Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vel.jil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 ffld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejoma opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inseratD se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. Se se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno /man Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Stev. Xi2. V Ljubljani, v ponedeljek 16. januarija 1888. Letiiilt ANDREJ EINSPIELER. Tedaj tudi Ti? Einspieler danes ob 9 — Ali jo mogoče? — Morda je le prevara tužno poročilo iz Celovca: Mnsg. Andrej uri zjutraj umrl? — Je li mogoča tako hitra sprememba, tako nenadomestjiva izguba? Saj so še tako blizo zlati dnevi avgusta, tako živi še spomini na zlato mašo v Svečah! Pred seboj še vidimo čilega starčka jasnega lica, ki se neupognen od starosti ročno obrača, točno odgovarja na razne čestitke in voščila, ki se veseli z veselimi, navdušuje z mlacleniskim ognjem, pesmi prepeva ter kliče: Ne vdajmo se! Kako je še delal načrte za prihodnje delovanje! . . . Zakaj so nam vzbujate sladki spomini, vstajate pred nami krasne podobe ? Morda zato, da nam je toliko hujše, da srce trepeče silne bolesti in roka zastaja, pišoč spomin „vrlemu možu", ko čuje s starodavnega Gorotana tužen se glas: ljudstva okoli svojega ljubljenca — vse na tisočo Einspielerja ni več?! Zlata maša, blišč in sijaj, ozaljšane Sveče, to nam plava pred očmi — in sedaj on mrtev počiva na odru! Pred duhom vidim nizko sobo A v sobi bledo sveč svetlobo, Med svečami pa spava mož, Bled mož, ogrnen s plaščem črnim, Ki strakom je našit srebrnim; On trdno spi, uevzdramno spi, Strudila ga je težka hoja! Da, umrl je rodoljubov prvak, umrl koroških Slovencev vodnik, vzoren duhovnik, zvest državljan! Do cela potrti ne moremo v tem trenotku obširneje oceniti njegovih zaslug; ako pa rečemo s pesnikom: Strudila ga je težka hoja: trpel je celo življenje, živel v vednih borbah za najdražje svetinje človeške — za Boga, narod, cesarja — povedali smo vse, kar je storil blagi in nenadomestljivi pokojnik! „Cast božja in sveto cerkve, zveličanje neumrljivih duš, sreča Avstrije in naše staro-slavne cesarske hiše, blagostanje koroške dežele, razcvetanje slovenskega naroda, ki Vas šteje med svoje najodličnejše in najžlahtnejše zagovornike in rojake: to so bili nameni, za katere ste Vi delali" — tako krasno opisuje ranjkega zaslugo njegov mil. škof v pismu, katero mu je izročil ob njegovi zlati maši. Ob krsti enega svojih najzvestejših, vnetih in delavnih duhovnikov žaluje danes krška škofija; v vseh strokah je z uma svetlim mečem deloval z ognjevito besedo in jeklenim peresom za katoliško vero in njeno oživljenje na Koroškem. Kot duhoven pastir, katehet, pisatelj, cerkven govornik, ustanovitelj dobrodelnih naprav delal je neumorno za trdno versko prepričanje. Domovina slovenska! Niso se Ti še posušile solze, koje si točila na prezgodnjih grobovih Erjavca, Levstika, Ferčnika in Tomana, že moraš zopet žalovati ob krsti enega svojih — najboljših, najdelavnajših sinov, ki Ti je bil zvest z vso dušo, vsem srcem od zibeli do groba, vdan Ti v Tvojem neprestanem trpljenji; s Tabo. ubogo bil je ubog, f, zaničevano zaničevan, zatiran g zatirano — a ljubil te je vedno, ljubil s čisto, nesebično ljubeznijo, ljubil toli srčneje, kolikor tužnejša je bila Tvoja osoda! In Ti, koroški Slovenec, najnesrečnejši med nesrečnimi Slovenci, kako naj izrazimo Tvoja čutila, kako naj Te tolažimo? Žalost in jok odmevata po Tvoji pokrajini, tužne novice čujemo vedno čez visoko gorovje — pričo Tvojega trpljenja. Bolelo nas jo, a obupali nismo, ker vedeli smo, da čuje Tvoj oče in varuh, ki Te ne zapusti v skrajnosti sile, da živi vodnik, ki Te stanovitno in modro vodi v borbi življenja. Sirota si brez očeta. Ne obupaj, koroški narod slovenski; Bog še živi in On sirot no zapusti! Rodoljubi na staroslavnem Gorotanu, ne pozabite oporoke Svojega Andreja. Za vero katoliško, besedo materino deloval je Einspieler do smrti; za te dve svotinij delovati naročil Vam je v svoji oporoki pri zlati maši v Svečah. Bodi Vam sveta oporoka očetova; vredna je največjega truda! In ko pišemo nekrolog, pozabiti ne smemo naročila, koje nam jo dal pokojnik v Svečah: .,So nekaj; — dejal je koncem svojega govora — kmalu prej ali slej boto slišali: »Einspielerja so pokopali". Oj, prosim Vas, ko to slišite, tedaj meno nikar ne pozabite; tedaj z a-me molite, in obljubim Vam, da tudi jaz, ako pridem po usmiljenji božjem v nebesa, ne pozabim Vas, no pozabim drazega mi naroda slovenskega," Kako hitro začul g0 je žalostni glas, tla končal je plodonosno življenje, zatisnil trudno oči slaven mož. Spo-minjajmo se ga v faolitvah posnemajmo njegova dobra, vekovita dela! Da, trpin si bil na zemlji, slavni Andreja, vse svoje življenje; solnce 'mirnih dni sijalo Ti je le redko, ker borba za svete ideje, za vero, dom in cesarja, to bilo iti geslo Tvojo! Našel si mir v Gospodu; tam v jasnih višavah spoznavaš, da si se boril za sveto m pravično stvat da vsi imamo jednega Očeta, in da jo tudi Tvoj zatirani narod drugim enakopraven! Izpolnuj svojo obljubo in m>i Boo-u se spominjaj rodno Ti trpeče raje na zemlji, da jej milostno pošlje mnogo Tebi enakih resničnih rodol]ubov! ° Zemlja domača, zemlja slovenska, katero Andreja jo ljubil do konca, sprejmi truplo njegovo v Svoje materino krilo, kjer počiva v prozgodnjih grobovih mnogo Tvojih sinov. Tam mirno počivaj tudi Ti, zlata duša! Pokojniku mir in pokoj, sveti mu Večna luč! Govor poslanca Pfeiferja o zdravstvenem zakonu v deželnem zboru dne 13. januarija. (Konec.) Po tem takem pripada zdravstvenemu odboru naloga zdravstvene oblasti, tako, da ima — kakor občina — oskrbovati zdravstvene zadeve, kar po mojem mnenji podvoji poslovanje zdravstvene uprave ter prinaša v to upravo dualizem, katerega bi se pri drugih oddelkih našo upravo radi znebili. Sedaj, ko občina sama opravlja zdravstvene posle, ne upa se c. kr. oblast preveč ji nalagati, bolj varčno postopa glede troškov; če bi pa poslovala dra zdravstvena urada — zdravstveni odbor in občina — utegne to povod dajati nekaterim oblastvoin, nalagati danes zdravstvenemu odboru na primer, premestiti tukaj pokopališče, tam ga razširiti ; jutri zaukazati občini omisliti mrtvaške vozove in aparate za destiliranje vode ali pretesna stanovanja odpraviti itd.; sitnež utegne se spodtikati nad kakošno mlako, v kateri sedaj glasne goske in race svoje veselje uživajo itd. (Veselost.) Sicer imamo v obče izvrstne, vsega spoštovanja vredne uradnike, ki povsem podpirajo občine in jim le toliko nalagajo, kar njih moči zmagajo — semtertje pa tudi organe, ki brezobzirno navale na slabe občinske rame tako teško breme, kateremu tudi krepkejši organizem ne more kos biti, kar dokaže sledeč slučaj, kateri navedem iz zbirke svojega večletnega županovanja. Ob priliki strelnih vaj postavili so vojaki tele-grafne droge, drugo jutro je bila žica pretrgana — ali se je to poškodovanje zgodilo po viharji, ki je tisto noč razsajal, ali po zlobni roki, ni znano. To poškodovanje je dalo okrajni oblastniji povod, ukazati občini (kar je opravičeno), da strogo zvršuje policijsko nadzorovanje varstva tuje lastnine. Temu ukazu pridejan je bil nastopni originalni pristavek: „Weun jedoch kiinftig wahrgenommen vverden solite, dass das Gemeindeamt den ihm obhegenden Polizeidienst in der obangedeuteten Richtung nicht mit aller Energie und Umsicht versieht, so wiirde sich die k. k. Bezirkshauptmannschaft zur Auftstellung eigener Wachorgane auf Kosten der Gemeinde be-miissiget sehen." (Klici: Čujte, čujte!) Po tem takem bi občina mogla stražiti kanone in vojake, da jih kdo ne ukrade. (Dobro in živahna veselost 1) Več slučajev iz turškega paskalika bi lahko prijavil, pa bode itak prilika pri posvetovanji nove občinske postave. Moravska dežela je sicer v svojo zdravstveno postavo tudi sprejela zdravstveni odbor, ker v tem tiči neko avtonomno načelo — če osnova zdravstvenega odbora večini naše zbornice ugaja, pa ga naj tudi za poskušinjo vpelje. Glavne mestne občine Ljubljana, Gradec, Celovec itd. imajo svoje mestne zdravnike, ki svoj posel zvršujejo navadno brez zdravstvenega odbora — če bi dotičnim zdravnikom pridejan bil zdravstveni odbor, ali bi se po krčmah manj ponarejenega židovskega vina popilo? Na Dunaji, v Budimpešti je celo ustanovljen najvišji zdravstveni svet, človek bi mogel pričakovati, da v takih krajih nektar in ambrozija izvirata •— Kaznovana izdaja. (Povest iz časov francoske vojske.) (Dalje.) 4. oktobra praznoval se je god cesarja Franca I. Slovesne sv. maše v cerkvi usmiljenih bratov udeležili so se avstrijski vojaki v paradi. Cerkev in prostor pred njo sta bila napolnjena z brezštevilnim ljudstvom. Po končani službi božji razlegali so se tisočeri klici: „Živio cesar Franc!" Navdušenje je bilo neizrečeno veliko. Dopoludne je streljanje popolnoma omolknilo. Popoludne pa so se slišali zadnji vojni streli. Avstrijci so sklenili z granatami razstreliti ljubljanski grad. Zato so dobili Ljubljančani povelje, naj po drugi uri ostanejo doma in se pripravijo na gasitev, ako bi morda kak ogenj nastal. Povsodi so bile ga-silnice pripravljene; po hišah so napolnili vse prazne posode z vodo, in dimnikarji so se zbrali v mestni hiši, da bi brž na pomoč priskočili, kjer bi bilo treba. vendar je znano, da se v imenovanih mestih za-vživa največ pokvarjene jedi in pijače po umetnih »receptih" tamošnjih visokih šol. Glede zdravstvenih odborov sem izrekel danes in tudi v dotičnem odseku svoje pomisleke, po mojem mnenji bi se brez njih tudi shajalo, ker za zdravstvene potrebščine lahko skrbi kakor sedaj okrajna blagajnica, občinski zdravnik bi pomagal sedanjim občinam pri izvršitvi zdravstvenega posla; ako pa častita večina deželnega zbora sprejme zdravstvene odbore, jih zopet lahko odpravi, če se ne bi obnesli. Iskreno želim, da bi se tem odborom posrečilo zboljšati zdravstvene razmere ter po svojih ukrepih v istini bolj avtonomno delovati, kakor drugi zbori, ki so sklenili na primer zabraniti prosto ženitovanje, odpraviti legaliziran je itd. pa so s svojimi dobrimi sklepi ostali na papirji, ker vladi niso bili po volji. Sklenem z gorko željo, da bi se nade, ki se stavljajo v današnji zakon, izpolnile v polni meri v prid našim občinam in v tolažbo terpečega človeštva. (Dobro, dobro!) Politični pregled. V Ljubljani, 16. januarija. Notranje dežele. Dunajski vladni krogi postajajo vedno bolj nezaupljivi nasproti Nemčiji, ker čutijo, da bo Bismarck takoj odpovedal zvezo Avstriji, kakor hitro bo preverjen o trdnem prijateljstvu Rusije. Ta namera Nemčije kaže se v raznih člankih nemškega poluradnega časopisja, posebno pa iz najnovejših razprav lista „Post", ki kriti kujejo avstrijsko vojno in ki so napravili na Dunaji jako neugoden vtis. Goriški deželni zbor je bil zaključen dne 14. t. m. s trikratnimi „živio"-klici Nj. Veličanstvu cesarju. Hrvatski ban posvetoval se je predvčerajšnjim v Budimpešti z ministerskim predsednikom Tiszo. Vnanje države. V petek je sprejel papež ' Leon XIII. romarje iz srednje Italije, ne da bi jih bil pri tem nagovoril. Isti dan poklonil se mu je odposlanec virtemberškega kralja. Izvanrednemu poslancu velikega vojvode badenskega podelil je sv. Oče veliki križec Gregorijevega reda. V tekočem tednu sprejel bo papež nemške romarje, koje mu bo predstavil knez Lovvenstein. Odlikoval je dalje izvanrednega poslanca saksonskega kralja z velikim križcem Gregorijevega reda, poslanca kralja pruskega z velikim križcem Pijevega reda in virtemberškega poslanca s komander- križcem Pijevega reda. Srbskemu kralju Milanu poklonil se je diplomatski kor povodom novega leta ter mu je čestital v imenu vseh navzočih zastopnikov nemški poslanik grof Bray; za tem voščili so srečo kralju ministri, državni svetniki, častniki in mestno zastopstvo bel-gradsko. — Minister notranjih zadev, Svetozar Milo-savljevic, pozval je vse komisije, koje je imenoval njegov prednik Milojkovič v nadzorstvo upravnih uradov, naj nemudoma naznanijo izid svojega delovanja in izročijo dotične akte preiskovalnim sodnikom. One komisije pa, o kojih vspehu ni nič pozitivnega znanega, razpustil je takoj. Bolgarski knez ogovoril je častnike, ki so se mu prišli poklonit povodom novega leta dne 13. t. m., z jako krepkimi besedami, ter je med drugim rekel tudi nastopno: »Dogodki morejo Bolgarijo v kratkem primorati, da bo branila svoje pravice. Takrat bo svet spoznal, da znam tudi umreti Nekaj vojakov je bilo razpostavljenih po hišah, ki naj bi skrbeli za red in da bi hitro naznanili pretečo nevarnost, ako bi se kje ogenj prikazal. Boštjan in Lenart sta bila v neki hiši na Poljanah. Prvi je stal pod streho in zdaj pa zdaj pogledal skozi lino proti gradu, dočim je imel Lenart spodaj v hiši opraviti. Boštjan je bil danes zelo nezadovoljen. Nekaj časa je stal, potem hodil med strešnimi tramovi sem in tje in slednjič se je usedel na neki polomljen stol. »Naveličal sem se že tega vednega bojevanja in klatenja iz kota v kot. Opustil bom vse to brž ko mogoče. Dobro sem si prislužil oni zaklad, ki leži tam gori. . . nad Trzinom ... v gozdu. Kmalu se vrnem, da vzdignem dragocenosti. To bo življenje . . .! Pa deliti bo treba ... 1 Ne, tega pa ne pustim! Sam bom užival, kar sem sam zaslužil. Enega mi je že smrt s pota spravila. Kaj naj pa z drugim počnem? Kako bi se tega znebil? Vedno se vlači za menoj, kakor senca. Čakaj, Lenart, tudi ti moraš iti Kmalu za njim, za svojim Ijubeznjivim bratcem, katerega ne moreš pozabiti. Če te Sava v boji za domovino". — Zvečer istega dne bil je v prinčevi palači slavnosten banket, h kojemu so bili povabljeni ministri in častniki sofijske posadke. Več izmed slednjih bilo je odlikovanih z Aleksandrovim redom. — Sobranje potrdilo je koncem svojega zasedanja tudi več sprememb v volilni postavi, ki so pomenljive zaradi tega, ker podajajo večje jamstvo za volilno prostost, kakor se je to godilo do sedaj. Pri dosedajšnjih volitvah ni bila v nevarnosti samo volilna prostost, marveč tudi osebna prostost volilčeva, kar je vlada sama pripoznala pri dotičnih sobranjskih obravnavah ter s tem naravnost prisilila poslance, da so glasovali za to predlogo. — Z novim letom pričel je izhajati nov vladi prijazni list »La Bulgarie", ki je bil ustanovljen že leta 1882 za časa konservativnega miuisterstva in si stavil za smoter: »La Bulgarie aux Bulgares". Leta 1884. je zadušil list Cankov vsled zahtevanja rusofilne stranke ter prognal iz dežele vrednika Iskendra. Sedaj se je ta zopet povrnil v svojo domo-viuo ter vreduje napominani tednik »La Bulagarie" v jako zmernem in treznem smislu. — Pripoveduje se, da je zapovedal Ferdinand, naj se odstranijo iz vseh javnih zavodov podobe Aleksandrove in da se vsled tega častniki zelo hudujejo nad svojim knezom. Z jako verjetne strani *pa se preklicuje ta vest kot zlobno izmišljena. Ruski naučni minister naznanja, da ne bodo otvorjena kakor navadno dne 15. (27.) januarija vseučilišča v Petrogradu, Moskvi, Kazanu, Charkovu in Odesi. — Povodom novega leta je imenoval car v Nemčiji ne posebno priljubljenega ministra Višne-gradskega finančnim ministrom in podelil Vladimirjev red I. vrste, ministru notranjih zadev, grofu Tolstoju in naučnemu ministru Pobjedonoščevu Ale-ksander-Nevskijev red z briljanti. Iz tega sklepajo, da ruski car ne bo predrugačil svoje dosedanje politike in da ga ne bodo premotili vabljivi glasovi Nemčije. Nemčija se močno trudi, da bi Rusijo odtujila Franciji ter jo toliko bolj dobila na svojo stran. Eno izmed stredstev, kojo vporablja vlada v ta namen, so finančni krogi berolinski, ki predlagajo ruskemu finančnemu ministru jako ugodne transakcije. Francosko ministerstvo je sklenilo, da ne bo predložilo parlamentu nobenega načrta zoper občinski svet pariški; to ravno ne pričuje za odločnost kabi-netovo, ki se je izrazil, da se boji spravljati v ka-moro predmete, koji ne bi prodrli. Zato je pa vložil desničarski poslanec Lamarzelle interpelacijo, ki obsoja delovanje pariškega mestnega sveta. Tudi pravijo, da bo predlagal radikalec Michelins, naj se proglasijo ministri vojne, mornarice in zunanjih zadev stalnim, da ne bo Francija vsled vednih minister-skih kriz v napetih razmerah z inozemstvom in v vojaških zmešnjavah. — Kazenska pravda zoper Wilsona je že ugonobila jednega predsednika in celo ministerstvo. Osodepolna je za Francijo, kajti duhovi raznili strank vznemirjeni so neprestano vsled nje. Pričakovalo se je, da bo nova vlada odločno pokazala, da jej je v prvi vrsti le za pravico in ne za koristi posameznih oseb; namesto pa da bi bila kaj tacega velevala, izpustila je preiskovalnega sodnika, ker je preojstro postopal zoper Wilsona, kojemu se ni pripetilo še čisto nič hudega. Navedli smo že zadnjič vzroke, zakaj je vlada odpustila sodnika Vigneau-a. Nevarno je tako postopanje za predsednika Oarnota. Narod je opravičeno dvojil o poštenosti Grevy-jeve vlade, zgubil pa bo pri teh razmerah svoje zaupanje tudi do Carnota, koji ne bo potem nikedar utrdil svojega stališča, marveč postal žrtva prvemu neprijateljskemu napadu. Italijansko ministerstvo ima jako težaven položaj vsled neugodnih novic, ki dohajajo iz Afrike. Narod je izgubil vse zaupanje, da bi se kedaj srečno končala afriška ekspedicija. Splošnjo je mnenje med evropskimi diplomati, da ima trodržavna zveza kaj malo koristi od Italije, dokler ni končana vojska zoper Abesince. Turška vojna uprava ukazala je vsem vojaškim poveljnikom, naj nujno in odločno delujejo odnese, bo li kdo povprašal po tebi, se bo li kdo jokal? Nihče, prav uihče! Lenart, ne boš me več dolgo nadlegoval; ure tvoje so štete!" Zadnje te besede je Boštjan glasno izgovoril in ni opazil, da je nekdo na stopnicah naenkrat postal. Bil je Lenart, ki je, slišoč izgovarjati svoje ime, nehote ustavil korake in se po končanem govoru prav hinavsko nasmehnil. Kakor bi o tem čisto nič ne vedel, kar se je zgodilo, stopil je potem pod streho. »No, se bo li kmalu začelo streljanje?" vpraša Boštjan. »Menim, da kmalu; vsaj v pol ure", odgovori Lenart. »Dosti časa sem že tu sam stražil", zarenči zopet prvi, »dočim si ti spodaj lenobo pasel in se z vinom nalival. Prevzemi zdaj ti to mesto, pojdem pa jaz doli 1" »Ne branim ti." Po teh besedah skočil je Boštjan hitro po stopnicah nizdol in ni opazil, kako se mu je Lenart zapačil in se zaničevalno posmehnil. na to, da bodo v slučaji mobilizacije brzo in točno sklicani redifl (rezervniki). Iz Male Azije dohajajo vesti, da je čuti med vojnimi četami jako živahno gibanje. Abesinski kralj Janez je prepustil Rasu Alluli čast, da je pred njim napadel prvi Italijane. Ras Allula je sedaj z veliko vojno v Ghindi. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 12. januarija. (Svečanost v semenišči.) [Konec.] Po kratkem odmoru nastopijo pevci ter zapojo P. Kreutzerjev ^Gospodov dan", vedno pomlajena kompozicija! Ko sliši človek to pesem tako peto, mora res nehote vsklikniti: To je Gospodov dan! V nekako sladke mladeniške sanje je pa nas zazibala šesta točka, od gg. bogoslovcev samih sestavljen „Quodlibet" — citre, kitara in gosli. Le škoda, da je milobne glasove nekoliko opovorila huda soparica. — Neka druga misel pa nam še vstaja pri tem: Ni sicer naloga bogoslovju, da bi gojilo razne umetnosti — bogoslovske vede so vsakemu bogoslovcu prva in najsvetejša dolžnost — vendar pa je kaj lepo in primerno, ako se urijo gg. bogoslovci po izvršeni svoji prvi nalogi tudi v različnih , dostojnih svetnih umetnostih, osobito v raznih glasbinih instrumentih. Iu kdor sodi tako, upam, da sodi prav, kdor dela tako, zatrjujem, da dela prav; kajti on spaja prijetno s koristnim. Kaj izborno izvršila se je sedma točka J. Ger-bičev: „Slovanski brod" — moški zbor. Ta pesem, res krasen biser g. Gerbiča, vzbudila je vsestransko senzacijo. Kaj sličnega, ne le samo uglasbenega, temveč tudi petega, ne sliši se na vsakem odru! Kaj primerna zdela se nam je deklamacija: „Dve kroni". — Gosp. deklamator slikal nam je v divni vezani besedi papeževo tijaro ter krono cesarsko; risal s prijetnim glasom ter z mladeniškim ognjem lepo, ljudsko blaginjo pospešujočo slogo med obema, posebuo pa med našim svetlim vladarjem Francem Josipom ter Leonom XIII. G. deklama-torju zakličemo odmevajoč dobro! pesniku g. Kr. pa slavo! — Kot završitek prvega vsporednega dela bila je deveta točka: „ Cesarska himna", katero je prisotno občinstvo stojč poslušalo. Drugi del slavnostnega večera pa je bila deseta točka: „Boj in zmaga", dramatičen prizor s petjem. V krepkem prologu slika se nam v obče s žarnimi bojami brezversko teženje sedanjega časa in težavno stališče, katero zavzema sv. cerkev v burnih valovih. Na to nastopijo po vrsti materijalist, racijonalist ter liberalec, trije, sv. cerkvi najbolj sovražni elementi, razvijajoč vsak svoje krive nazore. Materijalist, pravi malikovalec mrtve materije, ter vsega slast in strast mu zadovoljujočega, obrača se z vso samozavestjo po odru ter kreta sem ter tje, zaznamovajoč vsako stopinjo s pravcatim materialističnim duhom. Res, to ti je bil pravi materijalist! Ko se nekoliko ohladi ta „psevdoprofet" nad sv. cerkvijo, tem neznosnem trnu v peti, vsede se nekoliko v stran, kakor da bi hotel reči, no, malo počitka mi je pač potreba sedaj, zaslužim ga, pozneje hočem še črneje oblake pro-vzročiti zoper katoliško cerkev. Že smo mu pritrjevali v duhu, prav imaš, le počivaj — za zmirom, kar prikorakata zelo sorodna mu brata pred naše obličje, racijonalist in liberalec. Prvi zametava z vso „Ne boš me spravilo s poti, ne, ti ubogo otroče", govoril je ta sam s saboj. „Bo se obrnilo! Več ne boš videl Trzina, Boštjane! Rakom in ribam te bom dal v hrano, ki v Savi tako stradajo. Takrat se boš napil do cela. Jutri ali pojutraujem se razkropimo; midva pojdeva proti domu, a domov bom prišel samo jaz . . . Zdaj bom izpeljal svoj naklep; zdaj ali pa nikoli ... In zakladi, ha, ha, katere si ti nabral, no bodo tvoji. Lenart sam je bo vzdignil in potratil. To bo življenje! To bo veselje!" In veselo je plosknil z rokama. Kmalu potem se je vrnil Boštjan ves vinjen pod streho nazaj. Oba sta se začela prav prijazno pogovarjati in se tolažiti, da pojdeta kmalu domov. Oba sta bila teh misli, da sta se že naveličala bojevanja in streljanja. Ob štirih so začeli topovi grometi in gromenje je trajalo do osme ure zvečer. Trinajst granatnih krogel je priletelo čez grad v mesto, ki so sicer ne--katere hiše poškodovale, a ognja uiso nikjer zanetile. (Konce prili.) odločnostjo in zagrizenostjo prava cerkvena načela o človeškem umu in pameti ter zatrjuje, da je človeška pamet sama sebi dovolj varna, da, zadostna voditeljica, ne glede na kako božje razodenje. Ona sama sebi prepuščena pride lahko do resnice, čemu tedaj poslušati sv. cerkev, katera trdi v svoji oholosti, da nam je potrebno božje razodenje. Proč s sv. cerkvijo, proč s papeštvom! — Kaj krepko ga podpira v teh — res nad vse hvale vrednih — nazorih zvest mu tovariš liberalec, nekako tako-le: Prosta nam je voija, prosta nam biti tudi v resnici, prosta vseh spon državnih in cerkvenih. Udrimo na sv. cerkev, spodmaknimo jej podstav, poderimo — menda — Petrov prestol, pokopljimo papeštvo! Se ve, ni čuda, da bi ne privabili ti lepi naklepi v obližje tudi materijalista. Res prisopiha jo v njuno naročje. V pričetku skoraj sovražni med seboj, kajti vsak je trmoglav v načelih, zediuijo se ko-nečno vsi ter napovedo cerkvi boj na življenje in smrt. Tu nastopita modroslovec ter bogoslovec. Bližata se sovražni trojici. Boj se vname v gostih besedah. Toda prepričevalne besede inodroslovca in bogoslovca, njuni pravi nazori, razodeti od same božje resnice in pa med posamezne dvogovore in samogovore vpleteno petje v ozadji skritega kora kmalu vplivajo pomirovalno in zmagovalno na sovražne duhove. Id ko jame razlagati bogoslovec v žarovitih besedah oživljajočo, prestvarjočo moč ter moralno silo božje ljubezni, kazoče se v sv. katoliški cerkvi, vzlasti še v papeštvu, in ko zadone v koru zadnje besede Kristusove do sv. Petra, prvaka vseh dosedanjih papežev: „. . . . et portae inferi non praevalebunt adversus eam", tedaj zapuste nasprotniki, moralno premagani, drug za drugim areno. Tudi modroslovec utihne. Govori le še bogoslovec; zahvaljuje se nebesom za zmago ter prosi sv. Očeta za nadaljno bojevanje potrebnega blagoslova. Boj je končan — zmagana sovraga moč. Le še en prizor! Gini nas v srce. Pred Leonovo podobo klanjajo se: modroslovec, bogoslovec, Slovenec v narodni noši, držeč podobo sv. Cirila in Metoda ter „Grande mu-nus", in pa državnik. Skriti kor pa poje preroko-valne besede: „Tu es Petrus . . . ." če omenim še to, da je priredil ta dramatični prizor bogoslovec g. J. Kr. prav namenom za ta slavnostni večer ter da umel vplesti po vzoru grških dram, med posamezne govore jako primerne citate iz psalmov in prerokov, („Quare refremuerunt gentes, et populi meditati sunt in unia. — Nolite timere, ego sum in dr.) in da so se nekateri citati primerno uglasbili tudi v bogoslovji samem, menim, da sem povedal dovolj, povedal vse, odkril, kak duh veje v semenišKem poslopji, „Virtuti et Musis" posvečenem. Mislim, da sem s temi črticami razjasnil dovolj, kaj preveva vsakega bogoslovca um in srce. Zelo hvaležni smo gg. semenišnikom za tako lep slavnosten večer. Hvaležnost pa tudi izrekamo prečastitemu semeniškemu vodstvu, ker si je gotovo veliko prizadelo, da se izvrši ta svečanost kolikor mogoče sijajno. Gospodom bogoslovcem kličemo: Le tako naprej! gospodom sodelovateljem: Slava! bogoslovju ljubljanskemu pa: „Vivat, crescat, floreat!" Iz Logatca, 12. januarija. Minolo sredo je bil pri nas žalosten pogreb. K večnemu počitku je bilo položeno truplo ranjce vdove A. K. — Pokojnica je letošnjo jesen zblaznela. Neko noč, 2. decembra, je v slabi obleki in v slabem vremenu zapustila skrivaj domačo hišo — in odšla. Kam — tega ni vedel nihče. Vsa poizvedovanja bila so zastonj. Dne 9. t. m. pa gre tukajšnji posestnik v svoj kozolec po mrvo. Naenkrat zadene med otavo na človeško truplo. Bilo je po obrazu od živali objedeno in hudega mraza otrpneno. Prihitevši ljudje spoznajo, da so našli tako iskano A. K. — mrtvo. Položili smo jo zdaj v grob. Nesrečna žena zapustila je majhnega otročiča. Iz Kočevja, 11. januarija. Danes je zapustil Kočevsko mesto preblagorodni gospod c. kr. okrajni glavar Rajko Kočevar, ki je tukaj v tej lastnosti služboval skore šest let. Radi bolehnosti svoje si je vrli gospod izprosil vpokojenja ter si Ljubljano izbral kot bivališče. Ž njim izgubi tukajšnji politični okraj izvanredno nadarjenega in neumorno delavnega uradnika, pravicoljubnega ter jako spretnega načelnika. Zlasti žaluje po njem slovensko prebivalstvo, kateremu je bil blagi gospod kot iskren narodnjak in neupogljiv značaj iz srca udan, iz prepričanja naklonjen. Vrline njegovega vzornega značaja nam je v kratkih, a krepkih potezah označil neki gospod pri odhodnici, katero mu je pripravil včeraj zvečer v gostilni „Pri pošti" ožji krog njegovih čestilcev. Milovaje smo pri tej priliki pogrešali zastopnike tukajšnjega meščanstva, ki se sicer rado ponaša s svojo taktnostjo. — Tim ljubezniveje pa so danes pozdravili odhajajočega gospoda glavarja prijazni prebivalci gostoljubne Ribnice, kamor sta ga iz Kočevja spremila gg. dekan Krese in c. kr. okrajni šolski nadzornik Komljanec. Več odličnjakov Ribniških, med njimi preč. g. kanonik in dekan Skubic in župan Zobec, dalo je preljubljenemu gospodu glavarju častno spremstvo proti Velikim Laščam. Teško smo se v Ribnici ločili od moža, ki ga čisla vse, kar pošteno misli in čuti. Spomin nanj ostane nam vrlega moža spomin. S krepkim „živio!" smo se od njega poslovili. Želimo mu dolgo vrsto srečuih pokojnih dni, sebi pa vrednega naslednika. Dnevne novice. (Bisknp Strossinayer) praznoval bo 19. marca 1.1. petdeseletnico svojega mašništva. Zlato mašo bo daroval v djakovski stolni cerkvi in potem vsprejemal čestitke v svoji palači. (Dnevni red XIV. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 17. januarija 1888 ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika XIII. deželno-zborske seje dne 13. januarija 1888. — 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. — 3. Poročilo dež. odbora glede zopetne zgradbe dne 17. februarija 1887 pogorelega deželnega gledališča. — 4. Deželnega odbora poročilo z načrtom novega cestnega zakona in zakona o uvrščeDji cest. — 5. Deželnega odbora poročilo o prošnji posestnikov z Brega, Po-dolnice in Dobrove za uvrstitev občinske ceste z Dobrove do Zaklanca med okrajne ceste. — 6. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja 4% priklade na najemščino od stanovališč v mestni občini novomeški za leto 1888. — 7. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja priklade na pivo v mestni občini kamniški za leto 1888 do vštetega leta 1893. — 8. Tretje branje načrta zakona, s katerim se vravnava zdravstvena služba v občinah, veljaven za vojvodino kranjsko brez deželnega stolnega mesta Ljubljane. — 9. Finančnega odseka poročilo o Holzapfelnovi ustanovi za gluhoneme. — 10. Poročilo finančnega odseka o zgradbi delavničnega poslopja za prisilno delavnico in o drugih naredbah gledč razširjenja tega zavoda, katere so se deloma že ukrenile, deloma pa jih bode treba še ukreniti. — 11. Poročilo finančnega odseka: a) o splošni javni bolnici v Ljubljani; b) o zgradbi dveh oddelkov v blaznici na Studenci; c) o zgradbi bolnice za kužne bolezni. — Poročilo upravnega odseka o načrtu zakona zadevajoč povračilo škod storjenih po lovu in divjačini. — 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora logaškega, da bi se med deželne ceste uvrstila cestna črta Planina-Rakek-Bloškapolica-Ribnica, cestna črta Bloškapolica-Babnopolje in cesta iz Unice skoz gozd v Postojino. — 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora novomeškega za odpravo cestne tlake. — 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Ratečah in drugih za podporo za zgradbo savskega mostu pri Ratečah. — 16. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva vipavskega za dovoljenje pobiranja naklade po 1 gld. 50 kr. od hektolitra piva. — 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, da se prenaredi § 6. zakona leta 1879, ki ureja število plemenskih juncev. (Telovadno društvo „Sokol") je imelo včeraj občni zbor. Izvoljeni so: G. Prane Ravni h ar, starosta; gosp. Skaberne, podstarosta; gg. A. D e č m a n , Ivan K a 1 i š n i k , Perd. Kersnik, Jos. Medved, Ivan M e j a č , Franc M u 1 a č e k in Pavel Skale, odborniki. (Osepnice v Ljubljani.) Po uradnem poročilu zbolelo je za osepnicami s početka v meseci novembru do 8. januarija 155 oseb; k temu številu pa niso prišteti bolniki v osepnični bolnici. Od 155 zbolelih umrlo je 34, 51 se jih zdravi, ostali so ozdraveli. (Goriški deželni zbor) je v soboto končal svoje seje. (Iz Planine na Notranjskem), 14. januarija. Ž današnjim poštnim vlakom pripeljalo se je z Dunaja truplo prerano umrle princesinjeLouize Windisch-Griitzove na Rakek, od tam pa v grajščino Has-berg pri Planini, da se prihodnji teden položi v rodbinsko rakev. Umrla je bila najmlajša hči kneza Hugona \Vindisch-GriLtza, rojena 24. junija 1874, v Gospodu zaspala pa 11. t. m. v zavodu gospej Jezusovega Srca na Dunaji. — Bridka izguba je pač za njene stariše, bridka izguba pa tudi za uboge, kajti mlada princesinja bila je zelo dobrega in usmiljenega srca do ubogih. Presvetla knežja rodo-vina napravi namreč vsako leto o Božiči božično drevesce tukajšnjim ubogim šolarjem. Tudi letos je bilo obdarovanih in oblečenih s čedno zimsko obleko do 30 otrok. In k temu pripomogla je po svojih močeh tudi ranjca princesinja. Delala in pletla je sama čez leto razne stvari, ki so se delile o Božiči ubogi šolski mladini. N. p. v m! (Koroški deželni zbor) dovolil je 42.000 gld. za razširjenje prostorov v blaznici, kjer imajo zdivjane zaprte. (Za železnico čez Tnre) ali pa sploh za kako drugo krajšo zvezo Trsta z ostalo Avstrijo poteguje se tudi bukovinska zbornica v Ornovicah. Na krajši zvezi mimo sedanje ji je tolikanj ležeče, ker bi Bukovinci radi ceno svoj les in pridelke vozili v Trst, nazaj pa južno sadje in kolonijalno blago. Vendar jim je vse jedno, ali naj se spelje železnica iz Trsta čez Predil, ali pa čez Divačo - Loko na Koroško. (Francoščina na realkah.) |V Grade i je profesorsko društvo „Innerosterreichische Mittelschule", ki se običajno pečA s kritičnimi razpravami šolskih predmetov. V poslednji seji obravnaval je profesor \Veitzenbock »pismene naloge iz francoščine na realkah" in je prišel do zaključka, da je škoda za čas, za porabo moči in denar, ki se porablja za nauk v francoščini. Gospod profesor je trdil, da je dotični učni načrt popolnoma pomanjkljiv, kajti prvič je francoščini sedaj določeno veliko premalo ur, drugič je učna tvarina razcepljena na sedem let, tretjič so posamični razredi prenapolnjeni z dijaki (po 50 do 60 učencev), četrtič pa tudi način poučevanja ne ugaja, ker se ne opira na znanostno podlago, niti na pedagogično načelo. Zato, pravi profesor konečno, bi se pač spodobilo, ko bi se nemško-francoska prestava pri maturi opustila. Telegrami. Celovec, 16. januarija. Msgr. Andrej E i n s p i e 1 e r danes ob 9 uri dopoludne umrl; pogreb v sredo ob 1/2 3. uri popo-ludne. Petrograd, 15. januarija. ,.Journal de St. Petersbourg" piše: Vspored finančnega ministra potrjuje mirovne namene vlade in njeno zaupanje, da se bo dolgo časa ohranil mir. Mirovna politika ruske vlade bila potrjena in proglašena pri okoliščinah, kojih pomenljivosti ni mogel nikdo prezreti. Rim, 15. januarija. Kralj in kraljica prišla bodeta na plesno veselico avstrijsko-ogerskega veleposlaništva dno 30. t. m. Listnica opravništva. G. F. č. na O: Ne znamo, kaj je krivo, da se šeta list po mnogih krajih. Morda kraška burja? Hočemo ga pribiti, da ne bode več tak svojeglavnež. To naj velja vsem, katere ne obiskuje »Slovenec" redno. Prosimo pa, da se nam natanjko naznani vslelej pošta, kje se naj vstavi. G. A. B. v G: Vaše tako plemenito srce za reč slovensko — na skrajni meji, Bog čuvaj in dodeli veliko posnemovalcev. G. J. H. na \0: Vi ste že dvakrat poslali. 29. dec 8 gl. in 11. jan. zopet ravno toliko. G. I. M. na TJ: Prvega pisma nismo dobili. Liste pošiljamo redno in ni krivda na nas. G. J. G. T: Se je že vkrenilo. Vremensko sporočilo. g Čas Stanje g £ ss --Veter Vreme .S-* S opazovanja lr«konicra toplomer. o