Oglejmo si vpliv mraza na ozimna žita. Ozimna žita so tekom svojega razvoja v jesenskem, zimskem in spomladanskem • času izpostavljena trern nevarnostim, in sicer: zadušitvi, izsiišitvi in zmrznjenju.
Rastline se lahko zaduše pod pre-debelo plastjo snega, ki ga na po-vršini pokriva še zleden^la plast sne~ ga, ki ovira rastline v dihanju, ki predvsem s tem v tem času izraža-jo svoje življenje. Posebno nevaren je rastlinam mraz v mesecih o-kto-bru in marcu, kajti v tem času se sneg čez dan tali. ponoči pa zmr-zuje, kar povzroča nastajanje le-dene skorje na snegu, ki onemogoča dostop zraka rastlinam. V tem pri-meru je edina pomoč v tem, da raz-bijemo ledeno plast z brano ali valjarjem ter na ta način omogoči-mo prezračenje. Da ae ozimno žito v jeseni premočno ne razraste, pr\ moramo poskrbeti s pametnim  gno-
j enjem z dušičnimi gnojili in s tem. da  setve  ne  izvršimo  prerano.
Rastlinam grozi nevarnost tudi za-radi izsušenja. V brezsnežni zimi, zlasti v februarju in marcu je preko dneva večkrat sončno in vetrovno, kar ima za posledieo veliko izhla-pevainje vode. Ker pa koreninice rve morejo dovajati rastlinam iz zamrzle zemlje dovolj vode, se rastlinsko sta-ničevje vedno bolj suši in njegova napetost (turgescencija) pada, kar povzroča ovenelost rastline. Isti slu-čaj nastane v brezsnežni zimi tudi zaradi tega, ker je zeralja izpostav-ljena toplotnim izpremembam. V tem primeru zavzame zemlja pri zmrznjenju večjo prostornino, kar povzroča pretrgovanje koreninic, ki dovajajo vlago iz spodnje, nezmrz-njene plasti. Rastline so zaradi tega nekako izvlečene iz zemlje in jih je treba na zeraljo ponovno pritis-niti. V takem primeru je treba čim prej uporabiti valjar. Zaradi izsu-šenja trpe rastline najbolj na vlažni zemlji,
Največ škode pa prizadene rastli-nam mraz neposredno. Da so posa-mezne rastline, celo iste vrste. ra?-lično odporne proti nizki temparat'!-ri,   nas   prepriča   pogied   nan^e     po
mrzlih nočeh. Na kakšen način ds-luje mraz na rastlinske dele, so ob-stojala do nedavna različna mnenja in razna strokovna naziranja, ki so deloma pojasnjena z znanstvenimi poskusi. Rastline so sestavljene iz majhnih mehurčkov, imenavanih ce-lic, ki jih oklepajo celične mrenice, notranjost pa izpolnjuje pratv>-rivo (protoplazma) in celični sok. Prva je sestavljena pred vsem iz beljakovin, tolšč, nekaj vode in malo mineralnih soli. Mraz deluje na te sestavine rastlinskih celic tako, da voda, ki se nahaja v celicah, ob na-stopu mraza iz njih izstopi v med-celicne prostore, kjer zmrzne. V tem primeru prevlada v celicah preve-lika zgoščenost raznih soli, kar po-vzroča sprernembo protoplazme, ki mora prenehati s svojim delova-njem po preteku gotovega časn Domneva, da se pri zmrznjenju rast-lin razpočijo posamezne celačne mre-nice, je ovržena. Ce bi bila ia domneva točna, bi morale v zmrzl'h rastlinah celice takoj odmreti. Iz iz-kušenj pa vemo, da mraz ne škodu-je, zlasti. ako ni preoster in če ota-litev rastline nastopi polagoma Zmrzlo ceiično vodo. ki se počaiii stali, staničevje zopet vsrka in s tem
omogoči zopetno delovanje protoplaz-me. Drugače pa je v slučaju, če po mrzli noči nastopi toplo vreme, ker se takrat za taljenje potrebna toplo-ta odvzame sosednjim celicam, k: zaradi  tega propadejo.                   J
Naša ozimna žita so prilagojena tudi ostrejšemu mrazu in ga prebi-jajo brez posebne škode. Skodujejo pa jim seveda hitre toplotne izpr<?-membe. Dotik zmrzle rastlme s pr-stom povzroči, da ostane dotično mesto rjavkasto — znak, da so tam uničene celice. Mraz povzroča manj-šo odpornost rastiin, ki postajajo la-že dostopne rastlinskim škodljiv-cem. Na izumrlih in od mraza or>la-belih rastiinah se rada razpase sn<^-žena plesen (fusarium mvaie), ki večkrat povzroča znatno škodo.
Da omejimo škcKiljive vplive, ki jim je tekom zirnskega časa lzpc-stavljeno ozimno žito, je treba sejaLi dpbro, težko in izpoteno serae v sti-ttip zemljo z naravnira površjem. Po-gtiojiti je treba s fasfatnim: m kali-jevimi gnojili ter le z manjšo koli-čino dušičnih gncjil. Vodo je treba iz razorov in mokre zemlje olvajati, ker sicer rastline pod škodljivimi vplivi neugodne zime še boli trpijo.