Stev. 11. V Ljubljani, v sredo 14. marca 1917. Leto iV. Tabor turških beguncev na polotoku sinajskem med palmami in kakti. Veliki admiral Anton Haus. Dne 8. februarja 1.1. je v Pulju na plučnici nagloma umrl najvišji poveljnilc našega brodovja. veliki admiral Anton Haus. Kako blizu je bil po svoji rodbini in svoji mladosti našemu narodu, pa smo zvedeli šele iz izvrstnega njegovega življenjepisa v ljubljan. uradnem listu. Oče Jože je bil iz stare rodbine Hausov v Slovenjem gradcu, stric Polde pa je bil celo več let župan v tem mestu na Spod. Štajerskem. Mati se je pisala kot dekle Marija Walter, in je bila doma na gradu Piankenwart pri Gradcu. Oče Jože je bil zelo nadarjen mož ter je znal kot velik prijatelj glasbe svirati na različnih glasbilih; mati pa se je odlikovala z izredno bistrim umom ter ljubeznivo veselim značajem. Vse te darove duha je podedoval sin Anton po svojih starših ter je igral izvrstno na klavirju in goslih. Tudi njegova sestra Kitty je bila glasbena umetnica ter celo skladateljica. Oče Jože je postal graščinski oskrbnik v Tolminu. Tam se mu je narodilo čvetero otrok: 2 deklici in 2 dečka. Hči Kitty se je glasbeno izobrazila v Ljubljani. Učil jo je na klavirju nedavno umrli učitelj Josip Zohrer; nato je odšla na dunajski konsei-vatorij. kjer je bila za lastne skladbe odlikovana. Omožila se je z matematikom, vseučiliškim profesorjem dr. Gustavom pl- Escherichom na Dunaju ter je meseca septembra 1916 umrla. Druga hči, Matilda, se je omožila s posestnikom Žigo Šuflajem v Bobnarcih na Dolenjskem (Bela Krajina). Kot vdova se je drugič omožila z mestnim fizikom dr. Em. Nemečičem v Karlovcu ter še živi na Mo-ravskem. Sin Gustav je višji knjigovodja v tovarni v Mariboru, sin Anton, rojen 13. januarja 1851, pa e postal končno admiral. Ker je oče Jože zgodaj in nenadoma umrl. ko so bili še vsi otroci majhni, se je ubožna vdova iz Tolmina preselila v Novo mesto, da bi bila v bližini svoje sestre Matilde. Matilda je bila namreč omožena z med. dr. Ferdinandom Trenzom ter je živela na gradu Draškovcu, pol ure od Št. Jerneja pri Novem mestu. Vdova Marija je najela v'Novem mestu večje stanovanje, ter se je, kakor marsikatera uradniška vdova, preživljala s tem, da je jemala na hrano in stanovanje tuje dijake. Težak kruhl Trenzovi pa so kmalu kupili v Novem mestu hišo ter poslali tja svoje otroke v šole. V tej hiši sta stanovali skupaj vdova Hausova s svojimi in graščakinja Trenzova s svojimi otroki. Počitnice pa so preživljali tudi vsi skupno na gradu Draškovcu. Veseli, hrupni so bili vselej tisti počitniški tedni. Trenzovi so imeli šest, Hausovi pa čvetero otrok. Anton Haus, kasneje admiral, je obiskoval v Novem mestu najprej ljudsko šolo. Njegovo veliko nadarjenost je opazil in gojil zlasti katehet, pater Tadej Gregorič, ki je 1. 1914. umrl v Ljubljani v frančiškanskem samostanu. V jeseni 1. 1862. je stopil 11 letni Anton v 1 razred državne gimnazije v Novem mestu, ki je imela takrat za pro- fesorje same frančiškane. Vsako jutro so imeli dijaki mašo; organist p. Inocenc Gni-dovec je vneto gojil cerkveno petje. Med 18 dijaki, ki so peli ali igrali gosli, se v tisti dobi imenujeta tudi Anton Haus in leto starejši Franc Sattner, današnji slovenski skladatelj pater Hugolin, avtor kantat »Oljki", „Soči" i. dr. Haus in Sattner sta postala dobra prijatelja ter sta prepevala in muzicirala, kadar sta le količkaj utegnila. Veliko ljubezen do glasbe si je ohranil Haus prav do svoje smrti ter je izborno igral zlasti na klavirju. Tudi prijateljstvo s patrom Hugolinom ni ugasnilo nikoli več. Anton Haus je dobil v IV. šoli kot dober muzik celo ustanovo letnih 58 gld 98 kr ter je obdržal to ustanovo do zaključka gimn. ukov. Hausovi součenci so bili sami Slovenci ter je v šolskih letnih poročilih naveden tudi Haus med — Slovenci. Šesti, sedmi in obenem osmi razred je dovršil Haus na višji gimnaziji v Ljubljani ter je obiskoval slovenščino obligatno (torej ne kot »prost predmet") pri profesorju Jos. Marnu. znanem slovenskem slovničarju. Tako je živel torej Haus v Tolminu, Novem mestu na gradu Draškovcu ter v Ljubljani med samimi Slovenci, ki so mu bili prvi tovariši in prijatelji. Zato pa je Haus govoril in pisal slovenščino dovršeno kot svoj materni jezik. V novomeških peterih gimnazijskih razredih je bil Haus vedno prvi odličnjak ter se je zlasti odlikoval v matematiki in v jezikih. Kot prost predmet je obiskoval laščino, ki jo je do mature znal že popolnoma. Kasneje se je naučil še francoščine, angleščine, mad-jarščine in španščine; da je znal docela tudi hrvaščino poleg slovenščine in nemščine, se razume. Že v nižji gimnaziji je sklenil da postane mornarski častnik. V Ljubljani je torej v VII. šoli privatno študiral predmete za VIII. šolo ter je leta 1868 napravil izpit za oba predmeta obenem. Mature ni potreboval za mornarico. Leta 1869 je bil Haus že kadet. O nadaljnem njegovem naglem napredovanju smo že poročali. Ker je bil izreden talent in tudi vzorno marljiv, točen in vesten, se je urno dvigal bd časti do časti, ter je postal končno veliki admiral naše mornarice. Slovensko ljudstvo in deželo je ljubil Haus vse življenje. Oženil se je z Dolenjko Marijo Trenzovo, s katero se je igral še kot otrok na graščini Draškovcu. Bil je naročen na »Dolenjske Novice", imel je za stran 118 TEDENSKE SLIKE štev. 11 0/ C. in kr. veliki admiral Anton Haus, rojen v Tolminu, vzgojeg v Novem mestu in Ljubljani. (Glej članek!) Cesar Kari I. pri pogrebu velikega admirala Hausa na krovu naše bojne ladje „Sv. Ivan' posle V svoji hiši vedno Slovenke in Slovence ter je rad prihajal na Draškovec na počitnice. Zadnjič je bil na grobu svoje matere v Bubnarcih šele pred par meseci. Prišel se je obenem poslovit od svoje domovine, ki je ni videl nikdar več . ¦ . Slava njegovemu spominu! Maksimov: Značaj. Tri tedne je že minulo, odkar je bil brez dela. Čakal je dan za dnem, da dobi od tovarne v mestu odgovor, kamor je pisal za novo službo, a odgovora ni bilo. Domača tovarna, ki ga je pred tremi tedni odpustila, se" ni menila za njegove prošnje, ne za solze njegove žene in revščino njegovih otrok. Ko je izbruhnila med delavci stavka, je bil on med prvimi v vrsti za pravice delavcev. To ga je spravilo pri vodstvu tovarne v nemilost. Njega so izvolili stavkajoči za posredovalca med seboj in vodstvom tovarne. Delal je brez ozira na svojo korist, ampak mislil vedno na vse in se tudi vedno pogajal s tovarno vsem v prilog. Imel je lepo priliko, da bi postal nezvest svojim tovarišem in si pridobil na obe strani ugodno stališče. Saj mu je ravnatelj rekel pri zadnjem pogajanju: »Sitar, bodite pametni in pustite druge, naj stavkajo naprej, vi pa pridite zopet na delo. Ali hočete res svojo korist' zastaviti za druge? Za vas imamo vedno prostor v naši tovarni, ker ste izučen kovač. Drugih ne rabimo toliko, ker navadnih delavcev dobimo kolikor hočemo. Vi ste tedaj naš, medtem ko se za druge ne bomo prida menili. Če hočejo delati naprej, — dobro, če ne, pa tudi. Nastavimo lahko tudi ženske na njihovo mesto. Vam zvišamo plačo, kolikor zahtevate, a drugim pri-vržemo dvajset vinarjev na dan, pa bodo zadovoljni. Seveda nas morate pri tem podpirati. Za to dobite še posebno nagrado. O tem ne zve nihče in vi obdržite še naprej zaupanje delavstva in obenem naše." »Gospod ravnatelj, dvema gospodoma ni mogoče služiti, vsaj pošteno ne. Da bi pa tako zahrbtno delal s svojimi tovariši, mi ne pusti vest. Poleg tega pa morate tudi uvideti, da s tremi kronami ob tej draginji tudi delavec pri najboljši volji ne more izhajati. Vse potrebščine so se v času vojne trikratno podražile, a mi dobivamo^še vedno iste prejemke kot prej. Čut pravičnosti in človekoljubja bi vas bil moral že davno opomniti na to, kar danes zahtevamo, prisiljeni zaradi svojih otrok, ki hočejo kruha in kruha. Zato se moram držati le naročila svojih tovarišev in ^zahtevati za vse primerno povišanje. Če je postalo vse najmanj trikrat dražje, imamo vendar pravico zahtevati, da se nam prejemki za tretjino povišajo. To niso pretirane zahteve, ampak prav ponižne. S popolno pravico bi lahko rek i, da zahtevamo z ozirom na podraženje živil trikratno povišanje dnevnine. A mi nismo šli tako daleč, zato upamo, da bo tovarna uvidela sama naše potrebe, ki nikakor ne izhajajo iz kljubovalnosti." „Torej vi se ne daste omajati? ,,Kakor hočete vi, nikakor ne, ker bi bilo nepošteno. Kako boste zaupali delavcu, pri katerem vidite zahrbtnost in o katerem veste, da išče samo svojih koristi?" „Dobro! Pa iščite koristi drugih, sami pa poginite pri tem! Odpuščam vas danes stalno iz službe in pod nobenim pogojem mi ne pridite več sem. A če bi slišal, da hujskate med delavstvom, vas naznanim kot povzročevalca nevarnih nemirov." „Ne bojte se! S silo ne delamo, temveč samo s poštenimi dokazi in sredstvi. Krivih potov ne poznamo, na kakršne nas hočete vi speljati. Z Bogom!" Odšel je. Bil je prepričan, da ga bodo še klicali v tovarno, ker je bil edini, ki se je razumel na vse podrobnosti svojega dela v tovarni. Ko se je razneslo med delavstvom, da tovarna Sitarja pod nikakim pogojem več ne sprejme v delo, je začel mnogim upadati pogum. Posebno ženske so začele prigovarjati možem, naj se podajo, da se jim ne zgodi tako kot Sitarju. Poleg tega je vstal med njimi nov zastopnik, ki je vodil za Sitarjem pogajanja z delavci. Ta ni imel tako tanke vesti kot štev. 11 TEDENSKE SLIKE Stran 119 Skrb avstrijske uprave za za mladino zdravje ljudstva: Moderna bolnica v Lvovu v Galiciji. Skrb avstrijske uprave za zdravje ljudstva: Oskrbovalnica majhnih otrok v bolnici v Krakovu v Galiciji. Sitar in je bil takoj zadovoljen z ravna-teljevim predlogom. „Vam povišam sedanjo plačo za tretjino, drugim damo trideset vinarjev dnevno več. Napeljujte jih na to in če dosežete uspehe, bomo še nadalje govorili," je rekel ravnatelj. »Meni je prav, samo prosim, naj ostane to med nama, sicer bo zopet godr-nanje in se stavka lahko še zavleče." „To se razume," pravi ravnatelj. „Vi dobite svoj povišek mesečno naravnost pri meni in nihče ne bo slutil o najinem dogovoru." „Dobro! Jaz sem zadovoljen. Hvala, gospod ravnatelj!" Naznanil je to svojim tovarišem in pristavil, da more tovarna k priboljšku dvajsetih vinarjev dodati kvečjemu še deset vinarjev. Drugače ji ni mogoče v teh časih, ker so se tudi drugi predmeti, ki jih rabi tovarna, neizmerno podražili. „Upam pa. da v kratkem še nekaj dosežemo, to je le za prvo silo," je rekel novi voditelj. „Če pa vztrajamo še nadalje v svoji trmi, potem naroči tovarna delavcev iz drugih krajev in mi lahko stavkamo naprej toliko časa, da nas glad prisili s trebuhom za kruhom, po tujem svetu. Tujci bodo pri nas gospodarili in se smejali našim družinam, ki so imele tako nespametne gospodarje. Sitarju je lahko stavkati. On ni domačin in gre lahko kamor hoče, mi smo pa navezani na naše hiše in njivice, ki jih kljub mali rodovitnosti ne moremo pogrešati v teh hudih časih. Sedaj pa kakor sklenete. Več ne morem storiti za vas in zase." To je šlo delavstvu do srca. „To bi že še bilo," se oglasi nekdo med njimi. „Ali ni mogoče prav nič več doseči?" vpraša drugi. „Jaz ne. Kdor upa kaj več, naj poskusi namesto mene," pravi voditelj. „Jaz sem se že naveličal tega brez-koristnega prerekanja in postopanja. S tem priboljškom sem za enkrat zadovoljen," pravi eden izmed delavcev. „Jaz tudi,'' se oglasi drugi in tako je šlo dalje. Malo godrnjaje so se sicer razšli, a všeč je bilo vendar marsikateremu, da pride do zaslužka. Po gostilnah je prišlo do novih zborovanj in večina se je ogrevala za sklep, da se začne zopet z delom. Žene so pač jokale in otroci stradali. „Ta je vsaj nekaj dosegel, medtem ko je hotel Sitar samo sebi prav na debelo pomagati. Zato ni šla stvar naprej," se je jezil nekdo. ,.Tako je! Tudi jaz sem že mislil na lo. Veseli smo lahko da je šel in tovarna je tudi zadovoljna." Delavci so vsekiižem obravnavali ta predmet in počasi je skoro vse potegnilo z novo strujo. Delo se je zopet pričelo in stroji so ropotali svojo staro pesem. Sprejeti so bili vsi prejšnji delavci in še nekaj novih. Tudi Sitar je šel še enkrat k ravnatelju prosit, naj ga sprejme nazaj pod istimi pogoji, kot druge delavce. (Dalje prih.) Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) Zahtevala je, naj se naslanja nanjo, in ko je videl, kako rada bi mu pomagala, je lahno položil svojo roko na njeno ramo, in tako sta se počasi vračala domov. 10. Ko sta stopila v vežo, jima je prišel nasproti stari gospod Scully s pipo v roki. „Pridita notri, otroka", je začel veselo, a se je zdrznil, ko je zagledal Monin bledi obraz. „Kaj se je zgodilo?" Preplašen je gledal sedaj svojo nečakinjo, potem zopet I^odneya in njegovo raztrgano suknjo ter krvavo srajco. „Kaj se je zgodilo?" „Bil je Tom Ryan", je odgovorila Mona počasi, namesto da bi razlagala nadolgo in široko. , O, to je slaba vest", je dejal stari mož prestrašen in žalosten. „Kdaj se to vendar že enkrat predrugači! Pojdite v sobo, ljubi gospod Rodney! Ne mučite se z govorjenjem, dokler niste použili kaj krepčilnega. Kakšni ste! . . . Tukaj je whisky (žganje), Mona, in tamle je steklenica z vodo ... O, ti nesramni lopov! Dajte, da vas pogledam, ljubi sin . . . Oh, kako krvavite! Ta podli morilec!" Tako in slično je nadaljeval dobri mož, medtem je pomagal mlademu Angležu slačiti suknjo ali vsaj ostanke tega oblačila. Bolelo ga je srce, da se more zgoditi kaj takega in da se je pripetilo,to baš Rodneyu. „Kaj storimo sedaj? je vzkliknil obupan, potem ko je potisnil Geoffreya v naslanjač. „Zdravnik se je odpeljal vCarrigfoddho". »Gospodična Mona zna prav tako dobro obvezati rano", se je oglasila Biddy, ki je stala z odprtimi ustmi pri vratih in je sočutno ter radovedno vse opazovala. »Moja ročnost ni velika", je nasprotovala Mona s povešenimi očmi, »ampak morda bi ti vendar mogla nekoliko pomagati." Stresalo jo je ob misli na njegovo ranjeno roko in bi se bila rada ognila tega dela, toda menila je, da bi mu mogla koristiti, zato je bila pripravljena lotiti se opravila. »Pustite jo, naj poizkusi", je dejal stari mož v svojem mehkem irskem narečju, »saj ona zna vse." stran 120 TEDENSKE SLIKE štev. 11 Nemška bojna ladja plove v Severno morje. 1 Parnik nemškega cesarja — „Hohenzollern* „Komaj si upam prositi jo", je odgovoril mladi mož, kolebaje med željo po pomoči in med strahom, da je pogled na rano preveč ne prevzame. »Morda bi te prestrašilo." „Ne, gotovo ne", je odgovorila Mona in sedla odločno k njem'u. Biddy je postavila skledo vode na mizo. Mona je vzela s tresočo roko škarje^ odrezala je rokav na ranjeni roki ter izprala rano. S slabotnim glasom je rekla: „Zdi se mi, da ti povzročam bolečine ... kar čutim to". Njeno ljubeče srce je čutilo morda večjo bolest kot on sam. »Ti da bi mi povzročila bolečine!" je dejal s čudnim povdarkom, tako da se je popolnoma pomirila. Smehljal se je in jo poljubil. Sedaj ni bila več plaha. Z mirno, izurjeno roko mu je zavezala rano; ko je bila gotova, ga je potisnila rahlo nazaj ter opazovala ponosno svoje delo. »Upam, da čutiš sedaj manj bolečin", je rekla ponižno. »Nikakih bolečin ne čutim več." »Dobro govoril", se je oglasil stric izza zapečka. »To me spominja mojih mladih dni, ko smo [pritrjevali vsem mogočim neresnicam, samo da bi ugajali dekletu, ki smo ga ljubili." Ta govorica je delala Geoffreyu in Moni veliko veselja. Nasmehnila sta se drug drugemu. »Pojdite sedaj sem in sedite k meni, moj sin", je nadaljeval starec, »ter mi povejte ves dogodek od začetka do konca. Ta Ryan je najmalopridnejši lopov! Mona pripravi tačas sobo za vas." »O, ne!" je vzkliknil Rodney hitro. »Napravil sem vam ža tako preveč neprilik. Popolnoma dobro se počutim, tako da prav lahko jezdim nazaj v Bantry." .V Bantry", je kliknila Mona vsa bleda, »nocoj! Ali naju hočeš oba onesrečiti?" »Prav ima", je pritrjeval stari mož resno. »Vedno pogodi pravo! Pametno dekle to! Nocoj vas ne pustimo iz hiše, na to se le pripravite. Sedaj so morda že našli Toma Ryana in ga odpeljali domov. Vsem ljudem le znana dogodba in jako mogoče je, da bi hotel kdo Ryana maščevati. Razumljivo je torej, da niste varni svojega življenja . . . Tu pri peči je prav prijeten prostorček, sedite sem in napravite si prav komodno." »Če bi le vedel, da ne delam preveč neprilik", je rekel Geoffrey Moni kot gospodinji. »Glede tega si lahko popolnoma miren", je odgovorila smehljaje. „In jutri lahko jezdite v Bantry in naznanite lumpa Rj^ana", e dejal gospod Scully. „In potem daste tudi svojo roko natančno preiskati." „Da, da", je odgovoril Geoffrey. Mona je stala s povešeno glavo pri mizi. „Da, jutri ti lahko zdravnik preišče roko", je rekla resno in tiho. Geoffrey je sklepal iz tega, da želi njegova nevesta, naj bi ne ovadil Ryana. »Mislim, da prizanesem Ryanu", je dejal njenemu stricu. »To, kar je dobil od mene, mu bo zadoščalo za dolgo časa." Mona je uganila njegovo namero in mu je bila hvaležna, ker je bil takoj pripravljen izpolniti njeno še ne izrečeno željo. ,Vi ste resnično blag človek", je vzkliknil stari gospod Scully ter je potrepal Geoffreya prijazno po rami. „A sedaj pogledam, da bo tudi vaš konj za noč dobro preskrbljen." Ko je stari mož ostavil sobo, je stopila Mona urno k svojemu zaročencu, segla mu v roke in rekla hvaležno: „Vem, zakaj si rekel ono zaradi Ryana. Bila bi mi resnično neprijetna zavest, da je moral zaradi tvoje ovadbe v ječo." „Ampak s tem, da ga ne naznanim povzročim, morda da izvede še večje zločine." „Celo tedaj je bilo to delo usmiljenja, in morda pa ne izvrši nikakega zločina več. Danes je dobil hudo posvarilo. Jutri pojdem v njegovo kočo in . . „To ti rečem enkrat za vselej", jo je prekinil z odločnim glasom, .,prepovedujem ti še kdaj prestopiti prag Ryanove koče.'' Bilo je prvikrat, da je govoril v takem tonu ž njo; nehole je stopila nazaj in je gledala izpod svojih dolgih vejic napol prestrašeno, napol očitajoče nanj. Sel je za njo, jo prijel za obe roki ter jo "pritegnil k sebi. „Odpusti mi, bila je trda govorica preklicujem jo. Nikdar več ti ničesar ne prepovem, če povzročim s tem tak pogled iz tvojih oči. Toda so trenotki v življenju, ko mora zahtevati pokorščino moški od ženske, ki jo ljubi in katerega ona ljubi, ker ve, da je to v njeno korist. Prosim te torej prav prisrčno, ne pojdi nikoli več v Ryanovo kočo." Deklica mu je pogledala polna zaupanja v oči in je rekla udano: »Napak si me razumel, nikdar več ne pojdem k Ryanu." Njen glas je bil poln ljubezni in nežnosti. Potem ga je gledala trenotek globoko zamišljena, mahoma pa mu je ovila roke okrog vratu. „Geoffrey I" „Kaj je, ljubica?'' , Storiti moraš nekaj meni na ljubo." ,,Vse, kar hočeš, srce moje." ,,Zaradi mene, dasi mi trga srce." „Mona, kaj nameravaš zahtevati od mene?" (Dalje prih.) štev. 11 TEDENSKE SLIKE Stran 121 Amerikanci so oborožili svoje trgovske parnike s topovi proti nemškim podmorskim čolnom. Nemške bojne ladje v Kielu. Z azijskega bojišča. (K našim slikam.) Porazi turške armade v bitkah s srbsko-bolgarskimi zmagovitimi vojskami v balkanski vojni so Turčijo sicer neznatno zmanjšali, toda turško armado so prerodili. Že tretje leto svetovne vojne vztrajajo Turki proti vsem naporom ruskih, francoskih in angleških armad. Da so Turki ubranili Dar-danele in Bospor proti naskokom najsilnejših svetovnih vojnih bro-dovij, ostane slaven čin za vse čase. Kav-kaško in mezopotam-sko bojišče drže Turki vzlic vsem angleškim navalom od juga. Marsikje so se morali Turki sicer umakniti, toda tudi Rusi in Angleži so bili opetovano tepeni, angleška kapitulacija v Kut-el-Amari pa je sijajen uspeh turškega orožja. Poročila s teh dveh bojišč so zelo pičla, redka in nezanesljiva. Zato si prave slike o tamošnjih bojih sploh ne moremo sestaviti. To pa vemo, da je bojevanje in kreta"nje po onih krajih prav posebno težavno in naporno. Priroda postavlja premikanju čet strašne ovire: v Kavkaziji nebotično gorovje, ob Evfratu in Tigrisu močvirja, silne reke, pa puščavo brez živali in užitnega rastlinstva, brez studencev in pitne vode, oblake drobnega peska in grozno vročino. Te ovire morajo premagovati Turki tudi na maršu preko Palestine navzdol ob obali Sredozemskega morja k Sueškemu prekopu. Turške čete, pri katerih so tudi avstro-ogrski in nemški oddelki, morajo premagovati velikanske daljave skozi skalovite in peščene puščave pod morilno vročim solncem. Nedavno smo čitali, da so si morali evropski vojaki izkopati v zemljo globoke rove, kjer so živeli podnevi ter so mogli le ponoči iz rovov. Zaradi vročine in žeje jih je mnogo zbolelo in pomrlo. Največje težave so z dovažanjem živil in vode. Po morju je dovoz izključen zaradi sovražnih ladij, ki patrulirajo blizu obali ter obstreljujejo luke in mesta. Tudi Smirno na zahodni obali Male Azije hoče ententa podariti Grčiji, a jo mora seveda piej imeti. K Sueškemu prekopu pošiljajo Turki čim dalje več čet, topov in streliva, a tudi živil in vode; z egiptovske strani pa utrjujejo prekop Angleži z vso umetnostjo vojne tehnike. Pot k prekopu vodi Turke preko Palestine, zanemarjene turške province. Zdaj delajo tam nemški pijonirji železnico, iščejo. vrelce, kopljejo vodnjake i. dr. Glavne luke v Palestini so Jaffa in Haifa ter Akka. Poslednja je z železnico zvezana z Damaskom, Jaffa pa z Jeruzalemom. Turška zanemarjenost se zdaj maščuje, a v naglici prirejajo Nemci in Avstrijci moderne ceste ter popravljajo luke. Palestino bodo naši in nemški vojaški oddelki temeljito osnažili ter jo modernizirali. Vojna prinese v sveto deželo evropsko kulturo. Na spomlad je ¦' ' ¦ pričakovati v teh krajih, zlasti ob Su-, esu, velikih bojev. Danes prinašamo nekaj slik iz Jaffe, Haife in Smirne, j kjer žive in trpe tudi J, slovenski vojaki. Ogenj. (Dalje.) Biti moramo na jasnem, kaj je pomenila ta prvina, ki je bila postala domača žival, od sovražnih moči ob-danim nomadom (potujočim plemenom) praveka, da nam je razumljivo češčenje plamena od nekdaj. Presta viti se moramo v tiste siromašne prve dni človeštva. Ta- Stran 122 TEDENSKE SLIKE štev. 11 Molo v Haifi, severno-zahodno Jeruzalema. Luka v Jaffi, središču palestinskega uvoza. Kozji mehovi, polni vode, ki se odvažajo za turško vojsko v puščavi. krat je bil kaineniti ročni klin še obenem orožje in o-rodje, in temna, ii-mazana jama, ki je poprej že imela pod streho hijene in leve, je bila ljudem edino zavetišče in prenočišče. Gotovo ni zgolj naključje, dai nahajamo v Evropi prve sledi, kako se je uporabljal ogenj, ravno v začetku ledene dobe. Tedaj se je s severa kakor v led izpremenjen vesoljni potop valil velikanski skandinavski ledenik, ki je živali in rastline neusmiljeno gnal pred sabo in uničeval. Tudi ni naključje, da se je v tistih groznih časih, ko je toplota podnebja padla na uničujočo nižino, ravno č ovek mogel rešiti skozi vse nevarnosti in težave življenja. Rešil se je nagi človek, ki že dolgo ni imel več gorke dlake, a si jo je zopet izposojal od nalovljenih živali, da si je ž njo pokril prezebajoče ude. Divje govedo in severi jelen, mamut, nosorožec in vsi drugi pogumni sotrpini prebivalcev evropskih so se takrat, ko se je polagoma bližala ledena doba, vsi primerno prilagodili mrazu. Le zato so sploh mogli vztrajati v novih razmerah. Človek pa je z vsem svojim ustrojem ostal isti, a je vendar mogel premagati ledeno grozo! Samo on je postal za severnega zmaja junak-zmagovalec, ki je kljuboval grozni njegovi sili, kroginkrog pa je priroda čedalje^ bolj legla v groze-polno opustošenje. Človek je takrat, ko je zunaj rjovel in razsajal zimski vihar, ko sta toča in sneg uničujoče pometala preko zemlje, sedel v svoji, roparskim živalim vzeti votlini ter se je grel ob razsvetljujočem plamenu ukročenega ognja, kopal se je v rdečem žaru, ki ga je obseval ter ga napravil nepremagljivega. Ako bi ne bilo ognja, bi bilo sploh nemogoče vztrajati pod ledenim dihom ledenikov, kajti njega moreči vpliv je segal v najjužnejše dežele Evrope. Celo v Afriki se je kazal v podobi znatno povečanih padavinskih množin. Brez strašnega boja za obstanek pa bi se bilo, ako ne varajo znamenja, napredovanje Človekovo vršilo mnogo počasneje. Poč e tki kulture. Smrtna sila dela človeka iznajdljivega. Boj s surovimi prirodnimi silami in sovražnimi, bolje oboroženimi živalmi, združen s skrbjo za vsakdanji kruh, je prisilil človeka, da je spopolnil od prednikov izročeno mu orodje in obrambno orožje. Spočetka je živalska kost ali drevesna veja nadomestovala šele pozneje iznajdeni kij, drobci kresilnega kamna in školjkine lupine so zadostovale kot nož ali kot strgula, kadar so razkosavali lovski plen, spodnja čeljust medvedova z močnim podočnikom, ki je bil obtičal v njej, pa je nadomestovala sekiro, kadar je bilo treba cepiti mozgovite kosti. Predrzne od-važnosti. ki se je mogla posrečiti le v posebnih slučajih, je bilo treba celo za najmočnejšega in najspretnejšega starodavnega lovca, ako ^ se je tako oborožen podal v boj s silnimi medvedi in bivoli, velikanskimi sloni in nosorogi. Ljudje so si morali pomagati, kakor so vedeli in znali. Ponoči so velike živali nagnali na višine ter jih strmoglavili v globoči 10, katero so poprej morali določiti. Tako se je bržkone dogajalo pri Solutreju v bližini Lyona, kjer so našli kosti najmanj štirideset tisoč divjih konj poleg najrazličnejšega človeškega orodja v znožju 350 metrov visokega skalnatega prepada. Ali pa so zverjad lovili v skrbno prirejene ja- štev 11 TEDENSKE SLIKE Stran 123 Reka Andeha, ki se nedaleč Jaffe izliva v Sredozemsko morje. Turški mlini blizu Jaffe. Star rimski most in vodovod nedaleč Smirne v Mali Aziji, dokaz starorimske kulture. me ter potem žrtve, ki niso mogle ubežati, kamnali do smrti. Toda takšen lov na ta ali oni način e bil utrudljiv in obenem tudi nevaren otopni je človek zategadelj neprostovoljno počivanje, v katero so ga silili po več dni trajajoči sneženi viharji, uporabljal v to, da je čedalje bolj izpopolnjeval, ostril in pilil svoje orodje. Ob rdečem svitu plapolajočega ognja na ognjišču v sicer vlažni, a prijetno topli podzemeljski jami je vedno iznova nadomestoval in popravljal pokvarjeno orodje ter igraje se s tehniko, to je, ne da bi se popolnoma zavedal, kaj dela, izsledil vedno nove organske ali ne-organske snovi za orodje in iznašel nova orodja in orožje. Gotovo je trajalo dolgo, predno se je trioglati klin izpremenil v sekiro s toporiščem in prvotno rezilo noža iz kresilnega kamna v porabno žago. Morda so pretekla stoletja in stoletja, dokler se izdelovanje človeškega orodja ni dvignilo na stopinjo, katero mi danes s svojega vzvišenega stališča navadno imenujemo še »sila preprosto". Vendar pa že dolgo ni več mogoče tajiti počasnega, toda neprestanega napredka človeške tehnike, ako se oziramo na tisoče in tisoče znova najdenih predmetov, ki kažejo različne stopinje ročnosti. (Dalje piih.) stran 124 TEDENSKE SLIKE štev H. Naša kritja na bukovinski fronti. Potrdila istovetnosti izvršene pp najnovejšem predpisu dobe občine v tiskarni Dras- Hribarja v Ljubljani, Dunajska c. 9 Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato iiustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Poraunajfe naročnino t Nesreča, da izgubi vsled izpadanja las in redke rasti ias, najlepši, najplemenitejši naravni svoj kras in postane tako neznaten in navidezno postaran, doleti le onega, k\ ne neguje svojih las. Zaradi tega svetujemo v dosego bujne rasti las vporabljati Fe 11 e r-i e v o slovito, pristno Tannochina mazilo za lase .Elsa". Tisoči slave nje dobro učinkovitost proti luskinam in izpadanju las. To mazilo napravi krhke^ slabotne lase bujne, voljne, da lasem lesk, vrne jim prvotno barvo in zabrani predčasno osivelost. — Predvojne cene 1 lonček št. I. 1 K 60 h, št. II. (krep-kejša vrsta) 3 krone. Za negovanje brk priporočamo Fellerjevo mazilo za brke. — 1 lonček 50 h. Samo pristno se dobi pri lekarnarju E. V. Feller,^ Stubica, Elzatrg 280 (Hrvatsko). Bolečine v mišicah odstraniti je za živahno se pretakajoče kri lahka naloga. Če pa nastanejo bolečine vsled prehlajenja, je malo ali nič krvi v dotičnih delih telesa. Hitro temu odpomoremo, aka boleča mesta vdrgnemo s Fellerjevim dobrodejnim, bolečine hladečim rastlinskim esenčnim fluidom z. znamko „EIsafluid". Dober občutek nam povzroči tam, kjer nas je poprej bolelo. V nad 100.000 zahvalnih pismih se priporoča. Predvojna cena 12 steklenic pošje franke za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg 280 Hrvatsko. (v b) III. pomlad se bliža, ko blagodejno vplivajo v spremembi vsakdanjih jedil vsakovrstne solate. Le pomanjkanje in draginja olja pripravlja skrb našim gospodinjam. Iz zdravilnega morskega Caraghee mahu si vsaka gospodinja lahko sama pripravi nadomestek za olje, ki se po okusu od najboljšega jedilnega olja prav nič ne razlikuje Ta mah se naroča pri Mat Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ul 6: NaroČite „Tedetiske Slike!'' v zalogi je še nekaj izvodov albuma .LEPA NAŠA DOMOVINA' i. zvezek: Kranlska v podobah vsebuje osem krasnih trobarvnih reprodukcij In sicer: LJubljana. - KamnlSke planine. - 5led. - VIntsar. - Bohinjsko jezero. - Belopeiko Jezero. - Postojna. ¦ Predjamskl grad. ¦=o=o= Album ima poleg slik tudi kratek opis dotlčnega kraja v slovenskem, nemškem, češkem In laškem jeziku. 3e torej primerno darilo vojakom In drugim. — Cena s poštnino vred 2 K. Naročite takoj, dokler Je Se kaj zaloge v upravnJStvu »TEDENSKE SLIKE" v LJublJanL Naša kritja na rumunski fronti. Razne vesti. v šoU. v neki dekliški šoli je prišel ravnatelj v 2. razred. Priporočal je deklicam, naj prosijo doma, da bodo starši podpisali vojno posojilo. Dokazoval je potrebo novega posojila ter začel: ,,Za vojsko so potrebne tri reči; no, katere ?" — ..Denar," so zavpi-le vse deklice. „In?' . . . „Prah za uši" — zavpije mala Emica, ki se je njen oče vojskoval v Galiciji. (Ravnatelj je seveda pričakoval pravega odgovora, ki bi se moral glasiti: „Denar, denar in zopet denar." Časopisi na Angleškem. S prvim marcem je 23 londonskih dnevnikov zvišalo prodajno ceno, ker so se tudi tam že podražile cene barve in papirja. Ljudske kuhinje. Na Dunaju je vojaška oblast prepovedala vsem vojakom in podčastnikom obiskovati ljudske kuhinje, ker je še za Civilno prebivalstvo premalo živeža. štev. 11 TEDENSKE SLIKE Stran 125 Iz Rumunije: Orel, ustreljen v transilvanskili Alpah. VelezanimivI roman ,Špiionova usoda' stane broširan po knjlsarnah in v našem upravništvu izvod K 2.50, po pošti 20 vin. več; za naročnike »Tedenskih Siik" pa stane s poštnino samo 2 K. :0= „Špiionova usoda" je naslov velezanimivemu detektivskemu romanu. Dejanje se vrši na Dunaju, na Primorskem, v Trstu, na Goriškem, na južnem JIrolskem, v Benetkah in v Turinu. Roman ..Špijonova uroda" kaže kakih spletk se poslužuje vohunstvo, kako pretkani, a tudi predrzni in nevarni so vohuni. Roman ..Špijonova usoda" je roman italijanskega oficirja, sina uglednega patricija v Benetkah, ki se Je posvetil špijonaži v prid Italiji zoper Avstrijo. Roman „Špljonova usoda" je prav posebno zanimiv in pomemben za Slovence, ker se vrši deloma na slovenskih tleh in ker se tiče vohunstvo naše ožje domovine. Ta roman na] bi čitai vsakdo. Naročite si sa, naročite sa pa tudi vojakom, da jim sa pošljemo. S tem jim napravite veliko veselje, ker dobre, zanimive knjige Je vsakdo vesel. Naročite takoj I Albanci kot prostovoljni vojaki v naši vojski v Albaniji. stran 126 TEDENSKE SLIKE štev. 11 Amerikansko vojno brodovje. Največ bojnih ladij ima Anglija, polovico manjše število ima Nemčija, nato slede Ze-dinjene države, Francija, Japonska, Rusija, Italija, Avstro Ogrska itd. Leta 1910 so imele Zedinjene države 152 bojnih ladij s 1416 topovi in s 45000 možmi posadke. Seveda se je tekom 6 let število bojnih ladij in moč mornarice v Zed. državah zelo povečala in okrepila. Trgovskih ladij je imela Sev. Amerika leta 1909 okoli 11.641 parnikov, 14.047 jadrenic ter seveda še neštevilo motornih čolnov i. dr. No, Nemčija izjavlja, da se v zvezi z Avstro-Ogrsko ne boji nikogar, niti ameriškega bojnega brodovja. Vse kaže, da se nove vojne z Zedinjenimi državami ni več bati. Oslovsko meso so začeli prodajati v Warns-dorfu. Ljudje in to celo boljši zelo radi segajo po njem, ker ima oslovsko meso, pripravljeno kot divjačina, skoraj enak okus kakor le-ta. Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1914 s častno diplomo in svetinjo I. vrste. BRIN3EVEC, HRUŠEVEC — !n SLIVOVKO najfinejše vrste, posebno priporočljivo proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost se jamči. Pro{ s tem!! Prikrajšanje noge postane nevidno. Vaša hoja postane elastična in lahko nosite vsak normalen čevelj. Brošure brezplačno Nr. W. 250 _ pošlje A. Volk, Dunaj III., Hauptstr. 139. Ruski kozak se vrača s senom iz vasi k škadroni. V najlepši okras vsaki ženski je lepooblikovano bujno čvrsto oprsje. ženske, koje pogrešajo ta okras, naj zaupno pišejo na Ido Krauss, ki docela brez stroškov,, na podlagi svoje preizkušene metode, daje diskretno nasvet, kako doseči idealne polne oblike. IDA KRAUSS, Pressburg (Ungarn) Schanzstrasse 2. Abt. 61. „Morana" je pripoznana kot najboljše sredstvo proti ušivemu mrčesu, stenicam In drusi solazni. izvrstno sredstvo je proti hrastam in vsaki drasi kožni bolezni. Cena liter 5 K. Skriniar.«^s!?I Via 4,1. Žalostno je ako se čutimo slabotne, bolne in nervozne in ako nam ginevajo telesne moči. Neprava prehrana, nepravo živetje, skrb in bol in druge duševne muke povzročijo v krvi zmanjšanje redilnih snovi in tako slede temu nepravilen obtok krvi, glavobol, pomanjkanje teka, zaga-tenje, bolečine v želodcu in črevesu in drugih bolečin Živci so utrujeni Nespanje, trudnost, duševna otopelost, nemislečnost, raztresenost in bolečine v udih nastanejo in nam vzamejo možnost, da svoje mesto izpolnemo. Nove mo{i —novo Sivijenje daje naše redilno sredstvo, posveži kri, vzbudi boljše ptesnavljanje in oživi naš pogum. Vsakemu, kdor piše ponj, pošljemo gralts knjigo neiiega zdravnika. V naši knjigi, ki vsebuje dragocena pojasnila, kažemo uporabo in učinek tisočkrat preizkušenega in od slovitih zdravnikov priporočenega sredstva. Mnogo važnega boste iz nje izvedeli. — Zato pišite takoj na ===== Ekspedicijo Opern-Apotheke, Budapešta VL, Abt. 499. = Revmatizem, protin, ^ trsanje po ledjih. Dolgoletna zdravniška izkušnja uči, da naš naravni produkt, ki je edin v celi Evropi, in ni nikako skrivnostno zdravilo, blaži in odstranjuje bolečine revmatizma v mozgu in členkih in povzroča, da so napadi vedno redkejši in da končno popolnoma izginejo. Pri zdravljenju protina in revmatizma doseza naše zdravilo namen s tem, da s svojimi razkrajujočimi sestavinami odpravlja izločke iz bolnih udov ter očišča telo slez. V svojem seznamu imamo tisoče priznanj iz zdravniških in bolniških krogov, ki svedo-čijo veliko vrednost našega domačega zdravljenja. Naročite si takoj naše navodilo za zdravljenje ki ga prejmete brezplačno! Gotovo nam boste hvaležni. E. Pasternack, Berlin S. O., Michael-kirchplatz 13. Abt. 255. štev. 11 TEDENSKE SLIKE Stran 127 «••1 I 100 lit. zdrave domače pijače osvežuje in gasi žejo. Vsik si more z malimi stroški aam izdelovati. V zalogi so: ananas, jabolka, grena-dine, maline, muškatne hrujke, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ne )onesreči se nikdar. Te domače plače se poleti zauživajo lahko ohla-ene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom itane K 12-— fianko po povzetju. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. .lan Rrnlirh drogerija pri angelju v BRNU Uan UrOIICn,--št. 645, Moravsko.-- IVAN 3AX in SIN Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svoio bogato zalogo Šivalnih stroiev, koles, pisalnih strojev in stroiev za pletenje (Stricicmaschinen) :: Brezplačen _^ Zahtevajte pouk v ve- X'—:y\ "a^^tt^ cenik, ki ga zenju /KsiUf^. dobite Tovarna v I^incu usta-novlj. 1867. brezplačno in poštnine prosto. Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA S tarine (staro pohištvo, posodo, ot>leko, slike i. t. d.) in umetno zobovie kupuje in prodaja A. DERGANC, brivec in starinar, Uubljana, Prnafiškanska ulica štev 10. S o a N la VINO ^ od 65 I naprej razpošilja po povzetju A. QSET^ pošta Guštanj, ;_; Korošico. : ; Kupim vseh vrst prazne sode in stelclenice od kislih vod. n> < 2 = 90 0 3 o. N II _ 01 => B 3 " 01 w. % 3 3 S! P 3 Vse potrebne tiskovine za Občinske urade in aprovi-=: zacijske odbore := ima v zalogi tiskarna DRAG. HRIBAR v Ljubljani, Dunajska cesta 9. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ LJUBLJANA. Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi g. Ana i~\ Selenburgova ulica 1 (zraven trgovfnt Tičar) H Antonija Obiskujte ^^^^l^l^'.! v deželnem aledališču Krasna darila! Dobro „iKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! = Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku^ katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. ^ Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. :: Vse ure so natančno preizkušene :: Tako sodijo vse stranke! Tisoč takih pisem Vam lahko pokažem! Po letih še ni popravila potrebna! Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K 4'10, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4'10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Fr. Mlinaric, pos. Lastna znamka .iKO' svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner r Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI » Delniška glavnica 8,000.000 kron. » STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1.000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2<'/o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstro-Ogersko: i/* leta K 3—, '/a leta K 6—, celo leto K 12-—; za Nemčijo: V* 'eta K 4-—, 1/2 leta K 8-— cel»-^ leto K 16-—: za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20—. Za ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropje Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tiskarna Dragotin Hribar v Ljubljani.