228
Dopisi.
V Celji 9. julija. = Ko se je zvedilo, da je društvo južne železnice zavoljo nekih razprtij, ki jih je imelo v Gradcu zavoljo svojih ondašnjih velikih fuži-narskih naprav (Walzwerke), v kterih šine in druge pri železnici potrebne reči izdeljujejo, sklenilo, te naprave v Gradcu podreti in jih v Kaniži na Ogerskem ustanoviti, kjer ima društvo 66 oralov svoje zemlje, je nas mestni odbor hitro deputacijo k ravnateljstvu južne železnice na Dunaj poslal in prosil, da bi se te velike fužine v Celje preselile, in je tudi obljubil društvu potrebne zemljišča zastonj prepustiti. Danes je deputa-cija iz Dunaja nazaj prišla, in je vse zidane volje, ker je bila pri velikih gospodih kaj prijazno sprejeta, in ji je bilo obljubljeno , da bo društvo z veseljem , kar se bo le dalo, na to gledalo, da naše mesto te fužine dobi, posebno zato, ker premog (Steinkohle) ni nikjer tako dober kup, kakor oni iz bližnje Bukovice. Ravnateljstvo železnično je obljubilo , da bo s toliko večini veseljem željam celjskega mesta ustreči   si  prizadevalo,   ker je
ta celjska deputacija prva, ki se s kako prošnjo do društva obrne, odkar ima južno železnico v svoji lasti, v tem, ko drugod nimajo ostrih in grenkih besed zadosti, da bi društvo, njegovo gospodarstvo in njegove naprave grajali. Da je danes veseli up kakor blisk naše mesto prešinil, se nihče čudil ne bo, kdor ve, kako zlo zapuščeno da je zdaj naše nekdaj živo in premožno mesto, in kakošen dobiček da bi bil Celjanom, ako bi se semkaj prestavile te fužine, pri kterih ima svojo službo okoli 600 delavcev in uradnikov, ki skupaj na leto Čez milijon plače dobivajo. — Naj vam povem še kratek, pa popolnoma resničen in gotovo^ zanimiv roman! — Pred nekimi leti pride na spodnje Stajarsko nek gospod, ki si je popred v deželi, pod krono svetega Štefana spadajoči, svoj kruh služil, in saboj pripelje mladega in kaj zalega fanta, ki je, kakor je rekel, njegov striček, in ki bo nekaj časa pri njem ostal, se t kupČijskih vednostih vadil, potem pa v komptoir (pi-sarnico) neke velike kupčijske hiše stopil. Vse to je dobri stric za svojega mladega žlahtnika že preskrbel. Stric in striček sta bila kaj zlo prijatla; zmiraj sta bila vkup, in zali striček je v vseh gosposkih družbah zavoljo svoje prijaznosti in priljudnosti posebno dopadal; se je rad razveseljeval, doma se pa nek prav pridno kupčijskih vednosti učil. Al kaj se nenadoma pred nekimi dnevi zgodi? — Zali striček je naenkrat — — prav zdravo dete povil (rodil). Striček namreč je bila ljubica stričeva , ki si jo je ta, kot mladega gospoda oblečeno, iz Ogerskega na Stajarsko seboj pripeljal. — V vsem Celji je bil dosedaj na očitnih krajih — kavanah in gostivnicah — le en sam slovansk časopis, in ta le v enem samem natisu, namreč „No-vice"; — od prvega tega meseca pa so še te — zginile! To glasno priča, kakošen naroden živelj vlada pri nas. Potem pa pravite: Narod se mora v svojem maternem jeziku mikati!
Iz Maribora. (Vabilo.) Citavnica mariborska napravi dne 31. t. m. večo besedo v Kartinovi dvorani po sledečem načrtu: Zbor bo pel pesmi: „Slava Slo-vencom" od Riharja, „Slovenska dežela" od Miklošiča, ?,Pušku na klin" od Lisinskega, „Kdo je mar" od B. Ipavca, „Staročesko" in ,,Naprej". Vmes se bodo glasili samospevi, četverospev, giasovir in deklamacija. Po besedi bo godla mestna godba. — Vstopni listi po 40 kraje, se dobijo v čitavnici. Da se vsacemu prostor shrani, je treba, da se za-nj vsaj 8 dni pred besedo oglasi.
Iz Ptuja 8. julija.  —i.    5. dne t. m. so imeli duhovniki ptujske okolice duhovniško skupščino, ktere se je 31 gospodov udeležilo.    Ne vemo, zakaj nas niso bližnji Prekdravščani počastili.  Po godu je človeku, ako ima  priliko   s svojimi   omikanimi  sonarodniki  in sodelavci se sniti, razgovarjati in posvetovati; duh se okrepi in prerodi osebujno   takim,   ki   navadama  svoje dneve v kakem zakotnem  kraji   životarijo  ne imajoči primernega društva na razgovor.    Vsa razprava  se je bližala parlamentarnosti.    Modri vodnik duhovne skupščine so, kakor   knezovladiški   poverjenik,   na  vprašanje:   so  li skupščinarji za to, kar so za odgovor napisali, ali kar bodo govorili, neodgovorni in neurazljivi ali ne? blagovolili naznaniti, da ima vsak skupščinar pravico ,   svoje čute in misli svobodno razkrivati.   Tako je pošteno, pravično in ustavno.    Posebne vrednosti za nas je bilo to, da se je po želji pokojnega kneza in vladika Slomšeka tudi v slovenski besedi odgovarjalo in posvetovalo, kakor je pristojno slovenskim   duhovnikom v slovenski vladi-kovini na slovenski zemlji.   Tedaj  se je konci nekoliko spolnila  oporoka  prvega mariborskega vladika.    Trdno nado gojimo, da prihodnjičveč tega v svojem lepem jeziku na posluh dobimo. — Druga važna reč je, da smo
soglasno  (kdo  ne pozna cene trdne skupnosti?) prosili preč. knezovladiškega stolništva,   naj   blagovoli naročiti ,   da se priimki v vseh župnih  maticah, to je,   v krstnih, mrtvaških, ženitvenskih itd. knjigah v slovenskem, od vlade potrjenem pravopisu pišejo;   taisto naj bi se godilo tudi v duhovniških imenikih. — Enoglasno se je tudi  odglasovalo,   da  Viktorinje (podporni zavod za uboge dijake) v Mariboru ustanovljeno pri vladiškem sedežu  ostane ,   vsaj   so   tudi podporniki osebujno novi Laboščani temu zavodu darovali za Maribor,   kjer  jim je mladež bliže  roditeljem  na   obisk in  pozved,   kako napreduje;   želi se tudi, da ta Slomšekov spomenik na tvorišču izprva določenem stoji.   — Vredno je omeniti, daje društveni j ezik med duhovniki skoro navadno slovenski. — Radi naznanjamo, da je prevzvišeno kne-zovladištvo labodsko dovolilo  duhovnikom pantalone nositi, kakor obleko primerno omikanejšemu svetu. Srečno tedaj vi blatni topovi, ki ste nas dolgo let glodali, noge kvarili in žulili!   Za plačilo vas vse spozagvozdimo,  da bodete lože v starinarski ropotarnici mirno počivali ; le počivajte   pokojno,   in   nikoli   več   se   ne prikažite   do sodnega dne  ne!   —   Na Ptuju  je  v malo   dneh   okoli 25 novih društvenikov k čitavnici pristopilo.   Dobro znamenje,   da se pojmovi čiste in da setev krivih prerokov, ki so se že celo skrčili, sada ne rodi.    Pametni Ptujčani previdivši, da so jim nekteri trobentači ali samovoljni ali  nastavljeni lažniki na ves glas trobili,   so slovo vzeli od njihovega nauka.    Največ je  pačilo žve-kanje,   da   se   v čitavnici ne bode   nikak  drug časnik prebiral,  kakor sami  slavenski;   prepričavši   pa   se   te dni,   da   imamo   časnike  skoro v vseh avstrijskih jezikih, vrlo se zbirajo v mlado omikaiišče. Slava umnim Ptujčanom!   kmalo  previdijo,   da   to  početje   ni   nika-koršno kaljenje mini ali snova kakih  spletek ,   marveč snova  dušnega  življenja  in   napredka,   prilika   mičnih zabav in  veselic,   vabilo   boginje   modrice   v   starinski Ptuj.  Gosp. Cafov Oroslav nam je obečal slovenščino razlagati,   Česar nam  je treba kakor postrvi bistrice,   da se   društveniki  polagoma  privadijo  lepote domače besede.  Daj brate, daj! da se Tvojih klenih in trudno nabranih znanosti   konci  nekaj v naše možgane preseli.    Kolik kvar,   ako bi ž  njimi samo  svojim sobicam nagajal!
Iz poreške okolice v Istri 25. rožnika. —č. — Rodoljubu se srce živega veselja širi, kadar bere dopise iz slovenskih krajev o narodnih svečanostih, in kako se povsod narodni duh budi; al otožnost se ga loti, kadar se ozre na tukajšnji slovenski narod, ves otrpnjen za svoj živelj. Ker talijanščina nosi zvonec, nima možakov, ki bi za oživljenje narodnega duha skrbeli. Le ena zvezda se mu je prikazala, ki ga ljubeznjivo osvetliva — dobra in mila mu — ai žalibože, da njene žarke večkrat prekrijejo slavenstvu neprijazne megle. Ne samo, da hira narodni živelj med tukajšnjimi Slovani, tudi njihovo premoženje gre rakovo pot; revščina je očitno od leta do leta veča. Najlepše zemljišča poreškega okrožja in morda vse Istre se razprostirajo na južno-iztočni strani mesta Poreča. Med nizkimi holmci so lepe plodne njive, z brajdami obsajene, plodne senokoše in pa hrastovi gozdje, ktere vsako sedmo leto za drva posekajo; debelejše na poldrugo ped dolge va-ljarčke, tanjše pa na poltretjo ped dolge okleške presekane v Trst in Benetke za kurjavo prodajajo. Gozde tako čisto posekajo vsaki pot, da ne grmič ne ostane; v sedmih letih je sopet drevje do štirih sežnjev visoko in pri tleh kot srednje žrdi debelo. Na eni v tej strani ležeči senokoši, ki meri štiri orale in pol, so letos o prvi košnji kakih 315 centov (21 voz s štirimi volmi) najboljega sena nakosili; še dvakrat jo bojo kosili, ako prav ne pritisne prevelika suša. In vendar v tej okolici
229
stanovniki najbolj lezejo v revščino. Suša tare te kraje; od kresa do kimovca sploh ni pravega dežja; trtna bolezen že kakih 12 let pokončuje grozdje; kmet je zgubil zaupnost pri kapitalistih in trgovcih, po 7, 8 in 9 gold. mora turšico za živež na menjice (cambiale) do 5 ali 6 mescev plačevati, v tem, ko se za gotovi denar po 472 gold, dobi, in še Bog, da mu jo kdo zaupa. Na ta način malo po malo pride zemlja v roke meščanu, ki jo potem zopet kmetu prepusti, da jo obdeluje za polovico pridelka. Tako pa gre zemljišče še bolj pod zlo. Meščan ne skrbi za drugo, kot da dobi svojo polovico gotovega pridelka; kmet pa nemarno obdeluje zemljo, ktera ni njegova in od ktere ima pravico le do polovice pridelka. Tako pa pride, da od pridelka večkrat ni kaj za razdelitev. Vendar veliko bi se dalo zboljšati, ako bi kmetje napredovali v gospodarstvu in da bi več dobrih izgledov in podukov imeli. Zemlja je sama na sebi dobra in plodna, in dobro obdelana bi pri vsi suši še dober pridelek dala. Sadje ne-kterih plemen tudi dobro rodi, kakor: hruške, Češnje, orehi, mandeljni, marelice in smokve; al ne sadijo ga kakor bi imeli, izgovarjaje se, da to ni za naš kraj. — Rad bi peljal vsakega, ki to trdi, v škofijski vrt v Poreče, da bi se prepričal, da sadje rodi v tem kraji. Vidil bi hruške, vse tako polne, da se drevesa šibe, in da polne zaroda tako rastejo, da od lanske spomladi do letošnjega kresa so čez seženj dolge in čez palec debele mladike pognale, in to na kutino cepljene drevesca, ki sploh niso kaj rašče. V tem vrtu so že meseca maja imeli repo debelo kot tisti hlebčki, ki jim Kranjec „prešce" pravi, in to brez posebnega obdelovanja. Lože imajo vsako leto polne, zdrave, kjer jih sumporajo, in tako velikanskih grozdov, da človeka spominjajo obljubljene dežele ; po 1 do 1 !/2 čevlja so bili že v cvetji dolgi. Res, da take rastlivosti ni na vsakem kosčeku zemlje; al iz tega se vendar očitno vidi, da kraj j e za sadje. Le ljudje niso za sadje. Milostljivi poreški škof, skrbni za večni in časni blagor svojih ovčic, v vsaki priliki delijo zlate nauke o poljedelstvu, sadjoreji, sum-poranji vinske trte itd.; tudi so že veliko centov sumpora manj premožnim darovali. Le škoda, da njih nauki se pogostoma zgubljajo kot glas upijočega v puščavi! — Letina dosedaj dobro kaže, kot vsako leto do kresa, potem se je pa navadne suše bati, ki turšico rada brez klasa posuši, posebno na borno obdelanih njivah. Vinske trte so tudi nekoliko zaroda pokazale, posebno tiste, ktere so bile lani sumporane. Svilni črviči so se večidel zlo slabo obnesli. Cena za funt galete (kokonov) je v Poreču po 1 gold. 20 sold. do 1 gold. 40 soldov.
Iz Proseka 7. mal. srpana. **, Preteklo nedeljo smo imeli volitev novega župana. Naša želja, da bi si izvolili pravega moža za župana, nam je bila spolnjena. Dobili smo gosp. Ivana Nabrgoja, vrlega Slovenca, ki se pri vsaki priložnosti za domačo reč krepko poteguje in naših pravic brani. — Kar se slovenščine tiče, se tukaj prav lepo razširja; veselo cvete in lep sad obeta. Naši kmetje se pred malo leti niso drugače pogovarjali kakor večidel le po laški, al zdaj se je vse spremenilo; oni le slovenski jezik govorijo in lepo čisto, ko je poprej, kakor je znano, bilo polovico laških besedi vmes; knjige, časnike in vse, kar le morejo v roke dobiti, pridno čitajo. Al primernih bukev nam manjka. Ravno to pa je nektere domorodce navdušilo, da bi tukaj knjižnico osnovali, ako se je zadosti udov bode vdeležilo. Jako koristna bi bila. Zato Bog daj srečo! *)
Iz okolice Ajdovske na Goriškem 10. jul. S. —
r»».           i   i .¦¦¦¦¦- ¦                                         . ¦              ......._..._
*) Zadnji kos dopisa smo — menda brez zamere — izpustili, ker lanska rec je letos že zastarana.                                Vred.
Nemila smrt nam je v žalost vsej okolici pokosila gosp. Antona G o din a, ki je bil dober oče ubogim in mnogim veliko zaslužka dal. Rajni gospod pa je bil tudi domoljuben mož in velik podpornik mlade čitav-nice naše. Velika množica ljudstva se je sebrala 25. junija pri pogrebu njegovem. Naj blagi mož v miru počiva! Ve „Novice" pa svetu razglasite žalost našo.
Iz Jelšan 8. julija. P. — Kakor se čuje iz drugih krajev, da letina dobro kaže, tako so se tudi naši kmetje nadjali letos posebno dobre žetve. Mislili so, kar jim je lani suša vzela , da jim bode letošnje leto povrnilo. Al! zadela je tri vasi nemila osoda: v sredo večer med enajsto in dvanajsto uro pribobni od severja strašen vihar; debela toča se vsuje, in v malo minutah je bil pridelek pokončan. Žalostni so drugi dan polje ogledovali, ali je še kaj ostalo; in res še ni bilo do čistega vse potolčeno. Al mili Bog! drugi dan popoldne pridivja od večera še huja nevihta, in sicer dvakrat zaporedoma na istem mestu. Kar je bilo od prejšnjega večera še ostalo, sta silna toča in strašna povodinj drugi dan pokončala.   Bog se usmili ubogega kmeta!
Iz Bistrice na Notranjskem. Drage „Novice"! Nesle ste po mili domovini glas o rojstvu naše čitalnice; naznanite še tudi, da 7. avgusta zvečer ob 8. uri bomo z „besedo" slovesno obhajali njeni prvi praznik. Začasni odbor vabi s tem prav prijazno vse društve-nike, vse narodne čitalnice in vse rodoljube iz vseh krajev k tej veselici. Nadja se mlada novorojenka naša, da bode povsod prijazno sprejeto to njeno prvo vabilo in da pride od blizo in dalječ mnogo rodoljubov, da bo tako na meji naših bratov Hrvatov veselje toliko veče, ker pričakuje tudi od tod mnogo gostov. Program ,»besede" se kmali razpošlje. — Ob enem tudi vabi odbor vse rodoljube, kteri hočejo pristopiti v naše društvo, naj mu blagovolijo to naznaniti. Ker so pravila naše skoraj v vsem enake pravilom drugih čitalnic, naj postavimo tu le to, da plačajo tukajšnji društveniki, ki pristopijo s svojo rodovino, 8 gold. nov. dn., samci po 6 gold. na leto in pri vstopu 2 gold. vpisnine, zunanji plačujejo po 3 gold. na leto.
Začasni  odbor  narodne   Čitalnice  v  Bistrici
na Notranjskem 10. julija 1864.
Iz Planine 4. julija. V. T. — Nate drage „No-vice" par vrstic iz naše okolice. Veliko se je že iz naših domačih krajev pisalo o godbi in petji; gotovo je, da domovina naša lepo napreduje v tem; živa priča tega je snovanje pevskih društev in kjer je mogoče tudi glasbe v mestih in trgih. Ni dolgo , kar sem bil v Postojni, in tam sem slišal domačo glasbo tako izvrstno, da sem se čudil. Dobili so namreč nedavno za muziko novega vodja g. A. SalmiČa, kteri za to , kar je v kratkem času dovršil, res zasluži očitno čast in hvalo. Hvala pa tudi vrlim Postojnčanom, ki gospod Salmiča krepko podpirajo, da lahko z veseljem dovršuje svojo nalogo. Ne davno so tudi v Postojni pevsko društvo osnovali, ktero šteje že mnogo udov. Kako pa pri nas v Planini? bodo vprašali častiti bravci. Ako Bog da, vam morem tudi iz našega kraja kmali kaj veselega naznaniti.
Iz Kranja 10. julija. T. — Mnogokrat že smo culi prelepo petje radolških pevcev. Omenjeno je bilo že v „Novicah" s zasluženo hvalo; al nismo jih slišali še pri nobeni „besedi". Menda zato tudi niso bili omenjeni v zadnjem popisu velike naše „besede", ker so še le po „besedi" v čitalnici peli in res prav izvrstno peli. Očitno tedaj razglašamo željo , da bi se vrli gospodje pokazali kadaj na odru in bi veče skupščino razveseli s svojim prijetnim in ginljivim petjem. — Zvun Kranja in Loke na Gorenskem ni slovenskega pevskega društva;   veliko važnost   imajo   toraj radol-
230
s ki pevci za gorensko stran, kar se tiče narodnega petja; kajti le po društvih se petje širi med narodom, in prav to je za Gorensko sila važno. Sosedje gorenski! stopite torej v ožjo zvezo, osnujte pevsko društvo, ako Vam je čitalnica Herkulevo delo, in pomagajte narodni omiki tudi v tem obziru na noge.
Iz Smlednika 8. julija. M-b-j-v. — Te dni pridejo k meni trije pogorelci prosit milošine; na vprašanje: ali imajo ubožno pismo od župana, mi pomoli eden izmed njih listek, na kterem je bilo od besede do besede od črke do črke natanko tako-le pisano: „Cete Fikat Womit Von denn ge Fertigten gemaide Forssande Bessattiget wird das A— G— Kaischerbesitzer Von P— Has Nr. 18 durch denn 24. april 1864 Aus Gebrochen Fainrus brut ann sein ganze Gab und Gut gekomen icst Arts gemaide P- am 24. April 1864 Giltik Frr 8 Monat J— S—." Ubogi papir, kako si potrpežljiv! si mislim; prebravši ta „Cete Fikat." Naj nam pove dragi župan sam: ali bi ne bil še v sanjah spisal bolj pametnega spričala v domačem jeziku, kakor je ta „Cete .Fikat" , ki mu je gotovo veliko veliko truda prizadjal, da ga je spravil na papir v jeziku, ki ni nikomur podoben?  Zajec ni za boben!
Iz Ljubljane. Njih Veličanstvo cesar so blagovolili po najvišem sklepu od 26. junija t. 1. prečastitega gospoda kanonika dr. Jan. Pogača rja za stolnega dekana v Ljubljani izvoliti na mesto umrlega gosp. K. Zorna.
—   C. k. državno ministerstvo je dovolilo začetek 5. razreda više ljubljanske realke prihodnje šolsko leto, in je razpisalo konkurs za 5 učenikov. Kakor slišimo, je le še enega učenika treba, da je potem število učenikov za celo višo realko dopolnjeno.
—  Tudi ljubljanski mestni zbor se je obrnil do vodstva južne železnice, naj bi tista fužinarska delavnica (waizwerk),   ktera  se ima  iz Gradca preseliti v
Kanižo,  se prestavila v Ljubljano. (Poglej današnji dopis „iz Celja.")
—   Ljubljanska nekdanja cukrarnica (Zukerfa-brik) bode mehikanska kosama. Kdo bi bil to kadaj mislil in vendar je tako. Znano je, da v našem cesarstvu hoče novi cesar mehikanski nabrati 6000 prostovoljcev, ki grejo za vojake (soldate) v Mehiko. Treba je pa za to zbirališča, predno odrinejo čez Trst v Ameriko. Gosp. Pongrac je vladi ponudil svoje velikansko poslopje na Poljanah , v kterem je popred cukrarnica bila, in sprejela ga je, ker je popolnoma pripravno za to. Od 15. dne t. m. noter do meseca januarja prihodnjega leta bode tedaj to poslopje kosama.
Že se predeluje za njo. Vstreženo bode vladi mehikanski pa tudi lastniku poslopja, ki, kakor smo slišali, prejme za ta čas 14.000 gold. najemščine. — Podoba je po vsem, da nekdanja cukrarnica ostane kosama tudi vprihodnje. Res je tudi to poslopje za kosamo vse pripravno, ker je velik prostor pred hišo, voda blizo itd.
—  Mnogospoštovani naš rojak, g. Peter Kozler, je g. denarničarju Matice slo venske poslal 100 gldv da Razdrško občino (sosesko) vpiše za v stan ovni c o tega društva in da ona potem brez plačila dobiva na vedne čase vse knjige, spise in sploh vse dela, ktere bode Matica na svitlo dala. Županii pa je v Razdrto naravnost iz Dunaja poslal prve 3 iztise svojega novopomnoženega „zemljovida slovenske zemlje." Gosp. Peter Kozler je s tem lepim darilom razodel, da visoko ceni čast, ktero mu je županija skazala s tem, da ga je izvolila za svojega občinarja (srenjčana).
—  (Iz poslednje seje kupcijske in try ^vske zbornice.) V poslednji seji 6. julija so se obravnovale nektere važne stvari, na priliko: razstava obrtnijstva v Trstu,
—   da ljubljanska pošta vsacega sprejme, kdor se želi na gorensko stran peljati  s pošto celovško in belaško,
—    da bi se zbornične obravnave štenografile itd. Oglasnik „Novic" bode naznanil vse to bolj na drobno, čeravno ne tako natanko, kakor bi treba bilo. Vidi se, da je po novih odbornikih prišlo nekako veče življenje v zbornico. Dobro! Zbornica že tako sama po sebi ne more opraviti mnogo, še manj pa, ako ni polna življenja. Čeravno smo gledali to sejo le bolj od deleč, smo si vendar v svoj pametnik ali vormerkbuch zapisali to in uno, in tako bomo storili tudi drugi pot. Ker pa bi ta zapisek brez prida bil, ako bi obležal med papirjem, naj očitno povemo, kaj nam je v tej seji všeč bilo, kaj pa ne. Všeč nam je bilo, daje prišla saj polovica odbornikov; všeč pa nam ni bilo, da polovica stolov je bila prazna; kdor sprejme volitev, naj tudi dela;
—   da seje niso dopoldne, nam je všeč; saj srajca je človeku bliže kot suknja in odborniki imajo tudi svoje lastne opravila, ktere grejo pred javnimi; al ravno iz tega vzroka nam ni všeč, da se začne seja že ob treh popoldne, namesti ob 6. ali 7. uri zvečer; — da pred sejo tajnik zapisnik bere, nam je všeč, da vsak odbornik, tudi tak, ki ga v prejšnji seji ni bilo, si spomne poslednjih obravnav; al ni nam všeč, da tajnik zapisnik tako tiho in hitro bere, kakor da bi ga bral le sam za se;
—   všeč nam je bilo, da so pomenki bili večidel prav živi; všeč pa nam ni bilo, da se je pogostoma vse vprek govorilo brez parlamentarnega reda, in da predsednik ni nikoli zvonca zgrabil, večkrat prav potrebnega ; — všeč nam ni bilo, da predsednik in tajnik zapisnik včasi po svoje naredita ; všeč pa nam je sklep, da se govori bojo v prihodnjih sejah štenografili in da posnetek iz brzopisov pride na dan, pregledan po dveh odbornikih. — Drugi pot zopet pridemo poslušat, da vidimo, kako in kaj. Glosator bode takrat zopet svojo povedal, pa — brez zamere.
—  Knjige Mohorjevega društva so ravno prišle iz Celovca; družniški udje ljubljanske dekanije jih dob6 pri gosp. Lesarju, ki ob enem tudi prejema letnino za 1865. leto.
— Imenitni dunajski očesni zdravnik dr. R. Koller pride danes v Ljubljano, kjer bode v gostiv-nici Maličevi kaka dva dni ostal. Kdor želi pomoči njegove, naj se oglasi k njemu.
—  Slavnoznani pisatelj slovenski gosp. Mat. Ci-gale, vrednik c. k. državnega zakonika, je iz Dunaja prišel v Ljubljano, odkodar se je te dni za zdravja voljo podal na svoj dom v Crnivrh. — Med svojimi gosti šteje Bled  letos  tudi  dunajskega župana dr. Zelinka.
—  Iz statističnega sestavka, ki ga je napravilo deželno računstvo, se vidi, da preteklo leto je bilo vstre-ljenih na Kranjskem 7 starih, 14 mladih volkov, 2 volkulji, 2 stara medveda in 1 mlad medved. Ker za starega medveda znaša strelščina (talja) 31 gold. 50 kr., za mladega 10 gold. 50 kr., za starega volka 21 gold., za volkuljo 26 gld. 25 kr., za mladega volka pa lOgld. 50 kr., se je iz deželnega denarja za vse te pokončane zveri lani plačalo 420 gold.
231