Tedenske novlet Današnja Stevilka ,,Slov«!jskega Gospodarja" je aopet izšla na osmih straneh. Tovarna. nam je zopet poslala vagon papdrja, vsled 6esar zopet malo bolj prosto djbamo. Nemškim listom se ni treba tako bo»iti za papir. Naa Slovenae bi paA povsod radi pritiskaJi k tlom Pisarna Slov«nske Kmetska Zvez« z«, Štajersko »Hružeiia a Poslovalaico spodnještaiierskih sloveaskih poslancev se nahaja v Mariboru, Koroška cesta &, prvo nadstropje, desao. Pisarna daje člaaom Sloarenske Kmetske Zveze pojasnila v gospodarskih, voja&kih., davžaih ia dragib sličaih zajd»vah, pomajga z nasveti, sestavlja vloga in prošnj« aa oblalstni]« itd. itd. Blrmovanie iu kanoniška vizitajcija v dekaniii Braslovče se začaa v župniji Smartao na Paki da« 13. julija 1918. Bijseromašnik. Preft. g. župnik jožel KolariS v Smartnu na Paki nastopi dne 9. junija t. 1. biserno leto mašništva. Dal mu Bog tudi dočakati biserai jubilej! Nevarno obolel jt |. g. Alojzij Šuta, župnik pri Sv. Marjeti niže Ptoja. Nahaja se v bolnišnici v Ormoža. PriporoSa se vsein fiastitim sobratom v molitev! •i Dr. Pranc Tlplič. V St. Lenartu t Slov. goricah je v petek, dne 31. maja, od kapi zadet umrl okrajni in distriktni zdravnik g. dr. Fraao TipliO v 49. letu st;irosti. Rajai dr. Tiplič je bil rojea v Veržeju. Kot visokošolec ie bil clan ,,Dauice." V St. Lenartu se je posebao ob začetku svojega aajstdpa pridno udeleževal pdliti&nega in dru^tvenega življenja. Govoril je na političnib in izobraževalaib. sbodih. Bil je predsednik Sloveaskega katolišfcega političaega društva za šentlenartski okraj in odbornik mnoKiJb. drugih aarodnih druStev. Dr. Tiplič je bil slovH zdravaik in splošno priljubljea. Neizprosna smrt ga nam je iztrgala neaaddma v a<ajlepši moški dobi. Prenanorno deld v teh strašnih časib mn je izpodjedlo koreaino življenja in v nedeljo, dne 2. Junija ropoldne smo ga spremiii k vefinemu počitku. Redkokdo živi v tako srečaih rodbiaskih razmerah, kakor je živel pokojaik ia reiikokateri zdravnik je tako priliudstvu priljubljea, kakdr je bil umrli dr. Tiplič. S svojd veselostjo je vsikdar dbrabril trpečega bolnikp. navdal z novim upaajem skrbečo mater. Ljudje aiti verjeti ne mdrejo, da bi ae bilo tega veselega obraza veC med nami. Kako priljubljen ie bil, ic kazaJa oferomna udeležba pri pogrebh. Pri biši žaldsti mu je zapel mešan zbor žaldstinko, na srobu pa mošM zbor srce pretresujočo ,,Blagor mu." Prof. Voglar mu je povoril z ginljivlmi besedami zadaji i.ozdrav ter toležil vdovo ia otroftiče in jih zagotovil, da bo ohraDil ves narod Slov;enskih goric j-okio^ailca v najlepgein spominu. Od vaetega roddljuba sta se še poslovila vlC. g. župaik Pšunder in učitelj g. Vauda. Grof Bienert umrl. Na Dunaju je dne 3. t. m. nmrl na T>lju5nici grof Bienert, bivši avstrijski ministr^ki [^redsednik v letih 1009 in 1910. Praznlk Srca Jezuso>veg;a — narodni praznik Jugoslavije. Jutri bo kiatoliški jugosloviainski narod kar najslovesneje obbajal prazaik presv. Srca Jezusovega. V makarski škofiji v Dalmaciji je vsled obIjube iz leta 1915 jutri zapovedan prazaik. Po drugibi krajih, kjer prebivajo Hrvatje, ga bodo zelo sloveanq blavili, pdsebno Še v Bosni in Hercogovjini, ra tudi v kraljevom Zagrebu, kjer se jutri vrši velika procesija v Cast božiemu Srca. Pa tadi Slover.oi bo mt> k-ar n.ajlepSe iutri ftastili in slavili božje Srce .1° zusovo. Težko bo najti žu;'ni.]e na SloAienskem, ki' i jntrišnji dan ne imela aobene slovesnosti v 6ast bo?:i«mu Srcu. Ce kateri, tedaj sodi praznik lK)žjega Sr•a, da postane narodni praznik Jugoislavije. Postavima Slovenci in Hrvati nage delo za svojo državno svobodo pod posebno varstvo božjef?a Srca Jezusov^ga, zaobljubimo e», "da bomo v bo&oCe vsi katoligki Jugoslovani obhajali praznik božjega Sroa Kofšlove••n praaaik io b»*j« Spo« Bo bla.goslovilo aag» ve- Ifiio d«l» ia Qia bo poaaagiijo Ho L«i>ie, !(!aTnej&» prifctdniosti t »vobožliii JugoslaTiji pod vlaflo naiifia jugosloviantTkega kralja Karla I. Ali m l«p ta r.ai načrt? Ali ni morda vred&n, 9a g* iz^imo? PreneKNl v H^IoEah. Od 8v. Tioiloe c HalozaJi s« n."u» pi^t: Na troji&ko nedaljo so obliaiala tukajšnja dekleta Marijine družbe prelepo in v celem RialJTo cerkveno slfovesnost. Blagoslovila s» jim je nova krasna zastava. K temu veselemu dogodku sjo jim prihitele kakor čestitat mladeake drugib Marijinih družb v dolgih procesijab s križi in zastavami ia v s^remstvu gg. duhovnib voditeljev: največja iz Ptu.;a, ;;otem iz Hajdiae, nadalje sosedne-haloŠJce: iz Gore, Leskovca, Sv. Vida ia Žetal. Nad 300 deklet, t. ]. vse domače in nekaj solsednih, je prejelo ^veto dbbajilo, velika krasaa cerkev trdjiška je bila natla?eno polna pdbožaega ljudstva, ki je hvaležao poslušald slavnega govornika g. dr. Hohajeca iz Maribora. Ker so takd številai seistaaki Marijiaih družb aavadno i osvefieni tudi podaku. izpodbudi in izobrazbi, je sledilo v Bralnem društvu Se zborovanje, na katerem se je govdrilo o vsera, kar naj diči Marijino družbenico, trdno katoličaako ia EnaŽajao Slovenko. Prvi je nastopil v zanimivem in šaljivem, samo njemu lastaem prednašaaju orga*aizatdr mladine g. dr. Hdhajec sam, si je pdsebnd opisal narodno brezzaafajaost ia aaglašal, da mdrajo vzeti rešilno idejo naroda iD ddmovino t svojd zaščito pred vsem dekleta iu žeae, ker žeaa odlofiuje usodo naroclov. Poddbno ]e govoril g. poslaaec Bren6i6, aa je naklonil Bog našemu sloveaskemu narodu dvojao dobrotd: lepo zemIjd in vrle krščaaske matere, kar naj imajo naša*dekleta vedno pred ofimi. Za niima, j« govorila eelavrsta deklet: Palova iz Hajdiae, Predikakova ...od Sv. Vlda, nadalje Mimika Žaidarič ia Geaofeva Trtiaek iz Gore, Amalija Topolovec in Terozija Podgoršek iz Leskovca, Nežika Petrovič iz Ptuja, UrŠa Vogria iz 2«tal. Deklamacije sta imeli GerCka Kmetec in Neža Podgoršek iz Leskdvca. Se vtž bi jih nastopilo, ako bi čas dopustil; in kako so prednašale te mladeaka neustrašeno in prepričevalno! Vs» zborovaaje, prvo Marijinih družb v Gorajih Halo&lali, nain ostan« t spomiau z utisom, kakor ga ]e označila v sklepnem govoru domača družbenica Gerčka Kurež, da je ailadenke ne samo trajao navdušilo, temvefi bo obrodilo sad dela za verskd življeaje in za sreCo sloveaskega naroda. Končaao pa je bilo slavje z deklamacijo domafte družbenice Nežke Oraig na [iresvitlega cesarja, in razšli smo s« s prošajo aa aovi društveai zastavi krog Marije: MZ bdžjim Sinom varuj nas in družbo aašo vsaki časl" Trg Ljatomer v zastavah. Zavedni ljutomerski tržani so razobesili povodom dbletnice majniške dekIaraoije zastave. Žal, da so se aekaterniki ustrašili, in ai&o apali okrasiti svojih hiš z zastavami. Zeleti ja v, bodoče malo ve6 discipline. Ali je, morda župa-: Thura prin&sel iz Dunaja kako strašilo seboj? Hrvatl za slovenske otroki*. Na Primorskem gre za hrano še bolj trda kot pri aas. Otrooi trpijo najveS, ker ni kruha ia ne mleka, Na Hrvafekem so se usta ovili odbori, ki skrbijo za sprejem ln pre- lirar«) ubogih sloveaskih dtrok. Dne 1. junija se je \tY\ eljalo v Zagreb 140 sloveaskih otrok iz Primors- kega, ki ostanejo na prehrani pri dobTOsrčaih brabh Hrvatih. Idiihart umrl. [z Ptuja aam poročajo, da je v poadeljek, dae 3. .iuaija. nagle smrti umrl ,,Stajer^ev" uredaik Karel Linbart. Iz Dunaia, kamdr je bodil tožarit Slovence, se \tt vrnil ves pobit in zdelan. Kmalu nato ga je Bog poklical aa odgovor tudi za vse krivične besed«, ki iih ie pisal in govoril zoper Slovence. — Linhart mia za seboj burao živ^jenje. Najprvo je bil Slovenoc. potem je prestdpil k socialnim demdkratom ia kx> so mu pri njih pdstala tla že prevrofia, je šel k odpadnikpm in je postal uredaik ..Stajerca." Postavljal ia Sopiril se je kot voditelj štujerCijancev. Za/ Casa njegovega uredovaaja je bil . Staiero" na višku podlosti. Rtrupend ia nesramno 'Sani so bdli njegovi 6Janki. Daues Linharta ni ve?, kakor tndi Straschillov ai veS; slovensko Ijudstvo je ua. še vedno i.n bo tud; vedno ostald na svoji lastni zeml i Slovenska Straža. ObČni zbor Slovenske Straže se vrSi v kratkem; zato je neobbodno potrebno, da se seitavijo odbori podružnic Sloveaske Straže in da prifind z delom. Slovenski Stajer, na plan! Straiino 99 v krepko narodud obrambo proti onim, ld nam hofiejo oropati najle.oše dele zale aaše jugoslovanske 2» mlje aa Slovenskem Stajerju. Oživimo podružnirv SIov. Straža! Darove za Tiskovni dom in slovensko šolo v Mariboru sprejema^tadi prodajalna Cirilove tiskarc v Maribcru. •** ^i^-i^^mm) Koledar za slorenske vojake za 1. 1918 je po polnoma razprodan in se torej na tozadevaa na ročila ne moremo ozirati. — Tiskarna st. Cirila Roparske tolpe. Iz Posavja se nam pige: Z ozirom na aotico ,,Roparska tolpa" v ,,Gospodarla" z dne 16. maja 1918, St. 20, naznaaim, da tam ob me]i med Hrvatskim in Stajerskim prihajajo takozvani ogrski ciRani. Imel sem 17 lgt opraviti z njimi tukai ob kraajski meji. Kadar je bil v Novem Mestu kak semenj in so vedeli, da so orožniki doma, so se vselaj pdjavili pri kjm&tih. Ciganke go pa aosile ukrodeno blago. MetliSJdm orožnikom se je vendar enKrat posr«65lo, prijeti pri Karlovou fi ciganov po iineau NitoK*. Tri vozoro nfcraifenttfa blaRa so Inaeli itaico- ^*M«a r aMralji Pi-ip^IjaJi m m> r MtiteU A firaa tri dni so taiDvi, oairorna oigram pobtgatii i» «)<L_iii8kih »aporoT in 8» zdaj jih niso vlovjli. Prl Tiq» na Sta^irsbiin so ropalJ na Vidmu ob Savi. OasS&dki !>o aaprli dotnaBe ljudi, kat*ri so bili po kriT»» obsoieni v Celju in so Že sedeli pa iri m št'i*i mtstee vo n8dolžn«m r zapdrib! Naankrat se iive, da ai) Šoraa&i Ijudja nedolžai, da so bili slonlci ogrski •igaaii, ki so zažgali tudi «ao hišo. Ooom* n«, ki &o bili ueflolŽai, so izpustili. Poslaa«i Rožkar ja dvakrai mtgrpeliraJ v državnem zbora, da b' dobili odfekadniuo , ker so bili {>o;>dlnonia po atdo:"'uem aaprti, a. le ne vem, 8s so kaj dobili. Cigaokt pridejo poduiTu prosit, ogledajo bi.S« in poaoči pa pride tolpa ogrskih. eigaaov ropat. To se godi ž» od aekdaj lu aa ti meji, ker je prspovedaao iti naSim orožaikom na Hri aisko, Hrvatsldm pa aa Slovensiu. Ako bi se sraali varadstni orgarsi avobodno premikiui, bi bilo v«liLo bolj varno in bi se roparske tolp« hitro iztr«bile. — To Vam piš«m zato, da veste, kako stoji varnostna stvar nri aas. Ko bomo im»li ju^osloMiiisko državo, bo tudi zatd boljše, ker bodd orozn V i lahko povsod hodiIi, kais pa zdaj a« smejo, druigače kdt na svežem dejaaju, da bi t'r»g»njali bežftftfl^a starilca — Bivži 0rožaik. Umor se i« egodil v majšperški fari pri Ptuju, V vasi Skrblje, p. d. pri Voglarjevih, ie bila v soboto, ~&D9 1. t. m., gospodinja sama dom». HSerka ja Sla U sosedu v daino, sm pa je gnal živiao n* pašo. Proti pdldaevu pride sin s paše domov in boSe iti v bišo, Ker so bila vrata zaklenjena, pogleda sVozi okno, pa 0 groza! Nudi 88 ma straSen priior: Na tleJti vidi svojo mater in poleg nje sosedovoga 171etnega Janeza Geiser, oba v mlaki krvi. 2ačn» AToziie vpiti. Liudje na bližnjem travnikju vidijo istofiasno vojaka z aabrbtnikom bežati proti hosti. Šumi so, 'dai t>i bil ta vojak, najbrže kak dezerter, uraoril obe osebi. Tatšne reCi se ROdijo v 6asu t© strašne svetovn« vojske. In kljub temu si š« Nemoi ia nemčurji želijo nadaljevaaj8 vojske. Zdi ise. da Bog 18 zastonj kiiča Ijudi k poboljšaaju in 1 ofcdri. Gospodarske novice. Kuko se nam Rodi t ptujskem okraju? Iu Muretino nara piše p.rijatelj lista: Navajeni suid že slabega ravnanja dd strani ptujskib nemSurjev. Vendar kakor ravnajo zadiiji 6as, je že nevzdržljivo. Kmet bi mdral vse dati za nifievo ceno. Ce pa pride kaj kupovat, pa še ne dobi niti eno suk!n,ie za deaar, ki gtt ddbi za ead kravo, Ce se pritožiŠ, da je predrago, pa se trgovec osorno zadere aad. teboj: MPa pusti, če j8 predragd!" Ko se pa dela cena kmetskim pridelkom in živini, pa mdra biti kmet tihd. la aKo kinet, ki ae zaa aemški, kaj prdsi v slovenskera jeziku, s« zadirajo nad ajim v oholi nemščini. Ko mora gnati živino za erar, js še tako za plačati ogledui list, živiiiski potai list, pristojbina od vajge in tako dalje. Pred kratkim so si ptujski nemfiurji izmislili, da še lahko iz km&ta izderejo za vsakd živiao 30 vinarjev sejmske pristojbiae. Tako naj torej kmct trpi vise stroške. Se vrv na rdgovib oddaae živine rau vzamejo. Ptujskemu Oraigu pa se živine ne sme odvzeti, ker je plemenska, Kakšaa je iiOtem pa aaSa? Ce bi kraet le Še imel samo eao kravo, pa bi se mu vzela. ker menda ni plemeaska. Ko se bo knietom ddvzela vsa živina, bodo taki meščani lahko krae' im prosto prodajali svojo živino za velifcansko oeao, kbe je n.jihova živina plemeaska! Kdd dd kmetdv bi pa6 pdtem še ne želel priti od aemčurske samopaSno vlade pod Jugoslavijo! Oddaia žlta. Posestaiki, ki so dddali v maju *Ho, naj tako] zahtevaio od olrrajnega glavarstva ob^ ljubljeni sladkor. Za 100 kg žita mora dati okrajno glavarstvo nagrade 2 kg. za 50 kg torej 1 kc ia za 25 kg Yt kg sladkorja. Kdor ne dobi, naj s« takoi priiožu Rok za prostdvdlind oddajo žita se je podaljšal do dae 10. junija. Ob&iae, ki se bočejo zaebiti nasilne rekvizicije, še labko do tega 6asa oddajo doloCeaa množiae žita. Tudi zvišaiie cene še ostanejo v veljavi. Obenem ima tudi vsak, ki ie oddal žito, pravico do nagrade v sladkorju. c Semena ni vefi. Mariborski okrajai žitni nadzornik nam nazaanja, da je razdelil že vsd semeriis:co ajdo ia oroso. Cene za kla\iie prašiče se bodo baje zvišale za polovico, Ko ddbiaio aataačae podatke, borao jih dbiavili. Svinjiska rdečlca grozno gbjspodari. Z Dravskega polja dobivamp jioroCila 0 širieaju svinjske rdeČ-ice. Dolžnost politifiae oblasti ]e, da upelje prisilno cenljeaje svinj proti rdeCici. Čepljejnje je naJjboljSe sredstvo proti tej kugi, ki napravi v naSih krajih vsako leto na stotisofie krda škode. Župaai, pdzdvite okrajno glatvarstvo, da pofelje živinozdriavpika capit svinje. Svinjam pa dajajte tudi pridno svože pitna vode. Hleve vefikrat potrojsite z nevgaSnjenim apnom.. Trta že evete. Vinograilnik iz Svetinj nam poroča, da je opazil letoa že dae 24. maja prvi cveteftl grozd. Zdai je ocveteld že vse grozdje. Letos smo gl*v d* trtnega ctvetja za 14 dni naprej, lc ;'i lansko le^ je aag poroCevalec opazil prvi cvet d,.^ 6. jnaija. X dmga leta je grozdje ovetelo navflidno Se le v sredi jonija. Ce no bo v poletju vreme preveS neugodco , imamo pVičnkovat! zopet dobro vinsko kapliico. iQro» stCtja pa j« trta nastavila toliko, kakor Se nob«no popiWW* liift).* Ka» po «-fl—<J gro^lov }8 aa »ni mto« j. >  ^fct, Vim>«jraidniM, atttaii p*ida» Sjapopit8,i» žrol«-  tt  fe. Bo*a pa prosimfl, it, nM obTiu-u]« »»nrl*. ii  Slama j« riMrai («n» 6. t. m.) zjutraj po&kod*--jj  ˇaj* iižol ia ra»n« drug« n«čn« rjustlin«, Stari ljad  jj  «a n«Mij«, 4a bi bila sl*,na m8S»oa juaija. ,,  Dopisi. Maribor. V petek dne 7. junija bo Tojna apra a postaviia 30 5 cm možnar na dvoriSča hlevaGotzove pivoTarne Elizabetna cesta4,da sigaobčkstTO mer« ogledati od 8. ure zjutraj do 8. ure zrečer. Plač^ti je treba zato 20 t, ki se porabijo v prid sklada za okrepčevi-1 šč? vojakc-v na kolodvcrn. Marlbar. Pred tukajšajim porotnim sodiščem 3» je pretakli jjondeljek in torek zagovarjal 651etni An^on Touolnik, posestnik in gostilaiS&r iz Cogetiae , aaradi zavratnega umora svoje želae Fraačišike Topclaik ia zaradi poskušeaega zavratneg« umora Solastik*. Elbl, nezakoask8 b6er» njegova prv« žena. Med obema zakonskima, J8 vladal prepir. Nekega jutra sp našli Fraačiško Topolaik in Solastiko EM s krvjo obliti r postelji. Na tleh pri postelji j« ležala krvava sekira. Antoa Topolaik je svojo »p«čo ženo nbil s seMro in ker S8 j« na brušd zbudila Solaetika Elbl. j« tudi njo udaril s sekiro po glavi. Žena je bila mrtva, Elbl je pa okrevala. Aatoa Topolnik je umor tajil, toda Solastika Elbl j« z vso gotovostjo priCala da j» AHton Topolaik ubil matar in tudi njo udaril s sekiro po glavi. Pordtaiki so spoznali T»polaika zava-atnega umora žens FrapdiŠke Topolnik krlv«j?a, nekrivega pa poskuSeaega zavratn«ga umora golastike Elbl in sodišč« j» desetkrat pradkaah aovanega zatdžeaca obsodilo na ^eSaJa. Selaica ob Dravi. Romaaja k Sv. Antonu «a Pohorju bo dne 12. junija. V Selaici bo sv. maša ob 6. uri zjutraj in potem proeesija t Puščavo, kjer bo ob 8. uri sv. maSa, St. Ili t Slov. gor. Prihodnjo nedeljo s8 bodj» iejfcaj vršila poroka Ferdo Dreierja, posestnika v Selnici, z mladenko Nežiko Hauo iz znane odlična slo¦venpke rodbiae Haufeev« v CerSaioi. Zavednemu sloveaskemu paru: Obilo sreče ia božjega blagosldva! Sv. Troiic« v Slov. gor. Zdravnik dr, Brunon Weixl s© j« vrnil iz vojašk« alužb« ter zopat ordinira pri Sv. Trojici. Sv. Ana v Slov. gor. Tukajšni8 Bralao društto priredi v nedeljo, dae 16, .Iuaija, v prostorih pri ffd5. Seyfried-ovi veselico z vzporedom: Slavaostni govor g. jjrdlesorja dr. Josip Hohajtoa iz Marifcora: krasna, Času primeraa icra ^Marjetka" in vei Saljivih nastopov. Bedež 2 K, stdjišče 1 K. Pridite , uriiatelji aagega društva, daljni in bliŽnji, ninogo^ Stevilnoli .. , wLLLHi Sv Benedikt t Slor, gor. Nad rse nepnčafeovano sijajno se je obnesla prireditev našega izobra ževalnega draštva. Po štiriletnem samotarenju so nas zopet sprejele stene društvene dvorane. Okoli 500 ljudi je napolnllo dvorano do zadnjegu kotiCka. Sosedi in domaiini so prišli z velikimi upi, kateri »o se jim tudi v najboljši meri izpolnili Splošna sodba je, da so vse igralke in igralci igre >Tri se ¦tre« jim poverjene vloge zadeli tako doLro, da si boljše ni mogoče predstavljati. Veliko radosti sta nam naredila neatradijiva tamboraSki in pevski zbor, prisrčna je bila zabava pri šaljivem greColovu in še bo!j pri Saljirih licitacijah. Gostilna Skrlec je s svežm pi?om io izbornim vinom, da celo z veCerjo zadovoljila vsak«gar. Hvaležni smo bralne mu draštvri, da nam je v teh dneh duševne mo re, skrbi in žalosti naredilo vsaj nekaj ur radosti Na splošno željo se bode igra >Tri »eatre« ponvila v nedeljo dne 28. jnnija. Nastopita zopet pev ski in t-^nribu aški zbor. Na svidenie! Sčavnica pri Radgoni. Pretreslo me je, ko sem slišala, da si je drznil naS ufiiteli g. Ozmetz izpregovoriti v pošteni Sča.vaiŠki slovienski postiilni: ,iPro« o3 mene, kateri ste podpisali Jugoslavijo!" Mi, ki smo podpisali Jugoslavijo, pa rečemo: Pro5 odnas, nemškutarji! V naši sloveaski Sfiavniški ddlini ne maramd narodnih odpadnikov. Kaj pa ]e pravzaprav g. Ozmetz? Zagledal je Iu5 s\reta na naSi slovenski zemlji in sicer nekje. pri Liufomeru. In zdaj zatajuje svoj materai iezik. To in še mnogokaj drugega naj bi bilo zgled za našo šolslco mladino! Res se sramuiem reSi, 'da ]e v našem kraju veC takih zaslepljea3ev, ki so aaroČDild ,,Staierca" in se ravaajo samo po njegovih naukih. Zato pa ti ljudje trepeCejo kakor trepetlika prod odpadniki, da se jim ne bi zamerili. Zato so tako zamišljeni. da niti ae vidijo, kaj se godi okoli ajih. Mi pa. ki smo podpisaJi našo deklarafijo, se ne 'damo več komandirati od odpadaikov — rriŠel še bo <5as obraGuna> Ljutomer. V Gradru te umrl bivSi tukajšni poStar Mauritsch, rd.;en KamenSčanec. Ze v zgodnji svoji mladosti Je zataiil materni jezik ter 5e bil tuknj ||  naJ9 najbol] zagrizen narodiai nasprotnik. Truplo s« ie sezgalo v Žitavi na NemSkem. — V trgri se prod bolni&nica, Gottvroissova nstanova. PonndniM se nfti oslasijo v obftinski pisarni. — Na Telmvo so pričakovali naSi narodni odpadnib" t frgu revolticljo, ^eS: da bodo Slov«noi razbljali po trffn tn napaflali trgu ¦*;. ^Pmn jfa 3a1 oKnanf«.^»|^8^v«l^ ^plf^Ta- pm sroj« bifee va isiaibm, a Ml j« to 1« pBiaaen strab. I8še.;o 98daj raanažaloa Uih vffitt. Jjittto*ei-. V Olamu«fu n«, Morav»fcect j* umrl babinski rojak g. Karel Kiela, načelnifc tobaSnih »kladiid t Pavloviou, star Bele 52 let. Smrt »a je naSln raTOO pri čitanju ^Slorenskega Gospodarja\ kat8r»ga j« rad prebiraL Vrlamu »arodajata r«žni pok»j! SrcdiŠCe. Proslara obletnice jugoslovan3ke de klaracje, ki jo je ob nenafadno Teliki ndeležb prtredila mladina katol. izobr. draštva 80. maj.i jf bila za nas zopet nov nagib da naj Tstrajam t sTOjih zthtevah po ltstni državi in da sa ti-j ne damo straSiti od nobene nasprotne aile. Sla nostni govornik g. dr. Hohnjec je nam rsvojen! obsirnem govora jasno prikazal, kako opravičen« so naše zahteve. Jagoslovanska ideja je ideja piv Tice, ker se temeSji na naravnem božjam in zgv dovinskem pravn, pa ss mora prej ali slej brez dromno tadi ostvanti, Očuajoč je bil za Tse po gled na ži»o sliko treh jugosloraaskih sester Su venke, Hrvstice in Srbkinje, ki so nam s »vojim ispadbttdnimi deklamacijami t pestrih narodnui nošab 8 kraljico Jugoslavijo na čelu nndile neza boravni nžitek. Enako smo z največjim zaniman jem sledili predstavijanju poaCne Dr. Krek-ove igr« >Tri 8estre< ter se obenem Cadili, kako se ^pie prosta šolska dekleta in fantje umelo tako hitro prihgdditi igralskema odr«. Viekakor ]'• to sad mar)jiro«ti naše katol. mladine, ki «e ne straši, če je treba tudi del svejega potrebnega počitka žrtvovati v korist nsrodne prostete. Zaredna mla dina! Stopaj neustrašeno dalje fo začrtani poti našega nepozabnega Evangelista! Drž«C se vsikdar zresto katoliškib n&čel nas cedTomno pritedeB v krilo težko pričakorane srobode. Dolič pri Ptuju. Naš šrajnarj«* Jaža je tudi na tne »troške z nemlurji romal na Danaj. Doma so ljauje bili sic*r praznično oblečtni, reesenega pa niso zatžirali, da bi mu izprosili boljSo pot, to jo je imel lani v toplice. Tedaj je namreč za čelo goreti pod njim, pa tako se niti tedaj ni po ¦fTnodil, kaVor z sjdajaim romaniem in svojim če doim rekvinranjem, In ta posmod mu^ostane."f ti Juršinci. V naši okolici ja uekaj župaadv, ki m bojijd podpisati deklaracijo. Zakaj st8 tako strahopetai? Ali S8 re« bojite Ornika? Vest8, ka] &• to pr;ivi? Grdo j«, 8e j« mož, ki ]• roi«n od Slovenke, p;i nima tdliko poguma, da od se pridružil svojim tovnrišem in bi se podpisal za Jugoslavijo, ki nas bo otela iz krempljev nemškutajpjev in Nemcav. Cudno je. da so možj«, katera imam v mislib, takoj na aogah. fi8 j« treba podpisati zaupaico Ornigu, H pa s« je treba pridružiti onim, ki hočejo boljšd bodočnost ?Jo venskemu kmetu, tedaj pa se poskrijejo. Pri prihodnjih volitvah bomo temeljito obražunali s takimi bojazljivai. "* ^ St. Lorrenc na DravStoem polju. V nedeljo dne 16. junija se vrši popoldne po veČernicah v novi šoli obdai zbor Ljudske hranilnice in posojilnice ia Strojne zadrage s sledečim dnevnim redom: 1. Citanie in odobrenje zapisnika o zadnjem obfinem zboru, 2. Pdročilo aafielstva in nadzdrstva. 3. Odobreaje raCuaskega zakljuCka za leto 1917. 4. Poučni govor o razaih gospodarsijcih zadevah. 5. Slufaiaosti. Udeležijo nai se shoda v obilnem številu ae samo 51aai, ampak tudi vsi gosi)odarji ia gdspodinje, mladeaigi in dekleta! Crešnievec. Marcelia Gaberc se je poročil z Tvano Kline. PoroCaJ ju je brat ženiaa, vlč. g. Martia Gaberc, župnik od Sv. Križa aad Mariborom. NabralO se je za dijaško kahinjo v Mariboru 105 K. NdvoioroBencema dbilo sre^e! St. Anton na Poborju. Tudi letos ge bo tukal slovegno praznoval god sv. Aatdaa, aagega faraeg;: patroaa. Po stari aavadi pridejo prooesije iz razaih župai.1 Dravske ddliae in tudi od drugod. V sredo pdioldao okdli 5. ure slovesen sjjrejem selaiških rdtnarjev i-ri križevi kapeli. Ob sedmih potem pridiga i : vefieraice. V četrtek, dne 13. junija, bd rano sv. opravild ob šestib za selni&ke romarje, i;ozno ob deisetih, Vmes bo več tihih sv. maš. V nedeljd, dae 16. t. ra.. bo tukaj lepa aedelja. Bo tudi dvojao sv. opravilo: tirvo obi š«stih, pozno ob desetih s prooegiio. Ta daii bo tudi pomagal tukaj 8. o. Filip iz Maribora . bo covoril o tretjem redu. Vsi prljatelji in 6astilci-s\. Antona, tega niibezn.iivega in Cudodelnega gvfitaikii. nridite! Prosili ga bomo tdlažbe, sreCe, miru ia tui'!1. zdravia v teh viharnib časih, pa bomo tudi molili z;i naSe iunake-vojake žive ia rajae ia za našega ljuU lienega cesarja Karla, za cesarioo Zito, za armado iin domovino. Braslovfte. V aedeljo, dne 2. junija. smo prdsslavili obletnioo raajniške deklaracije. Udeležb i je biiia ogromaa. Velezaslužni organizator mladine, prof. dr. Hohnjec, ]8 v lepem !»oljudnem crovorn razpravIIjal o moffoftnein stremljeniu, n visokili oiljib ia svežih upib aa^lega nardda, Tz aavdu&enja, ki so pa izzvala njegovfl, i^vajania. lahko sklepamo, d« nam Slovencem nihfi8 ved n« more iztrgati naBe ideje iz na44ih sre. Mladenfca A. Pri»I«n nani J» nav^u^po fle- ldaaair«Jfe GB»«orftft»T ,,Jtfarod«i *o»". pot« s* ¦•)*¦ letm pr«T «pr»tno npriaorila igro ,,Božjn fttkla.* — Mnogi, fci s t8 igre niao mogli pogledati, s» pOFaBljeni, da to stor« t nedeljo, dna 1U. juni>, ko se bo poaavljala. BrasloTi«. Bra,slovška požarna, braoab«, pri»j di t aedeljo, das 0. junija, ob Y*i. uri popoldaa, p»fd8jaaslčo igro ,,Vnakinja čarovnice." Cisti dobičak aa snomftnik padlih vojakov braslovšk« občiae. Trborlie. Bralno društvo «r Trbtovijah prdredi v aedeljo, dae 16. iuaija, ob 3. uri popoldn«, r dvorani Društveaega doma ljadsko igro v petib deianjik ,.Des«ti brat." Vabimo k obilai udeležbi! Raihenburg. Kopet j« majaiko)va Kra,ljica, utrŁala cvetko in jo posadila v svdj ncbeški vrt. Dn* 21. maja «mo spremljale na zadaji poti Marijo Jazb«c iz I^flskovoa. Umrla j8 v nežaem cvetu, stara &• 18 10 let. Bila je 61aaica Marijiae družbe, vneta Sastilka Marijiua. To j« pričal tudi njen pogreb. T, n8begk«m vrtu zdaj cveti, in vefina Iu5 ji na| srstiji RaihenburR. V nedeljo, dne 9. juaija t. l., »o y tukajSnji krasai Iargfci oerkvi daroval prro irr. «*v io i. g. Mihael Pribožič, doma na Razteza. Prida\goraJ aiTi bo rli. g. dr. Anton Medved, profeso« i« Um,ribor«. Z*Korje. NaS rojak Pranc Gtpin s« j« poTrnM ie italijanskega- vojnega vj«tništva, Sedaj s« oahftja t bdnišnioi t F^Idbahu. Sr. Ema. Dne 1. m«ja je premiml ta dolgi ¦aaCni bolezni in po opsraciji v bolniSnici osmiljenlb bratov v Gradcn blagi, spoštovani in povsod priljubljeni naoi Martin Šket, mlinar in posestnik, v starosti 61 let Prepeljali *o ga na splošno želja domičih k St. Emi. R»jnki Ifartin je bil dalei na okoli poznan in poTSod spcStoran, kot rrli in pošteni igraltc, ki je s svojimi poštenimi šalami marsikoga oživel in kratkočasil. Pogreb je bil dne 5. maja popoldne od njegove hiSe. Spremljali so ga k rečnemn počitka domsči in sosedni preJ. g. tvpnik (od St, Petra), ob telikanski ndeležbi hvaležnih faranov, na pokopaliSSe k Sv. Emi. Pačivaj blagi mož v mira! Bodi ti domača zemljica labka! Za Tlskovnl dom t Mariboru so darovali p.l.: Oberslci Jerica, Goraj8 Pleterje, St. Lovrenc jsa D*i poliu. 5 K; na ROstlji g. Felicijana pri Rolkovih v, Vnmbahu se nabralo 21 K; Caf J«nez, miuistrajit, Pv. Rupert v Slov. goricah, 1 K; Cal Jozefa, Sy> Rupert v Slov. gor., 1 K; Novak FrančiSka, Smarje pri Jelšah, 10 K; Neimenovan v Mariboru 20 K^ Jv. UrŠič, Smolinci, Sv, Antoa v Slov. goricak, 2 K; J=Gdraik, Sv. Ilj v Slov. gorieah, 1 K; Kmet^jsko druStvo v Rečici 40 K: Žagar Marija, Podldg, St. Vid ibri Planiai, 10 K; na gostiji Apolonije Hameršak v; Podvincib 20 K; župni urad Sv. Peter na KronsK gori 50 K; na gostiii Toinaža Slana in Alojzije Novak v Medlimurju aabral I. Rakovec 18 K; cerkveni pevski zbor v Gdrnjemgradu 20 K; d. in kr. naredr nik iz Belgrada 5 K. — Prisrčaa hvala. — Dr. A., •T e r o v 85 ie k, ravtiatielj Cirilove tislklara© v Mariboru.