Stane:
Za celo leto    .   .   .   .   . K 15--~
za pol leta......«    7'50
za Cetrt leta.....«    380
za 1 mesec......c    1*30
Posamezna Stevilka 30 vin.
UredniStvo   in   upravniStvo  je   v
Ptuju,'hi§a zdravnika dr. Stuheca.
JRokopisi se ne vrnejo.
Telefon St. 46.
Politično gospodarski tednik.
Stev. 12
Ptuj, 22. junija 1919
I letnik
Vidov dan.
Bliza so 28. junij — Vidov dan. Med narni je bil do sedaj vse premalo znan ta veliki srbski praznik. Zavedalo se ga je k vecjemu naSe Sokolstvo, ki je ze pred vojno rado prirejalo svoje zlete ravno na ta dan. Tako je bil tudi 1914 velicasten Sokolski iz-let v RuSah dno 28. junija na Vidov dan. Tega dno leta 1914 se je izvrsil atentat na preatolonaslednika Franca Ferdinanda v Sa-xajevu; Vidov d;m 1914 je dal znamenje za boj srbskega plemena proti tlaeiteljem, ki so bili hujSi, )             oj 6as Turki.
Letoa irna Vidov   dan   poseben   pomen. Prvi6   ga  bodemo   slavili   Jugoslovani,   Slovenci, Srbi in Hrvati, vjedinjeni in svobodni! Kaj je Vidov dan ? Srbaka drzavajo za-cela jjo smrti DuSana   Silnega   hitro   propa-dati. Njegovi poipmci so se med seboj aprli. Srbi j a je bil a zopefc razkosana in vsled spora oslabljena.    Leta 1371   so Turki potolkli ob reki Marici   enega iztned   srbskih   vladarjev, kralja   Vukasina,   odeta  naSega  najbolj   pri-i'ubij enega    narodaega    junaka,     kraljevioa Marka,   Turki so zasedli juzni   del Srbije in prisilili tudi ostale srbske vladarje, da so jim morali placevati davek.   Se enkrat je posku-sil   takrat   arbski   narod   otresti   se turskoga jarraa. Narod se je zacel zbirati okoli kneza Lazara Hrebjanovica, da resi svojo  svobodo. Lazar je ponovno razbil turSke vojako,   toda prihajale   so   iz Azije   veduo   nove   in nove tolpe.     Koncno  je   prislo do prevazne bitke na dan 28. junija 1389   na   Kosovem   polju. Se enkrat je hotel srbski narod poskusiti da se   otrese suzenstva. Krvava je bila bitka na Kosovem polju.   Kot levi so se borili Kosov-ski junaki.    Toda   trikratni  premoci so pod-legli.    Padali   so  vsi po vrsti, niso se hoteli umakniti.     Padla sta   na vojnem   polju oba cara. Tuxskega je ubil junak   MiloS Obilic, a car Lazar je bil ubit   od   Turkov,   ki  so ga iati dan vjeli.
Od   bitke  na   Kosovem polju leta 1389 na Vidov dan prione zalostna usoda   srbske-ga naroda.    Na Kosovem   polju ze se je za-klel Srb, da se osveti za poraz, ki ga je tam dofcivel.   Za osveto se je pripravljal od tega dneva naprej srbski narod. Ni miroval   prej, dokler ni dosegel zazeljenega cilja, dokler se ni zopet osvobodil tujega jarma in letos 1919 proslavlja ga ves   troimeni   narod   —   vjedi-njen.   Ali je res ves vjedinjen ? Zalibog ne ! Kakor   vse   kaze,   se   nam    je   bati,     da dozivimo   ravno   mi   Slovenci    letos    Vidov dan,   kakor   so   ga   doziveli   Srbi leta 1389. Pripravlja   nam   ga   pariska   konferenca,   ki hoce   zrtvovati   nase najlepse   pokrajine   po-hlepnemu Italijanu. Zato ae ze danes vzbuja v naSih srcih misel na osveto, ki   bode   ozi-vila vae nase narodne sile in ki ne bo miro-vala poprej, dokler ne bomo vjedinjeni,   zla-sti vsi Slovenci. Upamo pa, da se odloci mi-rovna konferenca   vendar   le   Se   v  zadnjem hipu   ustanoviti   narodom,    pred   vsem   nam Slovencem — mir, ne pa osveto. Ce tega ne stori,   potem ne zaaluzi imena mirovne kon-ference. Vidov dan je torej praznik posveoen spominu na slavno, toda   nesrecno bitko   na Kosovem polju.