»NIČ NAS NE SME PRESENETITI 79«
PROBLEME 
RAZČIŠČUJMO DOMA
V okviru akdje »Nič nas ne sme preseaetiti 79«, Id poteka le-tošnje leto, naj bi preverili varnostne in obrambne priprave v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih,dru$tvih in družbenopolitičnih organiza-cijah. V prev erjanje je vključena družbena samozaičita. Obcaoi in delovni Ijudje naj bi se seznanili z nevarnostmi, ki jih ogro-žajo pri vsakodnevnem življenju. Na nevarnosti naj bi jih opo-zorili vnaprej, tako da bodo naoje pripravljeni.
Tokrat se ustavimo pri seznanjanju javnosti prek sredstev javnega obveščanja z drobnimi težavami, ki nas tarejo v vsa-kodnevnem življenju. Kadar občana razhudi kak problem ali težava, se med njegovim tarnanjem pojavi včasih tudi stavek: »To je za v časopis!« Pa temu ni vedno tako. Vse prevečkrat radi pravzaprav drobne stvari obešamo na veliki zvon. Saj ne da ne bi smeli o njih spregovoriti tudi v širši javnosti. Gre le za to, da stvari, ki jih lahko rešimo že v osnovnem okolju,ne poti-skamo pod nos bralcem v širši javnosti, ki jih najbrž ne zani-majo kdo ve kako na primer sporčki in zdrahe v kakem hišnem svetu.
Na žalost pa sredstva javnega obveščanja ne spremljajo le naši ureditvi naklonjeni Ijudje. Časniki, ki vsebujejo taka tar-nanja,romajo včasih tudi v tujino. Nam nenaklonjene sile pa naša zabavljanja na kakem konkretnem primeru posplošujejo in zapis navajajo le kot primer. Končen rezultat so takšni in dru-gačni pamfleti in izkrivljeni zapisi o naši družbeni stvarnosti, ki naša prizadevanja za boljši jutri ne prikazujejo ravno v najlepši luči.
Preden torej vzamemo v roke pero in napišemo kaketnu ča-snikarskemu uredniku dolgo pismo, v katerem tarnamo o nera-zumevanju sosedov, nepravilnem delovanju našega hišnega sveta, nepravilnostih v krajevni skupnosti, nerazumevanju »avtobusarjev«, ki nam nočejo urediti avtobusne postaje in po-dobnq razmislimo, če ne bi morda kazalo zastaviti reševanja problema tudi kako drugače: malce manj hrupno, pa vendar učinkoviteje. Časniki sami po sebi nam problema najbrž ne bodo rešili.
Torejpogovorimo se najprej dotna in tu skušajmo rešiti pro-bleme, ki se pojavljajo pri našem vsakdanjem delu. Za njihovo reševanje je vedno na voljo vrsta samoupravnih poti in možnc-sti za sporazumevanje. Tudi to je namreč del naše zavesti o družbeni samozaščiti. Vedno pa je potrebno slišati in videti obe strani problema!
IVO BREČIČ