------151    ------
Natoroznanske stvari.
Besedica o lepoti in koristi natoroznanskih
vednost.
Slovenskim dijakom.
„Omnis disciplina sapientiae est, creatorem et crea-turam cognoscere." (S. August 1. L ad Simpl. quaest. 2.) To so besede modrosti Božje navdihnjenega moža, čegar spise ves krščanski svet občuduje. Ako prebiramo sveto pismo novega zakona, najdemo, da sam Izveličar ni si imel za nečast, pečati se z naturo, izposodivši od nje najlepše podobe za najglobokejše in modrejše nauke. „Poglejte tiče neba — je klical — ki ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več memo njih? Poglejte cvetice na polji, kako rastejo: ne delajo in ne predejo, pa vam povem, da še Salamon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor njih ena" (Mat. 6). Primerjal je sebe trti, nas pa mladikam; kazal je na delavce v vinogradu, na žitno polje itd. In kakor rad je bival v vaseh , trgih in mestih, tem ljubši se je sprehajal pod prostim nebom, kjer je učil ljudstvo najveselejše resnice.
In zaisto! kje človek prostejše diha kakor pod milim nebom? kje se lepše in jasnejše razodeva modrost in ljubeznjivost vsegamogočnega Boga, kakor v njegovih stvareh?
„Sieh' es leuchtet stili und gross Hohe Weisheit auf an jeder Pflanze, Von dem koniglichen Cedernkranze, Bis hinunter auf das nied're Moosu
piše Tiedge v svoji „Uranii." In Če besede Tacitove: „Didicisse fideliter artes emollit moreš , nec sinit esse feros" — so resnične — in kdo bi dvomil, da niso? — kaj bolj mehča in žlahni srce, kaj bolj razvedruje pamet, kakor pečanje s prirodo.
Zato ljuba nadepolna mladina! pečaj se marljivo z natoroznanstvom in kar nič ne porajtaj na to, ako te tudi ta ali uni nevednež „govnobrbca" ali kako drugače psuje. Taki in enake baze ljudje nimajo srca za blaga čutila, še ušes ne, da bi poslušali lepo soglasje narave. Naravoljubu je vsak hribček posvečen oltar, saj neki pesnik poje:
„Iz cvetic zelene trave Vzdiga k nebu se molitev, In ko Stvarniku daritev V zrak puhtijo vse dišave."
Robič.