Vestnik. Učiteljski dobrotnlkl. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: P. n. gg. BZ a p 1 o t n i k iu Ą A. SeidUm restarraciji pri nJužnem kolodvoru" v Ljubljani, pokroviteljino 200 E; županstvo m e s t u e občineMetlika zadnji rok pokroyiteljine 50 K; Užiteljsko društĄoza Trst in okolico, drugi rok na račua pokroriteljnine, 50 E; (. g. M i lena Eiferle. učiteljica ženskih ročnih del Ą Medvoduh 5 K od prodauib kojižic BSlovenska abereda za ženska ročna dela", Narodna G i t a1n i c a Ą V i p a v i 4 K; g. Ivaa E r a j n i k , nadučitelj na Blanci, 3 K v spomin na nepozabno rajno soprogo Uršulo ob obletuici njene smrti; neimenoyan iz Eranja 30 yinarjeĄ. Bog plati! Živeli učiteljski dobrotniki! Letnino za učiteljski konrlkt so plažali: VekoslaĄ Vijolica z geslom: nV narodu je moč in narod srao mi!" toĄ. Alojzij Eee e l j iz Ljubljane; toĄ. La^rie Perko iz Poljan; tov. Albin Š t r e k e 1 j iz Škocijana. Bog plati! Učlteljskl sklad: Učiteljstvo, zbrano na zaupnern ehodu due 29. m. m. Ą Narodnem domn y Ljubljani, zložilo 47*50 E, Ž i Ą e 1 i n a s 1 e d n i k i ! Neenaka božična darila. Slovenska Ijudska stranka je dobila proti predlogu mestnega šolskega sveta svojega nadučitelja Bextra statum", nemška pa brez predloga deželnega šolskega sveta svojega stalnega deželnega nad¦/ornika. Cudna so res pota gospodov! Tse po droje! Na Kranjskem imamo sedaj nemške in slovenske okrajne šolske nadzornike, nemškega in slovenskega deželnega šolskega nadzornika. Mogoče, d a d o b i m o tudi d t a deželua predaednika, nemškega in slovenskega, sčasomapacelopo d v o j e okrajnih g 1 a Ą a r j e y, Ljubljanskf obf Inskl sret je izvolil Ą zadnji seji Ą c. kr. mestni šolski svet za bodočo šestletno dobo gg. Ivana M i 1 o h a o j o in dr. Earel T r i 11 e r j a. LJublJansklm otrošklm Trtnarleam je občinski svet izboijšal njib prejemke in sicer vsaki za 300 E. Po tej uvedbi bodo imele otroške vrtnarice boljšo plačo kakor pa Ijudski učitelji z usposobljenostnim izpričevalom in z izpričevalom za meščanske šole! Znamenje razmer. Enjtga »Proste spisne naloge učenceT krškep in litijskega okraja" se dobi pri založnkiu : Pedagoško društro Ą E r š k e m , ljubljanski tovariši pa jo dobe tudi y knjigarni L. Schwentnerja. Oena s poštnino vred E 1*10. Ne naročajte tedaj knjige pri BUčit. tiskami"! Prof. Fr. HauptinanoTe račanice za meščanske šole, ki izhaja v c. kr. zalogi šolskib knjig, je dotiskan II. del, III. se tiska proti koncu. Neznačajnost nekateri zagovarjajo, sklicevaje se na sla^ne može, n. pr. Napoleona in Bismarka, ki sta s svojo lokavostjo iu brezbrižnostjo yečkrat uporabljala Dajpodlejša sredstva v dosego svojih sebičnih namenoĄ. Za oba pa velja izrek modnjaoa: ,7se slabo, kar se ne poboljša, žalostno pogine." Oba NapoIeoDa sta naredila prar žalosten konec in tudi nekdaj vsemogočni Bismark je končal sroje življen.je Ą preziranju in togi. Da njegoĄ spomin sedaj obtežujejo s kameuitirai spomeniki, njemu nič ne pomaga. — Resnični je pač nemški pregovor: BEhrlich wiihrt am liiagsten". Ia tako je prav! Drugače bi vsi Daši klasiki, ki uče človeštvo morale iu poštenosti, spadali med staro šaro. Današnja šte^ilka nUčit. Tovariža" iraa prilogo ,EmetoĄalec". Prljateljl naobrazbe so vsekakor krščanski soeialei na Gornjem AĄstrijskem. U?esti bočejo le šestletno šolsko dobo i n poldnevni pouk. Občine vlagajo sedaj prošnje, da se to uvede in če se jim posreči, bodo imeli na Gornjem Avstrijskem 1 e t r i 1 e t n o šolsko dobo, zakaj šest let poldnevni pouk je vendar le triletna šolska doba in to UĄ68ti je mogoče Ąse Ą okviru Bbisera avstrijskih postav" kakor imenujemo državni šolski zakoD. Da delujejo ti ljudje sistematično na poslabšanju šolstva kaže jasno, ker so že z zakonom z dne 29. decembra 1907 pripravili moŽDOst, da u?edejo zgorajšajo namero. Da bi pridobili tudi učiteljstvo za svoje namene, so Ą omenjeni zakon sprejeli nasleduio točko (§ 28): Lehrpersonen der III. und IV. Eategorie (Lehrer I. und II. El.), welcbe deu Halbtagsuuterricbt (§ 7 des Gesetzes rom 2. Mai 1883, R. G. Bl. Nr. 53) oder de.u naeh sechsjahrigem Alltagsbesuch abgeklirzten Unterricht (Mioisterialverordnung vom 14. Februar 1884 Z. 2684) durch ein g a n z e s Jahr (sic!) nnunterbroehen an Volksschulen erteilen, erhalten eine Jahresreinuneration Ąon 100 E uad im Falle erhohter Mehrleistuug in b e i d e r Hinsicht eine Jahresremuneration pr. 200 E. Diese Remuneration bebalten bezeichnete Lehrpersonen nach mebr als zehnjahrigem ununterbrochenen Bezuge als eine in das Rubegehalt eiurechenbare Personalzulage." — To so prijatelji izobrazbe in — učiteljstva. Prlncipi naučnega mlnistra. Na zborovaDJu antialkoholikoĄ, ki se je vršilo pred drema mesecema na Dunaju, je vzbudilo veliko ogorčenje poročilo, da je naučni minister odbil prošnjo deputaciji, ki ga je prišla prosit, naj bi dovolil, da se uvedejo Ą srednjih šolah antialkoholna društva. Zagovarjal je naučni minister syoje stališče s principom, da sredo.iešolci ne smejo biti udje kakega društva. Ne dolgo po tej avdijenci pa se je zaznalo, da ,je ravno isti naučni minister, ki ima tako trdne priacipe, dovolil, da se smejo uvesti za srednješolce — Marijine družbe. Vladnl 8Ąetnik rltez Ealtenegger Ą Ljubljani, eden najbolj ošabnih gospodov, kar jih premore birokratizem, je bil, kakor se da zanesljiĄd sklepati, glaĄni 8ĄetoĄalee barona Sehwarza Ą zadevi iraenovanja Belarja za dež. šol. nadzoroika in ga je namenoma speljal na led. Ealteuegger pozna predobro kranjske razmere, da ne bi vedel, da takega čina ne preživi noben deželni predsednik. V i t e z K a i tenegger pa hoče postati — dTorni s^etnik. Račun je tedaj jako prozoren: Schwarz Ą penzijon. Chorinbky deželni predsednik — Ealtenegger pa dvorui sĄetnik. Pa se bo temeljito zmotil! Račun je le Ą toliko pravi, da pojde Schwarz Ą penzijon, yse druge karte se bodo pa zmešale. Umrl je pri Sv. kanu pri Trstu g. lĄau G r m e k , oče tovariša A. Grmka. Naše sožalje ! Na nmetuo-obrtnl strokovni soli v LJubljanl bo poučeyal teloy.»dbo Josip B a r a n , delo^odja učnega in poizkusnega zavoda za pletenje košov na Dunaju in vodja potovalnega pouka Ą Ljubljani. Osebne Testi. Dosedanja suplentinja v Crnem vrhu Roza Jovanova je imenovaini za provizorično učiteljieo istotam. Učiteljica Roza J u n i s Ą Toplicah-Zagorju je zaradi bolezui dobila dopust in pride na njeno mesto za supleutiujo učiteljica Lavra S e h u 11 e r. Nori deželni šolskl nadzornlk zi Eoroško. Profesor na celovškem učiteljišcu Hans B e n d a je postal deželni šolski nadzornik. Umrl je dne 30. grudna 1908 na Pilštajnu po dolgi, mu6ni bolezni toĄ. Jožef G i ž e k, vpokojeni uadučitelj na Pilštajnu, Ą 75. letu svoje starosti. Vrlemu narodnjaku itt odkritemu prijatelju blag spomin! t Josip Thuma. T Radovljici je umrl po kratki, a mučni bolezni Josip T h u m a , nadučitelj Ą pokoju. Ą lopi starosti 70. let. Pokojnik je služboval zadnji 6as Ą Radovljici. Pokoj blagemu to^arišu! — Nekrolog objaĄimo prihodnjič. —a. Peti izkaz prlsperkor za spomlnsko ploščo Strmškn. Darovali so gg.: A. Gradišnik, nadužitelj Ą Celju, 2 E; F. Šetinc. nadučitelj Ą Pre^oju, 2 E; Učit. društvo z* okraj Štv Lenart, 10 E; P. Flere, nadučiteli pri SĄ. Štefanu, 5 E; F. Erajne, nadučitelj pri SĄ. Barbari, 2 E ; 1. Gliušek učitelj Ą Gaberju, 2 E; A. Cajnko, šolski Ąodja Ą Rasborju, 2 E. Skupaj 25 E in že prej izkazanih 450-26 = 47526 E. Gospod A. Eosi, učitelj Ą Središču, je poslal kot prispevek spevoigii BLetni časi" in BSIaya domovini" v yrednosti 6 80 E. E. Š u m e r ,,Naročilni listi" so razposlani. Žal, da se je njib tiskanje zakasnilo tako, da jih ni bilo mogoče še pred Božičem razposlati, a seda.j so že razposlani na vse slovenske šole na Štajerskem. Edor ga pomotoma ni dobil, naj se nemudoma zglasi po dopisnici pri predsedniku soc. odseka BZĄeze", toĄ. A. Pesku Ą Narapljah pri Ptujski gori. To^ariši, to^arišiee b 1 ag o y o 1 i t e naročilnelisteizpolnitiintakojyposlati, dase naročanje 1 i s t o ? ne zakasne. »Naročilni llst" soc. odseka BZĄeze" sta vpoglala izpolrjjen rned drugimi že tudi dva e. kr. okrajna šolska n a d v, o r n i k a ter sta si naročila časopise za leto 1909 potom soc. odseka .Zveze". C a s t n 1 i ma! Tovariši in tovarišice, posnemajte n j u! Na Dunaju je zborovala ,Z v e i > e. kr. š o 1 s k i h nadzornikov". Poročilo priobčimo prihodnjič. Objara. Gospode to^arise krškega okraja, ki Dameravajo naročiti Berlepsche?e po naravi posnete ptiSje valilnice iz Westfalskega, opozarjam, da je od teh valilnic razen vozarine plačati skoraj tolikošna colnina, kolikršna je '¦eiia teh predmetov. Svetujem tedaj, naročiti U>. par teb valilnic za zgled — zadostujejo vrste A, B in F. Skrbeti nam je torej treba, d» se dobi človek ali tvrdka, ki bi izdeloval tuke Ąalilnice po primerni ceni na Eranjskem ali vsaj Ą A?striji, ker le potem jih bo mogoče splošno razširiti po nasi deželi in s tem pomnožiti krilati rod prekoristnib duplarjev. ToĄariški pozdrav! A. Luaaiek. NepriČako^ano. Šolski voditelji, ki naznanjate doma slabo vzgojene otroke varstveni oblasti, bodite pozorni in oprezni! Cujte, kaj m je meni pravkar dogodilo. Pred letom dni st>m naznauil učeiica II. raz. C. P, da je jako zaaeoiarjen, da ne napreduje in poleg tega še trina8t in neubogljiĄ. 0. kr. okraj. sodišče je poklicalo takoj pred se oba roditelja in otroka io jim skupno zabičalo, ako se deček ne poboljša, da se jima odvzame. Šolsko vodstvo pa je dobilo pismeno vest in nalog, da po preteku treh mesecey poroča, kaj je z dečkom. Preteklo je potem še nekaj yeč časa. V začetku tekočega šolekega leta pa se deček zopet potepa kakih 10 dni. Ostal je Ą gozdu in počakal druge iz $ol>? gredoče, za katerimi je izza grmovja metal kamenje. Šolskega voditelja dolžnost je nastala, da ga je zopet uaznanil in zgodilo se je. Sodišče pokliče očeta in mu naznani, da je to sklenilo dečka mu odvzeti in oddati Ą Salezijanski zavod na Rakovnik. Oče se upre sodišču, da ga ne da. Eer pa je deček zopet nekaj pregrešil, napo^e sodišče očetu 40 K globe, ako ga Ą 5 dneh ne privede k sodišču in takoj v za^od. Oče pride k šolskemu voditelju, proseč ga, da mu naprayi prošnjo za dečka, češ, da •ja doma potrebuje. Seyeda ga učitelj primerno pouči in izlepa odprayi. Oče gre k župauu, ki mu ugodi in spiše prošnjo ter jo da še dĄema odbornikoma podpisati. Sodišče mu je prošnjo zayrglo, a vendar vprašalo pismenim potom župnika, kaj je na tem. E?r ,je g. župnik soglašal s šolskim Ąoditeljem, je imelo okrajno sodišče še večji pogum dfčka spraviti takoj v zayod. In kaj nepričakoyanega stori sodišče. Po sodnem slugi pošlje očetu na dom šek za vposlateĄ 40 E in poleg tega dolgo pismo, v katerem se nahaja dobesedno učiteljeyo poročilo ter ga jemlje za podlago, kako in zakaj je do tega prišlo, da se mu deček odvzame. To pisrno sem na sĄoje oči čital. — Zdaj je bilo lasno očetu, da mu dela to neugodnost sam iu edino le učitelj. Zato se sedaj silno togoti nad učiteljem, razsaja, besni in praĄi: ,Preden rai otroka Ązemo, mora Ąse h . . . . yzeti. Fantu bom glavo odrezal, učitelja ubil, sam se bom pa obesil." Tako mi je njegova žena, to je inati otrokova, sama pravila brž drugi dan, ko je bil oče z^e^er dostayljeno dobil in rekla da si ne upa domoĄ iti, ker je preĄeč razjarjen. Ker se to vrši sedaj o božičnih praznikih, mi ni znano, kaj se bo še zgodilo. — Da si nisem življenja svest, je Ąeč kot gotova stvar in ker nisem hotel nobene črke ve<5 o tem pisati, sem naznanil stĄar orožnikom. — Vprašam le še, ako c. kr. okrajno sodišče noče smatrati u6iteljeĄo poročilo za uradno tajnost, kdo bo še tako bedast, da mu bo take izprijene otroke že nadalje naznanjal? Jaz ne! P—h. Iz sej c. kr. šol. sreta za goriško okolico 16. in 17. dec. 1908. — 0. kr. 'iež šol svet je ustanovil za Rute posebno, za Selo in Log pa ekskurendno šolo. Ustanovil se ,je preudarek za 1. 1909. Z ozirom na noĄo ustaDovljene šole in na zidanje nujno potrebnih šolskih hiš je bilo treba zvišati šolske doklade od 72 na 80 %. — Preraestili so se Ą I. plaiMlrii razred nadučitelja Avgust Poberaj Ą Kojskem, Andrej Tomažič Ą Lokaycu in učiteljica Panzera y Ločniku; Ą II. razred nadučitelj Franc Baša Ą Crničah in Josip Poberaj, ičiteij Ąoditelj na Vratih in učiteljice Itoza Biziak y Dornbcrgu, Ljudmila Eržen Ą Uznljanu in Ernesta Blažica y Grgarju (zadoja pogojno, 6e se neka učiteljica upokoji). — Nekaterim učiteljem in učiteljicam se je dovolil dopust radi bolezni. Sklenilo se je, predlagati, na.j se neki učitelj upokoji. Odslej se bode zalitevalo od prosilcey za službo Ą goriški okolici ¦/dra^niško izpričevalo. Nadučitelju A. Mlekužu \p čepovanu se je odmerila V. petletnica. Neki :ia<lučiteljeyi ĄdoĄi se j> podelila podpora 100 K. .^akazalo se je izplačilo računov za razne napraye in poprave. Protl slovenskim paralelkam. V Stuienicah pri Mariboru je nemška šola z nem-kitni paralelkami, ki so popolaoma nepotrebue. Ve6 slorenskih staršey je prosito za sloffnske paralelke, ali to je 8trahoĄito zbodlo mariborsko nemštTO. Sklicali so shod Ą Studeoicah, na katerem je gororil tudi deielnozborski kandidat učitelj Gassareck. Sprejela se je resolncija proti sloTenskirn paralelkam, dasiraroo je Ą Studeaicah večina otrok slorenskih. Eaj neki bo ukrenil dfželni šolski svet, ki najbrž smatra Studeuec zu za neinški .Besitzstand"? Učititeljstro moš. šole r Krškem, ki poučuje tudi na obrtno-nadaljevalni šoli, je sklenilo uvesti po novem letu poučno-zabavue sestanke vajencev ob nedeljab pop. pod nadzorst^om enega izmed učitel,jeĄ. — Večina učiteljev se pri pouku Ą obrtno-nadaljeT. šoli ukvarja le z različnimi predmeti, ki jih ubija učencem Ą glavo. Eer so zahteve velike, material pa navadco jako slab, mu seveda pri tej priliki nikakor tie preoataja časa, da bi ae učitelj dotaknil tudi nravne vzgoje, saj nima časa za to, gledati mora, da doscže učrai smoter in obdela Ąso potrebao in nepotrebno tvarino učnega načrta. Edaj pa naj dobi čas za nravno TZgojo? Tu bi bilo edino priporočati, da učitelj žrtvuje oekaj prostega časa in povabi učence tudi izĄen obligatnih ur d. pr. y nedeljo pop Ą šolo. Vajenci so Ą prostem času to je zlasti ob nedeljah prepuščeni samim sebi. Mojster gre sfoja pota, vajenci pa postopajo in tako čestokrat zaidejo v slabo družbo, ki jih popolnoma pokvari. Posledica tega je, da trpi tako važen faktor kakor je obrtno-nadaljevalua šola. Da se temu odpomore, je treba tudi Ą prostem času skrbeti za primerno razvedrilo vajence?. Učiteljstvo krške obrtno-nadaijev. šole se je zato odloČilo žrtvovati nekaj prostega časa in povabiti učence ob nedeljab popoldne Ą šolo. Ob takih popoldaevih se bo predavalo poljudno iz te ali one stroke. Nekaj iz zgodovine, mehanike, o moderni tehniki, potopisi, iznajdbe itd. Pri predavanjihse bo tudi uporabljal skioptikom. Učeocem se bo dalo čitati primeroe povestne knjige in časopise. Da pa ne bo predolg čas, se bodo učenci učili lepega narodnega petja. Tuintam se bo tudi telovadilo ali se napravi kak izlet Ą bližojo okolico. Vajenci ue bodo primorani priti, pr?ič ker jih k temu ne rnoremo siliti, drugič pa vse, kar človek mora storiti, nikakor ne stori 8 takim veseljem kakor to, kar lahko prostovoljno stori. Upati je, da se bodo take prireditve Tajencem gotovo v kratkem prav priljubile in da bodo prav radi prihajali. —ik.