LETO V. LJUBLJANA, 15. JANUARJA 1927. STEV. 3. UMoiHmAZAJVCOJLA-VDO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI ^ojTNlNO/OOLAJI PO CENIKV/ POSAMEZNA iiTEVILKA PO DIN 150, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 VREDNI^TVOINVPRAVA V-VČITEL7SKI‘TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-CAIO/ANONIMNIDO-‘PlSl • $E • NE • PRIOBČV -lElO/PO Jtnina* PLA-XANA V GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Smrt in zadnja pot oblastnega čelnika Orjun Dalmacije brata Valentina Žica. Zahrbtni napad na br. Valentina Žica. — Obupna borba. — Smrt in oporoka Oijunaša nacionalista. — Split plače za svojim najboljšim sinom. — Tisočglavi sprevod. — Govori orjunaških voditeljev nad krsto nacionalista - mučenika. —. Stanje težko ranjenih Orjunašev. — Napad na Orjunaše v Dubrovniku. — Grožnje s pokoljem vodstva Orjune. — Sklepi seje Glavnega odbora Oijune v Splitu dne 4. in 5. januarja 1927. Ona je naša, jer jedino na našoj je strani dobrota i lepota jugoslovenske | nacije, jer je na našoj strani samo ; Pravo, Pravda, Istina, za koje se ideale ginuo dugi niz naraštaja srpskihshrvat* skihsslovenačkih, kroz vekovnu histori* 1 ju koja je raskidala i razapela naše slo* vensko telo na ovom fatalnom mestu kugle zemaljske, na ovom ukletom i kr* vavom mostu koji deli dva sveta, Istok i Zapad. Pobeda je naša, jer mi smo prava i verna deca Nacije, u neminovnoj borbi sa zlom u nama i oko nas, uvek gotovi da padamo jedan za drugim. Ne pošto* ji za nas drugi put do Pobede; jer nije ispravan onaj koji vodi po granici iz« megju dobra i zla. Ili — ili- Tu nema nagagjanja ni vrdanja. Svaki kompro« mis u tome pravcu značio bi samo našu moralnu smrt i mi ne poznamo straha pred smrti telesnom. Užasna je samo ona koja ubija duh. Problem, koji zjapi iz ovog novog groba kao iz jedne goleme rane na gru« dima otadžbine, to nije pitanje taktike političkih partija. To je težak i dubok i moralni problem našega društva. Niko ne sme da izjavi svoju neutralnost u tom pitanju koje se nameče našoj na« 1 cijonalnoj žajednici. Niko ovde ne sme da uzima stav | sudijc. I još Jedan! I, kao uvek, jedan od najboljih; ovoga puta sigurno najmar« niji, najsamopregorniji i najplemenitiji, najzanusniji, najtrezveniji, a ujedno i najhrabriji medu nama! Poginuo je u 33. godini, poginuo je mlad, pun snage, vere, ljubavi i volje — zašto?! Odgovor vrlo pmst: Kao i svi, zato jer je previše ljubio Jugoslaviju, zato jer su mu narod, otadžbina i Kralj na* da sve; zato, jer je voleo ljude i želeo im dobra... Jc li to greh?! Sva tragika i nemo« gučnost sva strahota i izopačenost naše kukavne sadašnjice u ovom je odgo« voru: Jest, greh je to; greh je za one koji upravljaju, greh za one koji se na« zivaju vodama naroda; greh za t. zv. mirne i razboritc; greh za mudre i uva« žene; greh — na žalost — i za narod, koji sve to trpi... Žrtve padaju, i tko su ti »grešnici«?! Jesu H to oni, koji su za vreme rata terali ljude na vešala, koji su klali srp« ske majke, koji su denuncirali i pevali himne Franz Josefu? Niti govora! Ti su danas članovi vladinih partija, ti sU poslanici na strani, ti su nar. poslanici i ministri! Tko pada i ginc? Bivši do« brovoljci i junači: Žnidaršič, Hadžipo« povič, Šlajpah, Boltavzar, Filipovič i žic! Svi Orjunaši, sve^ borci pre i posle rata, verni i neumorni radenici... Zašto je dakle pao Valentin žic?! Zato (i samo zato), jer je za vreme rata bio duša revolucionarnog pokreta u austrijskoj mornarici; zato jer je glavu stavio na kocku, prevažajuči Ste* (Konec.) paneka i Giunia ribarskom ladom u Ita* liju; zato jer je verovao u Kralja i ju« naštvo Srbije i onda kada su se drugi još nadali u Karla; zato, jer je ostao uvek veran Jugoslaviji i njenoj veličini; zato, jer ni časka nije zaboravljao da naš narod još uvek čami u talijanskom ropstvu! Sve ie to težak greh za pripadnike onih stranaka i grupa, čiji su pristaše za vrenje rata išli kao na pir u borbu protiv Srbije; koji su posle rata slali memorandume Italiji, pregovarali sa Finziem i primah od Talijana rižu; i ko« jima je i danas glavni cilj da sa defe« tizreom odozgor i sa uklanjanjem naj« poiJibeljnijih protivnika postignu isti cilj. kojega su do jučer hteli postiči otvorenim zavezništvom sa Italijom i sa boljševicima. Valentin Žic,-kao i mnogi drugi, bili su naravski »naivni«; nisu ni sanjati mogli, naročito u doba kada se borilo i stradalo, da če se njihov zanos pre« tvoriti u greh, a podlost protivnika u krepost. Ali dogodilo se i to: U ovoj zemlji, i to samih osam godina posle no što se ta zemlja spasila samo sa jed« nira nadčovečanskim samopregorom i zanosom, proroci i vode narodni pro* glasiše, da su samopregor i zanos ne« ozbiljna posla, da je rad za narod sme« tanje javnog poretka, da je briga za Kralja i Jugoslaviju nešto što treba kazniti progonom i da je največa kre* post biti toliko podao da se danas kla« njaš svemu što si juče grdio, samo da sutra opet možeš sve to grditi; i da, za uspeh i siguran život u ovoj Državi čo« vek mora da bude Radič, Plamenac, Gagliardi ili Elegovič. Da je Valentin Žic klao Srbe i služio verno Austriji, umesto da je ruši, danas bi bio živ, i zdrav, verovatno bi bio visok u šarži i imao bi orden sv. Save ... Ovako: zlikovci, te njihove vodje i saveznici, pakleno se vesele, što je i još jedan neustrašivi vojnik Jugosla« vije pao; t. zv. mudri i uvaženi kimaju glavama i kažu: Šteta za mladog čove« ka, ali zašto se izlagao; stvar je razum« ljiva, itd.’.’.’. A vlastodržci? Oni su i gluhi i slepi: Poginuo, pa što? Zar smo ga mi molili, da radi za Državu? Za dr. žavu smo dosta mi i policija. I zar radi takovih zanešenjaka da mi kidamo sa Radičem, pa da izgubimo vlast? Nama je miliji Radič, koji nas drži, nego svi rodoljubi i mučenici... Ovo je žalosna stvarnost, još žalos* nija gotovo od samog nenadoknadivog gubitka brata Žica. Jer, Valentin je to« liko voleo Jugoslaviju, da bi on sa naj« večom radošču bio zaklopio oči, da je mogao da je ostavi drugačiju nego što jest, onakovu, kakovu je on u najčisti* jim i najzanosnijim svojim sanjama že« leo i pomagao stvarati. Zato je Milom Pokojniku i bila največa briga i naj« svetija dužnost da sa poslednjim da« LISTEK. SAVA: Jubilej sv. Cirila. (Za narodno bccoshižie.) L-isti — nos etn O' katoliški in cerkveni — oznanjajo, da se bo vršilo nrihodnie leto veliko romanie na Velehrad. kier bo obenem zborov a m e bogoslovcev in cerkvenih zastopnikov. Na oroeramu bo nred-vsem vprašanje zedinjenja eferkva. Prihodnje leto namreč slavimo jubilej sv. Cirila, Ciril je bil rojen ■koncem leta 826. ali v začetku leta 827. — torej slavimo 1100-letnico nietfoveea roistva. Prav ie, da se slavi ta smomin v vsem slovanskem svetu, a treba ie. da se slavi tudi v nravem in resnici. Kair ca tiče ljudske?** romanih na VeCehrad. moramo t« misel I** oozdravjiati »n ie potovn boli pametno net^o Vomanie v Rimi ali Lurd. in tudi boli kakor na Sveto iroro ali na VKarie. a ko imaio naši romani ob takih nriikah biti no teb kraiih samo oredmet odirania m Drezirania. Romanie na Velehrad ie oosebno razširjeno med S!ovaki in Cehi na Moravi. Dne 5. itrfiia irredo cele »rocesiie liuidi iz vseh bližnjih in da lin ih klralev mo notih nroti Veleliradu. KeT so v teh kraiih ohraniene krasne moravske in slovanske narodne noše. ie množica. ki sp zbere ob teh dneh na Velebradu. tako slikovita, da io hodilo p-ledat tudi tujci. nosebno umet-niki ki imaio tu Driliko opazovati oriorosti slovanski narod in nieeov smisel 73 lenoto. Kakor ie mano ie umrl sv. Metod' leta 885. na Velehradu. Zato živi med ljudstvom tisočletna tradiciia o delovanju slovanskih anostolov ns Moravi in ie to smtovo najprimernejši krai da se proslavi spomin 1100-letnice roistva sv. Cirila. Pri tem na bo treba zonet nostavlti v osorcdie klavno in naivečio zahtevo, ki sta se zanio borila oba blagovestnika, t i. vora-šanie slovanskem boposlnžia med Slovani. To ie 00 našem mnenju hom svoga plemenitoga duha ostavi bradi svojoj, 'a svim pravim Jugoslove« nima, svečani amanet, da proslede nje« govim putem, te da se ne okane posla, dok u ovoj Državi opet ne bude kre« post i svetinja ono što je Njega do smrti dovelo, a greh i zločin ono po* moču čega se danas dolazi do bogastva i vlasti. Valentin Žic živeo je kao radenik i borac. Oni, koji ga znaju u dušu, zna« ju najbolje, da nitko kao baš on nije držao visoko večno načelo viteške ple* menitosti; kao radenik znao je da je najbolje oružje ljubav i mar, prosveta i čista savest, a kao borac znao je da je čestit junak samo onaj koji brani muški svoje, koji izdrži borbu do kraja i koji u borbi ne pozna prevare ni za* sede, več pošteni udar prsa u prsa, i samo za pravednu i opštu stvar. Ništa kod Žica nije bilo lično ni vezano za prolazne interese. Bio je najidealniji Orjunaš, što ga je ikada bilo; radio je na svakoj grani pokreta, vodio je brigu o svema, i sve bez ikakvih nametanja i častohlepja. U poslu je bio neumoran, pa i strog prema drugima, tražeči od svakoga ljubavi i mara. Radio je u Glavnom Odboru, u Cetničkom vod* stvu, u Radničkim sekcijama, u admini« straciji i redakciji »Pobede«, u kance« lariji Direktorija, u prosvjetnoj sekciji, u Sokolu, u akciji za \iimove i predava« nja, ujednu reč, kudgod je čovek do« šao, našao je Njega, gde radi’.’.’. Zlikovačka ruka ciljala je dobro: iz« gubili smo Najboljega i Orjuna je po* godena u srce! To je gorka istina i ne« ma tu šta tajiti. Tko če ga zameniti, tko nadoknaditi? Jedini odgovor je u poslednjoj želji i poslednoj misli Po« kojnika. Iako mu nema zamenika u jed* nom jedinom čoveku, treba da zamenu nademo u svima nama. Jedina molitva, koja če dati mir i blaženstvo pepelu Neuporedivog našeg mučenika, jedina zakletva, kojom čemo se odužiti Nje« govoj svetoj uspomeni, jest molitva za jedinstvo i snagu Jugoslavije i zaklet« va, da čemo svi bez razlike iči Njego* vim stopama, raditi kao što je On ra« dio, ljubiti kao što je On ljubio i biti neustrašivi i viteški borci kao što je On bio! Vi znate genezu Orjuna! U kritič« kim danima rogjenja ove države, dok su još iznureni ratnici vidali svoje ra« ne, dok su uznici iz logora i tamnica austrijskih tražili leka u slobodnom zraku i pod suncem našega neba, dok su ucviljene majke i siročad lutale po razbojištima da nagju grobove svojih otaca i dece, dok se je s ove naše zem« lje dizao nebu vruci dah još sveže kr« vi, besomučna demagogija ambicijoz* nih lugjaka, koji su u ratu služeči tu« gjina huškali narod da srče u smrt za slavu tirana, i u našoj oslobogjenoj PARLAMENT Komedija le koniana ■ a ■ zemlji tražila je. nove žrtve. Vi ste svi bili živi svedoci onog talasanja omam« ljenih gomila, koje su na naš oslabljeni nacijonalni organizam jurnule da u po« rodu uguše Jugoslaviju. Vi ste gledali kako se talasi krvavog haosa razbijaju u živi zid omladinskih grudi. Onda se je sa mnogih strana klik« talo Orjuni! Makar I iza vrata pijač* kom ugroženih dučana i sa prozora od požara spašenih domova. A malo docnije, kad je opasnost prividno minula, zaboravilo se to, kao što se zaboravlja i na žrtve predratnih revolucionera i na grobove mrtvih ju* naka i na žive invalide iz naše velike vojne. Kamo sreče da je opasnost odista za uvek minula, da suvišna bude ova naša sprema na sve, pa makar pošli i u zaborav svi mi i naše sve — Ali zar da prepustimo brigu za su« trašnjicu onima koji traže udobne fo« telje neodgovorne vlasti i ugledna me« sta na stranicama falsifikovane histo« rije? Ne. Mi smo još tu. Nepokolebivi u borbi za Otadžbinu, neumorni u radu za Naciju. Četnici Orjuna! U Vama i nad Va* ma je duh Valentina Žica i svih naših palih drugova. Taj je duh besmrtan. Pogjite dakle u miru da predate zemlji naših otaca mrtvo telo koje je patilo i palo za Jugoslaviju! Brate čelniče, gvozdeni zmaju, ve* čan Ti pomen! Globoko zamišljeni govor brata dr. L. Leontiča je dojmil nadvse globoko. Nepopisen pa je bil prizor, ko je s svečanim naglasom govoril o nedolž« nosti pokojnega Valentina, V tem tre* nutku ni ostalo suho niti eno oko in solze so se zabliskale i na očeh prija« teljev, kakor neprijateljev pokojnega mučenika, ki je govoril preko ust brata Ljuba strašno obtožbo onim, ki so mu sredi mladosti in pravičnega dela pre« trgali po roki zapeljanca nit življenja, ker je nadvse ljubil narod Seljakov in kršno Dalmacijo z Jadranom. Po govoru je pristopil h krsti dr. Pavislav Grisogno minister n. r. in se poslovil od velikega pokojnika ime* nom SDS. Dejal je: »Pokojnik ni bil zagrizen partizan s svojim podrobnim delom med naro* dom pa je pokazal, kako je moči na* praviti največ za stranko. Ko sem bil včeraj na pokojnikovem domu sem se spomnil svojega prvega obiska v tej hiši pred ekspedicijo preko Jadrana, ki je pokazala svetu, da se hočemo i mi otresti srbskega jarma in se ujedi* niti vsi od severa pa do juga. Pokoj* ni Valentin je tedaj utekel pazljivim pogledom črnožoltih avijonov in tor* pedovk, a sedaj je moral izdihniti svojo veliko dušo po osmih letih od bratomornega noža zavoljo tega, ker je ljubil to zemljo in narod tako, ka« kor tedaj, ko je prebegnil preko mor* ja. Težko jc danes v naši zemlji, kjer beže iz domovine v borbah prekaljeni dobrovoljci za kruhom v mrzlo tujino, dolini se vračajo z istimi ladjami bo« gati in češčeni oni, ki so se jim nekoč rogali, ko so šli v borbo za to zemljo, Valentin Žic se bo sestal tam preko z vsemi našimi pokojnimi junaki, pričal jim bo o teh sramotah, ali s svojo ve* dro dušo jih bo i prepričal, da n ji Ko* ve žrtve vendar niso bile uzalud in da je ostalo na tej zemlji še na tisoče njegovih prijateljev, ki jih bo njegova smrt le podkrepila v veri, da bo kon* čno zmagala Ideja za katero se bore. Govor dr. Grisogone, ki je bil i sam močno razburjen, je vplival nad* vse globoko na poslušajoče ljudstvo. Končno se jc ustavil ves sprevod še na obali, kjer je bilo toliko naro* da, kakor morda le ob prihodu Kra* Ija. Tu se je poslovil od pokojnika podpredsednik Direktorija br. Niko Bartulovlč, mnoero važnejši nrob^m za nas — nepo vnrašanle cefrkvenepa edin-stva. Kaiti priznajmo, da ie v vsaki cerkvi močno .razvit duh konser-vatizma, in da vklinb vsemu oriza-devaniu — do našem mneniu — ne bo nikoli orišlo do tesra. da bi se vse kristianske cerkve uodvrtrlc rimski katoliški cerkvi. Mislimo, da to tudi 7 verskega stališča ni tako važno: elavna stvar ie nravi krist-lanski duh. ki itak druži vse cer-tkve. če ie res v niih. Ako ie težko doseči n. or. enotnost ko’edaria. ka-tfn nai bi Sa i^nremetrip. cele verske organizacije! Nam se zdi. da tiči v tem celn nevarnost za nove razkole. ker hi se taka velika izpre-memba Kotovo ne moda izvršiti brez -odbora v enem delu ljudstva in duhovščine. Toda to ie verska zadeva in ne odrekamo dobre vo-iie niim. ki io rešuieio, Vprašanie nafodneca iezlka na se tiče nas vseh in ?ato »e treba, da o tem iz-oreeovorimo ob tem Domeni li ve m jubileja Vprašanje kii novo — pisali smo o njem že Darkrat. a letos se nam zdi ootrebno. da v* boči no-vdarlmo In A* at* začne živahnejše delo 7!» to da rimska cerkev vfrne Slovanom niihovo nravico do narodnega iezik« v cdrkvi. ki sta io s svoiim delom in trnlieniem oriborila sveta brata Ciril in Metod. Z ozirom na letošnji iubilei ie iz- dal orof. dr. Orivec. ki se že da- lie časa oeča s tem vorašaniem lepo kniieo »Slovanska »oostola Ciril in Metod«. Knjigo je izdalo »Apo« stolstvo sv. Cirila in Metoda«. Ima 180 strani in 42 slik Stane 20 Din. Knjitra ie zelo ooceni. tiskana na lenem naDiriu. Dasi ie vse delo pisano boli z verskega in cerkveneira stališča in ima namen, pokazati — recimo boM svetniško stran obeh bratov — se naravno dotika tud! drmrih oroblemov in tudi slovanskega bomslužia. Pisatelj skuša biti nepristranski in navaia vse rlavne vire. iz katerih ie čroal Dodatke. Seveda eovori i/ nieea ored vsem slovenski katoliški duhovnik, ki mn ie več za rimsko cerkev ne- vn za slovansko boposlužie: sicer niše 7 vso vnemo in ljubeznim o naših dveh apostolih in brani in za- eovaria in dokazuie opravičenost njune zahteve po slovanskem bogo* služju — vendar se ne povzpne do te^a da bi se Dostavil sam na isto stališče in 7ahteval slovansko bosro-sužie za današnje čase. S tem na ni rečeno, da io odklanja. Na strani 84. niše: »Vprašanje boeoslužneea iezika ni strogo versko vorašanie ni verska resnica. Važni razlogi e-o-vore za enotnost bogoslužja in bogoslužnega jezika. Končno ie bilo tudi slovansko bogoslužje Slovanom razumljivo samo nekoliko sto-letii. Sedanii slovanski Jeziki so od cerkveno-slovanske?a iezika že tako različni, da Rusi. Srbi in Bo’eari svoieca bosroslužnesra iezika ne razumeio več.« (To ni res, Tu ere dr, Grivec v svoii trditvi veliko predaleč. Četudi je v niem nekal zastarelih besed in oblik — ie ta ie-zik vernikom nonolnoma razumljiv recimo vsaJ toliko ali boli kakor n. pr. latinščina Italijanom Alj ie posamezni vzdihi in pridušen plač Or* junašic. Poslednji govorniki so pristopili h krsti. Prvi se je poslovil odjiokojnika župni starosta Jugoslovenskega So« kola, br. dr. Vj. Lavš, ki je orisal globino tuge Sokolov zavo* ljo nenadomestljive izgube povzročene po prerani smrti Sokola*mučenika Vas lentina. Znova je podčrtal nedolžnost br. Žica, ki ni bil spričo svojega kri* stalnočistega značaja zmožen učiniti i najmanjšo pogreško. Valentin je bil popolnoma doumel pomen temelja so* kolske ideologije, ki sloni na načelu: »Ne koristi, ne slave!« Dočim so se drugi zabavali, je on delal in uresniče* val svoje in naše ideale. Bil je čist in brezkompromisen Jugosloven in to ne samo od včeraj, nego izza predvojne dobe. Za idejo Jugoslovenstva pa je moral tudi položiti svoje mladosti pre* kipevajoče življenje. Spi mirno v gomili naš Valentine. V uteho ti naj bo to, da gremo mi, ki smo ostali preko vsega naprej do kou* čne in popolne zmage. Do tedaj pa sprejmi naš zadnji bratski in iskreni sokolski: »Zdravo!« Sokoli in Sokolice so enoglasno odgovorili in se poslednjič s trikrat* nim »Zdravo!« poslovili od svojega brata Valentina. Nato je izrekel par iskrenih bese* di v imenu četnikov predsednik Udru* ženja četnikov gosp. Jovo Marovič. V imenu delavskih sekcij Orjune se je poslovil od velikega prijatelja proleta* riata br. Kronoslav Mravak, ki je žago* tavljal, da ne bo Orjuna delavcev ni* koli pozabila na njega, ki se ji je ves posvetil. Za isterske begunce organi* zirane v društvu »Učka«, katere ne* umorni član je bil tudi naš Valentin, je govoril br. Pero Trepov, ki je položil grudo isterske zemlje na krsto. Po* slednji je pristopil h krsti br. Veliki čelnik Marko, ki je s svojim močnim glasom presekal tišino razprostirajočo se nad razžalo* ščenim narodom. »Orjuna mirno!« »Čelniče Valentine!« »Ovde!« — odgovori iz teme pod cipresami kot jek glas neznanega čet* nika. Globoka i neizmerna tuga steže srca. Reči su nemočne da izraze bol. Ali ovde, u prisustvu ovog junačkog Čelnika, dužan sam da vam u njegovo ime kažem: »Naše jugoslovensko jevandelje uči nas jednakoj ljubavi za sva tri ple* mena, Srba*Hrvata*Slovenaca. Sa otvo* renom knjigom našeg jevandelja ušli smo u narod. I odmah su pale prve žrtve. Seme velike ideje zaliveno je našom krvi. To je naša žrtva Jugoslo* venskoj Naciji. Velika je ideja stva* ran ja velike Jugoslovenske Nacije, a velike ideje traže i velike žrtve. »Ali pamtite, četnici! Krv je naj* dragocenija tekučina. Teško onome, koji je prolije neopravdano i nepra* vedno. »Onaj, čija je krv pre četiri meseca prolivena, dobro zna, da si Ti, čelniče, nevin. Ti si sad pošao tamo gde je i on. I ti si mu mirno pogledao u oči, kao što si mirno gledao u oči svakome na ovome zemnom putu, kojim si išao ravno i smelo vršeči svoju nacionalnu dužnost. »Išao si žurno, da izvršiš sve što je bilo naredeno. Išao si i prebrzo da ispuniš sam i ono što su drugi propu* stili. »Sada si nas ostavio, da se nadeš u društvu naših odabranih i sebi jedna* KARO-čevlji priznano najboljši! MARIBOR, Koroška cesta 19. kih. Oni su pre Tebe dali svoje živote i za istu Misao, Tvoju i našu. Tebi je i sada lako medu njima. Na nas, ovde, ! i na našu zemlju pada noč, a more je uzburkano_____ »Prekinimo ovaj naš poslednji razgovor ... Do videnja ... Čelniče, četnici Orjuna, voljno!« Govor br. Velikega čelnika je doj* mil po svoji priprosti veličini na vse prisotne nad vse globoko, barjaki so se sklonili do črne zemije in mrke sil* huete postrojenih orjunaških bataljo* nov so se izgubljale v mraku noči, ki je legla nad sustepan. Med tem se je izza cerkve začulo petje sokolskega zbora. »Pokoj mu večni daruj Gospode, 1 svetlost večna svetlila Njemu.« Pesem se je dvigala proti nebu in iz* gubljala preko širin Jadrana, ki je opla* Koval nov grob na svojem obrežju ... OBISK RANJENCEV. Po seji Glavnega o d b o * r a se je podala posebna deputaci* | ja istega sestoječa iz bratov pred* sodnika Direktorija Orjune dr. Ljube Leontiča, velikega čelnika br. inž. Marka Kranj* c a , junaka borca br. Bere A n * d j e 1 i n o v i č a in br. člana Glav* nega odbora Drejče Verbiča v bolnico, kjer ležita ranjena brata Milivoj Zile in Klišmanič Mijo. Prvi je mladenič naj lepših let. Najsi je na 14 mestih preboden s kuhinjskim nožem, da leži ves ob* vezan, kakor mumija, vendar s ti* stim čudnim ognjem v očeh, ki je dan samo ranjenim Orjunašem, sprejema obiskovalce in stiska ro* ko br. velikemu čelniku. V kratkih stavkih pripoveduje potek tragič* nega dogodka na pomolu v Kaštel Novem. Pripoveduje, kakor da bi preživel ves spopad še enkrat, in končuje: »Zakaj ni dala Usoda umreti imeni namesto b r. Valentinu,ki je jedva za* počel s svojim delom in dosegel že tolike uspehe, da so se upravičeno bali sovražniki za svoje sko* ro neosvojljive pošto* janke. Jaz bi padel in Or* jun a bi šla preko mojega trupla naprej do svoje* ga velikega cilja. Sedaj je zadeta v srce in mi smo sedaj tako zapušče* n L Pečejo me moje rane, ali vse skupaj niti dale* ko tako ne, kot ena sama misel na to, da je moj najmilejši drug to uro brezmočen na Sustepan* skem mirogoju, kjer zre poln odpuščanja in do* brote proti nehvaležnim Kaštelom...« Ranjenca razgovor očividno utruja. Rokujemo se z njim in od* ha jamo k drugi postelji, kjer leži osiveli, 54 leta stari dmžinski oče Mijo KHšmanovič. Brat Bere Andjelinovič se med tem razgovarja s primarijem, ki mu javlja, da je zaenkrat spričo trdne in mladostne konstitucije brata Zileta upati na ugodni potek celjenja. Mijo Klišmanič nam pro* ži v naprej svojo začrnelo in žulja* vo roko ter se smeje z nasmehom trpina*junaka. Osivela mu je glava in v čelo so globoko vrezane gube, ki pričajo, da je mnogo trpel in iz* kusil. Prvo vprašanje, ki nam ga stavi je, kaj je z njegovo mnogo* številno družino in da li eden nje* govih sinov, dijak v Splitu, redno obiskuje šolo. Ko mu na vprašanje zadovoljivo odgovorimo, pripove* duje, kako je bil ranjen. Zvedel je za napad na brata Žica in se podal proti Kaštel No* vemu, da bi se o stvari natančneje informiral. Srečal je Josipa M o r n a r a in njegovega sina An* teja, ki sta ga pričela izzivati. Po* stavil se jima je po robu, dokler ni planil nanj z golim nožem Josip Mornar in ga zabodel od zadaj pod lopatico in ga težko ranil, da se je v krvi zrušil na tlak. Po na* padu je bil prenešen v ambulatorij i dr. Matijace v Kaštel Novem, kjer j mu je bila zajedno s pokojnim, br. • Zicom in Ziletom nudena prva po* moč. Njegovo stanje je težko, ker je v mlajših letih le s težavo prema* ga! prve kali tuberkuloze in ker so ranjena i pljuča. Upati pa je, aa bo okreval, če ne pritisnejo kake no> ve komplikacije. Poslovili smo se od ranjenega moža v srcu pa nam je zvenel zad* nji stavek njegovega pripovedova* n ja. »Človek 1 j u'b i zemljo, narod in Kralja, propo* veduje ljubezen, v za* hvalo za t o pa ga lupeži napadajo in ubijajo z no* / i. ircb bo poseči po drugih sredstvih!« Pred leti je napisal slično po* kojni France Šlajpah in imel je prav; ko je dejal: »da kdor 1 j u* bi svojo zemljo, ta jeza* ničev a n in preganjan kot p e s!« Dovolj goljufij laških mešetarjev. Opozarjali smo že opetovano na škodo, ki jo povzročajo razni prite* peni laški lesni mešetarji in »zastop* niki« našim lesnim trgovcem in pro* ducentom z direktnim nakupovanjem lesa pri malih kmetih in producentih. Upali smo, da jim bodo bridke izkuš* nje odprle oči in da bodo i z njimi spregledali nesrečni Seljaki, katere skoro vedno ti goljufi s sladkim be* sedami ogoljufajo, dočim se k pravim niti ne upajo priti, ker se zavedajo, da pri teh ne bodo mogli slepariti pri merjenju ali škartiranju. Dejstva pa pričajo, da temu ni tako in da lahko* verni naši gospodarji ne morejo ^a* popasti tega, da nima večina teh me* šetarjev in prejemalcev stalne plače, temveč da je njih edini zaslužek tisto, kar prisleparijo pri meri in škartira* nju. Ker izrabljajo ugoden položaj, ki ga nudi danes italijansko državljan" stvo pri nas, se celo norčujejo iz na« ivnosti malih producentov in kmetov, ki sedajo polni zaupljivosti na njiho* ve spretno nastavljene limanice. Nam je tega slepdrjenja dovolj. Posvetili bomo med to golazen zelo temeljito in pregnali marsikomu misel na goljufanje našega dobrega in lahko* vernega ljudstva. Da pa nam "bo olaj* šano delo, prosimo vse one, ki so bili že prizadeti, da nam natančno javijo svoj slučaj, ki ga bomo objavili, da bo imela naša javnost priliko se čuvati pred temi modernimi črnosrajčniški* mi roparskimi vitezi. Osobito pozor* nost pa bomo posvetili še onim liša* jem, ki v svoji nadutosti poveličujejo mater Italijo in pri tem sramote našo državo in narod. Praskovci. Dunajsko pismo. Neki dopisnik se je oglasil v »Slovencu« z »Dunajskim pismom« in pripoveduje sledečo zgodbo: Prišel je na Dunaj ravno na dan našega narodnega prazni* k a in je hotel biti kot zvest držav* ljan SHS pri slavnostni katoliški maši. Ta državljanska zavest je vse hvale vredna in moramo pri* znati, da je zelo redka celo v do* movini, kaj šele v tujini. Naj obto« žim kar samega sebe, da sem do* slej v tujini redno zanemarjal to dolžnost in da sem1 se vkljub temu smatral za navdušenega Jugoslo* vena. Zdaj vidim, da sem grešil in se bom poslej bolj zavedal svoje dolžnosti na narodni praznik. Tudi druge bom skušal izpreobmiti, kajti res ni lepo, da bi državljan v tujini ne pokazal, kako se zaveda svojega državljanstva. Poznam jih mnogo, ki se niso zavedali te svoje dolžnosti. Jaz sem svojo malomar* nost opravičeval s tem, da je na Slovenskem — torej v Jugoslaviji mnogo ljudi — posebno na kmetih — ki narodnih praznikov sploh ne poznajo. Zato dajem dopisniku »Slovenca«, kar se tiče njegove dr* žavljanske zavednosti, polno pri* znanje. Ta gospod je torej prišel na narodni praznik na Dunaj in je hotel biti pri slavnostni službi bož* ji. Seveda katoliški, ker se dobro zaveda, kaj mu veleva njegova ve* ra. In je telefoniral na naše posla* ništvo, da bi zvedel, kje se vrši ta služba božja. In zdaj se je začel polom. Najprej je dobil po telefo* nu odgovor: »H i e r serbische G e s a n d s c h a f t«. Dopisnik se jezi, da se je javit nekdo s posla* ništva v nemškem jeziku. Vidi se torej, da je ta dopisnik hud nacio* nalist. Tudi meni se zdi to napač* no, a bolj razumljivo in odpustljiv vo. Po telefonu kličejo navadno 1 o« kalni in uradni faktorji in kaj je bolj navadno, kakor da se v nem* škem mestu kdo na telefonu javi v nemškem jeziku. V Parizu bi se najbrže francosko, v Londonu an* gleško, v Rimu italijansko itd. Pa to bi morda tudi dopisnika ne bilo razjarilo tako kakor to, da je tisti uradnik — ali kdor je že bil — re* kel »serbische« in ne »jugoslavi* sche Gesandschaft«. Prav za prav pravilno in oficijelno bi bil moral reči: Tu poslaništvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«. No in zdaj smo zopet pri istem vpra* šanju, ki ga rešujemo mi in svet, odkar se je začel boj proti nar°d' nem in državnem edinstvu. Urad* nik ne more Veči »jugoslovensko poslaništvo«, ako imena »jugoslo* venski« ne priznavamo niti doma v naši državi, vkljub temu, da se je to ime pri drugih narodih — Po* sebno v časopisih — že precej udo* mačilo, dasi, žal po naši zaslugi s Brez idealizma ni napredka, idela la močnelša od vsesa. Valentin, prijatelj in brat, nena* domestljivi naš drug. Ne morem ve* rovati sam sebi, da govorim danes s Teboj poslednjikrat, ko se spomnim, si se dan pred smrtjo razgovarjal z menoj in bratom Ljubom ter delal na* črte za bodočo agitacijo in delo med narodom. Neki pesnik tuge in bolesti pravi, da ubije vsakogar ono, kar ljubi. Ta resnica se je obistinila na Tebi bolj, kakor na kateremkoli drugim. Ubilo Te je, kar si ljubil in kar si največkrat priporočal, ko si nam govoril: Idite v sela med narod, delajte, širite ljubezen in učite ga. Padel si kot žrtev tega dela. Opozarjalo se Te je neštetokrat, da ne hodi tja, kjer so Te oklevetali, a Ti si nisi mogel odreči onemu, kar Ti je bilo najdražje: ljubezni do naroda, do na* ših sel, do tega lepega kraja kaštelan* skega. Sel si zavedajoč se svoje nedolž* nosti in uverjen, da se Ti ne more zgoditi ničesar. Toda, bilo je v načrtu mnogih, da se Te odstrani. Vedeli so dobro, da Ti nisi ubijalec, a znah so tudi, da si najboljši, najdelavnejši in najpožrtvovalnejši in radi tega so bili proti Tebi. Pogodili so nas težko v srce, tako težko, da ne vidimo v svojih vi* stah zamenika. Edina uteha nam je v tem, ker vemo, da si nam ostavil opo* roko in sveto izročilo in ker smo uver* jeni, da ga ni Orjunaša, niti pravega Jugoslovena, ki bi jo mogel izdati ali prekršiti. Brat Valentin! Ni primere in tež* ko je najti slično smrt. Bil sem pri* šoten Tvojim zadnjim dihom in reči moram, da je nisem videl mirnejše in lepše smrti od Tvoje. Nisi mislil niti v tem trenotku na sebe, kot nisi mislil nikdar. Mislil nisi na čast in dosto* janstva. Šel si vedno čvrsto naprej in tako tudi v trenotku, ko si se poslav* ljal od svojega mladega, lepega življe* nja nisi mislil na sebe, nego na Do* movino in na svoj narod, na svoje druge, roditelje in brate. Poslavljam se od Tebe tu na pra* gu tega lepega mesta, ki Te spremlja kot še nikdar ni spremljal nikogar, poslavljam se na obali tega morja, ki si ga tako globoko ljubil in za kate* rega si stokrat prisegal, da ga nam ži* vim ne bo mogel iztrgati sovražnik. Zaklinjam se Ti, ne samo v imenu Orjune, temveč vseh pravih Jugoslove* nov, da ne bomo pozabili nikdar sa* mo Tebe, temveč tudi ono kar si Ti najbolj ljubil. Lepi, mrki vitez, poln vere in ljubezni, vedi, da ko bi to morje napolnjeno s solzami naših ma* ter oplakovalo samo Tvoj sveti grob na Sustepanu, mi bi ga čuvali do zad* njega diha, mislili bi na Tvojo Istro in na vse kar si mislil Ti. Počivaj v miru. Počivaj v onem miru, v katerem si živel vse svoje življenje in raduj se iz nebeških višin, kadar pride, kar mora priti, ko v tej zemlji ne bo več bratomornega boja in sovraštva, tem* več red, delo in ljubezen, ko bo vse en narod in vse eno srce; ko bode vse ena velika in srečna Jugoslavija. Brat Valentin, slava Ti — stokrat slava! Po Bartulovičevem govoru so polo* žili krsto v mrtvaški voz in nadaljevali pot proti Sustepanu, kjer se nahaja splitsko pokopališče. Pot vodi ves čas ob morju, ki je burno šumelo in pelo poslednjo pesem Valentinu, ki ga je tolikanj ljubil. Po* slednjič je vedla pokojnika pot mimo cementnih tovaren, v katerih se bori za vsakdanji kruh preprost narod, ka* teremu je bil pokojnik največji prija* telj v bedi in trpljenju. Na pokopališču. Na mirogoju je čakala že silna masa naroda, da se poslednjič oprosti z najboljšim sinom Splita. Noč je bila že legla nad morje, ko so ob sviranju žalostink dvignile mišičaste roke četni* kov krsto z voza in jo ponesle pod ve* kove starim portalom na kraj miru in večnega počitka. Grobna tišina je le* žala nad narodom. Prekinjali so jo le latinščina umliiva Nemcem. Ircem. Čehom, Poljakom itd?) Dr. Grivec oiše dalje: »Za uvedbo in ?a ohtfanitev slovanskega bo-roslužia ie bilo potrebno državno varstvo rn posebna cerkvena odredba. Torej ie odvisno od Taznih okoliščin. ne samo od cerkve. Vpraša-nie ie ali ie v teh ali onih razmerah s'ovans;ko boeoslužie res primerno in kdrlstno Zato ie razumljivo, da so naneži v tem vorašaniu omaho-vali. 'kakor so Dač bili poučeni o ra/merah. Prav t*Vo '<> razumlUvn da se ie slovansko bogoslužje nemoteno ohranilo samo tam. kier so imeli Slovani kreDke samostoine države.« Talko niše dr. Grivec. te česar ne vidimo, da skuša zavovariati latinščino dasi priznava ves čas. da sta imela Ciril in Metod prav. ko sta uvaiala slovansko botroslužie in se tekom razprave obrača precei odločno nroti ninnim nasprotnikom. Kako sta prišla Ciril .in Metod na ideio narodnega jezika pri službi božji: Dr. Grivec pripoveduje (str. 41.): družbi vzhodnih menihov iz Egipta. Palestine in Siriie sta vi- dela. v kako različne vzhodne jezike so prevedene svete kniipe in v kako različnih iezikih se vrši bo-eos'užie. Gotovo se ie v srcu svetih bratov vnemal plamen Gorečnosti 7a nokristlanienie Slovanov po načelih krščanske enakopravnosti, da bi tudi Slovani modi Boea slaviti v svoiem jeziku.« Vprašamo: če ie bilo to oo načelih krščanske enakopravnosti takrat nrav- zakai b! ne hilo danes? Ali ni več te »krščanske enakopravnosti?« Razlozi ki so veljali takrat veHaio tudi danes. In vendar ta razlika bogoslužnih ipztikov ni motila enotnosti cerkve. Razkol so zakrivili druei vzroki kakor fosp. profesor sam d okarine Na str. 51. čitamo: »Bogoslužne kniit>-e sta prevela v slovanski iezik. da bi moelo liudstvo i? niih zajemati nouk in Dobudo. Posebno sta želela da bi se moelo liudstvo z razumevanjem udeleževati svete maše. Zato sta tudi sv. mašo prevela na slovanski jezik. Sv. Ciril je začel celo maševati v slovanskem jeziku To ie bila za tedamf čas nenavadna novost. Nemški duhovniki so d vi eni! i silen hrup oroti tei novosti.« Torej Ciril in Metod, ki sta bila. kakor dokazuie v. profesor, Grka. sta voellal« slovanski iezik ort shiž-hi hožii. slovenski duhovniki na molilo latinsko. Ali ne žele da bi se liudstvo »z razumevanjem« udeleževalo sv. maše? AH bol« hruoa nemške ali kake drutr<» duhovščine, ki se le nista bala Ciril In Metod v mnoPo težiih časih? Ni dovoli, da slavimo velikp može. posnemajmo jih! ».. izprosila sta si le 900 suž-niev in iih oprostila. Tako sta 7. besedo in z zeledom učila da ie krščanstvo vera požrtvovalnosti- Hu-bezni In svobode.« Končni dve besedi ie podčrtal oisateli. Ima drav. Krščanstvo ie res to. In kaj sledi ;iz teea z ozirom na naše razmere???? Mi bi nrav radi videli, da bi naša duhovščina z besedo in zeledom učila da ie krščanstvo res to! Po zeledu Cirila in Metoda! In kdo ie bil. ki ie Cirila in Metoda ueovarial? Latinska duhovščina ~ Na str. 54. pripoveduje pisatelj, kako sta pniš'a sveta brata v Benetke. »Tu Da ie nastalo veliko vprašanje zaradi slovanskeea boiroslužla. Oeleiska in benečanska duhovščina vkljub zvezam z Grki ni imela razumevanja za slovansko boin>s’užie in za Ciril - Metodove misijonske načrte.« Ali iih ima naša duhovščina danes? Ali se bori za pravico slovanskega boeoslužia tako. kot se ie Ciril v Benetkah, ko ie one, ki so trdili, da se sme maša brati le v treh iezikih zato. ker je Pilat dal na Kristusov križ napis v treh ieziikih (hebrejsko, eršlko in latinsko), na-p-nal s »pilatniki« in »krivoverskimi triiezlčniki«?! S kakim Donosom či-tamo nno mesto v leoendi. 'ki nam •kaže našeara duhovitega »filozofa« v bom z nasprotniki, ki niso moeli za svoie stališče navesti boli Da-metnih razloeov. Že primera da so padli na niu (Cirila in Metoda) kakor »vran? na sokola« ie lena. Dr. Grivec piše: »Nemci in Benečani so slovansko boeroslužie ob- sojali kot krivoverstvo. Nasprotno je Ciril odločno obsojal zmotno trditev. da Boe dovoliuie samo tri bogoslužne lezike ... celo na smrtni nostelii je molil, nai Bo? »rooeubi troiezično krivoverstvo« ... In danes? Vsi dokazi, ki iih ie takrat v Benetkah Ciril navaial italijanskim duhovnikom drže še danes. Sai tudi Kristus ni eovoril ne erško ne latinsko, amnak v svoiem domačem bebreiskem jeziku. In Ciril ip imel nrav. ko ie rekel, da Boc razume vse iezike in da e« vsi enako vredni. In ko sta DriŠla v Rim? »Panež ie snoznal. da ima ored seboj velika, pravoverna in sveta apostola. Potrdil ie niun nauk in niuno misiionsko metodo, t. i. niun nosebni način razširjanja krščanstva med Slovani. Načelno ie potrdil uvedbo slovanskega boeoslužla. ker ie videl, da imata sveta brata res važne razloee.« (Str 60.). (Dalje prihodnjič.) Stroji za špičenje svinčnikov. THE REX C0., Ljubljana. Orjunaši! Kupujte orjunaški koledar! Izvod po 10 Din. Naš pokret Rubrika »Pokret« nii claiala letos točne slike našega delovanja, •ker nas ip vlada sporazuma šev in italofilov nasilno razpustila ter za-vrla iavno delovanje. Slovenske Oriune so naval vlastodržcev se dokai dobro prenesle naisi izgleda. da ip loritisk udušil marsikateri podvig niihovih članov pri graien.iu nove zeodovine večie in siiaineiše ort stare. Zarotile so sp oroti niim vsp peklenske sile da h> i:h nokri'e s sramoto Judežev Iškariotov ifl odpadnikov Ostali' na so neomah-liivi nosilci iuTOslovenskeea nacio-nalmna in linbe^ni do neodrešenih bratov in dokazali 7. novimi žrtvami. da ie v nipm izra7 veličine sposobnosti in vse^a naibolišeea kar nremorp naš narodi Po navalu sovražnikov smo moral' oreiti iz ofenzivp v defenzivo. Z novim letom >na nrihaia čas- ko bo ootreba pričeti zooet s taktiko borbe v kateri bomn združeni ? nafbolišimi silami našega rodu izvedli oriunaški nro^ram. koiefra iedlro ie očuvati s to^kiml 'žrtvami nriboniene pridobitve izvesti narodno edlnstvo v vseh smereh do skalnih konsekvenc in 7 vso enenriio delovati za kulturni- posnodarskf. siocir/ni ter politični napredek naše?-, naroda. Koledar Oriune ie (izšel in ie naorodai nri upravništvu »Oriune«. Učiteljska tiskarna. Vselbina kole-dana ip zelo raznovrstna in ho Služila vsem Oriunašem Dri njihovem ■razšlfnaniu oriunaški ra evangelija. Nai ra. ne bo Oriunaša. !ki ne bi imel oriunaškeea ko'eda:ria. katerega si zamore nabaviti vsakdo za malo ceno 10 Din V Starem Bečein so zaobli večje število Orjunašev. Iker so .neznani storilci sneli 7 vseh madžarskih trgovin madžarske nanise katerih niso hoteli Madžari tekom osmih let nadomestiti 7. iueosloven-kimi. V Murtelru ie dme 12. t. m. priredila Orjuna Šibenik dobro uspel shod. na katerem' ie /branemu narodu obrazložil cilie in namene Oriune br. dr. Medina. Nieeove premi šli ene In odkrite besede so ,pri nabodu naletele na oduševlieno odobravanje. Neimenovani ip daroval za tiskovni fond »Oriune« 200 Din. Iskrena hvala! Gtavna skupščflna Oriune Šibenik se ie vršila 11. t. m, oh Dopolni ude'ežbi članstva. med ‘katerim zavzema naivečie število kmetsko-delavsiki sloi. Skupščina. ki io ie otvoril burno pozdravljen oredsed-nik šibeniške Oriune br. dr. Medina, ie pokazala, da ie oriunaški ookret v Šibeniku zelo napredoval in da uristoDiln v zadrnem času okro^ 90 novih članov. Potep te ra so bile osnovane na pobudo Oriune Šibenik še orranfeaeiie v Skradlinu. MandaHni in Kričkih. VI so tudi dobro zastavile svoie delo za afirmacijo in nanredeV^ Jmeoslovenstva. Zaupni članski sestanek se je vršil v Radovljici za članstvo Orjune Ra« dovljica in Lesce. Sestanka se je ude* ležil brat delegat Oblastnega odbora, ki je orisal stanje pok reta in politično si* tuacijo v zemlji. Poročilo je bilo spre. jeto z odobravanjem na znanje. Po po* ročilu se je vršila temeljita revizija članstva, ki je razčistila vrste psevdo* orjunašev v teh dveh sicer dobrih or* junaških postojankah. Sestanek sam je pokazal, da so bile zaman šikane onih, ki so hoteli ubiti pravo in voljo go* renjskih Orjunašev s papirnatimi od* redbami in da stoji daleko nad njiho* vimi vsegamogočnimi ukazi volja in ljubezen Orjunašev do teh od vseh za* puščene in izdane Jugoslavije. Za fond Šlajpahove dece je daro* val br. dr. F. J. 200 Din. Iskrena hvala! V Sinju je priredil Radič shod, ki pa je izpadel nadvse mizerno, tako po številu udeležencev, kakor tudi po svojem klavernem kondu, ker so ga razbili Orjunaši. Z zlatim kotom je odlikoval Di* rektorij br. Mijo Klišmaniča, seljaka in člana Orjuna Kaštel Novi, katerega je nevarno ranil z nožem radičevec Jo* sip Mornar in njegov sin Ante. Z idečim zmajem je odlikoval Glavni odbor Orjune brata Milivoja Žile, ki je junaško branil ubitega bra* ta obl. čelnika Valentina Žica, pred na* piulom s strani Mate Grgina dokler se ni zrušil sam oblit s krvjo in 14 težki* mi ranami na tla. Četniki! Orjunaši! Zgled odlikovanega junaka Vam bodi vzor pri izvrševanju Vaših orjunaških in bratskih dolžnostih, kjer morate po* znati samo eno načelo: Zdržati do kraja. BRATU VELIKEMU CELNIKU. Ljubljana. Kranj, 4. jan. 1927. Ob priliki iz* gube najboljšega oblastnega čelnika brata Žica prejmi izraz našega najglob* ljega sožalja. Šoštanj. Mestna Orjuna Šoštanj priredi dne 1. februarja 1927 ob 20. uri v d^rani Sokolskega doma v Šoštanju svoj ta dan običajni plesni venček, na katerega iskreno vabimo vso jugoslo* vensko javnost. Dne 19. svečana t. 1. ob 20. uri se vrši občni zbor tukajšnje organizacije jugoslovenskih nacionalistov v dvorani Sokolskega doma. Poživljamo vse čla* ne, da se istega sigurno udeleže. Vsi blagajniki se pozivajo tem po* tom, da store končno svojo dolžnost in poravnajo čim preje dolg pri Ob* lastnem odboru. Vsaki organizaciji sem poslal pregled obveznosti s polož* nicami, in bi bilo vsako nadaljnje opo* minjanje grešna potrata časa. Zaves dajte se, da ima tudi Oblastni odbor obveznosti, kojim zamore zadostiti le, če store organizacije svojo dolžnost. Neopravičljiva brezbrižnost se mora končno nehati, ker se drugače onemo* goči vsako delo v Oblasti. Obl. blagajnik Maribor. POZIV VSEM M. O. MARIBORSKE OBLASTI. Ker je pričelo novo polletje, po* zivamo vse M. O., da vpošljejo v smi* slu svoječasne okrožnice članske se* zname. — Istotako je nujno potrebno, da poravnajo posamezne M. O. svoje račune pri Oblastnem odboru. Oblastni odbor Orjune Maribor. IZJAVA. Predstavnik klerikalno » radikalne* nemške liste v Mariboru je tudi gosp. Rehar. Z ozirom na vsestranska vpraša* nja pojasnjujemo in ugotavljamo, da g. Rehar že eno in pol leta ni več član Oblastnega odbora. Imenovani je sedaj tajnik Narodno * radikalne stranke v Mariboru. Oblastni odbor Orjune Maribor. Kronika. Z dr. Natlačenom poznanim patri* otskim govornikom izza leta 1914., ko je moral slovenski rod blagoslovljen po Prevzvišenem v bratomorni boj, smo naše čitatelje že seznanili. Obja* vili smo njegov patriotizma prežeti go* vor in pričakovali, da bo »Slovenec« nanj kako odgovoril. Blagoslovljeni polž, ki sicer rad kaže roge proti Or* juni, to pot ni niti za hip pomolil po* maslene glave, nego je jepo molče prešel preko naših konstatacij, kakor preko onih, da so bili »Slovenčeve!« prosili oproščenja od vojaške’ službe za to, da so lahko priganjali dobre slo* venske ovčice med habsburški »kano* nenfuter«. Oglasil se je šele sedaj, ko povprašujejo volilci, da li je g. dr. Mar* ko Natlačen, kandidat mirotvorne in »jugoslovanske« SLS za logaški okraj taisti dr. Marko Natlačen, ki je leta 1914. tako oduševljeno bodril slovensko ljudstvo za prestrašno krvoprelitje v letih groze in trpljenja 1914.—18. Ker se ni mogel več izmikati, je našel for* mulo, da je govoril dr. Natlačen pred deželnim dvorcem zato, da je podprl stališče deželnega odbora proti Avstri* ji. Narodni pregovor pravi, da je vsak izgovor dober, če ga pes na repu prine* se in tako menda za klerikalce tudi ta o potrebnosti govora dr. Marka Natla* čena. Vprašanje je le, če ga bo narod akceptiral in pozabil na to, da leži marsikateri slovenski mož in fant pod črno rušo samo zavoljo priganjanja habsburških vojnih hujskačev, ki so mu toliko zatemnili razum, da je s kli* cem »Živela Avstrija in živel cesar!« drl naravnost v sigurno smrt in da ho* di med nami na tisoče invalidov, voj* nih vdov in sirot, med katerih one* srečevalce je tudi moči prištevati voj* ne hujskače! Hoppe, poznani dentist iz Celja živi in služi lepe denarce med slovenskim narodom že več kakor 25 let. Izgleda pa, da še vedno ne smatra potrebnim uživeti se v dejstvo, da je on med tem narodom le gost in tujec, ki bi se že moral prilagoditi razmeram. Kakšen je mentalitet tega gospoda je soditi po notici »Zobotehničnega Vestnika«, strokovnega glasila zoboteljnikov, ki konstatira, da »gospod Hoppe mrzi vse, kar je naše in da ne sprejema ni« česar, kar ni pisano v nemščini« — G. Hoppa toplo priporočamo celjskim Orjunašem in nacionalistom, da mu po 25 letih bivanja med Slovenci preskrbe temeljit pouk iz delov slovnice sloven* skega jezika, v katerem že itak zna kasirati slovenske dinarje. Italijanska vlada ie izdala ponovni odlok, da se moraio brezpogojno zavrniti vsa Disma 7 neitali-ianskimi naslovi. Pri nas Da še vedno velia specialni odlok poštnega ministrstva, da se moraio dostavljati naslovliencem pisma z italijanskim 'Doimenovamern krajev in s čisto italijanskimi naslovi. »Kdor Donižuie s« sam. nodlaea ie tuičevi Ded!« Hrvatski narod je danes kolovo* dja rada u ovoj državi, je dejal nesu* djeni predsednik mirotvorne republike v selu Dugobaba. Zavoljo tega so menda ravno železnice na Hrvatskem v najmizernejšem stanju, ki navdaja slehernega potnika z mislijo na zadnjo uro, ko prispe pod območje delovnih bratov Hrvatov. Bernotov »Nanrei« ni srečen, če v vsaki številki ne nodTeza malo do »Onimi« in omeni ni emu tako neoriietnih Oriunašev. ki sicer s smehom iemlieio na znanie tovrstna zadirkovania. V informacijo in zabavo naših čifatehiev navaiamo odstavek iz dičnera »Naoreia«. v katerem s'ika Oriuno na sledeči analfabetu i način: »Slovenski liberalci so se od nekdai odlikovali 00 svoiem fevdalnem rr^šlieniu Mlado]iberalci so si to fevdalno mišljen ie prekrstili v onu-naško Niihova ideologija ie: Mi. ki smo državotvorni, mi iV‘i smo 73 narodno edinstvo mi lahko notvaria-mo bilance oroda^-no državni svinec '(svinčena aferaV nacionaliziramo za nas tiskarne, domove, mi lahko fin?iramo in zagovarjamo no-tvorieno povišanje kanitala — če-nrav izrabiio mestne hranilnice ki smo uh navali v zvezo 7 zavodi s fjngiranim kapitalom; težke milijone ...« In tako naoreil Gospod Bernot velia kot .pošten mož in zaferadeli' se obračamo »fevdalni Oriunaši« naravnost ua-n' da lasno pokaže na nnp izmed nas ki so zagreši1* en sam zcorai ~a-štetih orehov. Oriunaši doslei še niso potvarjali bilanc in nacionaliziral tiskaren. temveč svoie obveznosti naoram vsakomur pošteno noravuali. nosebrto na Še napram fantastični »nacionalizirani tiskarni« v kateri ie ored leti ravno »Nanrei« zapustil vse preie. kakor hvaležen sporrfin. Verujemo da ie marsikomu neprijetno nrodiranie Oriune v delav-skp- revirip in delavske institucije vendar ie sigurno, da « takimi praznimi natdlcevanii Onue na nfemem Dohodu ne bo ustavit nihče. ,Fo tavern brezglavem pisanju se nekateri še čudiio. da ie dane«; proletariat tako Donižan «.n brezpraven Kdor ima odprte oči in iasno Da-met mora doumeti neutailiivo dejstvo da ■smo baš Oriunaši zpIo daleč od Tažniivera; nacionalizma in vse oreje. ne?o lakaii a sleni in temini razum in tako nišeio naši »anacio-nalUi iti tem acionalisti« v času. ko ie pamir tako drac. klobasadiiade. nad katerimi bodo če* leta historikii. iusroslovenskeea croletarskeera pihanja zmaievali clave. Voisko bi 'rski reduciral dlčnl Stiplca Radič in kar od 130.000 mož na 50.000 vojni kov. 'ker i.ih sedaj, ko ne vemo ne mre ne dneva kake menadne invazije nekidaniih njeeo-vih dobrih •7.avP7uikov, ne notrebu-iemo več toliko pod orožjem. Mož se sicer po Zagrebu in pred beo-piraiskimi novinarii močno izprsuie tiverieni na smo. da bo na to svoio izahtevo takoj zopet PozabM. čim se mi* zablišči škrlatni sii ministrskega fotelja, čudno ie le to. da pri svoiem navdušeniiu za vseslo-vanstvo ne more povrniti, da ie Jugoslavija stražarrišca 'lin • mostišče Slovanstva In da v stražarnicah navadno ne shra»iSiiWo mn v tuiini. Znano ie- da ie rdeča Moskva žrtvovala za an^leškp stavkunoče rudar-ie desetorice zlatih mi1iionov rub-liev in da ie tekla v stavkovni fond cela reka ruskemu narodu usrrablie-.nera zlata. Ko ie večmesečna stavka končno brezuspešno končala »z milijardno izgubo 7,a aneleSko narodno gospodarstvo, so v Rusiii boliševiški matadorii ogorčeno divi-raili svoi plac in proglasili konec, stavke za izdaio proletarskih interesov. Sedai na poročaio listi, da Obstoja to izdarstvo v tem da so pristali angleški rudarii na plače 96.25 Din dnevno, dočim snreiemaio rudarii sovietskih državnih premogo-koDov dnevno samo 49.50 Din. Komunistične Odrešenike orole-tariata nač, peče. da so se tako uhanili 'ko so napovedovali 00 izbruhu oremoparskp stavke v An-eliii. pričetek svetovne revolucije, katero naoovedujeio svoiim sodru-i»mn žp od pTvp urp nasilnp uvedbe boliševiške^a režima v matuški Rusiji. Zlnrare'11 v svojih rvismlh h Ju-goslaviie zelo rad .podčrtava neko namišlieno -diferenco med orečani in Srbiianci v pogledu tretirania odnošaiev z Italijo. Stališče Srbov napram zaoadnim zaveznikom ie odkrito poiasnil v Sušaku g Pr'ihi-čevič in tudi trlasovi o umrlem1 Pa-šiču vele. da ie bil vse oreie. nego simnatlizer Italijanov. Ker že tovori modri g. ZineaTelli i o neki 00-sebni naklonjenosti Italijanov na-nram Srhiii. ki da bi mo^a 7 niimi brez no Avstrivi zastruiplienih oreča-nov nrav 1eoo izbaiati. opozarjamo samo na zadržan.V Italtte v albanskem vprašanju -ra časa Berthokla in orinc Wiedbvih turnei no Alba-nlfL O liubimkaniu s pokojnim črnogorskim krabem Nlkitom. ikl mu ie obljubljal rimski dvor Veliko črno poro sestoiečo 7, delom' Alba-niie Dalmacije in Hercegovine kot oendant Velike Srbite, niti ne govorimo! Kako ie bilo leta 1915. v Sv. Ivanu Meduanskem ko so srbski emigranti čakali do albanski Goleoti italijanskih ladii. ie dovolj vsakomur v spominu. Kaznovan« napadalec na Ur. dr. Edo Bu’ata. V Spl tu je bila 6. or. m. ored okrožnim sodiščem razprava PToti Fradelič Ga>etu. 'ki re napadel po Pribi če vice vem islhodu v Splitu br. dr. Edo Bulata in ga težko ranil. Sodišče fe obtoženca obsodilo na eno leto terke leč«*, ooravnavo sodnih stroškov *n Izrtlačllo 80.000 Din odškodnine ranjenemu blr. 'dr. Edo BuPtu. Upamo, da bo ta obsodba blažilno vplivala na razgrete glave splitskih separatistov in komunistov, (ki Drl orooovedovaniu svoiih načel oreradi poseo-aio oo^er rorru in sredstvih karali Vib no kazenskem zakonu. Kennst Du das Land...? Izerle-da da so koroškim nemčuriem napočili mekoliko n!epr3ietneiši dnevi, ker ie ored kratkim oristoino sodišče dobro obsodilo Heimats-schutzarslke napadalce na Slovenca Nadela in rvriiele za ušesa falote ki so hoteli v Goričah Dri Borovi rab uničiti sipomimisko ploščo. Po DODfavl razrušeno ceste v oolianski in polhoraaiski dolinii so še vedno razrušene in iib ooorav- liaio v klavnem ziroU domačini, ki bi bili sicer odtrgani od sveta kakor le lezersko. kamor moralo vo-‘zIH živež preko Nemškie Avstrije. Kdor oozna le ra uaiboli prizadetih kraiov. ta ve dobro, da le oomoč države nuino Dotrebna Iz nacionalnih "m stratepičnih razlogov, ki zahtevajo v sedaniih časih vse preje, kakor dobrih odnošaiev 7 našo za-padno sosedo, prvovrstnih komunikacijskih sredstev. Da s tem računa io i I taiiiani. priča io številne delavske skuoine. ki DODravliaio z veliko nao-lico porušene ceste in mrtstove Ob tei .priliki oriDommia-mo. da so Itaiiiani že razglasili liudsfvu s posebnimi razglasi, da so mu za letos odbisani davki in da bo Dreiel sleherni Doolav^ietnec primerno odškodnino. Ali v resnici naša seliašika in snorazumaška vladal vse ra tega goria ter vseh teh potreb ne vidi. ali iih v svoii vnemi za reševanje orokletih vladnih kriz Videti ne mara? Pustna šala on. MussoHniia. Nahajamo se sicer po koledarin v adventu. V Italiii na 'ie vse narobe in tako tudi v koledarju, ker pozna ta od srečnera hioa zavzetia Rima do čmosraičniških legijah samo še t>ust in karneval pod vrhovno re-žiio velikega komedijanta Mussoli-niia. Zato so pustne in šemaste geste danes v deželi oranž in cintron nekai vsakdanjega. Med te moremo orišteti tudi poslednje pismo S. E. Mussolinija 'komisarju Collttftu. v katerem veliki vožid SDoroča. da le Sefe toČas zaznal za ODifStošenia učlntena v Prostorih slovenskih udruženi v Gorici Obžalule dalle hi«1 «0 Ia kal takega moglo zgoditi im zaeotavlia. da bodo klrivci sodnlfsko kaznovanih Poznamo sicer breznrimemi cinizem moža z železno Desfeio, vendar mislimo da bi do vseh krvavih z'oči-nih. katere so izvršili nart našim poštenim življem nieeovi banditski comilitoni. nač lahko temu narodu prizanesel vsai z neslanim izrosra-vaniem in smešenjem. »Bože oravde« še vecHno ne morem do konca poslušati po cerkve- ‘ nih opravifh nekateri duhovniki po deželi. Spreieli smo obvestilo o ta-?-, kem zadržaniu duhovščine ir večlh krajev. Zaenkrat navaiamo le Vrhniko kier ie odšel 'iz cerkve raSD. žuoan med nevarnem himne, dočim sp rp* p-, dekan s kanlanom •pomaknil v zakristijo. Nasprotno na ie v Dobreooliu na Doleniskem čakal g. župnik po cerkvenem obredu na himno, ki ie n*so zapeli šolarii nai-brže radi »prezaposlenosti« v. uči-teha ki i^ bakla c^lo nawednjak. Mussolini in orostozldarii. Mussolini ie znan kot velik oportunist in človek, ki ne pomišlja 7 našim Radičeiji pristati ido brezuspešnih TioizkUsiih uveliavflienfe' svOiih načel. na ona Proti katerim se ie pred oar hioi še 7 vso emfazo boriti. Razumljivo tfe potem Seveda tudii obratno DostODanie. Leo Dilmer temu ie razmerje Mussolini ia napram Drostozidariem. katerih smrtni sovražnik ie danes, vsai na vid'ez. Leta 1915. ie bil Mussolini po die-zertiraniu ife socialističnem tabora nreberail med naizai^rizenefše vojne huiskače in oreiel v plačilo sto-tisoče lir od francoske lože Velike-ea »Orienta«, kli' ni štedila s sredstvi v boiu oroti centralnim velesilam. S tem denariem ie ustanovil huiskaški list »Pooo'o d’ Italia«. ki ip živel s prostozidarji v nailepšl harmoniji, dokler nii postal' Mussolini Duce. POznavatioč vlsegamo-Počni vnliv lože na svoie brate le prepovedal fašistom članstvo v lože vkliučenih v »Velikem Oirfien-tu«. Pri tei prepovedi so ea vodili samo egocentrični motivi bre? sleherne primesi verskega ali nacionalnega čuta. Da ie temu tako. do-kazuie deistvo. da so fašisti razru-š;i/li samo francosko orientirano rimsko ložo v loalači Giustiani dočim so ostale nedotaknjene škot-sike lože »Moistrov stola« in one švicarskega obreda nripadaioče »Aloinl«. Javna tainost nai ie da' ie bil do nedavnega časa baš Mussolini član lože »Mbistrov stoila« in da ie bil izbrisan iz nie šfele na oo-novne intervencije »Veflikega Orienta«. Šolski zvezki za osnovne in srednje šole je najmodernejše urejena ter Izvršuje vsa tiskarniška dela od najprtpro-stejšega do najmodernejšega. • Tiska šolske, mladinske, leposiovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v ene- ali večbarvnem liskn. — Brošure v mallb in tndi mjvečjih nakladata. Časopise, revije, mlad. liste. Risanke, dnevniki in beležnice. ■ulit*. PRALNICA IN LIKALNICA * HAMANN * LJUBLJANA * MESTNI TRG 8 * (na dvorišču IIIHUII Orjuna Dolnja Lendava priredi dne 5. februarja akademijo in veselico z izbranim sporedom, na katero vabi* mo vse dolnje lendavske nacionaliste. Blaerl »Slovenec« z nemalo vest-nostio zatira sleherni naimamši za-plodek bodočega jezikovnega zbli-žania medi Slovenci in lužnimi brati. Konsekventno riše no zgledu dunajskih šmokov »Belgrad'«. in boDravlia vsa že memaloštevihra udružetaja, saveze. vaiskb. nodlsa-veze. novinarie itd. v zveze, združenja. nodzveze. časnlikdMe itd. Ker Da. Bogu hvala, broi teh novo-upelianih neprestano raste in poča-si Dremostuie razlifke med posameznimi deli našega naroda, izgubljajo dragi »Slovenčevci«. ki so v •borbi proti Jueoslovenstvu slični deci. katera hoče z naprstniki izsušiti morie. potrplieroe in iavljajo. da bodo odslet oometali v koš vse dopise. ki ne bodo Disani v nravi'ni slovenščini. V listu ie to naznanilo ter odmev nanj stvar »Slovenčevcev« samih in njihovih dopisnikov. Pripominjamo na le. da so bili leta 1919. •Mihovi ideologi drugega mnenja in da so ti Dišali v »Dom in svetu« XXXVI. štev. 180. pod Jezikovnimi drobtinami: »Opustimo zdal nolagoma vse, kar nac brez ootrebe loči od Hrvatov in Srbov.« Ali Da dalje na strani 161. v .pozdravu BeoeradSkim malturantum: »Prlhaiate k nam oreko Zatrre-ba. od bratov Hrvatov. Bile Vam na uho nekoliko drugačno govorica. Vendar, ali ne čutite nemalo, da ie to isti iezik. kakor Vaš? AH ne ori-čaio usta. oči in srca da smo res todnl bratile?« Tako so pisali slovenoborci leta 1919. in kako na danes: »Vrnimo se z vso ndločnostio v bol v* ohranitev in zmag« nepolne slovenske individualnosti!« Ako kdo k-temu še nri pomni, da slovenoborci v mlšliemin nazadujejo. na so še možie silno ogorčeni. Albanski dobrovoftski komu« so ustanovili te dni Italijani v Albaniji. Namen tega korpusa ie pomagati Italiii v borbi proti menim neoriiia-teljern. Nas ti naimoveiši fašistovski zavezniki Drav nič ne plaše. ker se spominjamo še dobro avstrijskih albanskih odredov, ki so faktično obstoiali samo do trenutka, ko so »dobrovolici« prejeli orožie za prvo vežbanie 7 niim. ker ie hi 1 po tem spreiemu pušk že uzus. da ie vse A bance vzela noč in da so ostale do niih samo še mržavo reiene uši v voiašnici. Nov otroški vrtec in zabavišče na Kontovelu — Proseku bo otvo-rila v nedeljo »Leva Nazionale«. in sicer v dvorani ker so imela sedež do prihoda Italijanov oroseška prosvetna društva. Birata inž. Stanko Rodiča, neumornega sotrudnika našega lista v vprašanjih tičočih se naših železnic. ie Ministrstvo saobračaia brzojavno prestavilo v Bosanski Brod' h komisiji za prevzemanje popravljenih lokomotiv Nacionalisti: Kupujte pri trgovcih, ki inserirajo v „Orjuni“J ZADRU. Na mrtvoj straži blizu Zemunika pod oblacima deccmbarskog jutra spremne su čete za krvavo sutra a za nama je vojska osvetnika. Pod nama dole oteti je Zadar zagagjen blatom, nakažena lica ... Košuljo crna, krinko kukavica, tu vojsku niko sprečit nije kadar! Slovenski ratnik smion, jak i mlad platiče Pravdi danak s vašom kosti: tamaniče vas redom bez milosti krvav če Jadran zapljuskati grad. Krv če i oganj očistiti Zadar i skoro če se ostvariti san: iz Jadrana če Markov buzdovan ko žezlo izač i biti mu vladar. Neču gitare, niti violine trublje za juriš neka pesmu prate! S topovskom paljbom četnik po* {zdravlja te i mesto slovom, s metkom karabine. ZRNA. Strah ima velike oči. V Lečevici je dejal Radič med drugim i to: »V Bosni so me hoteli ubiti, v Splitu je morala stati na vsakih deset korakov ervenkapa; če bi ne bilo nje, mene bi ubili in bi še dobili odlikova* nja od Maksimoviča in Peroviča« (ve* liki župan). Velik je strah Stipice. Še bolj čud* no pa je njegovo ocenjevanje spora* Delikatesna trgovina in zajtrkovalnica T. ŠTRUKELJ LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 5 NAZNANJA OTVORITEV TOČILNICE Točijo se: pristna Štajerska In dalmatinska vina, pivo, vermut, malaga, konjak, čaj, rum, žganje in likerji. Vellfca zaloga finih likerjev znanih tvrdk: Arko. Patria, Alko. Kelico, Digay, Gessler-JSgerndorf, Levert (Holandska) itd., itd., itd. Vino v buteljkah tvrdke Baebler, letnik 1921. Velika Izbira bombonov, keksov in Čokolade tvrdk: Sonda-Beograd, Heiler-Wlen, Talmone, Ruff in Union. Razne tu- in inozemske ribje konzerve, marinirane ribe. Vse vrste paštet in konzervirano sadje. Pravi emendolski in bohinjski sir, Gorgonzola, shaiet i. t. d., i. t. d., 1.1. d. Vsak dan sveža šunka in drugo mesno blago, gorke hrenovke, žolca, ogrska salama Gavrilovič (Petrinje). Garnirajo se fini narezki po solidnih cenah. Za mnogobrojni obisk se priporočam slavnemu občinstvu ter zagotavljam, da bom vedno postregla s svežim blagom In pristnim vinom, TONI ŠTRUKELJ S°Hclne ce*6' pestre#*' zumaškega ministra Bože Železnega in predstavnika vlade v Dalmaciji, ki naj bi »zločince« odlikoval za uboj enega Radiča. Kako vplivajo tovrstne izjave o najvplivnejših državnih funk* cionarjih na narod, ni težko misliti. In po vsem tem še trdijo ljudje, da se danes v tej zemlji ne ruši ugled oblasti od zgoraj navzdol!! Made in S. H. S. »Vranjski Glas* nik« navaja med ostalimi karakteristič* nimi modrostimi naše davčne uprave i slučaj vranjskega popa, ki prejema let* no do 16.000 Din prihodov, za katere mu je naložil fiskus 23.000 Din davka. »Proletarijatu vsega sveta!« Oh, ljubo veselje kje si doma. Ne strašimo se resnice, ali Vaše veselje je še mno* go prezgodnje in Vam tako potrebne* ga miru še ne boste z lepa dosegli. Če že želite držati komu srečo pri zadnji uri potem jo raje umirajočim sovje* tom in vašo komunistično partijo, ki ie danes samo še za strašilo političnim poniglavcem. Kdor drugim jamo kop* lje rad sam vanjo pade! Zakai se b^š zdravmiki n avb oh pehaio za vodstvo radikalne stranke do smrti svetitelia radikal iie? Zbog tega. ker ip v tei stranki naivec fizičnih in duševnih bolnikov. DR. JANKO ŽIROVNIK, odvetnik v Ljubljani, je v neki civilni pravdi (akt Cg. I. a. 1278*24) poskušal moje, njemu nelju* bo, zdravniško strokovno mnenje, ki se seveda ni tikalo njega, marveč le stranke, ki jo je zastopal, na ta*Ie način izpodbiti: »V boljše umevanje gori navede* nih dejstev pa moram navajati, da je dr. Alfred Šerko hud alkoholik, psi* hopat težke stopnje, ki nastopa jav* no na tak način, da se nad njim zgra* žajo pametni ljudje. Bil je bolan na težki spolni bolezni in njegove pupile sploh ne reagirajo več. tako, da se jc bati, da se mu ali bliža paraliza ali pa tabes. a) Žc kot dijak na univerzi v Gradcu in na Dunaju je vzbujal ob* čno pozornost tovarišev s svojim čudnim nastopanjem. Tako je n. pr. nekoč na Dunaju v restavrantu na Ippenplatzu v Ottakringu polovil iz posode, ki je bila ondi postavljena, vse zlate ribice in jih žive pogoltnil, med tem ko je čakal na naročeno jed. INVENTURNA RAZPRODAJA manufakturnega blaga po zelo znižanih centih Josip Šlibar, Ljubljana Stari trg itav, 21 (poteg Zalaznika). INI izdeluje tovarna perila GENICA VOJSKA LJUBLJANA, Gosposka ulica 16. Izdeluje se tudi po meri. prodaja PREMOG Iz slovenskih premogovnikov vieb kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domačo vporabo lukor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste tn vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoalovaSki In angleški koka za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, Črni premog in brikete. PBOMETHllllVOD U° PREBOG D. L v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15,1. b) Pojedel je za stavo živega čmrlja in živo glisto deževnico, ka* kor je v Unionski kleti demonstrativ* no požiral najumazanejše novčanice v dokaz, da ne vsebujejo nobenih baci* lov kake nalezljive bolezni. c) Ko je pri »Kolovratu« lani po* kopaval pusta, je v svoji pijanosti s svojimi tovariši pred navzočimi gosti igral sodno razpravo, v kateri je on, stoječ na stolu, zavzel mesto zago* vornika. Na nasprotni strani sedeči univerzitetni profesor je imel pero za klobukom, dr. Šerko pa čepico na glavi. Navzoči gostje, večinoma po* streščki, so se pri tem imenitno za* bavali. č) Ko je pred dobrima 2 letoma dr. Šerko hodil po Dolenjskem na polšje love, je bil tudi kak teden v Kostanjevici s svojo družbo tako pi* jan, da si ni upala natakarica k tej družbi v sobo, temveč jim je podajala vino skozi priprta vrata, tako da so se vsi navzoči zgražali. d) Na medicinskem plesu 1. 1924. je nastopil prof. dr. Šerko na ta na* čin, da si je prepasal predpasnik in šel na sredo plesne dvorane, od koder je obmetaval plesalce z običajnimi papir* natimi žogami. Ploskal je pa na ta na* čin, da je tolkel svojo soprogo po de* kolteju, da je odmevalo po dvorani. e) na Vrhniki je pri belem dnevu na javni cesti dr. Šerko prestregel ondi se nahajajočemu konju sveže konjske fige s svojim lastnim klobukom ter jih vrgel ondi navzočemu učitelju Matajcu v obraz. Bilo je to v navzočnosti več odličnih oseb. t) 25. IV. 1925 je prišel dr. Alfred Šerko v družbi raznih tovarišev z raz* petim dežnikom v kavarno »Union« v Ljubljani, seveda precej pijan. g) Nekaj dni poprej je sedel v Ljubljanskem dvoru z močno opito družbo, kjer je razgrajal in se tako ob* našal, da so s-: drugi gostje škandali* zirali, zlasti ker je prinesel dr. Šerko v restavracijo gorjačo v roki, potem pa gorjačo vrgel po mizi. Ko je ve* čerjal pečenko in salato, je delal s ta« k im ropotom, da so postali vsi po* zorni. h) Na velesejmu je bil dr. Šerko tudi pijan. Ko mu je padel klobuk na tla, je okrog njega plesal Itd. Itd. Ali je dr. Janko Žirovnik v tisti pravdi končnoveljavno uspel, mi ni znano. Za stvar sem izvedel šele se* daj, ko mi ni več mogoče dobiti legal* nega zadoščenja. Reči pa moram, in v tem se bo strinjala z mano vsa jav* nost, da je Žirovnikova metoda braniti interese svojih klijentov ne le vse Ča* sti, marveč tudi vsesplošnega posne* manja in javnega občudovanja vredna. Prof. dr. Alfred Šerko. * Pripomba uredništva: Gospod dr. Alfred Šerko je dvakratni doktor, fi* lozofije in medicine, profesor psihi* atrije na ljubljanski univerzi, že od početka iste dekan Medicinske fakul* tete, torej zastopnik naše najvišje kul* turne institucije na znotraj in pred vsem kulturnim svetom in starosta slovenskih penatov. Brez komentarja! Književnost. »Zdravle« štev. 12. Prejeli smo zaklinčno številko to Doliudno znanstvene reviie. ki razširja med našim narodom smise' za ustvarjanje živlienskih nogoiev. ki mu bodo omop-očila uživati v zdraviu m ye-seliu plodove napornega dela. Dobro in go bieMnioi ioni nabavite si vsa moška oblačila, osobito za šoloobvezne edino le v detajlni trgovini konfekc. tovarne Fran Derenda&Cie. Gradišče, nasproti dramskega gledališča. ZLATO vsebuje v Vaši roki se nahajajoče ZLATOROG- terpentlnovo milo! V vsaki tisočeri komad se vpresa en zlatnik za 10 frankov. Poskusite, kupite komad pristnega ZLATOROG- terpentinovega mila in prepričajte se o njegovi nepre-kosljivi kakovosti. Mogoče, da naj-dete pri pranju GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG LJUBLJANA Bohoričeva ulica št. 24J Za konzorcij lista »Oriuna« odgovarja Dre.j če Verbič. Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj. Odgovorni urednik: Jože Span.