Štev. 40.
V Ljubljani, 1. oktobra 1909.
IL. leto
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h z» petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Terseglavizem.
„Nova krščanska morala!"
Pr. Terseglav.
Dolga je doba klerikalnih nasilstev in kruta bi bila sodba onega opazovalca, ki bi popolnoma objektivno motril klerikalno pravičnost in resnicoljubnost. Najgostejše blato in najgnusnejše izraze poleg najpodlejših sredstev uporablja, da ugonobi onega, ki bi se le upal dvomiti o njih pravičnosti in jim oponirati bodisi v najmanjši stvari.
Toda ni dovolj, da izrablja slučajno last nadvlade, ni dovolj, da izrablja ono, kar si je človeštvo postavilo, da ohranjuje red in deli enako pravico med vse člane človeške družbe — ne zadovoljuje se; ker naši klerikalci imajo premalo človeškega duha v sebi in jemljejo človeku tudi to, kar mu je dala narava in človeška družba že po vzgoji — jemljejo ugled in kradejo čast.
„Če te kdo krivo blati, ti je dolžnost, da se zagovarjaš — ker resnica ostane zmagovalka lažil" „če si spoznal, da si delal komu krivico, pokesaj se; a ne samo kes, temveč popravek krivice ti daje zadoščenje 1" Tako, prijatelj! Le zate ne velja to pravilo, ker ti praviš, da si bojevnik krščanske morale, a pustil si blato, s katerim si nas po krivici obmetaval, ležati na nas, dokler ni samo odpadlo nate. In ko ti dokažemo laž, da si sam to, s čimer nas obmetavaš, tedaj — obmolčiš. Potuhneš se, obmetavaš spet od druge strani nas in uporabljaš — še podlejša sredstva. Toda najpodlejše, kar si storil do danes, je to: „Da sam ateist, z ateizmom druge si blatil!"
Lahko bi teoretično pobijali vse napade klerikalizma na nas; ne bi bilo to težko, ker gradivo nam je tu tako ogromno, da bi vsak praktičen slučaj podprli z nebroj dejstvi. Lahko pa tudi rečemo, da ga ni stanu, ki bi bil ravno v tem oziru tako interesovan na početju klerikalizma bodisi v narodnem, kulturnem, demokraškem ali verskem oziru, kakor je to
ravno učiteljski stan. Vse te točke so tako omadeževane od klerikalizma, da kdor pojmi nje, pojmi tudi klerikalizem in ve, med katere škodljivce človeštva mu je prištevati klerikalizem.
Edinole to stališče nas navaja do tega, da branimo sebe, ker v resnici klerikalizem ni niti vreden, da nanj reagiramo, če nam je kaj svetega na tem mestu, nam je to šola, ki jo moramo varovati pred klerikalizmom, ako ji nočemo prizadeti sami zadnjega udarca. In od kje izvira ono rohnenje proti učiteljstvu, nego iz prepričanja, da preko učiteljstva ni mogoče priti do šolstva. Na najpodlejši način si pridobivajo ljudstvo zase; da nam na ostuden način jemljejo ugled in kradejo čast, da zbujajo s tem sovraštvo v ljudstvu zoper učiteljstvo in mu s tem onemo-gočujejo vsak dober vpliv bodisi v vzgoji ali šolstvu. In vse naše prizadevanje ostane brezuspešno dotlej, da ljudstvo [spozna, na kako brezstiden način mu je klerikalizem zapiral oči, da ni spoznalo resnice. — Spoznati mora ljudstvo to, kar je spoznala že druga inteligenca, a ne pripoznala.
Klerikalizem, ki je močna, mednarodna organizacija, in sicer politiška organizacija duhovščine, hrepeni po tem, da uveljavi vso politiško moč v ljudstvu in jo združi potem v lastnih rokah. — In nas ne motijo posamezni posvetnjaki, ki sicer delajo za klerikalizem in so navidezni voditelji klerikalnih strank, ker vemo, da jih je privedlo do tega le častihlepje in lastna korist in njim ne velevajo to, kar počenjajo lastni nagibi, temveč so odvisni isto-tako v početju od faktorja, ki stoji izven našega naroda in to, ker njim določuje meje.
S pomočjo klera izrabljajo posvetnjaki versko čuvstvovanje ljudstva v svoje politiške namene in s pomočjo posvetnjakov izrablja kler narodnost v svojo politiške namene.
Toda ne samo to, da izkorišča verstvo, hoče fanatizovati naše ljudstvo še na hujši način, s tem, da proglaša lastne moralne nauke
za izvirne, postavljene od našega izveličarja Jezusa Kristusa.
Popačiti hoče nauke svete vere, da jih še lažje izrabi v svoje politiške namene.
Kdo jo izrablja? — Klerikalec jo izrablja na podlagi klerikalizma in lastnega ateizma!
In ko smo jim ateizem dokazali in ko smo izrabljanje vere v politiške nameno dokazali — kaj so storili? Molčali so kot grob in se potuhnili kot vsak nepoštenjak, ter svoja lopovstva z blatenjem učiteljstva nadaljevali. Le neznačajnemu, v dnu duše izprijenemu klerikalcu je kaj takega mogoče.
Zadeli smo v ono točko, ki je za klerikalce zmagoslavno orožje, ki pa postane lahko tudi njih pogubonosni meč, če izdajo svoje notranje prepričanje in se pokažejo v pravi luči. Klerikalci, z načelom klerikalizma v svojih srcih, izrabljajo versko čuvstvovanje ljudstva v svoje egoistične in politiške namene, da pri vsaki stvari, ki gre za utrditev politiške moči klerikalcev, poudarjajo popolnoma neresnično, da gre le za utrditev vere, da se bojuje le za vero — a so se sedaj izdali.
In oni klerikalni kričači, ki dandanes največ kriče na Kranjskem o nevarnosti za vero, da so liberalci brezverci, da je učiteljstvo brezversko, da hočejo naprednjaki iztrgati ljudstvu vero iz srca, hočejo vreči Boga iz šole, hočejo uničiti cerkve itd. — ki urejujejo mladinski list „Mladost", ki je namenjen mladinski vzgoji v krščanskem duhu, na podlagi načel sv. vere; ki ustanavljajo in vodijo klerikalne mladeniške organizacije; ustanavljajo klerikalna izobraževalna društva; organizujejo srednješolsko dijaštvo ; snujejo klerikalna telovadna društva; ki pišejo in sodelujejo v uredništvu „Slovenca" — oni so ponavadi največji brezverci, so popolni ateisti.
Novo krščanstvo, nove nauke Krista oznanjajo! — kot absolutno resnico — ki je pa do danes še nihče ni slišal in ne čital — oznanjajo, da je Kristus ščuval in zbujal srd v
človeštvu do svojih nasprotnikov; da je zapo-vedal sovražiti in uničiti svojega nasprotnika Nova krščanska morala, novi nauki, nova vera — a ker je vera Krista, ker so nauki Krista edino zveličavni, moramo to novo oznanjevanje, ki nima niti sličnosti z nauki Zveli-čarja, imenovati protiveistvo in to obsojati tembolj, ker ga oznanujejo klerikalci, ki so, kakor pravijo, prvoboritelji krščanstva.
Novi Terseglavizem se širi v našem narodu. A ne, da bi ga oznanjali pri odraslejših ljudeh — ne, oni ga vcepljajo v srca mladine, da tu zamore pravi socialni duh Zveličarjevih naukov, da ga zatro v mladini in si vzgoje na podlagi nove morale strastne fanatike, ki pa bodo privedli človeštvo do najskrajnejšega van-dalizma in barbarizma. Toda igrajo se z nevarnim orožjem; zakaj opasno početje je zbujati v mladinskih srcih revolucionaren duh, ker lahko se zgodi, da si uniči mladina s tem svojo eksistenco, ako pa dozori v popolnega moža, potem se je bati, da njega hotenje ne postane nasilno in ni izključeno, da se znese ravno nad njim, ki je zbudil to čuvstvo v njega srcu, da se je brez prave podlage in pravega vzroka zbujalo v njem in se tudi razvilo.
Posnemajte izgubljenega sina; izprijenost, razuzdanost in uživanje slasti življenja," to je današnje geslo klerikalcev v obliki nove krščanske morale! Toda če premislimo, v koliko škodo je to oznanjevanje in opravičevanje dejanj slabejšega sina (Glej „Slovenca" št. 191) z ozirom na moralno vzgojo mladine potem moramo izjaviti, da on, ki je to govoril in potem napisal, ali ni pedagog in ni stvari preudaril, ali pa je popoln brezverec, ne zaupa v nauke Krista, jih hoče predrugačiti, da jih izrabi v svoje egoistično - politiške namene.
„če mladeniči greše v svoji živahnosti, pa posnemajte Kristusa, ki je povedal zgodbo o dveh sinovih, od katerih je imel oče rajši tistega, ki je, čimbolj je bil prej grešil v mla-
LISTEK.
Ob odkritju Volaričevega spomenika.
Spisal Janko Leban. (Dalje.)
Leta 1889. L
(Kratka vsebina: 1. Lucile Podgornikove ocena skladb. 2. dr. Lampe in njega list.)
Kozana 20./II. 89.
Dragi Janko I Po vrsti! Svakinja ne gre še v Ameriko, torej tudi jaz ne še v Ljubljano 1 Kedar poj-dem, naznanim Ti že.
Štorklj a obdarila naji je z lepo deklico — Bogomilo — dne 8./I. opoldDe. Zdrava sta mati in dete. Kaj še rata, to ne vem — vse je v božjih rocih! Kdo stavi naravi meje ?! Skušaj tudi Ti kaj „zmohati" — saj zdaj tako še ne veš prav, kako je zakon — sladak(l). Čestitam Ti zopet k „Iskricam". Vspeh dosegel si duševno in materijalno.
Tako je prav: Nadaljuj ! Želim Ti veče sreče s Tvojim pisarjenjem, nego jo imam jaz
s svojo lajno. Da so pa naši kolegje (osobito taki, koji nosijo „kolegijalnost" vedno na jeziku) res zelo nekolegijalni, to skušam sam. Kritikovati hoče vsak — osel, nasprotujejo ti na vse načine; ako nočejo podpirati, da bi vsaj ne podirali. Oštej jih! — Lucila*) mi je skladbe vrnila osebno. Bil sem parkrat pri njej, res, dopada mi nje odkritosrčnost in sili me ceniti nje muzi kalno znanost in vednost, sosebno glede klavirskih del. Spisala si je opazke — za kritiko — o vsakej skladbi po-sebe, (poslal sem jej bil 10 Opusov) namreč o moških zb — mešanih zb — samospevih in klavirskih skladbah ter „Od železne ceste". Meni pa je dala — tudi za javnost — nekako splošno oceno. Naj Ti naveden nekaj stavkov:
— To pot mi je možno z veseljem poročati o najnovejših skladbah V. Skladatelj bil je jako marljiv. .. Čeravno je v tej zbirki lepo število skladeb, vendar je prav malo takih, ki bi ne kazale očitnega napredka. Melodije so pristno glasbene, nekoje take, da se jim ne more vstavljati ne uho, ne srce. Po-sebe mi je še poudarjati, da kaže V. v teh delih prednost, ki me doslej ni še razvadila
*) Podgornik-Tolomei.
drugod pri Slovencih: Spremljevanje povzdiguje nad jednolične figure. . . Spremljevanja so prav srečno iznajdena in celo slikovita. Klavirske skladbe se ne dajo pretežko izpeljati in so napravljene za raznoteri okus. — Meni ni znano pri Slovencih nobeno delo, ki bi bilo podobno komadu: Od žel. ceste. To je opereta „in nuce". Cela priredba se je nad vse posrečila, tekst je ilustrovan s prav srečnim humorjem. Ni mi možno verovati, da izvršba komada ne bi dosegla sijajnega uspeha. Ne morem se vzdržati, da bi kar nujnejše ne opozorila čitalnic na ta komad, jaz menim, da ni občinstva, ki bi originalnega komada ne odobravalo z najtoplejšo pohvalo. — Želeti je samo; da bi imela poročevalka mnogokrat priliko, soditi o glasb, napredku pri Slov. tako ugodno, kakor je možno pri teh najnovejših delih Volaričevih.
Hočeš še bolj laskave ocene? Ponosen sem na svoje skladbe — toda, dragi mi, samo edino ponosen. Saj veš, kako je z muziko pri nas. Pisal sem Giontiniju glede izdavanja, oziroma založitve svojih del (se vč, poslal sem mu i oceno Luc. Podgornjkove) — a niti odgovoril mi ni. Glasb, matica pa jo tudi kako obrne, da nič mojega ne izda. Jaz tudi ne
morem tiskati v lastno škodo — naj tedaj skladbe doma v kotu s pohvalno oceno vred — plesne!
Opomnim pa Ti še, da sem marsikaj novega napravil, kar ni tudi Lucila še videla, kar bo pa še večje vrednosti. Uboga slovenska glasba! Potrpimo!
Cesar Jožef je dal nekemu vrlemu vojaku penzijo potem, ko mu je krogla odbila — čeljust. Vojak reče: Dokler sem imel zobe, stradal sem, zdaj ko ne morem več jesti, dajejo mi še-le kruha. Ali ni z nami enako?
Kje so naši mogočni narodni voji (tako pravi Levstik, ne pa: voditelji) — kje naši pravični „naprejpostavljeni"? Neka vrag . ..?
Od gradiškega slavca ne vem nič — na dve pismi nisem dobil odgovora. Nameravam ga obiskati v dan zborovanja našega „učit. dr." t. j. 7. marca. Ali si Ti obiskal Kavsa. Vrl dečko! Pozdravi ga zame !
Veseli me, da se potezaš zame tudi javno. Da si g. Dr. Lampetu pisal o meni, zahvaljujem se Ti srčno. Pisal mu bom o stvari, toda s pogojem, da mi vsako novo skladbo pošlje v pretres. Saj on dobi menda vsako novo knjigo ali skladbo kot urednik listov. Meni pač ni mogoče vsega kupovati,
dostui lahkomišeljnosti, tembolj pozneje delal za očetovo hišo — dočim mu je bil tisti sin, ki ga je vedno ubogal in vse izvrševal v slepi pokorščini, manj ljub!" Tako je govoril voditelj mladine g. Terseglav v Mirnu dne 20. avgusta 1909. 1. — Taka moralna vzgoja! Ees, edinole mogoč produkt klerikalnega filozofa, ki nima v sebi niti trohice vzgojnega preudarka, da ne uvideva, v kako demoralizacijo privedo lahko mladino taki nauki in taki zgledi. Uči-teljstvo pozor! Ne daj na tako nesramen način demoralizovati naše mladine, nastopite vedno s skrajnimi sredstvi, ker ta človek ni le de-moralizator mladine in oznanjevalec nove vere izkvarjenega krščanstva, s tem da hoče izpodriniti ljubezen do sovražnikov in jo nadomestiti s strupenim sovraštvom — on je demagog, in polega tega popolen brezverec, ateist!
Mladina postane narod, in gotovo ni tako naivnega človeka med nami, ki bi upal, da se v polni meri izprijena mladina poboljša in ustvari kdaj polnoštevilno dober narod.
Pozor, učiteljstvo obmejnih dežela! Ti ljudje niso zadovoljni, da zastrupljajo naše ljudstvo in mladino po Kranjskem; s krivo vero hodijo tudi preko mej, hodijo na Primorsko in se s svojimi brezverskimi nauki iz-kušajo uveljavljati tudi na Štajerskem. Javno si upajo oznanjati popolnoma novo krščansko moralo, nove nauke, ki nimajo niti trohice slič-nosti z onimi Krista — oni oznanjajo jpopol-* noma novi Terseglavizem.
Oni izrabljajo socialni {duh Zveličarjevih naukov, da se okoristijo samega sebe, da si napolnijo svoje žepe in želodce, a izmozgavajo pri tem naše ljudstvo, ki živi v mnenju, da to, kar stori zanje, bo všteto njemu v zveličanje in da opravlja s tem dobrodelne namene.
Toda mi, ki poznamo dušo tega oznanje-valca „nove krščanske morale", se ne čudimo njega početju, ker z njim vsi klerikalci nimajo niti trohice vere v krščanstvo, nimajo niti trohice vere v Boga in pristnost naukov njega sinu — Krista.
Priobčili smo v „Obrambnem v e s t n i k u" našega lista štev. 37. pod naslovom „G. Terseglav" in „Da izvajamo konsekvence na podlagi klerikalnih načel" dve notici, ki sta jasni priči brezverstvu — ateizmu g. Terse-glava in obenem vseh klerikalcev boljše vrste, na kateri se ni upal g. Terseglav niti črhniti in je z njim molčala vsa klerikalna javnost.
Konštatirali smo brezverstvo teh ljudi na podlagi njih lastnih izjav. — Vse molči — ne upajo si na dan !
Tako je, če se klerikalcu dokaže brezverstvo — potuhne se in molči, da o tem ne bi zvedela širša javnost.
In sedaj pride ta mož in izjavi, da bo spisal v zagovor svojemu govoru v Mirnu celo brošuro — ko smo vendar že popolnoma jasno dokazali, da je on sam istotako brezverec, kakor je bil brezveren ves njegov govor v Mirnu, in ni niti črhnil na to!
Trseglav, ateist prve vrste, in ljubljanski škof, prevzvišeni gospod Anton Bonaventura Jeglič, pripuščata, da se pišejo zagovori in vzgojuje mladina po takih brezvercih, ki javno oznanjujejo krive nauke — pokvarjeno kr-
treba pa imeti vse pred seboj, da človek ve, kaj in kako. Kaj ne? Njegov list sem naročil, dopada mi osobito letošnji.
Kaj delam? V Kozani plešejo vsako nedeljo — no, potem šuma in hruma ne manjka. Godem in skladam vedno — to in šola, pa je dela dovelj. Stanko, čvrst deček mi je v veliko veselje. Časih grem na posete k prijateljem, pa „pasa cajt". Pijem ga po kapljici, to je tudi nekaj. Soboto 23. t. m. ob 6. uri zvečer bo imelo braln. društvo ples — sviral bo krminski septet. Nadejam se veselega večera, „Debeli četrtek" oženimo „Slov. Jez." s Ciril-Metodovo podružnico" v Biljani, bo prijeten popoldne. Na debelenco" bo v Cerovem „beseda*, pri kteri imam govor, tedaj zopet lep dan.
Na pust bom plesal, „da se bo kadilo" — no, potem je post. Vidiš, da ni tako napačno življenje pri nas. Seve — cvenka ni nikdar dovelj! Upam pa dobiti v kratkem podporo od okr. šol. sveta. Tudi ne bo napačno. Kaj pa Ti? — Kaj soproga? Kdaj se vidiva? Pri zborovanju v Šenpetri 7./III.? Odgovori.
ščansko moralo in vse to pod patronanco prvo-boriteljev vere!
G. Terseglav! Vaše besede, ki ste jih izgovorili dne 25. marca 1908. 1. in smo jih priobčili v svojem listu štev. 37., pričajo dovolj jasno o Vašem notranjem verskem prepričanju in ateizmu — ne potrebujemo nikakih zagovorov kar se tiče Vašega krivoverskega govora v Mirnu, ker vemo, da bo brošura ali pisana v duhu, ki ne odgovarja Vašemu notranjemu prepričanju, ali pa nov izbruh Vašega protikrščanskega mišljenja in nova slika Vaše duše.
		
mmmmmmmmm		HI
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca septembra K 184.441*27.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne nre: Vsak četrtek od V,2.—V« 3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Nepristranost na deželni meščanski šoli v Celju.
„Narodni Dnevnik" piše: Bavnatelju Paulu ni dala letos pri vpisovanju učencev na deželno meščansko šolo v Celju miru politična žilica. Ako se mu je zdelo, da kateri dečko ni vedel gladko nemški, ga je takoj zavrnil in delal svoje opazke. Mi g. ravnatelju odločno povemo, da je deželna meščanska šola v v Celju namenjena Slovencem in Nemcem in da torej ne gre neopravičeno zavračati slov. dečkov, ki so sicer, kakor kažejo učni uspehi, zmeraj pridnejši in boljši kot nemški. Tako postopanje deželnega uradnika proti domačemu prebivalstvu je, milo povedano, nesramnost.
Nadalje poroča isti list:
Z ozirom na našo notico o zgorajšnji zadevi smo po daljši informaciji dognali, d a je bilo res precej slovenskih dečkov zavrnjenih, da pa je tudi več nemških dečkov iz nemške mestne ljudske šole padlo pri sprejemnem izpitu. Zaradi tega se ne more govoriti o kaki pristranost pri sprejemu na deželno-meščansko šolo, kar s tem vzamemo na znanje. Pač pa je res, da moramo tembolj zahtevati slovensko meščansko šolo, ker veliko slovenskih dečkov ne more priti v to deželno meščansko šolo edinole zaradi slabega znanja nemščine.
Opomba uredništva : Ta zahteva je popolnoma opravičena! Slovenska mladina v slovensko šolo!
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
želi ter v ime svoje in Francke srčno pozdravlja Tebe in gospo ves
Tvoj	Drejc.
Zvonček dobiš v teku enega tedna! Res! II.
(Kratka vsebina: 1. Obisk pri Gregorčiču. 2. Spisi hu-moristični Volaričevi.
Dragi Janko.
Pričakoval sem Te v Št. Peter, a zaman. No, povedal si, zakaj nisi prišel. Ze Kavs mi je pisal, da si bil pri njem, kar me jako veseli. Menim, da si bil zadovoljen v Šmarji. Tudi prav praviš, da je Kavs blaga duša. Ni duhovit in niti kak odličen talent, toda odkritosrčen, dober fant. čudim se pa, da se Ti je zdel tožen. Navadno je on jako vesel, smeje se iz srca — jaz se vedno smejem njegovemu smehu, kedar sva vkupe. Morda se je izpre-menil, kar se nisva videla. Kdo ve, kaj človeka večkrat tare ?! — Poljšak je vrl narodnjak, značaj njegov mi dopade ; prikupil se mi je takoj prvi dan, ko sva bila s Kavsom pri njem. — Kar praviš o „krasotici" — to Ti verujem, saj se je i meni zgodilo tako. Škoda, da je navezana taka ženska na ono — tnalo!
Dr. Lampetu nisem še nič pisal, a mu
Narodno obrambno delo.
Na shodu narodno-radikalnega dijaštva v Ljubljani je poročal jurist Brunčko o narodnem obrambnem delu.
Podajemo tu glavne točke:
Kakor hitro smo se zavedali Slovenci svoje narodnosti, smo prišli v konflikt s svojimi sosedi. Enakopravnost je za Slovence samo na papirju. Da morejo še uspešnejše nas pritiskati, so ustanovili Nemci svoj „Schulve-rein", ki se je — spočetkoma navidezno samo kulturno društvo — kmalu prelevil v germa-nizatorsko organizacijo. Kmalu na to je nastal v Berlinu „Alldeutscher Verband", centrala po-nemčevanja, odkoder se vsako leto siplje k nam po 200.000 nemških mark. Potem so zrasla gospodarska društva: Bohmerwald-Bund in Siidmarka. Nemcem so se ustavili prvi Cehi s svojo „Šolsko Matico" ter „Severočeško" in „Pošumavsko jednoto", društvom „Komeusky" itd. Potem so prišli avstrijski Poljaki in nazadnje Slovenci b svojo „Družbo Cirila in Metoda". Slično društvo imajo Hrvati v Istri.
Beferent govori nato o nedostatkih našega narodnega obrambnega dela Cirila-Meto-dove družbe, ki ne zadostuje več, ne more paralizirati delovanja „Siidmarke". Za vsako posamezno posestvo se je treba bojevati. Za teritorijalen boj gre. Povsod se decentralizira narodno obrambno delo, nastajajo podružnice z lastno iniciativo. Voditi je treba natančno statistiko, izdelovati mape. Skrajni čas je, da se tudi mi bolj v tem delu organiziramo, saj je manjšinsko vprašanje za nas eksistenčno vprašanje. Tudi mi moramo hoditi za zgledom od drugod, tudi mi moramo ustanavljati „Narodne svete", sestaviti načrte narodnega obrambnega delovanja, le na ta način bomo dosegli sistematičnih in trajnih uspehov. Ideje narodne obrambe se moramo oprijeti vsi brez razlike stanu in prepričanja. Voditi moramo natančen pregled nad svojo in nasprotnikovo silo, študirati moramo podrobno izseljevanje in priseljevanje našega nasprotnega življa in polagoma pripraviti vseslovenski narodni svet. Naša rešitev je edino-le v intenzivnem smotrenem in skupnem delu.
V debato so posegli številni udeležniki shoda. Hawzik je omenjal češkega narodnega obrambnega dela. Dr. Fettih-Frankheim je go-voril o ljuskem štetju in je priporočal privatno ljudsko štetje. Potovalni učitelj Ante Beg je pozival k sodelovanju pri sestavi narodnega katastra.
Nato je prevzel besedo tehn. Mačkovšek, ki je referiral o statističnem problemu Slovencev. Podlaga njegovega referata so pred vsem štetja centralne statistične komisije. Ta štetja niso povse pravilna. Če hočemo govoriti o napredovanju in nazadovanju Slovencev, se moramo ozreti na druge narode v Avstriji Re-zultat tega primerjanja za nas ni razveseljiv, je skoro obupen. Slovani smo relativno najbolj padli, posebno 1. 1900. Kje tiče vzroki?
Imamo število otrok do 10 let pod nor-malo. Da se Slovenci tako malo množimo, so vzrok slabe gmotne razmere. Najbolj smo nazadovali na Primorskem, potem na Štajerskem in na Koroškem, edino na Kranjskem je prirastek.
bom v kratkem. — čestitam vnovič k dobremu uspehu z „Iskricami", ter me veseli, da si se oglasil tudi k „Družbi sv. M."
Tam lehko uspešno deluješ, osobito ker se mi zdi, da znaš pogoditi stvar v ljudskem duhu in priprostemu narodu umljivo in primerno. A tudi plačajo Ti, ako sprejmejo — pa bo Janko pohajkoval o počitnicah. Dr. Sketa visoko cenim. Poznam ga iz njegovih spisov v Kresu.
Zdaj pa kaj o meni. — Šel sem bil pe-pelnično sredo skozi Renče na Gradišče. Gregorčič me prijazno sprejme. Ostal sem pri njem do zjutraj ter sem potel, šel k zborovanju v Št. Peter.
Pila sva do punetum polnoči izvrstno kapljico in se pogovarjala o mnogočem. Da je bil ta večer zelo lep in prijeten, ni mi treba posebno povdarjati. Zvedel sem marsikaj zanimivega. Glavna stvar pa je bila ta: Pesnik mi je pisal že teden dni poprej, da mi hoče priskrbeti I. mesto na šoli družbe sv. Cirila in M. v Trstu, ako bi hotel sprejeti to službo. Odgovoril sem: da. Na to je on pisal v Ljubljano voditeljem družbinem in Ti so bili s tem zadovoljni, rekel bi veseli.
Pri Simonu imel bi jaz izvedeti razmere
Velika rak-rana je izseljevanje, vzame nam najboljših ljudi. Kdor se vrača, pride bolan, star in nikomur več ne more koristiti. Izgubljamo ljudi in zemljo. Bojevati imamo tri bitve; ob Dravi, v mestih in ob morju. Nismo pa pripravljeni. Referent se nato peča z razmerami v posameznih krajih. Zavedati se moramo svoje sile in potem pridemo do velikih manjšin v Gradcu in Celovcu ter do slovanske večine v Trstu. Verujmo v bodočnost našega naroda.
Klerikalci v Belgiji!
V	Belgiji so klerikalci 25 let na krmilu državne upraye. Takoj 1. 1884. so odpravili liberalni šolski zakon iz 1. 1879. L. 1885. je izginilo izmed 1933 državnih ljudskih šol 877, zato pa je dobilo 1465 duhovniških pravico javnosti. L. 1902, je bilo na šolah 3708 neizprašanih učiteljev, danes jih je že okolo 4500. Samo od leta 1902. do 1905. je vstopilo 390 izobraženih ljudi v šolsko službo. V treh letih se je število učiteljev-duhovnikov povečalo od 8696 na 10351, to je za 19%, In kaj uče ti ljudje? Samo veronauk, življenje svetnikov in utrjevanje v veri, dočim se drugi predmeti zanemarjajo kot docela odveč in brezverski.
V	Belgiji še danes ni šolske obveznosti. V nekem bruseljskem predmestju ne pohaja šole izmed 10.671 otrok med 6. in 12. letom starosti celih 3200! V vsi Belgiji je nad 150.000 otrok, ki nikdar ne vidijo od znotraj šolel Najslabše je v flemskih provincah, kjer je najmočnejša trdnjava prave vere. Pri naboru 1. 1906. se je tam izkazalo, da je izmed 1000 nabornikov bilo jih je le 84, ki so izdelali ljudsko šolo, 180 jih je pa bilo, ki niso znali ne brati ne pisati. Za dva odstotka je šla izobrazba ljudske šole nazaj v petindvajsetih letih.
Take razmere so klerikalcem všeč, zato pa jim je toliko ležeče na tem, da bi povsod dobili vso oblast v roke in da bi ljudstvo ostalo v nevednosti, ker le v kalnem morejo klerikalci ribariti, kakor in kolikor se jim ljubi.
Društvo „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steier-marks"
YI1. obdni zbor.
Ta se je vršil dne 11. septembra t. I. ob 9. uri dopoldne v Ferdinandeju v Gradcu. Udeležilo se ga je 130 članov in mnogo 'gostov. Zborovalce je pozdravil predsednik Slana, tajnik Eichmeyer pa je podal poročilo o zadnjih dveh letih. Iz tega posnemljemo: 18 članom se je izplačalo 25.920 K (proti 23.500 kron v istem razdobju prej.) Skupna vsota izplačanih podpor znaša okroglo 100.000 kron, čeprav društvo obstoji šele 131/, let. Rezervni zaklad je narastel nad 10.200 K. Upravni stroški so znašali le 4 4 % vplačanih doneskov. Število članov ni zaradi slabega gmotnega stanja članov in iz drugih vzrokov posebno
Dalje v prilogi.
natančneje. Bazvidel sem da bi imel lahko čez tisoč dohodkov na leto. Vse prav in dobro. Toda 2 stvari sta me motili:
1.)	V slučaju bolezni (kdo ve, kaj iu kdaj zadene človeka?!) ne bi imel plače. (Zlodja, saj bi moral potem skočiti v morje!)
2.)	Mesto bode sčasoma, morda celo v kratkem prisiljeno vsled postave sprejeti to šolo v svoje področje — a kdo me zagotovi, da obdrži mestno lahovsko starešinstvo tudi učiteljsko tedanje osobje. Nobeden ne. — No, zato pa nimam velikega veselja do omenjene službe, ker — dasi dobra — ni gotova. A bolje „malo, pa gotovo", nego veliko nestalnega. Ali nimam prav?
Sicer pa mislijo gospodje v Ljubljani še zdaj, da pojdem v Trst ter pričakujejo mojih dokumentov — kajti rekli so mi, da gotovo dobim, naj le vložim prošnjo, četudi je termin razpisa že pretekel. Tudi so zadovoljni, da bi nastopil šele s prihodnjim šolskim letom, ne kakor je bilo rečeno: o Veliki noči. — A jaz ne grem. čakal bom pa druge „sreče". Morda je Bog odločil tudi meni kako zrno dobrote; čakajmo!
V „Soči" si bral, da „me izgube". To je pisal Žnidarčič, ker je zvedel o omenjeni
Priloga k 40. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 1. oktobra 1909.
naraslo. Društvo je popolnoma utrjeno in daje za povprečnih malenkostnih letnih 21 K zaradi cene uprave in varčnosti obsmrtnih podpor pa približno 1500 K. Poročilo poživlja končno, naj se vse štajersko učiteljstvo oprime tega prepotrebnega društva. Temu pozivu se pridružuje tudi še učitelj Kaspar iz Gradca.
Blagajniško poročilo poda nadučitelj Sturm. Navaja zgornja števila ter poudarja, da sta red in natančnost v knjigah naravnost vzorna. Posebno naglaša progresivni narastek rezervnega zaklada. Blagajniku in predsedniku se izreče odveza.
Obsmrtni doneski se določijo na 2 K, upravni doneski na 1 K. — V odbor so bili enoglasno izvoljeni: nadučitelj Ivan Slana, predsednik; učitelj Josip Ortner, podpredsednik; učitelj Julij Eichmeyer, tajnik; nadzornik Eerdinand Tremel in dež. poslanec Anton Otter, odbornika; namestnika: nadučitelj Alojzij Lux in učitelj Alojzij Kaspar; pregledovalci računov: nadučitelj Emanuel Sturm, nadučitelj Edvard Grill in gospa Ida Schellauffova, namestniki: Alojzij Hammer, Viljem Petrič in Adolf Trainko.
Odbor je predlagal izpremembo pravil. Najvažnejše izpremembe se tičejo sprejema učiteljskih žena, katerih možje ni§o člani; olajšanja sklepanja občnih zborov z zmanša-njem števila v to potrebnih članov, poostrenja določil glede na zanikrne dolžnike; končno znižanje določil mlajših pristopnikov in enakomernejše razdelitve teh doplačil sploh. V debati so govorili člani Gandorsky, Oberhammer in Brattnsiewicz. Izprememba pravil obvelja.
Sprejeta sta bila še ta dva predloga: 1. Vsak mesec naj se objavi v učit. listih, če se je pripetil kak smrtni slučaj ali ne (predlagal Gandorsky). 2 Vsak član dobi vsako leto izkaz svojega blagajniškega stanja, ako je kaj dolžan.
Zborovanje je trajalo dve uri.
Učitelj in svinjski pastir.
Virjanske „Hrv. Nov." prinašajo sijajen primer, kako je danes na Hrvaškem bolje biti svinjski pastir nego učitelj. Stvar je resnična in jo tudi mi objavljamo, ker se tudi Sloveniji tako krasno poda!
Učitelj F. B. v D. M. občine Našice je kupil sedmero praset. Ker v vasi še ni uvedeno skupno pastirstvo, ki zaradi raztrosenosti pašnikov sploh ni možno, pase učiteljevo čredo pastir nekega kmeta. Ko je učitelj čez tri mesece svojo čredo prodal, pozove svojega pastirja, da mu plača.
„Koliko zahtevaš mesečno za komad, ker si pasel ?" vpraša učitelj svinjarja.
„35 krajcarjev, gospod" — odgovori
pastir.
Učitelj: „Si li kdaj obiskoval šolo?"
Pastir: „Nisem, gospod!"
„Pa vsaj znaš, koliko mesecev ima
leto ?"
„Znam, gospod, dvanajst."
„Vidiš," nadaljuje učitelj, „ko bi ti čuval 100 svinj in za vsako dobil na mesec 35 kr., bi dobil na leto za onih 100 komadov 420 gld. In vidiš, ti me pri vsaki besedi imenuješ gospoda. Jaz sem učitelj in čuvam in učim 150
stvari. Jezilo me je, da je tako naglo objavil to negotovo novico. — Zdaj bodo razpisane službe v našem okraji; prosi sem-le! Jaz ostanem menda še v Kozani.
Zdaj sem izpolnil Tvojo željo: prepisal sem Zvonček. Le igraj in poj ga: besede so Tvoje, napev pa moj; tedaj so zjedinjeni v njem čuti naji obeh. V teku dveh mesecev nameravam izdati zvezek skladeb. Dne 12./1X. bomo imeli v Kozani „veliko besedo s plesom". Ali prideš ? Skušaj 1
Tu sem priložil tudi moj šaljivi govor: Srce, kojega sem govoril pri Jezovi zabavi v Biljani. Preberi, boš videl, da imam tudi „en kos humoristične žile". Pri priliki vrni mi spis, ker hoče Žnidarčič 3 moje šaljive govore natisniti v posebnej knjižici. Kaj se Ti zdi? Piši! — Pozdrav od soproge Tebi in gospej. Enako, ne, — še bolj pa Vaju pozdravlja Tvoj
Drejc.
(Dalje.)
otrok s temeljno plačo 400 goldinarjev. Po tvojem računu je torej boljše biti svinjski pastir ko učitelj." Pač res!
Srednješolski vestnik.
** Slovenski učni jezik na kranjskih gimnazijah. V „Edinosti" čitamo: Toliko dijaki, kakor profesorji na kranjskih gimnazijah so bili mnenja, da začne s tekočim šolskim letom tudi v višjih razredih pouk v slovenskem jeziku. V zadnjem hipu pa je deželni šolski svet prepovedal rabo slovenskih učnih knjig, ker jih ministrstvo še ni odobrilo. Deželni odbor je vložil proti prepovedi energičen protest. Bilo bi škoda izgubljati besede o škandaloznem postopanju vlade z nami Slovenci. Najprvo se je vlada izgovarjala, da ni slovenskih učnih knjig, a sedaj, ko smo trudom slovenskih profesorjev z žrtvami kranjskega deželnega odbora, vendar le dobili potrebnih učnih knjig v slovenskem jeziku, jih vlada ne potrdi! Pa naj potem še kdo reče, da se nam ne godi dobro v tej ljubi Avstriji!
** Nori vodja slovenske gimnazije t Celju je prof. L i 11 e g z državne gimnazije v Zadru. Bil je poprej v Sarajevu in je kakor se nam zatrjuje dober Slovenec.
** Umrl Je t Celovcu v jako visoki starosti zaslužni rodoljub, upokojeni c. kr. re-alčni profesor Tomaž S c h r e y. Pokojnik je svoj čas služboval v Ljubljani in je bil tam nekaj časa realčni ravnatelj, a nemška sapa je zapihala in moral je v Celovec. Pokojnik je bil starosta slovenskega kluba v Celovcu in v vseh narodnih krogih priljubljen in spoštovan.
* * Ljubljanski občinski svet je imenoval dosedanjega suplenta Antona Juga za profesorja nemščine na mestnem dekliškem liceju. Bil je to edini kompetent.
** Ravnateljem slovenskega učiteljišča v Gorici je imenovan dosedanji ravnatelj slovenskih oddelkov v Kopru, šolski svetnik B e ž e k. Tudi vsi ostali profesorji pridejo v Gorico.
** Škandalozne razmere na goriški gimnaziji. Letos se je vpisalo na gimnazijo v Gorici nič manj nego 710 dijakov. Naravno je, da so vsi razredi tako natlačeni, da profesorji in učenci komaj dihajo. Kako ozračje vlada v takih prenapolnjenih prostorih, si lahko mislimo. Tu se bije v obraz najprimi-tivnejšim načelom higiene. Zaradi pomanjkanja prostorov v gimnazijskem poslopju so nastanili dva oddelka višjih razredov izven gimnazije, in sicer v Strassoldovo palačo na trgu Sv. Antona, kjer pa ni niti potrebnih stranišč! Nastanitev nekaterih razredov daleč izven šolskega poslopja gotovo ni prikladna in posebno nadležna je profesorjem, ki morajo tekati iz enega poslopja v drugo. Vlada ima sedaj lepo priliko, da napravi konec tem nezdravim razmeram s tem, da sezida dve novi, modernim principom odgovarjajoči šolski poslopji, kamor naj ■) nastanijo srednje šole z slovenskim in italijanskim učnim jezikom posebe. Pametno bi bilo, da se spravi to stvar zopet v deželni zbor, kakor hitro bo zboroval. Ako nastopijo složno vsi poslanci, Slovenci in Lahi, se bo morala vlada končno vendar vdati.
** Na državni gimnaziji v Trstu se sme otvoriti en razred realne gimnazije. To pa velja sedaj le za 1. 1909/10.
** Jeze se ablturienti gimnazije v Also-Kubinu na Ogrskem, ker jih je pri naknadnih izpitih izmed 25 padlo 24. Izmed teh jih mora sedaj v oktobru 15 med vojake — na tri leta. — Proti vladnemu komisarju, ki je vodil izpite, so demonstrirali, in žandarme-rija ga je morala braniti.
Književnost in umetnost.
Popotnik objavlja v 9. številki to-le vsebino : 1. Dr. Jos T o m i n š e k: O napakah in pravilih slovenskega pisanja. — 2. Fr. Orožen: O domoznanskem pouku s posebnim ozirom na čitanje in razumevanje zemljevidov. — 3. Miro.Š i j a n e c : Konjunktivne ideje Tolstega. — 4. Zadravska: Ženska ročna dela v ljudski šoli. — 5. Anton Skala: Bazvoj šolstva v postojnskem šolskem okraju za vladanja cesarja Franca Jožefa I. — 6. Književno poročilo. — 7. Razgled : Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. — Priporočamo!
Slovenski zemljevid „Matice Slovenske". V popolnilo dosedanjim določitvam naj služi to-le; Ves zemljevid bo 91 cm širok in 125 cm dolg ter izide v 4 listih, Dobiti ga bo ali enostavno na papirju ali napetega n a p 1 a t n o ; za ta zadnji slučaj je zopet razločevati troje: a) vsak izmed 4 listov je nalepljen na dobro, sivkasto platno in je razdeljen na 16 delov (torej zložljiv, v žepnem formatu); b) vsi štiri listi se prilepijo skupaj na močno, belo platno, toda tako, da se da ves zemljevid zložiti v 4
dele (zemljevid bi se dal obesiti); c) vsi 4 listi se prilepijo skupno na močno, belo platno kot celota; vsak zemljevid dobi zgoraj in spodaj ličen lesen rob in obešalo. Napenjanje stane; sub a) 2 K 52 h (za vse
4	liste), sub b) 3 K, sub e) 8 K 90 h. — „Matica Slov." prosi p. n gg. poverjenike in odjemalce zemljevida sploh, da bi ji z naročilom obenem blagovoli javiti, ali in kako naj se poedinim naročnikom zemljevid prilepi. Kdor pošlje le 5 K (ozir., ako ni matičar, 6 K), dobi zemljevid enostavno na papirju; na to opozarjamo zlasti p. n. gospodo, ki so že naročili zemljevid in doposlali 5 K.
Dr. F r. 11 e š i č , predsednik.
UzgoJ čovjeka borca. Napisao Davorin Tratenja k. Cena 1 K, poštnina
5	vin. Ravno je dotiskana ta knjiga, ki se dobi pri pisatelju v Zagrebu, Prilaz 22.
Jubilej češke himne „Kde domov muj". Letos bo 75 let, odkar se je prvikrat pelo današnjo češko himno „Kde domov muj" od Frana Škroupa. Prvikrat je pel to pesem, ki je tudi pri nas popularna, basist Karel Strakaty dne 21. decembra 1834. Dve hčeri skladatelja živita še danes, ali v slabem gmotnem stanju, zato češki listi pozivljaja češka gledališča, naj omenjenega spominskega dne store kaj za njiju.
Kulturno delo.
+ Rnski knjigotržec Pavlenkov je
zapustil v svoji oporoki tako vsoto, da bodo oživotvorili 2000 knjižnic, ki bodo vsakomur brezplačno pristopne.
Politiški pregled.
*	Državni zbor. Ako češki deželni zbor ne bo mogel zborovati, potem skliče vlada državni zbor že na dan 4. oktobra, da naredi konec vsem deželnim zborom. Ako pa bi dež. zbor češki mirno delal, potem se snide državni zbor šele nekako 20. oktobra. Zborovanje državnega zbora bo trajalo tja do Božiča, seveda le, če ne bo obstrukcije, zakaj zaradi krize na Ogrskem ni misliti na sklicanje delegacij.
*	Lex Axmann-Kolisko. Izvrševalni odbor češke državno-pravne stranke je v svoji seji protestiral proti nameravani lex Axmann-Kolisko. V tem protestu se svari vlado, naj ne predloži zakona v sankcijo, ker v nasprotnem slučaju bodo Cehi razvili najskrajnejši boj proti vsaki vladi, ki bi to storila. — V dvorani dunajskega magistrata je sklicala „Siidmarka" protestno zborovanje proti češkemu življu na Dunaju in Nižjem Avstrijskem. Zborovalcev je bilo okolo 6000. Zbor je zahteval sankcioniranje lex Kolisko-Axmann. Ker zborovalci niso mogli vsi v dvorano, je ostali del občinstva zboroval pri glavnih vratih pod milim nebom. Vsi govorniki med njimi poslanec Weidenhoffer, so zahtevali sankcioniranje lex Axmann. Spre-ela se je tudi v tem smislu resolucija. Po zborovanju so priredili izprevod od mestne hiše po Ringu do Goethejevega spomenika. Neredov ni bilo. 300 rediteljev je skrbelo za red. — „Vaterland" javlja po informacijah iz najmerodajnejšega vira, da baron Bienerth vkljub sprejetemu dr. Luegerjevemu predlogu ne bo predložil Axmannovega predloga cesarju v sankcijo. — V deželnem zboru kranjskem sta stavila dr. Tavčar in prof. Jarc nujna predloga, ki govorita za uvedbo slovenskega učnega ezika v kranjskih šolah.
*	Shod nemške avstr. soc. demokracije se je dne 20. pret. mes. otvoril v Libercih na Češkem. Došli so 204 odposlanci raznih soc. organizacij, med njimi 48 drž. poslancev in 14 žensk. Prvi dan je bila sklenjena izjava simpatij štrajkujočim delavcem na Švedskem, nadalje protesti proti mučenju zaprtih revolucionarjev na Švedskem in na predlog dr. Adlerja protest proti silovitosti carizma na Ruskem.
*	Björnstjerne-Björson v Belgradu.
Veliki prijatelj Jugoslovanov,, norveški književnik Björn8on, pride začetkom prihodnjega meseca v Belgrad.
*	Avstrijski častniki v perzijski armadi. Potrjuje se vest, da je tačasni perzijski vojni minister pozval avstrijske častnike v perzijsko armado kot inštruktorje za iz-vežbanje pešcev in topničarjev.
*	Ogrsko. Iz Budimpešte javljajo: „Egy-etertes" prijavlja različne izreke prestolonaslednika najvojvode Franca Ferdinanda o ogrski krizi. Najznačilnejše je, da je prestolonaslednik baje rekel: Habsburška dinastija hoče dati na Ogrskem živečim narodom splošno in enako volilno pravico, a tisti, ki imajo na Ogrskem oblast v rokah, tega ne pripuste.
*	Nova trozveza na daljnem Vztoku. Iz Petrograda poročajo: Tu se pojavljajo glasovi za ustanovitev nove trozveze na daljnem Vztoku. V to zvezo bi stopile Rusija, Združene države ameriške in Kitajska. Predsednik Taft je baje za tako zvezo, ki ni bila — to je očividno — naperjena proti Japonski — „Novoje Vremja" opisuje položaj na skrajnem
Vztoku z najčrnejimi barvami. Neko pismo iz Vladivostoka, priobčeno v listu, prorokuje rusko-japonsko vojno za 1. 1910. Japonci se baje povsod oborožujejo.
*	Statistika smrtnih obsodb. Ruska glavna vojna uprava je izdala seznam statističnih podatkov o delovanju vojnih sodišč. Iz tega seznama je razvidno, da je bilo 1906. 1. 236 smrtnih obsodb, 1. 1907. že 620, 1. 1908. pa je naraslo to število na 1130. Največ obsodb se je izvršilo v Odesi, kjer jih je bilo 1. 1908. — 659.
*	Mladoturkl — nazadnjaki. Ko se je med turškim ženstvom počelo gibanje za moderniziranje kroja in se je o tem razmotrivalo, kako bi se verski predpisi najlažje prezrli, je prišla turška vlada, pa je vsako enako misel strogo prepovedala.
Obrambni vestnik.
Poziv. Obrambni odsek, ki se je ustanovil sklepom delegacije „Zaveze", se je konstituiral, V sedanjih časih učiteljskega preganjanja bo imel gotovo dovolj posla. Pritisk je provzročil protipritisk 1 Učiteljstvo, ki je ostalo zvesto, se strnjuje tem bolj, čim hujša je krutost naših nasprotnikov. „Vsak za vse, vsi za vsakega", je naša devizal
Ker bo treba marsikomu tudi z denarjem priskočiti na pomoč, je neobhodno potrebno, da zbiramo v ta namen prispevkov.
Poznamo miserijo učiteljstva in njegovo bedo; vemo pa tudi, da je požrtvovalnost njegova taka, da si bo vsakdo izmed nas — če treba — odtrgal od ust toliko, da bo z malim darom priskočil na pomoč svojim preganjanim tovarišem.
Ker s« letos redni prispevki članov „Zaveze" v ta namen niso določili, prosimo tem potom vsakega tovariša in v s a k o t o va r i š ic o , da blagovoli za obrambni odsek darovati mal prispevek.
Najbolje bi bilo, ako bi vsako učiteljsko društvo pobiralo denar in ga skupno poslalo „Zavezi".
Obrambni odsek.
% Obrambni odsek „Zaveze" se je ustanovil in koustituiral. Naloga mu bo ščititi in braniti učiteljstvo pred napadi, preganjanjem in pred krivicami. Obrambni odsek bo opozarjal tovariše na obrekovanja in sumničenja, ki se razširjajo po listih, ki jih morda dotič-nik, ki se ga tiče, ne bere; pomagal bo pre-ganjencem s svetom in dejanjem, po potrebi jim preskrboval pravnega zastopnika — kolikor bo možno — jim tudi v denarjih poravnaval gmotne škode. Do podpore obrambnega odseka imajo pravico edino le člani okraj. učit. društev, ki naj se obračajo nanj v vseh slučajih, kadar trpe preganjanja in krivice, ki izvirajo iz stanovskih, oziroma službenih okolščin; privatne zadeve so seveda izključene.
Vestnik.
Iz šolske službe na Kranjskem. V
brezplačno šolsko službo je vstopila učiteljska kandidatinja Irena Petschnig v Kamniku., Na isti šoli je imenovana Angela K e n d o v a za prov. učiteljico. Za prov. učiteljico v Šmarju je imenovana Berta V a 1 e n t o v a. Namesto obolele učiteljice Ludovike Tschretni-k o v e je imenovana za Col suplentka Marija G r i 1 j e. — Namesto obolelega Henrika Paternostra pride v Senožeče učit. kandidatinja Terezija Grebenčeva. — Učit. abit. Mirko S a d a r je imenovan za prov. učitelja v Št. Vid pri Zatičini. — Nadalje je premeščen prov. učitelj Fran Starman iz Matenje vasi v Kuteževo. — Učit. kandidat Maksimilijan K a 1 a n pride kot prov. učitelj v Matenjo vas. — Bivši prov. učitelj v Šmart-nem pri Litiji, Albin L a j o v e c , pride v v Cerklje. — Za potovalni učiteljici sta imenovani Cecilija S k u b i c za Postojno, Karo-lina Z e h r e r za Vipavo. — Pom. učitelj Rudolf P o 1 j a n e c pride iz Ljubljane v Šmartno pri Litiji. — Dosedanja prov. učiteljica v Kolovratu Marija Jelene, se je odpovedala službi. — Namesto obolelega učitelja Frana Kranjca pride v Podstenje učit, kandidatinja Helena O z a n i č.
Šolske vesti iz Celja. Na pripravnico pri nemški gimnaziji se je letos zopet vpisalo samo 7 učencev. V I. razred na višji gimnaziji se je vpisalo 38 učencev. — Nenavadno lep je letos obisk na slovenski okoliški deški šoli. Število nanovo došlih šolarjev I. razr. se še sedaj ne da natančno določiti, a je že sedaj doseglo številko 90; kako močni so pa ostali razredi, kaže to, da sta v četrtem razredu 102 dečka! Eden opomin več, da se mora vprašanje glede te šole kmalu rešiti! — V Ciril-Metodov otroški vrtec v Gaberju se je vpisalo 50 otrok.
V tržaške slovenske (družbine) šole se je vpisalo nad 1200 otrok, v pripravnico za srednje šole nad 200 in v I. razred gimnazije nad 50 slov. učencev. To je veličastna manifestacija za potrebo slovenskih šol v Trstu.
Umrl je tov. Albert Planer, nadučitelj v Št. Lenartu nad Laškim, v 47. letu svoje starosti. Rajnik je zapustil pet nepreskrbljenih otrok.
Smrtna kosa. Umrla je v Bojanu gospa Josipina Pertot, roj. Bertos, mati tov. naduči-telja in mestnega svetovalca Josipa Pertota, v visoki starosti 79 let. Uglednima rodovinama Pertot-Pregelj naše iskreno sožalje 1 — Umrla je v Mariboru gospa Marija Končanova, roj. pl. Oostova, učiteljeva vdova. B. i. p.l
V	dekliško ljudsko šolo t Celju je sprejetih okrog 500 učenk. Mnogo deklic iz Ostrožnega in Šmarjete je izostalo; šle so torej v nemško dekliško šolo. — Šolski vrtec se je preselil zaradi pomanjkanja prostora v Kmec-lovo kišo na Grabnu.
V	Rocolu pri Trstu namerava Ciril-Metodova družba prihodnje leto otvoriti ljudsko šolo.
V	„Legin" otroški Trtec pri Barki poleg Gorice zahajata, kakor se je izjavila laška vrtnarica sama, dve tretjini slovenskih otrok. — Sramota, ako je to res!
Nemško šolo t Slor. Bistrici obiskuje letos 261 otrok, in sicer 183 iz mesta in 78 iz okolice. Lansko leto jih je bilo vseh 255. Žal, da so mnogi starši skrajno nezavedni, zakaj vsi otroci iz okolice so slovenski in pretežna večina iz mesta tudi. Otroški vrtec ima 44 gojencev.
Za hrastniško nemško šolo je izpo-sloval poslanec Marckhl pravico javnosti in to že po njenem dveletnem obstanku. Seveda jo dobijo slovenske šole, kjer je nimajo, tudi — kakor vemo.
Slovenska šola t Kopru. Iz Kopra pišejo: Slovensko učiteljišče se preseli v Gorico. Seveda premine z njim tudi slovenska vadnica. Bodoljubi so že dolga leta razmišljevali, kako bi tudi po odhodu učiteljišča ohranili slovenski deci učilnico Državne oblasti imajo že več let dotično prošnjo; ni pa upanja, da bo v kratkem rešena. Istotako se nimamo ničesar nadejati od strani dežele v tem pogledu. Ostaja še edino samopomoč. Od tajništev obeh družb sv. Cirila in Metoda že imajo koprski Slovenci dokaj ugodne odgovore. Šoloobveznih otrok bi bilo krog 200 in ker so drugi pogoji tudi ugodni, je upati, da se ustanovi v kratkem zasebna šola.
Iz Tojnika poročajo: Kako nepotreben je pri nas nemški otroški vrtec, kaže to, da se je letos vpisalo za obiskovanje komaj — 6 otrok, a še ti niso — Nemci,
V	Šolo Podturnom v Gorici se je vpisalo letos 19 slovenskih otrok, in sicer v vse 4 razrede.
Furtimaši r Istri. V Pazinu se je vršila glavna skupščina „Dijaškega podpor, društva za Istro". Po prizadevanju škofa Mahniča so duhovniki napeli vse moči, da so iztrgali narodno imetje iz sedanjih rok in ga spravili v klerikalne. Duhovniki so pripeljali vse polno kmetov; samo en duhovnik je imel 1900 pooblastil, podpisanih od kmetov, ki jim je škofijska kurija plačala članarino. Bazprava je bila viharna in je trajala pet ur. Terorizem furti-mašev je bil strahovit. Inteligenca je spoznala, da proti taki podivjani, vsaki pametni besedi nepristopni množici ničesar ne opravi in je zapustila skupščino.
Franc Ločniškar, dosedaj učitelj pri Sv. Gregorju v kočevskem okraju, mladi pesnik, ki priobčuje svoje proizvode pod raznimi imeni, recimo: Taros Vaziljev, Borisov, Slavko Sla-vič itd., je dobil službo potovalnega učitelja v Logje-Bobidišču na Tolminskem ob Beneški meji. Čestitamo tolminskemu učiteljstvu na tej odlični pridobitvi!
Nemška šola v Šoštanju. V to po-nemčevalnico ne zahajajo samo otroci nemšku-tarskih uslužbencev in nekaterih nemških pod-repnikov, ampak žalibog tudi otroci popolnoma neodvisnih kmetov iz Družmirja in Gaberkov. Čudno se nam zdi, da pohaja to šolo tudi deček kmeta Hliška iz Gaberk. Ali ima njegov brat kaplan tako malo vpliva, ali pa se mu mogoče ne zdi vredno, ga poučiti o njegovem nespametnem koraku? Vsekakor bi bilo želeti, da stori svojo narodno dolžnost. Ako se hoče otrok naučiti nemški, se tega tudi na slovenski šoli nauči; dokaz temu je dejstvo, da so zopet trije učenci slovenske šole napravili izpit za srednje šole.
Iz konjiškega okraja nam pišejo: Konjiško učiteljsko društvo je t minulem šolskem letu priredilo v okraju 4 dobro uspele roditeljske sestanke. Prvi se je vršil dne 15. novembra 1908 ob 3. uri popoldne v Ca-dramljah ob dobri udeležbi. Predavala je prva tov. učiteljica Goričanova-Prihova o ženskih ročnih delih, katere praktično zasnovano predavanje so starši z zanimanjem poslušali. Drugi je govoril tov. učitelj Kerhlanko — čadramlje o cesarjevem jubileju in si je zlasti prizadeval ljudstvu dokazati, kaj je presvetli cesar storil za šolo in kmetiški stan. Ta sestanek je bil v Cadramljah deveti in so bili zadovoljni z njim roditelji in učitelji. — Deseti po učit. društvu prirejeni rod. sestanek je bil zopet v Cadramljah in sicer 23. maja t. 1. Ta sestanek je imel bolj gospodarsko-poučni značaj, zakaj domači tovariš nadučitelj je ljudstvo opozoril na nevarnosti, ki so poleti pretile lanskemu, ne zadosti prevrelemu vinu, ter ga zaeno poučil, kaj je pravočasno storiti, da se kmet obvaruje v tem oziru škode. Da je imel ta predmet
privlačno silo in je bil zato sestanek jako dobro obiskan, pač ni treba posebe omenjati. Zato je isti predavatelj porabil ugodno priliko ter še razpravljal na kratko vzgojno temo: „Ne govorite v navzočnosti otrok nikdar o šoli zaničljivo, oziroma učiteljih, ker s tem škodujete najprej svojim otrokom." Predavatelj je spretno pobil trditev, da so se nekdaj otroci v šoli prej in več kaj naučili, kakor dandanes ter dokazal, kako neopravičeno in neumo je zabavljanje čez šolo, češ, otroci ne znajo nič manire, ne pozdravljajo, klatijo orehe, kvar-tajo, se tepejo itd. Naj le domača hiša v tem oziru šoli pomaga in obrnilo se bo kmalu na bolje. — Tudi to razpravico so starši z vnemo poslušali in bo v prihodnje gotovo marsikateri pregrešek v tem oziru izostal. Enajsti rod. sestanek je učit. društvo uprizorilo pri Sv. Jerneju (kot prvega tamkaj) dne 5. julija 1.1. in se sme tov. nadučitelju Cehu iz srca čestitati, da je umel zbuditi v svojih faranih toliko zanimanja za prvi sestanek. Velika učna soba je bila namreč nabita kmetiškega ljudstva, ki je pazno poslušalo predavatelja tov. nadučitelja Brumna iz Čadramlja, ki je sprva raztolmačil staršem pomen rod. sestankov ter potem razkrival napake pri vzgoji v domači hiši pred in med šolsko dobo. Izid tega sestanka nam je dokaz, da so v Sv. Jerneju jako pripravna tla za take prireditve. __— Dvanajsti rod. sestanek je bil zopet v Cadramljah, in sicer 22. avgusta t. L, na katerem je tov. nadučitelj Ceh iz Sv. Jerneja predaval o temi: „Moje in tvoje". Na iz življenja vzetih zgledih je pokazal, kako naj starši ravnajo, da bodo njihovi otroci, kdaj pošteni ljudje, da bodo zDali razločevati, kaj je moje, kaj tuje. — Tako je učit. društvo v ravnokar minulem šolskem letu vestno nadaljevalo svojo v prejšnjem šol. letu zapričeto akcijo z rod. sestanki, ki bodo, kakor kažejo znamenja, rodili dober sad v prid šole in ljudstva.
Vpisovanje čeških šolskih otrok na Dunaju. V 10. okr, na Dunaju se je vpisalo v češko ljudsko šolo 850 otrok. Več stotin so jih morali zaradi pomanjkanja prostora odkloniti. „Union" poroča, da so češki starši, katerih otroci niso mogli biti sprejeti odhajali s solznimi očmi. — V Pragi pa vzdržuje češka mestna občina za 1800 nemških otrok 8 ljudskih in 2 meščanski šoli!
Grozdni sok. Nele desetletja, temveč sto in sto, da, tisočletja je dokazano, da ima sok grozdja osvežujočo in krepilno moč za človeka, da daje novo moč in svežost življenju. Grozdje vsebuje namreč snovi, kakor grozdni sladkor, razne redilne soli, beljakovine, kisline i. dr., ki osvežujejo in krepijo telo, in torej so grozdje čislali že od nekdaj in še dandanes ga vsak rad zoblje. Bogataš ima grozdje na mizi malodane vse leto ter ga, ko ga ni pri nas, za drag denar kupuje iz daljnih krajev. Navadni ljudje si moremo privoščiti grozdje le v jeseni in še tedaj le par tednov, ker se grozdje, žal, ne da konservirati. Konservirati pa se da svež presen grozdni sok, in vsakdo si lahko privošči osvežujoče krepilne snovi grozdja vsak čas v obliki konserviranega, t. j. očiščenega in steriliziranega grozdnega soka, ki ostane svež leta in leta. Grozdni sok je sam ali pomešan z naravno ali kislo vodo izvrstna osvežujoča in krepilna, jako okusna pijača za bolne in zdrave, otroke in odrasle ljudi. Tak sok nadomešča tudi druge drage sokove, n. pr. malinovec i. dr. ter je mnogo bolji in ceneji. Grozdni sok je pa tudi izborno dietetično sredstvo, ker pitje soka popolnoma nadomestuje toli hvaljeno zdravljenje z uživanjem grozdja (Traubenkur) in ima velike prednosti: 1. je sok jako poceni in 2. se sok lahko rabi vsak čas doma in ni treba iti v oddaljena draga zdravilišča. Ko pride učitelj ali učiteljica izmučen iz šole, je najbolja kupica grozdnega soka, ki daje novo moč in svežost. Nadučitelji, učitelji in učiteljice, naročite zase in za svojce grozdni sok ter ga priporočite tudi znankam in znancem! Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki!
Y. J. Havliček a bratr, Podebrady (Kralj. Češko), slavno znani izvozni dom, založen 1. 1887., pošilja prav nove sestavljene zbirke jesenskega in zimskega blaga za dame in gospode, sukna, barhanta, flanele, volnenega in bombaževega blaga; bogate izbere za neveste. Priporočamo c. učiteljstvu to češko podjetje. Pri naročitvi se sklicujte na inserat te tvrdke v „Učit. Tov."
Ali ste že našemu listu pridobili novega naročnika?
^i^fffffffffff^ Šolsko zdravstvo.
Redka otroška bolezen. Na Štajerskem se je pojavila bolezen Polyo myelitis. To bolezen, ki je v družbi s pojavi otrpnelo-sti, dobivajo otroci. Pojavila se je v Gradcu in posebno v Dravski dolini. Dosedaj je znanih že okolo 100 slučajev. Bolezen ni nalezljiva kot koze in škrlatica, ter so jo opazili preteklo leto tudi na Nižjem Avstrijskem. Po-
javlja se zlasti večkrat na Švedskem in Norveškem. Drugod ni znana.
Serum proti tuberkulozi. Univerzitetni profesor za notranjo medicino dr. Grego-racci v Bimu je iznašel neki serum, ki je baje zdravilen pri tuberkulozi.
Vsakdanje pravilo. Zračite vedno vse šolske prostore! Zatohli zrak je smrt mladini!
Iz slovanskih pokrajin.
O Jugoslovanska dijaška Zveza.
„Dnevni List" poroča iz Belgrada, da prevzame beligrajska vseučiliška mladina iniciativo za organizacijo jugoslovanske dijaške zveze.
O Hrvaška In Slaronija sta imeli koncem leta 1900 — 2,416.304 prebivalcev. Glasom najnovejših statističnih podatkov sta pa imeli koncem 1908. 1. 2,855.949 prebivalcev. Glavno mesto Zagreb je imelo leta 1900. 61.002 preb., 1. 1908. pa 76.892 prebivalcev. Sledeča mesta so imela koncem 1908, in sicer: Senj 3525 prebivalcev, Bakar 1745, Karlovac 15.860, Petiinja 5404, Sisek 7644, Varaždin 13.513, Križevci 4738, Brod 9023, Požega 5994, Osjek 27.670, Karlovci (sremski) 5978, Mitrovica 12.836, Petrovaradin 4430, Zemun 16.747 prebivalcev. V vseh hrvaških mestih je bilo koncem leta 1908. skupno 226.059 prebivalcev.
O Nov statut bodo izdelali za srbsko kraljevo hišo. — V njem bo nanovo določeno rodovinsko pravo in pravo prestolona-sledstva.
O Spominsko ploščo bodo odkrili 10. oktobra dr. Emilu Holubu v Holiču, njegovem rojstnem kraju. Dr. Holub je znan raziskova-telj Afrike. Mnogo krasnih reči je daroval slovenskemu šolskemu muzeju.
O Zaprti zaradi češkega govorjenja. V neki vojašnici v Przemyslu so se pogovarjali trije češki rezervisti v svojem materinem jeziku. Neki oficir, ki je slišal češki pogovor, je kar vzdivjal, oštel Cehe in dal enemu deset, dvema pa po pet dni zapora. Pa res znajo avstrijski oficirji utrjevati patriotizem v vojaštvu!
Razgled po šolskem svetu.
—	Nor slovenski docent na dunajskem vseučilišču. Naučni minister je potrdil sklep profesorskega kolegija juridične fakultete na dunajski univerzi, s katerim se dovoljuje min. koncepistu dr. Fr. Žižku privatna do-centura za statistiko. Štajerski Slovenec Žižek je dobil venio legendi na podlagi knjige: Die statistischen Mittelwerte. Eine methodologische Untersuchung. Leipzig 1908, kjer je obrazložil celo vrsto logičnih napak v dosedanjih statističnih metodah. Knjigo so sprejeli nemški, francoski in angleški strokovnjaki s tolikim priznanjem, da smejo biti Slovenci v resnici ponosni na svojega učenjaka.
—	95 odstotkov analfabetov v Italiji. Glasom najnovejših statističnih podatkov je v sicilijanski občini Melicucca 95 odstotkov analfabetov. Obvezni šolski pouk je uveden v Italiji L 1878. V Mecucci ni bilo celih 30 let niti ene šole, a ni je ni dandanes. Od 2846 tamošnjih prebivalcev (po popisu od 1. julija t. 1.) jih je znalo čitati in pisati 143, a ti največjim delom niso domači sinovi, nego dose-ljeni posestniki, uradniki, karabinijerji itd. Slični žalostni odnošaji v pogledu analfabetizma vladajo v sicilijanski osrednji pokrajini Calta-nissetti in obeh sardinskih pokrajinah Cagliari in Sassari, kjer znaša povprek število analfabetov 70 odstotkov, in ob takih žalostnih prosvetnih odnošajih v lastni domovini zbirajo Italijani in dajajo velike vsote denarja za po-italijančevanje slovenskih in hrvaških otrok po naših krajih.
Z gospodarskega polja.
— Sadna razstava in poučen tečaj.
Iz Podgrada v Istri pišejo: Gospodarski zadrugi za sodni okraj Podgrad se je posrečilo, da je izposlovala podporo za sadno razstavo. Določeno je, da se ima ta okrajna razstava vršiti dne 9., 10. in 11. oktobra t. 1. v Her-peljah v prostrani dvorani g. Križmana. Istočasno z razstavo se bo vršil sadjarski poučni tačaj in razlaganje o raznih vrstah sadja, katero je bolje za naše kraje, ki ima več kupcev, je bolj trpežno itd. Ker je to prva razstava te vrste v naših krajih, se tem potom opozarjajo toli trgovci, kolikor prekupci in prodajalci, da se razstave udeleže polnoštevilno. Najde naj se nova pot dohodkov našim kmetovalcem s tem, da se opozori tujce na naš domači izvrsten pridelek. Za letos — prvikrat — se morda kupčija ne razvije še tako živahno, a začetek je storjen in je upati, da se bo delalo na to, da postane v Herpeljah vsako leto pravi sadni sejm.
= Gospodinjsko šolo so osnovali v Spljetu in je ministrstvo za javna dela imenovalo za učiteljico Marijo Bulidevo, absolvirano učenko dunajskega seminarija za odgajanje gospodinjskih učiteljic. Šola je nameščena v stavbinski in umetuiški obrtni šoli.
= Cesar Je sankcioniral od štajerskega deželnega odbora predloženi zakon o varstvu planin in pospeševanju planšarstva.
Listnica uredništva.
Naprednjak: Nič se ne bojte I Pri Vas so drugačne razmere kakor na Kranjskem. — M. G. : Igro smo prejeli.
Listnica upravništva.
Ne pozabite na naročnino! Dotičnega gospoda oziroma gospodično iz pošte „Železniki", ki je poslal dne 28. septembra po nakaznici 2 K, prosim, naj mi prijavi svoje ime, ker ga je na odrezek pozabil napisati.
Upravništvo.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 2398.	Kranjsko.	112 1—1
Na šestrazredni ljudski šoli na Viču je stalno oddati novoustanovljeno učno mesto z zakonitimi prejemki.
V	prvi vrsti se bo oziralo na prosilce, ki se obenem zavežejo, da bodo stanovali na Viču.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati
do 28. oktobra 1909.
V	kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 18. septembra 1909.
St. 1228.	Štajersko.	118 1-r-l
Na trirazredni ljudski šoli v Spod. Poljskavi se namesti stalno učiteljska oziroma služba učiteljice z rednimi dohodki po tretjem krajnem razredu in do eventualnega razširjenja šole s prostim stanovanjem (2 sobi in kuhinja s pritiklinami).
Razen tega imajo muzikalični učitelji lahko dober postranski zaslužek.
Redno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskemu svetu v Spod. Polskavi, pošta Pragersko, do 20. novembra 1909.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih jezikov.
Okrajni šolski svet v SI. Bistrici, dne 24. septembra 1909.
Članom društva „Selbsthille der Lehrerschaft Steiermarks".
Umrli so člani:
šolski voditelj Franc Karasek dne 2.
julija;
nadučitelj Andrej Sket dne 17. avgusta;
nadučitelj Ivan Bauer dne 26. avgusta.
Vplačati je torej tekom enega meseca 77., 78. in 79. slučaj smrti. Letošnje leto je to 5., 6. in 7. smrtni slučaj. — Doposlani zaznamek je izpopolniti z navedenimi imeni.
Odbor.
Zahvala.
Ob tragični smrti, ki je zadela mojega najdražjega sina, gospoda
Josipa Tavša
učitelja in voditelja šole v Cadrgu
prihiteli so dragi prijatelji rajnikovi in blagi Tolminci, da so mi bili sočutno ob strani v tem najtežjem trenutku mojega življenja. Dolžnega se torej čutim, da se zahvalim zlasti gosp. c. kr. gozdarju Viktorju Prezlju in drugim gospodom, ki so v smrtni nevarnosti iskali truplo pokojnikovo, gg. c. kr. učitelju Kutinu in tolminskim učiteljem, ki so skrbeli za pogreb, gg. pevcem za pretresljivi žalostinki, g. c. kr. na-mestniškemu svetovalca Prinzigu, g. c. kr. okr. šolskemu nadzorniku Lasiču, učiteljstvu in gg. uradnikom in vsem, ki so prihiteli tako številno, da spremijo z mano dragega pokojnika k večnemu počitku.
Vsem iz srca: Bog plačaj!
Na Beki, 23. septembra 1909.
Žalujoči oče.
Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinjo z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo nanovo urejeno
restavracijo
kakor tudi moderno opremljeni in ceneni
hotel,Južni kolodvor'
nasproti kolodvoru in
hotel „TRIGLAV"
v Bohinjski Bistrici.
Krasua lega, največji konfort, planinsko letovišče.
A. Seidel,
68 12—7	restavrater.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Našim, rodbinam priporočamo 31
- Kolinsko cikorijo -
ielll^ollHHiiHKHllHHliiii Izvrsten konserviran brezalkoholen
grozdni sok
napravlja iz najlepšega in najfinejšega grozdja
Josipina Pesek
vinogradna posestnica
v Narapljah pri Ptujski gori (Štajersko).
Razpošilja se v zabojekih po 5, 10. 20 in 50 steklenic soka in stane s steklenico in embalažo vred: velika buteljka soka a 1 K in mala buteljka a 60 h in porto. Pošilja se po povzetju ali če se denar naprej pošlje. Pri večjih naročilih popust. Prazne steklenice vzamem nazaj v račun, če se pošljejo franko.
Naročite, da se prepričate o izbor ni kakovosti konserviranega brezalkoholnega grozdnega soka, ki je sam ali pomešan z navadno ali kislo vodo, izborna osvežujoča in krepilna pijača. Naročite pa takoj, ker bom konser-virala ob trgatvi samo toliko soka, kolikor bo naročil.	155 2—1
v
: Šolske :
J knjige 1
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3.
Poslopje „Mestne hranilnice".
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
T7- ZFK-^O-Z
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene
zaloge '.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej. . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . .
K 1053,737.339-88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 41,335.041-01
2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
. „ 97,814.430-97
Vsa pojasnila daje 14 26-19
General, zastop banke .Slavije'
v Ljubljani, Gosposke -uJj.ee št. 12.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 11 26-21
Ne zamudite
se letos prepričati o čudovito znižanih cenah
v veletrgovski hiši
R. STERMECKI v Celju.
Vzorci proti vrnitvi in pošiljatvi čez
K 20"— franko. Posebno po ceni je: fina satinasta odeja, šivana, lastni izdelek, samo K 8'—. 55 26 18
Grricar & lejač
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gespede in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. ¿2 24—11
30 24—13
¿C
iJ
S .
o m
m
« ¿3
£2 c •a >
« 3
O «J «
C
O
¿ti ä
>C/3 3
bi)-1 C
« ¡J
Il •
"> c S _r > 3
rt O « ü £
-s »
S*"*
■o-S E
ill « SIS
b/) O. rt
•2*" o. n
«sS s «'S
o wü v
Ö S 3 3"
in > E §
"t .H,
■o ca
c
3 .5
o <u
E •
ta ^ 3
o o1 o

a
>¿1 o w 0.-0 NI
C —
— 4) tU M
Ä E
£> 3
o-s
s
0
1
O;
I Ö
Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
:: izvozni dom modnega in ročnega tkanega blaga. :: Priporoča v najboljših kakovostih:
modno blago - sukno
jesen 1909/10 zima
Novosti barhenta, flanele.
Opreme za neveste.
Vzorci franko.
Zavitek s 40 metri pralnih ostankov, okusno sortiranih za 18 K ftanko dostavljeno.
Samo pri nas vse pristno.
Obdržite si najlepše. 9 21—21

Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborna kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
139 6-5 Beti Pilko-Kos.

Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 2410—10 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
Ivan Bonač
v Ljubljani 147~4
Šelenburgova ulica 6
(nasproti glavne pošte) priporoča slavnim šolskim vodstvom svojo
trgovino papirja in šolskih potrebščin.
Velika zaloga vsakovrstnih Šolskih zvezkov, papirja, črnila itd. itd. — Edina zaloga najboljših svinčnikov v korist
družbe sv. Cirila in Metoda. (Prosim blagovolite zahtevati cenovnik, ki ga dopošljem brezplačno.)
Risarska stojala
iz močne Ia lepenke z upognjenim hrbtom (nezarezanim) po najnovejšem predpisu.
Velikosti I. = 240 X 195 mm a 10 vin. II. = 280 X 200 mm k 12 vin. m. = 350 X 250 mm a 22 vin. Trpežne zaponke za pritrjenje predlog 100 komadov K 2-—.
- Velika knjigoveznica -
v kateri se izdelujejo preprosta kakor tudi najfinejša dela. — Za Šolske in ljudske knjižnice stavim posebno znižane cene in so take knjižice najtrpežneje v močno platno vezane. — Cc. šolska vodstva naj blagovolijo radi cen vprašati.
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene.
G-g. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta,
Svetlolikalnica:	■■
23 42-41 Kolodvorske ulice št. 8.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice lil 52—13
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno iu
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. ¿636
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Snnaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 2
Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje BETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
Fran Burger8^
mizarski mojster r Spod. Šiški.
Gospod Ubald pL Trnkoczy v Ljubljani.
Imam šest mesecev starega otroka, ki je bil do drugega meseca dojen. Takrat ga je pričela sititi moja soproga tudi z Vašim „Sla-dinom" (Doktorpl. Trnkoczya „Sladni čaj"). In kakor hitro je pričel uživati „Sladin", se ga ni moglo več pripraviti, da bi še pil materino mleko. Od tistega časa dobiva edino le „Sladin" in je tako rejen, da se mu vsakdo čudi, kdor ga vidi. Ker sem prepričan, da je Vaš „ Sladin" res dobro hranivo za otroke, prosim, pošljite mi ga 30 zavojev, ker ga hočem priporočati tudi drugim.
Z odličnim spoštovanjem	Franc Dekleva
21.11. 1909.	Slavina (Prestranek), Notranjsko.
s
dalje sadne mline s kamnitimi valjarji, grozdne mline z obiralno pripravo, najboljše vinske stiskalnice, žganjarske kotle, umetna gnojila, prenosna ognjišča, peči vsakovrstnih sestavov, tudi za šolo predpisane, perilne stroje po 24 K komad, kakor tudi raznovrstno železnino priporoča
===== trgovina z železnino =
TEE 1£A.TDIČ, CELJE.
46 12-9
Cenike strojev, štedilnikov in peči pošiljam na zahtevo zastonj in franko.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, pro- & daja e. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 43—40
V naznani zalo£r»l*rru te iaAla:
vojvodina kranjska
Izdava A za iole:
17 zemljepisnih nariskov v barvo tisku z beaedttMH i* dodanim pojasnilom remljepiantti hmmi).
Sectav« is iimd
FRAN MAROLT,
učitelj t L>UjmL
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dae 25. maja 1907, št. 2463, odobril in priptisM to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meKMsMi iolah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 tistih, so risani v merilu 1": 75.000. — Velikost 87 x SO cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrt« za zemljepisni pouk v ljudskih iolah izbrano učMo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Izdava B z» učence: 17 nwl)ti>l—ii nariskov v bnrvotfeka z bmdOoa.
SMtovM In oariul
PRAN MAROLT,
u«Mj v LjuMjani.
Izbor učfri se nastaja dostomo na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svit z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot nenaattv za domoznanski pouk v četrtem šolskem lota 2-, 3-, 4- m večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom v*, c. kr. deželnega šolskega svčta kraaj-»kega z dne 2«. januarja 1908, it. 468, je to ddo odobreno kot učtto na ljudskih in meščanskih šolah.
Cena JO K.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Ccm i K.
Šolske potrebščine
kupite jako ceno in dobro edino pri tvrdki
Goričar & Leskovšek
v Celju, Graška ulica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušov, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun. Na debelo.	138 9—3	IVa drobno.
Naš denarni zavod.
(15) 12—12
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in «plačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5 —'/,7. ure «večer ali pa vsak dan potom postne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun it. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h t poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 E posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov i, 9 E — h, 12. rok 4 E 73 h B „ 18 „ C „ 24 „ D . 38 „ E „ 46 . F n 60 . O „ 70 . B . 85 „
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4., I. nadstr.
n	17	r» n	6	n	—	n	18.	n	3	n	56	rt
M	23	» n	4	n	50	n	24.	n	4	n	—	n
n	37	» n	3	n	—	n	38.	n	—	rt	66	rt
n	45	n n	2	n	50	r»	46.	n	1	n	81	rt
n	59	n *	2	n	—	n	60.	n	—	n	70	rt
n	69	n n	1	n	75	n	70.	n	1	n	42	it
n	84	n n	1	n	50	n	85.	n	1	n	36	»»
Najbolj varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici
===== ljubljanski. =====
c o

• • bo
0	_ ">	¿i
•S	£
•s	®
n	c
TS	O
1	=
s
O)	co
•*—■»	co
C
«S
£	g
p» o.
so
n
CD
3< — »
O
a
N) fiS

pi
—t cu § -
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8.—12. dopoldne, in jih obrestuje po 47«°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 43A°/o na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62'/2 leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične domaČe hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno društvo.	151 12—1
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači
v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici št. 3.

UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani «» Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—35
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.