S«*v. 6. Cwste nrmtt cm It gnti Trs« — «erica, dR« fO. februarja 1997. Posamezna štev. stane 30 stotink. L«tnlh IV. uba j a «šut t^euuk uita »štvo in upravmštvo v Trstu, Via S. Francesco d'Assisi 20,1. ; v Gorici via Carducci 7. 1. nad. Dopisi naj s? pošiljajo na uredništvo. Rokopisi se n« vračalo • Tisk Tiskarne Edinost. Naroenina za celo leto: 15 L; za pol leta 7.50 l ; posamezna št. 50 stot. NOVICE za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokostl 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2*— Mali oglasi: 30 stot. za hespdo. najmanj L 3'— Vzhod Vsa Evropa gleda na Vzhod, na ogromno azijsko celino, kjer v milijonskih narodih vre, kipi in sili spoznanje na dan. Spoznanje, da se ie treba otresti vsakega vpliva, da je kitajski narod dovolj velik in močan, da si sam kuje svojo srečo in usodo. Nam Evropejcev je Vzhod nekaj bajnega, velikega, bitje, ki ga je narava obdarila s silno močjo, toda otroško, mehko duša Odkar je prišlo belo pleme v dotik e .r-me-nim, so Evropejci zasužnjili te ogromne neizčipane in neprebujene množice ljudi. S strahom je Evropa pričakovala dan, ko se bo' rmeno pleme prebudilo iz nezavestnega sna in bo zahtevalo pod «jolnčnim nebom enake pravice kot jih so uživali Evropejci. Nemci so že pred vojno govorili o «rmeni nevarnosti», ki preti belim plemenom. Razumljivo je, da so Nemci govorili o «rmeni nevarnosti», 6e pomislimo, da je morala priti vendar ura, ko so se Kitajci zavedli svojega trpljenja in izkoriščanja. Kitajska duševna kultura gotovo ne zaostaja nič za evropejsko. Po starosti jo celo prekaša in znano je, da je Vzhod duševno močno vplival na Evropo. Ko so Evropejci polagoma prihajali na kitajska tla, je mogel kitajski narod evropski duševni kulturi postaviti nasproti svojo duševno kulturo; toda Evropejcem Kitajci niso bili kos v pogledu materijalne kulture. To se pravi, da niso imeli onih tehničnih priprav, ki se jim imajo Evropejci zahvaliti za svoje uspehe pri podjarmljen j u prirodnih nsu-rodov. In tako se je zgodilo, da so evropske velevlasti zavladale v resnici v kitajskem cesarstvu. Evropejci so uživali razne predpra-vice, ki so seveda razburjale domače prebivalstvo. Imperialistične težnje Anglije v Aziji so predvladovale nad ostalimi evropskimi državami. Toda že v prejšnjem stoletju je angleška velesila naletela na nevarnega tekmeca — Rusijo, ki si je z vso močjo prizadevala oslabiti položaj Anglije na vzhodu. Tako je bilo ,za časa carske Rusije. Njene politike v tem pogledu ni izpre-menila niti sovjetska Rusija. Znana resnica je, da so bili Rusi vedno prvoboritelji za ideje svobode in človečanstva. Povsem razumljivo je, da so se sovjeti vrgli z vso silo svoje agitacije na kitajsko deželo, da vsejejo v kitajskem narodu seme zlate svobode in neodvisnosti, zlasti ker bi s tem prizadejali angleškemu imperijalizmu težek udarec. Seme je šlo v klasje in dandanes pošilja Anglija z veliko vnemo vojaštvo na Kitajsko, da se vzdrže na mestih, pridobljenih z nasiljem in krivico. K© je videla Anglija svoje interese tako ogrožene in ker je vedela, da sama ne ►o mogla zavirati kitajskega gibanja, je poslala vsem velesilam noto, v kateri jih je pozivala ze, enoten nastop proti kitajskim nacionalistom. Doživela pa je bridko razočaranje: vse velesile so odklonile enotni nastop z izgovorom, da se nočejo vmešavati v kitajske notranje zadeve. Prva je bila Japonska, ki je izjavila, da se ne misli vtikati v notranje zadeve kitajskega naroda. Njej je sledila Francija in Severnoameriške združene države. Anglija dobro ve, da ji je to nepriliko povzročila Rusija; in časopisi so odločno, zahtevali, naj se prekinejo vsaki diplomatski in gospodarski stiki s sovjeti. Trezne j ši listi so odsvetovali tak korak, ker bi Anglija izgubila na ta način veliki in dobičkanosni ruski trg za prodajo svojih industrijskih izdelkov, prekinjenje diplomatskih stikov bi pa Rusijo prav nič ne bo-leio. Zadnja trdnjava Angležev na Kitajskem je Šangaj, pred katerim se zbira kitajska nacionalistična armada. Angleži pošiljajo z mrzlično naglostjo svoje čete v ogroženo mesto, ker hočejo braniti svoje interese. Na drugi strani pa uvideva angleška vlada, da je njen položaj obupen in hoče rešiti to vprašanje mirnim potom. Tudi ko bi se prizadevanje kitajskih nacijonalistov rešilo brez prelivanja krvi belega plemena, je eno gotovo: Kitajci so si priborili na svetu svoj kos pravice in nihče jim ga ne bo mogel več odreči. 'in je predsednik moral prekiniti sejo. j Po zopetni otvoritvi se je vršilo gla-j sovanje za zaupnico Marxovi vladi 'Za vlado je padlo 235 glasov, proti pa 174. Portugalska. Portugalska je ognjena zemlja, na Tedenski pregled ITALIJA. 16. Januarja so se v Milanu sestali ')ivši voditelji Generalne delavske : : veze. Kakor znano, so bili vodje te 1 zveze pred tedni razpustili svojo , , ,..-. ... , ustanovo. V Milanu so se zbrali, da kateri mora biti za prebivalce neprijetno življenje. Ce dospe kaka vest iz te države, potem gotovo poroča, da je izbruhnila vstaja. Vstajo povzroča ' jtk nezadovoljen general ali pa polkovnik. Revolucij so menda navajeni kot vedrega neba. Pretekli teden je svet zopet zvedel, da se je nekemu polkovniku zljubilo uprizoriti revolucijo, ki se kaj lepa širi. Nezadovoljnežem se je pridru- azpravljejo o sedanjem socijalnem položaju v Italiji, predvsem glede na veliko reformo, ki jo je izvedel fašizem s svojim sindikalizmom. Na tem sestanku so bivši voditelji delavstva sprejeli celo vrsto sklepov in resolucij, ki sestavljajo izjavo, katero so ' bjavili skoro vsi iistL Izjava pravi tako-le: Moramo računati z dejstvom, da je fašizem že ... .... . »staljen. Čeprav se morda s sedanjim žila vojna mornarica, republikanska položajem ne strinjamo, moramo garda. pehota in celo policija. Pod©-"e^dar priznati dejstva in ne smemo baJe> da bod° *stasi zmagali. Arefa- «vzeti napram faSistovsktm socijal- rali S(? namreč že dva ministra. *im reformam sovražnega stališča. glavnem mestu države Lisbo«i iiakon o sindikalnih organizacijah in se bojujejo vstaši m vladne čete. uvedbi karte dela je po našem mnenju drzen poskus. Smatramo pa za našo dolžnost, da pri tem poskusu so-elujemo. Ustanovili bomo Udruže-uje bivših organizatorjev, ki bodo s '.ulturnim delom podpirali prizadevanja fašizma. To so glavne točke te izjave. Pod i jo je bilo podpisanih sedem uglednih bivših voditeljev delavske zve- Eden izmed njih je v pogovoru z Novice is vsesa sveta ŽALOSTNA PREDIGRA POROKI. V videmski pokrajini je prišlo te dni do velike nesreče, ki ji je bila vzrok — tako se domneva — neprevidnost. Mlad par je po treh letih vztrajne ljubezni sklenil, stopiti pred •Itar. Na dan poroke sta se zaročenca že zgodaj podala v cerkev, spremljana po sorodnikih in prijateljih. V največjem veselju so se svatje bližali cerkvi. Nenadoma pa so spremljevalce prestrašili streli nekega mladeniča, ki je bil sam med svati. Izstrelil je par strelov v znak veselja, a njegova neprevidnost je imela žalostne posledice. Eden izmed strelov je namreč zadel mlado nevesto v hrbet — in jo smrtno ranil. Lahko si predstavljamo žalost in abup navzočih, posebno pa obup mladega ženina, ki je par minut pred nesrečo še sanjal o svoji bodočnosti-.. ŽALOIGRA LJUBOSUMNOSTI. Te dni se je dogodila na Siciliji, v pokrajini Catania, velika družinska nesreča, ki je imela svoj izvor v neosnovani ljubosumnosti mladega komaj 25-letnega moža, ki je brez vsake podlage že dolgo časa dolžil svojo ženo nedovoljenih zvez. Razume se, ia «o ti neprestani očitki mučili ženo, ki se je zavedala svoje popolne nedolžnosti v pogledu moževih podtikanj. Tako je prišlo pred kratkim do ponovnega izbruha moževe ljubosumnosti, ki je imel pa to pot tra- gične posledice. V svoji razburjenosti je zabrusil svoji trepetajoči ženi v obraz, da se je za trdno odločil zapustiti hišo, ker da mu je odslej nemogoče še nadalje skupno bivati z ženo, ki mu je nezvesta. Ubožica je ponovno dokazovala svojo nedolžnost in goreče prosila svojega moža, naj ostane pri njej. A vse njene prošnje so bile zaman; mož je vztrajal pri svojem sklepu. Tedaj je žena v svojem obupu pograbila sekiro in jo zagnala v moževo glavo. Posledica — mož se bori s smrtjo, a ženo zasledujejo oblasti. NOVO SREDSTVO ZA USPEŠNO POBIJANJE ANGLEŠKE BOLEZNI. Neki nemški vseučiliščni profesor je te dni na nekem svojem predavanju javno oznanil, da se mu je posrečilo najti sredstvo proti angleški bolezni. Učenjak je s svojim sredstvom Se napravil več uspelih poskusov. Skupno z nekim drugim profesorjem sta poskusila sredstvo pri rahitičnih podganah, ki so se v treh tednih popolnoma izlečile. Strokovnjaki smatrajo sedaj, da je najdeno sredstvo za pobijanje angleške bolezni in da se odpira zdravstvu ž njim nova doba v razvoju higijene človeškega zdravja. Dnevne novice IZSELJEVANJE V AVSTRALIJO, MEKSIKO, KANADO, JUŽNO AMERIKO IN FRANCIJO Nedeljska «Edinost» je prinesla podatke o izgledih izseljevanja * omenjene dežele. Ker se zadnje ______čase naši ljudje v veliki meri se- ovmarji dejal da mislijo izdajati v lij0> nadejajoč se v tujini boljšega anja Sff*.JSESttČVZ lavski list «Delo». tudl mi- IIoCemo pokazati našim Italijansko časopisje je sprva spre- ljudem, da drugod z zaslužkom ni ®?lo in pozdravilo z zadovoljstvom to nič boljše. spreobrnjenje, ker navsezadnje je iz- j Pogoji delovnega trga v Avstra-java bivših delavskih organizatorjev Uji niso teki da bi mogli v veliki $f£fi SSStJElg^Ztt rabiti delavcev iz Italija «ella pa je začelo časopisje kritične- Kdor nima tam doh v Avstraliji >.. presojati izjavo in reklo je, da je dobrega in zanesljivega znanja, se «ffcio. kr» so si na 7amisH1f. mu odločno odsvet.uie. da bi se rx>-spreobrnjenci, preveč oddaljeno od dal tja doli. Šam generalni izse-resničnih gospodarskih potreb de- ljeniški urad za Italijo je odredil, da se smejo vkrcati na ladje samo oni izseljenci za Avstralijo, ki Komaj je bil Uzunović sestavil svo-, imajo pozivnice od kakega podje-jo vlado, pa sta mu že dva ministra tja, sorodstva ali temu podobnega podala ostavko. Ni pomagalo nobe- Avstraliii Rrez te Dozivnire %e no Uzunovićevo prigovarjanje, oba v Avsiraim. «rez ie pozivnice se sta vztrajala pri svojem sklepu. Mi- sme vkrcati samo 40 oseb na me- nistra sta izjavila, da sta odstopila, ! sec. Kaj pomeni to pri tako sil- ker jim ne ugaja,da se posamezna mi- nem izseljevalnem toku Italije, ki nistrstva dajejo ob vsaki vladni kri- znaša stotisoče letno, si lahko lavskih mas. JUGOSLAVIJA zi drugim ministrom. Tako se zgodi, da prevzame minister, ki je imel recimo preje portfelj za narodno zdravje in ki se je uvedel v svoje posle, v novi sestavi vlade portfelj za pošte in brzojav, kar je ▼ veliko škodo u-pravi. Nova vlada, ki jo podpirajo tudi Nemci, je izdala obširen načrt za svo- vsakdo misli. Praktično se torej lahko selijo v Avstralijo samo oni. ki imajo kako pozivnico iz Avstralije. V Meksiku so take gospodarske in politične prilike, da se ljudje ne morejo izseljevati tja v masah. Delavci-izseljenci morajo imeti ka- fcuiriff dfT^.ur.^.V^ ko pozivnico iz Meksike „d tam-pažnjo rešitvi gospodarske krize. V KaJsnJ"i podjetij, tem oziru si je postavila podroben Iste odredbe veljajo tudi za Ka,-načrt. _ nado s to razliko, da se v Kanadi Ko se je Uzunoviéeva vlada pred- smeja naseliti samo kmetje in pa stavila narodni skupščini je dobila siužabniki (hlapci, dekle itd.), cd nje zaunnico. Za vlado je glasova-1 . „ ' .. . lo 148 poslancev. Politična javnost je I kot smo ze poročali, je ustav-pričakovala, da bo min. predsednik ijeno vsako nabiranje delavcev za podal pred skupščino poročilo o zu- Francijo radi silno slabih delov-nanjs političnem položaju, kar pa se nih razmer in razsajajoče brez- ni zgodilo. Sedanja vlada nima trdne večine. Prestala bo brez dvoma hude ure, ko bo v narodni skupščini prišel v razpravo državni proračun. Nemška. V soboto je bil v nemškem državnem zboru zopet živahen dan. Prišlo je do incidentov in burnih prizorov, kar je pa zadnje čase v nemškem parlamentu pogosta stvar. Po otvoritvi seje je zastopnik vlade imel govor o razpletu krize in sestavi vlade. Za njim je stopil na govorniški oder socijalist Landsberg, ki je izrekel proti notranjemu ministru težka očitanja. Rekel je, da je imenovani minister bil udeležen pri organizacijah, katerih namen je zrušitev republike. Jasno je, da. so njegove besede zadele na velik odpor pri vladni večini, opozicija pa je pritrjevala. Notranji minister je koj nato podal kratko pojasnilo. kar pa je povzročilo velik hrup na levici. Posredovati je moral poselnosti. Edino v južno Ameriko se lahko še naseljujejo naši delavci brez posebnih ovir. Naših ljudi je tam doli že na desettisoče in je ni skoraj naše vasi, kamor bi ne prihajala pisma o razmerah v Južni Ameriki. Nekatera se glasijo povoljno, toda le nekatera, večina izmed teh pisem pa priča o težkem, neumornem delu, ki prinaša le najpotrebnejše za življenje. Na prihranke večina šele čaka IZGUBLJENA PREMIČNINA. Vsaka naša kmečka hiša je imela pred vojno cel kup knjig: od Zgodeb sv. pisma, slovenskih večernic pa do nedotaknjene Pameti in vere. Vojna odškodnina nam tega ni nadomestila. Poskrbimo, da z vsakoletnim članstvom pri «Goriški Matici» dosežemo, da bomo zopet imeli to dragoceno premičnino našega slovenskega do- sam Marx, ker pa ni veliko zaleglo'ma. POSLANEC DR. WILFAN ZA Kršitve teh določb bodo imele bode v prihodnji številki nadalje-llAŠE KULTURNE OKGANIZA- za posledico zaplembo protipo-, vala. Nato sledi Bucikova karika-CIJE stavnih mer in ovadbo sodni ob-j tura: t rance Bevk. Albert Širok Našega poslanca dr.ja J. Wilfa-!lasti. |pa nam v sestavku: «Pri Francetu na je sprejel državni podtajnik za JUGOSLOVENSKI GEN. JANKO ^It^ZfuÀ^ ^Èkì^Ji notranje zadeve Suardo. Naš po-! VUKOTIĆ UMRL .napravil pri našem gonsKem pi- fclanec je predočil drž. podtajniku; v Detek ie umrl v Reosradu ar- sate Lu . ^vRu. "T. Jirance nrimJ M rìAknyniein kn kn ! • • ,preK Je umri v 1 priobcuje črtico «Nevsečen dogo-pnmere, ki aaKazujejo, KaKO se m„skl general Janko Vukotic. Po- Jlvn i „7ar;f-. «o qmp*Ku i-vt7iro rini« naSih kulturnih 01 tra- __^________ s*.. ueit», ivo J^azaric «U SineSKU ovira delo naših kulturnih orga- kojni je bil rodom Crnagorec. štu- ™ ' u li ubavi Prema zvuku« nizacij. Državni podta nik e ob- Aì±\ L voino šolo v Italili in se Zt i Prema zvuku», Hiihii rln hrt nrpkknl nnsamerne -, J , ] * -L * ,,7 . Ivo Mihovilović pesem «Pesma o ljubil, da bo preisKal posamezne v^i po končanih študijah v do- TTinini „„o^,. in npwm «pP«ma primere, ki mu je o njih dr. Wil- m0vino, kjer je hitro napredoval o^aml ;eno čoveka>7nSt/ mo Ko- J2,rn°eÌÌ?' hr, «a*JVedT J'e zavzema,1.za sovS pJs°e8mLO«Motiv 'iz tvornice»" Prepričani smo, da se bo naše n e jugoslovenov, ki ga je tudi Nat„ ^ra7ni nvinovodni se-kulturno delovanje odslej ola še- dočakal ♦ , sledi o razni pripovedni se- „ > t„„ . A ^„„(.„etiia n„H «ot-andi. stavki, kakor: Ivan Vouk: «Na vala, kar bo vziadostilo naše ljud-, Njegov pogreb katerega se je mejnl£u dveh svelov,>, Marijana ___ smvc„.ff „»„fi,,™, udeležil sam kralj mnogi vojaški Kokaljfeva: «Lovski blagor», Karlo ZVEZA MLADINSKIH DRUŠTEV m diplomatski dostojanstveniki, Kocijančič: «Plavž poišči»; Slav-V TRSTU ;se je vršil na državne stroške. 1ko slavec pa ima tu lepo pesem je priredila pret. nedeljo, 6. t. k..,; KMETIJSKI IZLETI |«Tassov hrast». Drago Godina ob- v dvorani Tina di Lorenzo v Dr ;- Hirsko-Bistriški okraj gotovo ravnava v članku «Na dnevnem herjevi palači ples pod pokrovi- Vedn- ?A v g0Spodarskem življe- redu» važno gospodarsko vpraša-teljstvom g. dr. Ivana Marija Co- £ju yJnaši p^krajini kajti v tem nje in obljublja, da nam bode v ka. Prireditev je v vsakem pogledu Qkraju ^ naši kmetovalci in ži- prihodnjem članku govoril o no-uspela sijajno. Obisk je bil nad. vinorejci združeni v močno za- vem denarnem sistemu z blagav-vsako pričakovanje po voljen, zla- d in imajo veliko 9misla za no podlago. Pod oddelkom «Sport I® ■bilo opaziti tudi več krasnih nap^edek v gospodarstvu, kar do- in telovadba» priobčuje Rado Fač narodnih nos, po večini iz tržaške ka[ujej0 pogosti sestanki, na ka kratko notico, Mirko Luin pa okolice, iz Brega m iz Istre, kar terih razpravljaj0 0 gospodarstva strokovnjaško razpravo o sportu moramo posebno toplo pohvaliti. ge tičočih stvareh Pa tudi iz]ete pod naslovom «Lahka atletika». Po odmoru se je pod vodstvom k- imajQ namen praugavanje ka- Ta članek se deli na več delov in pokrovitelja plesalo tudi narodno ke gospodarske noVosti (kot na sicer: Uvod. 1) Športnik - Telo kolo. Vsa zabava, ki je pokazala, ^let k živinorejcu ' Kocjanu) sportnikovo. 2) Življenje sportni-kako velike simpatije uživa naša ^rirejajo ti naši gospodarji. V li- kovo. 3) Damska lahka atletika, mladina v javnosti, je potekla v gtm ge Cita da tudi drU d prire. Priporočam posebno našim sport-najlepšem redu, m dela čast pn- jajo take izlete; tako j0 pred krat. nikom in onim, ki se za sport za-rediteljem. kim naredila tak iziet kmetijska nimajo, da naj temeljito preštudi- LJUDSKO GLEDIŠČE TRGOVSKI nadaljevalna šola v Biljah. rajo to razpravo, ki se bo še nar DOM V GORICI I važnost takih izletov ie velika, daljevala. — Pod rubriko Književ- V soboto, 12. t. m., ob 21. uri in Gospodar, ki je morda čital v go- nost piše Kocjan pad naslovom v nedeljo, 13. t. m., ab 15.30 uri se spodarskih listih o kaki novi «Materi» o dvanajsti številki lan-uprizori Cankarjev «Hlapec Jer- stvari v kmetijstvu ali živinoreji, skega «Ženskega sveta» in jo pri-nej» v Skrbinškovi dramatizaciji, ne bo znal ta tudi udejstvovati poroča vsem, ki je nisa še čitali. To je prva Uprizoritev popolnega ali pa bo imel gotove predsodke, Na platnicah ocenjuje Febus dru-Hlapca Jerneja v Julijski Benečiji, kajti «stara navada, železna sraj- Si zvezek leposlovne knjižice «Bo-Sploh si je goriški oder nadel ve- ca»; zato pa je potrebno, da se na žična pesem v prozi» in prvo šte-levažno in hvalevredno nalogo, da lastne oči prepriča o koristi v listu vilko. letošnje «Mladike». List za-seznani naše ljudstva posebno z nasvetovane «novotarije». Tu bo ključujejo (na platnicah) tri izvir-aašim največjim pisateljem Can- tudi na licu mesta spoznal vse po- ; «e naloge, za katere je razpisana karjem. To smo opazili že lansko trebno v vseh podrobnostih, da ne ! tudi nagrada v znesku L 50.—. leto, ko sta se z največjo skrbno- bo potem doma zgrešil in tako za! Kakor se torej vidi, je vsebina atjo uprizorili dve njegovi deli in vedno osovražil morda ravno lista kaj raznovrstna in zanimiva, -icer: «Jakob Ruda» in «Kralj na stvar, ki M mu prinesla največjo «Naš glas» ni veC samo dijaško Betajnovi». Naše ljudstvo ba zna- korist. I glasilo, kot je bil v prejšnjih dveh lo ceniti velevažen pomen priza-i Zato svetujemo vsem našim ga- letih, ker je letos postal prava devanja goriškega odra. V «Hlap- spodarjem, da se le pridno udele-eu Jerneju» nastopa skoro ves žujejo takih gospodarskih izletov, goriški ansambel. Režira in igra TUDI UČITELJI glavno vlogo g. Košuta, SEZNAM DAVKOV NA UPORABO CESTE družinska knjiga. Naj ne bo društva in ne slovenske družine, ki bi ne bila naročena na naš družinski list. «Naš glas» izhaja vsak mesec na bodo hodili isto pot kot naši želez ničarji in sodni uradniki. Morali 32.ih straneh" in stane za vse leta bado tudi oni zapustiti naše kraje l J6_ za pol leta L 8_ za če- Prefektura! komisar tržaške ob- in oditi na svoja nova službena trti et je'pa U.-; posamezna Ste-čine naznanja, da je ìzlozen od 2. mesta v stare pokrajine. Prva uči- vilka stane L 2/J. Naslov uredni-do 16. februarja t 1. prvi dopolnil- teljica, ki jo je doletela ta usoda štva in uprave je:'Trieste, Casella m seznam plačeval cev davka za je gospodična Kati Boštjančičeva, postale 348. Gorski, uporaba cest za 1. 1925. ki je morala nenadoma odpota- Prizadeti si lahko ogledajo se- vati v Mestre pri Benetkah in pu-znam v zgoraj označeni dobi vsak siiti svoje dosedanje mesto v Aj-dan od 9. do 13. ure v davčnem dovščini. uradu mestne občine (mestna pa-la6a, I. nadstropje, vrata. št. 28) Proti vpisu v seznam je dovo- ZRAKOPLOVNA ZVEZA MED BENETKAMI IN RIMOM V Sobato teden je italijanski ALI JE BUBIEOPF ZDRAV ALI NE? To In Se drugo ter ali se sme nosili po zimi majce, bodo čitali naročniki Goriške Matice v dragem zvezka Ba-čarjeve zdravniške knjige. Je pa s to knjigo kot z boleznijo. Če greš pravočasno k zdravnika, ozdraviš, če se Jio« wHtìv nn n.h*in«kn krvmi«iiin v »ODaiO leuen je lxailjanSK.1 vocasno k zaravnmn, bzbtbvis, kb so kaferi mora biti nrn^n rm koN zrakoplov odletel iz Benetk proti te dni naročiš na knjige Goriške Ma-saten mora niu napisan na koi- ____1 ^ .. _________, L,., mi« dnhis * hmin« foconi e» ne. Kaxen mora um uap »a« ua kui- - r---- v bođoči jeseni, če ne, kovnem papirju za 2 lin in predlo- ««nu. io je mi i>osKusni poiei, ' žen občinski upravi v teku 20 dni zrakoplovne proge med obema ^—:- po zadnjem dnevu objave ali po imenovanima mestoma, ki je na- NA DELO ZA GORIŠKO MATICO! dnevu, ko je bil vročen ugotovi- dalj e van je proge Dunaj-Benetke. tveni list Tako bo mogel potnik v najkraj- šem času dospeti iz Dunaja v Rim kajti pot Benetke-Rim z zra izdala za leto 1927 gledeče knji. koplovom bo trajala malo več ko ' . Z letošnjim letom stopa «Goriška Matica» že osmič med slovensko ljudstvo v Julijski Krajini in ge: POSTAVNE MERE PO JAVNIH LOKALIH Kr. odlok od 26. aprila 1926. triture štev. 1142 določa, da so raztegnje- Pri ^tnem poskusnem poletu, g „ .. ne s 1 januarjem t 1. določbe čl ' zrakopiov ni potreboval samo ^/«Naš? Si't breteklo^ 64. metričnega pravilnika tudi na treh marveč celih 4 in pol, to f^" Frangišek Asilki kotiÌ povest v roke, ki jO je pisal dofcer poznavalec našega ljudstva in našega jezika. V tej knjigi bosta dodani še dve povesti od istega pisatelja in sicer «Štefan izpod Skal» in «Pepe s Krasa». 3. Zgodovina naših domačih živali in pitomih rastlin. Spisal Gabrijel Majcen, V tem spisu nas se-' znanja pisatelj, odkod in kako so ■prišle posamezne živali in pitome rastline v naše kraje. Knjiga se j bo priljubila vsem posebno še 'kmetskemu ljudstvu, ki ba spoznavalo, kako so sodelovale živali in rastline pri tem, kar je polagoma ustvarjalo našo sedanjo kulturo. j 4. Kot zadnja knjiga bo izšel vsakoletni «Koledar za leto 1923», prijatelj naših družin, zrcalo domačih in svetovnih dogodkov v sliki in besedi. Koledar ne bo zastajal za prejšnjimi letniki, ampak ga bo po možnosti prekašal. 5. Kakor vsaka leto, bomo izdali tudi prihodnje leto eno fakultativno knjigo, ki jo bodo dobili naročniki za doplačilo L 3.—. I» sicer izdamo kat peto knjigo zgodovinski roman iz srednjega veka «Nebesna znamenja», ki ga je spisal Francò Bevk. V njem bo narisano trpljenje našega ljudstva v davnih stoletjih, ko so morali opravljati grofom tlake in desetine, a tudi marsikatera vesela slika bo vpletena vmes. Ker bo knjiga obširna (nad 160 strani), je treba doplačati L 3.—. Končno bomo skušali kot letos razveseliti našo mladino zopet s 'kako mladinsko knjigo, j Cena prvim knjigam bo letošnja ;in sicer L 5.—. Kdor naroči še roman «Nebesna znamenja» dopia-' ča L 3.—. j Naročniki morajo vplačati na-; ročnino ob vpisu. Le v izrednih slučajih sme poverjenik pristali na to, da naročnik plača naročnino ob prejemu knjig. Gg. poverjeniki dostavijo «Goriški Matici» od vsakega naročnika L 4.50 oziroma L 7.50, tako, da ostane njim kot mala odškodnina za trud, katerega bodo imeli z nabiranjem naročnikov in za razdeljevanje knjig, L 0.50. Knjige za leto 1928 izidejo v mesecu oktobru 1927 in bodo dostavljene kakor vsako leto gg. poverjenikom na najbližje železniške odnosno avtomobilne postaje. Za prevozne stroške doplačajo člani 20 cent. ob prejemu knjig, ali pa že takoj pri vpisu. Sveta narodna dolžnost vseh }ep da se z vsemi mačmi zavzamejo za razširjenje «Matičnih knjig» in da jazpredejo podrobno agitacijo od hiše do hiše, od moža do moža, da I se na ta način «Matica» okrepi, 'osveži in da bo ustrezala namenom, za katere je bila klicana t življenje: učiti, zabavati, izobraže-jvati slovensko ljudstvo v Julijski pokrajini in mu nuditi zdravo in j moralno čtivo po nizki ceni. Književna zadruga «Gor. Matico» Gorica, Via S. Giovanni G, L 1. Kaledar; 2. «Zdravje in bole- 64. metričnega pravilnika nove pokrajine. „. 'pa radi skrajno slabega vremena; ^'««h»«^ «fCm iS^prodaT^ie vint i",^' đCŽ ^ter.so prisilili pi-kU^ ^928 pa „o .zaaaa «■ so žigosane, taka da je prepove- kanju je mogel zrakopiov nada-dana raba. sedanjih posod (stekle- ijevati svojo pot. nic itd ), ki nimajo žiga o overov- Ijenju. Lastniki javnih lokalov bodo morali torej si nabaviti postavno določene mere v množini, ki jo zahtevajo njihovi obrati, katere bodo nadomestile mere. Književnost in umetnost «NAŠ GLAS» knjige: 1. Zdravje in bolezen v domači hiši, II. snopič. Spisal dr. Just Ba-čar. Kdor bo vzel v roke I. snopič tega znamenitega dela, ki smo ga letos izdali, bo le s težavo pričakoval nadaljnih snopičev, dokler ne bo imel pred seboj celotnega NA OKNO TRKA PTIČ DROBAN (nar. pesem) aa vaše duri pa poverjenik Goriške Izšla je prva številka tega naše-sedanje ga družinskega lista z mnogovrstno vsebino in v okusni opremi. Po dela, ki bo po svoji vrednosti iz pravici povedano: nisem tolika leta v leto odtehtalo vrednost vpla-pričakoval! List me je nad vse za.- čane svotice. dovoljil in presenetil. Vsebina je obširna (32 strani) in 2. Tičarjjev Tone, povest. Spisal st—. Kdor bo hotel brati lepo Gor^MaUce ifvdeU zares zanimiva. Na uvodnem me- j povest našega l judstva in naše med vas prijazna druščina Matičnih stu priobčuje Lojz Kraigher lepo zemlje, poljudno in z vso srčno knjig na lesen kot trop ptic seljivk. ! povest «Matej in Matilda», ki se i toploto pisano, bo moral vzeti to Dopisi NEKAJ O TOLMINU IN TOLHINcfh Tolmin zadnje čase stopa nekako v ospredje. To nam dokazujejo časopisi, ki o njem zadnje čase več pišejo in poročajo. Posebno važni sta dve reči, ki ste ga najbolj vznemirili v njegovem pravičnem dremanju: pođ-prefektara, ki pa je strašila le nekaj dni. Pustila pa nam je organe javne varnosti. Vse večje in trajne važnosti je gotovo gimnazija, na katero kakor se vidi oblastva resno mislijo. Toda o tem se je že'dovolj pisalo. Rekel sem, da Tolmin stopa v o-spredje in da se vznemirja- Tu pa morem povdariti: Tolmin — ne pa tako Tolminci. Njih vzbudi vsaka stvar in tudi vznemiriti jik je težko. Nekaj drugega je, kar zelo zadeva ljudi in posebno še mlajše kroge. V mislih imam razna poročila po časopisih, ki se tičejo sodbe njihovih lepih in nelepih potez. Sam sem že večkrat imel priliko prisostvo- «NOVICE» Stran III. vgrt; takim debatam in to posebno Aed mladimi, ki so sicer svojo čast kaj ppretno branili — toda človek je Jbmalu dobil utia, da se ti zagovori ipirajo na opore oziroma napade, ka-Ifere so seveda sami zakrivili in jih še Vedno zakrivljajo. Nekaj je tu glavno: vedno in vedno nosijo po ustih, ša se je treba ozirati na položaj, ki ti ada na Tolminskem. To naj opraviči vsel — Ne bo slabo, če si o tem »udi javno pogledamo nekoliko globlje v oči. Res je, položaj je slab! Rad pa bi, da bi kdo obrnil pogled v preteklost je? jo premotil s kritičnim in nepristranskim očesom. Meni se zdi, da bi Saš li marsikaj, kar je vredno samo-Thtožbe! — Čudim pa se, da ljudje *avno v tem slabem položaju ne vidijo polje, ki Je sicer pusta ledina, aa katero pa je treba pripeljati moč-oifa in krepkih oračev, ki naj to ledi-&o izboljšajo — gotovo s trudom! Torej v odgovoru o slabem položaju si zadostnega vzroka, ki naj opravi-li ©no mrtvilo, o katerem mislim govoriti. Glavni vzrok je ta, da nečesa manjka — volje in poguma! Seveda mi na drugi strani vsi ti predsodki ne branijo, da ne bi izpre-govoril par besed, ki bodo mogoče padle globoko in našle tudi odpor. Toda odkrit pogled ni nikdar napa-len ~ zato čim globlje bodo zadele le besede, tem boljši bo uspeh tega ìlanka. Jaz sem namreč mnenja, da se v Tolminu vse preveč kima in zdi-fcuje. Zato pač ne bo slabo četudi Tolnsinci nekoliko povzdignejo glavo, Temu bo koristil, upam tudi, ta članek, ki ima namen povedati Tol-mincem, da imajo tudi oni iste mož-fcOsti in sredstva, kakor vsi drugi «ra.fi. Né bom govoril o onih lastnostih, ki 30 skupne vsem Slovencem, le nekaj, m še to prav nakratko naj poterò, kar jè v Tolminu premalo ali preve? upoštevano: Pred vsem se Tolminci vse preradi prepuščajo položaju, v katerega jih je pahnila usoda. To se opaža posebno lianes. in tu je tudi oni izgovor o po-fožaju. Druga taka. napaka, ki je med Aami zelo razširjena in vse premalo fljbsojena, je neinicijativnost naših ljudi. Predno se Tolminec nečesa loti, premišljuje toliko časa, da navsezadnje celo pozabi, kaj je prav-saprav mislil. Vse mišljenje in preu-đarjanje pa zaključi z večnim položajem, ki pokoplje vse nade in cilje. Tudi dokaz za to trditev je danes Se živ, zato ga ni treba iti iskat v preteklost. Na teh podlagah živi, oziroma spi društveno življenje. Tudi tu ne mislim na preteklost, ki navsezadnje ludi ni posebno svetla. Pogled na današnji položaj pa mi dopušča trditev, da so na Tolminskem mnogo bolj delavne vasi, kakor pa Tolmin saiij. Sicer pa o društvenem življenju v tem kraju sploh ni mogoče govoriti. Najboljše društvo je bilo raz-puSèeno lansko leto, toda kakor je meni znano, je živelo le bolj od tradicij. kakor od resnega dela. Vendar bilo je najboljše društvo! Še o enem društvu oziroma krožku je ostal spomin. To je bila nekaka svetla zvezda aa društvenem delovanju. Mislim na Dij. dram. krožek, katerega so ustanovili dijaki. Čeravno ni imel nobenih tradicij in podlag, je vendar častno napredoval. Vzrok da je moral poginiti je bila Sola, ki pri dijakih kaj takega ni hotela dovoliti. V svoji kratki dobi pa je prav gotovo razvil najboljše delovanje, kar ga je bilo kdaj na Tolminskem. Reči pa moram Se, da je bil tolminski samo po kra-^u. Ustanovili in vodili pa so ga dijaki došli iz drugih krajev. Domači 30 ostali le pasivni, ali še to ne vedno. Koristili mu niso nič. — Toda pustimo tO. Mogoče bo kdo rekel, da so stare stvari, na katere je Čas. da se pozabi. Dobro! Ozrimo se torej nekoliko na našo sedanjost in mogoče t«di na prihodnjost. Ozrimo še torej na našo mladino, našo nadebudno mladino, ki je prvoboriteljica ea sedanjost in nositeljica nad v bodočnosti. Poiščimo torej ono mladino, ki se na vseh koncih in krajih bori proti konservatizmu in ga izpodriva z novimi idejami. Pa bo mogoče kdo rekel, da to v Tolminu sploh n1 mogoče, ker ni konservatizma. Jaz pa bi rekel, da v Tolminu ni ne enega ne drugega. In res! Sam ne vem ali je Tolmin tako ubog na mladih ljudeh, ali pa so mladi ljudje tako ubogi na kaki drupi stvari. Naj bo «no ali drugo: Tolmin nima mladih In resnih delavnih moči! Priznati moram, da so tu tudi častne izjeme. Toda izjeme. Po njih ne sodimo večine. Do sedaj sem samo kritiziral. Ker pa nočem, da bi mi kdo očital, da to pač delajo vsi oni, ki vidijo samo napake, svetovati pa ne znajo ničesar. Vendar pa hočem biti še celo toliko predrzen, da hočem v vseh možnostih, s katerimi bi se lahko Tolminci postavili, še enkrat ponoviti vse svoje dosedanje trditve. Na srcu mi leži predvsem mladina, zato evo neko ugotovitev: Treba bi bilo povzdigniti društveno delovanje, oziroma društveno delovanje ustvariti. Toda to ni mogoče?! Ali pa je to vse. kjer naj se mladina pokaže in uveljavi?: Še so knjige; toda te se v Tolminu bor^ malo berejo. Več v bližnjih vaseh ki so v tem pogledu na častnem mestu. Še so časopisi; toda tu smo si še na slabšem. Primer: ravno zadnje čase, ko se je agitiralo za «Naš glas», je bil v Tolminu poražen od Zatolmi-na (Tolminu najbližja vas) v razmerju 10: 24. Ostale napredne vasi pa Tolmin dosegajo; zadnje čase se mladina mnogo (nekje še preveč) zanima za sport in njegove panoge. V Tolminu o tem še ni sledu. Mogoče pa se to Tolmincem zdi preneumno. Plešejo pa le radi in še prav radi. Bo pač kje drugje vzrok. Tolmin je kakor nalašč ustvarjen za turistiko. Osebno poznan samo še en večji kraj, ki je radi tega zanimiv, to je Bovec. O tolminskih turistih pa nam dovolj govorijo spominske knjige na gorah. Ali bolje: o tolminskih hribolazcih zapisne knjige molčijo. Ne rečem! So tudi izjeme. Pa le nekaj in še te največ v starejših vrstah. — Isto je tudi s smučkanjem. Lahko bi postavil: in tako dalje. Toda: dovolj 1 Povedal sem glavno. O malenkostih drugič ali pa kdo drugi! B. V. Ako še nisi poskusil testenin PEKATET, kupi jih zanesljivo prave, so !e v pol in en kg zavojih z gornjo znamko. So izvrstna, nedosežn i jed ! PODBRDO. Cesta je že toliko popravljena da se lahko pripelje z avtomobilom v Podbrdo. Seveda je popravljena le za silo, ker treba je počakati gorkejših dni, ko se bo lahko delalo tudi s cementom. Drugače pa se naša mladina prav rada suče. Včasih na Bači. drugič V Trtniku,tretjič v Podbrdu, tako dane zmanjka nikoli zabave vrtečemu se človeštvu. «Kaj za to ako naše kmetije gredo rakovo pot! Naj le gredo, samo da se mi lahko sučemo, pa jè vse v redu.» Tako, bržkone, misli večina naše mladine. Pijača in ples, to je skoraj izključna zabava teh ljudij. Seveda je tudi nekaj izjem, a te » prav redke. Fantje mislijo da niso fantje ako ga ob nedeljah nimajo nič pod kapo. Pust je v deželi in kdo zameri mladini. ako malo poskoči, a da se vrti skoraj vsaKo nedeljo, to je pa že čez mero. Današnja doba zahteva treznih ljudi in ne zapravljivcev. — Upajmo, da bo konečno naša mladina uvidela, kaj ji koristi in ne bo brez premisleka zapravljala prisluženih novcev. IDRIJA. Španska bolezen je ponehala. Šole so pričele zopet redno z delom. Rav-notako kino, ki ima vedno dovolj obiskovalcev, posebno otrok ob popoldanskih predstavah. Tu bi bilo dobro, da stariši malo pazijo na otroke. Ravno lepih reči se otrok ne bo navadil tam. Ker smo ravno pri kinu bi rad omenil še nekaj. Koliko denarja gre tu. Kako korist imamo od tega? Nisem ravno hud sovražnik kina ali hudo je videti, kako se tu zapravlja denar, ki ga za lepe knjige, časopise, revije ni. Vreme se je nekoliko spremenilo. Imeli smo kakih deset dni krasno in mrzlo vreme, tako da je zopet oživelo na ćesti ki pelje na Kovačev rovt. — Po kratkem lepem vremenu, smo pa dobili zopet sneg in kislo vreme Pa upamo, da bolezni ne bo prineslo. Zadnje čase se čuje, da se bo odprl zopet naš hram — gledališče. Ako je to resnica, bi bilo svetovati igralcem, da bi se zopet združili in pričeli z delom. Kako duševno hrano bi nudili našim ljudem, menda ni treba pov-darjati. Oni, ki so za to poklicani, na delo. «Naš glas» je vzbudil mnogo zanimanja, Kdor se še ni naročil, naj se požuri. —o— VOJSKO NAD IDRIJO. Že dolgo ni bilo glasu iz naše goriške vasice. V gospodarskem oziru smo skoraj enaki vsem našim vasem v deželi. Davki nas, tarejo največ. — Od povsod se čuje o izseljevanju, pri nas sino v tem oziru na dobrem. Fantje in možje imajo delo doma. Povečini služijo v gozdovih. Za to jim ni treba misliti na izseljevanje. In lahko so veseli. Od katere strani pa smo že dobili od izseljencev dobrih novic?! — Največji zaslužek dado pri nas gozdovi. Seveda, tudi tu bomo morali biti previdni, da se ne bomo v bližnji bodočnosti kesali. — Tudi živinoreja bi pri nas dobro uspevala, ako bi bilo malo več zanimanja zanjo. Zato bi bilo nasvetovati vsem kmetovalcem, da se naročijo na «Gospodarski vest-nik», kjer bi dobili navodila za umno živinorejo. V tem oziru bi bilo dobro, da bi se večkrat zbrali skupaj, čitali «Gospodarski vestnik» in druge take članke iz naših časopisov, razpravljali v naših gospodarskih potrebah. Uspeh bi bil gotov. Seveda ne takoj, ker vsaka stvar zahteva šole. Pred kratkem nas je zapustila gdč. učiteljica Poldka Kosova. Dobila je odpustno postopanje. Zelo jo bomo pogrešali. Sla je vsakemu na roko z različnimi nasveti. Zahvaljujemo se ji za vse, kar nam je dobrega storila. Obenem ji želimo vse najboljše na novém mestu. Bliža se občni zbor našega prosvetnega društva «Planinca». Udeležiti se ga moramo vsi člani, ker to je naša dolžnost. Pokazati moramo, da imamo zanimanje, veselje do prosve-tc do izobrazbe. Koristili bomo s tem društvu največ pa sebi. Sedanji odbor je pokazal vztrajnost v delu. Od lanskega leta, to je od ustanovitve društva do danes, je imelo društvo dve prireditvi, ki sta dobro uspeli. V zadnjem času so bile prireditve onemogočene. Ali upamo, da bo prišel čas, ko bomo zopet lahko pokazali, da živimo. Na notranje delovanje ne smemo pozabiti. Sestanki bi morali zopet pričeti. Pomenkovati se o tem in onem in se s tem učiti. Pred očmi moramo imeti vedno cilj, ki smo si ga začrtali ob ustanovitvi. IZ DEKANOV. Pretekli mesec nas je zapustil tukajšnji občinski komisar doktor Herceg; odšel je proč na tiho, tako kot je prišel. Na njegovo mesto pa je bil imenovan za komisarja dosedanji tukajšnji nadučitelj g. Mastrachio. (Zadnje «Novice» so po pomoti poročale, da smo dobili drugega potešta-ta.) Prejšaji g. komisar je nastopil službo občinskega komisarja že lansko leto, ko je bil razpuščen dotedanji občinski svet, ki mu je načeloval pok. Grižon. Od takrat do danes se je v naši vasi. oziroma občini, mnogo izpremenilo, kmalu po prihodu je prejšnji g. komisar odpravil slovensko govorico iz občinskih uradov, za tem je dal pribiti po gostilnah razglase, s katerimi prepoveduje peti proti-državne in protifašistovske pesmi, j Do tukaj ni nič takega, ker da so i prepovejo protidržavne in protifaši-jstovske pesmi, se strinjamo tudi mi, ! ali da se prepoveduje nedolžne slo-j venske, ljubavne pesmi, kot je n. pr. , «Cvetočih deklic» in še druge take. in da se te smatrajo protidržavnim, ali protifašistovskim, tega ne moremo razumeti in se nam ne zdi nikakor prav. Omeniti moram še, da smo za časa njegovega poslovanja dobili tudi mesečne semnje, kateri se vrše na 9. vsakega meseca, a so radi premajhne reklame prav klavrni in niti omembe vredni; saj še iz sosednjih vasi ne vedo, da se tukaj vrše mesečni semnji, kaj pa iz oddaljenih! Trebalo bi vsaj malo reklame po časopisih in kaj letakov, kot delajo druge vasi potem bi morda že šlo bolje. Upamo in želimo, da bi g. novi ko misar upošteval želje in običaje ob-činarjev ter nepristransko vodil posle občinskega komisarja v blaginjo cele občine, ker le s tem si pridobi zaupanje in spoštovanje vseh trezno in zdravo mislečih občinarjev. Dekanski. IZ DOLA V ISTRI. Dolgo časa ni bilo v «Novicah» glasu it naše vasi. Dovolite, g. urednik, da napišem par vrstic. Nikakor ne mislite, da smo izumrli, smo kakor pijanec v vreči. Kar nas najbolj tare so visoki davki in doklade. Radi slabega vremena je zastalo poljsko delo. Na nekaj ne smemo pozabiti. Imamo poljskega čuvaja, ki vrši svoje službo z veliko, morda preveliko, gorečnostjo. Ljudje se včasih pritožujejo, doslej pa ni nič pomagalo. IZ ROČINJA. Po vseh vaseh so prej ali slej obnovili v vojni razrušene cerkve, nam se pa to do zadnjega časa ni posrečilo. Imeli smo mašo in vsa cerkvena opravila v zašilo zgrajeni leseni baraki. Sedaj smo po prizadevanju našega gospoda župnika doživeli vendarle obnovitev cerkve. V pondeljek smo se zbrali vsi farani, da prisostvujemo neobičajni cerkveni slovesnosti. Prečastiti knezonadškof je ok prisotnosti duhovnikov iz sosednjih far in ob velikem številu vernikov posvetil naš novi božji hram. Cast našim pevcem, ki so z izbornim petjem pripomogli slavju do popolnega uspeha. Še mnogo let se bo vsak izmed nas spominjal tega dne. V naši vasi gre življenje kaj mirne mimo nas. Nekoliko ljudi se je izselilo tudi od tu, drugi pa živimo v delu in trudu. Imamo dve društvi, ki sta v zadnjem času obnovili delovanje. Tudi naše konsumno društvo dobro uspeva. Iz vseh krajev naše dežele smo čuli vesti o neuspehu kon-sumnih zadrug, tako da je že marsikdo začel dvomiti nad zadrugami. Mi smo pa prepričani in tudi vedno ostanemo da so vse zadruge, ki imajo zrelo članstvo in pametno vodstvo, ne samo možne, ampak velikega gospodarskega pomena. Poslano *) ZAHVALA. Podpisana Ana Cupin se tem potom iskreno zahvaljujem cenjenemu g-Dr. Albert Facchin-u ter njega cenj. gg. asistentom Dr. Josipu Susa in Dr. Lino Lion, ki so me s srečno in vestno izvršeno operacijo rešili trebušnega raka in dveh tvorov, ter me s tem rešili gotove smrti. Udana Ana Cupin Rabujez št. 135 pri Plavjah- Za članke pod lem naslovom uredništvo odgevarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. JAKOB BEVC - TRST urama in zlatarna Trst - Campo S. Giacomo št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO kupuje v vsaki mnoiini po nalviijih cenah K&Ot*E pl&tule više kot vsi drugi ■mr RAZNA DARILA ZA BIRMANCE. «8 PMno podjetje Jiuouti Impresa" Odlikovana z diplomo, 2aslu£nim križcem in zlato medaljo Corso V. E. III 47 - TRST - Telefon St. 14-02 Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor tudi pogrebne prevoze ne deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krsi iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori), allea Tesa ètev. 31.-Telefon 14-02X2 Lastnik in upravitelj H. STIBJSl. Razno ▼erto brez denarja, pa menda ni bil preveč dobre volje. Kako smo se klali v svetovni vojni. O vseh mogočih stvareh se napravili statistike, pa so napravili tudi rafcune o načinih pobijanja med svetovno vojno. Na avstrijsko-srbski fronti je bilo ua avstrijski strani od vseh ubitih 1 76—75 odstotkov ustreljenih s puški- ! mmi kroglami; 20—22 odstot. jih je umrlo vsled ran, povzročenih po šra-pnelih; granate pa so uničile 8—10 odstotkov vseh padlih. Na soški fronti pa so Avstrijci trpeli drugačne zgube, kajti tu je 50 j odstotkov ubitih zgubilo življenje radi granat in min, 28 odstotkov radi j srapnelov in 22 odstotkov od puškinih krogel. Na tej fronti pa jih je dosti umrlo, zadetih od kamenja našega Krasa. Ko bi se ozirali na sledeče številke, bi rekli, da se z noži nismo klali, kajti neki zdravnik, ki je imel v svoji oskrbi 1200 ranjencev, pravi, da je bilo med temi samo pet ranjenih s, sabljo in 7 z bajoneto; neki drugi pa trdi, da je bilo od 12000 ranjencev, ki so bili v njegovih bolnicah, le troje ranjenih s sabljo in 17 z bajoneto. Moramo pa pripomniti, da so bile rane od noža po večini smrtne in da so ranjenci umirali že na bojnem polju. Puške in šrapneli so povzročali v odstotkih 10 mrtvih, 10 težkih in 80 lahkih ran. Granate so zadale 10 odst. lahkih ran, 50 odst. težkih in 40 odst. smrtnih. Smrtnih slučajev radi ran, povzročenih po minah ali zadušitvi s piini je bilo le 2 odstotka. Tako smo se klali. Kdo je temu kriv, pa še sedaj ne vemo. Tudi amerikansko. Američani so v mnogih ozirih lju-ije brez primere. Sveto jim je leto, kar jim polni žepe. Zato je pri njih reklama v tako velikih čislih kakor v nobeni drugi deželi na zemlji. Neki mož, ki se je očividno dolgočasil ter skušal ubiti čas z nabiranjem napisov po ameriških grobiščih, popisuje, kaj je odkril na pokopališčih in v grobnicah. Na nekem grobu je čital sledeče: «Tukaj počiva Annie Haykins. Umrla je v dobi, ko ui bila več lepa; če bi bila živela še naprej, pa bi bila brez dvoma rabila umivanje milo, ki ga izdeluje tvrd-ka Carton and Son.» Na drugem grobu je čital: «Tu bo snival svoj večni m poslednji sen Gioe Bern, najstarejši član tvrdke Bernestam and Chap, ki dandanes izvršuje naročila v največje zadovoljstvo svojih odjemalcev.» Na krematoriju v mestu Massa <;hussetts pa Lahko bereš: «Ako želite, da ne zgorite prekmalu v plamenih, zabelite vašo salato, vsak dan s icisom, ki ga proizvaja tvornica Red-Pill». Ti napisi pač dovolj izčrpno pojasnjujejo način ameriškega gledanja na življenje in posmrtnost. Zaplenjeni LJenin. «Bosizdat», sovjetska državna za-ožba v Moskvi, je natisnila veliko naklado papirnih preprog, ki jih zelo adi kupujejo bogatejši ruski kmetje n premožnejši mali meščani za okras vojih stanovanj. Neki umetnik si je omislil poseben jubilejni vzorec za opomin letošnje desete obletnice ru-*ke revolucije, ki bo 10. marca. Vzorec ie prikazoval Ljeninovo sliko, letnici 1917-1927 ter sovjetski grb, obstoječ iz kladiva in srpa. Preproge so začeli prodajati, a nenadoma je bila zaloga zaplenjena in •sicer po nalogu najvišje moskovske »blasti. Vodstvo ruske komunistične stranke je namreč izjavilo, da se raz-množitev Ljeninove slike na tapetih nič ne sklada s komunistično etiko. Tovarna, ki je preproge izdelala, ima radi zaplembe 200.000 rubljev izgube. Ruski listi omenjajo, da je ta zaplemba prvi primer konfiskacije Ljeninove slike v teku desetletnega obstaja sovjetske republike. Senatorjeva raztresenost. Pred kratkim so na Francoskem volili predsednika francoskega senata. In sicer je bil izvoljen z 238 glaso-, vi Pavel Doumer. Razen tega je bilo pri volitvah oddanih 32 praznih gla- i sovnic in .... ena novčanica za 20 frankov. Neki senator je namreč pripravil ! dvoje kuvert. V eno je vtaknil 20 frankov, ta je bila namenjena zbor- ! Mičnemu slugi za novoletno darilo, v drugo pa je dal glasovnico za Pavla Doumerja. V raztresenosti pa je ®be kuverti zamenjal. In tako so dobili v žari bankovec za 20 frankov; sluga ki je našel ku-i Drobiž Albanska vlada je podala ostavko. Ne zna se, zakaj se je to zgodilo. Na škotskem je koncem preteklega meseca napravil vihar o-gromno škodo. V mestu Glasgow je bilo 8 človeških žrtev; okoli 100 oseb pa je bilo več ali manj ranjenih. Frančiškansko leto se zaključi 4. oktobra 1927. Posebno sodišče za razprave proti onim, ki so izvršili protidr-žavne zločine, je začelo poslovati 1. februarja. Sedaj je na dnevnem redu nekaj manj važnih razprav; 21. t. m. pa se prične razprava proti Zaniboniju, atentatorju na ministrskega predsednika. Kratko življenje prorokujejo novi jugaslovenski vladi: ima namreč samo dva glasova večine. Naj eden zboli, drugi naj obsedi v kavarni pa je večina — «fuč». V pokrajini Toskani imajo nič manj ko 390 časopisov. PREDZNAMBA KMETIJSKIH POTREBŠČIN Semenski krompir iz Jugoslavije. Prva pošiljatev semenskega krompirja aOneida» iz Jugoslavije je že oddana. Nadalnji pošiljatvi, ki bo dospela koncem februarja bo cena SO.— Lir franko, zacarinjeno zadnja postaja naročnika. Cene krompirju rastejo. Zamudniki ne odlašajte z naročilom, ker ga proti koncu ne bo mogoče več dobitL Žveplo in modra galica. Tega blaga smo naročili le toliko, kolikor dobimo naročil- Semenski oves iz češke. Bliža se čas setve, zato predznamujte se pravočasno. Prednaročila sprejema: Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torre bianca 19. Seme solate augustane. Ta vrsta glavate solate je znana pod tem imenom le v tržaški okolici in tu pa tam na Goriškem. Ker se Je v inozemstvu ni moglo dobiti, a pri nas se je to seme težko vzgojilo, je Tržaška kmetijska družba poslala vzorec tega semena na neke semeno-gojske postaje v Nemčijo. Vodja se-menogojske postaje je seme izredno hvalil in sklenil za prihodnje leto vzgojiti večjo množino. Letos smo prejeli okoli 20 kg tega semena, katerega imamo v razprodaji v naiih skladiščih. Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torre bianca 19. ZDRAVNIK D-FranKmbrožič se je stalno naselil v Št. Petru na ECraiu ir. ordinira v Fcro'totl li ši od S-12 in C« 13-15 Cevi jamica Forcessin Odlikovan» m "nrtnarodfi! rustavt t «enevi i „Diplomi « |rm praroto" TRST - Via Giuseppe Caprili Ste«. S pri Sv. Jakobu - TRST Kdor iiče obuvalo cenò i vendar lepo, ta bo pomislit malo, ne kupil kar na slepo! la «el bo k .FORCESSINU", U v Trstu vsem od kraja — ubožcu al* bogatinu — najboljše čevlje daja .. . teilll za delo L 48— za L 48" Kmetijski stroji Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti. TRŽA&KA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Ulica Torreblanca li, In Raffineria 7. Telefon 44-39. POSTOJNA notranje bolezni lo operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetić-nega vnetja vrScev. 1 Zobozdravnik D- D. Sardo? Specijalist za ustne in zobne bolezni perlekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via Imbrlanl 16/111. (pral Sia S. Gioviali) od 9—12 in od 3—7 ure Inženir Sfiligo) «iiJ.Y£ pi so n v Gorici na Corso Ver i 3 ,11. Door-oononononnoonoonnr oooooO SMILAJOD listi kri PRSNI SIRUP izborno sredstvo proti kašlju ELIZIR CHINA najboljše okrcpčevalno sredstva Lekarna CasfeUcmY eH - Trst. Via Giuliani 42 Lastnik: F. BOLAFFIO. Zobozdravnik sprejema 9 GORICI no Travniku 5 II. nadstropje lika posojilaka in hranilnica raflsirmaa ntrvn t mii|