#  Škof dr. Gregorij Ro`man je bil leta 1946 obsojen. O njegovi krivdi ni smel nihèe dvo- miti. Kljub temu je in v javnosti še vedno zbuja veliko pozornost, še posebno po letu 1990, ko je z veèjo demokratizacijo slovenske dru`be prišlo do poskusa njegove rehabilita- cije. Da se je z osamosvojitvijo Slovenije po- novno pojavil poskus prevrednotenja naše polpretekle zgodovine, zelo nazorno prikazu- jeta dve, èasovno odmaknjeni izdaji Leksiko- na Cankarjeve Zalo`be. Tako je bilo pod ge- slom Ro`man, Gregorij leta 1988 v Leksikonu CZ moè prebrati: “Ro`man, Gregorij, *1883, †1959, ljubljanski škof (1930—1945); bil je moè- no anga`iran pri Orlu (1919—1930), kot škof podpiral klerofašistiène struje (npr. SLS), or- ganiziral Katoliško akcijo za boj proti napred- nim silam; med NOB eden glavnih organi- zatorjev kontrarevolucije, okupatorjev kola- borant; 1945 emigriral v ZDA, v odsotnosti obsojen na 18 let zapora.”1 Deset let kasneje, 1998, je zapis popolnoma drugaèen: “Ro`- man, Gregorij, *1883, †1959, ljubljanski škof (od 1930); izrazit pastoralist, polo`il temelje duhovni prenovi ljubljanske škofije (sinoda 1940), v Ljubljani organiziral II.evharistièni kongres za Jugoslavijo (1935) in IV. medna- rodni kongres Kristusa Kralja (1939); odloèno odklanjal komunizem, se zavzel za Katoliško akcijo po naèelu Svetega sede`a in bil moèno anga`iran pri Orlu. Neodloènost in negoto- vost med vojno, v kateri je podpiral domo- branske formacije, sta bili vzrok vrsti premalo premišljenih in spornih odloèitev. Leta 1945 se je umaknil na Koroško, od tam pa v ZDA; v odsotnosti bil obsojen na 18 let zapora.”2 5 &% + ! ( . . 678978 .:78   Da je vprašanje krivde ali nedol`nosti ško- fa Ro`mana še vedno moèno prisotno v slo- venski javnosti, se ka`e tudi v odzivu tako no- vinarjev kot bralcev v slovenskih medijih. Èe je bilo v osemdesetih mo`no opaziti samo ne- kaj prispevkov (vsega skupaj 18, od tega je enajst èlankov, dve pismi bralcev in pet dalj- ših prispevkov v reviji Borec in “Nova revija”) je v devetdesetih dosegel “škof Ro`man” pravi bum, ne samo s strani novinarjev temveè tudi samih bralcev, kar ka`e na to, da je problem škofa Ro`mana in njegovega vrednotenja pre- stopil okvir zgolj zgodovinske stroke. Toda preden se lotimo obširnejše analize zgoraj na- vedenega naslova, se najprej, za la`je razume- vanje problematike, vrnimo v našo polprete- klo zgodovino in njene posamezne dogodke, pomembne za obravnavano temo. Konec 2. svetovne vojne Sloveniji ni pri- nesel tako za`elene svobode. Prva povojna us- tava ji je sicer zagotavljala status federalne re- publike, vendar je njena avtonomija nihala ves èas obstoja nove dr`ave. Jugoslovanski si- stem je deloval centralistièno, `e ob koncu vojne se je morala Slovenija odpovedati ne- katerim atributom dr`avnosti: sprva lastni vojski, nato pa je postopno sledila še centra- lizacija na politiènem, dr`avnem in kultur- nem podroèju. 11. novembra 1945 so po celi Jugoslaviji izvedli volitve v ustavodajno skupš- èino. Rezultat je bil daleè v prid OF, kar je bilo glede na tedanje splošne razmere, kljub temu da je na volitvah prihajalo do zlorab (premešèanje kroglic), da je bilo okrog 200.00 volivcem zaradi domnevnega sodelo- vanja z okupatorjem oz. v protikomunistiè-       nih enotah odvzeta volilna pravica ter da je precej ljudi zaradi strahu pred novim re`i- mom pobegnilo, dokaj realen rezultat, ki pa se je kazal z “dvojnim obrazom”:3 prijateljsko in miroljubno za tiste, ki so podpirali oblast, ter z obrazom “dr`avljanske vojne za tiste, ki jih je oblast imela za sovra`nika”.4 Kdo je njen sovra`nik, pa je doloèala oblast sama. Po volitvah je celotno oblast prevzela Ko- munistièna partija (KP),5 ki je neusmiljeno obraèunala z vsako opozicijo. Kocbek je tako v svojem govoru v CK KP Slovenije, 4. okto- bra 1946, dejal: “Komunistièna stranka ima v rokah vso dr`avno oblast, zakonodajno in izvršilno, ima odloèujoè vpliv na sodišèa, voj- sko, v njenih rokah je tajna politièna policija, ona vodi oficielno politièno organizacijo, po- stavlja sekretarje vseh OF odborov, ki dejan- sko odloèajo v vseh krajih, okrajih in okro`jih. Partija ima v rokah vse mno`iène organiza- cije, tako OF, AF` in ZMS. V rokah ima ves tisk, kar ga je. Uravnava sindikate, fizkulturo. S posebno vnemo se posveèa šolstvu in vzgo- ji. Partijci obvladujejo vse kljuène gospodar- ske postojanke, ki so prešle v dr`avno last. Izven partije ne obstoja niti ena samostojna in od nje neodvisna organizacija. Oblast par- tije je torej totalna.”6 Po utrditvi oblasti je zaèela KP intenzivno obraèunavati z vsemi nasprotniki. Takoj po koncu vojne je bilo maja 1945 vrnjenih in brez sodnega procesa umorjenih med 10.000 in 12.000 domobrancev,7 izvedeni so bili šte- vilni sodni procesi, katerih podlaga je bila najveèkrat politièna in ne strokovna, precej- šen del procesov je potekal po hitrem postop- ku pred izrednimi sodišèi.8 Na teh procesih je bilo v celotnem totalitarnem obdobju obravnavanih do 25.000 ljudi.9 Pred t. i. so- dišèem narodne oblasti so sodili tistim, ki so bili obto`eni sodelovanja z okupatorjem, niso pa bili oznaèeni za narodne izdajalce. Ta so- dišèa, ki so slu`ila predvsem “moralnemu èiš- èenju” slovenskega naroda ter prilašèanju pre- mo`enja z zaplembami, so bila kmalu ukinje- na. Avgusta 1947 je bilo na Nagodetovem procesu obsojenih 15 ljudi zaradi poskusa us- tanovitve legalne opozicije, kar je bilo sicer po ustavi dovoljeno.10 Zelo odmevni so bili tudi dachauski procesi.11 V `elji, da bi obraèunali še z edino preo- stalo opozicijo, so pred sodišèa postavili šte- vilne duhovnike. Glavni zunanji obraèun s Cerkvijo pa je potekal soèasno ob sojenju naj- višji cerkveni avtoriteti, poglavarju katoliške Cerkve na Slovenskem, škofu dr. Gregoriju Ro`manu. -  # (; Gregorij Ro`man se je rodil 9. marca v Dolinèicah na Koroškem kot šesti, najmlajši otrok Franca Ro`mana in Terezije roj. Glink. Osnovno šolo je obiskoval v Šmihelu pri Pli- berku, nato gimnazijo v Celovcu. Po maturi je vstopil v bogoslovje in bil leta 1907 posve- èen v duhovnika. Po kratkem kaplanovanju v Borovljah je nadaljeval študij teologije na Dunaju, kjer je 1912 doktoriral. Od 1912 do 1914 je bil Ro`man prefekt v malem semenišèu v Celovcu. S tega mesta je bil poklican v Ljubljano na Teološko fakulteto za docenta cerkvenega prava. Vse do leta 1919 je ostal tudi spiritual v celovškem bogoslovju, od tam pa je moral zaradi nemškega naciona- lizma po koroškem plebiscitu be`ati v Ljub- ljano. Zavedajoè se, kakšno škodo je le-ta delal na Koroškem, je bil oster “nasprotnik nemš- kega nacionalizma in italijanskega fašizma.”12 Leta 1929 ga je ljubljanski škof A. B. Jegliè posvetil v škofa, leto kasneje, po smrti Jeglièa, pa je prevzel vodstvo ljubljanske škofije. Za škofovsko geslo si je izbral: “Crucis pondus et praemium!” (Kri`a te`a in plaèilo). Škof Ro`man je videl glavno rešitev prob- lema takratne slovenske dru`be v globoko vernem katoliškem laiku, ki bi se aktivno ude- le`eval strankarskega in politiènega `ivljenja ter bi branil verske in moralne norme ter Cer-  #  kev. V ta namen se je moèno anga`iral v pre- novi Katoliške akcije v Sloveniji, okrepil ev- haristièno èašèenje13 in marijansko pobo`nost, podpiral je številne mladinske organizacije (telovadno društvo Orel, Stra`arje). Med drugo svetovno vojno in v èasu revo- lucije na Slovenskem si je škof Ro`man ves èas prizadeval, da bi “ubla`il” fašistièno in naci- stièno nasilje, ki ga bo z vojaškim porazom okupatorjev konec”.14 Preprièan je bil, da bo nemški poraz odloèen drugje in ne v Sloveniji, zato je bil mnenja, da nasilje ni prava pot, saj bi samo izzvalo nepotrebne `rtve. Ro`man je postavil interese slovenskega naroda in njegovo pre`ivetje na prvo mesto, to pa “nujno zahteva [funkcionalno] kolaboracijo, ki omili repre- sijo, pripomore k sprejemljivemu naèinu `iv- ljenja, prepreèi radikalni propad ekonomije, pomanjkanje hrane, preveliko ceno okupaci- je”.15 Pod tem vidikom se je ves èas okupacije tudi odloèal za sodelovanje z okupatorjem ter je na prošnjo vseh slovenskih demokratiènih politiènih strank s svojo avtoriteto interveniral tako pri italijanskih kakor nemških oblastnikih za zaprte in internirane, vlagal proteste proti pobijanju talcev, po`iganju vasi, proti smrt- nim obsodbam … Navkljub vsemu temu pa je bil škof Ro`- man preprièan, da glavna nevarnost ne preti slovenskemu narodu s strani okupatorjev, temveè s strani KP, kjer so bili glavni nosilci komunistiène ideologije in izvrševalci revo- lucionarnih zloèinov rojaki in ne tujci. Zato je bila njegova prioritetna naloga obsojanje umorov, ki so jih izvajali komunisti po Slo- veniji, opozarjanje o resniènih namenih OF (izvedba revolucije) ter na strašne posledice brezbo`nega komunizma za slovenski narod. Po vojni se je Ro`man umaknil v Avstrijo, od tam pa v ZDA. Naselil se je v slovenski Škof Gregorij Ro`man (1883—1959)       `upniji sv. Lovrenca v Clevelandu, kjer je 16. novembra 1959 tudi umrl. Škofu Ro`manu so sodili v èasu njegove odsotnosti. Sojenje Ro`manu so komunisti izrabili predvsem za gonjo proti celotni slo- venski Cerkvi, ki je postala “za utrjevanje ko- munistiènega re`ima najhujši nasprotnik in tekmec”.16 Sodni proces je trajal od 21. do 30. avgusta 1946. Kljub temu da so bili vsi sodniki po izobrazbi pravniki, se nehote pojavlja vpra- šanje o njihovi neodvisnosti in primernosti, še posebno èe vemo, da je v Beogradu od 7. do 26. avgusta 1945 potekalo zasedanje zaèasne ljudske skupšèine, na kateri se je v razpravi do- loèilo, da se “o kvalifikacijah za sodnika zah- teva politièna primernost, pod katero se razu- me vdanost tekoèi politiki vladajoèe stranke. Sodniki so lahko tudi pravniki, vendar samo pod pogojem, da so “brezmejno vdani”. Zato je treba v primeru, èe je treba izbrati med neu- kimi, a vdanimi laiki in uèenimi pravniki, ki niso vdani, dati absolutno prednost laikom”.17 Obto`nica škofa Ro`mana je bila sestav- ljena iz dveh delov: prvi je vseboval pavšalne skupinske obto`be, brez kakšnega povsem konkretnega, skupno zgrešenega kaznivega dejanja. Tako je bil v tem delu škof Ro`man obto`en, da je skupaj z ostalimi izvršil “ne- štete vojne zloèine nad slovenskim narodom: ubijanje in izroèanje ranjencev okupatorju, umor in pokole, zapiranja, muèenja, odvaja- nja v koncentracijska taborišèa in na prisilno delo v korist okupatorja … po`ige, ropanja in unièevanja javne in privatne imovine, posils- tva in druge vojne zloèine …”18 V drugem delu pa so bile navedena posamezna kazniva de- janja, ki naj bi jih Ro`man storil. Tako so ga na procesu obto`ili, da je 22. aprila 194119 obi- skal fašistiènega visokega komisarja Graziol- lija ter mu zagotovil popolno sodelovanje z Italijo; da je Mussoliniju poslal spomenico, v kateri izra`a veliko veselje nad okupacijo ter zagotavlja popolno vdanost Duceju. (`e v èa- su procesa je bilo jasno, da je bila spomenica ponarejena,20 kljub temu pa so jo še pred kratkim nekateri zgodovinarji uporabljali kot dokaz o sodelovanju Ro`mana z okupacijski- mi oblastmi21); da je prejel najvišje italijansko odlikovanje; da je v svojih govorih spodbujal Slovence k boju proti NOB, ki jo je prikazo- val kot “borbo proti veri in Kristusu Kra- lju”,22 da so pod njegovim vplivom zaèele na- stajati najprej vaške stra`e, kasneje pa domo- branci, da je 20. aprila 1944 in 30. januarja 1945 ob navzoènosti Rösenerja in Rupnika so- deloval na domobranski prisegi; da je širil la`- no propagando med ljudmi, da Jugoslovan- ska armada izvaja umore civilnega prebivals- tva in je s tem spodbudil k izselitvi velikega dela Slovencev v tujino. Škof Ro`man je nato po vojni 30. septembra 1946 na osnovi obto`- nice in prièevanj, ki jih je imel mo`nost po- slušati po radiu (celoten proces je bilo namreè moè spremljati preko radia), napisal zagovor, v katerem je zanikal vse toèke obto`nice ter kakršno koli sodelovanje z okupatorjem. Kljub temu da je zagovor pisal po spominu in se nekateri navedeni datumi ne ujemajo, pa s pomoèjo “ohranjene dokumentacije, ki jo poèasi odkrivamo v posameznih arhivih … za veèino dogodkov potrjuje njegov opis, kot ga je podal v zagovoru”.23 Da je šlo za popolnoma montiran politièni proces, ni razvidno samo iz izrazite medijske podpore to`ilcem, temveè tudi iz dejstva, da sodišèe dokumentov, ki so govorili škofu v prid, dosledno ni upoštevalo oz. je upošte- valo samo dokumentacijo, ki je Ro`mana bre- menila. Tako npr. niso upoštevali dopisov `upnikov, ki so prosili italijanske oblasti, naj pošljejo na njihove `upnije stalne enote, ki bi varovale ljudi pred nasiljem komunistov.24 Ravno tako so zavrnili številne prièe, ki so `e- lele prièati Ro`manu v korist. Med njimi je tudi mati Toneta Tomšièa, narodnega heroja, ki je `elela poudariti, da se škof ni zavzemal le za svoje “privr`ence”, temveè tudi za šte- vilne politiène nasprotnike.  #  Po desetih dneh sojenja so škofa Ro`ma- na, kljub temu da ni bilo nobenega konkret- nega dokaza o njegovem domnevnem izdajs- tvu oz. kolaboraciji z italijanskimi oblastmi, obsodili na 18 let zapora s prisilnim delom, na izgubo politiènih in dr`avljanskih pravic za dobo desetih let po izteku zaporne kazni ter zaplembo celotnega premo`enja. ! ( . . 678978 Po konèanem sodnem procesu je bila za uradno javnost zadeva “škof Ro`man” zaklju- èena in njegova krivda jasno dokazana. Kljub poskusom, da bi to predstavili kot nedvomno resniènost, so se v osemdesetih, še posebno pa v devetdesetih ponovno pojavile te`nje po prevrednotenju med in povojnih dogodkov na Slovenskem, med njimi tudi vlogo in po- men škofa Ro`mana v tem èasu, kar se ka`e predvsem v številnih èlankih v èasopisju, po številnih odzivih bralcev v zanje namenjeni rubriki “pisma bralcev”. Skupaj gre za skoraj 300 èlankov.25 Poleg tega je bila na televiziji 29. oktobra 1997 v sklopu oddaj “Dosje” pred- vajana skoraj enourna dokumentarna oddaja z naslovom “Škof Ro`man … zloèinec ali `r- tev”, ki jo je pripravil novinar Jo`e Mo`ina. V tem èasu so nastale tudi tri obširnejše publikacije, ko so skušale podrobneje osvet- liti to problematiko. Tako sta zgodovinarja Tamara Peèar Griesser in France Martin Do- linar izdala knjigo z naslovom “Ro`manov proces”, s katero sta `elela dobiti “neoporeè- no, po vseh strokovnih kriterijih izvedeno zgodovinsko analizo sodnega procesa”.26 Kot odgovor na njuno delo je dve leti kasneje Ivan Jan objavil knjigo z naslovom “Škof Ro`man in kontinuiteta”, v kateri je skušal ponovno dokazati škofovo brezpogojno kriv- do. Knjiga, napisana v izrazitem jeziku po- vojnega zgodovinopisja, z veliko mero avtor- jeve osebne prizadetosti, ki se velikokrat ka`e tudi v uporabi neprimernih, `aljivih izrazov do škofa Ro`mana in vseh njegovih zagovor- nikov, številne njegove trditve, ki jih doka- zuje kot popolnoma resniène in se jih dajo ovreèi,27 vse to daje bralcu obèutek, da gre za obupan poskus ohraniti podobo škofa Ro`mana, kakršno je poskušala ustvariti po- vojna komunistièna oblast. Tretja knjiga, ki je dejansko zbornik, pa je nastala po simpoziju v Rimu leta 2000, na katerem so znani in priznani strokovnjaki s podroèja prava, zgodovine ipd. skušali pred- staviti celostno podobo škofa Ro`mana. V zborniku z naslovom “Ro`manov simpozij v Rimu” so tako svoja razmišljanja objavili med drugim tudi dr. Boris Mlakar, dr. Marko Krem`ar, dr. Borut Košir, dr. Anton Jamnik in dr. Peter Urbanc. Ko preletimo vse prispevke (pri tem se omejimo na prispevke v èasopisju in na te- leviziji), odkrijemo, da gre pravzaprav za dve skupini, ki obravnavata škofa Ro`mana. Gre za precej nasprotujoèi si skupini, kjer prva skupina govori o popolni in brezkompromisni škofovi kolaboraciji in druga skupina, ki po- skuša ravnanje škofa Ro`mana osvetliti iz drugaènega zornega kota, kot ga je vsiljevala povojna oblast, ki ni dopušèala nobene dru- gaène zgodovinske podobe od tiste, ki jo je predpisovala sama. Prva skupina, številèno moènejša in veèja, popolnoma sprejema sta- lišèe uradne povojne zgodovine in ne dopušèa mo`nosti za prevrednotenje.28 Med njimi tako najdemo Spomenko Hribar, Igorja Me- konja, Ivana Jana, Franca Miklavèièa … Druga skupina, manjša, ki se je v resnici pojavila šele po demokratizaciji dru`be, po odpravil 133. èlena stare jugoslovanske ustave, ki je kazno- val t. i. verbalni delikt, pa s svojimi prispevki problematizira veèjo strujo. Nedvoumni skle- pi te skupine so, da je bila obsodba Ro`ma- na nelegalna, da je šlo za zmontiran, politi- èen proces, katerega glavni namen je bil obra- èunati s še edino preostalo opozicijo, Cerk- vijo. V to skupino lahko uvrstimo Franca       Martina Dolinarja, Tamaro Peèar Griesser, dr. Marka Krem`arja, Boštjana Turka, An- tona Drobnièa … Pri pregledu publikacij, èlankov ter pisem bralcev izstopa kot, da ima prva skupina pri- mat pri èlankih, ki so številèno in po obsegu veliko obse`nejši kakor prispevki druge sku- pine, medtem ko je slednja svoja mnenja, po- glede, preprièanja objavljala predvsem v dveh knjigah (Ro`manov proces, Ro`manov sim- pozij v Rimu) ter v pismih bralcev. Med obema skupinama je moè opaziti še eno vsebinsko razliko, in sicer v odnosu do povezave dveh pojmov “komunizem” in par- tizani” oz. NOB. Veèina avtorjev iz prve sku- pine ju enaèi oz. obravnava kot sinonima. Naj navedem nekaj primerov: Ivan Jan: “V poznejšem protipartizanskem boju je bila zelo pomembna Katoliška akcija in za njeno rast je škof Ro`man skrbel vsesko- zi ... Škof Ro`man je bil zelo zaskrbljen zaradi neunièljivosti partizanov …”.29 Spomenka Hribar: “… To je metoda za- menjave ene ravni z drugo: logika “majh- nih” dobrodelnosti naj bi opravièila “veliko” poèetje proti komunizmu/partizanstvu ...”30 “… Smisel, ki ga je dajal vojaškim duhovni- kom, je bil: bojevati se proti komunizmu/ partizanstvu in navduševati za borbenost … zato, da bi — po eni strani — vzvratno reha- bilitirali protikomunistièen boj, ki je bil protipartizanski boj”.31 Janko Pleterski: “Gotovo je ravnal po svoji vesti in menil, da rešuje tisto, kar je najnuj- nejše, ljudi in duše pred zlodejem v osebi slo- venskih partizanov”.32 V drugi skupini avtorji (pa tudi nekateri avtorji iz prve skupine) opozarjajo na to, da je potrebno loèiti med tema dvema pojmoma, da se ne sme, da ni zgodovinsko opravièeno postavljati enaèaja. Znotraj narodnoosvobo- dilnega boja je potekala revolucija, ki so jo izvajali komunisti oz. je postal NOB pretveza za izvedbo komunistiène revolucije, s katero so se komunisti skušali na nelegalen naèin dokopati do oblasti. Ranka Ivelja: “Toda “pomaga” si sodišèe z njimi tako, da stara in nova zgodovinska dejstva interpretira samo, v skladu s svojo percepcijo medvojnega znotraj narodnega konflikta, ki ga ne zanimajo razmerja med bojem za osvoboditev in revolucionarnim prevzemom oblasti, med komunizmom in osvobodilnim gibanjem … Senat, skratka, ne loèuje med komunizmom … in osvobodil- nim gibanjem.”33 Anton Drobniè: “V kazenski sodbi iz leta 1946 si sodniki z razloèevanjem med revolu- cionarnim nasiljem in osvobodilnim bojem niso delali nobenih preglavic. Jasno jim je bilo, da gre za isto stvar. Cilj je bil komuni- stièna revolucija, osvobodilni boj pa sredstvo in krinka za revolucijo. Danes so stvari bolj obèutljive, saj je `e mnogim ljudem jasno, da je bila komunistièna revolucija zloèin nad na- rodom in neštetimi posamezniki. Sedanje so- dišèe, ki obravnava zahtevo za obnovo postop- ka proti Ro`manu, je oèitno iz takega obèut- ka nelagodja popravilo nekdanjo sodbo in nekdanji oèitek, da je škof Ro`man nastopal proti komunizmu, tako, da je razlago dopol- nilo z besedami “to je proti narodnoosvobo- dilnemu boju”.34 Skratka, ob prebiranju èlankov lahko ugo- tovimo, da še danes obstajata dve, med seboj v zgodovinskem pogledu na dogajanje med in po vojni razlièni skupini, kjer je druga sku- pina mnenja, da se škof v nastali medvojni si- tuaciji ni najbolje znašel, se pa je odzval pra- vilno na dane razmere, pri èemer je imel Ro`man v mislih le pre`ivetje vojne s èim manj izgubami za Slovence, da njegovo de- lovanje med vojno ni v nièemer sporno (razen njegove prisotnosti pri domobranski prisegi), ter prva skupina, torej tisti, ki v povojno in- terpretacijo zgodovinskega dogajanja na Slo- venskem v èasu 2. svetovne vojne še vedno verjamejo. Vsaj veèina èlankov se dr`i te lo-  #  èitve,35 èeprav je treba vedeti, da so razlike v razlaganju dejavnosti in vloge škofa Ro`mana prisotne tudi med avtorji iste skupine, vendar so te razlike na “ravni malenkosti”. Avtorji iste skupine imajo za osnovo enak pogled na našo polpreteklo zgodovino. Eni zagovarjajo nujno potrebo po osvobodilnem boju ter ne priznavajo loènice med NOB in komunisti, drugi pa našo medvojno zgodovino vidijo kot dr`avljansko vojno ter revolucijo, s katero so si komunisti nasilno prisvojili oblast. Glede na vprašanje o škofovi kolaboraciji bralec èlankov ne najde zadovoljivega odgo- vora. Avtorji ponujajo razliène razlage, odgo- vore. Dejansko se ne morejo dogovoriti,36 ali je Ro`man res prestopil mejo dopustnega ali ne oz. kdaj naj bi naredil tisti “usodni pre- stop”. Zelo pomembno je, kako gledajo na medvojno zgodovino ter okolišèine, v katerih je Ro`man doloèeno stvar naredil. Tako eni navajajo za zadosten dokaz nedopustnega so- delovanja z okupatorjem `e Ro`manovo vda- nostno izjavo Mussoliniju, za katero se je iz- kazalo, da sploh ne obstaja, èeprav jo vsi av- torji iz prve skupine navajajo kot obstojeèo in verodostojno. (Izjema Pleterski, ki priznava obe, ponarejeno in pristno, namenjeno Gra- ziolliju). Drugi trdijo, da je do 12. septembra 1941 njegovo ravnanje razumljivo, logièno, nesporno, da pa je s spomenico, ki jo je ta dan napisal,37 le pretiraval in oèitno prestopil mejo. Ozadje te spomenice bi bilo sploh do- bro v bodoèe razèistiti, saj ni(so) znan(i) njen(i) avtor(ji), polemike so o kraju njenega najdenja, poleg tega pa je tudi zanimivo, da se je našla ravno takrat, ko so se zaèeli pojav- ljati prvi poskusi demokratizacije slovenske dru`be.38 Tu so še tretji, ki trdijo, da se vpra- šanje škofove nedopustne kolaboracije zaène z njegovo prisotnostjo pri dveh domobran- skih prisegah (pri drugi se je udele`il le do- mobranske parade). Na strani avtorjev druge skupine se pojavi še èetrta skupina, ki se sicer strinja, da je Ro`manova prisotnost na domo- branski prisegi sicer sporna, da pa jo je treba razumeti v okviru takratnih razmer, ter da je škof èutil dol`nost, da podpre slovenske fan- te, ki so šli v boj proti komunizmu, ki ga je škof tako obsojal in videl v njem veèje zlo. Vsak se mora odloèiti sam. Predvsem avtorji iz druge skupine zelo pou- darjajo nekorektnost, zlorabo sojenja Ro`manu v politiène namene, utrjevanju komunistov na oblasti. Opozarjajo, da se škofu ni sodilo po pravnih zakonih, da so se prikrivali dokazi, ki so govorili v korist škofu (kot najotipljivejši do- kaz navajajo prepoved prièanja matere Toneta Tomšièa, ki je `elela prièati v škofovo korist), da so se dokazi o škofovi krivdi ponarejali, da so nastopile nastavljene prièe ter zaradi tega vidijo upravièenost obnovitve sodnega postop- ka. Prva skupina sicer priznava, da sojenje ni bilo v skladu s kazensko zakonodajo, da škof Ro`man ni imel pravice do poštene obrambe, vendar temu ne daje nobene te`e oz. skušajo to opravièiti s tem, da je bil škof Ro`man de- jansko kolaborant in bi bila njegova rehabi- litacija “nacionalna sramota”. Svoje k problematizaciji obravnavanega primera doprinesejo razlièni pogledi na po- skuse OF skozi obdobje celotne vojne, da bi na svojo stran pridobila delovanje škofa Ro`- mana. V primeru, da se je veèina Slovencev res odloèila za vstop ali vsaj podporo OF, kot trdijo nekateri še danes, se upravièeno lahko vprašamo, èemu so potem ves èas vojne trudili pridobiti na svojo stran Ro`mana? Èe je med ljudmi, kot trdijo, zaradi svojega de- lovanja izgubil vso veljavnost, potem njegove besede niso mogle imeti tiste nabojne moèi, ki bi spodbudila tako velik del Slovencev, da so se organizirali v vaške stra`e in kasneje do- mobrance, kar mu oèitajo avtorji prve sku- pine. V nasprotnem primeru, da so potrebo- vali Ro`manovo podporo (ki sedaj pomeni moèno avtoriteto) ravno zato, da bi na svojo stran pridobili prebivalstvo, pa se je smiselno vprašati, ali je potem OF res pomenila pred-       stavniško telo veèine Slovencev ali samo peš- èice komunistov ter njihovih simpatizerjev. Na to dilemo v èlankih ne najdemo zadovo- ljivega odgovora. Veliko prostora so v èasopisju ter televiziji, èeprav tu manj, ker je slednjo zanimal bolj poskus obnove sodnega postopka, namenili posameznim dokazom, ki škofa obremenju- jejo oz. zagovarjajo. Zanimivo, da se nihèe ni vprašal, zakaj je bilo potrebno ponarediti po- samezne dokaze oz. onemogoèiti pošteno so- jenje škofu Ro`manu, èe je njegova krivda, po mnenju prve skupine, tako oèitna. Ob posameznih èlankih so objavljene tudi slike škofa Ro`mana. V veèini primerov gre za fotografije, ki prikazujejo škofa bodisi v prisotnosti nemškega generala Rösenerja bo- disi skupaj z domobranci pri njihovi prisegi (kot je moè ugotoviti iz èlankov, pri maši, ki jo je v ta namen daroval Ro`man) ali paradi. Gre za veèinoma iste slike, ki se pojavljajo v razliènih èasopisih. Ravno tako je moè opa- ziti sliko Ro`mana z domobranci pri èlankih, ki nimajo z Ro`manom nobene neposredne zveze in se ga v èlankih tudi ne omenja, kar oèitno ka`e na to, skušajo mediji z manipu- lacijo še danes v zavesti bralcev utrjevati zavest o Ro`manovi krivdi. Skoraj vsi slovenski dnevni èasopisi, pa tudi revije, ki se ukvarjajo z zgodovinsko te- matiko, ter televizija so v zadnjih desetih le- tih objavili vsaj kakšen prispevek o obravna- vani temi. Zanimivo je, da ni prisotno raz- loèevanje o (ne)krivdi škofa Ro`mana samo med posameznimi avtorji, temveè vsak èa- sopis, revija podpira doloèen pogled na Ro`- mana. Lahko bi celo trdili, da èasopisi tudi s èlanki na to temo podpirajo doloèen po- gled na polpreteklo zgodovino. Tako bi lah- ko na osnovi prebranega razvrstili tudi me- dije v dve skupini (ki se idejno pokrivata s karakteristikami zgornjih dveh skupin). V prvo skupino bi tako nedvomno lahko pri- šteli v grobem revijo Mladina, Borec, èaso- pise Dnevnik, Panorama ter Veèer, v drugo skupino pa revijo Zaveza, Novo revijo, Slo- venca (dokler je izhajal) ter Demokracijo. Problem se pojavi pri poskusu uvrstitve èasopisa Delo v eno izmed teh dveh skupin. Gre namreè za to, da lahko v njem najdemo prispevke z avtorji obeh skupin. Ampak problem je samo navidezen in se v podrob- nejši študiji razblini. Vsi prispevki avtorjev druge skupine, ki so bolj zgodovinsko obar- vani in obravnavajo èas med in po 2. svetov- ni vojni ter zagovarjajo škofovo nedol`nost, so namreè nastali kot odgovor na daljše pris- pevke avtorjev iz prve skupine, objavljene v Delu, pa še v tem primeru kvantiteta èlan- kov ni primerljiva. To prav tako ka`e na to, da tudi Delo dejansko spada v prvo skupino, èeprav skuša na videz prikazati nevtralnost in strokovnost. Zaradi tega vsega ostaja vprašanje vloge škofa med vojno, njegova obto`ba in sodba še do danes sporna in nerazèišèena. Strah ti- stih, ki so vsa leta zagovarjali škofovo krivdo, pred obnovo sodnega procesa zbuja pri ti- stem, ki spremlja dogajanje, nehote obèutek, da se bojijo, da bi bila, kljub vsem njihovim poskusom prikazati drugaèe, dokazana ško- fova nedol`nost, pri èemer bi se zagotovo za- majala tudi tako negovana podoba o “neoma- de`evanem in nujno potrebnem NOB-ju”. 1. Leksikon CZ, 1988, geslo: Ro`man, str. 909. 2. Leksikon CZ, 1998, geslo: Ro`man, str. 916. 3. V. SIMONITI, “Permanentna revolucija, totalitarizem, strah”, V: “Temna stran meseca”; Ljubljana, 1998, str. 25. 4. Prav tam. 5. Komunistièna partija, ki je sama sebe sicer postavljala zunaj okvirov strankarskega sistema, ni nikoli bila formalno pravno registrirana, kar pomeni, da je bila v tem pogledu nelegalna. (Prim.: Temna stran meseca, 1998, str. 26.) 6. B. REPE, “Naša doba”, 1995, str. 297. (Komunistièna partija se s trditvijo Kocbeka ni strinjala. Leta 1951 je objavo njegovih eksistencialistiènih novel z motivi etiènega  #  odloèanja pod naslovom Strah in pogum izkoristila za obraèun z njim, èemur je sledil tudi Kocbekov umik iz politike; kljub temu pa je bil Kocbek tudi po tem ves èas pod strogim nadzorom. Prim.: Veliki splošni leksikon, 1998, geslo Kocbek, Edvard.) 7. Številke se od avtorja do avtorja razlikujejo. V znanstvenem poroèilu “Kljuène znaèilnosti slovenske politike v letih 1929-1955” je tako zapisano, “je bilo po razliènih virih v celoti vrnjenih med 8.000 in 12.000, okrog 2.000 pa jih je bilo zajetih še na slovenskih tleh”. Kljuène znaèilnosti …, Ljubljana 1995, str. 88. 8. Prim.: Znanstveno poroèilo “Kljuène znaèilnosti slovenske politike v letih 1929-1955”, 1995. 9. V. SIMONITI, “Permanentna revolucija, totalitarizem, strah”, v: Temna stran meseca, Ljubljana, 1998, str. 31. 10. Prim.: B. REPE, “Naša doba”, Ljubljana, 1997, str. 295. 11. Šlo je za devet montiranih politiènih procesov, ki so potekali v Sloveniji od aprila 1948 do oktobra 1949 proti 34 nekdanjim internirancem iz koncentracijskih taborišè Dachau in Buchenwald zaradi njihovega domnevnega sodelovanja z okupatorji. Ozadje teh procesov ni bilo nikoli pojasnjeno. Šlo naj bi za politièni obraèun znotraj KPS in so bili tipièen primer stalinskih sodnih procesov: izmišljene obsodbe, sojenje pripadnikom iste stranke oz. ideološkim somišljenikom. Prim.: Znanstveno poroèilo “Kljuène znaèilnosti … ”, 1995: D. NEÆAK: “Dachauski procesi”, 1990. 12. T. GRIESSER PEÈAR, F.M.DOLINAR, “Ro`manov proces”, 1996, str. 199. 13. Leta 1935 je organiziral II. evharistièni kongres za Jugoslavijo, leta 1939 èetrti mednarodni kongres Kristusa Kralja. 14. M. KREM`AR, “Osebnost škofa Ro`mana”, V: Ro`manov simpozij v Rimu, Celje 2001, str. 360. 15. P. URBANC, “Ro`manov odnos do italijanskih oblasti”, v: Simpozij v Rimu, Celje 2001, str. 265. 16. L. BIZILJ, “Cerkev v policijskih arhivih”, Samozalo`ba, 1991, str. 70. 17. L. ŠTURM, “O kratenju èlovekovih pravic in temeljnih svobošèin v Sloveniji v obdobju 1945- 1990”, v: Temna stran meseca, Nova revija, Ljubljana, 1998, str. 79. 18. Arhiv ministrstva za notranje zadeve (AMNZ), Proces Ro`man 80/6, Obto`nica str. 3. 19. Dejansko je bilo 20. aprila 1941. 20. AMNZ, Proces Ro`man, A341150, A339282. 21. Prim.: B. REPE, “Mimo odprtih vrat: izbrani dokumenti o dejavnosti okupatorjevih sodelavcev na Slovenskem”, Borec, Ljubljana 1988. 22. AMNZ, Proces Ro`man 80/6, Obto`nica, str. 3. 23. T. GRIESSER PEÈAR, F. M. DOLINAR, “Ro`manov proces”, Dru`ina, Ljubljana, 1996, str. 205. 24. Prim.: L. BIZILJ, “Cerkev v policijskih arhivih”, 1991, str. 76. 25. Celoten seznam objavljenih èlankov in pisem bralcev v slovenskih revijah in èasopisih lahko najdete v diplomskem delu: H.JAKLITSCH, “Škof Ro`man v slovenskih medijih v 80. in 90.”, Ljubljana, FF, Oddelek za zgodovino, 2002. 26. A. PUHAR, “Razgled po dobi, ki je rek in dubio …”, v: Delo, 12. 2. 1997, str. 9. 27. Med njimi tudi uporabo la`ne spomenice kot jasen dokaz škofove kolaboracije. 28. Med posameznimi avtorji je sicer res mo`no najdi posamezne toèke, kjer se med sabo ne strinjajo ali pa so drugaènega mnenja, toda gledano v najširšem zgodovinskem okvirju lahko postavimo zgornjo trditev. 29. IVAN JAN, v: Nova revija, leto 1990, št. 96-99, str. 897. Tu I. Jan zavestno zavaja bralca. Škof Ro`man ni Nikoli obsojal partizane in narodno osvobodilni boj, temveè je ves èas opozarjal le na nevarnosti, ki jih je videl v komunizmu in njihovem nasilnem ravnanju do tistih, ki se niso strinjali z njimi. 30. SPOMENKA HRIBAR, “Druga stran medalje — Taktièna rehabilitacija”, v: Delo, 7. 3. 1998, str. 29. 31. SPOMENKA HRIBAR, “Druga stran medalje — Rehabilitacija škofa Ro`mana bi bila nacionalna sramota”, v: Delo, 21. 3. 1998, str. 33-34. 32. JANKO PLETERSKI, “Pustiti èloveka v zgodovini”, v: Delo: 11. 1. 1997, str. 35. 33. RANKA IVELJA, “Škofove muke po Drobnièu”, v: Dnevnik, 18. 1. 1997, str. 17. Èlanek je nastal po odloèitvi senata, da zavrne zahtevo generalnega to`ilca dr. Antona Drobnièa po rehabilitaciji škofa Ro`mana. Senat je v obrazlo`itvi izenaèil narodnoosvobodilni boj z komunisti ter “poduèil”, da je bila NOB za Slovenijo nujno potrebna za pre`ivetje. 34. ANTON DROBNIÈ, “Škof dr. Gregorij Ro`man in revolucija”, v: Naša Luè, november 2000, št. 9. str. 13. 35. Tudi v pismih bralcev je prisotna enaka “razdelitev”, le da se tu pogledi na škofa Ro`mana in èas med in po vojni še bolj zaostrijo, oz. sta ti dve skupini še bolj jasno loèeni. 36. Tudi avtorji znotraj iste miselne skupine; ta nejasnost in nepreprièanost sta še veliko moèneje prisotni med avtorji prve skupine. 37. V tej spomenici, ki naj bi jo škof Ro`man poslal italijanski oblasti v Ljubljani, predlagal ustanovitev oboro`enih varnostnih stra` pod slovenskim poveljem, ki naj bi se borile proti prevratnikom, ker naj bi domaèe prebivalstvo bolje poznalo teren kot Italijani. 38. Sporne spomenice niso našli v italijanskih arhivih, temveè le njen nemški prevod v ameriških arhivih. V njej ni škof Ro`man nikjer omenjen.