ASO (LETO) XXIX (23) No. (Štev.) 38
ESLOVENIA! LIBRE
BUENOS AIRES 24. septembra 1970
25 let slovenskih šol na Primorskem
Pred 25 leti je Zavezniška vojaška uprava v Trstu vrnila 'Slovencem in Hrvatom na Primorskem ljudske in erednje šole, ki so jih imeli že pod Avstrijo, jih prinesli v Italijo in tu izgubili. Dogodek je vreden spomina, obenem pa nudi priložnost za nekaj misli.
Slovenci, ki smo večinoma skozi več stoletij živeli pod habsburškim žezlom (vsi skupaj le dobrega pol stoletja), ko smo res dobili šole od avstrijske vlade, a kot slovenske smo si jih morali priboriti sami. Vlada je od početka in do konca izrabljala šole, ki bi morale biti glavni instrument kulturnega dviga, za potujčevanje nenemškega prebivalstva. Slomšek in z njim mnogi drugi narodnjaki pa so vendar znali ustvariti slovensko šolo in vsaj kolikor toliko posloveniti tudi uradne šole. Kako težko je bilo to doseči, se vidi iz poizkusa poslovenjenja dela celjske gimnazije, ki je povzročil celo padec dunajske vlade, in iz primera zavoda sv. Stanislava, katerega si je Jeglič priboril le z najodločnejšim nastopom In zaradi svojega cerkvenega in svilnega dostojanstva. Naše šole so torej bile naše kulturne ustvaritve in v njih smo se tako izšolali, da smo v Avstriji imeli za Čehi najmanjši odstotek nepismenih.
Zato je bila za rojake na Primorskem, ki so pripadli Italiji, izguba slovenskih šol tako beleč udarec, šole, ki so jih nadomestile ali nasledile, so zopet postale sredstvo še vse hujšega potujčevanja, kar je pravo nasprotje njihove naravne naloge. Načini in metode tega nekulturnega prizadevanja pa so bili nekaj tako nepojmljivega, da še danes, ko na vse to že gledamo kot zgodovino, težko umemo, da je bilo v našem stoletju to mogoče.
Občudujemo in moramo občudovati tiste rojake, duhovskega in svetnega stanu, včasih čisto preproste, ki so kljub ▼sem nevarnostim, prepovedim in kaznim znali najti možnost, da so slovenske otroke učili vsaj slovenskega branja in petja, kadar drugega niso mogli. Ti so bili pravi učenci Slomška in njegovih, saj so na delu slovenskega ozemlja zopet iz nič ustvarjali novo slovensko šolo kot instrument prave ljudske omike.
Zato ni presenetilo, da so takoj po italijanskem premirju, ko je bilo mogoče malo prcsteje zadihati, in kljub ▼sem nasprotovanjem in grožnjam, zopet vznikle slovenske šole v slovenskih krajih na Primorskem. Učili so v njih pogumni mladi ljudje, ki so imeli več dobre volje in požrtvovalnosti ter narodne zavednosti kot strokovne usposobljenosti. A dali so slovenskim otrokom zopet slovensko šolo. V čast nam je vsem Slovencem, da so jim prišli na pomoč tudi mnogi iz matične Slovenije.
Kakor hitro je bila vojna končana in se je vzpostavila nova uprava, so te šole morale dobiti uradno priznanje in ureditev. To je bilo tisto, kar se je zgodilo pred 25 leti in česar se danes spominjamo. Zaradi politične slepote v domovini vladajočih, ki čez trenutne skupinske koristi niso znali gledati dalje v prihodnost, je bilo to mogoče le s sodelovanjem rojakov, ki so se iz matične Slovenije umaknili v tujino. Slovenski politični izseljenci so tedaj pokazali svojo narodno in politično zrelost in so si v šolah na Goriškem in Tržaškem postavili spomenik, četudi ni na njih napisa, ki bi to izpričeval.
Vendar pa danes, ko se spominjamo nove uradne ustanovitve slovenskih šol, bodi naša misel posvečena predvsem tistim, cesto nepoznanim domačinom, ki so v dolgi kulturni noči, v trajni izpostavljenosti preganjanjem in v naj-skromnejših razmerah znali ohraniti prižgano baklo slovenskega kulturnega de’a in ohraniti v mladini slovensko narodno zavest ter so s tem omogočili po vojni vznik in uradno ustanovitev novih slovenskih šol.
Našim goriškim in tržaškim rojakom želimo, da se ne bi nikoli več ponovilo, kar so morali prestati v preteklosti, in da bi znali za vedno ohra-
ZAKULISNI POLITIČNI BOJ V ČILU
“FREI, REŠI ČILE KOMUNIZMA!”
Medtem, ko se bo morala čilska krščansko-demokratska stranka kmalu odločati o svojem definitivnem stališču ki ga bo zavzela na volitvah v kongresu 24. oktobra, ko bo šlo za novega čilskega predsednika, pa so se v vrstah Allendejeve Ljudske fronte pojavile prve razpoke med posameznimi političnimi skupinami, ki to fronto sestavljajo. Te razlike so se pokazale v javnosti, ko je upokojeni general Roberto Viaux napadel čiske socialiste in objavil, da „se ne bo prodal za načrte, s katerimi bi razdelili čilsko vojsko na dvoje.“
Viaux je sklical tiskovno konferenco in med drugim objavil: „V zvezi z obiskom gotovih političnih oseb pri meni in da ne bo nesporazumov, hočem jasno povedati svoje stališče, ki ostaja isto, kakor sem ga ohranjal vse svoje življenje: posvečeno službi države, daleč od slehernega strankarskega vpliva... Nimam nobenih političnih kompromisov; nisem in nikdar nisem bil marksist in sem trdno prepričan, da domovine ni mogoče prodajati in da svobode ni mogoče zamenjavati. Nikdar se ne bom predal manevrom, ki bi mogli razdvojiti vojsko in vsak trenutek sem pripravljen stopiti ob stran svojih vojaških tovarišev, če bodo to zahtevali višji interesi domovine.“
Alessandrijevi pristaši in krščan-sko-demokratski tisk, zlasti uradno glasilo „La Nación“, so obisk socialistov pri Viauxu in njegovo odklonilno izjavo izkoristili za hudo gonjo proti Allendeju in njegovemu marksizmu. .,La Nación1' piše, da je Viauxa obiskala skupina Allendejevih „golpistov-nasseristov“, ki se zavzema za „čistko“ v vojski, za kar so nameravali uporabiti Viauxa. Prav tako so hoteli od Viauxa dobiti zagotovilo, da bo „prevzel v vojski vodstvo gibanja, ki bi zagotovil Allendeju volilno zmago."
V AUendejevi Ljudski fronti nameravajo sedaj vodstvo deloma reorganizirati ter se bijeta med seboj dva sektorja: del Allendejevih pristašev zahteva mimo pričakovanje volitev v kongresu 24. oktobra, nekatere skupine, ki jih vodi kastristični senator Carlos Altamirano pa hočejo „izvajati revolucionarno politiko že sedaj."
Odhajajoči predsednik Frei je ob priliki proslav čilske neodvisnosti govoril čilski vojski ter jo je pozval, da je ,;ena njenih odgovornosti čjuvsiti svobodo in demokracijo. Oborožene sile, ki so iz Čila napravile zgledno demokracijo, so najboljša garancija, da se bosta napredek in preoblikovanje dežele izvajala v polnem spoštovanju svobode in človeške osebnosti.“
Opazovalci komentirajo ta Frei jev govor čilski vojski kot njegov poziv naj oborožene sile preprečijo sleherni poskus spremeniti čile v drugo komunistično državo na ameriškem kontinentu, v slučaju, če bo Allende izvoljen v kongresu za predsednika.
Podpredsednik krščansko-demokrat-ske stranke Jaime Castillo je v zvezi s pripravami stranke na volitve v kongresu izjavil, da „vsebuje Allendejev program objektivna nasprotja ter se lahko usmeri ali v demokratsko vlado ali pa v sistem diktature, katere model vsi poznamo. Trenutno je mogoče reči le to, in ima zato krščanska demokracija ne samo pravico, temveč dolžnost preprečiti drugo možnost."
Med slavnostno povorko pred predsedniško palačo, kjer je z balkona množice pozdravljal odhajajoči predsednik Frei, se je iz mnogih grl dvigal k njemu klic: „Reši čile komunizma!“ Skupine žensk, oblečenih v črnino „v znak žalosti pred bližajočo se smrtjo demokracije,“ so tudi nosile transparente z napisom: „Frei, reši Čile komunizma!“
Un juicio acerca de Castro
Krvavo obračunavanje med Arabci
Izrael grozi s preventivnim napadom
V	Jordaniji se je pretekli teden razvila med palestinskimi gverilci in vojsko kralja Husseina prava vojna, ki so jo nekateri označili za „državljansko vojno". Ta oznaka ni pravilna, ker ne gre za boj med dvema frakcijama jordanskega prebivalstva, temveč za boj med palestinskimi gverilci in redno jordansko vojsko vsled nadaljnje politike do skupnega sovražnika Izraela.
V	Izraelu si vlada mane roke. Nič Izraelu ne more bolj koristiti, kakor vojaški spopad med Arabci samimi. Izraelska predsednica Golda Meir je medtem odletela v Washington po nadaljnjo vojaško in gospodarsko pomoč iz ZDA ter je tam po radiu in televiziji objavila, da bo Izrael prisiljen preventivno uničiti sovjetska raketna oporišča, če jih Nasser ne bo umaknil od sueškega prekopa na stara mesta. „Ne gre nam pri tem za naš prestiž", je izjavila Golda Meir, „temveč gre za resno vprašanje vojne in ne vojne, in če že vojne, za kakšno ceno jo bomo dobili“. Opazovalci so iz teh besed hitri ugotovili, da Izrael ne misli na mir.
V	Ammanu, prestolnici Jordanije, je prišlo do težkih pouličnih bojev ter je jordanska vojska napadla palestinske gverilce s tanki in vsemi vrstami orožja. Palestinski gverilci so pozvali sosednjo Sirijo in Irak, naj jim pomagata proti Husseinu, toda Irak je svoie vojaške oddelke, ki so se bili nahajali na jordanskem ozemlju, takoj po gverilskem pozivu umaknil čez meio. Nasprotno pa je Sirija poslala del svoie vojske najDrej na mejo, zatem pa vdrla v Jordanijo.
Hussein je sirijski vdor označil za „izdajalski napad, ki so ga izvedli mesarji Sirije“. V Washingtonu so označili sirijsko vojaško akcijo za „neodgovorno in nespametno“, v Londonu pa so molčali, pač pa so postavili v pripravno stanje britansko vojsko in ladjevje na otoku Cipru. Tudi ameriška sredozemska flota se je začela pomikati proti izraelskim in libanonskim obalam.
Moskovska „Tass" je vsled anglo-ameriških vojaških premikov objavila izjavo sovjetske vlade, da „ne more dopuščati tujega vmešavanja v notranje zadeve v Jordaniji" ter je pozvala Husseina in palestinske gverilce, da ustavijo sovražnosti.
Nasser, ki ga opazovalci smatrajo za enega glavnih krivcev razrvanosti arabskega sveta, ker ie v svoji megalomaniji, ki jo je podpihoval še jugoslovanski komunistični dikt. Tito, raz-; plamteval arabski nacionalizem in tako pognal Arabce v politične in vojaške pustolovščine, je sedaj v obupu na | hitro sklical vrhunsko konerenco v Kai-; ro, da bi rešil „arabsko skunnost“ a jo | je naslednji dan že odpovedal.
niti dediščino vseh tistih, ki so za to trpeli in umirali, da so se slovenske šole mogle zopet odpreti. Pričakujemo, da bo tudi beneškim Slovencem kmalu mogoče v svojih šolah govoriti in gojiti materinski jezik.
Vinko Brumen
Nixonovo evropsko potovanje
Obisk v Jugoslaviji
Ameriški predsednik Richard Nixon se pripravlja na osemdnevno potova-! nje po evropskih državah. Med drugi-! bi bo obiskal Anglijo, Španijo in Italijo ter bo izvršil inšpekcijo severnoameriških vojaških sil v Sredozemlju.
Med svojim obiskom v Rimu bo sprejet v posebni avdienci pri papežu Pavlu VI., namerava pa se razgovar-jati tudi s severnoameriškim odposlancem na pariških mirovnih razgovorih s severnovietnamskimi komunisti, veleposlanikom Brucejem.
V načrtu ima Nixon tudi obisk v komunistični Jugoslaviji.
Mucha divulgación ha tenido últimamente el reconocimiento del dictador cubano Fidel Castro acerca del fracaso de su régimen. Sin embargo los comunistas no han cesado en pregonar las mejoras que a pesar de todo Castro habrn* introducido en Cuba. También han refirmado la popularidad que Castro sigue gozando entre el pueblo cubano.
Ambas aseveraciones han sido categóricamente negadas por la propia hermana del dirigente cubano. Juana Castro, hablando ante las camaras de televisión en Tokio, donde asistió a una conferencia anticomunista, dijo que “es cierto que el pueblo cubano vivía en pésimas condiciones bajo la anterior dictadura de Fulgenci Batista; pero la dictadura de Fidel ha creado condiciones aún peores.”
Hablando acerca de la popularidad de Fidel, Juanita Castro dijo: “¿Quién dice que Fidel es popular en Cuba? Antes era popular; pero como en Checoslovaquia, en Cuba no hay libertad ahora. El pueblo de Cuba no lo elegió como primer ministro. ¿Quién puede decir que el dictador es popular?”
Sodha o Cstru
Precej se je zadnje čase poročalo o priznanju kubanskega diktatorja Castra o neuspehu svojega režima. Vendar komunisti niso prenehali opevati izboljšave, ki naj bi jih Castro vpeljal v Kubi. Tudi so potrdili, da Castro še vedno uživa veliko popularnost med kubanskim narodom.
Obe trditvi je kategorično zanikala lastna sestra kubanskega vodje. Juana Castro je pred televizijskimi kamerami v Tokiju, kjer se nahaja na protikomunističnem zborovanju, rekla, da „je res, da je kubanski narod živel v slabih razmerah pod prejšnjo diktaturo Fulgencija Batista; ampak Fidelova diktatura je ustvarila še hujše razmere“.
Ko je Juanita Castro govorila o popularnosti Fidela, je dejala: „Kdo pravi, da je Fidel popularen na Kubi? Prej bi bil popularen; a kakor na češkoslovaškem, tako tudi sedaj na Kubi ni svobode. Kubanski narod ga ni izvolil za ministrskega predsednika. Kdo more reči, da je diktator popularen?“
Te izjave pobegle sestre kubanskega diktatorja znova kažejo na nečloveške razmere, v katere je obsojeno kubansko ljudstvo, a tudi ponovno potrjujejo vso lažnivost komunistične propagande.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Na južni zemeljski polobli so 21. t. m. obhajali prihod pomladi. To je, prihod letnega časa, ko se narava prebuja, ko življenje teče po žilah z novim zanosom, ko je mnogo petja in vpitja ih ljubezni, itd... To se pravi, ko vse hoče nekam naprej, nekam više, pa nihče dobro ne ve, ne kam, ne kako.
Tudi v Argentino je prišla pomlad, in to je opaziti na raznih področjih v veliki razgibanosti: mestni gverilci, politiki, sindikalisti, vlada, celo duhovniki itd. Morda je bil pretekli teden zelo razgiban zaradi prihoda pomladi, morda pa le kot logična posledica dogodkov, ki zadnje čase (ali že dolgo let) kažejo smer argentinskemu življenju. A kako lepo je krivdo vsega naprtiti pomladi!
V	sredo 16. je bila 15. obletnica Osvobodilne revolucije, to je, kar so leta 1955 vrgli z oblasti dotedanjega predsednika generala Perona. Proslave so bile različne. V centralni slovesnosti v Luna Park je upok. admiral Rojas (imel je važno vlogo in je bil podpredsednik revolucionarne ^lade do naslednjih volitev) ostro napadel vse protisvobodne sile „peroniste in komuniste“ in potrdil ideale revolucije leta 55. Isti dan so tudi na nekaterih značilnih mestih (skupaj 23: uradi, tuja podjetja itd.) eksplodirale bombe, ki so iih podstavili člani peronističnih oboroženih sil.
A niso bili le ti aktivni. V pe+ek 18. so neznanci (to pot verjetno filokomu-nistična gverila) napadli policijske postojanke mestne četrti Godoy v Rosa-riu. Niso je mogle zavzeti zaradi ostrega nastopa straže. A v spopadu sta bila mrtva dva policista, tretji pa težko ranjen. Napadalci so izginili (kot že navada) brez sledu.
V	tedenske dogodke spada tudi drugi sestanek generala Levingstona z bivšimi predsedniki. V torek 22. se ie sestal z dr. Guidom, ki je vodil državo od padca dr. Frondizija pa do volitev, iz katerih je izšla vlada dr. Illia. Kot prej, je vlada tudi ta razgovor označila za ..pozitiven".
Ni bil pa. tako „pozitiven" manifest, ki ga je CGT objavila v raznih dnevnikih. V njem delno napada delo-vanie sedanje vlade, oziroma ji dale nasvete, kako nal to delovame v bodoče usmeri. Razne zahteve zavzemajo pre-ceišen prostor dolgega dokumenta, s katerim so le s težavo (nikakor ni mogoče doseči več kot relativne edinosti) sop-lašale razne sindikalne skupine. Sedaj se napoveduje, da bo CGT, zato da podpre z akcijo svoie zahteve in mnenja, zapovedala splošno stavko, ki naj bi bila okoli 16. oktobra.
Končno pa omenimo še pomladne rabuke študentov v Cordobi. Bile so pravzaprav precej zgodnje že 7. septembra. Ta dan je obletnica smrti |tu-
denta inženirije Santiaga Pampillona, ki je bil leta 66 med manifestacijami ubit. (študentje trdijo, da ga je ubila policija, drugi trdijo, da so ga „likvidirali“ študentje sami). A ni bilo huj-| šega. Cordobske sile so trenutno zaposlene v opazovanju razvoja, kako bo novi guverner dr. Bas (bivši advokat večine sindikatov) vodil politiko do svojih bivših varovancev. ¡Doslej mu je uspelo stvari obdržati v mejah miru in razumevanja.
Bo pa resnično ta pomlad odločilna. Pred poletjem, ko pride tudi do političnih počitnic, se bo marsikaj preusmerilo. Za sedaj že napovedujejo, da bo v kratkem izdan načrt vlade na političnem polju, „kar pa,“ pojasnjujejo, „nikakor ne pomeni, da bodo volitve v kratkem času“. Kot stvari zaenkrat stojijo, upajmo, da bo tako.
IZ TEDNA V TEDEN
Na švedskem bodo še naprej imeli socialistično vlado. Na nedeljskih volitvah so socialisti spet zmagali s podporo komunistov, tako da imajo v parlamentu 15 sedežev večine. Tradicija pa je na švedskem tako zasidrana, da socialisti mimo ohranjajo kralja.
Londonski Sunday Express je objavil, da nedavnih letalskih ugrabitev niso izvedli Arabci, temveč da so akcijo vodili zahodnonemški komunisti. Arabski teroristi so jim samo služili kot orodje v njihovih načrtih za za-netitev požara na Bližnjem vzhodu. Opazovalci menijo, da je zadevno poročilo podtaknila Sunday Expressu Sovjetska vohunska služba, ker da hoče Moskva v bližnjevzhodni problem zaplesti Zahodno Nemčijo, da bi ji tako omadeževala politični in ekonomski ugled, ki ga uživa na tem področju.
Sovjetska raketa Luna-16 je srečno pristala na luninem Morju rodovitnosti in od tam poslala fotografske posnetke površja. Pobrala je Lunino kamenje in se spet vrača na Zemljo.
Po vsej Italiji so minulo nedeljo slavili stoletnico združitve italijanskega škornja v eno državo in proglasitve Rima za prestolnico. Devet let prej, se pravi leta 1861, je bila združena že vsa Italija, razen Rima in Benetk. Benetke so podarili Italiji leta 1866 po končani prusko-avstrijski vojni, Rim pa so Italijani dobili, ko so ga izpraznile francoske čete leta 1870, po končani francosko-pruski vojni.
Papež Pavel VI. je razpustil vatikanske vojaške redove in je obdržal samo znano švicarsko stražo. Sedemsto mož, ki so tako zamenjali vojaško uniformo s civilno obleko, je dobilo zaposlitev po raznih vatikanskih uradih.
Propadanje jugoslovanskega režima
Mladim grozi z ekstremnimi ukrepi
V našem listu smo zadnje čase precej pisali o gospodarskih težavah, ki se vsak dan bolj jasno kažejo v Jugoslaviji. Težave ne izvirajo le morda iz trenutnega tržnega položaja ali iz slučaj-nostnih gospodarskih neprilik. Nasprotno. So posledice neskladnosti celotnega sistema, zgrešenosti ekonomske politike, ki od vsega početka pragmatično dokazuje totalen polom komunističnega gospodarstva.
Reforma, ki so jo s precejšnjo težavo vpeljali (težava zaradi odpora v partiji sami) problemov ni rešila. Ima le dobro lastnost, da nanje bolj direktno pokaže.
Položaj pa je v zadnjih mesecih postal tako kritičen, da je prešel v preučevanje najvišjega organa: Zvezne skupščine in Zveznega izvršnega sveta. Zadnje zasedanje zvezne skupščine je, glede na popolno neučinkovitost, povzročilo malodušne komentarje. Beograjska „Politika“' piše, da je zasedanje „dalo inflaciji uradni pečat, ker je bila edina druga možnost tudi inflacija — toda inflacija s gospodarskim mrtvilom".
Malodušje je izzvalo zlasti neskladje med oceno položaja in predlaganimi ukrepi. Podpredsednik ZIS Milianič je namreč kot glavni govornik vlade trdno vztrajal pri oceni, da je položaj zelo resen in težaven, ker cene skokovito naraščajo, deficit v zunanjetrgovinski izmenjavi pa se veča. O predlaganih ukrenih pa je rekel, da je njihov cilj ublažitev teh nezaželenih teženj in ni ovrgel niti trditve o tem, da dajatve na uvoz negativno vplivajo na gibanje cen.
Tak prepad med oceno položaja in predložitev ukrepov, ki neizogibno kaže na nemoč, je Miljančič skušal ublažiti z obljubo, da bo Zvezni izvršni svet kmalu nastopil z dobro premišljenim programom za družbeni dogovor o delitvi narodnega dohodka. Torej le obljube, namesto konkretnih rešitev. Do-tedaj jugoslovanskemu gospodarstvu ne
preostaja drugega, kakor da se sprijazni z inflacijo. Seveda z uradno inflacijo, „ki nam zagotavlja širjenje proizvodnje", ali pa da se odloči za brezkontrolno inflacijo. Torej popolen kaos, kjer niti vlada ne bi več imela kontrole nad dejstvom ekonomskega kaosa.
Reakcija mladine
„Mladost", glasilo mladih, je opisala zasedanje zvezne skupščine, na katerem so razpravljali o bodočih ekonomskih ukrepih, za „parlamentarno burko". Zraven pa je dodala še grozeče oznake, kot: „Koronarna skleroza celotnega parlamentarnega sistema", ki se „ni mogel otresti svoje značilno meščanske narave". Dalje obsoja, da „gospodarskega položaja v državi nimata v oblasti ne parlament ne vlada, temveč po vsej verjetnosti neke ne dovolj identificirane sile" in podobno. List končuje svoj komentar z direktnim opozorilom: „če ne bo današnja kriza parlamentarizma revolucionarno rešena", se ne smemo čuditi, „če bodo mladi (in ne samo mladi) v kakšni jutrišnji konfliktni situaciji poiskali tudi druge neparlamentarne poti za svoje delovanje".
Pisanje „Mladosti" je dokaj zgovorno. Mladina, tako v partiji, še bolj pa izven nje, je sita večnih ponavljanj istih obljub o „skorajšnjih efektivnih ukrepih za rešitev te konfliktivne situacije". Skleroze režima po 25 letih ni mogla rešiti reforma in je ne morejo rešiti trenutni malenkostni ukrepi, še manj večne obljube zboljšanja.
Mladina vse to opazuje in se pripravlja na akcije. Kam se bo „v kon-fliktivni situaciji obrnila", je še neznanka. Primer Češke je še vedno živ. Vsekakor, če se režimu ne posreči v bližnji bodočnosti krepko presekati gordijskega vozla zavožene ekonomije, ga ne bodo mogle rešiti ne politične poteze niti policijski teror. Sesul se bo v lastni nemoči.
Kakovost slovenske tehnike
Količinski izvoz v ZDA
Večkrat je bilo že potrjeno, da je slovenska tehnika, v primeri z ostalo jugoslovansko, na visoki ravni, kljub temu, da se nove investicije za stroje in proizvodnjo usmerjajo predvsem na jug Jugoslavije.
Nov dokaz o zmožnosti slovenske proizvodnje je pogodba, ki so jo pred kratkim podpisali predstavniki ameriške tvrdko Selectron International iz Chicaga in Iskre — obrat za elektroniko in avtomatiko Pržanj — o petletnem tehničnem sodelovanju. Iskra (obrat Pržanj) bo v tem času s posredovanjem Metalke izvozila v ZDA pol mi-
lijona televizijskih sprejemnikov v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Za proizvodnjo teh televizorjev bo Iskra od Selectrona dobila tudi posebno montažno linijo.
Tvrdka Selectron bo letos prvič tudi razstavljala v Jugoslaviji. Na zagrebškem jesenskem velesejmu bo predstavila televizijske in radijske sprejemnike ter stereofonske aparate. Selectron pa je že pred tem z Metalko podpisal pogodbo o uvozu pol milijona hladilnikov, ki jih izdeluje Gorenje iz Velenja, v ZDA. Posel bo vodilo predstavništvo Metalke v Chicagu.
ALI BO TITO
ODSTOPIL?
Napovedal je kolektivno vlado
Nemalo nas je v torek, 22. t. m. presenetilo sporočilo mednarodne tiskovne agencija AP, ki je po vsem svetu raznesla napoved jugoslovanskega diktatorja maršala Tita, da bo uvedel v Jugoslaviji kolektivno vlado. Napoved se je nahajala v govoru, katerega je Tito imel dne 21. v hrvaški prestolnici. V Zagrebu je Tito izjavil, da bo vodstvo vlade „reorganizirano" in da bo državo vodil „kolektivni organizem", ki bo zamenjal njega kot predsednika.
„Ko sem bil izvoljen za predsednika republike," je dejal Tito, „sem prejel tudi vrsto pravic. Pričenjam sedaj ta proces reorganizacije sam, kajti če bi to storil kdo drugi, bi zgledalo, kot da me hočejo odstaviti. Ustvarili bomo kolektivni organ, kateremu bomo skušali dati efektivnost z vsemi našimi silami. Sestavljali ga bodo ljudje, ki čutijo resnično spoštovanje do našega ljudstva, dva ali trije za vsako republiko in predstavniki politično-druž-benih organizacij, pa tudi Zveze komunistov."
Tito je še omčnil, da je ta reorganizacija potrebna, kajti z nio bo zagotovljena „enotnost -Jugoslavije".
Do tu poročilo AP. Na žalost nimamo celotnega govora, da bi iz njega mogli razbrati večje podrobnosti. A nekaj jo jasno. Tito, ki je sedaj star že 78 leL ie nulno prisiljen da si poišče naslednika. Politični opazovalci jugoslovanskih razme” že d-1 go sklepalo, da nasledstvo ne bo padlo na eno osebo. marveč na več. Podobno je mislil tudi pokojni predsednik NO dr. Miha Krn1r. ko to v osebnem razgovoru ob z-dpiem obisku v Buenos Airesu omeni kot najboli možno, da bo Tito sku-š"l ra svok nasledstvo upeljati kolektivno vodstvo.
Zanimivo po io to. da ie Tito izia-vo p~dal nepričakovano, in kot možnost da ga na-lodoio, go -prodno poteče n’e"Ovo pred^edmš^vo. ki ie, kot ve*oo, oo jugoslovanski ustavi „živ-
MiuiiMiuHimiiimiiiiiuimiiumniiiiiiMiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
„Onemu mehaničnemu naziranju in plitvosti, ki od zunanjega lica ne prodre do bistva, do vzrokov, imamo v prvi vrsti pripisovati, da nas politični prle-| vrati in revolucije prehitevajo, in se nam porajajo prav kot nekak „deus ex machina", potem ko so se vendar dolgo časa pripravljali in bi le količkaj bistrosti zadostovalo, da bi že prej prerokovali, kar mora prej ali pozneje bruhniti na dan."
Dr. Anton Mahnič, Rimski katolik, 1894, str. 25.

Samo za bogate
Letošnji odziv na razpis posojil (kot štipendij) med bodočimi študenti mariborskih visokošolskih zavodov je porazen. Na višji tehniški šoli so prejeli le 16 prošenj, na visoki ekonomski 19,
1 na višji agronomski šoli 10, na Peda-1 goski akademiji 6 in na višji pravni šoli tri prošnje. Skupaj je samo 44 študentov prvih letnikov prosilo za posojilo. Ko bi bil to dokaz da ostali niso potrebni, bi bilo kar razveseljivo. Je pa nasprotno. Dokaz je, da tistih, ki so wmw.WA\v.v.w.w.vw
300 GOZDNIH POŽAROV
NA JADRANU
/
Ob jadranski obali in na otokih, kjer je bilo letošnje poletje že vsaj 300 'gozdnih požarov, ni niti ene gasilske ekipe, ki bi bila opremljena za gašenje tovrstnih požarov.
Ta podatek naj pomaga osvetliti, kako slaba je protipožarna zaščita, obenem pa naj bi bil tudi odgovor pogostnih požarov v teh krajih. Po nepopolnih ocenah znaša škoda, ki so jo povzročili letošnji požari, več kot 1,5 milijona dinarjev. Na posvetovanjih o protipožarnih ukrepih ob Jadranu, ki so potekala pred letošnjo sezono, so o-; pozorili, da so ti kraji v zadnjih letih prav zaradi požarov izgubili povprečno 3000 hektarov borovih in drugih gozdov.
I
prav zelo potrebni, sploh ni vpisanih j v visoke šole. Če bo šel razvoj v to 1 smer, bo študij na visokih šolah samo 1 še privilegij bogatejših; iz delavskih ter kmečkih družin pa sploh ne bo vež ! študentov na visokih šolah.
TURIZEM V ŠTEVILKAH
V analizi turizma številke zgovorno pričajo, da je bila letošnja turistična sezona dobra. 15. avgusta so npr. tujci že od zgodnjih jutranjih ur oblegali slovenske mejne prehoda, zlasti Italijani in Avstrijci. Promet v škofijah je potekal strnjeno že od tretjo ure, približno ob pol sedmih pa so morali obmejni miličniki razvrstiti avtomobile že v šest kolon. Do opoldne je prešlo mejo v škofijah 25.000 avtomobilov, j Gost promet je bil tudi na drugih mednarodnih prehodih. V Rožni dolini i je prišlo v Jugoslavijo 50.000 gostov, skoraj enak vrvež je bil tudi na Ljubelju (43.000), v Podkorenu (28.000), ,v Gornji Radgoni (15.000) in v Šent-; ilju (30.000). Za spoznanje manj dela so imeli miličniki in cariniki na Jezerskem in v Ratečah.
Tudi po slovenskih planinah je polno gostov. V Erjavčevi koči in na Vršiču je med tujci največ Avstrijcev. Pohorske žičnice pa so v enem dnevu prepeljale 730 turistov.
KOROŠKA
SLOVENSKI GORNIKI NA HINDUKUŠU
V Ljubljano je proti koncu avgusta : prišlo sporočilo, da se je Jugoslovanska alpinistična odnrava „Hindukuš 70“ pod vodstvom Lojzeta šteblaja, ki je 30. ju-niia odpotovala iz IAubliane, zdrava 'n čila vrnila v dolino, člani odprave so še: Stane Belak. Boris Krivic, Mitja Košir. Danilo Cedilnik in dr. Tomaž Ažman. Z uspehom so zadovoljni. O-svojili so 7.125 m visoki Nadir Snch, 6.588 m visoki Naser Corsan cuk in
7.177 m visoki Kismi Khan. Naivečji uspeh je vsekakor vzpon na Kismi Khan, ki so ga osvojili po južnem grebenu, ki vodi na sedlo med Kismi Kha-nom in Nasser Corsan čukom.
Zakaj je Martin izpraznil hleve
Položaj kmeta in malega proizvajalca v Sloveniji je, kljub „reformni politiki" na tem področju, v mnogih primerih zelo kritičen. Tipičen primer je sledeč opis, ki ga je v ljubljanskem “Delu” opisal neki Peter Romanič.
v Osem krav mlekaric je imel v svojem hlevu kmet Martin Pintarič iz Zakota pri Brežicah. Zdaj ima samo še tri. štirinajst let je oskrboval brežiško' bolnišnico s svežim mlekom, dobro leto pa zdravilišče čateške toplice. Takole okoli 60 litrov svežega mleka je dal vsak dan potrošnikom, sedaj pa manj kot dvajset litrov.
Vse se je začelo takrat, ko so v bolnišnici po več kot štirinajstih letih potrošnje mleka ugotovili, da mleko Pintaričevih krav ne ustreza. Kako so to ugotovili, Pintarič ne ve, kot tudi ne, zakaj mleko ne ustreza. Razen seve, kar je zvedel iz javno izobešenih sramotilnih plakatov in obravnavanja njegove proizvodnje mleka na pustnem „parlamentu". Tam so povedali in na plakatih razglasili, da Pintarič prodaja namesto mleka vodo. Tega mu nihče ni dokazal in uradno povedal.
Potem je sklenil pogodbo z zdraviliščem čateške toplice in dobavljal dnevno potrebne količine mleka. Po kakšnem poldrugem letu so mu odpovedali pogodbo. Tokrat na podlagi neke analize veterinarske postaje Brestanica. Prepis te, brez žiga in podpisa, je dobil v roke. čudno, v analizi brestaniške veterinarske postaje je zapisano, da vsebuje vzorec mleka 3,7 odst. maščobe, higienska kakovost mleka pa je ■laba in ne ustreza določilom pogodbe.
Ne dolgo zatem je dve analizi mleka Pintaričevih krav naredil Živilski laboratorij Novo mesto. Zanimivo, oba vzorca sta glede stopnje tolšče povsem odgovarjala kvaliteti mleka, primernega za potrošnjo, v bakteriološkem pogledu pa sodita, kot je uradno zapisano, v najboljši, to je L razred. Analizi mleka na veterinarski postaji in v živilskem laboratoriju Novo mesto sta glede čistoče sta povsem nasprotni. Seve, super analiz vzorcev mleka ni nihče delal, kontrola tudi ni več možna, vendar je laže priznati točnost analize novomeškega laboratorija, ki je napravljena strokovno in po predpisih, med tem, ko je analizo veterinarske postaje Brestanica Pintarič dobil le v prepisu brez žiga in podpisa.
Po tistem, ko so Pintaričevo proizvodnjo mleka tako javno osramotili, sta obe domači hčerki izjavili, da ne ostaneta na gruntu, tudi če jih z verigo privežejo. Pintarič, ki ni mogel mleka prodajati po vsaj do neke mere rentabilni ceni, je bil prisiljen zmanjšati število krav. Zdaj ima v hlevu le še tri, sam "pa si beli glavo, kje bo vzel denar za davke.
Brežiška občinska skupščina je že večkrat razpravljala o težavah zasebnega kmetijstva. Vsaka razprava je izzvenela v sklep, da je potrebno pomagati zasebnemu kmetijstvu, da bo spo-
sobno več proizvajati za trg. če je to pomoč, kar je doživel Pintarič, dopušča vsaj resen dvom. Po vojni, ko se je vrnil iz pregnanstva, sta z ženo z muko obnovila zapuščeno kmetijo, potem pa se odločila za specializirano proizvodnjo: mlekarstvo, prašičjerejo in pridelovanje vrtnin. S trdim delom vse družine jim je šlo dobro od rok, dokler so lahko vnovčevali mleko in ostalo. Po ukinitvi brežiške mlekarne in padcu cen pujskov, so Pintaričevi opustili rejo pujskov. Potem je prišlo tisto z mlekom... Marsikdo bi pri tem izgubil živce, predvsem pa voljo do kmeto-j vanja, vendar, od česa naj živi družina in plačuje svoje obveznosti?"
Pintaričeva pove, da se je ravnanja z mlekom naučila že v Nemčiji, kjer je bila kot dekle med vojno. Tudi ona je bila med pregnanci. Kaj, če bi kateri od strokovnjakov, ki nadzirajo kvaliteto proizvodov, kdaj pa kdaj stopil na dom h kmetu in ga poučil, kako mora delati, mu svetoval, pomagal, kot pravi sklep občinske skupščine. Ne, tega Pintaričevi niso doživeli. Pač pa jim sedaj od daleč dele nasvete, naj pač preusmerita proizvodnjo na pridelovanje pšenice in koruze, kot da je taka preusmeritev enostavna stvar, ne glede na kvaliteto zemlie, ki jo obdelujeta. Brežice pa se širijo, potrebujejo mleko in zelenjavo. Vsak dan več, v premestju pa naj kmet prideluje koruzo. Kako bo s tem shajal, to take svetovalce ne skrbi.
Ta primer je spet dokaz, da praksa v odnosu do zasebnega kmeta ne gre v korak z besedami in tudi družbenimi potrebami. Potem pa se še čudimo, če uvažamo mleko in mnogo drugega, kar bi lahko pridelali doma.
„KLADIVO" UDARJA PO SLOVENSTVU
Slovenska manjšina na Koroškem že dalj časa doživlja prenekatere neuspehe in bolestne krize. Dobro nam je še v spominu nedavna afera okoli vetrinjskega gradu, kjer je nemški šovinizem preprečil, da bi Mohorjeva družba iz Celovca lahko izvedla svoje načrte o razmahu celotnega delovanja.
Sedaj pa kriza prihaja iz vrst Korošcev samih. Pred časom smo tudi že pisali o težavah v akademskem domu „Korotan" na Dunaju. Tudi revija „Mladje" je bila poznana za nas. Ta revija je le prerada kritizirala delo koroških voditeljev.
Trenutno se na Koroškem vedno huje stopnjuje spor med določeno skupino visokošolcev na Dunaju, in med drugimi vodilnimi izobraženci. Mladi, ki so opustili „Mladje“, so sedaj stopili na dan z revijo „Kladivo". Kot že beseda pove, je njen namen tolči, pobijati.
Fot, ki so jo drzno ubrali, ni samo pot protesta in upora proti nekaterim osebam in ustanovam, pač pa že kar nekaka „kulturna revolucija" v malem, ki stremi po zrušitvi vsake avtoritete in po uničevanju verskih in nravnih vrednot. S tem pa so ti „mladi" že prešli meje svoje ožje zemlje in ogrožajo dobrine, ki so svete vsem Slovencem.
Doslej sta izšli že dve številki tega lista. Kot idejno bazo, oziroma opravi-1 čilo za svoje ravnanje, kaj radi citirajo | Cankarja in njegove citate o „ocilin-dranih narodnjakih". Kaj malo pa so jim mar resnične vrednote slovenstva in krščanstva, ki* so podlaga našega tisočletnega obstoja, in katere je tudi Cankar poveličeval.
Problem, ki ga je povzročilo „Kladivo", njegovo pisanje in sploh ideologija skupine, ki se okoli njega zbira, je zelo resen. O njegovih odtenkih I in o odgovoru na stališče kladivarjev, I bomo prihodnjič podrobneje pisali.
Goriška in Primorska
POČASTITEV BAZOVIŠKIH ŽRTEV j
Ko je v drugi četrtini sedanjega sto- j letja fašizem zavladal v Italiji, so pod njim tudi ogromno trpeli nešteti pri-morski Slovenci. Velik del našega ozem- j lja je bil tedaj priključen fašistični Ita- 1 liji. Preganjanja, deportacije in zašli-ševanja so bila na dnevnem redu. A i eden najbolj pretresljivih dogodkov iz \ tistih žalostnih dni je bila gotovo smrt štirih mladih Slovencev: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so jih fašistične krogle umorile po sramotni obsodbi leta 1930. S svojim življenjem in s svojo smrtio so izpričali slovensko zavednost in ljubezen do rodnega naroda.
Štirideset let je minilo od tistih Usodnih dni. Da ob tej obletnici počastijo spomin pomorjenih, so se v soboto 5. septembra zbrali pred bazoviškim spomenikom predstavniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij s Tržaškega in Goriškega, ki so moralni nadaljevalci boja omenjenih junakov.
Najprej je goriški moški zbor „M. Filej" pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapel Gallusovo „Ecce quomodo", nato pa so predstavniki raznih političnih in kulturnih organizacij položili venec s slovensko zastavo. Številni govorniki so nato s pretresljivo besedo opisali tedanje težke dneve in spomin
■n n	flnvnril io rvrorlcorl-niV iCvafn
Slovenske skupnosti dr. Zorko Harej. Nato je povzel besedo Niko Kosmač, ki je bil na zloglasnem procesu obsojen na 25 let ječe. Za njim so pa še govorili odvetnik Avgust Sfiligoj, ki je okusil dolga leta težke internacije, pisatelj Boris Pahor, ki je govoril v imenu bolnega junaka Vekoslava špangerja, ter števerjanski župan Slavko Klanjšček, ki se je med drugo svetovno vojno z orožjem v roki boril proti fašističnemu raznarodovalnemu nasilju.
Matejka Maver, Silvan Kerševan in Bojan Brezigar so nato prebrali tri pretresljiva pisma na smrt obsojenih. Na koncu pa je zbor zapel še Bratuževo „Sonce, vstajaš in zahajaš".
številni udeleženci spominske svečanosti so nato odšli izpred spomenika globoko uverjeni, da je potrebno tudi danes odločno braniti slovensko narodno prepričanje pred vsakršnim poskusom raznarodovanja. Ideale, za katere so umrli mladi junaki, je treba ohraniti in razviti z enotnim nastopom slovenskih političnih in kulturnih organizacij. Da nevarnost še ni prešla, so dokaz številne skrunitve spomenika žrtev tudi v nedavnem času. še vedno so na delu mračnjaške sile fašističnega terorja.
Za bazoviške žrtve je bila v nedeljo darovana tudi sv. maša. V Bazovici je maševal ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič, v škednju pa kaplan Dušan Jakomin.

LJUBLJANA: Zadnji baletni gosti na XVIII. poletnih kulturnih prireditvah v Križankah je bila plesna skupina moderne smeri „London Contemporary Dance Theatre“. Gostje so nastopili 26. avgusta s krajšimi baleti znanih koreografov Roberta Cohana, 'Paula Taylorja ("lanskoletni gost v Križankah), Louthera in Morelanda. V baletu Poletne igre je nastopala tudi Slovenka Ksenija Hribarjeva, nekdanja gojenka srednje haletne šole v Ljubljani, ki je član te skupine.
KOSTANJEVICA — Retrospektivno razstavo slikarja in kiparja Toneta Kralja v Kostanjevici na Krki, o kateri smo že poročali, je obiskalo do konca avgusta rekordno število ljubiteljev likovne umetnosti. Zaradi šol in mladine so razstavo podaljšali do 1. oktobra. Razstavljenih je 15 platen, 49 grafik, 15 plastik ter Kraljeve knjižne opreme.
LJUBLJANA: Miloš Mlejnik, mladi slovenski čelist, je nastopil kot solist na zaključnih koncertih „Mednarodne poletne akademije“ v Salzburgu. 19. avgusta je izvajal z akademijskim orkestrom Haydnov Koncert v D-duru in 20. avgusta s pianistko Hildo Blawsky-jevo Debussyjevo Sonato.
PRESERJE: že draga huda Železnika nesreča se je pripetila v enem mesecu v Sloveniji. 21. avgusta je na železniški postaji Preserje iztiril brzo-vlak pri hitrosti skoro 100 km na uro. Brzovlak, ki je_ odpeljal iz Trsta in bi moral peljati v Zagreb, se je zaril v zadm'i vagon tovornega vlaka, ki je stal na tiru. Na mestu sta bila mrtva sprevodnik brzca Alojzij Korošec iz Ljubljane in neka delavka iz Zagreba. Najmanj 10 potnikov je bilo težje ranjenih. Progo so zaprli in brzovlake dalj časa preusmerjali preko Nove Gorice in Reke.
ŽALEC: Lani je bilo iz Slovenije izvoženih 87% pridelka hmelja. Izkupiček je znašal 5,306.034 dolarjev. Povpraševanje po hmelju na svetovnem trgu pa tako narašča, da je skoraj ves slovenski hmelj do leta 1974 v naprej prodan. Kot smo že poročali, manjka pri letošnjem obiranju skoraj 10 000 obiralcev. Verjetno ni eden zadnjih vzrokov tega pomanjkanja razmeroma slabo plačevanje obiralcev. Ta dobi za škaf nabranega hmelja 2,10 dinarja Povprečen nabiralec pa nabere 14 škafov.
MURSKA SOBOTA: Pred kratkim je narasla Mura preplavila približno 3.000 hektarjev plodne zemlje. Ta poplava je nov dokaz, da finančno Slovenija ni pripravljena za take nesreče. Tako je imela v zadnjih letih v vodnem skladu SRS na voljo za vse potrebe — za vzdrževanje obstoječih in gradnjo
novih objektov, za urejanje hudournikov, za študije, za čistilne naprave melioracije itd. vsega od 30 do 35 milijo-. nov. Ta številka, ki je za vse potrebe | vodnega gospodarstva v Sloveniji res skromna, pa postane skoraj smešno 1 majhna, če vemo, da povzročajo Slo-j venski republiki vsako leto samo poplave približno za 40 milijonov škode (v letih 1964-65 pa so poplave v Sloveniji povzročile celo 350 milijonov din škode). Po približnih ocenah bo zaradi nedavnih poplav samo v Pomurju najmanj za 20 milijonov din škode, kar je že več kot polovica vsega denarja v republiškem vodnem skladu.
ILOVINCI V Af
I N T I N I
UMRLI SO:
LJUBLJANA: Anton Stare, up. o-rožniški narednik, (87); Dr. Peter Jereb, sodnik v p.; Rudi Vider, up.; Matilda Smerke, up., (67); Alojzij Nemec, salezijanski duhovnik; Vincencija Pirc r. Furlan; Maks Jereb, up. poštni uslužbenec; Alojzija Kikel r. čuk; Janez Grintal, up.; Ela Gornik, up.; Marija Arhar r. Konc, (94); Ivanka Er-klavec r. Janežič; Amalija Zaplotnik r. Andrejak; Elza Dujec r. Barbič, operna pevka v p.; Josip Mulaček, Višji komerc. v p.; Marija Matjašec r. Až-mon; Angela Erjavec r. Mavser, (88); Anton Lipovž, mornariški hidropilot v p.; Anka Bizovičar r. Toplišek, Marija Primec r. Rutar; Miha Bolka, strojevodja v p.; Dr. Vlado Rupnik, (71), i bivši sodnik Vrhovnega sodišča v Ljubljani.
j MARIBOR: Franc Rebernik, up. i (67); Jožefa Ulošič, (66); Dr. Karel Slokar, odvetnik, (84); Ivan Pečnik,
| (92); Štefan Mendek, (70); Anton Lehman, (74); Franjo Korošec, (69); Elizabeta Osim, up. (81).
RAZNI KRAJI: Marija Korošec r. Nemet, Kobilje; Jože Homan, str. tehnik, škoja Loka; Helena Strgar, Vevče: Cvetko Klemenčič, Dravlje, Janez . Milavec, obrtnik, Sodražice; Matija j Medvešek, župnik v p. Dol. pri Hrast-i niku: Dr. Maksim Sevšek, zdravnik in j bivši narodni poslanec, Celje; Franc j Sikošek, up., Stepanja vas; Alojz Potočnik, gostilničar na blejskem otoku, Angela Logar r. Peterlin, Cerknica;
, Terezija Turk r. Pirc, (80); Frančiška i Krivec r. Dremelj, Celje; Jožefa Lupine j (86), Celje; Ivanka Nučič r. Jevšček, i Kranj; Oskar Pavletič, (72), Miren; Boštjan Belcijan, zidarski mojster, Ko-i menda; Miroslav štubelj, šol. upr. v I p., Murska 'Sobota; Antonija Zajc r.
, Dovč, Polje; Franc Rebolj, soboslikar, Zg. Pirniče; Marija Dirnberger r. Travnik, Slov. Bistrica; Tine Zaletel, klep. mojster (76), Dravlje; Avgust Kuhar bivši gostilničar (97), Zg. Kašelj; Marija Šraj r. Pavlin, Radomlje; Anton Peterca, up., Vevče; Janko Starman, kovač, Žiri.
Slomškova proslava v Slovenski hiši
Osebne novice
Krsti. 12. sept. t. 1. je bila v farni cerkvi v San Martinu krščena Ana Aleksandra Strle, hčerka Jožeta in Vide roj. Gorkič. Botra sta bila Drago i 1 Čater in Marija Čater roj. Gorkič. -— 20. sept. pa je bil v Slovenski kapeli krščen Martin Roman Dermastja (ro- 1 jen 29. avgusta t. 1.), sin Franca in ' Angele roj. Us. Botra sta bila očetov i : brat Marko Dermastja (ki je v domo- j ! vini; zastopal ga je Danilo Birsa) in Frančiška Angelika Dermastja.	j
Odprta noč in dan so groba vrata j
; Znova je smrt in to pot pretresljivo ; številno, posegla v našo skupnost, j 20. septembra je v Slovenski vasi j ; umrla gospa Marija Berčič roj. Hafner, j Še isti dan je v Buenos Airesu umrl g. Janez šest. Naslednjega dne pa je v Ramos Mejiji zapustil solzno dolino g. Avgust Malovrh. Težko prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje.
18. septembra je bila rojena André- j ja Kristina Laudani, hčerka Norberta ' Osvalda in Marije Angele roj. Jenko. Mali otročiček je bil krščen v Sanatoriju San José in je umrl 18 ur po roj- . stvu. Andrejka je bila pokopana 20. septembra na pokopališču v San Mar-. tinu. Žalostnim staršem naše sožalje. :
MLADINSKI DAN V SAN JUSTU
J Ponovno se je zbralo 6. septembra lepo število zlasti mladih članov naše slovenske skupnosti na Mlad. dnevu, ki ga prireja sanjuška mladina. Zanimanje je še povečal napovedani lep in i bogat program.
j Č. g. dr. A. Starc, ki je s požrtvo-' valnostjo in skrbjo toliko pripomogel I pri različnih mladinskih organizacijah, i je zjutraj daroval sv. mašo v župni i cerkvi. Navzoče so bile tudi zastave in : narodne noše..
Že v domu, se je po zajtrku navzoča mladina zbrala na zborovanje. Pozdravne besede je spregovorila predsednica krožka iz Našega doma, gdč. Marija Osojnik. Lepo je zlasti zvenel njen poziv, ki velja za vse naše mla-I dinske dneve: „Pokažimo, česa smo | zmožni.“
Pozdravne besede sta tudi sprego-j vorila predsednica in predsednik Zvez-' nih mladinskih organizacij, gdč. Ma-! rija Zorec in g. Mihael Stariha. Pouda-■ rek na važnsoti duha je priča, da so obiski, kot zadnji pisatelja Karla Mau- I serja, zelo pomembni.
Ga. Anica Kralj je bila glavna pre- j davateljica na tem zborovanju. Na preprost, zanjo tako značilen način, si je hitro osvojila zanimivo pozornost nav- j začih. Njene globoke misli o mladin- j skem položaju, o branju in o sloyen- I stvu so bili res nasveti matere, ki jih z največjo ljubeznijo podarja kot najlepši zaklad. Vztrajen zaključni aplavz navzočih je bil ne samo znak hvaležnosti do gospe, temveč tudi dokaz, če je bil potreben, da bi to moralo res biti pravo zborovanje vse slovenske mladine, ne pa skoraj izključno samo krajevne, kot se je v tem primeru zgodilo.
Popoldanski program, ki se je začel s precejšnjo zamudo, se je vršil v dvorani Doma, ki pa je hitro postala j premajhna.
Prihod zastav s petjem argentinske in slovenske narodne himne je dal slovesen značaj vsej prireditvi.
Sledila je audiovizualna predstava, v kombinaciji glasbe, besede, slike in nastopa.
Zelo zanimiva je bila primerjava slik ;z domovine z bariloškimi. Pomembna za mladino, ki ne pozna domovine, pomembna pa tudi za one, ki še niso odkrili bogastva argentinskih Andov.
Prva so stopila pred občinstvo dekleta. V izčrpni obdelavi teme ritmičnega korakanja.
Sledil je kuplet, s katerim je Franci Draksler kot solist zelo posrečeno zapel izbiro zakonske družice. Prikazi raznih deklet so prizor zelo poživili. Prikaz begunstva pred petindvajsetimi leti pa je bil morda preveč preprost. Tudi spremne besede bi morala pregledati slovenščino in pesništva bolj vajena oseba.
Zatem so razne skupine nakazale obliko življenja doma. Ob spremljavi „Kdo te ptiček mali“, „Sem slovenska deklica“, „Navzgor se širi“ in polke ter valčka so pokazale sad svojega truda od najmanjših deklic pa do deklet.
Višek predstave pa je bil prikaz domovine v treh slikah: Mučeništvo, Zvestoba in Neumrljivost ter Svoboda. Zlasti prva je bila doživeto prikazana, mogočnost tretje pa je naredila pravi vtis pričevanja.
Glavna pohvala za lepo uspelo predstavo gre gdč. Anici Klemen, kateri pripada celotna zamisel. Tudi vaje je sama vodila, kar gotovo pomeni veliko truda in skrbi stavljenih na razpolago mladini. Kot vedno, so uspehi zgrajeni na velikem idealizmu.
Gdč. Jožica Oven in g. Tone Oblak sta k uspehu pripomogla s sodelovanjem pri vodstvu in sceni. G. Tone Oblak je tudi preskrbel slike, g. Tone Mastnak pa glasbo.
Čestitati moramo tudi vsem nastopajočim. Vaje, katerih bi moralo biti še več, v prvi vrsti koristijo nastopo-jočim. Želeli bi, da se kmalu znova prikažem tudi fantje, katere smo na tem Mladinskem dnevu tako pogrešali.
Za priletno zabavo v večernih urah je ponovno poskrbel orkester Planika.
F. S.
SLOVENSKA VAS
Koncert vaških pevčkov
Prejšnjo nedeljo so nas pevčki Slovenske vasi povabili na koncert, kjer haj bi slišali narodne in umetne pesmi, in melodiko ter gledali veselo igro o žalostni princesinji. Tako se je glasilo vabilo. Gos+ie so napolnili vse sedeže v dvorani Hladnikovega doma.
Videli in slišali smo pa mnogo več, kot je bilo napovedano. Prisostvovali srn. i namreč pravemu glasbenemu fesih alu, od katerega so vsi udeleženci odhajali srečni, da so v družbi otrok lahko prebili tako lepe ure. Vodstvo prireditve je bilo v skrbnih rokah ge. Zdenke in Lovra Jana, pri pripravi petja najmlajših pa se je trudila gdč. Zorka Gris.
Prvi del koncerta je obsegal naslednje pesmi: Preljubi veselje (Slomšek -Kramolc), Kje so tiste stezice (Pregelj), Tam gori za našo vasjo (Adamič), Oj hišica očetova (Adamič), Mlada vigred (Premrl), Mrzel veter (v
(Nad. na 4. str.)
Kakor vsako leto je tudi letos 'Slomškova proslava privabila v Slovensko hišo našo šolsko mladino in njihovo, učiteljstvo. Proslava je bila pod geslom: „Materin jezik je najdražja dota!“ To geslo se je tudi v lepih črkah blestelo na steni dvorane.
'Najprej je sv. mašo daroval delegat msgr. Orehar. V pridigi je govoril o duhovništvu. Poudarjal je, kako velik vpliv so imeli duhovniki v življenju mladega Slomška in kako velika je bila skrb škofa Slomška za izobrazbo slovenskega ljudstva. Govoril je o njegovem vzgojnem delu za bogoslovce v času, ko je bil špiritual v Celovškem semenišču in kasneje, ko je kot škof pridigal in pisal za svoje ljudstvo. Spomnil nas je njegove velike ljubezni do slovenskega jezika. Nazadnje je o-trokom razložil duhovnikovo veličino, ter omenil tudi sodobne probleme duhovništva.
Po sveti maši je bila proslava, ki jo je pripravila šola iz Slovenske vasi, pod vodstovm svojih učiteljev gospe Zdenke Jan in Lovra Jan. Najprej je navzoče pozdravila deklica, ki je povedala, da je proslava posvečena 25-let-nici našega odhoda iz Slovenije. Nato sta nas mala deklica in deček v narodni noši z ljubko recitacijo v duhu vodila v lepo Slovenijo.
Na platnu so se prikazali prekrasni kraji Slovenije, in pevski zbor je zapel Slovenska zemlja, zemlja krasna. Potovali smo ob lepih slikah planin, pašnikov, jezer, rek, goric in vinogradov; Triglava, Ljubljane, Maribora, Savice in še in še. Pevski zbor nas je zazibal s svojimi pesmimi Izidor ovči-
ce pasel, Oj Triglav, moj dom, 'Sem fantič z veselega štajerja, En hribček bom kupil, Ob bistrem potoku, Beli cvet, cvet s planin in Gor čez izaro.
Prišlo je leto 1941. Vojna vihra je preplavila tudi našo lepo Slovenijo in komunizem je s krvavimi črkami zapisal obsodbo naroda. Dvignil se je slovenski domobranec, da bi vrnil narodu svobodo.
Težka vojna leta: Ljubi očka, kaj si rekel?
Leto 1945. Takrat so naši starši odhajali od doma. Težka je bila pot čez Ljubelj. Pesem nam prepeva Oj hišica očetova, Bog živi te, zdaj se ločiti morava; Mati Marija na tuje je šla.
še dalje nas pelje pot, preko oceana. Barčica po morju plava.
Tukaj v Argentini smo si zgradili nov dom. Slovenska mladina v tujini si gradi novo bodočnost; to nas spominjajo pesmi, ki ju poje zbor: O moj preljubi, dragi dom in Slovenska smo mladina.
Ni Slovenija samo na tistem prelepem kosu zemlje, Slovenija je razširjena po vsem svetu, kjer še utriplje slovensko srce.
S pesmijo Marija skoz’ življenje smo zaključili proslavo.
Hvala lanuškim otrokom za lepo petje in lepo besedo. Posebna zahvala gospe Zdenki Janovi in Lovru Janu za ves trud, ki sta ga imela, da sta nam pripravila tako lepo proslavo, hvala pa tudi vsemu slovenskemu učiteljstvu, ki se trudi, da naši otroci v tujini še čutijo slovensko. Letošnja Slomškova proslava je tudi to ponovno jasno dokazala.	M.
DAR
Ing. Leopold Švigelj je daroval
5.000	pesov v tiskovni sklad Svobodne Slovenije, namesto venca na grob prijatelja. Iskrena hvala.
OBVESTILO
Pred kratkim smo v našem listu ocenili knjigo „Mihailovič prema ne-mačkim dokumentima“ dr. Ivana Ava-kumoviča, ki jo je založila založba Naše Delo iz Anglije. Sedaj nam je ista založnica sporočila, s prošnjo za objavo, da se ta knjiga lahko dobi tudi v Argentini na naslovu: Egon Ciklai, Calle Guido 1894, 6 p., Buenos Aires. Cena izvodu je 750 pesov.

Janezu Kraljiču v spomin in zahvalo
Rajnemu kanoniku dr. Ivanu Kraljiču v spomin pišemo te-le vrstice, da se mu zahvalimo za vse, kar je on dal svojemu narodu, in zlasti nam, ki nas je rdeči val vrgel preko meja naše domovine.
Rajni g. kanonik je bil vedno in pred vsem duhovnik. Svoj poklic je moral braniti v lastni družini in ga prekaliti v skoro treh letih vojaške slpžbe med prvo svetovno vojno, iz katere se je vrnil domov skoro popolnoma slep, tako da je moral čakati izboljšanje. svojega vida eno leto in je šele potem vstopil v semenišče, študiral je teologijo „na posluh“. Prislonil se je h kolegom, ki smo večkrat glasno razpravljali o lekcijah iz filozofije, biblije, dogmatike itd., pa je pri izpitih odnesel boljše točke kot mi. že v gimnaziji je slovel zaradi izrednega spomina. Staretovo Občo zgodovino je že kot prvošolec ne le prebral, ampak jo je tudi znal tako, da je včasih celo profesorju zgodovine popravil med poukom kaK „lapsus lingue“.
V duhovsko službo je šel temeljito izobražen in pripravljen za duhovno pastirstvo v težki povojni dobi. Poslali so ga v „sršenovo gnezdo“ v Mirno na Dolenjskem. Njegov stari župnik Vran-kar mi je nekoč pripovedoval: „Ko sem prvič videl njegovo neznatno osebo in nerodnosti podobno skromnost, sem se bal, da ne bo za nobeno rabo. Pa sem se hudo zmotil. Gospod Janez je svet in učen gospod." Dobro je povedal.
Z Mirne je bil poslan v Šmarje, kjer je bil več kot desna roka težko bolnemu dekanu Pešcu, od tam pa k sv. Jakobu v Ljubljani, v župnijo, kjer so imeli kaplani prav posebno težko stališče in je bilo treba velike modrosti in potrpljenja čez mero, da farno življenje le ne bi preveč trpelo. Tu je Kraljič nadaljeval teološke študije in jih zaključil k doktoratom. Bil je na tem, da po odhodu dr. Ujčiča na nadškofijsko mesto v Belgradu prevzame katedro moralne teologije na ljubljanski fakulteti, pa je božja volja hotela drugače: poslali so ga za spirituala v ljubljansko bogoslovje, to je za vzgojitelja bodočih duhovnikov. Moralno-ascetična vzgoja duhovnikov je tako važna, da najboljši vzgojitelj komaj doseže to, kar Cerkev od njega zahteva. Dr. Kraljič je to nalogo vestno izpolnil, najprej v Ljubljani, potem pa še par let v izseljenstvu. V Ljubljani je veliko truda in dela dal Katoliški akciji in vzgoji moških elit. Pred vsem pa je bila torišče njegovega dušnopastirskega dela spovednica. Tam je on znal biti svojim spovedancem res pravi vodnik na poti skozi težave življenja.
Ko je pri nas prišlo do ločitve duhov, on ni omahoval niti trenutek. Ni se le odločil proti brezbožnemu komunizmu, ampak je s svojo trdoživo logiko storil, kar je le mogel, da bi bil narod rešen tega zla.
Ko so v Ljubljani v zaplenjenem komunističnem arhivu našli seznam ljubljanskih duhovnikov, od škofa navzdol in pri vsakem „karakteristiko“, je bilo pri nekaterih dolge kolone napisanih stvari, pri dr. Kraljičevem imenu pa le en stavek: „Najbolj načelen in najbolj nevaren“. So ga dobro ocenili. In tak je ostal do poslednjega diha.
Leta 1945 je zapustil domovino ne
Vsak teden ena
SEJALEC V ZIMI
Miran Jarc
Tako je prav: z zemljo sva zdaj sama, j še ptic ni preko belega polja,.
Svet je leden. Saj zrak že ledeni. Od tod je danes daleč do ljudi
in blizu do zemlje kot nikdar prej... Česa naj iščem v svetu še poslej?
Kot zrno sem, ki v mrtev čas zori. Nov kosec pride, vse nas pokosi.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji**
21.	septembra 1950. — Št. 38.
BEG IZ „DEŽELE BERAČIJE IN BEDE“
Spet se je ponovilo koncem avgusta. .. Dve od treh trpinčenih in zasramovanih slovenskih življenj sta se rešili iz „raja na zemlji“. Zadihali sta svobodo, čeprav v tujem svetu. Beg je uspel dvema iz verig tiranije lastnih bratov. Eden je željo po svobodi plačal s smrtjo. Titovske krogla je bila zažvižgala in zadela v polno...
Tista dva, ki sta ostala živa, nista ostala tiha in nema...
„Ne veš, kako sem srečen, da se mi je posrečilo pobegniti iz dežele beračije in bede. Razmere so pri nas strašne. Narod neznosno trpi pod komunistično diktaturo. Na „bele svinje“ še vedno niso pozabili. Vpijejo nad nami, zapostavljeni smo povsod. Strahotno je bilo prva leta po „osvoboditvi“. Sedaj se jih je sicer že mnogo spometovalo, žalostno, da šele sedaj, ko so njihove pjod-losti zahtevale toliko slovenskih žrtev. .. Imena vseh teh strašnih tiranov si bo naš narod dobro zapomnil. Našo dolino ustrahujejo mnogi, ki jih tudi ti poznaš še od preje, škofjeloški grad je njih mučilnica še od „osvoboditve“ dalje... Tvojega očeta, Janka in Francelina so prepeljali v škofjeloški grad. Tam so jih rdeči pretepali do nezavesti, pljuvali po njih in jih na vse načine mučili... 'Potem so vse vaše odvlekli za Blegaš in jih tam postrelili. In kako sijajno deluje rdeča karakteristika! Tvoj brat Marjan je ob „osvoboditvi1* bil nekje v Dalmaciii. 'S karakteristiko iz domačega kraja so ga tudi tam poiskali in sedaj počiva nekje ob Jadranu“.
Zastopnike vseh domov in organizacij vabimo na razgovor o potankostih proslav narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave. Razgovor bo v soboto, 26. septembra ob 18 v Slovenski hiši.
Pripravljalni odbor
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■•■■■■■■•«■■■■■■■*•
kot begunec, ampak kot spremljevalec svojega škofa, po sklepu stolnega kapitlja.
Ko je prišel v Združene države, je pričel križev pot 50-letnega duhovnika, ki v očeh mrzlih računarjev že ne pomeni veliko, razen da bo kmalu v breme Cerkvi, kot nadložen penzionist. Dr. Kraljiču so dali to čutiti ob vsaki priliki. Veliko, zelo veliko je moral potrpeti — in on je to znal. Njegov delokrog je bil spovednica. Tam je imel ogromno klientelo, tam si je pridobil veliko prijateljev in dobrotnikov, ki ga niso pozabili.
Zadnja leta je začel vidno pešati. Poleg skoro popolne slepote je veliko trpel zaradi odprtih nog in kazali so se jasni znaki skleroze.
Ko je bil pred dvema letoma v Buenos Airesu, smo videli, kako je oslabel. Celo njegov spomin, njegovo najsvetlejše orožje, se je videlo, da rapidno peša.
Po nekaj tednih bivanja med nami se je vrnil v USA. Rekel je, da je bil v Argentini izredno zadovoljen. Rad bi se kar stalno naselil tu, pa ga je vleklo nekaj nazaj: „če se vrnem, bom še marsikomu kaj pomagal.“
Razdajal je vse, kar je prislužil in kar so mu dobre duše poklonile. Duhovnikom je poslal stotine sv. maš za rajnega našega škofa Gregorija, ki ga je dr. Kraljič poleg prelata prošta Na-draha najbolj spoštoval.
Prepričani smo, da je umrl v popolni revščini in samoti. Pod njegovim križem je stal le eden: njegov duhovni sin dr. Verčon. če bi njega ne bilo, bi najbrže ne bilo nikogar, ki bi se ga v dneh njegovega trpljenja spomnil.
Naj bodo te nagle vrstice skromen spomin, ob smrti svetega^ in učenega slovenskega duhovnika, ki_ nam je v najhujših dneh naše zgodovine kot neo-mahljiva opora pomagal, da smo ostali Bogu in narodu zvesti.
Kk.
Slovenci v Argentini
(Nad. s 3. str.)
PO ŠPORTNEM SVETU
priredbi Luke Kramolca), Pojdimo spat (Vodopivec) in Divja rožica (Volarič). Slednja je na prošnjo poslušalcev morala biti ponovljena.
V instrumentalnem delu prireditve je nato Koprivnikarjeva Anči zaigrala na harmoniko: Tam, kjer murke cveto, Na mostu, Pájaros de Paraíso in El pequeño carnaval. Nekaj novega je bil nastop z melodiko, s katerem so zaigral štiri narodne pesmi Hočevarjevi Marija in Helena, Zajčevi Dana in Kristina in šmalčeva Marta.
Najmlajši, ki so prišli na oder oblečeni v zvončke, trobentice, čebelice, polžke, žabice in pikapolonice so napravili igrico zelo posrečeno povečano s pesmicami: Mali zvonček, čebelica Maja, Trobentica, Polžek, Žabe, Pikapolonica in Mali zvonček je zbolel. Nastop najmlajših je bil zelo prisrčen.
Sledil je drugi del zborčkovega koncerta. Poudarjam pa, da besedo zborček uporabljam samo zato, ker so jo uporabljali tudi prireditelji. Ako namreč upoštevamo, da je bilo med pevčki (brez najmlajših) skoraj 50 mladih grl, teraj bi lahko govorili že o zboru. Slišali smo pesmi: Sonce čez hribček gre (narodna v Tomčevi skladbi), Koliko je zvezd (Premrl), Cin, can, cvrgudan (prekmurska narodna), Pri nas pa oh-cet imamo (primorska narodna v Pa horjevi priredbi), Naša mlada leta (Cigan) in Od Ribnice do Rakitnice ter Na Gorenjščem (obe v Tomčevi priredbi).
Vesela igra o žalostni princesinji je bila podana dovršeno. Videli smo mnogo mladih moči, ki imajo bodočnost na odru, ako ga bodo tudi v bodoče tako ljubili, kakor zdaj kažejo. Skoraj je težko reči, kdo je boljše podal svojo vlogo: Knez, grof, princesa, grofica, glasnik, princ, Gašper, Kolomon, paža, stražnika ali godci. Lepoto igre so spremljale nekatere režiserjeve o> igi-nalne domislice, kakor ječa pod m!zo, sušenje osolzenih robcev itd.
Občinstvo je prirediteljem in otrokom hvaležno za tako lepo prireditev. VAVA\WAV.V,W.*.V//AWA
Za dobro voljo
Obljuba dela dolg
Mož in žena sta se s kolesom peljala na sprehod. Na ostrem ovinku je ženo zaneslo in padla je v jarek. Mož se brž ustavi, odloži kolo in se nepremično postavi ob padli ženi. Tedaj se pripelje mimo možev prijatelj in ga vpraša, zakaj ženi ne pomaga. Ta mu pojasni:
„Pri poroki sem ji obljubil, da ji bom ob vsaki nesreči trdno Etui ob strani.“
OD DOMA
Socializem je raj — za kapitalistične turiste.
Nekateri menijo, da je bil Muzej revolucije ustvarjen zato, da bi spravili revolucijo v muzej.
Nerazvitost države se ne da odpraviti s telovadbo.
Na Balkanskem plavalnem tekmovanju v Atenah je jugoslovanska ekipa zmagala pri damah in moških, odnesla prvenstvo v vaterpolu in tudi v skokih. Tekmovanje se je končalo 23. avgusta, udeležile so se ga ekipe petih držav. Jugoslovani so osvojili 19 zlatih medalj, 8 srebrnih in 3 bronaste, postavili so 15 novih balkanskih rekordov in dva državna.
OBVESTILA
SOBOTA, 26. septembra 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu j
ob 19 skioptično predavanje g. Erjavca „O lepotah Slovenije“.
SKAD prireja v Slovenski hiši ob 20 okroglo mizo z debato: „Pogledi slovenskega akademika na Evropo.
Na Pristavi sestanek mladine do 14. leta.
V	Našem domu v San Justu: Pomladanska družabna prireditev.
NEDELJA, 27. septembra 1970
V	Slovenski vasi mladinski dan.
V	Slomškovem domu na asadu igra Mladinska godba.
V	Slovenskem domu v San Martinu
po maši skupni sestanek fantov in
V Kranju se je 23. avg. zaključilo slovensko prvenstvo v lahki atletiki. Kljub slabemu vremenu —■ dež je močno oviral tekmovanje — je bilo postavljenih nekaj dobrih rezultatov. Jeseničan Male je postavil nov državni in slovenski rekord v hoji na 20 km z 1:36; deklet,
35.2; izboljšali so tudi šest rekordov J prvenstva. Posebno pohvalo sta zaslu- ! SOBOTA, 3. oktobra 1970: žila Male, ki je pred petnajstimi leti > V Slovenski hiši ob 18.45 Proslava postal slovneski prvak v teku na 10.000 25-letnice ustanovitve slovenskih šol na m, sedaj pa tekmuje v hoji, in čele- j Primorskem, šnikova, ki je na tem tekmovanju zrna- NEDELJA, 4. oktobra 1970: gala že dvanajstič v metu diska (letos j V Slovenskem domu v San Martinu z 41,10 m, tedaj pa 41,52). Nov rekord velika sanmartinska tombola.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Deveta počitniška kolonija za otroke. Zedinjena Slovenija tudi letos pripravlja v kordobskih gorah otroško kolonijo od 7. do 12. leta starosti. Prijave sprejema v svoji pisarni v Slovenski hiši do 25. okt. vsak dan od 15—20 (razen ob sobotah) in ob nedeljah po sv. maši. Pohitite s prijavami, ker je število omejeno! — Dnevna oskrba pri č. g. Hanželiču znaša le 450 pesov, ves prispevek pa 11.500 pesov. K prijavi je treba priložiti 3.000 pesov. Kolonija bo odpotovala iz Buenos Airesa v nedeljo, 27. decembra zvečer, vrnila pa se v torek, 12. januarja zjutraj.
Pevska vaja združenih pevskih zborov bo v soboto, 26. t. m. ob 19 v Slovenski hiši. Prosimo za točnost.
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stan Director: Tone Mize rit Redacción jr A d ministra cite:
Ramón Falcón 4158, Bnenoo Aim T. E. 69-950»
Argeutâa
31. oktobra ob 19 bo v Slovenski kapeli maša za pok. Jožeta Krošlja ob prvi obletnici njegove smrti.
v skoku v višino je postavila Baboško-va iz Maribora s 170 cm, v daljavo Udovč s 720 cm, Pečar v disku s 52,13 in Kocuvan na 400 m s 47,6.
Odbojkarji Fužinarja z Raven so
V Slovenski hiši po mladinski maši zvezni sestanek SFZ in SDO.
SOBOTA, 24. oktobra 1970:
Proslava obletnice osvoboditve 29. oktobra 1918 in dneva slovenske zasta-
nastopili na dveh mednarodnih turnir- ve> s slavnostno večerjo, v Slov. hiši. jih v ČSSR in Madžarski. V Liptonskih Začetek s sv. mašo ob 19.
Hrodih sa bili tretji, v Szombathelyju vvnvT ta ok	,n-n.
K S" p”0	ta d°b,li	A»k“3uT, U oblet-
gocen pokal.	nica otvoritve
Dr. Tone Žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 ara. Ponedeljek, sredo, petek.
ll	'i	FRANQUEO PAGADO Couceaióa N* 5775
		TARIFA REDUCIDA Caareeišu N* 5824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 994.2X1		
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Buenos Airea
Pta. baja, ofie. 2 T. E. 35-8827
ODVETNIK
Dr. FRANC KNAVS
sporoča vsem rojakom, da je preselil odvetniško pisarno na
TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital T. E. 45-0320
Uradne ure vsak dan od 17—20 Po dogovoru tudi izven tega umika
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in «oboto od 17 do 20
C. José E. Uribnru 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-6855
VENDO LOTE
(Aguirre y Quintana - Lanús O.)
10x25 m. A una cuadra de Av. San Martín (ex Sta. Fe). Luz a mercurio. Asfalto. Colectivos: 241-296 520-247-525-18. Colegio secundario y primario cerca. Facilidades Tratar: La Paz 2514 (Lanús O.)
i SDO
SLOVENSKA MLADINSKA GODRA
bo igrala pri asadu, ki ga prireja za kritje inštrumentov v nedeljo, dne 27. septembra, v Slomškovem domu.
Cena: odrasli 5.— pesov; otroci do 12. leta 2.50 pesa.
Iskreno vabimo vse, mladino in starejše, da nas s svojo udeležbo podprejo moralno in gmotno, da ho naša slovenska pesem živela še v
poznih rodovih.
Na svidenje!	Slovenska mladinsko godba
NAŠ DOM
SAN JUSTO
V soboto, 26. septembra 1970
POMLADANSKA DRUŽARNA PRIREDITEV Sodeluje PLANIKA
Vabljeni!
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
ulica Cordoba 129
v nedeljo, 4. oktobra, ob 15.30
VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA
Glavni dobitek: najmodernejši stereofonski
kombinado
Poleg tega še 30 bogatih in vrednih tombol in 120 činkvinov. Tablico, ki zadene, je mogoče odkupiti. Učenci in učenke slovenskih šol bodo od svojih šolskih vodstev prejeli po eno tablico brezplačno. Dobitek morajo osebno dvigniti.
Po tomboli bo	VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV
Sodeluje orkester „Planika“
SFZ
Slovenska vas
Te vabita na
19. MLADINSKI DAN
SLOVENSKA VAS	27. septembra 1970
&
		Program:
•	9.30	Mladinska maša
•	11.—	Nogomet
•	13.—	Kosilo
•	15.—	Telovadba na odprtem prostoru
•	17.-
—■ prva starostna doba
—	druga starostna doba
—	prva pomoč
—	mladenke
—	mladci
—	dekleta
—	fantje
Sledi program v dvorani
Prosta zabava z orkestrom PLANIKA
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Bartolomé Mitre 97	Ramos Mejía
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico
Lavalle 2331, p. 5, of. T. E. 47-4852
10
Naročil tu Svob. Slovenije » leta 1070« za Argentino $ 2.900.— Pri pošfijaaja po pošti » 8.000.—; ZDA in Kana* 13 USA dolarjev; za Evrape pa 1| USA dolarjev za pošiljanja z avieaa* pošto. — Evropa, ZDA in Kanada « pošiljanje z navadne peš*» • USA d*
Talleree Grificoe Vilko S.B.L. Eda* Unidoe 425, Be. Aire». T. E. SS-7XM
.........................................'i
Prodam remalladoro in overlook
T. E. 791-6335
Saj smrt je le vstopnina v paradiž.
PREVIDEN S TOLAŽILI VERE NAS JE ZAPUSTIL
Avgust Malovrh
NAŠ DOBRI OČE
Žalujoči:
hčere in sinovi z družinami brat in sestri v domovini
21. septembra 1970.
Prijateljem, znance in vsem rojakom sporočamo, da nas je v nedeljo, 20. septembra, za ”?dno zapustila naša ljubljena mama, babica in prababica, gospa
Marija Berčič roj. Hafner
K večnemu počitku smo jo položili v grob njenega moža na pokopališču v Lomas de Zamora. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej priliki na kakršen koli način pomagali in stali ob strani.
Slovenska vas, Stražišče, Maribor, 20. septembra 1970.
Otroci: Lojze, Stanko, Lovro, Martina por. Dovjak, Slavka por. Zajc in Mara por. Criscuoli, vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje
K vsemogočnemu Bogu, kateremu je bil vse življenje zvesto vdan, se je dne 20. septembra preselil naš dragi mož in oče, gospod
Janez šest
carinski posrednik in neutrudljivi delavec pri slovenskem krščanskem socialnem gibanju.
Pokopan je bil dne 21. septembra na pokopališču na Chacariti v Buenos Airesu.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so mu pomagali v bolezni, ga obiskovali in spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo msgr. Antonu Oreharju, ki je vodil pogreb in daroval pogrebno sv. mašo in mu v cerkvi spregovoril v slovo. Zahvaljujemo se tudi g. Maksu Janu za iskrene besede, ki jih je spregovoril ob odprtem grobu.
Dobri Bog bodi našemu očetu usmiljen sodnik!
Žena Jožica roj. Okorn, hči Milena in sin Franc v imenu vsega sorodstva.
Odšel je po večno plačilo naš zvesti član
Avgust Malovrh
Ohranimo ga v lepem spominu in molimo za pokoj njegove duše
Slomškov dom, 21. septembra 1970.