Osnovne določbe v zasebnopravnih kodifikacijah. 125
Iz navedenega slede torej ti-le zaključki o učinku vakacijske dobe na časovno veljavo pravnih pravil:
1. Strogo je treba ločiti pojem veljave eksistence pravnega pravila od pojma njegove učinkovitosti, obvezne moči.
2. Veljava se računa po dnevu razglasitve pravnega pravila, obvezna moč po posebno določenem dnevu, ki lahko sovpade z dnevom razglasitve, ki pa v primeru vakacijske dobe nastopi šele z dnem njenega preteka.
3. Vakacijska doba zakona ima načeloma za posledico odlog derogatornega učinka samo glede na nasprotna zakonska pravila, nastala pred dnem njegove razglasitve.
4. Kasneje razglašeni zakon, čeprav zadobi poprej obvezno moč, načeloma derogira že prej razglašeni, vendar zaradi vakacijske dobe še ne v obvezno moč stopivši zakon po splošnem načelu lex posterior derogat legi priori.
5. Nasprotni učinek vakacijske dobe mora biti utemeljen bodisi v izrecni zakonodavčevi odločbi ali v njegovi zanesljivo spoznavni nameri.
6. Ista pravila prihajajo v poštev glede na časovno veljavnost uredb med seboj kot enakovrstnih in enakovrednih pravnih pravil.
1. Veljavnost uredb v odnosu do zakonov se ravna po načelu hierarhične nadrejenosti v obvezno moč stopivših zakonov nasproti uredbam.
Osnovne določbe v zasebnopravnili kodifikacijah.
Dr. Nikolaj Koritnik.
1. Pravni odnosi se urejajo s pTavili splošnega značaja in pravili posebnega značaja. Prvi vsebujejo določbe, nanašajoče se na vsa pravna razmerja, ki jih urejajo pravila posebnega značaja. V zakonikih civilnega prava urejajo splošne določbe pravne vire in uporabo zakona ter splošna vprašanja o osebah, stvareh, pravnih poslih, rokih in terminih, zastaranju, uveljavljanju pravic in zavarovanjih.
Vsebinsko so pravila splošnega značaja bodisi tehnična, ako prinašajo določbe strogo pravnotehnične narave, bodisi programska, kadar skušajo dati vsemu pravnemu redu določeno pravnofilozofsko ali državnopolitično obeležje. S temi se hočemo v naslednjem podrobneje baviti.
2. Vse kodifikacijske zamisli, ki so nastale na pobudo ideologij naše dobe, se skladajo v prizadevanju, da pridejo
126 Osnovne določbe v zasebnopravnili kodifikacijah.
njihove miselne osnove, kolikor posegajo tudi v področje civilnega prava, do učinkovitega izraza.
Ni nujno — meni redaktor hrvatskega osnutka za državljanski zakonik Košutic, — da se v dosego Obrazloženega smotra obstoječi zakoni nadomeste z novimi; zadošča tudi njih preoblikovanje.1 Na. ta način je bil izdelan osnutek novega hrv. civilnopravnega zakonika, Redaktor osnutka meni, da je sedaj veljavni zakonik po svoji notranji vrednosti, po svoji izgradnji in po svoji vsebini še toliko življenjski, da je mogoče, če se predela in dopolni, sestaviti tak zakon, ki bo zadovoljil potrebe novega gledanja na življenjske odnose.2 V ta namen so bili vneseni v Osnovo ustrezajoči programski stavki. Glede njih uvedbe se sklicuje Košutic v svoji obrazložitvi na stremljenje moderne zakonodajne tehnike, da se na čelo zbirke pravnih pravil postavljajo pravila splošnega značaja, ki naj služijo spoznanju duha, v katerem so pojmovanj pravni odnosi, obravnavani v zakoniku, in njega udomačitvi med narodom ter navaja kot primera novi italijanski zakonik (Codice civile) in zamisel nemškega ljudskega zakonika (Volkgesetz-buch). V razliko od omenjenih dveh zgledov Osnova ne postavlja programskih stavkov v celoti pred besedilo zakonika, marveč jih porazdeljuje tako, da uvajajo posamezna njegova poglavja;3 na čelu osnutka so zbrana le pravila, ki vsebinsko zajemajo vso v zakoniku obdelano pravno snov.
Novi italijanski zakonik, ki je stopil v veljavo dne 21. apr. 1942, je uveljavil na področju zasebnega prava korporativistična načela. Snov, na katero je zlasti vplivalo novo pojmovanje socialnih odnosov, je bilo delovno pravo. Vendar korporativizem kot ideja, ki svojstveno ureja vso človeško dejavnost v družbi, ne ostaja brez vpliva tudi na ostale zasebnopravne odnose, ki niso urejeni v okviru delovnega prava; gospodarska politika, združena s posebnim upravnim sistemom se ne izčrpava zgolj v ureditvi zaposlo-
1 GL: Hrvatska Gruda, 1942, št. 102! (Nav. po: Žilic':, Osnova gradj. z. za NDH, Mjesečnik, 1943, št. 4, 164).
2 Gl.: Obrazložen je k osnovi grad j. z. za NDH, 188.
3 S programskimi stavki so opremljena sledeča poglavja Osnove: o ženitnem pravu, o pravnih odnosih med roditelji in otroci, o lastninskem pravu, o dednem pravu, o izjavljanju poslednje volje sploh in o oporokah posebej, o pogodbah in pravnih poslih vobče, o pogodbah glede uslug za plačilo.
Osnovne določbe v zasebnopravnili kodifikacijah. 127
vam j a delovne sile.4 Garta del lavoro iz leta 1927, deklaracija italj. korporativistične miselnosti, daje obenem s konkretnimi, organizacijo dela zadevajočimi navodili tudi smernice za splošno pridobitno delavnost posameznika v korporativističnem sistemu. Z zakonom z dne 30. jan. 1941 je bila zato priznana tej deklaraciji pravna obveznost; proglašena je bila za lex fundamentalis pravnega reda v državi in kot taka bodi vir za razlago in uporabo pravnih pravil. Dekret z dne 16. marca 1942, ki uvaja novi italij. zakonik v življenje, obravnava njene določbe kot sestavni del tega zakonika.
V nasprotju s Ca rt o del lavoro niso bile Grundregeln nem. ljudskega zakonika (VGB) zasnovane kot deklaracija določenega svetovnega nazora, neodvisno od odnosnih civilnopravnih pravil. One so že od svojega nastanka strukturno povezane s porajajočim se ljudskim zakonikom. Zato je tudi njih vsebina v skladu s snovjo, ki jo obravnava zakonik, in ne sega preko okvira zasebnega prava.5 Njih namen je — sledeč uradni razlagi — dvojen: 1. postaviti v splošnoumljivem besedoredju načela, ki so vodila zakono-davca pri urejanju zasebnopravnili odnosov, da se utegnejo prizadeti po njih ravnati; 2. dati navodila za uporabo zakonskih določil. Temu ustrezno so temeljna pravila v osnutku tega ljudskega zakonika razporejena v tri pododdelke. Prvi, obsegajoč 18 pravil, pojasnjuje miselne osnove sožitja v zajednici — Grundregeln stricto sensu; drugi govori v petih odstavkih o uporabi pravnih pravil; tretji zaključuje vrsto z dvema določbama, ki postavljala meje uporabi zakonika. Potrebo po temeljnih pravilih, kakor smo jih opisali, utemeljuje Hedemann6 z ugotovitvijo, da je za narod, ki hoče postaviti pravu nove miselne osnove, nujno, da si ustvari charto, v kateri pride vidno do izraza njegovo pravno pojmovanje.
* Prim.: Chiarelli, Gli studi di diritto corporativo e del lavoro in Italia nel ventennio fasoista (II Pensiero giuridico italiano II, Roma 19+1, 65).
5 Pri oblikovanju osnutka za ljudski zakonik so tudi pretresali zamisel, da bi se postaviti pred besedilo zakona nekateri stavki iz programa narodno-socialistične stranke ali celo njen program v celoti. To zamisel so opustili z utemeljitvijo, da predstavlja strankin program nedeljivo celoto, kot tak pa zajema področje, ki je obsežnejše od za-konikovega (Gl.: Volksgesetzbuch, Artbeitsberichte der Akademie fur Deutsches Recht, Nr. 22, Miinchen - Berlin 1942, Erliiuterungen pod 2, 38).
6 Gl.: Hedemann, Das Volksgesetzbuch der Deutschen, Arbeits-berichte der Akademie fiir Deutsches Recht, Sonderheft, Miinchen - Berlin 1941, pod 9, 50.
128
Osnovne določbe v zasebnopravnih kodif ikacijah.
Dejstvo je, da se je do danes gmota pravnih ustanov že toliko ustalila, da mora vsak zakonodavee računati z njo kot z nespremenljivim faktorjem v zakonodajnem delu. Od tod snovna — sit venia verbo — standardnost civilnopravnih zakonikov našega kulturnega kroga. V tem pogledu ne moremo izvzeti niti novega itali j. zakonika niti osnutka nem. ljudskega zakonika. Kar predstav Ija posebnost, je drugačno gledanje na funkcijo samih po sebi že ustaljenih pravnih ustanov, je nova namembnost, ki naj da standardiziranim, pravnotehničnim pravilom aktualno državnopolitično smer. Ker to večji del ne more priti do izraza v določbah posebnega značaja, nanašajočih se na ureditev posameznih pravnih razmerij, se mora izraziti ta tendenca v določbah splošnega značaja.7 Odsvojitev teh od ostalega besedila zakonika! daje njihovi ideološki usmerjenosti potrebni poudarek.
3. Sklicevanje Osnove glede uvedbe zgoraj opisanih programskih stavkov na novi i tali j. civilni zakonik in osnutek nem. ljudskega zakonika8 je utemeljeno. Ista misel je bila. ki je vodila italijanske redaktorje, da so postavili na čelo Carto del lavoro. in nemške, da so zamislili kot uvod Gruncl-regeln, ter hrvatske, da so uvrstili v besedilo Osnove nekatera temeljna pravila. Tri formulacije, ki zasledujejo isti smoter. Posebna naloga, ki pristoji tem pravilom v novejših ideološko usmerjenih kodif ikaicijah civilnega prav a. jih ne glede na obliko, v kateri nastopajo, loči od drugih, po svoji splošnosti in uvodnem značaju.
Brez pridržka za vse kodifikacije civilnega prava lahko rečemo, da jih uvaja skupek pravil splošnega značaja in. Teorija razlikuje v glavnem tri sisteme: 1. sistem uvodnih določb — Einleitung, titres prčliminaires; 2. sistem splošnega
7 'Prim. Orundregeln, 22: .,. .. Kanu de-m deset/, eine ausreichende Vorschrift nicht entnammen vverden nnd lafit sich auch ans dem Ge-vrohnheitsrecht kein Rechtsntz gcvvinncn, so as t die Entscheid unj? aus den Leitgedanken dieser driindregeln zu treffen,"
8 dl.: Osnova gradj. zakona za NDIi, Obrazloženje, 196.
9 .,. .. Om ne peut concevoir une oeuvre de legislation considerable sans dispositions de cette nature dirigeant et organiisant son a.pplica-tion,." (H u b e r , Expasa des Motifs, t. I, p. 26; nav. po: Angelesco, La Technique legislative en matiere de codification civile. Pariš ll>>(>. pod 225, 527).
10 Vsekakor redko izjemo je v tem pogledu ustvaril drugi osnutek čsl. kodifikacije, ki je, sicer držeč se sistema avstr. obč. drž. z., opustil njegov uvod. (Prim.: Dnistrjanskvj, Die Rezeptian des bsterr. Privatrechts in der Tschechoistovvakei und in Jugoslavien, Zeitschrift fiir asteurop. Recht, 1. Jhrg., Hf. 9. pod IV, 481).
Osnovne določbe v zasebnopravnili kodifikacijah. 129
dela — AUgemeiner Teil, pairtie generale; 3. sistem predgovora — Vorspruch, preambule.
Sistem uvodnih določb je prvotnejši. Redno so se ga posluževale kodifikaicije 18. in 19. stol.: Codex Maximilia-neus bavaricus civilis iz 1756, Preussisches AUgemeines Landrecht iz 1794, Gode civil iz 1804; Osterreichiseb.es Allge-aneines Burgerliches Gesetzbuch iz 1811, Sachsisches Biirger-liches Gesetzbuch iz 1863 in Codice civile iz 1865.11 Med pomembnejšimi civilnopravnimi zakoniki, ki predstavljajo ius vigens, ima uvod švicarski Zivilgesetzbuch iz leta 190712 poleg že omenjenih Code civil in pri nas še veljavni odz. Različna označba pravil v posameznih primerih nas ne sme motili. Značilno zanje je, da so v primeri s splošnimi deli1" manjšega obsega in da vsebujejo v glavnem pravila o uporabi zakonikovih določb.14
Početnik sistema splošnega dela je nemški Biirgerliches Gesetzbuch iz leta 1896, ki sta mu do danes sledila pomembnejša kitajski civilnopravni zakonik iz leta 193015 in sovjetski iz leta 1922.10 Splošni del skuša zbrati v svojem okrilju vse določbe splošnega značaja iz celotne v zakoniku obravnavane snovi, da bi se na ta način dosegla večja preglednost nad vsemi določbami te vrste in preprečilo ponavljanje istih predpisov.1718 Te določbe razporejajo drugi sistemi v presledke med zakonskim besedilom.
11 Nav. po: Hedemann, op. cit v prip. 5. pod 3, 38.
12 Gl.: G mu t, Kommentar zum schw. Zivilgesetzibuch, Bd. I, Bern 1919, Einleitung pod 9/5, 16!
13 Splošni del kitajskega civilnopr. zakonika, obsegajoč prvotno 223, pozneje pa le 153 členov, je izšel kot posebna knjiga. (Gl. op. cit. v prip. 15. pod II, XIX).
14 „Le titre preliminaire oontient les dispositions qui en dehors dn oode et sans influence sur son contenu, doivent regler son applicabilitč en soi ou en relation avec les autres isources de droit..." (lluber, op. cit. v prip. 9, ifod.; nav. po: Angelesco, op. cit. v prip. 9, ibd.).
15 Gl.: Ho Tchong-chan, Code civil de la Repufolique de Chi-jie, Changhai - Pariš 1930, Introduction de Foo> Ping-Sheung peni II, .HI; XIV si.
16 Gl.: Eliachevitch, Traite de droit civil et comrnercial des Soviets, t. I, Pariš 1930, Introduction, ch. II pod 15, 46.
17 Prim. Amgelesco, op. cit. v prip. 9. pod 224. 525: „Tout ce qui traitera d'une pluralite de droits ou de rapports juridiqueis s«ra dispose a cette plače pour eviter les repetitions inutiles. En groupant ensemble ces generalites, on arrivera ... a mieux connaitre les rapports qui existent entre elles." (Savigny, System, t. I, § 58). Prim. tudi Angelesco, ibd. pod 230 in 220, 535 odn. 514.
18 Po Peric u bi moral vsak civilruopr. zakonik obravnavati snov v dveh delih: v občem in posebnem, sistem, ki se ga poslužujejo vse izkustvene vede. Le dejstvo, da avstr. obč. drž. z., ki je bil uporabljen kot model za pripravljalni jsl. zakonik civilnega prava, nima splošnega
10
130
Osnovne določbe v zasebnopravnili kodifikacijah.
Sistem predgovora je bil lasten starejšim zakonom in nekaterim prvim kodifikacijam;19 tako ga najdemo v prvih osnutkih avstr. obč drž. z. in pruskega obč. dež. prava. Svrha preambule je bila, da je označevala ratio legis, da je —-kot se izraža Benthaim20 — služila sodnikom za busolo. Po tem svojem svojstvu se približuje preambula materialijam, vendar se od njih razlikuje v svoji povezanosti z zakonom, katerega sestavni del je. Nadaljna trditev Angelesca, da je
Ereambula docela izginila iz modernih zakonov, ni točna. . 1955. je nemška zakonodaja n. pr. v Reichserbhofgesetzu — podobno tudi v zakonu o oporokah in dednih pogodbah iz 1. 1958 — povzela ta sistem, obenem pa uvedla novost, da objavi poleg obrazložitve namena, ki ga zasleduje zakon, še miselne osnove zakona (Grundgedanken).
4. Po pregledu različnih primerov uvajanja v civilnopravne zakonike si zadajmo sedaj nalogo, ugotoviti, kakšen je odnos programskih stavkov najnovejših ideološko usmerjenih kodifikacij nasproti obravnavanim tipom pravni splošnega značaja.
Prvo, na kar moramo opozoriti, je, da smo o sistemu uvodnih določi) in o sistemu splošnega dela govorili kol; o tipičnih načinih razporeditve pravil splošnega značaja v civilnopravnih zakonikih. Tudi programski stavki spadajo med pravila splošnega značaja in brez njih niso niti kodi-fikacije, ki jih ne moremo smatrati za ideološko usmerjene.21 Bistvena razlika je v tem, da jih te ne obravnavajo kot posebno zvrst pravnih pravil splošnega značaja.22 23 V pogledu razvrstitve ostalih pravil splošnega značaja sledijo tudi ideološko usmerjeni zakoniki temu ali onemu tipičnemu sistemu.24
dela, je odvrnilo redaktorje od zamisli, uveljaviti tak sistem tudi v Predoisnovi. Gl.: Obrazložen je §§ 1—319 .'Predosnove grad, zak. za kr. J., 1939, 7).
10 Tako Angelesco, gl. op. cit. v prip. 9. pod 146, 562.
20 Gl.: Traite de legislation civile et penale, Bru\elle:s 1840, t. I, p. 250. (Nav. po: Angelesco, op. cit. v prip. 9. pod 246, ref. 2, 562).
21 Gl. n. pr. določbe §§ 7, 'J6, 18, 39 o. d. z.
22 Njih postavitev v prvi člen uvodnih določb — prim. Zivilgesetz-buch vom 27. Januar 1937, Ausgabe des lettischen Justizminsteriums, Riga, 1937, Vorvvort, 2 — jih še ne dviga nad raven ostalih pravil splošnega značaja.
23 V osnutku nem. ljudskega zakonika so sicer pod Grundregeln uvrščena tudi pravila, ,ki so običajna v uvodnih določbah, vendar so programski stavki zbrani v posebnem pododdelku z naslovom: Grund-satze des volkischen Gemeinschaftslebens.
24 Novi italj. civ. zakonik in Osnova prinašata pravila uvodnega značaja v stereotipni obliki, medtem ko jih osnutek nem. ljudskega zakonika prinaša kot Grundregeln lato sensu.
Osnovne določbe v zasebnopravnih kodifikacijah.
131
Kar se preambule tiče, zavrača Hedemann njeno vzpo-rejanje s programskimi stavki iz razloga njene uporabe pri manjpoimembnih zakonskih tekstih.25 Pri kodifikacijah preambul res ne bomo našli, ali v objavi načelnih misli, ki so vodile zakonodavca pri izdaji zakona, je nekaj, kar je lastno tudi novejšim zakonikom.26 Kar loči preambulo od programskih stavkov, je to, da se preambula omejuje zgolj na podajanje motivov zakonika, medtem ko so programski stavki oblikovani kot določbe zakona, ki naj služijo razlagi vsega njegovega besedila.27
Sumim ari a in marginalne rubrike so docela nekaj drugega, kajti one služijo predvsem, da olajšajo pregled zakonito vi h določb.
5. Splošnih pravil programskega značaja) nismo našli — izven omenjenih ideološko usmerjenih kodifikacij — v nobenem sveto vnoznanem civilnopravnem zakoniku; zato je toliko bolj presenetljivo, a ko jih odkrijemo v balkanski zakonodaji. Vsebujeta jih namreč uvodni del Medželle in zaključni del Bogišičevega črnogorskega imovinskega zakonika.
Medželle je del šerijatskega prava, ki je bilo v leti h 1856. do 1867. kodificirano v zbirki zakonov Dustur. Uvod v Medželle, obsegajoč 100 paragrafov, sestoji iz dveh delov: prvi je namenjen opredelitvi in razčlenitvi prava, drugi občim pravnim pravilom. Dejstvo, dai so bila ta pravila črpana iz izrekov, zbranih v Koranu,28 nas seznanja z njihovim značajem in njihovo funkcijo v zakoniku.
Bogišič, ki je pričel s pripravami za sestavo Imovinskega zakonika v letu 1873, je imel priložnost, poznati Medželle;29 vendar očituje to, kar je on uvrstil pod 8. razdelek šestega dela črnogorskega zakonika (§§ 987—1051), samostojno vrednotenje pomena stavkov načelnega značaja. V razliko od pravnih pravil Medželle, ki zahajajo mestoma v kazuistiko, ne izgubijo Bogišičevi pravni reki v nobenem
25 Gl. op. cit. v prip. 6. pod 9, 29.
26 Preambule imajo svoje početke v državnih listinah — diplomata. Boilj ka.kor v civilnem pravu se zato še danes uporabljajo pri pogodbah na področju meddržavnega prava. (Gl.: Liszt, Das Volkerrecht, 12. Aufl., Berlin 1925, pod f 31 - III, 251).
27 Preambula Reichserbhofgesetza, ki sicer vsebinsko že povsem nalikuje programskim stavkom (gl. pod 3 in fine), ostaja tehnično kljub temu še tipična preambula.
38 GL: Begovič, Šerijatsko bračno pravo, 5 si.
29 GL: Blagojevič, Kratka paralela izmedu uvodmog dela Medela i završnog dela Bogišičevog crnogorskog imovinskog zakonika, Arhiv za pr. i društv. nauke, Jcnj. LIH, 1938, št. 1—2, 83.
10*
132
Osnovne določbe v zasebnopravnili kodifikacijah.
primeru svojega temeljnega značaja. Ta njihova lastnost in pa jasnost, s katero so nam podani, pričata tudi o Bogi-šicevi razgledanosti v rimskem pravu.30 vedeti moramo namreč, da imajo tudi Digeste na koncu naslov, pod katerim so razvrščena na različne pravne ustanove nanašajoča se pravila.31 Smoter, ki ga zasledujejo pravni reki Imovinskega zakonika, navaja naslov razdelka sam, in sicer: objasniti namen in smisel zakona.
Primerjava Medželle in Imovinskega zakonika z novimi ideološko usmerjenimi kodifikacijami v pogledu iznašanja
da zamisel, nakazati tendenco določb, vsebovanih v zakoniku, ni nova. Izmed obeh precedentov vzdrži primerjavo zlasti Medželle, ki očituje samonikel in enoten filozofski koncept; za njena pravila velja to, kar pravi Hedemann za osnove nem. ljudskega zakonika, namreč, da služijo določeni ideologiji.32
6. Regulae generales v obravnavanem smislu so torej pravila, s pomočjo katerih kodifikacije, ki izhajajo iz svetovnonazorsko opredeljenih zakonodajnih zamisli, računajo z dejstvom, da so pravne oblike, posebno^ pa vsa tehnika civilne zakonodaje, danes že ustaljene, in prilagode za to prevzeto zasebno pravo svojemu posebnemu gledanju. Narava takih določb je splošna, zato se uvrščajo v zakonikih na mesta, ki jih zavzemajo pravila splošnega značaja. Posebna vloga, ki jim pripada, da namreč navajajo k določeno svetovnonazorsko usmerjenemu pojmovanju zakohi-kovih predpisov, pa jim daje še posebno kvalifikacijo z vidnim izrazom v poudarjeni oddvojitvi od ostalega zakonskega besedila.
Pojav takih pravil v kodifikacijah zasebnega prava se nam zdi spričo ustaljenih kodifikaicijskih oblik sicer nenavaden, je pa docela analogen pojavu Tazodetja osnovnih misli o nekaterih pravnih ustanovah, n. pr. o veroizpovedi, rodbini, lastnini, delu, sklepanju pogodb in si., med ustavnimi določbami. Tako Carta del lavoro ali temeljni stavki nem. ljudskega zakonika, kakor Deklaracija človečanskih pravic so dobile pobudo za svoj nastanek v določeni ideologiji. Značilno pa je, da se sedaj mesto njih objave spreminja. Izražanje svetovnega nazora v sklopu ustavnih do-
30 O vplivanju rimskega prava na stilizacijo Bogišičevih pravnih rekov nas poučuje Blagojevič v pod prip. 29. navedenem sestavku.
31 D. de diversis regulis iuris antiqui 50, 17, 1—211. '2 Gl. op. cit. v prip 5. pod 2 in fine, 38.
pravnih pravil
s k
odi do zaključka.
O psihologiji pričanja v sodnem kazenskem postopku.
133
ločb današnjim ideologijam ne zadošča več: one si hočejo zagotoviti neposrednejši vpliv na življenje. Skušajo ga doseči s tem, da uvrščajo norme o svojem posebnem gledanju na zasebne pravne ustanove neposredno v zakoniku o zasebnem pravu ali posebnim ureditvam namenjene posamezne zakone.