3
62
2001 GOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
Olga Drofenik, Marko Radovan
Andragoški center RS
EVALVACIJA SREDNJEŠOLSKEGA
FORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA
BREZPOSELNIH
UVOD
UTEMELJITEV, AKTUALNOST IN CIUI
EVALVACIJE
N
<
Q£
O.
Z
N
<
Z
Program izobraževanja brezposelnih oseb (v nada¬
ljevanju Program 5000 ali Program) sprejema vsako leto
Vlada RS kot enega ključnih programov aktivne politike
zaposlovanja. Programa 5000 za prvi dve šolski leti,
1998/99 in 1999/2000, določata dva temeljna cilja: dvig
izobrazbene ravni brezposelnih oseb in zmanjšanje
strukturnega neskladja na trgu dela. Oba sta bila opera¬
cionalizirana s številom 5000 brezposelnih, ki bodo
vključeni v Program. Kot prednostna ciljna skupina so
bili določeni mlajši brezposelni, brezposelne osebe brez
poklicne ali z neustrezno poklicno oziroma strokovno
izobrazbo; ob tem je še opozorjeno, daje treba zaradi
specifičnosti populacije brezposelnih oseb brez poklicne
izobrazbe predhodno zagotoviti možnosti za uspešno
poklicno izobraževanje; med možnosti so navedeni
različni pripravljalni programi kot »funkcionalno
opismenjevanje, metode in tehnike učenja«.
Brezposelni so se v obeh šolskih letih izvajanja
Programa vključevali v različne izobraževalne
programe, ki so bili določeni na podlagi ocene potreb
po kadrih: v programe osnovnošolskega izobraževanja,
splošne, poklicne in strokovne izobrazbe na sekundarni
stopnji, za pridobitev višje in visoke izobrazbe ter v
pripravljalne programe. Samo v prvem letu so bili
brezposelnim na voljo tudi verificirani programi
usposabljanja in izpopolnjevanja.
Brezposelni se lahko vključujejo v programe, ki se
izvajajo pa načelih rednega izobraževanja mladine, in
programe, ki se izvajajo po načelih izobraževanja
odraslih. V okviru zadnjega sta možna dva glavna
načina vključitve: v organiziranih oddelkih, v katerih
so vsi brezposelni, in v skupine z drugimi odraslimi,
ki so se vpisali na podlagi razpisanih mest za izobra¬
ževanje odraslih. Z vključitvijo v Program pridobijo
brezposelne osebe status udeleženca v izobraževanju
in zato niso več v evidenci brezposelnih 1 ; pravice iz
tega naslova jim mirujejo.
Program 5000 je prinesel v slovenski prostor
pomembne novosti. Z njim si je Vlada RS postavila
zahtevne cilje in zagotovila tudi zelo velika finančna
sredstva. Zato je razumljiva odločitev načrtovalcev
Programa 5000, da evalvira s programom določene
cilje, ukrepe in učinke. Aktualnost evalvacije pa ima še
širše ozadje: omogoča tudi vrednotenje Programa 5000
po njegovem prispevku k razvoju človeških virov. Za
razliko od številnih drugih ukrepov aktivne politike
zaposlovanja ima Program 5000 tudi dolgoročno
naravnane izobraževalne cilje, kar pomeni premik na
področju uravnavanja trga delovne sile od ukrepov,
naravnanih na kratkoročne učinke (čim hitrejša
zaposlitev), k ukrepom, katerih učinki so lahko
pokažejo šele na daljši rok.
Evalvacijsko študijo je po naročilu Zavoda RS za
zaposlovanje pripravil Andragoški center Slovenije.
Evalvacija je načrtovana za obdobje treh let; v 1999/
2000 letu so bili v evalvacijo vključeni brezposelni obeh
šolskih let (1998/99 in 1999/2000), v drugem 2 in tretjem
letu pa naj bi študija zajela smo vzorec na novo
vpisanih; zadnje leto pa ponovno vse brezposelne v
Programu, ki so bili vključeni v evalvacijo ACS.
Cilji evalvacije določajo presojo kakovosti: izbora
ključnih subjektov Programa 5000; procesov
izobraževanja brezposelnih - pri vrednotenju samega
izobraževalnega procesa smo ocenjevali, ali priprava in
izvajanje izobraževalnega procesa zagotavljata, da sploh
more priti do ustreznih izobrazbenih učinkov, ne pa
samih rezultatov izobraževanja pri posameznih
udeležencih; učinkov Programa na posameznike -
udeležence izobraževanja, na doseganje temeljnih ciljev
Programa 5000 in na omrežje organizacij in programov.
Rezultat presoje je informacija zaposlitveni in šolski
politiki, kaj naj na podlagi rezultatov spremeni, izboljša
ali ukrene. Izsledki preučevanj teh procesov omogočajo
^ 2
Tisti, ki imajo možnost pridobiti si strokovno izobrazbo le z opravljanjem individualnih izpitov (kot občani), ostanejo v evidenci brezposelnih, vendar
pridobijo prav tako pravico do plačila izpitov, modularnih oblik izobraževanja in povrnitve potnih stroškov, povezanih z izobraževanjem .
Evalvacija za drugo leto ne poteka.

63
XXXII
VZGOJA IN
po prvem letu raziskovanja ocenjevanje, ali in pod
kakšnimi pogoji je mogoče pričakovati uresničevanje
ciljev Programa 5000 in ocenjevanje, ali so bili cilji
programa 5000 doseženi tako z vidika Vlade kot z
vidika posameznih subjektov in njihovih pričakovanj.
Ciljna skupina evalvacije so bili brezposelni odrasli, ki
so v okviru Programa 5000 obiskovali izobraževalne
programe formalnega srednješolskega poklicnega in
strokovnega izobraževanja odraslih in so imeli v času
od 1.9. do 31. 12. 1999 sklenjeno z Zavodom pogodbo
o izobraževanju.
PREDSTAVITEV REZULTATOV EVALVACIJE
Evalvacija Programa 5000 je zajemala naslednje
subjekte:
- udeležence »Programa 5000« (vzorec 1. in vzorec
2 .),
- ravnatelje, vodje izobraževanja odraslih in učitelje
v izvajalskih organizacijah,
- svetovalce zaposlitve in organizatorje
izobraževanja v območnih službah in uradih
Zavoda RS za zaposlovanje,
- predstavnike Ministrstva za šolstvo, znanost in
šport, Ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve ter Zavoda RS za zaposlovanje.
Od 4181 brezposelnih, ki so imeli sklenjene učne
pogodbe, smo anketirali 1320 brezposelnih: z 990
brezposelnimi je bila opravljena telefonska anketa,
s 330 pa skupinski intervju. Sodelavci ACS so
intervjuvali 66 ravnateljev in vodij izobraževanja
v srednjih šolah, 18 direktorjev ljudskih univerz in
9 ravnateljev zasebnih izobraževalnih organizacij,
ki so sodelovale v Programu, ter 190 učiteljev, ki so
poučevali brezposelne v Programu 5000 3 . Na območnih
službah in uradih za delo so sodelavci ACS intervjuvali
vse organizatorje izobraževanja (13) in izpeljali pisno
anketo s 43 svetovalci; intervjuje so izpeljali tudi
z 8 vodilnimi politiki in strokovnjaki v Ministrstvu za
šolstvo, znanost in šport, Ministrstvu za delo ter Zavodu
RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ).
Ugotovitve o udeležencih
Med udeleženci Programa 5000 so prevladovali
mladi do 25 let (60 %) in taki, ki so imeli končano OŠ
ali manj (55 %).
Slika 2: Stopnja izobrazbe (v %)
V veliki večini so samski (72 %); skoraj 70 % je bilo Oč
brezposelnih več kot eno leto. Brez delovnih izkušenj
jih je bilo 42 %. Q-
Slika 3 prikazuje čas, ki je minil od zaključka
prejšnjega šolanja: samo pri 18 % udeležencev je minilo
manj kot eno leto od tedaj, ko so se redno šolali.
5 let 10 let 15 let 15 let
3 Vsi grafični prikazi so iz vira: Raziskovalno poročilo Evalvacija Programa 5000, ACS 2000.
Z
<

3 2001 XXXII V)Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
64
Pred vključitvijo v program 5000 se jih je izobraže¬
valo 31 %, od tega večinoma v programih neformalnega
izobraževanja (60 %).
Velika večina se jih je odločila za vključitev v
Program 5000 prostovoljno (98 %). Največ anketiranih
je bilo vpisanih v program triletnega poklicnega
izobraževanja (54 %), sledijo programi srednjega
strokovnega izobraževanja (38,5 %) in programi
poklicno tehniškega izobraževanja (7,9 %). Večji del
(64 %) brezposelnih seje vpisalo v Program 5000 v
prvem letu (1998/99). V štiri vrste izobraževalnih
programov je bilo vpisanih skoraj 60 % anketiranih
(ekonomsko-komercialni tehnik - vključno z diferen¬
cialnim programom - 26 %, trgovec 20 % in gostinska
dela 12,2 %); ostali udeleženci v 19 drugih programov.
Najpomembnejše ugotovitve, ki izhajajo iz rezultatov
raziskovanja značilnosti vzorca udeležencev, njihove
motivacije za izobraževanje in njihovimi težavami v
času izobraževanja v Programu 5000, smo v študiji
strnili takole:
_ Udeleženci Programa 5000 uvrščajo med glavne
razloge za izobraževalno nedejavnost pred vključitvijo
M v Program in za ovire v času izobraževanja tiste ovire,
ki izhajajo iz njihovega materialnega položaja (niso se
^ izobraževali, ker so bili zaposleni - 34%, zelo slab ali
slab materialni položaj v času izobraževanja - prek
40 % anketiranih).
Z vso resnostjo je treba upoštevati tudi razlog, ki ga
— navajajo na drugem mestu, to pa je prepričanje, daje
izobraževanje nekoristno (16 % udeležencev). Teorija in
praksa izobraževanja manj izobraženih brezposelnih
opozarjata, daje takšno prepričanje pogosto in da gaje
O- mogoče zmanjševati samo z dobro načrtovanimi in
kakovostno izpeljanimi programi na področju
izobraževanja, zaposlovanja, socialnega varstva,
tehnološkega in lokalnega razvoja.
Čeprav je bil Program zastavljen tako, da udeleženci
v času šolanja ne bi delali, je delež takih, ki jim drugi
viri niso zadoščali za preživljanje, relativno visok; 14 %
jih je med šolanjem delalo.
LU
Slika 4: Način preživljanja brezposelnih med šolanjem (v %)
N
<
Z
<
drugo
zaposlen/dela
socialna podpora
denarno nadomestilo
oz. denarna pomoč
zavoda ZZ
preživljal me je nekdo
drug
Skoraj 40 % seje preživljalo s pomočjo staršev,
partnerjev ali otrok; ostali so bili odvisni od pomoči
ZRSZ ali od socialne podpore.
Kako so udeleženci ocenjevali materialne možnosti v
času šolanja, prikazuje slika 5.
Slika 5: Ocena brezposelnih o materialnih pogojih
v času šolanja (v %)
zelo slabi niti dobri, dobri zelo
slabi niti slabi dobri
Skoraj polovica jih je ocenila kot slabe ali zelo slabe.
Čim starejši so udeleženci izobraževanja, slabše so
ocenili svoj materialni položaj: več kot 60 %
udeležencev med od 31 do 35 in od 36 do 52 let ga je
ocenila kot slabega ali zelo slabega.
Preučevanje motiviranosti za izobraževanje je
pokazalo, da stališča zaposlovalcev in izobraževalcev o
nemotiviranosti te ciljne skupine niso povsem
utemeljena. Udeleženci so z visoko povprečno oceno
(4,5) ocenili motiva »večja možnost zaposlitve« ter
»izboljšanje izobrazbene ravni«; pomembna sta tudi
motiva »pridobitev višje izobrazbe« in »boljša
usposobljenost za delo« (povprečna ocena 4,4).
Strokovno osebje pa je te motive (»pridobitev novega
znanja«, »zboljšanje izobrazbe« in »druženje«) ocenilo
z nižjimi ocenami; tako so npr. učitelji ocenili motiv
»zviševanje izobrazbene ravni« s povprečno oceno
nekaj nad 2,5.
Zavedati se moramo tudi, da lahko visoka
ocena motiva »večja možnost zaposlitve« kaže
motiviranost brezposelnih za izobraževanje tudi tako,
da brezposelni takoj, ko dobijo zaposlitev, prekinejo
z izobraževanjem.
Kot pomemben kazalnik motiviranosti je tudi mnenje
udeležencev, kaj bi radi storili po končanju
izobraževanja - prek 80 % anketiranih (n = 48!) bi po
končanem izobraževanju v Programu 5000 rado
nadaljevalo izobraževanje. Na odločitev o nadaljnjem
izobraževanju vpliva bistveno manj kot izpolnjena
pričakovanja starost anketiranih: od mladih anketiranih,
starih do 20 let, bi jih nadaljevalo izobraževanje

65
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ 2001 XXXII
86 %, od anketiranih, starih od 36 do 52 let,
pa 75 %.
Na veliko motiviranost brezposelnih
za vključitev v Program 5000 kažejo tudi
odgovori svetovalcev ZRSZ, ki so na
vprašanje, kako je potekalo informiranje
o možnostih vključitve v Program 5000,
navedli, »da so se zanimali brezposelni
sami« (68 % svetovalcev).
Predstavljene ugotovitve opozarjajo na to,
da so bili v letu raziskovanja v Program 5000 vključeni
brezposelni, ki so bili motivirani za izobraževanje. To
postavlja pred načrtovalce programa kar nekaj opozoril:
- Velika motiviranost udeležencev je ublažila
pomanjkljivosti v procesih izbire udeležencev
in izvajalcev Programa 5000, pri pripravi in
izpeljavi izobraževanja; nerešeno ostaja
vprašanje, kako je to vplivalo na večji uspeh
udeležencev v Programu 5000. Z raziskavo
na to vprašanje ni bilo mogoče odgovoriti,
ker za to ni bilo na voljo ustreznega
kazalnika - ta pa je, ali so brezposelni
uspešno končali izobraževanje v roku,
ki ga je določil ZRSZ. Samo
predpostavljamo lahko, da ni bilo tako,
saj je po prvem letu izvajanja Programa
5000 končalo samo 48 udeležencev.
Izobraževalne organizacije so podaljše¬
vale roke za dokončanje izobraževanja.
- Načrtovalci in izvajalci Programa 5000
se morajo pripraviti na to, da bo treba v
prihodnjih letih vključevati v Program
5000 tudi vedno več takih brezposelnih,
ki bodo ocenjevali izobraževanje kot
nekoristno pri urejanju lastnega socialno
ekonomskega položaja.
Slika 6: Informiranje o Probramu 5000 (v 1
pri svetovalcu na zavoduZZ
pri znancih, prijateljih
iz oglasa v časniku, na radiu, TV
sam/a sem se pozanimal/a
v izobr. org,
drugo
Bolj problematična pa je vsebina pogovorov z
brezposelnimi pred vključitvijo v Program. Večina
svetovalcev se je z brezposelnimi pogovarjala o
obveznostih do Zavoda, plačevanju stroškov
izobraževanja in možnostih za zaposlitev.
O značilnostih poklica že bistveno manj, o zahtevnosti
programa ter o možnostih za nadaljnje izobraževanje
pa še manj (slika 7).
N
Slika 7: Vsebina pogovorov med svetovalcem zaposlitve na Zavodu
in brezposelnim (v %) ^
15
15 ^
15
o obveznostih do zavoda med izobr.
o plačev. stroškov izobr.
o možnosti za zaposlitev
o vpisnih pogojih
o značilnostih poklica
o vsebini programa
o zahtevnosti programa
o izobr. org., ki izvaja program
o možnostih za nadaljnje izobr.
o drugem
Ugotovitve o procesih izbire - brezposelnih,
programov in izobraževalnih ustanov
Raziskovanje ustreznosti in kakovosti postopkov
izbire brezposelnih v Program 5000 je zajemalo potek
informiranja brezposelnih, ustreznost kriterijev za njihov
izbor in način obravnave brezposelnega. Kakovost se
kaže predvsem v izčrpnosti in pretoku informacij, v
seznanjenosti in transparentnosti postopkov,
uporabljenih kriterijih in zavzetem ter usklajenem
delovanju vseh subjektov, ki pri tem sodelujejo.
Slika 6 pokaže, da so brezposelni dobili informacijo
o možnostih izobraževanja v Programu najpogostejše
pri svetovalcih na območnih službah. Čeprav je
ZRSZ vložil velika sredstva v promocijo Programa
5000, je manj kot 10% anketiranih udeležencev navedlo,
da so dobili informacijo prek oglasov ali zloženke
ZRSZ.
Drugi sklop ocenjevanja kakovosti procesov izbire
vključuje merila za izbor in sodelujoče subjekte.
Svetovalci so v ustreznem obsegu (prek 90 %
svetovalcev) upoštevali pri izbiri brezposelnih za
izobraževanje samo en element - poklicni interes
posameznika; prenizek pa je delež svetovalcev, ki so
upoštevali pri izbiri tudi vrste delovnih izkušenj (manj
kot 40 % svetovalcev) in delovno dobo brezposelnih
(samo 5 % svetovalcev) - čeprav je imelo skoraj 60 %
brezposelnih že delovne izkušnje. Med kriteriji za
vključitev brezposelnih v Program je največ svetovalcev
v celoti upoštevalo opredeljene potrebe po izobraževanju,
motivacijo ter interese brezposelnih (prek 80 % sveto¬
valcev) in izobrazbo brezposelnih (60 %).
N
Z
<

66
3 2001
GOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
Še bolj kritični pa so rezultati evalvacije glede izbire
izvajalcev v Programu 5000: skoraj 60 % ravnateljev/
direktorjev ni poznalo kriterijev za izbor; v visokem
odstotku pa so tudi ocenili izbiro izvajalcev kot
neustrezno (skoraj 40 %) ali delno ustrezno (15 %).
Ugotovitve o organizacijskih pripravah in
kakovost izpeljave izobraževanja v
Pri pripravah je sodelovalo kar 84 % vseh ravna¬
teljev, učitelji pa le iz 44 % izobraževalnih organizacij.
To ocenjujemo kot pomanjkljivost, saj so prav organi¬
zacijske priprave v izobraževalnih organizacijah
najboljša priložnost za spoznavanje značilnosti ciljne
skupine udeležencev, določanje okvirov za prilagajanje
izobraževalnega programa ter menjavanje potrebnih
informacij med vsemi subjekti, ki sodelujejo pri
organiziranju in izpeljavi izobraževalnega procesa.
Organizirani oddelki brezposelnih sodijo med
posebne organizacijske značilnosti Programa 5000,
_ pripomogli naj bi k hitrejšemu poteku izobraževanja,
večjim prilagoditvam izpeljevanja izobraževalnega
N programa, k bolj sistematičnemu in učinkovitemu
spremljanju napredka udeležencev. Večina brezposelnih
^ je bila vključena v mešane oddelke odraslih in
brezposelnih (67 %). V organiziranih oddelkih, kjer so
bili samo brezposelni, je poučevalo le 39 % anketiranih
učiteljev. Glede kakovosti organizacije in izpeljave
— izobraževalnega procesa sta obe obliki primerni, in to
pod pogojem, da se uporabljajo oblike dela, primerne
značilnostim udeležencev.
V raziskavi je sodelovalo približno 10 % vseh
učiteljev, ki v izobraževa l nih organizacijah, zajetih v
evalvacijo Programa 5000, poučujejo brezposelne.
Pri izbiri učiteljev so v izobraževalnih organizacijah
upoštevali predvsem formalne kriterije strokovnosti;
^ več kot 90 % anketiranih učiteljev je že imelo vsaj
nekaj delovnih izkušenj (dve leti in več), večidel kot
redno zaposleni učitelji mladine ter honorarni sodelavci
za izobraževanje odraslih v svojih izobraževalnih
organizacijah ali kot zunanji sodelavci organizacij -
LU izvajalk Programa 5000. V Programu 5000 je skoraj
90 % učiteljev poučevalo honorarno, 9 % pa jih je
M dopolnjevalo svojo učno obveznost s poučevanjem v
oddelkih za odrasle. Velik obseg honorarnega dela
— negativno vpliva na kakovost dela učiteljev: večina
, (skoraj 90 %) teh učiteljev se ni dodatno usposabljala
za delo z brezposelnimi, kar tretjina se ni nikoli
^ strokovno usposabljala za opravljanje svojih nalog pri
^ izobraževanju odraslih; učitelji slabo poznajo temeljne
cilje Programa 5000, skoraj 40 % jih nima informacij
d,-, gi e d e možnosti strokovnega izobraževanja, ki so del
Programa 5000, skoraj polovica jih meni, da so za
^ izobraževanje odraslih le delno usposobljeni.
Uvodni pogovor in izobraževalni načrt sta bila v
Program 5000 vpeljana kot temeljna kazalnika kakovosti
prilagajanja izobraževalnega procesa posameznemu
udeležencu izobraževanja. Vendar so pogovor opravili
samo v 55 % izvajalskih organizacij; v manj kot polovici
organizacij pa so pripravili individualni izobraževalni
načrt na ravni programa ali na ravni predmeta. Analiza
odgovorov vodij izobraževanja in učiteljev je tudi
pokazala, da bo potrebno zvišati raven kakovosti
priprave in izpeljave obeh instrumentov.
Na ravni izobraževalnega programa in posameznega
predmeta je bilo ugotovljenih kar nekaj negativnih
posledic, ki jih je povzročilo zmanjševanje obsega ur
organiziranega pouka. Po mnenju učiteljev prav manjši
obseg ur zelo vpliva na odločanje o tem, katere vsebine
bodo obdelali in katerih ne. Obseg ur organiziranega
izobraževanja v primeijavi z izobraževanjem mladine
bi lahko bil manjši predvsem zato, ker imajo odrasli
največkrat že precej znanja in delovnih izkušenj.
Ta kriterij pa ni bil dovolj upoštevan niti pri izbiri
brezposelnega za program niti pri prilagajanju vsebin
pri vodjih izobraževanja niti pri učiteljih. Posebno
pozornost je treba nameniti tudi odgovorom učiteljev, ki
so navajali, da posamezne vsebine izpuščajo, ker so za
udeležence prezahtevne, saj tako izhodišče postavlja
pod vprašaj doseganje enakovrednih standardov in sploh
kakovosti znanja, ki si ga pridobijo brezposelni v
izobraževanju. Manjši obseg ur po navedbah učiteljev
vpliva tudi na večjo uporabo klasičnih metod izobra¬
ževanja, npr. predavanja (69 % učiteljev), saj za bolj
aktivne metode dela nimajo dovolj časa. Do največjih
krčenj ur prihaja pri strokovnoteoretičnih predmetih,
nekatere vsebine morajo predelati udeleženci sami s
samostojnim učenjem: vodje izobraževanja odraslih in
učitelji so pri svojem delu opažali povečano potrebo po
samostojnem učenju, po pripravi ustreznega gradiva
in virov za samostojno učenje ter seznanjanju
udeležencev z njimi.
Kakovost izpeljave izobraževanja brezposelnih sodi
med ključne cilje evalvacije Programa 5000, zato nas je
zanimalo, ali vključene izobraževalne organizacije same
načrtno spremljajo svojo kakovost in kako to naredijo.
V približno polovici izobraževalnih organizacij že
spremljajo različne dejavnike, ki vplivajo na kakovost
njihovega dela: predvsem spremljanje objektivnih
izstopnih podatkov o uspešnosti, pa tudi podatkov o
prehodnosti udeležencev izobraževanja; učitelji sproti
spremljajo napredek udeležencev, zaznavajo težave
in iščejo primerne rešitve. Šibka stran spremljanja
kakovosti pa je v tem, da se pojem evalvacija še vedno
zelo močno povezuje s postopki preverjanja in ocenje¬
vanja znanja in premalo širi na vključevanje različnih
vhodnih, procesnih in kontekstualnih dejavnikov, ki so v
izobraževanju odraslih zelo pomembni; od kakovosti

67
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN J\E 2001 XXXII
le-teh je namreč precej odvisna tudi kakovost dosežkov.
Tudi ZRSZ je spodbujal predvsem spremljanje
izobraževanja na nacionalni ravni - izobraževalne
organizacije so morale v glavnem preverjati udeležbo
(prisotnosti pri pouku), uspešnost in napredovanje,
premalo pozornosti pa je bilo namenjeno spremljanju
drugih dejavnikov, od katerih je zelo odvisna uspešnost.
Ugotovitve o širših družbenih učinkih Programa
5000 na zaposlenost in zviševanje izobrazbene
Temeljni cilji Programa 5000 so po svoji naravi
dolgoročni, zato je za ocenjevanje širših družbenih
učinkov Programa še prezgodaj. So pa bili v evalvaciji
opredeljeni kazalniki, ki omogočajo ocenjevanje, ali so
aktivnosti resnično usmerjene k obema dolgoročnima
ciljema in omogočajo tudi ocenjevanje sprememb
oziroma vpliva Programa na ravni udeležencev; učinke
temeljnih ciljev na državni ravni in deloma tudi na
območjih območnih služb ZRSZ ter vpliva Programa na
mrežo izobraževalnih organizacij.
Ker je v času izpeljave terenskega dela raziskave
(maj 2000) izobraževanje v Programu končalo samo
48 udeležencev (nekaj manj kot 5 % vzorca 1),
37 udeležencev (4 %) pa ga je prekinilo, v nadaljnji
predstavitvi izbranih rezultatov govorimo o tendencah
v vzorcu, ki pa niso nujno statistično značilne.
Odstotek tistih, ki so končali izobraževanje, je
pravzaprav nizek, zlasti če upoštevamo merila za
izbor udeležencev. Med bistvenimi kazalniki o
doseganju ciljev Programa je način preživljanja
brezposelnih po uspešno končanem programu.
Slika 8: Način preživljanja po končanem izobraževanju (v %)
39
0 10 20 30 40
Vsak drugi anketirani še išče službo, dobra tretjina
jih ima službo za določen ali nedoločen čas, skoraj
40 % jih še vedno preživljajo drugi (starši, partnerji,
otroci), dobra desetina jih dobiva socialno podporo
centra za socialno delo.
Pozitivno pa ocenjujemo stališča udeležencev, o
usklajenosti med izobraževanjem in pridobljenim delom
po končanem programu: kar 75 % jih je izjavilo, da sta
obe kategoriji usklajeni; preseneča po neseznanjenost
svetovalcev: samo 7 % je bilo seznanjenih, da so se
udeleženci izobraževanja zaposlili.
Pri ocenjevanju učinkov Programa na zviševanje
izobrazbene ravni je najpomembnejša ugotovitev, da bo
treba ohranjati obseg vključitev brezposelnih tudi v
obdobju do leta 2006 (od 5300 do 5800 letno). Da bi to
lahko uresničili, bo treba več vlagati v že vpeljane
podporne projekte (programi za podporo brezposelnim
za ponovno vključevanje v izobraževanje, učna pomoč,
finančne spodbude, usposabljanje izvajalcev,
sodelovanje socialnih partnerjev) in razviti še nove
podporne projekte (razvoj priložnosti v lokalnem okolju
za ohranjanje znanja in usposobljenosti).
Poleg samega obsega pa je zelo pomembno tudi
zagotavljanje ustrezne strukture vključitev brezposelnih
v izobraževalne programe po celotni vertikali.
Dosedanji trendi vključitev kažejo na nesprejemljivo
tendenco vključevanja v krajše izobraževalne programe;
zagotoviti pa je treba povečanje izobraženosti do ravni
štiriletne srednješolske izobrazbe in nadaljnje izobra- _
ževanje za pridobitev višje- in visokošolske izobrazbe.
Rezultati preučevanja učinkov na mrežo izvajalcev M
so pokazali na neustrezno razmestitev programov, kije
v prvem letu povečala razlike v dostopnosti do izobra- ^
ževanja med območnimi službami ZRSZ, in to po obeh
vidikih - krajevnem in izobrazbenem: v območni službi s/
Murska Sobota (delež brezposelnih skoraj 25 %), je bilo
v Program 5000 vključenih nekaj več kot 3 % brezpo- —
selnih; v mariborski območni službi (25 % brezposelnih)
je bilo vključenih 8 % brezposelnih; v ljubljanski službi Oi
(12 % brezposelnih) se jih je vključilo v Program 8%.
Povečevanje neenakosti z vidika izobrazbene ravni so O-
pojavlja v istih območnih službah. Program 5000 je zato
potrebno načrtovati tako, da bo pospešeno razvijal
kakovostno izobraževalno ponudbo in stimuliral
brezposelne za bolj množično izobraževanje po celotni
vertikali in zmanjševal velike razlike v krajevni
dostopnosti med posameznimi območnimi službami.
Širši družbeni učinki so bili ocenjeni tudi z vidika
prispevka Programa 5000 k uresničevanju strategije
vseživljenjskosti učenja. Program 5000 izpolnjuje njeno LU
temeljno načelo - zviševanje temeljne izobraženosti in
usposobljenosti odraslih na raven (končana rednješolska N
izobrazba ali njen ekvivalent), ki je nujni (ne pa zadostni)
pogoj za udeležbo posameznika v ekonomskih in
družbenih procesih in za njegov osebnostni razvoj.
LITERATURA
Evalvacija srednješolskega formalnega izobraževanja
brezposelnih - Program 5000 : fazno poročilo / vodja
projekta Olga Drofenik; raziskovalni sodelavci: Olga
Drofenik et al./ Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2001.
<
Z
<