Tsdinske mvice, r «Gospodar« bo izhajal sedaj pred volitvami na •siirih straneh dvakrat na teden in sicer v torek in čet"irtek. ( Protest proti napadu dcmokratske Orjune na Ci- *c2©$> Jiskarno. Od Sv. Križa pri Mariboru so nam po-siali -sted^či protest: Podpisani volilci občinc Sv. Križ najofflocnej^v protestiramo proti nasilstvu Orjune, ki hoče znasiljeni'iftiičiti podjetja, ki delujejo za katoliško iiii slovensko stvar. Odiočili smo so, da naslopimo dnc 1H. marca kakor en mož protl vieiS. listim, ki teptajo v prah pravice ljudstva.« Obcnem si naro^iino 30 izvodov «S1ot. Gospodarja«, tako, da ga bo imela V PaSi občini *;iaka hiša. K nam pa jih ni. (Klic od Sv. Jurija na Pesnici). 3%ar nas je tu še od stare garde rajr.ega «štajerca«, že 'vžko pričakujemo katerega evangelista od demokratov, tia priredi shod tudi pri nas. Čitamo o jmiašLvih nekih orjuncev v Mariboru; ker mi dobre junce za oranje visoko porajtarao, zato upamo, da bi se s temi ljudmi dali Tiarediti boljše kšefli, nego smo jih s Pucljem; ta je sioer kot ininisler tudi vodil neke volovske kupčije, ki so pa samo njemu polnile žepe, ljudstvu in nam kmetom pa so jih izpraznile. Zato pa le. pridite vendar k nam novi blagovestniki pa nas potrdite v proliklerikalnem iuhu, da bo naše vino dobilo višje cene in nam bo polje več rodilo .... Naše dcio in šola. Ra\Tiokar je izšla v Cirilovi tiskarni knjiga: «Za svobodo in pravo«, ki obsega na 136 .'rtraneh najvažnejše govore našega poslanca dr. Hohnjeca v ustavodajni in zakonodajni skupščini. Knjiga je velikega pomeaa za vsakogar, kdor hoče spoznali de•o in stališče naše stranke in njenih zaupnikov. Služila ^>o obenem kot izobraževalno sredstvo našim vodilel¦em izobraževalnih in političnih organizacij. Knjiga •obsega pod naslovom: «Za demokratič.no državo 10 go1 orov, vsi aktualne vsehine, dalje pc>d naslovom «Držav Jio gospodarstvo in davkarstvo« ostro kritiko sedanjih finančnih razmer. Pod naslovom: «Soc.ijalna politika« »n «zunanja politika« so ztiruženi govori in pojasnjeno stališče slranke o zaščiti delavcev, o delovncm času in ielovnem praznrku, o zunanjepolitičnih smernicah in \'dnošajih do avstrijske republike. Knjiga je razjioslaJia organizacijam in župnižčcm ter stanc 5 dinarjcv s !H)štnino. Nekaj izvodov je dobiti tudi y Cirilovi tis- Kako je kaj v Središču? Naii liberalci se še niso zložili. Eden pravi lako, drugi pa tako. Samosiojni popuščajo, demokrati popuščajo, nobeden pa ne vc kako naleč. To je zelo hudo, čc manjka prava orienlacija! V naši stianki pa je samo en cilj: Za resnico in pravico! Bog živi SKZ ,oziroma SLS. Druga volihia škrinjica je naša! Lepo napredovaaje naše strankc pri Sv. Roku ob Sotli. Preteklo nfedeljo smo imeli lukaj zaupni seslanek Slov. Ijudske stranke, kateri se je nepričakovano zelo dobro obnesel. Pripomnimo, da so bili Rokovljani vcčinoma pri rdečih socijaldemokratih, a so zdaj vcčjidel vsi pristaši Slov. ljudske stranke. Vidi se, da avtonomistični program prodira tudi v najbolj zakotne kiaje in nam s tem zagotavlja sijajno zmago 18. marca, ko bodo krogljiee padale v drugo skrinjico. Zlata poroka pri Sv. Juriju ob Pesnici. Čisto na lihcm je 19. t. m. slavil svojo zlato poroko tukajšnji posestnik in cerkveni ključar, daleč znani mesar gospod Anton Dobaj s svojo ženo Apolonijo. Našemu neuslrašenemu somišljeniku kličemo: zlati par, še na mnoga leta! Smrl blage malere. (Poročilo od Sv. Križa pri Slatini). Dne 19. februarja je umrla v Dolu vdova Jožefa Kovačič, ki je štiri hčerke dala k usmiljcnkam. Bog jej bodi obilen plačnik. Umrla jc v soboto, 24. februarja v Ljutomeru Ana Erjavec, bivša ranogoletna skrbna gospodinja v dijaškem semenišču v Mariboru. N. v m. p.! Dva snirtna slučaja pri Sv. Martinu pri Vurbergu. V soboto, dne 10. februarja 1923 smo položili v prexano izkopani grob mladeniča Alojzija Lorenčič. Marsikalero oko je bilo solzno, ko mu je domači č. g. župmk govoril v slovo pri odprtem grobu in orisal njegovo življenje. Bil je res vzgleden mladenič, delaven v svojeni poklicu in na polju izobrazbe. Dasira\^io je bil slabega zdravja, je neiunonio dcloval pri izobraževahicm društvu tcr vodil in prirojal igre, ravnotak bil je tndi pri Orlu, katerega velik sotrudnik je bil pri uslanov^itvi in pri katcrem jc imel čashio mesto. Kako spoštovan in priljubljcn je bil, je pričal njegov veličasten pogrelj, spremljan od pet č. g. dubovnikov, od domačih in šentjanških Orlov ter veliko drugih Ijudi od blizu in daleč. Pri hiši žalosti v cerkvi in ob grobu rnu je zapel domači moški pevski zbor, katerega član je bil 18 let i>od vodstvom domačega g. organista in s sodclovanjem treh sosednih gg. organistov v srce segajočc žalostinke. Blag mu spomin. — Dnc 8. februarja je umrl naglo smrti Janez Lovrenčič. Pred dobrim letom se je preselil v N. Avstrijo, kjer pa ni našel sreče. Srčno je želel zopet nazaj v svoj domači kraj. Ko se je selil z ženo nazaj v domovino, ga je med potom prehitela smrt. N. v m. p.' Iz plesišča v smrt. Na pustno nedeljo je bil pri Fancetu v Pamečah pies. V sredi «viže« pade okoli 27 let štari Ivan Vodovnik iz Starega trga, delavcc v Potočnikovi tovami usnja v Slovenjgradcu, od kapi zadet na tla. Vsi poskusi, spraviti ga k življenju, so bili zamanj in tako je umrl na potu v slovenjgra&ko bolnico okoli 2. ure zjutraj. Baje je sam napovcdal, da hoče ta piist umrcti in res so ga poko])ali pustni torek. Vračajo se Noetovi časi ... Hajdinski učitelj-vodja Pogorclc bi rad z ^lava skqzi zid. Pasiravno vidi, da je cela fcus ?s SLS, vondar on sili in sili- S svojo Kukovfcevo .IDS. Pogoielcc bi rad posial nadučitelj na Hajdinu ali vsaj na Bregu. Mi j)a pravimo, da V uaših krajih takih Kukovčevih ptičkov hč polrebiijemo. Sokolska gi^zda bouio vsa razdrli. Sokoli in Sokolice bodo po 18. marcu moraii utihniti. Širna naša okolica bo dne 18. marca volilii Slov. ljudsko stranko Biagoslovitev novih zvonov pri Sv. Lavfeiini nad Prožinom. Takšne slavnosti, kakor je bila na predpustno nedeljo, je mi Lovreneani ne pomnimo. Prejšnji dan smo v krasno okinčanem sprevodu, me<i sviranjera godbe in grmenjem topičev peljali nam toliko zažeijene zvonove na prijazen griček Sv. Lovrenca. V ncdelio zjulraj so že na vse zgodaj gnneli topici in naznanjali daleč na okrog to rcdko slavnost. Vse je bilo prav krasiio okinčano. In ko se je prvi zvon okinčan z venci začel drigaii v zvonik, so ragrmeli topiči, godba je zasvirala. ledaj je marsikatero oko poslalo rosno. Torej hvala vsem darovalcem, botrom, častiti duhovščini, strelcem, dekktom, ki so tako lepo okrasile zvonove, godbi in sploh vsehi, ki so pripomogli k tej slavnosti. Slovcsna blagoslovilev največjih novih zvonov naše škofije v Vojniku. Dneva 10. in 11. februar sta bila za našo župnijo dneva velikega vesclja. Dobiii smo namreč 4 nove dolgo in željno pričakovane zvonove nad 53 meterskih stotov težke. V naši škofijc še nobent župnija dozdaj ni dobila po vojski tako težkih zvonov. — Stanejo nad 800.000 K in so harmonično-mclodično uglasbeni. Pojejo c, c, g, a. Zvonovi delajo čast mariborski zvonolivarni. — Vcličasten in krasen je bil sprejem teh naših novih prijateljev, oznanjevalcev slave božje, budileljev pokore, lepega življenja in varuhov naših. V soboto ob 9. uri so dospeli vozniki z\ronov s svojimi lično okinčanimi konji in novimi, nalašč za to določenimi vozovi v Cdje na kolodvor. Tam so se ludi pripcljali botri zvonov, vojniški in škofjevaški ognjegasci s svojimi poveljniki, g. Vengušt, načelnik ccljske župc, tri godbe, vojniški pevski zbor, Orli, Orike, banderaši, kolesarji in neprcgledna mncžica Ijudstva iz Vojnika, Celja in okolice. Vojniške mladenke so prav okusno okinčale novr ZA'onove. Drugi dan se je ziirala velika množica vernikov od blizu in daleč. Ob obilni asistcnci duhovnikov sosednih far, pa tudi iz Maribora, Hajdine in doma^.c duhovščine, je mil. gospod kapitcljski vikar in stohii prošt dr. Martia Matek, slovesno blagoslovil nove zvonove. Po blagoslovitvi so duhoyniki kakor tudi botri ob pomembnih izrekib, udarjali na zvonove. Krasnc in spodbudl}iye so bue tudi bese- de y ccrkvi, s katerhr.i je niil. g. kapiteljski vilcar razložil pomen zvonov. Po slovesni sv. maši, katcro je tudi shižii mil. g. kapileljski vikar, je vsa cerkev navduše»o zapela zahvabio pesem, kot zahvalo ljubemu Bogu, da se je vse lepo in brez vsake nesreče dovršilo. — Na velikcm z\'onu, med drugimi si bcrejo tudi tele besedc: Zadonimo hvaležno zvonovi — Dobrotnike Bog biagoslovi. Samostojno občinsko gospodarslvo v št. Jurju tik Taboru jc pač slično vsem drugim te baže. Pri občinskih voliivah leta 1921 se nam je s preplavo zelenih plakatov obctalo dobrobit kar na cente tcr se blatilo sto hujskarijo prejšnje naše pošlene in zaslužne občinske gospodarje. Skušnja je pa pokazala ravno nasprotno. Prej so bile uaše občinske ceste, moslovi in brvi vsaj v toiiko ohranjene, da se je dalo trditi, da pri danih okolščinah ne morejo biti boljše. Zdaj pa obstoja nevarnost, da obtiče vozovi v blatu, dočim se črez nekatere mostove in brvi, ki komaj same sebe nosijo ni vee vamo podajati in to kljub izvolitvi samih dobrih izmed najboljšib samostojnežev v cestni odl>or. Da bi se ceste in mostovi vzdrževale in po^ravijale redno kakor prej, bi ne bilo treba misliti na tako pomenljiye stroške, ki čakajo zdaj občino vsled te slabostojne zanikemosti, ki nain je že v dvch letih nakopala na ta način nad 200.000 K nepotrebnega bremena, katere' uti-pijo zopet že itak preveč obremenjeni davkopfačevalci ter nam upropastila prej urejene ccste tako daieč, da se mora vsak občan srainovati svoje domovinske občine. č<> pogledamo te plakate, ki se marsikje najdcjo, s katerimi so se te vrste ljudje tako hvalili in poštenjake poniževali si pač moramo nehote reči: «Lastns hvala — ^na mala!« Gibanje Orlov pri Sv. Pelru v Savinjski dolini. Naše orlovsko društvo deluje živalino. Nc le telovadba, tudi nestojs na gledališkem odru dela Orlom čast. Priredili so v nedeljo, 11. februarja v društvenem dornu igr#r «Repoštev«. Vse vioge, od resnega sodnika (Franc čremožnik) do čarobnega gorskega duba Repošteva (Albin Hriberšek) so rešili tako naravno in prikupljivo, da so številni glcdalci bili v dnu srca zadovoljni in veseK. Do vrhunca pa je prikipelo veselje, ko so nastopili trijc mali Orliči in brhka Angclica Kunst z občudovanja vredno in spretno telovadbo. V odmorih je svirala godba mične narodne pesmi in h koncu je nastopil zabavnik s skupino otrok, ki so izzvali s svojimi cirknsiunetnostmi bučen smeh. Brezalkoholnega veselja je bi lo dovolj. Med navzočimi prijatelji mladinskega vesclja smo zapazili podpolkovnika g. Matičeviča, gospoda župana Novaka in mnogo odličnih gostoV. Koledarje Jugoslovanske Kmetske zveze za leto 1923 še nekatere krajcvne KZ niso plačale. Prosimo, da nam jib takoj plačajo. Nekaj izvodov še iniamo v zalogi. Kdor želi, naj takoj naroči pri našem tajiiištvu. Tajuištvo SLS v Olju, hotel Beli vol. VINJCARSŠI KOTIf EX, j, Dopis 12 Onnoža. Hvaležni smo vam hidi nii, gospod urednik, viničarji iz ormoške okplice, da ste nasa pustili en kotiček prostora za »as viničarje, da si labJce^ prlobčujemo našo bol, se bodrimo in dajemo nasvete za našo in naših otrok boljšo bodočnosl. Tudi mi viničarji ormožkega ojkraja ne spimo, vendar smo nekoliko zaostali za mariborskimi, haložkimi ia ljutomerskimi tovariši, Enako, kakor Ijutoraerski tovariši, smo tudi mi viničarji onnožkega okraja za to, da bi nain naj vla3s* preski-bcla sedaj po zimi cenejši krub. Pa ker vemo, da se je na tujo pomoč težko zanasati, posebno na tc, da bi nam vlada prfeskrbela cenejši kruh, bi ppiporočal «samopomoč«, ki se je vsrkdar in povsod liajbolje obnesla, in to je: Ko nimanio in ne moremo zunaj delati, naj a vsak oskrbi hišno delo. Dekleta naj si oskrbijo prejo od kmelic, ali pa naj vzamejo od svojih gospodinj ali pa tudi od drugih — perje za smukati. Vem pač še tudi za boljši zaslužek: Vsak viničar naj da svoje otroke učit 'takega rokodelstva, da bodo labko pozimi ludi drugim pomagali. Fantje naj bi se izučili čevljarstva, dekleta pa šivanja. Po zimi bi se potem lahko preskrbelo za cclo leto z obleko in obuvaiom vsaj za tiomačo polrebo, ne da bi trebalo za vsako malenkost iti iskat čevljarja ali šiviljo. Jaz vam govorim dragi sotrpini to iz lastne izkušnje; kako težavno je to, teden za tednom čakati, tri do štirikrat vprašat iti, ako je že to in ono gotovo» tako, da bi mecl lem časom ko hodiš tolikokral povpraševat, že zdavnaj naredil in bi se ne trebalo tako drago plačati. Jaz, ako bi imel otroke, storil bi to na vsak način in bi ne pustil dckleta in fante cele noči in tednc boditi po žganjarnah. Dragi sotrpini, slorite to in ne b» vam več trebalo se zanašati na tujo pomoč. Sv. Miklavž pri Ormožu. Viničar, ki je čital na8 «viničarski kotiček«, v katcrem se zavzemajo njegovi stanovski tovariši za viničarski red in starostno zavarovanje, nani piše, da bi se moralo tudi gledati na zdravniško pomof. ubogega viničarja v slučaju bolezniViničar si ne zasluži toliko, da bi zamogel iz svojega plačali dragcga zdravnika. Država bi morala nekaj prispevati. Zahteva od Kmetske zveze, da se njeni kandidati zavcžcjo, da se bodo zavzeli za viničarje in revnt delavce splob. Tako je prav! Samo pišite nam svoje žclje in zahtevc in mi bomo poskrbeli, da pridojo na pristojno mesto in naši poslanci bodo storili vse, da se: urcsničijo. Bog živi Vas i« vse Vaše poštene lovariše ir ljutomerskih goric.