ï®
Im Ir-
■co •in ici "o

90,6 95,1 95r9 INJ
Odhod Romana Bezjaka: minusi in plusi
Št. 67/Leto 67/Celje, 24. avgust 2012/Cena 1,50 EUR
Po sledeh ognjenih zubljev do požigalca
Ni vseeno, kako nam nalijejo ...
Ne le čistega vina. Tega si bodo morali slovenski politiki očitno čimprej naliti sami. Sprašujemo vas, ali bi se strinjali, da vas operira mesar namesto kirurg. Ali drugače: nekateri žlahtni poklici, tudi v gostinstvu, so žal vse bolj razvrednoteni. Kako naprej?
Davčni dolg plačujejo »majhne ribe«
VELENJE - Oblast prevzema Kunigunda
in j
Celje - Cinkarna toži Šuštarja

Nad plevel z motiko, nad hrošče pa s čajem
PRILOGA
vseživljeiAjsteo uSgjžCj t
Odkrivamo turistične bisere naših občin
2
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Ste za to, da vas operira mesar?
Med dopustom na slovenski obali je za našo mizo skrbel poskočen natakar, ki se je trudil, da bi kar najhitreje prinesel želeno. Zraven je rad pripomnil kakšno zabavno, ki je bila iz njegovih ust - nekje z mariborskega konca je prihajal - slišati še bolj smešna. Nobene nervoze ali slabe volje ni bilo zaznati. Sobarice so vzorno skrbele za čistočo in kuharji so nas razvajali. Zvečer smo nato poslušali o protestu delavcev v gostinstvu in turizmu, ki so goste z letaki opozarjali na novodobno suženjstvo. Nič od tega nismo občutili. Zanje smo bili na prvem mestu, nasmeški morda niso bili tako široki, kot bi lahko bili, toda ostala sta profesionalen odnos in zavest, da je treba delo opraviti brez napak, pa naj bo še tako težko.
Se tudi sami prepoznate v tej filozofiji? Da se je treba potruditi, na zunaj profesionalno opraviti vse, kar je treba, čeprav je za fasado sama gniloba? Marsikje je tako in skoraj ni službe, kjer bi prekipevali od veselja zaradi delovnih razmer, plače, odnosov. Tisto, kar nekatere dejavnosti še drži pokonci, so ljudje, profesionalci, ki se zavedajo svojih obveznosti, ki so si svoj poklic izbrali, ker jih je to veselilo in ki v teh časih tako kot tisti naš natakar stisnejo zobe in se potrudijo. Če bi na koncu meseca dobili vsaj spodobno plačo, pri kateri ne bi bile potrebne finančne akrobacije za to, da dočakajo naslednjo, bi bili verjetno ti ljudje zelo zadovoljni. Čeprav drži, da denar ni vse, pa je žal ob zneskih, ki jih dobiva večina zaposlenih v tej državi, vse pomembnejša tudi ta »umazana« podrobnost. Z dobro voljo, delovno zagnanostjo in s pridnostjo se položnic pač ne da plačati. Številka na plačilnem listku je tista, ki naj bi pokazala, koliko velja tvoj trud in koliko je tvoje delo sploh cenjeno v tej družbi. Žal je pri nas tudi to področje polno zmede, nelogičnosti, ko primerjave sploh niso mogoče, skratka, ena sama kolobocija. Kolikšna bi bila spodobna plača za človeka s srednjo šolo in kolikšna za tistega s fakulteto? Koliko naj vplivajo na plačo posebni pogoji dela, odgovornost, težavnost, stresnost? Pravih rešitev ni, kot tudi ne tega, kako spodbuditi pridnega, da bo še bolj motiviran, in kako lenemu sporočiti, da ni pokazal dovolj. Koliko služb je, kjer so sploh takšne možnosti na razpolago, če ni norme in tekočega traku? Razmerja so porušena, gospodarstvo kaže na plače javnega sektorja, le-to se z njim ne more in noče primerjati, znotraj enih in drugih pa so ljudje različnih neprimerljivih poklicev, kjer bi vsak potreboval ponovno preverjanje in postavljanje plač na nove temelje. Pa se vam zdi to v teh časih realno?
Posamični protesti občasno spomnijo, da je nekaj zelo narobe. Ob vsesplošno uveljavljenem razmišljanju, da so zaposleni tako in tako samo strošek, je navsezadnje nelogično pričakovati, da bo tu prišlo do kakšnih sprememb. Zakaj le? Ponudba na trgu delovne sile je vsak dan večja, če nekdo ne bo želel delati za drobiž, ga bo morda že jutri nadomestil tisti, ki mu bo tudi ta drobiž zadoščal. Nekateri poklici so tako postali ne samo podcenjeni in mizerno plačani (strokovnjaki so ugotavljali, da zlasti tisti, v katerih delajo večinoma ženske), ampak tudi prave oaze za pogodbene sodelavce ali tiste preko študentskega servisa. Še nedavno je veljalo, da je lahko tako rekoč vsak, ki zna prižgati računalnik, že novinar, saj so delodajalci najemali mlade, ki so se tega šele učili ali pa so to delo videli kot možnost dodatnega zaslužka. Da to ni minilo brez posledic za celotno dejavnost, je danes že jasno. Zdaj se epidemija širi. V gostinstvu vsak zna vse ali pa se lahko čez noč priuči. Sta natakar, ki je z odliko končal želeno šolo, in študent, ki bi v resnici rad bil pravnik, res enako dobra s pladnjem v roki? Se boste vrnili v gostilno, kjer vam niso znali povedati, kaj sploh ponujajo ali kjer so vam polili kavo, ki je bila za nameček še groznega okusa? Dvomim. Toda marsikje menijo, da boste vse to spregledali, in potem se čudijo, ker se gostje ne vračajo. Po tej logiki bi za kirurga lahko vzeli mesarja, za arhitekta pa ljubitelja lego kock ...Če je res vseeno. A kaj takega nikomur ne pade na misel.
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
	%	jgf-	!
dE	mis	17 1 26	15 1 24
Dela v strežbi za študente na pretek
V gostilnah, restavracijah, hotelih in termah delavce za delo v strežbi iščejo tudi preko študentskih servisov. Da nam kavo ali kosilo postreže dijak ali študent, ni redkost, kakovost postrežbe pa je seveda odvisna od izkušenj natakarja. In teh večina delodajalcev ob razpisu delovnega mesta ne zahteva.
Kot so nam povedali na Študentskem servisu Celje, je poleti za dijake in študente na voljo manj prostih delovnih mest kot v ostalih letnih časih. Med 67 deli, ki jih trenutno ponuja celjski študentski servis, jih je 21 za strežbo. To je okoli 30 odstotkov celotne ponudbe. Približno na takšni ravni je povpraševanje po natakar-
jih tudi med letom. Kot so poudarili na študentskem servisu, večina delodajalcev od dijakov in študentov ne zahteva izkušenj z delom v strežbi, po razpisih sodeč, so dovolj komunikativnost, urejenost, prijaznost in delavnost. Izkušnje, kot so dodali, ponavadi zahtevajo le v hotelih, termah ali nekaterih restavracijah, kjer je neizogibno serviranje hrane.
Izkušnje zaposlenih na Študentskem servisu Celje kažejo, da nekateri dijaki in študenti iščejo izključno delo v strežbi, spet drugi so takšni, ki se v strežbo nikakor ne želijo podati. Za uro dela v strežbi delodajalci sicer ponujajo približno štiri evre, kot ugotavljajo
na študentskem servisu, pa je plačilna nedisciplina v gostinskih dejavnostih v zadnjem času izjemno pereč problem. Vsakega delodajalca tako preverijo in oglašujejo le prosta delovna mesta zanesljivih podjetij, kljub temu pa se zgodi, da kateri dijak ali študent več mesecev ne prejme plačila. Pomembno povratno informacijo o delodajalcih podajo predvsem izkušnje dijakov in študentov, ki jim na študentskem servisu svetujejo, naj, če ne prejmejo plačila za opravljeno delo, na delovnem mestu ne vztrajajo, temveč poiščejo novo delo. V strežbi ga glede na ponudbo mest in zahtevane pogoje očitno ni težko najti.
AD
Omamna skrivnost v skodelici kave
Kava je hvaležna in čudežna osnova, na kateri lahko človek zgradi marsikaj. Življenjske sanje, uspešno kariero ali okusno poletno koktajl kreacijo. Na strani 8 predstavljamo mladega podjetnika, ki je prav v mojstrskem pripravljanju kave našel svojo strast in življenjski izziv.	(Foto: TimE)
; Matej Režek
Natakar - le še en poklic za katerega ne
Predrage delovna
Dijaki in študenti niso tako priljubljena delovna sila zaradi delavnosti, zanesljivosti, vedoželjnosti, urejenosti ali prilagodljivosti, temveč predvsem zaradi nizkih stroškov. Delodajalce dosti manj udarijo po žepu kot redno zaposleni delavci. Po številu dijakov in študentov prednjači prav gostinska dejavnost.
Lastnik Kavarne pri Nejcu v središču Celja Jernej Rojc priznava, da je v njegovem podjetju le 20 odstotkov redno
Sprehodili smo se po Celju in preverili, kaj o stanju v gostinstvu menijo tisti, ki si denar služijo s strežbo. Izkušnje so nam zaupali natakarica študentka, dijak gostinske šole in izkušeni redno zaposleni gostinec.
Rado Dušič, hotel Evropa: »Štiri leta sem tukaj redno zaposlen. Pravih natakarjev je dandanes malo, tistih, ki ne obvladajo dela natakarja in ki nimajo volje, pa je na pretek. Za nas, ki se trudimo, po mojem mnenju službe ni težko najti, slabi natakarji pa se tako ali tako redno selijo iz lokala v lokal. Delodajalci vedo, kdo je dober, in mu kmalu podelijo kakšno dodatno odgovornost. Glede na to, kakšne so razmere na trgu, je plačilo še kar solidno, ko se bo stanje izboljšalo, pa sem prepričan, da se bo za tiste, ki dobro delamo, našel tudi kakšen evro več. Mlajše kadre, ki si šele nabirajo izkušnje, je nujno treba uvesti v delo tako, da čim prej pridobijo znanja o postrežbi kave in pijače, hrane in kasneje tudi o strežbi
NOVI TEDNIK
NASA TEMA
3
velja pregovor >le čevlje sodi naj kopitari? Foto: GrupA (arhiv NT)
i redno zaposlena sila?
zaposlenih delavcev, ostalih 80 odstotkov je pogodbenih delavcev, predvsem študentov. Kot pravi, sta proizvodnja in prodaja sladoleda in slaščic odvisni od sezone, zato bi podjetje glede na možne prihodke težko shajalo z zaposlenimi za nedoločen čas. »Ob tem so zaposlitve preko študentskih servisov stroškovno manj zahtevne in nekako še obvladljive za pozitivno poslovanje podjetja,« razlaga, konkretnih številk pa ne razkrije.
Pomembni ponudba in postrežba
Kot poudarja Rojc, dobra obiskanost določenega lokala ni odvisna le od kakovostne in pestre ponudbe, temveč je bistven tudi kader, v njegovem primeru dober natakar in slaščičar. Pravi, da svoje sodelavce, preden začnejo delati, seznani z načeli poslovanja podjetja in nalogami, ki jih bodo morali opravljati.
Vsak delavec prestane krajše poskusno in uvajalno obdo-
Rado Dušič
na bolj zahtevnih dogodkih. Le tako bodo lahko hitro spoznali, kaj je pravzaprav tisto pravo gostinstvo.«
Martin Gorogranc, Restavracija in pivnica Koper: »Sem dijak Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in med počitnicami nabiram izkušnje, zraven pa bom še nekaj zaslužil. Če si v tem poslu, je priporočljivo, da imaš znanje gostinske stroke. V šoli dobimo veliko praktičnega znanja, se učimo o vsem, kar se dogaja v gostilni. Ko sem prišel delat, sem se tako hitro znašel. Menim, da natakar ne more biti prav vsak. >Kafiči< in bari, kjer delajo študenti, zame
Martin Gorogranc
sploh niso gostinstvo. V gostiščih, kjer se streže hrana, pa je treba veliko znanja in žilice za ta poklic. Poklic natakarja je kar cenjen, plače niso tako slabe, tudi službe ni težko dobiti. Zagotovo bom imel po šolanju večje možnosti za zaposlitev kot moji vrstniki z gimnazij, čeprav nas ti obravnavajo kot manjvredne.«
Tara Filipovič, kavarna Kuba Kafe: »Delam preko študentskega servisa. Izkušnje v strežbi sem začela nabirati že kot dijakinja, delala sem predvsem med počitnicami in ob koncih tedna, da sem nekaj zaslužila, zdaj ko sem absolventka, imam več
Tara Filipovič
časa in delam skoraj vsak dan. Osnov strežbe me je naučil sodelavec v gostilni, kjer sem najprej delala, zatem pa se moraš sam naučiti čim več. Mene je na primer vedno motiviralo, da si poskušam na pladenj postaviti čim več stvari in da sem kar se da hitra. Kdor namreč misli, da je držanje pladnja in kuhanje kavic enostavno, se zelo moti. Nekateri mislijo, da lahko to počne vsak, sama pa menim, da ni tako. Med drugim moraš imeti predvsem občutek za goste. S plačilom sem zadovoljna.«
ANJA DEUČMAN
Še en
razvrednoten žlahten poklic
Edvard Kužner je profesor strežbe in turizma v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje
bje, ki je dobrodošlo predvsem za tiste, ki še nimajo izkušenj v strežbi. Uspešnost dela, kot pravi, ves kolektiv ocenjuje na mesečnih sestankih. Rojc še dodaja, da odnos tako redno zaposlenih kot študentov do strank dosledno spremlja z neposredno prisotnostjo v kavarni, prisluhne pa tudi pozitivnim ali negativnim pripombam in mnenjem gostov. Da je našel uspešno kombinacijo, po njegovih besedah dokazuje postopna rast stalnih strank različnih starosti.
AD
Med tistimi, ki se že dolga leta trudijo vzgajati generacije mladih gostinskih in turističnih delavcev, so tudi številni profesorji v eni najboljših gostinskih šol v Sloveniji, ki jo imamo prav v Celju. O razvrednotenju teh poklicev na eni strani in žlahtnosti poslanstva teh storitvenih dejavnosti smo se pogovarjali s profesorjem Edvardom Kužnerjem.
Gostinski poklic velja za napornega in slabo plačanega. Po drugi strani se je uveljavilo prepričanje, da je natakar lahko vsak. Kako gledate na položaj tega poklica v družbi?
Resnično je to poklic, ki terja veliko znanja in priprav, premalo cenjen. Tega ne ugotavljam samo jaz. Tako je bilo že takrat, ko sem se za to pot odločal sam. Res pa so tega krivi tudi gostinci sami, saj so nekatere vrednote in standarde enostavno izničili, tudi na račun skromnih dohodkov. Vse skupaj je verižna reakcija, ki vodi bolj navzdol kot kam drugam. V naši šoli se sicer trudimo vzgojiti najboljši možen kader. Učimo jih vse od bontona, vedenja, odnosa do gosta in pomena gosta kot prednostne naloge v tem poslu. Hkrati v mnogih gostinskih enotah to potem precej po svoje razumejo. Slabo vodijo svoje lokale, včasih stroko sploh povsem zanemarijo. Tisti, ki na koncu potegne kratko, je seveda gost. Želim si, da bi pozitivno, strokovno podprto okolje začutili in s svojim ponovnim obiskom nagrajevali predvsem gostje. Oni so tisti, ki lahko sodijo in na ta način odberejo zrnje od plev.
Kakšna je vloga države pri vrednotenju gostinskega poklica? Direktive za tovrstne lokale so zdaj takšne, zdaj drugačne.
Res je. Trenutno je žal tako, da lahko vsak počne, kar se mu zdi. Ravno gostinstvo je izviselo na tem zakonskem področju, kar prinaša zelo negativno sporočilo. Še posebej, če želimo svojo prepoznavnost v Evropi graditi na turističnem preboju. To bo na takšen način težko. Gostinski poklici bi morali biti zaščiteni, dejavnost bi morala graditi na izobraženih kadrih. Realnost je žal zelo drugačna.
Na kakšen način uspete mlade motivirati za poklic natakarja?
Veliko truda vlagamo v to, da je šola privlačna in kar se da sodobno opremljena. Tudi vpis se zadnje čase povečuje. Preživeli smo že bolj kritične čase. Pozitiven trend pomeni eno od svetlih točk na tem
Edvard Kužner
»V turizmu se enostavno premalo vlaga v kuharje, natakarje, sobarice, čistilke in druge delavce. To so tisti ljudje, ki imajo stik z gostom. Oni so obraz lokalnega turizma. Če ne izžarevajo zadovoljstva, noben direktor ali šef ne more popraviti slabega vtisa.«
področju. Vendar motivacija za izbiro tega poklica ni samo stvar šole. Gre za širšo družbeno klimo, ki se začne že v družini. Potem so tu mediji, svetovni splet in drugi ponudniki takšnih in drugačnih informacij. Ko otroke enkrat dobimo v hišo, se resnično zavzemamo, da se tudi počutijo naši. Da začnejo razmišljati o poklicu in o tem, kako se najti tudi v stvareh, ki niso vedno prijetne. Kako iz danega položaja iziti najbolj pozitivno. Vsak otrok, ki pride sem, je zame bodoči gostinec. Po najboljših močeh ga poskušam na to pripraviti. So pa seveda tudi takšni, ki nikoli ne bodo opravljali tega dela, četudi so se izobrazili zanj.
Pri kuharjih se je pod vplivom raznih televizijskih oddaj že uveljavilo prepričanje, da so lahko svojevrstni zvezdniki. Kako je z natakarji?
Vse je odvisno od človeka. Sam si natakarja predstavljam kot odprtega, veselega, vedrega in pozitivnega človeka, ki z užitkom komunicira in ima rad ljudi. Takšen človek bo v tem poslu gotovo uspel. Treba je vedeti, da gre v resnici za izjemno lep, estetski in dinamičen poklic. Vsak dan je toliko novosti, različnih priložnosti, novih obrazov. Govoriš lahko tuje jezike. Seveda se jih je treba prej naučiti, ampak možnosti in priložnosti vsekakor so. Poklic je krasen, a le če padeš noter, kot se reče. Če najdeš v tem svoje poslanstvo.
Kam gre torej pod črto slovensko gostinstvo?
Na določenih mestih v pravo smer. Ko kvalitetna posoda, prti in kozarci ter urejen prostor govorijo o tem, da gostincu ni vseeno in da je pripravljen svoj zaslužek vlagati tudi
v dobro počutje svojega gosta. To je seveda vredno nagraditi. Tisti, ki nimajo tega čuta in vidijo gosta zgolj kot enosmerni dotok denarja, prej ali slej propadejo. Vseeno so trendi trenutno slabi. Predvsem zaradi krize in padajoče kupne moči. V gostinstvu se to zelo pozna. Ko ni kupne moči, ti tudi zlat pribor nič ne pomaga. Očitno bo še slabše, preden bo boljše. Vendar tudi natakar ali kuhar ali katerikoli gostinski delavec potrebuje spodobno plačo, od katere lahko živi. In seveda tudi vrača nazaj v to blagajno. A ne more, ker premalo zasluži.
Ste poklicno obremenjeni s strokovnimi pomanjkljivostmi, tudi ko greste na kavo v bližnji lokal?
Mogoče malo, vendar tega ne kažem navzven. Izjemno cenim gostinske delavce, ker opravljajo težko delo. Kritičen sem do te mere, da si ne pokvarim dneva. Skoraj v vsakem lokalu opazim marsikaj, kar se ne bi smelo dogajati. Površnost, neurejenost osebja, pomanjkljiva higiena in urejenost prostora. Imam določeno afiniteto do teh stvari in če bi me vprašali, bi jim po pravici povedal. A me ne. Vsaj ne v Celju. Po drugih mestih veliko sodelujem z gostinci na ta način. Moti me tudi nedefinirana ponudba. Vsi bi imeli vse. To gostu onemogoča izbiro. Bolje je biti vrhunski pri eni stvari kot povprečen ali celo zanič pri vsem. Če »se greš« picerijo, ne moreš imeti na meniju vsega od »dunajcev« dalje. Tudi v Celju imamo nekaj čednih lokalov, pravih biserov. Drugi pa samo kopirajo ali bi imeli rezultate brez vložka. To pa ne gre.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
4
AKTUALNO / GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Neenotna politika ni dober obet
Srečanje vrha slovenske politike, ki ga je v sredo popoldne sklical predsednik vlade Janez Janša, se je hitro končalo, žal pa ni prineslo poenotenja glede nujnih rešitev za prihodnost države. Zapisa fiskalnega pravila v ustavo najverjetneje ne bo, saj temu nasprotujeta opozicijski PS in SD, ki menita, da bi glede tega dogovora zadoščal že zakon - vladna stran pa je tudi nekoliko prerazporedila prednostne naloge za naslednje tedne in mesece.
Predsednik vlade Janša je prepričan, da bi naši evropski partnerji kot slabo šalo razumeli zavezo fiskalnemu pravilu zgolj z izvedbenim zakonom, saj ne gre pričakovati, da bi nas imeli za tako odgovorne in dosledne, da bi nam verjeli, da bomo potem ta zakon tudi dejansko spoštovali. Kakšna politična jesen nas čaka, je skoraj nemogoče napovedovati, vsekakor pa bodo prihodnji tedni in meseci v Sloveniji zelo razburkani.
Predsednik vlade Janša še vedno dopušča možnost vezave zaupnice svoji vladi na vpis fiskalnega pravila v ustavo ali na druge nuj-
ne ukrepe. Ti pa so zdaj v nekoliko prerazporejenem vrstnem redu. Po sredinem srečanju se zdi, da je vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki je bil kljub temu, da sam po sebi ne prinaša konkretnih rešitev, ampak zgolj potrditev zaveze o odgovornem finančnem obnašanju evropskim partnerjem, doslej najbolj nujen ukrep, zdaj nekoliko potisnjen ob stran. Zato pa v kratkem prihajata v zakonodajni postopek reforma trga dela in reforma pokojninskega sistema, ki naj bi bila pripravljena že do konca tega meseca. Opoziciji je vladna stran v sredo ponudila, da reformne zakone usklajujejo skupaj in PS ter SD sta to sprejeli. Možnost dogovora med koalicijo in opozicijo pa še vedno obstaja tudi pri vprašanju holdinga državnega premoženja in sanacije bank.
In da bi počasi vsakomur v tej državi moralo biti jasno, »da je vrag odnesel šalo«, dokazujejo tudi izjave ekonomistov in finančnikov, ki prihajajo iz koalicijskih in opozicijskih vrst. Dokler oboji govorijo o stroki, je praktično vseeno, koga človek posluša,
saj so si zelo podobni njihovi predlogi glede ključnih vprašanj, kot sta sanacija slovenskih bank in nujnost vzpodbujanja gospodarstva. Povsem ustavi pa se, ko se vplete »politika«, ko se namreč razgovorijo o razlogih za položaj, v katerem je danes naša država, so si daleč vsaksebi. In če bo ostalo tudi v prihodnje tako, potem Slovenija - kot zdaj opozarja finančni minister Janez Šušteršič - ne bo več v situaciji, ko je le še korak od tega, da se jo oceni kot državo, ki se ji ne posoja denarja, ampak bo takšna država tudi dejansko postala.
IVANA STAMEJČIČ
Po Janševih besedah prihaja čas, ko se bo v Sloveniji treba spoprijeti z razmerami in ko partnerji v socialnem dialogu ne bodo »ne Branimir Štrukelj, ne Dušan Semolič, ne predstavniki delodajalcev ne parlamentarne stranke«, pač pa bodo to predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije. »In tisti >socialni dialog< bo nekoliko drugačen.«
Novembra tudi volitve državnih svetnikov
Ne le predsedniške, v Sloveniji bodo novembra tudi volitve v nov 5-letni mandat državnega sveta. Predsednik državnega zbora Gregor Virant je namreč ta teden podpisal odlok o razpisu splošnih volitev v državni svet, ki bodo 21. in 22. novembra.
Za razliko od državnega zbora, v katerega volivci volijo poslance neposredno, so volitve državnih svetnikov izvedene posredno. Tako bodo splošne volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni
svet 21. novembra, dan kasneje pa še predstavnikov drugih interesnih skupin. Za dan razpisa splošnih volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, je Virant izbral ponedeljek, 10. september.
Ob osamosvojitvi Slovenije je bil ob državnem zboru zamišljen državni svet kot nekakšen drugi dom zakonodajne oblasti. Vendar je v zakonodajnem postopku njegova vloga skrčena zgolj na izrekanje morebitnega veta na sprejete zakone, o katerih mora potem državni zbor
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je že na lanskem sejmu pripravila virtualno predstavitev svoje dejavnosti in nekaterih novosti, ki jih je pripravila za člane.
Obrt podaja roko inovativnim idejam
Tudi ob jubilejnem 45. mednarodnem obrtnem sejmu, ki bo v Celju med 12. in 18. septembrom, ostaja pomemben sejemski partner Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Celjski sejem pa je trem mladim podjetnikom z najbolj inovativnimi idejami letos že drugo leto namenil brezplačen razstavni prostor na sejmu ter vso podporo v promociji njihovega poslovanja. Na 45. mednarodnem bo že na predvečer otvori-
znova glasovati in jih potrjevati z večjo večino. Tudi zato je bilo v preteklih mesecih veliko pobud za njegovo ukinitev ali vsaj spremembe delovanja, vendar v državnem zboru ni prišlo do soglasja o tem. Državni svet šteje 40 članov. Od tega so po štirje svetniki predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest je predstavnikov negospodarskih dejavnosti, ob njih pa še 22 predstavnikov lokalnih interesov.
IS
obrtnem sejmu se bo Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije kot tradicionalni sejemski partner predstavljala na tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora v dvorani L1. Predstavljeno bo delovanje zborničnega sistema v Sloveniji, zlasti pa strokovnih sekcij, v katere so združeni obrtniki in podjetniki posameznih gospodarskih panog. Osrednje dogajanje bo na t. i. poslovni aveniji, kjer bo zbornica predstavila spletni in mobilni katalog Moj obrtnik. Letos prvič bodo pripravili razstavo dobitnikov prestižnega priznanja Obrtnik leta in Podjetnik leta, predstavili bodo kartico ugodnosti Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ter obiskovalce sejma vabili v Hišo obrti, kjer se bodo predstavili člani Sekcije za domačo in umetnostno obrt.
Tudi za razvoj poslovnih stikov
Pomembno vlogo bo zbornica v času sejma odigrala tudi v programu spremljajočih prireditev. Med drugim
tve sejma pripravila srečanje partnerskih organizacij, sodelovala bo prvi pripravi mednarodnih poslovnih srečanj ter predstavitvah gospodarstev tujih držav, ki iščejo poslovne stike v Sloveniji. Med pomembnejša srečanja sodi še poslovna konferenca o programih Evropske unije in konkretnih izkušnjah podjetij, namenjena malim in srednje velikim podjetjem, ki želijo črpati evropska sredstva.
V sodelovanju s Celjskim sejmom in Mestno občino Celje pa bodo v zbornici tudi letos najuspešnejšim razstavljavcem podelili priznanja - tista, ki jih podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, so bronasti, srebrni in zlati cehi.
Nagrajenci znani danes
Danes bodo znana imena treh podjetij, ki se bodo na 45. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju lahko brezplačno predstavila. To bodo podjetja tistih mladih poslovnežev, ki bodo organizatorje sejma prepričala,
da je njihovo inovativno podjetniško idejo resnično vredno predstaviti javnosti.
V Celjskem sejmu so lani z razpisom prvič povabili mlade podjetnike, stare do 28 let, da predstavijo svoje inovativne podjetniške ideje, izume ali izboljšave. Med prijavljenimi so izbrali tri najboljše in jih nagradili z brezplačno predstavitvijo na sejmu. Razpis so ponovili tudi letos in do minulega petka, ko se je zaključil, prejeli sedem prijav. Med njimi so ta teden izbrali tri, ki se bodo lahko brezplačno predstavili na septembrskem mednarodnem obrtnem sejmu, njihova imena pa bodo objavili danes. Nagrajencem bodo v Celjskem sejmu omogočili še enoletni dostop do spletne pisarne, ki uporabniku omogoča lažje poslovanje kjerkoli na svetu, izdelavo video predstavitve njihovega podjetja ter izdelavo ali optimizacijo facebook profila in svetovanje pri izdelavi podjetniškega načrta. Ob tem bodo trije nagrajenci deležni še splošne promocije v okviru sejemskih predstavitev ter posebne predstavitve v sejemskem katalogu, biltenu ter na uradni spletni strani sejma in partnerjev.
IS, foto: SHERPA (arhiv NT)
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Davčni dolg plačujejo »majhne ribe«
Dolg podjetnikov in gospodarskih družb do države ob polletju znašal 809 milijonov evrov - V zadnjega pol leta se je zmanjšalo tako število neplačnikov kot tudi skupen znesek dolga
Po veljavni zakonodaji Davčna uprava Republike Slovenije (Durs) vsakih šest mesecev poroča državnemu zboru o dolžnikih, katerih dolg presega 4.000 evrov. Glede na konec lanskega leta sta se ob letošnjem polletju zmanjšala tako število dolžnikov kot znesek dolga. Dolžnikov je za več kot tisoč manj, dolg pa se je zmanjšal za malo več kot 15 milijonov evrov. A še vedno je skupni davčni dolg podjetnikov in gospodarskih družb konec junija znašal nekaj več kot 809 milijonov evrov.
Zmanjšanje dolga je po Kot še ugotavljajo v Dursu,
Med sto največjimi davčnimi dolžniki jih je v stečaju 58, njihov dolg pa znaša skupaj 178,8 milijona evrov oziroma več kot petino vsega dolga. Tudi največji dolžnik, ki dolguje Dursu 24 milijonov evrov neplačanih davkov, je v stečaju.
mnenju Dursa mogoče pripisati njihovemu uspešnemu delu na področju izvršbe. V prvih šestih mesecih je tako Durs z opomini, sklepi o izvrši in telefonskimi opominjanji terjal več kot 926 milijonov evrov, izterjal pa nekaj več kot 222 milijonov. Skupni davčni dolg je tako ob polletju znašal nekaj več kot 809 milijonov evrov. V to analizo so zajeti le dolžniki, katerih dolg presega 4.000 evrov, in takšnih je v Sloveniji več kot 14.600.
bi lahko izterjali nekaj več kot pol milijarde evrov t. i. aktivnega dolga oziroma dobrih 60 odstotkov celotne vsote, medtem ko je za preostalih 308 milijonov evrov t. i. pogojno izterljivega dolga izterjava malo verjetna.
Plačale bodo »majhne ribe«
Podrobnejša analiza kaže, da pri tem v Dursu računajo zlasti na izterjavo dolga pri manjših dolžnikih. V skupi-
Da je od majhnih prej pričakovati poplačilo dolga kot od velikih velja tudi ob primerjavi davčnega dolga samostojnih podjetnikov in pravnih oseb. Nekaj več kot 5.700 samostojnih podjetnikov oziroma skoraj 40 odstotkov vseh, ki so si nabrali dolg do države, dolguje 109 milijonov evrov oziroma 13,5 odstotka vsega dolga. Večino načrtuje Durs izterjati, saj med pogojno izterljivi dolg šteje samo okrog 7,5 milijona evrov dolga samostojnih podjetnikov. Na drugi strani pa od 700 milijonov dolga pravnih oseb v Dursu računajo na poplačilo le dobre polovice, saj močno dvomijo v uspešnost izterjave kar 300 milijonov evrov.
ni »najmanjših« dolžnikov, ki dolgujejo Dursu od 4.000 do 40 tisoč evrov, je bilo konec junija le nekaj manj kot 12 tisoč davčnih zavezancev, kar predstavlja več kot štiri petine vseh dolžnikov - vendar pa je dejansko njihov skupni dolg v vsej masi znašal le slabo petino celotnega dolga oziroma 145,65 milijona evrov. V Dursu pričakujejo, da bodo 138,7 milijona evrov tega dolga izterjali. »Majhne ribe« bi tako po pričakovanjih davčne uprave poravnale veliko večino oziroma okrog 95 odstotkov svojega dolga.
Kjer ni, še »dacarji« ne vzamejo
Povsem nasprotna so pričakovanja Dursa glede izterjave pri največjih dolžnikih, pri tistih, ki davkariji dolgujejo več kot milijon evrov. Teh sicer ni veliko - a skupaj jih 94 dolguje kar okrog 270 milijonov evrov oziroma skoraj dvakrat več kot vsi majhni dolžniki skupaj. Verjetnost, da bi te »velike ribe« poplačale svoj
Skupina Laško ob polletju uspešna
Skupina Pivovarna Laško je v prvem letošnjem polletju ustvarila 113 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je znašal 17,2 milijona evrov, kar pomeni 12-odstotno zvišanje - kot so v torek ugotavljali člani nadzornega sveta, pa je najbolj pomembno dejstvo, da so v prvih šestih mesecih lahko redno plačevali obresti ter so v tem času laški in ljubljanski pivovarji poplačali tudi 5,4 milijona evrov obrokov kreditov iz preteklih let.
Na skupščini se bodo v sredo sestali delničarji Pivovarne Laško in se med drugim seznanili s poročilom nadzornega sveta družbe o sprejetem revidiranem letnem poročilu za leto 2011, s pokrivanjem čiste izgube ter odpovedjo pogodb o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna. Ob tem pa bo skupščina odločala tudi o dokapitalizaciji oziroma povečanju osnovnega kapitala pivovarne z denarnimi vložki.
Skupina Laško je v tem času prodala 1,8 milijona hektolitrov pijač, od tega na domačem trgu okrog 1,3 milijona hektolitrov, na tuje
trge pa so izvozili 562 tisoč hektolitrov pijač. Družbe pijačnega dela skupine so v prvih šestih mesecih ustvarile 106 milijonov evrov či-
Glede na naravo osnovne dejavnosti je za pijačne družbe Skupine Laško zelo pomemben mesec julij. V letošnjih prvih sedmih mesecih je tako skupina prodala 2,3 milijona hektolitrov pijač, kar je le še za 0,8 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju in pomeni že 56,4-odstotni delež načrtovanih količin za letos. Na domačem trgu so se prodane količine zmanjšale za 6,2 odstotka, a zato se je za 18,3 odstotka povečal izvoz. Ti prodajni rezultati Skupine Laško tudi potrjujejo, da je usmeritev v povečanje prodaje na tujih trgih pravilna in ključna za poslovni uspeh družb skupine, saj analize ne kažejo na skorajšnje okrevanje domačega tržišča.
stih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev, kar je sicer za 3 odstotke manj kot lani v tem času in pomeni 45-odstotno realizacijo plana za leto 2012, a so s povečano stroškovno učinkovitostjo skoraj za desetino izboljšale dobiček iz poslovanja na 15 milijonov evrov.
Dobro poslovanje v osnovni dejavnosti je Skupini Laško omogočilo, da kljub zaostreni likvidnostni situaciji, vse družbe redno poravnavajo svoje finančne obveznosti. Skupina je tako v letošnjem prvem polletju plačala dobrih 10 milijonov
Miran Gracer
Samo Hribar Milič
dolg, pa je je znatno manjša. V Dursu pričakujejo, da bi od njih lahko prejeli le okrog 91 milijonov evrov oziroma približno tretjino dolga, ki se je pri največjih nabral do konca junija. Kot razlog v Dursu navajajo dejstvo, da je kar petina večjih dolžnikov že v insolvenčnih postopkih. Od nekaj več kot 2.700 dolžnikov, ki Dursu dolgujejo več kot 40 tisoč evrov, jih je več kot 500 že v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. A skupen dolg te kritične petine predstavlja kar polovico vsega dolga, ki ga Durs terja od dolžnikov z več kot 40 tisočaki neporavnanih obveznosti, skupaj torej okrog 300 milijonov evrov. Od tega zneska pa podjetja, ki so že v stečaju, dolgujejo kar 276,5 milijona evrov. Te milijone mora Durs terjati v stečajnih postopkih, kjer pa prav velikega uspeha ni pričakovati. Kot so pokazale izkušnje zadnjih let, namreč stečajne mase načeloma ne zadoščajo niti za poplačilo zavarovanih upnikov.
IVANA STAMEJČIČ
Neplačnike na »pranger«?
Potem ko so na Hrvaškem objavili seznam davčnih dolžnikov, o tem razmišljajo tudi pri nas - Bi bilo to pravično in učinkovito?
evrov obresti, obe pivovarni - tako laška kot ljubljanski Union - pa sta skladno s spomladanskim dogovorom z bankami o reprogramu finančnih obveznosti odplačali še 5,4 milijona evrov obrokov kreditov. Prodajni in poslovni rezultati prvega poletja sicer omogočajo družbam skupine sprotno poravnavanje dogovorjenih obveznosti do bank upnic, a hkrati jasno nakazujejo, da je edina dolgoročna rešitev odprodaja premoženja, ki ne sodi v osnovno dejavnost družb.
IS
Mnenja o tem, kaj bi objava seznama davčnih dolžnikov prinesla Sloveniji, so deljena. Med tistimi, ki so najbolj odločno proti objavi seznama davčnih neplačnikov, so v Gospodarski zbornici Slovenije, na drugi strani pa je tej možnosti naklonjen Miran Gracer, predsednik Območne obr-tno-podjetniške zbornice Celje in direktor podjetja Grafika Gracer.
»Med slovenskimi podjetji, ki niso izpolnila davčnih obveznosti, so tudi številna takšna, ki niso mogla plačati davkov zaradi objektivnih razlogov,« opozarja predsednik GZS Samo Hribar Mi-lič. Pri tem izpostavlja zlasti podizvajalce, ki jim pošteno opravljenega dela niso plačali njihovi pogodbeni partnerji. Med temi so tudi velika podjetja, ki so v insolvenčnih postopkih. Krivci za neplačila oziroma zelo pozna plačila opravljenega dela so tudi državni organi, saj pogosto niso poplačali opravljenih del številnim izvajalcem po Sloveniji. Hribar Milič še dodaja, da so nekatera podjetja zaradi tega morala celo v stečaj. »Medijski linč bi načel poslovni ugled podjetij, lahko bi prišlo tudi do znižanja njihovega bonitetnega razreda,« še opozarja in ob tem poudarja, da GZS nasprotuje vsakršnim oblikam slabih poslovnih praks in nelojalnega konkuriranja, še posebej seveda tudi neplačevanju davkov. »A
vsaka normalna država ima zakonske in učinkovite sodne mehanizme za izterjavo davkov, tudi Slovenija. Zato naj država namesto uvedbe sramotilnega stebra učinkovito ukrepa proti davčnim utajevalcem in izboljša učinkovitost pobiranja davkov.«
Na drugi strani pa Miran Gracer, direktor Grafike Gracer in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje pravi: »Moja stališče glede objave je vsekakor pozitivno. Že zdavnaj bi morali javno objaviti vse lumpe.« To utemeljuje z dejstvom, da bi tako v poslovanju z njimi »nastradal« zgolj eden ali največ peščica partnerjev, naslednji in vsi ostali pa bi že vedeli, s kom imajo opravka. »Sem torej za javno objavo povsod, kjer je to možno,« še pravi Gracer in dodaja, da se boji, da si v danih razmerah sami ne bomo znali pomagati. »Mislim, da bi moral priti nekdo >od zunaj<, ki ni obremenjen z vojnimi, povojnimi, tajkun-skimi, prevzemnimi in ostalimi zgodbami, ter narediti red,« je odločen in dodaja, da je verjetno čas zrel za to, da se razpusti skorumpirani parlament, vlada in ostale inštitucije ter končno uvede red. »Še zlasti v sodni in gospodarski sferi, drugače nas čaka pogreb. In to brez ceremonij, z žalostnim raztrosom pepela, ko nihče ne bo vedel za naš prejšnji obstoj.«
IS, foto: GrupA (arhiv NT)
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Cinkarna toži Šuštarja
Cinkarna Celje zahteva 30 tisoč evrov od Civilih iniciativ Celja, ki jim očita blatenje in posledično povzročeno škodo
CELJE - »Cinkarna bo še naprej delala v okviru predpisov, hkrati pa bo storila vse, da bo zaščitila svoje ime - tudi s pravnimi sredstvi,« je spomladi na novinarski konferenci sporočil predsednik uprave Tomaž Benčina. Razlog za takratno njegovo slabo voljo je bil neuspel poskus arbitraže in sprave s Civilnimi iniciativami Celja na čelu s koordinatorjem Borisom Šuštarjem. Zato ni presenetilo nedavno sporočilo, da je cinkarna proti Šuštarju vložila tožbo in da zahteva plačilo odškodnine v višini 30 tisoč evrov.
Kot pojasnjuje odločitev zaposleni različne zdravstve-
cinkarne njena tehnična direktorica in članica uprave Nikolaja Podgoršek - Selič,
so na Okrožno sodišče v Celju vložili tožbo zoper Šuštarja zaradi njegovih nastopov in izjav v več slovenskih medijih ter na spletnih straneh Civilnih iniciativ Celja. Ugotavljajo namreč, da jih že vrsto let blati in napada, pri čemer ne izbira sredstev. Na cinkarno naslavlja številne neresnične obtožbe o okolj-ski oporečnosti, ki so jih v podjetju vedno argumentirano in strokovno ovrgli, pojasnjuje. Sodu so očitno izbile dno spomladanske trditve civilnih iniciativ, da naj bi cinkarna onesnaževala okolje s talijem in da imajo
ne poškodbe. »Pri tem se je Šuštar skliceval na očitno neverodostojne analize, javnosti pa zamolčal nekatere ključne podatke ter jo tako zavajal, s čimer je želel diskreditirati naše podjetje,« pravi tehnična direktorica. S tožbo želi cinkarna zaščititi svoje dobro ime in čast, denarno odškodnina pa je nadomestilo za škodo, ki jo je s svojimi nastopi in navajanjem neresnic povzročil toženec.
»Ne bodo nas ustavili!«
Spomladi je že kazalo, da bodo predstavniki obeh strani našli skupni jezik in se dogovorili za oblikovanje
arbitražnega sveta. Ta bi na osnovi analiz pripravil poročilo o tem, ali gre res za prekomerno onesnaževanje iz proizvodnje titanovega dioksida, kot trdijo civilne iniciative (CI), ali pa je vse v zakonsko določenih okvirih, kar vedno znova dokazuje cinkarna. Do oblikovanja sveta po prvih načelnih dogovorih ni prišlo, saj je cinkarna odstopila od tega načrta, kljub temu, da ga je sama ponudila. Civilnim iniciativam je namreč očitala, da niso spoštovale dogovora, da v času oblikovanja arbitražnega sveta ne bodo dajale vrednostnih sodb. Še več, šlo naj bi celo za manipulacijo glede nekaterih rezultatov analiz. Boris Šuštar je takrat obžaloval odločitev cinkarne in se spraševal, če nista za odpoved »kriva« arbitra, ki so ju predlagali, ali pa to, da cinkarna ni dobila dveh znanstvenikov, ki bi zagovarjala njena stališča.
In kako Šuštar komentira tokratno potezo cinkarne?
Tomaž Benčina (levo) in Boris Šuštar na spomladanskem poskusu sprave in oblikovanja neodvisne arbitraže
Upravi in njenim podatkom ne verjame in ponovno opozarja na izjemno onesnaženo območje stare cinkarne (čeprav je zemljišče že nekaj let občinsko, op. p.) in na sedanjo proizvodnjo, kjer naj bi s pra-šenjem spuščali v okolje rakotvorne težke kovine.
Podobno velja za prašenje z deponije sadre Za travnikom. »Na podlagi vseh uradnih podatkov, strokovnih analiz in analiz, ki smo jih plačevali sami, utemeljeno in legitimno opozarjamo na nesprejemljivost delovanja tako ekološko sporne industrije sredi Celja. Tudi z vlo-
ženo tožbo, s katero poskušajo skrajno nesprejemljivo ustrahovati predstavnike civilne družbe, nas ne bodo ustavili,« zaključuje Šuštar, ki je o tožbi obvestil javnost, Evropsko komisijo in Evropski parlament.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA (arhiv NT)
Končno javni vodovod
ROGATEC - Osem hiš v naselju Tlake še vedno ni priključenih na javni vodovod in je tako odvisnih od lastnih vodnih virov. Na občini obljubljajo, da bodo gospodinjstva javni vodovod dobila še letos.
Večina gospodinjstev v občini je priključenih na javni vodovod, nekaj hiš v Tlakah pa je bilo dolgo črna točka.
Župan Martin Mikolič pravi, da bo občina vodovod začela graditi septembra, dela naj bi bila končana v nekaj tednih.
Finančni lizing
ATKA
vedno nekaj prihranite!
•o»o>
Atka Prima d
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
BlizjyLcosdo dobrega/ curtomobilcu
Tako bo v osmih hišah iz pip kmalu pritekla pitna voda iz javnega vodovoda, občina pa bo za naložbo namenila 20 tisoč evrov. Pitno vodo v občini Rogatec, tako kot tudi v ostalih občinah šmarske upravne enote, zagotavlja Javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina, ki se že dolgo srečuje s problemom pomanjkanja vode. Za-
enkrat jim jo sicer za nujne potrebe še uspe zagotavljati, a direktor mag. Bojan Pirš opozarja, da so vodni viri izjemno podhranjeni. V vseh šestih občinah tako še vedno velja stroga prepoved porabe pitne vode za zalivanje vrtov, pranje avtomobilom, čiščenje dvorišč in polnjenje bazenov.
AD
Prostor za
druženje
mladih
ROGAŠKA SLATINA - Mladi v mestu so le dobili dolgo pričakovani mladinski center. Prostor bo namenjen druženju, izobraževanju in aktivnemu preživljanju prostega časa.
Mladinski center so uredili v kulturnem centru Rogaška Slatina, v nekdanjih prostorih knjižnice. Na približno sto kvadratnih metrih se bodo po besedah predsednice mladinskega sveta občine in mladinske koordinatorke Nataše Klevže mladi družili na različnih tematskih večerih. V centru bodo pripravljali koncerte, potopisna predavanja, družabne igre, delavnice, okrogle mize. Prav tako bo v centru priložnost za ogled športnih prenosov, uporabo svetovnega spleta in celo učenje. »Takšen center smo v mestu nujno potrebovali, saj ugotavljamo, da se mladi družijo predvsem v klubih in gostilnah, kjer pogosto posegajo po alkoholu. Pri nas pa bodo lahko svoj prosti čas preživljali na bolj aktiven način,« pravi Klevžetova.
Ureditev mladinskega centra, ki je stala okoli šest tisoč evrov, je omogočila občina Rogaška Slatina, na petkovem odprtju centra pa sta se že zvrstila prva koncerta. Nastopili so skupina Z3RO Z3RO ter Barbara in Tomi Lorber.
AD
www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Praznovanje za vse
CELJE - Ob izteku postnega meseca ramazana se je tudi za verujoče muslimane na Celjskem z nedeljsko jutranjo molitvijo začelo tridnevno bajramsko praznovanje. V knežjem mestu se je končalo v torek zvečer. S prireditvijo na ploščadi pred Osrednjo knjižnico Celje so tudi ostali meščani skozi kulinariko in glasbo lahko okusili in podoživeli utrinek tradicionalnega muslimanskega bajramske-ga praznovanja.
Zbrane na zaključku baj-ramskega praznovanja so nagovorili imam Nazif Topuz ter direktor Osrednje knjižnice Brane Goropevšek in direktorica Zavoda Racio Social Tatjana Dolinšek. Zavod Racio Social je namreč v sodelovanju z islamsko skupnostjo v Celju pripravil prireditev v okviru programa Svet v Sloveniji, Slovenija v svetu, ki je namenjen spodbujanju medkulturnega dialoga.
Spomnimo, da je ramazan mesec, v katerem muslimani prakticirajo tretjo dolžnost islama - dolžnost posta. Letos se je začel ob sončnem zahodu 19. julija in končal s sončnim zahodom to soboto. Sledilo mu je tridnevno baj-ramsko praznovanje, ki so ga verniki začeli z nedeljsko
Dobrot je bilo na mizi toliko, da je bila vsaka pomoč dobrodošla.
jutranjo molitvijo. Ramazan je deveti mesec v muslimanskem letu - za vernike je to sveti mesec, mesec posta, in prav ramazanski post ima velik pomen, saj je eden od petih temeljev islamske vere. V tem času je predpisan strogi post od zore do mraka, to je tudi čas duhovnosti in očiščevanja, ko je od sončnega vzhoda do zahoda prepovedano jesti, piti, kaditi, pri če-
mer tudi spolni odnosi niso dovoljeni. Šele ko se stemni, se post lahko prekine z obrokom, potem sledi molitev. In tako vseh 30 dni, vse do mlaja, ki muslimane popelje v tridnevni bajram. Ramazanski bajram pomeni konec postnega časa in se praznuje po mladi luni, ki kaže, da se začenja nov mesec. Verniki gredo takrat v džamijo oziroma molilnico na posebno
molitev, ki ji sledita pojedina ter medsebojno obdarovanje - na ponovno pogostitev s kulinaričnimi bajramskimi dobrotami pa so muslimani v Celju someščane povabili v torek zvečer. Bajramske dobrote so zanje - podobno kot že ob koncu lanskega meseca ramazana na mestni tržnici - pripravile ženske iz islamske skupnosti.
IS, foto: TimE
»Kajuh« z 31 zlatimi maturanti
CELJE - Po pritožbenem roku, ki se je končal v torek, je I. gimnazija v Celju dobila še svojega 31. zlatega maturanta.
Trideseterici - v njej je bil tudi Matic Munda, ki je edini na Celjskem osvojil vseh
možnih 34 točk na splošni maturi - se je tako pridružil še Gal Rojc. Državna komisija za splošno maturo je namreč na svoji drugi izredni pritožbeni seji v torek obravnavala še ugovore preostalih 139 kandidatov, ki jih ni uspela pregle-
dati v prvi polovici meseca. Na podlagi pregleda dokumentacije skupaj 657 kandidatov na ocene pri 967 izpitih je bila pri ugovoru uspešna približno četrtina maturantov. Kot v prejšnjih letih je Državni komisiji za splošno maturo
Koš za biološke odpadke
Akcija za bralce Novega tednika!
JgS^
Izkoristite priložnost za nakup Organka po neverjetni ceni
Set štirih plastičnih posod
(prostornina od 0,8 L do 3,0 L)
i r _ v
Slovo glasnika
zreškega
turizma
ZREČE - V torek je umrl Maks Brečko s Stranic, častni občan Zreč, ki je bil med drugim občinski svetnik ter član nekaterih občinskih komisij, predsednik straniškega gasilskega društva, katerega ustanovitelj je bil, ter Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev. Ob njegovi smrti je bila v Zrečah včeraj žalna seja občinskega sveta.
Listino častnega občana je prejel za letošnji občinski praznik. V najširši javnosti ga prepoznavajo kot očeta zreškega turizma, saj je skoraj tri desetletja delal v družbi Unior, kjer je začel kot pomočnik glavnega direktorja ter nato kmalu postal direktor programa Unior Turizem. Po izjemnem turističnem razvoju na Rogli se je v dolini začel še zdraviliški turizem s Termami Zreče. Nato je odšel na delo v Rimske Toplice, kjer je kot prvi direktor Rimskih term šest let odločilno prispeval k obuditvi tamkajšnjega tu-
Maks Brečko, pokojni častni občan Zreč (arhiv NT, foto BJ)
rizma. V pokoj je odšel z 52 leti delovne dobe.
Priznanje častni občan so mu prav tako podelili za skoraj štiridesetletno delo predsednika KS Stranice, predsednik tamkajšnjega gasilskega društva je bil skoraj neprekinjeno tri desetletja in pol. Na Stranicah je živel do smrti na domači kmetiji, umrl je v 74. letu.
BJ
tudi letos uspelo vse ugovore rešiti dovolj zgodaj, torej pred začetkom jesenskega izpitnega roka splošne mature. Ta se bo s pisnim delom izpita iz slovenščine začela jutri, v soboto.
IS
So vodo vzeli Posavci?
KOZJE - V krajevni skupnosti Osredek so obstoječi vodni viri usahnili, za kar krajani sumijo sosednjo posavsko občino, ki je v bližini občinske meje naročila vrtino.
V občini so zato morali med drugim poskrbeti za novo zajetje na drugem območju krajevne skupnosti ter za novo črpališče. Skupna vrednost naložbe znaša približno 30 tisoč evrov. Zaenkrat si v krajevni skupnosti pomagajo tako, da jim dovažajo vodo gasilci iz Podsrede, in to štirikrat tedensko, kar pomeni visok strošek.
BJ
organho
Ločujem, naravo varujeml
NAROCILNICA
Ime in priim
Pošta in kraj:
Naročam:
kom Koš za biološke odpadke Organko; Set za kompostiranje
Naročilnico pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje s pripisom:
o za bralce Novega tednika" Pogoji akcije so objavljeni na www.
www.novitediiik.com
s
Izpolnite naročilnico in jo pošljite na Novi tednik. Organka boste prejeli na dom brezplačno, plačilo kupnine se izvede ob prevzetju. Vsak kupec bo uvrščen v žrebanje, kjer bomo desetim povrnili stroške kupnine. Akcija traja do 15. septembra. Več na www.organko.si
8
PORTRET
NOVI TEDNIK
Omamna skrivnost v skodelici kave
Matej Režek, mojster v kuhanju kave, je v njej našel življenjsko strast in poslanstvo
Skozi besede Mateja Režka se zdi, da zadiši po kavi. Tako močno, kot diši kava samo v spominu na tople trenutke najlepših »kofetarskih« druženj. Še kot najstnik je sanjal, da bo gasilec, a mu očitno ni bilo namenjeno. V slaščičarski šoli je dobil občutek za lepo in zavest, da je treba vedno najprej ustreči očem. In potem je v pestri natakarski karieri odkril kavo. Skoraj tako dramatično kot v trenutku, ko v očeh ljube osebe ugledaš človekovo dušo. Da je prejel zlato priznanje na tekmovanju Gostinsko-tu-ristične zbornice Slovenije v kuhanju kave, je pravzaprav samo drobna pika na i.
Zaradi sponzorskih zapletov tisto leto na svetovno prvenstvo v Kolumbijo sicer ni odpotoval. A zaradi tega ni videti prav posebej potrt. Kot pravi, je njegovo poslanstvo doma. Kot narod bi nas bilo menda dobro spomniti, da je kava očarljiva in čarobna pijača družabnih mostov in ne kakršnakoli brozga, ki jo vzamemo za samoumevno
in večkrat na dan spijemo povsem mimogrede.
Ljubezenska pisma na kavi
Nepoznavalsko se zdi, da pri isti surovini, enakih kavnih avtomatih in isti preprosti tehniki ne more biti nobene razlike v kuhanju kave, kaj šele, da bi o tem govorili kot o kakšni po-
»Če želite dobro kavo iz domačega avtomata, boste morali v to vložiti vsaj kakšnega tisočaka. Dotlej je tu klasična turška kava. Na vsako odmerjeno skodelico vode pride žlička sladkorja - še bolje je, če vzamete kocko in čeznjo prelijete kavo šele v skodelici - in dve zvrhani žlički kave. S kavo ne varčujte. Včasih so jo pili redkeje, a ko so jo kuhali, je v resnici dišalo od nje. Trikrat mora zavreti samo toliko, da se pena dvigne. Če prevre, je vsega konec.«
»Dober način domačega kuhanja kave je kuhanje v ka-fetieri - starejša je, boljše je. Nikoli je ne pomivajte z deter-gentom in če jo uporabljate redno, do naslednjega kuhanja pustite kavno usedlino kar v njej. Rjava kavna patina, ki sčasoma nastane, je kvečjemu dodana vrednost posode.«
Mateja kot najemnika in mladega gostinca pestijo vse podjetniške težave, na katere opozarjajo v cehu. A ostaja optimist. »Verjamem, da se dobro delo obrestuje. In vem, da brez dobre ekipe ne moreš nič. Jaz jo imam. Poleg tega so vse poti še odprte, svet pa širok in velik.«
Matej je natakarske izkušnje nabiral v različnih lokalih v Šentjurju, Laškem, Celju in Ljubljani. Povsod je bil med najbolj priljubljenim osebjem. Danes vodi svoj lokal Terasa v Kranju. V Šentjurju so nas prijazno sprejeli v goste v lokalu Levada v Goričici.
sebni znanosti. A vendar je včasih kava grenka, zažgana, nedoločljivega okusa. Ko se je Matej začel poglabljati v vzroke in razlike ter zbirati znanje, je ugotovil, da znajo dobro kavo skuhati le tu in tam po Sloveniji, a še to bolj po naključju.
Ko je zares odkril kavo, se je vse začelo vrteti okrog nje. Spoznaval je vedno nove ljudi, odpirale so se nove možnosti in nova obzorja. »Včasih je bil višek postre-žene kave kakšen vzorček, narisan s čokoladnim prelivom. Potem sem odkril late art - umetnost pisanja in risanja po kavi,« razlaga. To je v šoli pridobljene dekorativne veščine, ustvarjalnost iščočega duha in ljubezen do kave združilo v zmagovito kombinacijo. S svojim mojstrstvom se je predstavil celo na enem od prestižnih dogodkov na Brdu pri Kranju, kjer je bil prava zvezda večera. Se sploh ne čudimo, da je tudi svoje dekle osvojil s pomočjo kave. »Fotografije sporočil na kavi sem ji pošiljal kar preko mobilnika. Kaj
Late art je umetnost pisanja na kavo. S kombinacijo bele in rjave pene na površju nastajajo osupljive umetnine. Kava ima sicer nespremenjen okus, a če jo spijete z nasmeškom na obrazu, bo gotovo bolj okusna. Matejev moto ob tem je »prefinjenost preprostih stvari«.
hočem. Nisem ravno lep, niti s tem se ne morem pohvaliti, da imam kriv nos zaradi športne poškodbe. Znam pa skuhati izvrstno kavo,« se na široko zasmeje simpatičen Matej.
Včasih je kava veljala za škodljivo, dandanes pa medicina odkriva vse več pozitivnih učinkov na zdravje. Vsebuje alkaloid kofein, ki deluje kot analgetik, poleg tega tudi številne druge substance. Mednje sodijo flavonoidi, ki z antioksi-dativnim delovanjem preprečujejo škodljive vplive prostih radikalov. Poleg tega naj bi kava občutno zmanjševala možnost nastanka nekaterih vrst raka, zmanjševala naj bi tveganje za nastanek ledvičnih kamnov, za razvoj ciroze jeter in celo za razvoj Par-kinsonove bolezni. Zaradi placebo učinka celo brez-kofeinska kava izboljša razpoloženje in miselno zbranost.
Če je kava zanič, jo zavrnite
Na tekmovanju v kuhanju kave je treba pripraviti štiri espresse, štiri kapučine in štiri lastne kreacije. Predvsem pri slednjih Mateju nikoli ne zmanjka idej. Očaral je že s kavno različico priljubljenega koktajla mojito, skuhal kavo v kombinaciji s kokosom, nas pa očaral s poletno kombinacijo kave, kokakole, cimeta in pomaranče. »Osnova vsega je espresso - ko v 25 sekundah čez 7 gramov ravno prav stisnjene kave steče 25 ml vode. Druga kava, drug način priprave, druga pravila. Za popolno ekstrakcijo mora biti ročka pred tem vedno suha, kava stisnjena ravno s pravo močjo in ravno prav uležana, kar dokazuje pravilen raven curek v skodeli-
Ni vseeno kako jo postrežemo .
Slovarček:
Espresso: 25ml napitka v 60 ml skodelici Espresso lungo (podaljšan espresso): 35 ml espressa v enaki skodelici.
Caffe lungo (dolga kava): espresso, ki mu dodamo 25-30 ml vode.
Macchiato: espresso z madežem mleka (hladno ali toplo, po izbiri gosta). Caffe latte: espresso s 50-100 ml mleka Cappuccino: espresso s 25 ml mleka in 25 ml mlečne kreme.
Latte macchiato: 200 ml mleka in espresso v steklenem kozarčku 240 ml.
co,« razlaga Matej. Največja napaka je, če za dolgo kavo spustimo dvojno mero vode skozi ročko. Kava postane grenka. Pravilno se osnovni espresso šele v skodelici podaljša z vročo vodo.
»Prav bi bilo, da bi ljudje postali tako ozaveščeni o kavi, da bi slabo tudi zavrnili. Tako pa spijejo, plačajo in odnesejo slab glas v deveto vas. Res pa je, da gostinci
še ne znajo biti hvaležni za kakršnokoli kritiko. Kava je živa stvar, ki se ji je treba z različnim načinom mletja približati drugače v suhem ali vlažnem vremenu. Še bolj pomembno je, da mleka ne pregrejemo čez 60 stopinj. Ko na vročini beljakovine popokajo, je zanič in ga lahko samo še zlijete stran.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: TimE
Vsaka vrsta kave ima določene lastnosti. Arabika, ki je je več kot 90 odstotkov, izvira iz Etiopije, je bolj mila, z manj kofeina. Danes najbolj cenjeno pridelajo v Keniji in Tanzaniji. Robusta izvira iz Konga. Že po imenu je bolj odporna, ima bistveno več kofeina, a je bolj grenka in manj izrazitega okusa ter zato manj cenjena. Različne znamke v trgovini so bolj ali manj stvar marketinga, optične privlačnosti, osebnega okusa in načina uporabe. S kavo so povezali 2000 različnih okusov. Lahko je vse, razen slana.
odkrivamo turistične bisere naših občin
Poletje je čas, ko je na številnih prizoriščih resnično pestra paleta dogajanja. Od ponudbe različnih koncertov, prireditev za otroke, gledaliških predstav do že ustaljene žive zgodovine vsak konec tedna na Starem gradu v Celju. V živo si lahko ogledamo viteški tabor, viteze, njihovo opremo, se preizkusimo v mečevanju, si nadenemo oklep ... Za trenutek se tako ob sobotah in nedeljah prestavimo v srednji vek in z vitezi in dvornimi damami doživimo utrinek tistega časa ter okusimo tudi kakšno kulinarično dobroto. Zanimivo je predvsem za otroke, a tudi odrasli se radi prelevijo v kakšnega viteza.
vostnih glasbenikov in glasbenih skupin, ki delujejo na področju narodnozabavne glasbe v Sloveniji in tujini z zares zelo premišljeno sinergijo in vrsto dinamičnih spremljevalnih dogodkov,« pravi Jerneja Kolar, referentka za stike z javnostmi v Zavodu Celeia Celje. 31. avgusta in 1. septembra bo na voljo obisk kmečke tržnice, najmlajši bodo lahko ustvarjali v delavnicah, k obisku vabijo obala jezera, Zelen' dol, čolnarna Muzelj, lahko se bomo popeljali z Jezersko kraljico in se ustavili pri Pušn šanku pri Tini.
Štimung fest se bo letos začel 30. avgusta ob 21. uri s Štimung žurom za mlade. Želijo pritegniti še širši krog občinstva, zato so ustvarili dogodek, namenjen predvsem mlajši generaciji. V goste prihajajo 6Pack Čukur, Elvis Jackson, Pero Lovšin & Legalo Kriminalo, Rock Partyzani in Radiostorm.
V	petek bodo ob 18. uri nastopili ansambel Mikola, Poskočni muzikantje, Vižarji, Mladih 5, Ansambel Roka Žlindre, Gadi, Juhej, Štajerskih 7, Mitja kvintet, Naveza, Novi spomini, Vagabundi in Zreška pomlad. Gostje iz Avstrije bodo Die Mooskirchner. Voditelj prireditve bo Domen Hren, ki je sicer član zasedbe Zreška pomlad.
V	soboto ob 16. uri bodo nastopili ansambel Ferme, Vera & Originali, Vitezi Celjski, Vesele Štajerke, Euro-kvintet, Igor in Zlati zvoki z Lucienne Lončina in Fante s Praprotna, Slovenskih 6, ansambel Obvoz, Potep, Poet, s Hrvaške pa se bodo predstavili Zagorski mušketiri in Sinovi Zagorja. Letos se Štimung fest povezuje tudi z Zlato harmoniko Ljubečne, tako bodo nastopili tudi aktualni zmagovalci. Voditeljica sobotnega dneva bo Maja Oderlap.
Več o Štimung festu najdete na www.smartinsko-jeze-ro.com in na Facebook strani Zavoda Celeia Celje.
SB, foto: GrupA (arhiv NT)
lo Celjsko
Jerneja Kolar, Simona Brglez in Snežana Gabrovec z Mestne plaže v Celju poslušalce vabijo v Deželo Celjsko in na Štimung fest. (Foto: TimE)
Obala Šmartinskega jezera se bo od 30. avgusta do 1. septembra dobesedno tresla!
Na Šmartinskem jezeru bodo tudi letos poskrbeli za otroške delavnice.
Dežela Celjska vabi na najmogočnejši viteški turnir z mednarodno udeležbo.
Dežela Celjska vabi na Stari grad
Stari grad Celje letno obišče več kot 70.000 ljudi. Med dogodke, ki še posebej vabijo, sodi tradicionalna prireditev Dežela Celjska. Ta petek, 24. avgusta, od 15. do 19. ure si bomo lahko ogledali bogato tržnico z rokodelci, obrtniki in ponudbo branjevk. Na voljo bo seveda zelo obširen viteški tabor, v katerem bomo lahko uživali tudi v soboto. Vitezi bodo pripravljali svoje oklepe in orožje. Za otroke bo posebej poskrbljeno v romanskem palaciju, torej v zgornjem delu gradu, kjer bodo na voljo predvsem delavnice. Izdelovali bodo ščite, meče, kronice ... prav tako bodo iskali zaklad in zmaja Tolovaja, ki jim bo nagajal. Ob 18. uri bo prav najmlajšim obiskovalcem namenjena tudi posebna predstava. Ostali bomo lahko z vzponom na Friderikov stolp podoživeli eno najlepših grajskih ljubezenskih zgodb. Dnevna vstopnina bo 2 evra brez konzumacije. Cesta na grad ne bo zaprta, bo pa zapr-
ZAVOD CELEIA CELJE
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
V viteze se bodo lahko prelevili tudi najmlajši obiskovalci.
to parkirišče, zato priporočajo prihod na grad s taksiji.
Snežana Gabrovec, referentka za prireditve v Zavodu Celeia Celje, pravi, da se bodo v soboto grajska vrata odprla že ob 13. uri. Zaživela bo tržnica, na ogled bosta grajska tiskarna in vinska klet, tako kot v petek bodo na voljo otroške delavnice. Vitezi bodo v pripravljenosti na osrednji dogodek, ki bo od 17. do 22. ure in se bo končal z veličastnim ognjenim spektaklom. Prvič na Starem gradu Celje in tudi v Sloveniji bosta veličastna bitka med Celjani in Frankopani in najmočnejši viteški turnir z mednarodno udeležbo. Cena vstopnice bo prav tako 2 evra, otroci do 6. leta bodo imeli brezplačen vstop. Organiziran bo brezplačen avtobusni prevoz s stare avtobusne postaje od 12.45.
10
KULTURA
NOVI TEDNIK

ZGODBE IZ KAMRE
ALkamra
www.kamra.si
Celjani so jih poznali (7.)
Življenjske zgodbe znanih Celjanov črpamo iz razstave Celjani so jih poznali, ki jo je septembra 2010 zasnovala Tatjana Badovinac, kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje, in jo lahko najdete tudi na našem spletnem portalu Kamra.
Matija Benčan (1866-1945)
Rojen je bil v Ljubljani in je že v realki kazal svoje vrhunske sposobnosti za šport. Leta 1884 je postal član Ljubljanskega sokola in kmalu vaditelj društvenih telovadcev. Svoje delo je opravljal po čeških zgledih, saj se je udeležil več vsesokolskih zletov (Praga) in tam sam in s svojimi telovadci doživljal velike uspehe. Še posebej se je izkazal na II. vsesokol-skem zletu leta 1891, kjer je kot edini Slovenec v močni konkurenci zmagal v roko-borbi.
Kot odličnega telovadca in trenerja so ga vabili na več krajev, vendar se je odločil za Celje in leta 1893 postal duša celjskega mladega so-kolskega društva. Njegovo navdušenje nad »kraljico športov« - atletiko - je povzročilo, da je med vaje svojih gojencev vpletal atletske prvine (met diska in kopja, skok ob palici, troskok, tek); to je pomembno vplivalo na začetke celjske atletike. V okviru Celjskega sokola so kmalu ustanovili poseben atletski klub, h kateremu je Benčan v skrbi za športni naraščaj pritegnil tudi najmlajše. Pri svojem vaditeljskem delu je bil izredno uspešen, saj je Celjski sokol na II.
Portret Matije Benčana
vseslovenskem zletu v Ljubljani leta 1904 dosegel prvo mesto. Kasneje so notranje napetosti v društvu Benčana prisilile, da je kot predsednik odstopil in opustil tudi svoje trenersko delo. Organizirano atletsko delovanje je v Celju zato polagoma zamrlo.
V športnem in družabnem življenju se je uveljavil tudi kot spreten aranžer družabnih in plesnih prireditev. Pri tem je bil nepogrešljiv, saj je kot odličen risar in deko-
rater sam izdeloval likovna ozadja. Leta 1934 je proslavil visoki jubilej svojega sokol-skega dela (v kasnejših letih je na sokolskih tekmovanjih pogosto sodeloval tudi kot sodnik) in se istega leta udeležil velikega sokolskega zleta v Zagrebu. Dolga leta je bil zaposlen pri Celjski posojilnici, upokojil pa se je kot tajnik Južnoštajerske hranilnice. Z družino je živel v vili na Ipavčevi ulici in v Celju tudi umrl.
Po razstavi Tatjana Badovinac: Celjani so jih poznali, pripravila Robert Ožura in Janko Germadnik.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek: Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2010.
I
NE ZAMUDITE
... večera muzikalov, ki ga v petek (danes) v atriju gostišča Local na poletni LocalCoolTuri Hiše kulture Celje in kluba Local ob 21. uri pripravljata Tanja Ravljen in Simon Dvoršak. Tanja Ravljen je diplomantka londonske School of Musical, kjer je po šolanju v Newcastlu pred kratkim končala specializacijo. Debitirala je že kot gimnazijka v znanem muzikalu Lepotica in zver. V času študija je nastopila v številnih predstavah, zdaj pa je razpeta med delom v Angliji in Sloveniji, kjer sodeluje pri številnih projektih. Celjski dirigent in pianist Simon Dvoršak prav tako velja za velikega poznavalca muzikala, specializacijo iz tega žanra je končal na sloviti akademiji Mountview v Londonu. Skupaj bosta predstavila izbor muzikalov iz Broadwaya in West Enda. Vstopnina 6 EUR ...
... zaključnih koncertov mednarodnega pevskega seminarja prof. Vlatke Or-šanič, ki bosta v soboto ob 20. uri v cerkvi sv. Jurija v Mozirju in v nedeljo ob 20. uri v Celjskem domu. Seminar sta še šesto leto zapored pripravila Vocal Studio BK in Hiša kulture Celje. Udeleženci iz Slovenije, s Hrvaške in iz Avstrije bodo svoje poletno izobraževanje zaključili s koncertom Poletni nocturno. Na mozirskem koncertu bodo predstavili sakralno glasbo, na Celjskem pa izbor arih iz oper in operet. Vstop prost .
Festival
akustične glasbe
Glasbeno-literarno društvo Aletheia iz Žalca ostaja zvesto tradiciji in tudi letos pripravlja Festival akustične glasbe. V osemdesetih letih silno priljubljen festival je za več let zamrl, k življenju pa so ga obudili pred štirimi leti in na njem pripravili več nepozabnih nastopov avtorjev, ki prisegajo na akustično glasbo in uglasbeno poezijo.
Festival, zgodil se bo danes (petek) ob 20. uri v letnem gledališču Limberk pri Grižah, so si tudi letos zamislili kot dvodnevni dogodek, a jih je pomanjkanje sredstev prisililo, da so ga skrčili na en večer. »Kulturi ni najbolj milo in lepo. To se je dotaknilo tudi nas. Upali smo na dvodnevni festival, a finančnih sredstev, ki so nam bila obljubljena, nismo dobili v celoti. Tako smo bili primorani, tako rekoč tik pred zdajci, spored skrajšati na en dan,« pravi ena od organizatoric festivala Simona Kropec.
Za festivalski večer na prostem obljubljajo pet izvajalcev. Najprej bo nastopil gorenjski kantavtor srednje generacije Jože Žvokelj, sledil bo nastop znanega Danija Bedrača, ki bo nastopil z bendom Holding company, zatem nastop skupine Lusier, ki sta jo obudili Lucija Šorn in Simona Kropec, sicer prej tudi članici Aletheie in Tantadruja. Višek večera bosta nastopa Marka Groblerja in legendarnega Janija Kovačiča.
Posebnost letošnjega festivala bo zagotovo tudi v tem, da se bo zgodil na odprtem odru. »V zadnjem času so kar nekaj vložili v prizorišče letnega gledališča Limberk, ki je krasna lokacija. Tudi akustika sodi tja, zato se večera še posebej veselimo,« pravi Simona Kropec.
BRST
Družine bodo pele
V Andražu pod Goro Oljko bodo pripravili to nedeljo po 14.30 uri vsakoletno prireditev družinskega petja vseh Slovencev Družina poje.
Pojoče andraške družine so se prvič srečale leta 1984, že naslednje leto so se domačim pridružile družine iz soseščine in z geslom Peli so jih mati moja se je krog nastopajočih družin vsako leto širil. V Andražu bodo tako pojoče družine gostili letos že 29. Prireditev je v slovenskem prostoru spodbudila precej privržencev slovenske ljudske pesmi. V tem času je v Andražu nastopilo več kot 130 različnih družinskih sestavov, ki so zapeli več kot 9O0 pesmi. Na letošnji prireditvi bo nastopilo 16 družin iz vseh slovenskih pokrajin, srečanje pa se bo končalo proti večeru ob zvokih ansambla Navihanke.
Chiaroscuro že devetič
V dvorcu Novo Celje so se že deveto leto zapored v poletni slikarski šoli Chiaroscuro zbrali mladi likovni ustvarjalci in starejši ljubiteljski slikarji.
Priznani slovenski akademski slikar in grafik Rudolf Španzel s svojo ekipo akademskih slikarjev in likovnih pedagogov 31 nadobudnih mladih in 15 starejših poučuje o risanju, slikanju, grafiki in drugih likovnih tehnikah. Otroci, stari od 12 do 16 let, prihajajo iz raznih krajev Slovenije, za tiste iz bolj oddaljenih so poskrbeli za nastanitev v petrovškem hostlu. Ustvarjajo v dvorcu in njegovi okolici, v nedeljo pa se bodo odpravili tudi na Celjski grad in ustvarjali srednjeveške motive. V četrtek, 30. avgusta, bodo vsi udeleženci svoja dela postavili na ogled na zaključni razstavi v dvorcu Novo Celje.
Mentorji letošnje šole so slikarka Barbara Zupanc, likovni pedagoginji Regina Mratinkovič in Breda Bračko, akademska slikarja Rok Slana in Dorian Španzel, grafični mojster Bogdan Renko in mladinska pisateljica Majda Koren.
TT
Udeleženci šole z mentorji, Rudijem Španzlom, županom Jankom Kosom in direktorjem ZKŠT Matjažem Jutrškom ob začetku šole Chiaroscuro
_KULTURA_
Oblast prevzema Kunigunda
V Velenju se bo v okviru evropske prestolnice kulture začel 15. festival mladih kultur
Janko Urbane

11
V Centru Kunigunda bo svoj nov umetniški projekt Angažirane ARTikulacije nocoj (petek) ob 19. uri predstavil velenjski multimedijski umetnik Stane Špegel. Ta za komentiranje aktualnih družbenih pojavov namesto pisanja uporablja grafične elemente v kombinaciji s kratkimi tekstovnimi sporočili in se z njimi kritično in tudi duhovito odziva na dogajanja v družbi. Svoj BlogART je zdaj preselil še na majice, ki bodo od danes na ogled v izložbah velenjskega multimedijskega centra Kunigunda, kasneje pa se bodo premaknile na ulico, kjer bodo na bazarju iskale nove lastnike. Izbor nekaterih najbolj duhovitih in najbolj angažiranih Špe-glovih ARTikulacij bomo predstavili v prihodnji številki Novega tednika.
V Velenju, partnerskem mestu Maribora v projektu Evropske prestolnice kulture (EPK), se bo s slavnostnim sobotnim odprtjem tudi uradno začel že 15. festival mladinskih kultur Kunigunda. Za prizadevnimi mladimi organizatorji so že prve prireditve. V sredo so pripravili delavnico Smetumet, na kateri so s preprostimi rešitvami dodelali ali predelali kose oblačil. Delavnice so del širšega projekta pREobleka, ki postavlja pod drobnogled tekstilno industrijo, išče in ponuja alternativo potrošniški maniji in se postavlja po robu brezdušnim, stalno menjajočim se modnim zapovedim. Izdelke so razstavili na lesenih obešalnikih na Titovem trgu, kjer so zvečer imeli še modno revijo, na kateri so se pokazali modeli v oblekah, narejenih iz odpadnega materiala. Revijo so obogatili še s poezijo in z glasbo in tako širili zavest o pomenu predelave starega ali zavrženega materiala.
Sicer pa je letošnji festival Kunigunda bogatejši, programsko še bolj uravnotežen od prejšnjih in postavlja mladinsko ustvarjalnost in kulture mladih na mesto, ki ga zaslužijo. »Program je nadgradnja vsega, kar smo naredili v zadnjih 15 letih, kar nam je omogočila uvrstitev v program EPK. Te priložnosti smo, upam, ustrezno izkoristili in pripravili programsko celoto, s katero bomo zadovoljili vse okuse tako na po-
dročju glasbenih koncertov kot tudi gledališča, arta, performansa, a tudi delavnic,« pravi programski vodja festivala Janko Urbanc.
Kunigunda je v slovenskem prostoru že vse od začetkov prava posebnost. Tudi zato, ker se ne osredo-toča le na glasbene dogodke in tovrstno alternativno kulturno mladih, ampak spodbuja ustvarjalnost in predstavitev ustvarjenih
Tina Felicijan
projektov mladih na vseh področjih kulture. »Spodbujamo predvsem ustvarjalnost, ki se čez leto skriva za domačimi stenami in je mladi nimajo možnosti pokazati. Mi jo pripeljemo iz domov na ulice, na travnike, na prizorišča festivala. Gre za spodbujanje produkcije kulturnih vsebin, ki zanimajo mlade. Glasba je del tega, a prav nič ne zaostajajo druga področja,« pravi Urbanc.
Pekarna nov dom
ustvarjalnosti
mladih
Celoten program je preobsežen, da bi ga predstavili podrobno, toda vsaj nekaj projektov zasluži posebno pozornost. V prvi vrsti Pekarna, objekt, ki je bil 20 let zapuščen, mladi pa so ga očistili in prostore v njem namenili ustvarjanju mladih umetnikov. V treh nadstropjih te gromozanske stavbe bodo na ogled razstave, inštalacije ... »S Pekarno smo dobili izjemen prostor za likovno umetnost mladih ... Tam so prostori za vsakogar, ki rabi mir, prostor. Velenje je industrijsko mesto, v malih blokovskih stanovanjih pa se težko najde prostor za ustvarjalnost mladih, ko se vrnejo s študija. Zdaj bodo imeli prostor tudi po festivalu. Upamo, da bo ostal še naprej to prostor za domače in za umetnike, ki prihajajo od drugod in so svoj prostor našli tu,« pravi Urbanc. In opozarja še na projekt Park Art, s katerim želijo priljubljenemu parku pri velenjski gimnaziji dati nove vsebine, ga na nek način obnoviti in približati mladim, s tem pa tudi vplivati na to, da se v njem zmanjša še vedno prisoten vandalizem.
Vodno mesto
Druga velika posebnost letošnjega festivala je Vodno mesto. »Gre za projekt domačega industrijskega oblikovalca Elvisa Halilo-vića, s katerim se je ukvarjal zadnji dve leti. Na zamisel je prišel, ko je nekoč
prespal na nekem pomolu Velenjskega jezera. Zaželel si je, da bi to lahko počel večkrat in v miru in tišini jezera razvijal svoje ideje. Torej v izolaciji, a vseeno v stiku z naravo. Začel je spoznavati geodezične kupole, ki so ga fascinirale kot konstrukcije iz lahkih materialov, a trajne, zračne in trpežne. Postavil jih je na splave in ustvaril vodno mesto, namenjeno ustvarjalnosti umetnikov v izolaciji, a vendar v stiku z naravo,« pravi o zanimivem projektu Tina Felicijan. Vodno mesto bodo odprli jutri, nanj pa bodo s čolni vozili tudi obiskovalce. V tem mestu bodo ves čas festivala umetniki živeli in ustvarjali. »Ena kupola je namenjena spalnim prostorom, druga ateljejem, tretja rastlinjaku, saj bodo sami pridelovali hrano, četrta kupola bodo sanitarije ... V tem mestu je še kup različnih sistemov, ki jih je razvil Halilović in z njimi sporoča, kako živeti z naravo brez poseganja v njo,« opisuje samozadostno
umetniško mestece na vodi Felicijanova.
Mesto živi s Kunigundo
Velenje kot mesto mladih, mesto različnih nacionalnosti in številnih kultur se vse bolj odziva na festival Kuni-gunda. »Čeprav ima Velenje še vedno nalepko industrijskega mesta, kjer je kultura postranska reč, se v zadnjih letih, sploh pa skozi programe EPK, veliko spreminja. Ljudje se bolj množično odzivajo na dogodke, so bolj odprti za nove stvari. Mladi so festival že davno posvojili, sprejemajo pa ga tudi starejši, čeprav so težje sprejeli, da so dogodki na prostem in da je zato kakšno popoldne ali ponoči več hrupa. Celo mesto živi s Kunigundo in pritožbe so zelo redke. Festival je namenjen temu, da ljudi zgane - ustvarjalce, a tudi publiko. In četudi jih zgane na tak način, da se pritožijo, je vsaj del namena tudi dosežen,« pravi Felici-janova.
BRANKO STAMEJČIČ
Tina Felicijan o tem, kaj je Kunigunda: »Tudi mi bi to radi ugotovili. Če začnemo pri zgodovini, v letu 1998, ko je mladinski center začel s tem projektom, so festival poimenovali po mitološki Kunigundi, ki naj bi živela na Velenjskem gradu. Sicer pa od nekdaj o Kunigundi razmišljamo kot o nečem, kar ponudi nekaj drugačnega od tistega, kar lahko sicer na področju kulture dobimo vsak dan. Festival Kunigunda je namenjen temu, da se mladi zberejo sami, samoiniciativno pripravijo program, ki zanima njih in vrstnike, da lahko na festivalu ustvarjajo, pokažejo svojo vizijo kaj je kultura, skratka da damo priložnost mladinskim kulturam, da se pokažejo na normalnih prizoriščih.«
Dežela Celjska vabi
Zavod Celeia Celje je za danes (petek) in jutri že šestič pripravil tradicionalno srednjeveško prireditev Dežela Celjska vabi. Na njej bodo v dveh dneh obudili spomin na slavo Celjskih, skozi bitko med Frankopani in Celjani poskrbeli za pravi srednjeveški spektakel, tega pa nadaljevali še z obujanjem srednjeveških prizorov, iger, z viteškim in lokostrelskim turnirjem ter ognjemetom.
Sodelovale bodo srednjeveške skupine iz štirih evropskih držav, med njimi pa že šestič zapored ne bo ene najboljših, domače skupine Celjani, ki obuja srednjeveške prizore in običaje v okviru Turističnega društva Celje. Je zamera, ker je prireditev leta 2007 prevzel zavod Celeia, še vedno tako močna? Direktorica zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik pravi, da so sami za sodelovanje še naprej odprti, da pa v turističnem društvu za njihove pobude ostajajo gluhi. »Leta 2007 je TD Celje tik pred zdajci odpovedalo udeležbo, a smo prireditev kljub tej odpovedi imeli. Vse od takrat se trudimo, da bi skupino Celjani spet pritegnili k sodelovanju, vendar od nje ni odziva. Najbolj bi bila vesela, če bi se vendarle odločili za sodelovanje in da bi sodelovali tudi pri stalnih animacijah na Starem gradu ob koncih tedna, ki so se izvrstno prijele med obiskovalci. A za dialog sta potrebna dva,« pravi Čeko Pungartnikova.
BS
O prireditvi obširno poročamo na strani 9.
PODELITEV VERONIKINE NAGRADE
Torek, 28. avgust, ob 20.00, STARI GRAD CELJE
V	primeru slabega vremena bo prireditev v Narodnem domu Celje. Več informacij: Fit Media d. o.o.
G. Strniša: ŽABE
Igrajo: Člani gledališča Hiše kulture Celje
Sreda, 29. avgust, ob 21.00, STARI GRAD CELJE
V	primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu.
2012
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Več info v TIC Celje, PI^H www.celeia.info. mm:
ZAVOD CELEIA CELJE
'9
95.1 I 95.9 I 100.3 190.6 MHz V.Y 'R' T 1 ' t' www.radiocelJe.com - Št. 67 - 24. avgust 2012 -
g	W
12
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Odhod Romana Bezjaka: minusi in plusi
Nogometni klub Celje je ostal brez najboljšega strelca. Roman Bezjak je podpisal triletno pogodbo z bolgarskim prvakom Ludogorcem. Da bo odslej brez najbolj učinkovitega napadalca precej ali povsem drugače, je jasno tudi tistim, ki manj pozorno spremljajo nogomet.
Bezjaka bodo dosedanji soigralci zelo pogrešali, toda odškodnina zanj bo za klub z Arene Petrol izjemno dobrodošla v še vedno težavnem finančnem položaju. Kako se bodo znašli brez najboljšega strelca in enega najhitrejših pri nas, bo moč videti že pojutrišnjem, ko bodo gostili Maribor.
Celo polena pod noge
Že kar nekaj časa je bil Bezjak tarča menedžerjev in nekaterih tujih klubov. V prejšnji sezoni je bil s 16 goli peti najboljši strelec 1. SNL, v uvodnih šestih krogih nove sezone pa je Bezjak
Roman Bezjak, »celjski nogometni Bolt«
mreže tekmecev zatresel že štirikrat. 23-letnega Prevalj-čana bo celjsko moštvo zelo
pogrešalo, obenem pa si bo klub precej opomogel z odškodnino, ki jo mora zanj
plačati novi delodajalec. Ugibanja glede njene višine se gibljejo od 200.000 pa tudi do 400.000 evrov. »Vesel sem, da je vse skupaj zaključeno. Pričakujem nov korak v svojem življenju, boljšo nogometno pot. Upam, da bom občutno napredoval v Bolgariji,« so bile Bezjakove prve besede. Ko je odpotoval v Razgrad, še ni bilo nič dorečenega. Celo zapletlo naj bi se, določene struje so želele preprečiti transfer, metale so polena pod noge, a do podpisa je vendarle prišlo. Celjski klub mu je bil še dolžan denar, po dogovoru pa ga bo Bezjak zapustil Šolskemu nogometnemu centru NK Celje.
Zmaga za vzpon na vrh
Celjani so že brez Bezjaka odigrali dvanajsto prijateljsko tekmo v tej sezoni in še dvanajstič zmagali, v Zagorju s 4:1. Gole so dali Klemen
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Medved, Nikola Ivanović, Marko Krajcer in Sebastjan Gobec. Gostitelji so uspeli izenačiti na 1:1, tudi zato je bil po tekmi zelo nejevoljen trener Marijan Pušnik. Zaigrali sta dve različni enajste-rici, treba pa je upoštevati dejstvo, da so imeli fantje dopoldne na Skalni kleti naporen kondicijski trening. Priložnost za igro je spet dobil Benjamin Verbič, ki ga še muči poškodba hrbtenice. V sredo so si preko televizijskih ekranov ogledali svojega naslednjega tekmeca, Maribor pa je prikazal zelo dobro igro v Zagrebu proti Dinamu. Jutri se bo v Areni Petrol tekma 7. kroga 1. SNL, hkrati derbi vodilnih moštev, začela ob 20. in ne ob 18. uri, kot je bilo sprva predvideno. Razlog je seve-
da vremenska napoved, ki predvideva visoko temperaturo zraka. Zmaga bi Celje osamila na prvem mestu, jasno pa je, da bi že točka bila uspeh, čeprav bi to najbrž pomenilo izgubo drugega položaja na lestvici.
V 1. krogu pokala NZS presenečenj ni bilo. Velenjski Rudar je s 3:1 zmagal v Dravogradu, konjiška Dra-vinja z enakim rezultatom v Kamniku, Šmarčani pa so dolgo v negotovosti držali prvoligaša Aluminij. Opareno-vič je zadel za 1:0, Debelak je v Šmarju pri Jelšah na 2:2 izenačil v 56. minuti, in tako je bilo do 73., ko je zadel Rešek, nato pa še Kmetec za končnih 2:4. Celjani se bodo priključili v 2. krogu.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
Kapetan načel Črnomaljce
Drugoligaš Šampion Celje je vknjižil drugo zmago, v 3. krogu je bil doma z 2:0 boljši od Bele krajine.
Rahlo premoč sta kronala kapetan Jernej Leskovar, ki se je v 51. minuti odlično znašel v kazenskem prostoru, in Rade Jovanovič, ki je v finišu zaključil protinapad, ki sta ga uprizorila Leskovar in Žiga Škoflek. Krka ima vseh 9 točk, Šampion 7, tretje pa je Šmartno, čeprav je doma doživelo poraz z Zavrčem. Dravinja je na repu razpredelnice brez točk.
Trener Šampiona Jani Žilnik ni zmogel zadržati širokega nasmeha: »Naš prvi gol je v več ali manj enakovredni tekmi pomenil občutno prednost. Tekmeci so bili žilavi. Moji fantje v tako težkih pogojih še niso igrali. Sicer pridno trenirajo in imajo visoke cilje, kar je pravilno. V prejšnji sezoni nismo uspeli premagati Šenčurja, upam, da nam bo uspelo v torek.« Šampion za nameček ni osvojil niti točke v treh dvobojih z Gorenjci. O tekmi v neznosni vročini je spregovoril tudi kapetan Jernej Leskovar: »Sezona se je dobro začela, imeli smo tudi nekaj sreče, izkušnje od lani so tudi že vidne, lahko pa še precej napredujemo. Proti Šenčurju bomo morali spet veliko teči.« Kaj pa vodilni zadetek? »Približal sem se vratom, kajti pričakoval sem predložek. Ko pa se je žoga po povratni podaji odbila do mene, sem imel dovolj časa, da sem jo zaustavil in nameril.« Z levico jo je poslal v zgornji kot.
DEAN ŠUSTER
Z navijači
drugouvrščenega kluba
Za nami je že šest krogov v 1. slovenski nogometni ligi. Celjski nogometaši še ne poznajo poraza. Marsikdo je pričakoval boljši obisk tekem, predvsem navijaške skupine Celjski grofje.
Pogovarjali smo se z enim od članov skupine, ki je želel ostati anonimen.
Nameravate 20 let delovanja navijaške skupine zaznamovati s kakšnim vidnejšim obiskom domače ali morda celo gostujoče tekme?
Mislim, da ne, saj vladajo določena nasprotujoča mnenja med nami.
Celjski nogometaši so trenutno v odlični formi, vendar gledalci še vseeno ne prihajajo na tekme v velikem številu. Kje po vašem mnenju tičijo razlogi?
Treba je spremeniti miselnost in politiko kluba, zastaviti podobno
vizijo, kot jo ima Maribor, nameniti več za marketing in stremeti k Evropi.
So se vodilni v vaših vrstah v zadnjem obdobju menjavali?
Da, ne da se pa še oceniti, ali bo šlo na bolje ali na slabše.
Še pred nekaj leti so bili celjski nogometaši deležni vaše velike podpore. Zakaj v zadnjem obdobju ni več tako, zakaj vas na tekme hodi le peščica?
Število ni malo, razlika je v tem, da nekateri mlajši pač hodijo na zahodni del tribune. Starejši grofje se pač vidimo samo na severu, kamor zdaj ne moremo, zato se ne udeležimo tekme ali pa gremo na vzhodno tribuno med gledalce.
Želite celjske navijače privabiti na tekmo s kakšnim posebnim povabilom?
Ni ravno povabilo, samo sporo-
čilo. Dajte Celjanom tisto, o čemer sanjajo že od osamosvojitve, to je naslov državnega prvaka in Evropo!
AP
ŠPORTNI KOLEDAR
Sobota, 25. 8. NOGOMET
1.	SL, 7. krog: Celje - Maribor, Domžale - Rudar (20).
Nedelja, 26. 8. NOGOMET
2.	SL, 4. krog, Črnomelj: Bela krajina - Dravinja, Krško - Šmartno 1928 (17).
Delovni čas BobKarta: vsak dan od 11. do 19. ure
Št. 67 - 24. avgust 2012
PRIMERNO ZA VSE STAROSTI -HITROST URAVNAVATE SAMI
NOVI TEDNIK
ŠPORT
13
Nogomet lažji ob ekonomiji
20 let ima Blaž Vrhovec, pa kot novinec ni manjkal niti ene minute na osmih uradnih tekmah NK Celje. Svoje dneve so imeli določeni napadalci, drugič spet vratar, nekaj igralcev tudi na sredini, toda Vrhovec niti enkrat ni razočaral. Za svoja leta lahko rečemo, da je celo navdušil.
Vnovič tudi na zadnji tekmi, na gostovanju v Stožicah pri Olimpiji. Postal je glavni dirigent celjskega orkestra.
Kje ste začeli »brcati«?
To se je zgodilo pri mojih sedmih letih v NK Svoboda. Prepričal me je vodja Otroške nogometne šole Danilo Lukner, ki sem ga očitno navdušil, kajti določen čas sem igral z leto ali dve starejšimi fanti. Z Viča sem odšel na Kodeljevo, k Slovanu, po zaključku mladinskega staža pa k Interblocku. Prvič sem zaigral za slovensko reprezentanco do 19 let.
Na veselje vaše družine blestite tudi v šoli. Ste bili vseskozi odlični na gimnaziji?
Ne, v drugem letniku sem bil prav dober. Šola me ni ovirala pri nogometnem razvoju.
Blaž Vrhovec
Zato pa vas nogomet ovira pri študiju. Sliši se čudno, da se boste morali zadovoljiti z ekonomsko fakulteto.
Ja, res je. Bil sem sprejet na »farmacijo«, tudi vpisal sem se. Potem pa sem se usedel s staršema. Predvidevamo, da bom veliko časa posvetil nogometu, zato bi lahko bil študij prezahteven. Vpisal bom ekonomijo.
Imate po tri zmage in remije ...
Super. Upam, da bo odlično razpoloženje še dolgo trajalo.
Dosegli ste gol za zmago proti Muri. Ste merili proti vratom?
Ne. Mišljen je bil predlo-žek, toda glede na vse naše prejšnje priložnosti smo si zaslužili kanček sreče in zadetek.
V Stožicah je bilo prvih 15 minut obupnih, kajne?
Trener je sicer dejal, naj se malce pomaknemo nazaj, toda pobudo smo popolnoma prepustili kakovostni Olimpi-ji, ki je to znala kaznovati. V tistih trenutkih, ko nam ni šlo, smo se vzpodbujali, kar je dokaz, da smo prava »klapa«. Na koncu smo morebiti celo mi izgubili dve točki in ne domači, a veseli smo tudi ene.
Maribor?
Igrali bomo proti najboljši slovenski ekipi, ki jo zelo spoštujemo, obenem pa se je ne bojimo. Videli boste lepo tekmo, v kateri so gostje favoriti. Če nas bodo podcenjevali, se bodo opekli. Kot se jih je že nekaj ...
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Celjani v Francijo, nato v Sevnico
V sredo je obetavni celjski rokometaš Gregor Potočnik dopolnil 20 let, danes pa se bo s soigralci odpravil v Francijo.
Ekipa Celje Pivovarna Laško se bo jutri v polfinalu pomerila z Nantesom, v nedeljo pa s Chamberyjem ali danskim Koldingom. Dejanu Periču skoraj zagotovo ne bo treba na operacijo, ustrezne terapije naj bi preprečile bo-
lečine v preponi. V nedeljo, 2. septembra, bo sledila poslastica v Sevnici. Za superpokal se bodo udarili zmagovalci pokala RZS Celjani in državni prvaki Velenjčani. Na turnirju v Novigradu je
oslabljeno Gorenje uspelo ugnati skopski Metalurg z 22:21. Včeraj se je pomerilo z reprezentanco Kitajske, danes pa se bo še s hrvaškim prvakom Zagrebom.
DŠ
CINKARNA
Smodiš na 42 km
Za tradicionalni ultra-maraton od Celja do Logarske doline, ki šteje tudi za evropski pokal in pokal Alpe Jadran, je Društvo maratoncev in pohodnikov do srede prejelo 300 prijav tekačev.
Več kot sto jih je napovedalo štart iz Celja, torej na najdaljšo progo. Prijave so možne do torka, potem pa le še na dan prireditve, ko bo štartnina višja za pet evrov. Predsednik društva Odon Simonič pravi, da proga za 28. maraton ostaja nespremenjena, pionir pohoda Franc Smodiš, ki je celotno traso prehodil 25-krat, pa bo tokrat krenil iz Mozirja.
DŠ
Pomlajeni Hopsi za obstanek
Polzelski košarkarski klub so zapustili Stanko Sebič (Tajfun), Andrej Podvršnik (Elektra), Primož Kobale, Dmitrij Sviridov in Dejan Hohler.
Novincev v vrsti trenerja Jerneja Kobaleta je pet, trije so bili na širšem spisku reprezentance do 20 let za minulo EP mlajših članov. 20-letni organizator igre Aljaž Korošec je zapustil škofjeloški LTH, Krka je posodila 2O2 cm visokega krilnega igralca Jana Osolnika in 192 cm visokega branilca Martina Mežana. Novinca sta tudi Polzelan Davorin Gove-dič (207 cm), ki je v minuli sezoni igral za tretjeligaša z Vranskega, in bivši igralec Hrastnika, 23-letni Žiga Koritnik. V ekipi so še Miha Vašl, Matic Perger, Bojan Tepič, Matic Sever, Jaka Govc, Lovro Fižuleto, Miha Žoha in Jasonn Hannibal.
TT
Miselnost otrok se je spremenila
O šentjurski atletiki z Vladom Artnakom
Začetki delovanja šentjurskega atletskega kluba segajo v leto 1994, ko so štirje nekdanji atleti celjskega Kladivarja ustanovili AK Šentjur. Klub »pokriva« območje Šentjurja in širšega kozjanskega konca. Vsako leto sprejme od 60 do 90 otrok in ima med 6 do 16 aktivnih atletov.
S klubom je uspešno sodelovala tudi Martina Ratej. V pogovoru nam je predsednik in trener kluba Vlado Artnak razkril nekaj podrobnosti o trenutnem stanju.
V	klubu ste trener že od začetka. Kako se je delo trenerja spremenilo od takrat?
V	vseh letih dela in izobraževanja sem pridobil veliko dragocenih izkušenj. Se je pa delno spremenila moja usmeritev v discipline. V prvih letih sem delal predvsem s tekači na srednje in dolge proge, ki so bili tudi zelo uspešni, zdaj pa delam predvsem s šprinter-ji in tekači čez ovire. Razlog je jasen - miselnost otrok se je zelo spremenila, ni več takšne pripravljenosti za vadbo v vzdržljivostnih disciplinah.
Kdo je trenutno vaš najuspešnejši predstavnik?
Po lanskem odhodu Martine Ratej, prenehanju aktivnih športnih poti Luke Novaka in izjemno nadarjenih šprinter-jev Andreja Zemljaka in Andraža Vesiča so ostali predvsem mladi. Ne smem seveda pozabiti našega člana Henrika Planka Hena, atleta invalida, ki v teh dneh odhaja na para-olimpijske igre v London.
Katera je najvidnejša uvrstitev vaših tekmovalcev?
To so predvsem uspehi že omenjene Martine Ratej, Henrika Planka in številne medalje naših atletov in štafet na državnih in pokalnih prvenstvih Slovenije v vseh kategorijah.
Kakšna so vaša pričakovanja na paraolimpijskih igrah, ki bodo med 29. avgustom in 9. septembrom?
Od Henrika Planka Hena seveda ne pričakujemo veliko, razen da se srečno vrne, si nabere lepih vtisov in uživa v olimpijskem vzdušju. To smo mu povedali tudi na druženju z županom Občine Šentjur. Občina tudi finančno dodatno podpira njegove priprave. Smo pa veseli, da Henu in njegovemu trenerju Luki Cmoku veliko pomeni takšen nastop. V klubu smo zelo ponosni na udeležbo v Londonu. Heno je v zadnjih dneh skupaj s svojo partnerko pridobil tudi novo družinsko članico, rodila se jima je hči Brina. To je verjetno od vsega, njima in tudi nam, najbolj pomembno.
Kako se spominjate prihoda Martine Ratej?
Po ustanovitvi AK Šentjur leta 1994 sem intenzivno iskal tudi trenerja, ki bi se ukvarjal s skupino metalcev. Tako sem med bežnimi znanci iz aktivnih tekmovalnih let v Celju
Vlado Artnak
srečal mladega bivšega metalca, ki sicer ni imel veliko izkušenj, a je imel voljo. Kmalu je na nekem šolskem tekmovanju videl tudi Martino Ratej v metu žogice in jo povabil k sodelovanju. Ob Martini je trenersko rasel tudi sam, dali smo ga na izobraževanje, nastala je prva olimpijka občine Šentjur in najboljša atletinja Slovenije zadnjih dveh let. Oba smo z veseljem vzeli za svoja, čeprav nista rojena Šen-tjurčana.
Klub premore veliko perspektivnih mladih atletov. Morda v kom vidite bodočega olimpijca?
Športnik in tudi trener morata vedno imeti ambiciozne cilje, a vendar realne. Če vemo, da ima Šentjur v vsej zgodovini enega članskega olimpijca, in to je bila prav naša atletinja, ne vidim razloga, da uspeha ne bi ponovili.
Kako nameravate obeležiti 20. obletnico kluba, ki bo leta 2014?
Posebnih načrtov še ni. Upam, da nam bo uspelo proslaviti delovno, z organizacijo kvalitetnejšega mitinga, s pridobitvijo prepotrebne orodjar-
nice in morda sestavo zbornika. Vse je odvisno predvsem od finančnih možnosti.
Zasledili smo podatke o poletnem atletskem kampu na Kopah. Kaj tovrstni poletni kampi ponujajo?
Namenjeni so predvsem najmlajšim, ki šele vstopajo v svet športa in atletike. Poleg vsebine atletske vadbe otroke animiramo tudi z ostalimi aktivnostmi, ki jih ponujajo kraji bivanja, z lastnimi delavnicami, vzgajamo jih v duhu športa, ne manjka pa seveda družabnih aktivnosti.
Kakšno je trenutno finančno stanje kluba?
Klub smo ustanovili prijatelji, nikoli zaradi denarja, ampak zgolj zaradi medsebojnih odnosov. Drugače tudi ne bi več delovali, ker denarja ni nikoli dovolj. Nujen pa je zaradi stroškov tekmovanj in priprav, tega pa nam zagotavlja predvsem Občina Šentjur. Pred leti smo imeli tudi dva glavna sponzorja, zadnja leta pa je težko v tako gospodarsko majhnem kraju pridobiti sredstva, predvsem zato, ker so prisotni tudi drugi športi. Pomagajo nam tudi starši.
Vaš glavni sponzor je Občina Šentjur. Se vam morda odpirajo kakšne nove možnosti sponzorstva?
Žal ne. Nekako sem si sam pri sebi dovolil simpatizirati in upati na pomoč uspešnega podjetja s Planine, a se je obrnilo drugače. Vsekakor se bomo trudili in se še naprej zanašali predvsem nase, na starše atletov in verjeli v podporo Občine Šentjur.
ANJA PODKRAJŠEK Foto: GrupA
Skupni dnevi v Podčetrtku
Rokometašice Celja Celjskih mesnin bodo danes zakorakale v 18. dan priprav na novo sezono, ki se bo s prvo tekmo začela v soboto, 15. septembra, ko bodo gostile Krko.
Na uvodnih treningih je imel trener Uroš Privšek na voljo 20 igralk. V ekipi sta dve povratnici po poškodbi, Pia Hren in Jelka Perič. V matični klub se je vrnila Sanja Koljič, ki so jo posodili klubu RK Maribor. Privšek je članski zasedbi priključil še tri kadetinje (letnik 1995). Oblikovanje ekipe za novo sezono naj bi bilo s tem končano, zdaj bodo sledili le še treningi osemkrat na teden. »Cilj v novi tekmovalni sezoni bo sredina lestvice,« je dejal trener prve ekipe Celja Celjskih mesnin. Celjanke bodo od danes do nedelje na pripravah v Podčetrtku, zatem se bodo preizkusile na turnirju v Zagorju. Prvo pripravljalno temo so Celjanke odigrale v Žalcu in doživele poraz s 30:25 proti okrepljenim gostiteljicam, v sredo pa so igrale neodločeno v Velenju z Veplasom 31:31.
MITJA KNEZ
desete
celjske mesnine
14
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Nad plevel z motiko, nad hrošče pa s čajem
Z izobraževalnega srečanja krožka šentjurskih ekoloških kmetov na Ponikvi
Koliko je vreden ekološki krompir?
Krompir je primer zelo cenene poljščine, s katero pa je po ekoloških standardih kar precej dela.
Tako se večini potrošnikov zdi normalno, da jih večmesečna zaloga krompirja ne stane več kot nekaj deset evrov, medtem ko je povprečnemu kmetu nesprejemljivo, da mora za eno kavo prodati deset kilogramov krompirja. Tistim, ki za primerjavo kažejo krompirjevo ceno s svinjskega sejma, se lahko samo smejejo. Naš sogovornik iz krožka krompir za ozimnico prodaja po evro, v večjih količinah tudi po 80 centov. V maloprodaji je bil doslej po dva evra, v najbolj sveži začetni sezoni pa je za mlad krompir dobil tudi tri evre. Da pridelka s pol hektara krompirja ne bi mogel prodati, se ne boji.
Igor Škerbot je razložil, kako je treba ravnati s čebulo in zakaj jo je treba junija enkrat pohoditi. Sicer pa je treba suho čimbolj nežno in čim prej pospraviti na suho in temno mesto. Pri česnu je treba paziti, da ga pravočasno pospravimo, ker prezrel slabo prenese zimsko skladiščenje. V ozadju je Mitja Zupančič.
Krožek ekoloških kmetov je tokrat gostil Anton Zdolšek s Ponikve, kjer ima na svojih Lepih njivah izredno pestro paleto poljščin in vrtnin. Z ekološko pridelavo se ukvarja že 12. leto, pa tudi s prodajo na ekoloških tržnicah ima dolgoletne izkušnje, tako da zdaj družina živi izključno od kmetijstva. »Zdaj imamo že stalne stranke, ki nas poznajo, tako da, kar pridelamo, vse prodamo. Cena je res nekoliko višja, vendar ne bistveno.«
Oznake, kot sta eko in bio, so prerasle zgolj modno usmeritev in marsikdo je pripravljen precej globlje seči v žep za neoporečno lokalno pridelano hrano. Še več. Imeti svoj vrt ali celo njivico, kjer že majhen del samopreskrbe zagotavlja veliko zadovoljstva in še več občutka varnosti ter neodvisnosti, pa postaja prestiž sodobne mantre - nazaj k naravi. A kaj, ko smo vmes mnogi izgubili rdečo nit znanja babic, kako se čemu na njivi streže.
Zgolj dobra volja in pripravljenost, da si umažemo roke, namreč še nista zagotovilo za lep zelenjavni pridelek. Tako smo se z veseljem odzvali povabilu na Lepe njive pri Ponikvi, kjer je Anton Zdolšek gostil prijatelje iz krožka šentjurskih ekoloških kmetov. Če so še generacijo ali dve nazaj učitelji starega kova otrokom grozili, da ne bodo drugega kot za kmeta, če se ne bodo učili, se današnji kmetovalci še kako zavedajo, da je znanje najmočnejši kapital. In tokrat smo bili v družbi samih starih mačkov. Če so že oni tako hvaležno dodajali informacije v bogato bero lastnih izkušenj, si lahko predstavljate, kakšen blagoslov bi bile te šele za laične in samouke vrtičkarje. Kot so ob tem mimogrede dejali svetovalci iz kmetij sko-goz-darskega zavoda v Celju - tokrat so nas čez različne posevke na njivi vodili Iris Škerbot, Mitja Zupančič in Igor Škerbot - še nikogar niso nagnali, če jih je s pametnim vprašanjem pocukal za rokav.
Nazaj na domačo njivico
Ekološki krožek so v Šentjurju ustanovili lani in tokrat so se dobili že četrtič. Teme glede na sezono in zanimanje med člani izbirajo sproti. Tokrat so spregovorili o varstvu rastlin, spoznavanju bolezni in škodljivcev, gnojenju, kolo-
barjenju in nenazadnje trženju ekoloških pridelkov. Kot je povedal Mitja Zupančič, svetovalec specialist za ekološko kmetovanje KGZ v Celju, je v društvo vključenih približno 40 kmetovalcev s certifikati ali takih, ki so še v obdobju preusmeritve. Ali ljudi pri tem
žene osebna zavest, da delajo dobro zase, za soljudi in zanamce, ali ima pri tem kar nekaj teže tudi državna spodbuda v obliki večjih subvencij, je težko oceniti. Vsekakor pa se zanimanje med kmeti kljub zahtevnim pogojem spet povečuje. V Sloveniji je ekoloških kmetij krepko več kot dva tisoč, približno četrtina jih je v naši regiji. V povprečju so velike približno 14 hektarov, seveda pa to za pravo podobo položaja ne pomeni dosti,
saj imamo v sistem vključene vse od zelo majhnih do največjih.
Tudi na tržišču se stvari spreminjajo. Kljub temu, da so časi težki, so ljudje pripravljeni odšteti nekaj več denarja za kvalitetno hrano. »Zadnjič mi je nekdo rekel, da bi plačal precej več, kot je treba v blagovnici, da bi lahko kupil slovenski česen. A ga ne dobite skoraj nikjer,« razlaga Zupančič.
StO, foto: TimE
O tem, ali je mogoče človeštvo prehraniti na ekološki način ali smo zaradi rastoče populacije pač obsojeni na konvencionalno kmetijstvo, se strokovnjaki še niso zares zedinili. A kot dodaja Zupančič - če bi vse tiste nekdanje njive malih kmetij spet obudili, bi se zagotovo lažje samooskrbeli in ne bi bilo potrebe po spodbujanju intenzivnosti v nižinskih predelih. Zdaj se še zanašamo na uvoz, a v času kriznih razmer suše in drugih ujm še zdaleč ne bo več samoumeven.
M
i
Martina Žurej, Dramlje
»Že prej nismo bili intenzivni kmetovalci. Ko smo prevzeli kmetijo za starši, pa smo se povsem obrnili v ekološko smer, in sicer zaradi osebnega prepričanja. Vsekakor mislim, da je težje tistim, ki gredo v to zaradi denarja. Če je človek prepričan v dobro tega, kar dela, se bodo tega nalezli tudi drugi. Z dvomom je isto. Kar prodamo, pridejo stranke iskat na dom. Tržnica se nam ni obnesla. Sicer pa zanimanje narašča. Je pa dobro, če daš ljudem kaj za poskusiti, jim kaj ponudiš in ne zaračunaš ravno čisto vsega. Zajedavci so problem, a po mojih izkušnjah je vsekakor bolje take probleme obiti, izbrati drugo vrsto, ker z glavo skozi zid v naravi pač ne gre. Običajno ti potegneš kratko, zato vse skupaj nima smisla.«

Zinka Debelak, Ponikva
»O pomenu ekološkega kmetijstva smo začeli razmišljati, ko se je pojavila bolezen norih krav. Z možem sva upokojena, obdelujeva pa 12 hektarov. Po svoje je zdaj lažje, ker nama ni treba dati celega bika za umetna gnojila in še enega za herbicide. Je pa treba bistveno bolj vihteti motiko. Vsega imamo po malem. Oba sva že starejša, zato nekih velikih načrtov s pridelavo nimava. Sicer pa je težko prodati. Na primer krompir, s katerim je precej dela, potem ti rečejo, da je na svinjskem sejmu po 18 centov ...«
Nada Veber, Dramlje
»Za ekološko kmetijstvo smo se odločili po priporočilu prijateljev. Tako svojih 20 hektarov že osem let obdelujemo naravi prijazno. Večinoma se ukvarjamo z živinorejo, vrtnine in poljščine imamo v glavnem za lastne potrebe. Največja prednost je v tem, da veš, kaj poješ, prodaja pa se slabo. Pridelava je veliko dražja, saj moraš kupiti posebna semena, zaščitna sredstva, tudi redne kontrole veliko stanejo. Cene pridelkov teh stroškov nikakor ne pokrijejo. Da bi se prodaje lotili na tržnici, enostavno ni časa. Kar lahko, pač prodamo na domu.«
Drago Križnik, Prevorje
»Že pred desetimi leti sem bil prvič na predavanju, vključili pa smo se pred štirimi leti. Prej smo kme-tovali na običajen način, pa so postajale cene gnojil in škropiv vse višje. Zdaj uporabljamo samo hlevski gnoj. Veliko preberem, hodim na ekskurzije, pri čemer tudi večje subvencije niso ravno za odmet. Kot poslušam, imajo kmetje večinoma vse. Pri nas smo se letos odločili za česen. Na 30 arih ga je zraslo približno 1500 kilogramov. Upam, da bo šel v prodajo, cena je namreč dobra. V prihodnje bomo posadili še jagode. Ni nam žal, da smo šli v ekopridelavo. Bomo vztrajali, še posebej ker se tudi hči izobražuje v tej smeri in ima žilico za te reči.«
Specialist za ekološko kmetovanje Mitja Zupančič svetuje: »Če imate možnost nekaj sami pridelati, je to najboljša pot do zdrave hrane in prihranka v denarnici. In še prijeten konjiček in koristno rekreacijo dobite v paketu.«
Iris Škerbot (desno) je razložila, kako se na ekološki način ubraniti plevela in škodljivcev.
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
15
Vzrok za travniške požare je pogosto človeška malomarnost.
Ognjeni zublji nikoli ne uničijo vseh sledi
Na Celjskem največ požarov v objektih, tudi požigalci niso redki
Prostovoljni gasilci iz Solčave so se v noči na sredo s kolegi iz Črne na Koroškem borili s požarom pod Olše-vo, ki je na meji s solčavsko občino. Petsto kvadratnih metrov podrasti so uspeli pogasiti, a je zgodaj zjutraj v sredo ponovno zatlelo in ogenj je spet izbruhnil, zato so gasilci morali nazaj na teren. In ne le na tistem območju, ampak povsod po Sloveniji ljudje zrejo s strahom v vsak del, kjer izbruhne požar. Suša, ki je zajela vse slovensko območje, ni le grožnja preskrbi s pitno vodo, ampak je pod vprašajem tudi zadostna količina vode za gašenje požarov. Te dni je gorelo še v Spodnjih Prelogah pri Slovenskih Konjicah in v Ločici ob Savinji. Že odvržena cigareta lahko povzroči katastrofo.
Celjski kriminalisti so letos na območju Policijske uprave
Celje preiskovali 102 požara, a to število ne izstopa v primerjavi z leti prej. Toda v to niso všteti požari, kjer večje gmotne škode ni. To pomeni, da ta statistika ne zajema manjših kuhinjskih, dimniških ali travniških požarov. Ravno pri slednjih morda do večje škode ne pride, lahko pa v tem sušnem času povzročijo stroške zaradi posredovanja gasilcev in porabe vode, za katero Agencija za okolje RS že opozarja, da je treba z njo ravnati izjemno varčno.
Na delu tudi požigalci
»Zaradi požarov smo na tožilstvo podali 29 kazenskih ovadb, 8 od teh zaradi požiga in 21 ovadb zaradi povzroči-
tve splošne nevarnosti. V preostalih primerih smo na tožilstvo podali poročila,« so nam dejali na celjski policiji. Kadar na tožilstvo podajo le poročila, to pomeni, da kaznivega dejanja po njihovem ni in tožilstvo le obvestijo o dogodku. Sicer na policiji v teh obvestilih ne pojasnijo, ali je kakšna ovadba od navedenih morda bila zaradi kurjenja v naravi, ki je ušel izpod nadzora. Po vsej Sloveniji namreč še vedno velja velika požarna ogroženost, torej je vsako kurjenje v naravi strogo prepovedano in kaznivo. Na Upravi za reševanje in zaščito RS ves čas navajajo, da nadzor na terenu izvajajo Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi
Po podatkih agencije za okolje so zaradi sušnih razmer v večjem delu države zaloge podzemnih vod najmanjše v zadnjih petdesetih letih.
Gasilci morajo požar dobro pogasiti, nato sledi požarna straža, saj se pogosto zgodi, da pride ponovno do izbruha ognja. (foto: Urška Selišnik)
nesrečami, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter policija. Zato smo vprašanja, koliko inšpekcijskih ukrepov oziroma kakšne kazni so že napisali, poslali tudi inšpektorjem. Odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli.
Kje je bilo žarišče požara?
Sicer požari v naravi na našem območju niso tako pogosti, čeprav infromacije o njih lahko tako rekoč vsak dan prebiramo v poročilih regijskega centra za obveščanje. »Številčno na območju Policijske uprave Celje letos izstopajo predvsem požari v stanovanjskih objektih. Takšnih je bilo 29. Vzrok večine je predvsem neprevidnost, sledijo tehnične napake, kot so dotrajana električna napeljava, napake na izvedbi sistemov ogrevanja in dimnikih ter podobno,« pojasnjuje Matjaž Modrijančič, kriminalistični inšpektor na Oddelku za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Celje.
Gasilci v pomoč pri ugotavljanju vzrokov
Stanovanjski požari so poleg požarov v večjih industrijskih in gospodarskih objektih najzahtevnejši za preiskovanje. »Pri požarih na odprtih mestih se prav tako kot v ostalih primerih poskuša z zbiranjem obvestil in iskanjem sledov na kraju ugotoviti vzrok požara. Ko vzroka na tak način ni možno ugotoviti, se začne izključevati možne vzroke požara, dokler se ne ugotovi dejanski vzrok oziroma potrdi požig,« dodaja Modrijančič. Čeprav so pri preiskavi
Letos je bilo na območju Policijske uprave Celje že 8 kaznivih dejanj požigov. V vseh primerih je šlo za požare objektov.
kot sta bencin ali petrolej, ki na pogorišču vedno pustijo vonj, če ne zgorijo do konca. Psi naj bi bili sposobni najti tudi požigalca, za katerega je značilno, da se pri gašenju ali po njem nahaja v bližini, saj ponavadi opazuje pogorišče.
Kriminalisti so pozorni tudi na to, ali so - če je ogenj divjal v objektu - bili alarmni sistemi in protipožarne pršil-ke morda namerno poškodovani, pregledati morajo tudi delce stekla, če je bilo v objektu, in smer njihovega padca. Vse to namreč kaže na podrobnosti, na podlagi katerih lahko preiskovalci ugotovijo, da je šlo za požig oziroma prisotnost morebitnega požigalca na kraju. Če bi na pogorišču našli tudi truplo, bi obdukcija pokazala natančna vzrok in čas smrti. »Vzorci krvi bodo pokazali, ali je bil v prostoru ogljikov monoksid. To pomeni, da je bila oseba še živa, ko je začelo goreti. Če je bila oseba še živa ob začetku gorenja, je v njenih pljučih tudi sled saj,« navaja avtorica diplomskega dela Mateja Cergol. Tudi položaj trupla govori o tem, ali je bila oseba med požarom še živa, njeni smeri gibanja in ali je morda bilo posredi kakšno kaznivo dejanje.
»Požare na območju celjske policijske uprave - odvisno od posledic ali vzrokov - preiskujejo policisti posameznih policijskih postaj ali kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Celje. Po potrebi se v preiskavo vključijo tudi preiskovalci Nacionalnega forenzičnega laboratorija in drugi strokovnjaki,« so pojasnili na PU Celje. Čas preiskave okoliščin požara je skoraj nemogoče napovedati. »Lahko traja nekaj ur ali nekaj mesecev. V določenih primerih so ogledi krajev požarov trajali tudi več dni, dokler nismo zavarovali vseh sledi oziroma predmetov, ki so pripomogli k odkritju vzroka. Preiskovati začnemo takoj po prejetju klica, medtem ko se ogled požarišča začne, ko je požar pogašen oziroma ko so zagotovljeni potrebni varnosti standardi,« še pojasnjujejo na policiji.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Direktor Poklicne gasilske enote Celje kot enega zahtevnejših požarov v zadnjih letih na Celjskem omenja julijski požar turističnega objekta na Prekor-ju. Pri gašenju se je poškodoval tudi eden od gasilcev, vendar brez posledic.
ključni kriminalisti, ki o metodah dela neradi govorijo, so jim v veliko pomoč gasilci, ki so ob izbruhu ognja prvi na kraju dogodka. In ravno hitrost gasilcev je ključna za omejevanje škode, ki jo požar povzroči, saj ga lahko vsaj omejijo, če že ne morejo preprečiti večje katastrofe.
Nepoznavalcem je morda nejasno, kako preiskovalci ali gasilci na pogorišču sploh lahko opazijo, zakaj je začelo goreti. Vendar izkušeno oko gasilcev lahko vidi, kje je žarišče požara, torej točka, kjer je najprej zagorelo. Če so takšna žarišča na nekem območju ali v objektu na več krajih, je to pokazatelj, da gre za požig. Gasilci se sicer v preiskavo ne vključujejo, zagotovo pa pomagajo policistom z informacijami, ki jih dobijo na podlagi načina gašenja. Njihovo sodelovanje je namreč pri teh preiskavah nepogrešljivo.
Sledi, ki vodijo do povzročiteljev
Študentka fakultete za varnostne vede Mateja Cergol je leta 2010 izdelala diplomsko nalogo Forenzično preiskovanje vzrokov požara, kjer omenja, da nekatere policije v preiskavo vključujejo tudi pse, ki so sposobni na podlagi vonja najti žarišče oziroma ostanke t. i. pospeševalcev požara,
Vsak požar je treba prijaviti na 112, to je regijski center za obveščanje. Od tam obvestijo gasilce in policiste, tudi reševalce, v kolikor obstaja nevarnost, da je kdo v požaru poškodovan. Tudi ko klic o požaru sprejmejo gasilci, morajo ti obvestiti regijski center za obveščanje.
H i ■ g vu	v	■
Najtežji požari
»Najtežje je gasiti dve vrsti požarov, in sicer ogenj v stavbi, ki je že zajel večji del objekta, tam je tudi temperatura višja in s tem so okoliščine posredovanja za gasilce nevarnejše,« pravi vodja Poklicne enote Celje Janko Požežnik. Gasilci morajo namreč priti do žarišča požara, da ga uspešno pogasijo oziroma omejijo. Enako velja za gospodarske objekte. »Druga vrsta požarov, ki je zahtevna za gašenje, so gozdni požari, ki se lahko zaradi vetrovnega vremena zelo hitro širijo. Omenil bi še nevarno gašenje na tistih lokacijah, kjer začne goreti zaradi napake na električni napeljavi ali na območju, kjer nevarnost predstavlja električna napetost,« dodaja Požežnik.
16
KRONIKA
NOVI TEDNIK
V smrt zaradi
človeške
napake?
Nesreča z balonom ena večjih tragedij v Sloveniji v zadnjem času
V včerajšnji nesreči z balonom na Ižanski cesti med Ljubljano in Igom je bilo udeleženih 32 oseb, štirje od teh so umrli, osem jih je bilo včeraj popoldne še v kritičnem stanju, med poškodovanimi je bilo vsaj šest otrok. Z balonom sta upravljala pilot in kopilot, do tragedije pa je prišlo med pristajanjem, ko naj bi se odlomil tudi ventil, kar naj bi povzročilo uhajanje plina in požar. Več ljudi naj bi padlo iz košare balona, najhujše posledice in poškodbe pa naj bi nastale, ko je balon s košaro trčil ob tla.
Poškodovanci naj bi imeli hude opekline, pri zdravljenju in nujnih posegih so včeraj ljubljanskim zdravnikom v kliničnem
centru pomagali tudi mariborski in celjski kirurgi. Enega poškodovanega, ki sicer ni bil z našega območja, so sprejeli tudi v Splošni bolnišnici Celje. Gre za eno večjih reševalnih akcij v zadnjem času v Sloveniji, saj je bilo na terenu več kot 20 reševalnih ekip z dvema helikopterjema poleg več deset gasilcev in policistov, ki so dlje časa iskali tudi pogrešane ponesrečence.
Strokovnjaki na področju balonarstva se čudijo, da je bil polet glede na vremenske napovedi včeraj sploh opravljen. Glede na neuradne okoliščine, ki so včeraj zaokrožile po tragediji, je tudi Dušan Bojanovič iz Balonarskega kluba Vojnik predvideval, da je šlo skoraj zagotovo
za človeško napako. »Podatki o trenutni vremenski situaciji in o nastajajočih spremembah pri vremenu so dosegljivi ves čas in v takšnih razmerah ni bilo dobro poleteti, to ve vsak izkušen balonar,« dodaja. Glede na število udeležencev v nesreči je šlo za velik balon, razsežnosti okoli 30 metrov v širino in višino, takšen velik balon je tudi težje upravljati, še posebej v vremenskih razmerah kot so bile včeraj, saj je bila že dopoldne nevihta. »Situacija se med poletom lahko spremeni v trenutku, še posebej, če zapiha veter tik pred nevihto. Ponavadi balonarji takšne polete prestavijo,« pojasnjuje Bo-janovič.
SŠol
Spet odšel iz sodne dvorane
Kar 12 let že trajajo sodni postopki zoper Gorazda Bombeka, ki mu očitajo poskus umora svojega takrat mladoletnega sina. Vmes so Bombeka že dvakrat obsodili na visoko zaporno kazen, a je višje sodišče sodbi razveljavilo. V vsem tem času so se sojenja morala večkrat začeti na novo tudi zaradi predolgega časovnega razmika med obravnavami, zamenjali pa so se že štirje sodniki in senati. Ena od sodnic je Bombeka tudi ovadila, zato se je iz postopka izločila.
Bombek je v sredo na sodišče sicer prišel, a le za kratek čas. Ko mu je sodnica Mojca Turinek, ki zdaj na novo vodi postopek, želela razložiti namen predobravnavnega naroka, je Bombek sodno dvorano zapustil. Pred tem ga je sodnica celo vprašala, kdaj bi razpisala nov datum naroka, da bi čim bolj
Umrl na ostrih špicah ograje
Bo lastnik objekta kriv povzročitve smrti iz malomarnosti?
Na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča je v torek sedel Leon Vrzel iz Štor. Sodili mu bodo zaradi kaznivega dejanja povzročitev smrti iz malomarnosti, za kar mu grozi večletna zaporna kazen. Aprila leta 2009 je namreč umrl njegov 48-letni podnajemnik Miroslav Marolt. Ta je padel z nezavarovane terase na ostre špice ograje ter kasneje zaradi hudih poškodb umrl.
Vrzel na predobravnavnem naroku krivde ni priznal, če bi jo, bi se postopek lahko že
končal z izrekom kazni, tako pa se bo sojenje začelo 25. septembra z dokazovanjem in zaslišanjem prič. Očitek, ki »leti« na Vrzela, je predvsem ta, da ni ustrezno zavaroval svojega objekta, s katerega je padel 48-letni Miroslav Ma-rolt. Ta je bil doma iz Sevnice, pri Leonu Vrzelu pa je bil najemnik. Tragedija se je zgodila, ko je Marolt odšel na teraso objekta, ki ni imela ograje, kadit, nato pa izgubil ravnotežje in padel sicer ne z velike višine, se je pa nesrečnež nabodel na ostre konice ograje, ki je bila postavljena
upoštevala tudi njegovo voljo pri tem, vendar je od obtoženega dobila le odgovor v smislu, da si »sodne pošte v nabiralniku ne želi vsaj mesec dni«.
Vendar je sodišče zdaj že nekako navajeno Bombekove hitre jeze, je pa vprašanje, koliko ga bo to stalo pri vsem postopku. Sicer pa postaja ta postopek že prava farsa, saj tokrat na sodišče ni prišel njegov odvetnik Edmond Rebec, ki se za odsotnost sploh ni opravičil. Vabilo na sodišče so mu poslali po pošti, a ga ni prevzel, neuspešno mu je vabilo poskušal vročiti tudi sodni vročevalec. Zato ni znano, zakaj se zagovornik ni odzval. Sodnica Mojca Turinek je določila nov datum naroka - 25. september. Kaj se bo takrat zgodilo, si nihče ne upa napovedovati.
SŠol
Ograja, na kateri je umrl najemnik, 48-letni Miroslav Marolt.
Najemodajalec Leon Vrzel iz Štor
na tleh. Kar nekaj časa so ga poleg zdravniške ekipe reševali tudi gasilci, vendar je moški med prevozom v celjsko bolnišnico umrl zaradi hudih poškodb trebušne votline.
Ker Vrzel krivde ne priznava, bodo v sodnem postopku zaslišali tudi sodne izvedence, predvsem gradbene stroke in s področja varstva pri delu, zagovornik obtoženega Tomaž Bromše pa je že predlagal tudi ogled kraja dogodka. Sodišče pa bo moralo upoštevati tudi, da je Marolt pred padcem popival in to kar velike količine alkohola, saj naj bi imel več kot 3 grame alkohola na kilogram krvi, kar je visoka stopnja alkoholiziranosti.
SŠol
Foto: SHERPA
INFO 113
»Savnadroga«
Žalski policisti so v preteklih dneh odvzeli prostost 32-letnemu Žalčanu, ki so ga ovadili zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
V hišni preiskavi so mu zasegli kilogram posušene konoplje, ki je bila že pripravljena za ulično prodajo. Drogo je gojil v domači hiši in na vrtu. V prostoru, namenjenem savnanju, pa so našli posebej prirejen zaboj za gojenje tako imenovanih klonov konoplje. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik zanj zaradi nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja odredil pripor. 32-letnik je že stari znanec policije, v preteklosti je bil tudi obsojen in zaprt zaradi enakih kaznivih dejanj.
Vzel mu je denar iz denarnice
Pred eno od trgovin v centru se je v torek dopoldne zgodila drzna tatvina. Dva mlajša moška sta občana prosila za denar, ko pa jima je nameraval dati nekaj gotovine, mu je eden iz denarnice ukradel 50 evrov. Po tatvini sta moška zbežala.
Zbil peško in pobegnil
V Laškem se je v torek okoli 21.40 zgodila prometna nesreča s pobegom. Neznani voznik daljšega osebnega vozila temnejše barve, po izjavi očividcev bi lahko šlo za vozilo Alfa Romeo, je na prehodu za pešce v središču Laškega zbil žensko in jo pri tem poškodoval. Voznik je odpeljal dalje z nezmanjšano hitrostjo. Morebitne očividce policisti naprošajo, naj pokličejo na 113 oziroma na anonimno številko policije 080 12 00.
Z bagrom v Savinjo
Policisti preiskujejo dve delovni nesreči, ki sta se zgodili včeraj na Celjskem. V prvi se je na Marija Gradcu na območju Laškega poškodoval 42-letni voznik delovnega stroja. Ta je urejal vodni priključek ob Savinji, nato pa zapeljal v reko, kjer se je bager prevrnil. Druga delovna nesreča se je zgodila v Tepanju, kjer se je poškodoval 41-letni delavec, ki je padel z višine sedmih metrov. Do nesreče je prišlo, ko je moški menjaval strešno kritino na pomožnem objektu ob hiši.	SŠol
NE PREZRITE
V TORKOVI RUBRIKI ŠTIRINOŽCI
Po istega mačkona dvakrat na isto drevo
- Št. 67-24. avgust 2012 -
NOVI TEDNIK
RADIO, Ki GA BERETE
17
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 25. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 26. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 27. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 28. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA, 29. avgust
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
ČETRTEK, 30. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 31. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PREDSTAVLJAMO NOVINARJE RADIA CELJE
Dean Šuster
Z zlomljenim rebrom s tekme na tekmo
Ko poslušate žametni glas našega glavnega športnika Deana Šusterja, si čisto lahko predstavljate, kako na polnem štadionu v čevljih Željka Bebeka prepeva pesmi Bijelega dugmeta. O tem je vsaj sanjal, ko je bil še najstnik. Če ni v mislih ravno dal odločilnega koša za zmago KK Libela Celje v zadnji sekundi, se razume.
Kako je s petjem, vam sicer ne vemo povedati, ampak na šport se Dean izvrstno razume. Nekoč se je sam aktivno ukvarjal z atletiko, rokometom, s košarko, z nogometom in vse skupaj začinil še z diplomo na Fakulteti za šport. Kdo bi si mislil, da ga bo na koncu zavezalo prav novinarsko pero. In zagotovo niti sam ni opazil, da je od njegovih prvih člankov za Novi tednik preteklo kar 27 let. Radia se je v začetku prav bal in včasih se mu je kar meglilo od treme. Potem mu je počasi in do-
končno zlezel pod kožo. Tako zelo, da je bil Dean v začetku 90. let celo pobudnik prvih radijskih prenosov tekem na lokalnih radijskih postajah. Takrat sta na Radiu Celje s tehnikom Sašem Mateličem v tem smislu precej skakala iz okvirjev. Se je pa manj srečno nekoč končalo skakanje za nogometno žogo na tekmi slovenske reprezentance športnih novinarjev. Udarec nasprotnega igralca v prsni koš je sicer hudo zabolel, a se Dean ni dal še ves drugi polčas. Pri večerji pa niti dihati ni več mogel. Kolega sta ga pospremila v klinični center, kjer je zdravnik hladnokrvno ugotovil zlomljeno rebro in predlagal nujno odstranitev vranice. Potem je sledil doooolg pregled z ultrazvokom. In ko je pacient že malo obupano izdavil, kaj je zdaj z vranico, je zdravnik le odvrnil »n'č kej, gledam še mal' okol' ...« in še naprej bu-
ljil v ekran. Zjutraj je Dean na svojo odgovornost pobral šila in kopita ter se odpravil naravnost na tekmo. Da bi ga od živega prenosa rokometnega derbija Celje - Ciudad Real odvrnilo zlomljeno rebro ... Ah, dajte, no!
Potem se verjetno sploh ne čudite, če je Dean ves čas v službi. Večinoma v kompletu, tu in tam pa samo v mislih. V takih prostih dnevih doma posluša vinilne plošče, gleda filme, se rekreira s tekom, kolesarjenjem, plavanjem in podobnim.
V idealnem svetu, kjer čas in denar ne bi imela nobene vloge, bi potoval. S koncerta na koncert, s tekme na tekmo, s plaže na plažo. Smo prepričani, da bo tudi ta čas še prišel. Dotlej pa Deanu dneve lepšajo predvsem pozitivni odzivi naših bralcev in poslušalcev.
StO
Foto: SHERPA
www.radiocelje.com
Do sejma je še daaaleč
Znanka pred mikrofonom v nedeljo po 10. uri bo izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar. Na vprašanje, ali sploh še utegne priti ali ji ves čas jemljejo priprave na 45. mednarodni obrtni sejem, ki se bo na razstaviščih Celjskega sejma začel 12. septembra, je zvonko odgovorila: »Do sejma je vendar še daa-aleč ...« In prav to - da si zna več kot odlično organizirati čas in jo zato le redko kaj spravi v zadrego - je tudi ena od lastnosti, ki ji pri njenem zahtevnem in stresnem delu delu še kako dobro služijo. Zato tudi ne bo nič nenavadnega, če boste v času sejma našo tokratno nedeljsko gostjo srečali kot gostiteljico tujih poslovnih ali domačih politično-gospodarskih delegacij, že nekaj minut za tem pa v živahnem pogovoru s policisti (na fotografiji) ali tehničnim osebjem, ki skrbi, da je na razstaviščih vse tako, kot mora biti.
IS, foto: SHERPA
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	CUPID - DANIEL POWTER
2.	FIGHT FOR YOU - JASON DERULO
3.	50 WAYS TO SAY GOODBYE - TRAIN
(3)
(4)
(5)
4.	SUMMER DREAMING - PROJECT B FEAT. KELLY ROWLAND (2)
5.	CELEBRATE - WHITNEY HOUSTON & JORDIN SPARKS (2)
6.	SHE'S SO MEAN -MATCHBOX TWENTY (4)
7.	BLOW ME (ONE LAST KISS) -
P! NK	(6)
8.	THIS IS LOVE - WILL. I. AM
FEAT EVA SIMONS	(3)
9.	WHAT CAN WE DO (DEEPER LOVE) - ANASTACIA	(1)
10.	RUNAWAYS - KILLERS (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	TE ČAKAM - IN&OUT (2)
2.	ZA SREČO ZA SANJE - OMAR (2)
3.	A BI? TI BI! - LEA SIRK (6)
4.	KAM BALONI IZGINJAJO
-	UGLAŠENA RIBA	(7)
5.	RESNIČNA ROMANSA -MANOUCHE	(3)
6.	TVOJE MOJE - MUFF (1)
7.	NI MOJ SVET - JERICA HABER (5)
8.	DAN PRILOŽNOSTI - KATJA KOREN FEAT. DOŠA	(4)
9.	POLETJE SE POSLAVLJA
-	TRISTAN	(3)
10.	TO PRI NAS NI MOŽNO -VLADO KRESLIN	(1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO I WAS HERE - BEYONCE WHISTLE - FLO-RIDA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
ŽIVETI SPET - VICTORY UŽITEK NA REPLAY - BIG FOOT MAMA
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	NIKOLI VEČ - VESELE ŠTAJERKE	(6)
2.	MOJA FANTOVŠČINA - JELŠA (2)
3.	POMIGAJ MALO - MODRIJANI (1)
4.	TISTA JESEN - ANS.
SIMONA GAJŠKA	(4)
5.	GODEC Z DUŠO - VIKEND (3)
PREDLOG ZA LESTVICO
ABRAHAMKA - RUDI ŠANTL & ZLATA Z MUZIKANTI
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	ZANALAŠČ - ANS. ROKA ŽLINDRE	(2)
2.	VINSKA KRALJICA -POSKOČNI MUZIKANTI (3)
3.	DOLGE SO NOČI - ANS.
SAŠA AVSENIKA	(1)
4.	KO ZVEZDA SE UTRNE -PRLEŠKI KVINTET	(5)
5.	TRUBADURJI - TRUBADURJI (4) PREDLOG ZA LESTVICO STEVARDESA - KOLOVRAT
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
sexivlieiA,
v vj V
UÙÔ \As]
OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
»Prej so bili v ospredju drugi, zdaj sem na vrsti jaz«
Ime ji je Milica. Kot pravi, je čisto običajen človek. Vendar vsi tisti, ki smo kdaj sedeli z njo na kavi, takoj spoznamo, da temu ni čisto tako. Milica je namreč izjemno prijetna in energična gospa v zrelih letih in tipična »penzionistka«, ki nikoli nima časa. In je odličen primer človeka, ki veliko da na vseživljenjsko učenje. Takoj ko je stopila v upokojenski »stan«, je namreč začela sila aktivno življenje, ki ga odlikuje gibanje v vseh pomenih - tako fizično miganje kot razgibavanje možgančkov.
Za dolgčas ni časa
Milica redno obiskuje Univerzo za 3. življenjsko obdobje v Celju, kjer aktivnosti usmerja Slavica Hrastnik. »Za nas se izjemno trudijo. Na voljo imamo opere, koncerte, razne izlete, predavanja ... Če kdo reče, da mu je dolgčas, lahko to pripiše samemu sebi. Pa ne samo tu, na splošno se je na primer v Celju v tem poletju toliko dogajalo ... in vse brezplačno ali zelo dostopno. Toliko imamo v teh časih, pa vendar raje govorimo o vsem, česar nimamo.«
Milica dan začne s sprehodom v naravi, nadaljuje ga z jogo, ki je v teh poletnih mesecih tudi letos v Mestnem
parku Celje. Lani jo je prevzel origami, letos se sprošča z ustvarjanjem mandal, za prihodnje šolsko leto pa že ima »nagledanih« nekaj veščin, ki bi jih rada osvojila. »Feng šuj - mislim, da se bom odločila zanj, če le ne bo preveč drag. Obiskujem namreč projekte, ki so brezplačni ali cenovno zelo dostopni. In tega sploh ni
malo na tržišču. Zagotovo pa bo letos >padel< tečaj ra-diestezije,« še doda načrtov polna Milica.
V vsakem obdobju dati vse od sebe
Naša sogovornica meni, da se je treba v vsakem življenjskem obdobju maksimalno potruditi. »Ko si mlad in ustvarjaš kariero, se trudiš, da se dokažeš. Potem si ustvariš družino. Tudi vanjo moraš vložiti vso energijo,
ki jo imaš. Konec koncev so otroci s tabo samo dobrih deset let, potem pride puberteta in že bežijo stran od tebe. Življenje pa je dolgo, veliko daljše kot včasih, nemalo jih dopolni 90 let. In v pokoju se znova lahko posvetiš sebi. Do pokoja so bili vedno drugi in njihove potrebe v ospredju. Bila je služba in družina. Za razna izobraževanja in tečaje ni bilo niti časa niti prave volje. A v pokoju ima človek kar naenkrat dovolj
časa. Sedaj sem na vrsti jaz, da se naučim novih znanj, da spoznam nove ljudi.« Na delavnicah in tečajih, predavanjih in izletih, ki jih obiskuje Milica, ne podajajo samo novih znanj, tudi prijateljske vezi se tkejo. In življenje na sploh pridobi neko novo kvaliteto.
Kaj pa na to porečejo vaši otroci, jo vprašam. »Privošči-
jo mi, ker vidijo, da res uživam v tem. Me pa zato res bolj malo vidijo,« se nasmehne Milica, a hkrati doda, da bi bila svoji družini takoj na razpolago, če bi jo le-ta potrebovala.
Od trpljenja do užitka
Priznava, da je svojo pot vseživljenjskega učenja začela z jogo. To danes obožuje in si življenja ne predstavlja brez nje. A prvih nekaj obiskov je bolj trpela kot uživala: »Sama sem zelo energičen človek, človek hitrih potez in tisto počasno premikanje gor in dol mi je šlo kar malo na živce. A potem me je to potegnilo. Padla sem noter. Ne samo v jogo, na splošno v življenje, v katerem se nenehno izpopolnjuješ in učiš.«
Za konec je optimistična Milica z mano delila še eno misel, za katero bi bilo prav, da jo vedno nosimo v srcu. Takole je dejala: »Vedno se toliko pogovarjamo o tem, česa nimamo in kaj nam manjka. Zakaj se ne bi enkrat pogovarjali o vsem tem, kar imamo? Življenje bi bilo takoj lepše. In kozarec napol poln.« Optimizma in vedrine polna je odhitela. Na Pašman, po nova znanja in življenjske izkušnje.
Foto: GrupA (arhiv NT)
tad.: 031 WO m
www.Mta§azû-raQifa.co»t
Sob za
HORTIKULTURO in VIZUALNE UMETNOSTI
Celje
Ljubljanska cesta 97,3000 Celje
Tel. (03) 428 59 00 - tajništvo, 428 59 22 - zbornica 428 59 08 - referat višje strokovne šole
Šolsko oziroma študijsko leto 2012-2013
Po počitnicah bomo zopet prestopili šolski prag.
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA Prvi šolski dan: ponedeljek, 3. september 2012
Razpisani programi na srednji poklicni in strokovni šoli:
•	Cvelličar	• Hortikuiturni tehnik
•	Vrtnar	• Hortikuiturni tehnik PTI (3+2)
•	Aranžerski tehnik
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Prvi študijski dan: ponedeljek, 1. oktober 2012
Razpisani programi na višji strokovni šoli:
• Hortikultura
DRUGI POMEMBNI DOGODKI
25. - 27. september 2012: Pregled dogodkov:
•	Izdelava nasadkov iz kaktusov in sukulentnih rastlin - za dijake in študente torek, 25.september 2012, ob 9.00
•	Otvoritev Švi-car-skega vrta in razstava v šolskem parku sreda, 26. september 2012, ob 9.00
•	Delavnice za osnovnošolce - četrtek, 27. september 2012, ob 9.00
jSolaima 66-letno tradicijo na podroqu cvetličarstva in vrtnarstva, 12-letno na podroqu aranžerstva in 8 let že izobražujemo inženirje vrtnarstva oziroma hortikulture.
Obiščite našo spletno stran www.hvu.si. Morebitna vprašanja nam pošljite kar preko zavihka "Piši mi" na levi strani zaslona. Navedite točen e-naslov, da Vam lahko čim prej odgovorimo.
ABITURA
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!
IV«***".,
i n Mi
) Masaža
višja strokovna šola
1 ekonomist ' poslovni sekretar
telefon: 03 428 55 32
1 trgovec
1 ekonomski tehnik
telefon: 03 428 55 30
tečaji tujih jezikov
najem predavalnic
www.abitura.si
srednja poklicna in strokovna šola
»Živimo v času, ko ne menjamo le službe, temveč tudi poklic«
Ko govorimo o učenju, imamo marsikdaj v mislih formalno izobraževanje, ki je sestavni del in velikokrat breme naše mladosti. A kot pravi Dubravka Milovanović, v. d. direktorice Ljudske univerze Celje, učenje poteka v vseh življenjskih obdobjih in vse leto.
»Na Ljudski univerzi Celje delujemo v skladu z načeli vseživljenjskega učenja in tudi na področju izobraževanja zagovarjamo trajnostni razvoj. Formalna izobrazba je seveda potrebna, toda vse več moramo delati, da pridobivamo različne veščine in spretnosti, ki naše znanje bogatijo in lahko na trgu delovne sile pomenijo konkurenčno prednost. Danes se zdi skoraj nujno obvladovati različne vrste znanj, saj ne menjamo le služb, temveč vse bolj pogosto tudi poklic. Zato se izobražujmo ne samo vertikalno, kar pomeni, da do popolnosti obvladamo eno področje, temveč horizontalno - stremimo k širini znanja, ki zajema več področij,« pravi Milovano-vićeva.
NPK, CIPS in tudi ZIP
Ljudska univerza Celje pod svojo streho združuje tako formalna kot neformalna izobraževanja, pri čemer prednjačijo slednja. Kar se tiče formalnega področja, je pri njih na vodilnem mestu program pred-
Pred kratkim je bila na Ljudski univerzi Celje podelitev maturitetnih spričeval za program Predšolska vzgoja. Letos so v tem programu imeli dve zlati maturantki, ki jima je Ljudska univerza Celje podarila tečaj tujega jezika po lastni izbiri. Tega prejmejo vsi, ki pri njih na poklicni maturi dosežejo 18 točk in več.
šolske vzgoje, letos pa bodo na tržišču predstavili tudi program logističnega tehnika. Pri njih lahko pridobite certifikat iz različnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK): za računovodje, nepremičninske posrednike, hišnike, socialne oskrbovalce na domu, polagalce talnih oblog in po novem tudi za vzdrževalce cest in cestne preglednike. Imajo tudi brezplačen program osnovne šole za odrasle. Največ poudarka na Ljud-
Izobraževanje odraslih
VABIMO k VPISU
v programe formalnega izobraževanja za
šolsko leto 2012/2013
1
Srednja zdravstvena šala Celje
Ipavčeva 10 3000 Celje
> zdravstvena nega (SSI, štiriletni program), ' zdravstvena nega (PTI, 3+2), ' bolničar/negovalec (SPI, triletni program), ' kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program).
Informativni dan bo v torek, 28. avgusta 2012, ob 15. uri.
Pridobite si poklic:
> maser/maserka, ' pediker/pedikerka, ' vizažist/vizažistka, ' maniker/manikerka.
Vpis v tečaje poteka na sedežu šole.
Izvajamo tudi postopke za preverjanje in potrjevanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
ski univerzi Celje dajejo neformalnemu izobraževanju. Sodelujejo pri številnih projektih, ki so namenjeni vsem starostnim skupinam. Dubravka Milovanović pravi: »Nudimo različne delavnice za osebnostno rast, kot so čustvena inteligenca, retorika, delavnice o ustrezni komunikaciji ... Vse te delavnice nas opremijo z znanji, ki v vsakdanjem življenju pridejo še kako prav. Vsak od nas namreč deluje v nekem okolju, v svojem

K

LJUDSKAMWIK^CEUE
CANKARJEVA ULICA 1,3000 CELJE, SLOVENIJA
VABIMO K VPISU V ŠOL. LETO 2012/13
Brezplačna osnovna šola za odrasle
Predšolska vzgoja
Logistični tehnik
Ekonomski tehnik
Maturitetni tečaj
Računalnikar
Trgovec

TEČAJI IN DELAVNICE
Tečaji tujih jezikov - angleški, nemški, francoski,
španski, italijanski, ruski, kitajski in albanski jezik
Slovenščina za tujce
Retorika in komunikacija
Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul
Računalništvo - word, excel, internet, ECDL
Digitalna fotografija
Desetprstno slepo tipkanje
Težka gradbena mehanizacija
Feng Shui
Delo na sebi (Dobra samopodoba - pot do uspeha; Vaditi moram, če hočem (p)ostati dobra mama ali dober oče; Vaditi moram, če hočem (p)ostati dober mož ali dobra žena; Moj kolektiv - moje zadovoljstvo?!; Skrb za duševno zdravje in srečno življenje v luči teorije izbire (TI); Supervizija) Tečaj »Teorija izbire za vsakogar«
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
Računovodja / računovodkinja Knjigovodja / knjigovodkinja Posrednik/ posrednica za nepremičnine Hišnik/ hišnica
Polagalec / polagalka talnih oblog Socialni oskrbovalec /oskrbovalka na domu Vzdrževalec /Vzdrževalka cest Cestni preglednik/preglednica
Oddajamo v najem učilnice in poslovne prostore! Kontakt: 03 428 67 50, info@lu-celje.si
»Presenečeni bi bili, če bi brali življenjepise maturantov, s kakšnimi izkušnjami ter predhodnimi izobrazbami se vpisujejo k nam. Številni imajo že dokončano fakulteto, a se vračajo, ker želijo uresničiti svoje sanje iz otroštva ali si želijo pridobiti drug poklic. Predvsem gre tu za udeležence poklicnega tečaja v predšolski vzgoji. Ti ne le da pridobivajo novo kvalifikacijo, temveč pridobljeno znanje uporabljajo naprej pri vzgoji svojih otrok. Ko iščejo službo, ni nujno, da delajo v vrtcu, številni so uspešni animatorji v rekreativnih centrih, nakupovalnih središčih, različnih društvih, kjer se ukvarjajo z otroki in mladino. Dogaja se celo to, da izvajajo zasebno varstvo v sodelovanju z vrtci, s katerimi imajo sklenjen dogovor. V vse te procese prinašajo širino, znanja in spretnosti, ki so jih pridobili že pri predhodnem izobraževanju. S formalnim znanjem, pridobljenim pri nas, obogatijo svoje življenje predvsem na neformalen način.«
življenju komuniciramo in delamo z različnimi ljudmi, zato so komunikacijske veščine zelo pomembne.«
Uveljavil se je tudi center za poklicno svetovanje in informiranje (CIPS), kjer vam usposobljeni delavci pomagajo pri načrtovanju poklicne poti. Kot pravi naša sogovornica, gre za projekt, kjer zelo uspešno sodelujejo z Zavodom RS za zaposlovanje, udeleženci pa tu dobijo uporabne informacije o tem, na katero
srednjo šolo oziroma fakulteto se vpisati, kako iskati zaposlitev, pisati prošnje, se pripraviti na intervju s potencialnim delodajalcem ... Dubravka Milovanović ugotavlja: »Razmere na trgu dela so nestabilne, veliko je propadlih podjetij, posledično tudi brezposelnih delavcev, ki jim lahko obisk CIPS morda pomaga do ponovne zaposlitve. Po številna znanja lahko obiskovalci prihajajo tudi v naše središče za samostojno učenje, kjer sami, s pomočjo mentorja ali različnih didaktičnih pripomočkov pridejo do znanja. Pri Borzi znanja pa, če se včlanijo, izmenjujejo znanja, spretnosti, saj je baza članov zelo
pestra, znanja, ki jih ponujajo člani, pa uporabna tako v profesionalnem kot vsakdanjem življenju. Zelo lepo so vsako leto obiskane tudi prireditve v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja, za vsakogar in za vse generacije se najde kaj. Ko se človek odloči, da bo naredil nekaj zase, poti nazaj ni. Je vedno v iskanju in vedno bolj osveščen, da se učenje res nikoli ne konča. In priložnosti za tovrstno učenje je tudi pri nas vedno dovolj.«
Vas zanimata kitajščina in albanščina?
Za novo šolsko leto pripravljajo nekaj novosti. Tečaj digitalne fotografije bo namenjen vsem, ki se s tovrstno tehniko šele spoznavajo, uvesti nameravajo jezikovna tečaja kitajščine in albanščine, predvsem pa želijo, da bi v prihodnje njihovo ime spet povezovali s kvaliteto in strokovnostjo. Dobra spodbuda za nadaljnje delo sta tudi doseženi dve zlati maturitetni spričevali na poklicni maturi 2012. Maturantki sta dosegli 22 od skupno 23 točk, kar pomeni, da sta dosegli izjemen uspeh na poklicni maturi in je tako njuni maturitetni spričevali podpisal minister za znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, od ministrstva pa sta prejeli tudi darilo.
Na Ljudski univerzi Celje izvajajo tudi program Začetna integracija priseljencev (ZIP), ki ga financira ministrstvo za notranje zadeve. Gre za izobraževalni program učenja slovenščine za priseljence, v katerem so združene vsebine življenja in dela, ki krepijo integracijo priseljencev v slovensko družbo. S potrdilom upravne enote o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v programu učenja slovenskega jezika pridejo ti ljudje na LUC, opravijo brezplačen tečaj 180 ur slovenščine, ki ga končajo z izpitom. Program je vsebinsko združen s programom seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Potrdilo o opravljenem izpitu potrebujejo priseljenci za opravljanje svojega poklica ali če se želijo vpisati na katero od visokih šol ali univerz v Sloveniji ali za pridobitev slovenskega državljanstva.
mm
Dodatne informacije:
03 428 69 00, 03 428 69 10
zdravstvena-sola-celje@guest.arnes.si
20
Odpiramo poti do znanj

V Šentjurju že več kot petdeset let skrbimo za aktivno izobraževanje odraslih s pomočjo javnega zavoda Ljudska univerza Šentjur, ki je imel v svojem delovanju različne vloge in naloge. Prvenstveno je vedno sledil načelu izobraževanja odraslih, v zadnjem obdobju pa se je uveljavil na področju nacionalnih in evropskih javnih razpisov.
Občina Šentjur je kot ustanoviteljica LUŠ vsa leta spremljala naše delovanje. Pripomogla je k razvoju in uresničitvi ciljev kvalitetnega izobraževanja odraslih v naši občini. Tudi zdaj, ko omenjeni projekti pomenijo veliko finančno pred-obremenitev, je vodstvo občine s strokovnimi službami imelo posluh in namenilo premostitvena sredstva za izvajanje dejavnosti v okviru projektov.
Brezplačna izobraževanja, ki vam jih ponuja Ljudska univerza Šentjur:
1. Splošno neformalno izobraževanje odraslih
-	Sem ter tja po pravopisu
Pravopis, podan na jasen in razumljiv način, spoznali boste tudi nekaj skrivnosti in enostavnih pravil, s pomočjo katerih boste svoje pisanje spremenili v slovnično brezhibna besedila.
-	Avtošola angleškega jezika
Program obsega pet modulov (vključene so tudi individualne ure) ter povezuje teorijo in prakso naslednjih področij: svet poslovne angleščine, kulturo, turizem, zdravstvo, potovanja ...
Pogoj za vpis je osnovno znanje angleškega jezika.
-	Avtošola nemškega jezika
Program obsega pet modulov (vključene so tudi individualne ure) in povezuje teorijo in prakso naslednjih področij: svet poslovne nemščine, kulturo, turizem, zdravstvo, potovanja .
Pogoj za vpis je osnovno znanje nemškega jezika.
-	Med poslovnimi številkami
V Evropi se veča potreba po izobraževanju potrošnikov. Ti se vse težje premišljeno odločajo. Še posebej to velja za področje finančnih storitev, ki je zaradi hitrega razvoja in pojavljanja vedno novih proizvodov izredno zapleteno.
-	Podjetniška priložnost
Podjetniška ideja je predpogoj katerekoli podjetniške aktivnosti, pa naj gre za razvoj novega izdelka, način trženja izdelka, projekt ali nastanek novega podjetja. Dobro idejo spremenite v obetavno podjetniško priložnost!
-	Dekodirajmo svet digitalne televizije
Kaj pomeni analogno, UHF, bit, bitna napaka, bitna hitrost, HD, HDTV, PCMCIA-kartica, CI-reža, SCART-priključek ...?
-	Digitalno pisarniško znanje in desetprstno tipkanje
Povečajte učinkovitost dela s pomočjo računalniške tehnologije ter osvojite desetprstno tipkanje.
-	V vrtiljaku svetovnega spleta
Povečajte digitalno pismenost in sporazumevanje s pomočjo elektronskih medijev (elektronske pošte, omrežnih orodij) za delo, prosti čas ter spoznajte možnosti in potencialne nevarnosti interneta.
-	PrEKO okEn KOzjanskih gričev
Razvoj evropskega kmetijstva je usmerjen v ohranjanje okolja, pitne vode in pridelave zdrave hrane. Ekološko kmetijstvo je višji standard pridelave kmetijskih pridelkov. Program je namenjen vsem, ki želijo vstopiti v ekološko kmetovanje.
-	Jaz in ti skupaj
Besede so zunanji izraz notranjega sveta, zato je učenje komunikacije del osebnostne rasti.
-	Znam in zmorem sam
Zasnovano za odrasle s posebnimi potrebami z namenom vključevanja v vseživljenjsko učenje. Program nudi nova znanja, poveča samozaupanje in neodvisnost.
-	Kreativno pisanje in izražanje
Kreativno komunikacijo lahko vzpostavimo z uporabo ekspresivne tehnike pisanja. Program združuje vse dele kreativne komunikacije, tako pisanje kot izražanje.
-	Pisan svet besed
Program skozi vsebine vključuje zavest o lokalni in nacionalni dediščini, ki jo umešča v evropski in svetovni prostor.
-	Moje odločanje
Program je nastal na osnovi potrebe, ki je zaznana na nacionalni ravni, in sicer za razvoj politične pismenosti, razvoja kritičnega mišljenja in razvoja vrednot ter dejavnosti vključevanja posameznikov v aktivno družbo.
Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Projekt se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.
LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR
2. Dvig ravni pismenosti
-	Branje za znanje in za zabavo
Namenjeno staršem oziroma starim staršem predšolskih otrok. Program dejavno vključuje tudi otroke. Starši bodo v programu spoznali pomen družinske pismenosti, se seznanili s tem, kako beremo otrokom, spoznali bodo didaktične igre za spodbujanje bralnih spretnosti.
-	UŽU - Knjige so zame
Namenjen manj izobraženim odraslim v aktivni življenjski dobi, ki so zaključili osnovnošolsko obveznost in praviloma nimajo dosežene srednješolske izobrazbe. Program zajema priporočene splošne in posebne vsebine, v okviru katerih učitelji izbirajo konkretne teme glede na ciljno skupino udeležencev in izbrano literaturo. Udeležencem v času vključenosti v program nudimo svetovanje, konzultacije in učno pomoč.
-	UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem
Udeležencem omogoča obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo v vsakodnevnem življenju za lažje obvladovanje različnih situacij, večjo samostojnost in odgovornost, vključevanje v različne družbene dejavnosti, dvig samozavesti in dvig kakovosti življenja.
-	Računalniška pismenost za odrasle - RPO
Poznavanje in uporaba računalnika sta danes nepogrešljiva.
Program je namenjen odraslim, ki se še niso spoznali z računalnikom in njegovo uporabo. Po uspešno končanem izobraževanju udeleženci pridobijo javno veljavna potrdila.
-	Računalniško in digitalno opismenjevanje - RDO
Program Računalniško in digitalno opismenjevanje je namenjen odraslim, ki nimajo izkušenj z računalniško in digitalno tehnologijo in to znanje potrebujejo v vsakdanjem življenju ali pri poklicnem delu.
Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Projekt se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.

REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Naložba u vašo prihodnost
' On FAQ K) UtLNO IIMNCIHA LUtUTSKA IJMIA
L^qj^jwjt viti i&sd
IZKUŠNJE IZ PRVE ROKE
Biserka Pirić in Slavica Biderman sta aktivni udeleženki programov Ljudske univerze Šentjur. Sčasoma sta prerasli vlogo slušateljic in postali tudi mentorici v različnih programih. Objavljamo njuni izkušnji, ki naj služita kot motivacija vsem, ki oklevate pri dodatnem izobraževanju.
Biserka Pirić: »Lastna volja in želja po novem znanju sta me pripeljali do Ljudske univerze Šentjur. Najprej sem se vključila v računalniške tečaje. Prijazni in potrpežljivi predavatelji so mi podajali znanje na način, ki nas je popolne >laike< navdušil. Bila sem na enem tečaju, ker sem želela še več znanja, sem se odločila in se vpisala še v druge tečaje. Vesela sem, da imam v bližini ustanovo, ki mi omogoča, da se lahko osebnostno razvijam in učim. Na Ljudski univerzi Šentjur so odprti za nove izobraževalne programe. Ugotovila sem, da ljudje potrebujejo različne oblike pogovorov za lažje premagovanje stresa sodobnega časa. Tako sem postala predavateljica v izobraževalnem programu Jaz in ti skupaj. Vse je mogoče, če je prisotna želja in nekoliko trme, še posebej ob spoznanju svojih omejitev in manjše miselne prožnosti ter počasnejše učljivosti. Zato, ne bojte se, pogumno stopite v svet znanja.«
Slavica Biderman, mentorica poletnih ustvarjalnih delavnic na LUŠ: »Koledarsko poletje se počasi izteka, z njim pa tudi naša torkova ustvarjalna druženja med počitnicami. Bili smo pridni in zelo ustvarjalni, kar boste lahko videli na naši zaključni predstavitvi naslednji petek.
Bili smo pisana druščina v starosti nekako od devet do šestdeset let. Med delom smo se pogovarjali o različnih temah in izvedeli marsikaj novega. Nismo samo barvali klasičnih pobarvank, ampak smo se lotili tudi zahtevnejših tehnik likovnega ustvarjanja. Tukaj je sicer potrebno bistveno več kreativnosti, raznih materialov in potrpljenja, so pa tudi rezultati povsem drugačni. Presenetljivo ustvarjalni smo bili tudi na praktičnem področju. S skupnimi moči smo za vsakega izdelali pravo, unikatno torbico iz raznobarvnega filca, pa precej baretk, preuredili mnogo svojih oblačil in jim s tem vdahnili novo energijo in modni pridih. V veliko potrditev, da smo na pravi poti, je bil zadovoljen komentar stalnega udeleženca, ki je dejal, da se mu zdi neverjetno, kako hitro se iz obstoječega da narediti nekaj novega in zato ni treba v trgovino. Dotaknili smo se tudi osnov feng šuja in za novo šolsko leto narisali simbole in slike, ki bodo krepile in podpirale pozitivne energije na poti učenja.«
LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE

Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu
Računovodja / računovodkinja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode
Čistilec / čistilka prostorov
Pomočnik / pomočnica čistilca / čistilke prostorov Viličarist / viličaristka Hišnik / hišnica
Oblikovalec / oblikovalka spletnih strani Izdelovalec / izdelovalka spletnih strani Maser / maserka Maniker / manikerka
Nacionalno poklicno kvalifikacijo lahko pridobijo odrasli, ki:
so skozi življenje pridobili različne poklicne kompetence, ki niso priznane in ovrednotene;
so dopolnili 18 let, ali izjemoma mlajši, ki jim je potekel status vajenca ali dijaka in imajo ustrezne delovne izkušnje;
želijo napredovati na poklicni poti, ne da bi za to morali pridobiti tudi višjo raven poklicne izobrazbe oziroma končati formalni izobraževalni program.
OSTALA IZOBRAŽEVANJA >

Tečaji tujih jezikov vseh stopenj Računalniška izobraževanja Knjigovodski tečaj
Tečaj desetprstnega slepega tipkanja Tečaj klasične ročne masaže Tečaj refleksne masaže stopal in dlani Tečaj kaligrafije
in še in še ...
Več informacij na telefonu 03 747 16 70 ali 031 718 261 ali na www.lusentjur.si ali po elektronski pošti info@lusentjur.si.
Predstavljamo UPI - ljudsko univerzo Žalec
UPI - ljudska univerza Žalec ima več kot 35-le-tno tradicijo na področju izobraževanja odraslih. O njenih programih smo se pogovarjali s Franjo Centrih, profesorico angleškega in nemškega jezika, ki zavod vodi od leta 2002.
V preteklem šolskem letu ste pod streho spravili kar 149 izobraževalnih oblik, na takšen ali drugačen način ste poučevali skoraj šest tisoč udeležencev. Visoka številka, ki nakazuje na to, da je pod vašo streho veliko programov, kajne?
Šest tisoč udeležencev lahko porazdelimo med izobraževalne programe in svetovalno dejavnost. Pri slednji številka narašča, saj vedno več občanov poišče pomoč v našem svetovalnem središču. Svojo dejavnost namreč delimo na pet programskih področij, kamor uvrščamo programe za pridobitev formalne izobrazbe in programe splošnega izobraževanja, študijski center Fakultete za upravo Univerze Ljubljana, pri čemer smo prepoznavni tudi po področju svetovanja za izobraževanje in poklic ter po projektnem delu. Področje programov za pridobitev izobrazbe sestavljajo osnovna šola za odrasle (ta je povsem brezplačna in udeležencem zelo prilagojena) in srednješolski programi za odrasle. Tu imamo široko paleto programov s področja strojništva, elektrotehnike, zelo je obiskan ekonomski tehnik, zadnje čase prednjači program predšolske vzgoje. Še posebej smo ponosni na program gimnazije za odrasle in na maturitetni tečaj. Kot ena redkih organizacij, ki izobražuje odrasle, smo vključeni tudi v izvajanje splošne mature.
Veliko udeležencev je z dodatnim izobraževanjem naredilo korak naprej v svojem življenju. Takšna je tudi Mirica Vasle, vaša udeleženka, ki ji je letak vaše univerze drastično spremenil življenje. Kakšna je njena zgodba?
O Mirici Vasle radi govorimo kot o zgodbi o uspehu, saj je v življenju dosegla zares veliko. Danes je vpisana na fakulteto. A pot do tja ni bila lahka. Po daljšem času na zavodu za zaposlovanje se je obrnila na naše svetovalno središče ISIO. S svetovalko Mihaelo Anclin sta sprejeli odločitev, da se bo začela izobraževati v programu trgovec prodajalec. Nadaljevala je v programu ekonomskega tehnika in
Zlati maturant Damjan Kolšek z direktorico UPI Žalec Franjo Centrih
opravila poklicno maturo. Ves čas je bila zelo vztrajna. Za njene posebne učne dosežke smo ji leta 2008 podarili prvega oskarja za učenje. To je nagrada, ki jo vsako leto podelimo najbolj vztrajnim udeležencem v sklopu CVŽU Savinjska z namenom, da bi pritegnili vse občane in jim tako povedali, da lahko z učenjem izboljšajo svoje življenje. Mirica pa samozavestno nadaljuje svojo pot. Letos je tako dobila priznanje Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja 2011, za nameček pa je izdala tudi pesniško zbirko Majarosa.
Kako lahko svetujete tistim, ki imajo težave z zaposlitvijo?
Naj se obrnejo na CIPS - center za informiranje in poklicno svetovanje, ki sodeluje z zavodom za zaposlovanje. Dejavnosti so usmerjene zlasti k učencem osnovnih šol v zadnjih razredih, brezposelnim in iskalcem zaposlitve. Osnovnošolcem v zadnjih razredih svetujemo, kako nadaljevati izobraževanje, iskalcem zaposlitve pa pomagamo pri aktivnem iskanju zaposlitve, načrtovanju poklicne kariere, pripravi predstavitve za delodajalce in podobno. Izvajamo tudi Kariernice, ki jih namenjamo dijakom v zadnjih letnikih. Seznanjamo jih z
bodisi nadaljnjim izobraževanjem bodisi z načinom, kako vstopiti na trg dela.
Eden večjih projektov je Center vseživljenjske-
ga učenja Savinjska. Kakšne vsebine pripravljate v okviru tega centra in koga s tem nagovarjate? Smo tam dobrodošli vsi vedoželjni?
Da, seveda. V centru so dobrodošli vsi, ki se želijo kaj novega naučiti ali potrebujejo nasvet ali spodbudo na svoji poti vseživljenjske-ga učenja. CVŽU Savinjska je naš največji projekt. Financiran je iz sredstev ESS in tudi ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in ponuja vse storitve brezplačno. V Sloveniji jih deluje 14, naš je eden večjih. V okviru našega CVŽU deluje v regiji kar 18 točk vseživljenjske-ga učenja. Gre za ponudbo neformalnih izobraževalnih oblik, zlasti samostojnega učenja ob podpori mentorja. Projekt centrov vseživljenjskega učenja bo trajal do leta 2013, vsekakor pa upamo, da se bo ohranil tudi v prihodnji finančni perspektivi. Naj povem, da je slovenski odziv na ta projekt odličen.
V UPI - ljudski univerzi Žalec ste pred kratkim podelili maturitetna spričevala. Skupni uspeh na poklicni maturi je bil 91-odstoten, pri zaključnem izpitu 89-odstoten. Ste z izkupičkom zadovoljni?
Z uspehom na poklicni maturi smo zelo zadovoljni, pri čemer smo ponosni
Franja Centrih, direktorica UPI Žalec
na rezultate. Izobraževanje odraslih je specifično področje izobraževanja, kjer morajo udeleženci zaradi narave izobraževanja vložiti nekoliko več napora, sa-mopobude, hkrati morajo biti tudi prilagodljivi. Lani smo imeli dve zlati maturantki, letos zlatega maturanta Damjana Kolška in to v programu elektrotehnik, kar nas navdaja še z večjim veseljem.
Še po nečem UPI - ljudska univerza Žalec izstopa. Nudite namreč tudi NPK programe. Tega je pri vas opravil tudi prvi slep kandidat.
Tukaj smo orali ledino.
Sam NPK za knjigovodjo sprva ni bil oblikovan tako, da bi ga lahko opravljali tudi kandidati s posebnimi potrebami. Z državnim izpitnim centrom in NPK komisijo smo kljub temu pripravili kandidata, ki je preizkus opravil. Tako je Boštjan Štefanič prvi kandidat s posebnimi potrebami, ki je v Sloveniji opravil NPK preizkus in tako odprl vrata vsem ostalim kandidatom, ki potrebujejo tovrstne prilagoditve.
Sodelujete pri projektih Dvig ravni pismenosti in Neformalno izobraževanje odraslih 2012-2014. Kakšna je udeležba pri teh projektih?
Udeležba je zelo velika, saj so programi brezplačni - sofinancirani so namreč iz ESS-sredstev in sredstev našega ministrstva - hkrati so zelo zanimivi, saj so pisani vedoželjnim ljudem na kožo: učenje tujih jezikov, računalništva, programi osebnostne rasti, slovenščina za tujce, imamo tudi zanimiv program Družinski proračun v času krize. Če navedeva samo nekaj številk ... Pri Dvigu ravni pismenosti je v preteklem šolskem letu sodelovalo 190 udeležencev, v programih Neformalnega izobraževanja 163. Zanimanje je veliko, skupine za naslednjo izvedbo so že skoraj polne.
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
03 7133550 vtfivvv.upi*51
VABIMO VAS K VPISU!
*	OSNOVAM ZA ODRASLE (informativni dan 26.9. ob 76. uri)
*	SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI ZA ODRASLE (informativni dan 5,9. ob 17. uri)
■ PflED$0L5KA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj) -EKONOMSKI TEHNIK (ssi) -EKONOMSKA GIMNAZIJA -MATURITETNI TEČAJ
-	ELEKTRIKAR (spi) in ELEKTROTEHNIK (pti)
-	OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR (spi) in STROJNI TEHNIK (pti)
*	JEZIKOVNI IN RAČUNALNIŠKI TEČAJI
*	USPOSABLJANJA, TEČAJI ZA PROSTI ČAS, VADBE ZA ZDRAVO TELO
(prijave v tečaje sprejemamo do 30,9.)
*	GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE (informativni dan 25.9. ob 17. uri)
22
VISOKA GOSPODARSKA ŠOLA
Mariborska cesta 2, 3000 Celje tel. 03/428 79 00 e-mail: info@vgs-ce.si internet: www.vgs-ce.si
Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program
SODOBNO PROIZVODNO INZENIRSTVO
(izredni študij) v študijskem letu 2012/2013 2. prijavni rok za vpis v 1. letnik od 20. do 28. 8. 2012.
Vpis v 2. letnik po merilih za prehode (za diplomante višješolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo) od 1. do 21. 9. 2012.
Zakaj se splača študirati pri nas preverite na: www.vgs-ce.si ali tel. št 03/428 79 00
||| Šolski center Celje
Da je učenje v vseh starostnih obdobjih potrebno, pomembno in hkrati zabavno, se zavedajo tudi številni udeleženci izobraževalnih programov za odrasle, ki jih ponuja Šolski center Celje.
Udeleženci se lahko vključijo v vse srednješolske in višješolske izobraževalne programe, prilagojene odraslim, ki jih center sicer izvaja v sklopu rednega izobraževanja za mladino, poleg teh pa tudi v program kozmetični tehnik.
Razmeroma enostaven način pridobitve javno veljavne listine o poklicni ali strokovni izobrazbi je postopek certifi-ciranja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Na ŠCC se lahko
usposobite in pridobite certifikat s področja kozmetike (maniker, vizažist), CNC-teh-nologij, varilstva in gradbeništva. Če želite napredovati v poklicni karieri, vam bodo na Šolskem centru Celje strokovno svetovali o pridobitvi teh listin.
Vsem, ki želite pridobiti neformalna znanja, je na voljo tudi široka paleta neformalnih izobraževalnih programov, kot so Računalniška pismenost za odrasle, prireditve v
sklopu Tedna vseživljenjske-ga učenja, študijski krožki, drugi programi splošnega neformalnega izobraževanja odraslih, po vsej Sloveniji izvajajo usposabljanja in izpite za serviserje klimatskih naprav v osebnih vozilih in organizirajo usposabljanja za mentorje praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih.
Vsi ti programi vsako leto privabijo na Šolski center Celje več kot 2000 znanja željnih odraslih.

as
I Naložba v vašo prilioiinosi
1*1 HAUM IKIM ! I IN VOiïUH f VUtUVkA UM|A
LlTV-.*. 'ÛTjrp sUjd
Izboljšajte svojo zaposljivost
Brezplačno do znanja o uporabi sodobnih računalniških orodij za razvoj izdelkov in tehnologij
Uspešnega razvoja novih izdelkov in tehnologij ni mogoče izvajati brez uporabe sodobnih računalniških orodij.
Z namenom, da bi študentom tehničnih ved in inženirjem iz industrije, ki želijo postati mentorji praktičnega usposabljanja omogočili pridobitev najnovejših znanj o razvoju izdelkov in tehnologij, je Visoka gospodarska šola iz Celja pripravila usposabljanje Uvajanje sodobnih računalniških orodij v razvoj izdelkov in tehnologij. Program usposabljanja vključuje uporabo vseh ključnih računalniških orodij za razvoj izdelkov in tehnologij. Obravnaval bo teoretične osnove, poseben poudarek bo na praktičnemu delu v laboratorijih z najsodobnejšimi programi za računalniško podprto inženirstvo in strojnimi orodji za vzvratno inženirstvo.
Program je sestavljen iz petih modulov, vsak izmed modulov je kreditno ovrednoten z dvema kreditnima točkama. Udeleženci lahko izbirajo med naslednjimi moduli:
• Uporaba sodobnih programskih orodij pri razvoju
izdelka,
•	Uporaba sodobnih programskih orodij v proizvodnji,
•	Uporaba sodobnih programskih orodij pri snovanju namenskih izdelovalnih naprav in orodij,
•	Meritve z optičnimi sistemi, vzvratno inženirstvo in uporaba računalniških orodij za pretvarjanje zajetih podatkov v CAD model ter
•	Uporaba računalniških orodij pri načrtovanju logističnih operacij, strege in montaže.
Na usposabljanju, ki bo potekalo med 1. oktobrom in 19. decembrom 2012, bodo kot pre-
davatelji sodelovali priznani slovenski in tuji strokovnjaki iz industrijskega okolja ter visokošolski učitelji.
Udeležba na usposabljanju je brezplačna!
Več informacij: VISOKA GOSPODARSKA ŠOLA
Mariborska cesta 2, 3000 Celje tel. 03/428 79 00 e-mail: info@vgs-ce.si internet: www.vgs-ce.si
Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3 »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.
V minulem šolskem letu je na celjski univerzi delovalo 42 krožkov, pripravili so 41 prireditev, kot so predavanja, ekskurzije, obiski predstav in razstav, ter postavili dve razstavi mandal. V prazničnem času so takole izdelovali voščilnice.
Človek se uči, dokler živi
Obiskali smo Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki v Celju deluje kot dejavnost Osrednje knjižnice Celje. Celjska univerza je ena od 45, ki delujejo v Sloveniji. Na našem področju jih poleg Celja najdete še v Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Žalcu, Velenju, tudi v Rogaški Slatini in na Vranskem. Med upokojenci postajajo vse bolj priljubljena mesta učenja in druženja, kjer uspešno uresničujejo enega glavnih ciljev Univerze za tretje življenjsko obdobje in sicer zmanjšati neenakost v dostopu starejših do izobraževanja.
Razlogi za vpis na univerzo so raznoliki. Kot so raznoliki ljudje, še posebej v tretjem življenjskem obdobju. Nekateri izpolnjujejo svoje mladostne želje po študiju, drugi bi se radi spoprijateljili z računalnikom in se tako približali generaciji svojih vnukov, spet tretji so preprosto vedoželjni. Kot pravi naša sogovornica Sla-vica Hrastnik, vodja celjske univerze, je vedoželjnost lastnost, ki nikakor ni vezana na starost, izobrazbo ali kakšen drug dejavnik. In kar je še pomembneje, vedoželj-nost nikoli ne izgine.
Celjska univerza je letos postala polnoletna. Doslej se je vpisalo 1.198 članov, pri čemer je v letošnjem letu aktivnih 612 članov, ki se vključujejo v več kot 40 različnih skupin in dejavnosti. Slavica Hrastnik pravi: »Nekateri se vpišejo zgolj za določen izobraževalni program, za leto ali morda dve. Nekateri se vpišejo, a potem morda skrbijo za vnučke in k nam ponovno pridejo čez nekaj časa, ko
vnučki odidejo v vrtec. Veliko članov pa nam je zvestih že od ustanovitve dalje. Starost članov je od 55 do 88 let.«
Širijo obzorja, združujejo ljudi
Aktivnosti univerze so pestre in obsegajo maloda-ne vse, od predavanj, tako potopisnih (letos so gostili predavatelje z Japonske, iz Malawija, Ekvadorja, Egipta) kot tudi zgodovinskih, delavnic, vodenih ogledov razstav, obiskov opere, baleta ... Radi se odzovejo povabilu ostalih društev ali organizacij in tako so na primer v letošnjem letu v Tednu vseživljenjskega učenja z Visoko zdravstveno šolo Celje spoznavali nordijsko hojo, Zavod za zdravstveno varstvo Celje je letos pripravil predavanje o raku dojke, njihovi ustvarjalci pa se izmenič-
no vsako leto predstavijo javnosti. Lani so postavile razstavo članice ročnih ustvarjalnosti in likovnih delavnic, maja pa je bila v Osrednji knjižnici Celje na ogled razstava mandal, ki so jih v najrazličnejših tehnikah ustvarile članice nadaljevalne skupine Risanje mandal. Sodelujejo tudi v vseslovenskem projektu Znaš - nauči drugega, ki pomeni učenje računalništva v parih, deluje pa na osnovi prostovoljstva; starejši, ki obvladajo računalnik, učijo tiste, ki tega še ne znajo. Ob tem Slavica Hrastnik poziva prostovoljce, da se jim pri akciji pridružijo in da skupaj širijo obzorja ter združujejo ljudi.
Kvalitetno preživet čas
Udeleženci lahko izbirajo med različnimi izobraževalnimi sklopi, ki so ob
Število aktivnih udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje nenehno raste. V šolskem letu 2011/2012 so na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Celju zabeležili 1.198 vpisanih članov, od tega je bilo aktivnih članov 612 (478 žensk in 134 moških).
23
začetku šolskega leta predstavljeni v njihovi zloženki. Univerza organizira programe, ki so na voljo zgolj članom, obenem pa nudi tudi pester sklop aktivnosti, ki so namenjene širši javnosti. Slavico Hrastnik veseli dejstvo, da je na dogodkih odprtih za javnost, obiskovalcev vedno več in da so vse bolj prisotne tudi mlajše generacije.
In kaj udeleženci pridobijo na univerzi? »Po besedah mnogih slušateljev je univerza odlična priložnost za kvalitetno preživljanje časa, ki ga je po zaključeni aktivni dobi kljub upoko-
jenskem že pregovornem >nimam časa< vseeno precej več. Glede na to, da je starejših vse več, je porast članstva pričakovan. S pestro ponudbo različnih programov neformalnega izobraževanja nudimo možnosti vsem, ki želijo uveljaviti ali potrditi svoje intelektualne in ustvarjalne sposobnosti. Izobraževanju, ustvarjanju pa tudi kvalitetnemu druženju je v izdatno pomoč bogat knjižnični fond, ki je v knjižnici seveda vedno pri roki. Ugotavljam, da starejši takšno obliko izobraževanja potrebujejo. Zelo pomembno je,
da si člani vsake skupine že na začetku postavijo cilj in osvojitvi le-tega podredijo tempo dela. So skupine, ki so zelo delavne in postavijo ambiciozne cilje, so pa tudi takšne z nižjimi cilji in jim je osvojitev določenih znanj le povod za druženje. V večini skupin nastanejo močne prijateljske vezi,« še doda Slavica Hrastnik.
Vpis na univerzo je septembra in za člane Osrednje knjižnice Celje znaša vpisnina 9 evrov, za tiste, ki niso člani knjižnice, pa 13 evrov.
Univerza za tretje življenjsko obdobje Celje v septembru organizira naslednja srečanja:
Ponedeljek, 17. septembra 2012, ob 17.30 Vsak trenutek izbiram: skrb za duševno zdravje in srečno življenje s pomočjo teorije izbire - predstavitev izobraževalnega programa - Olga Lilija Hribar
Sreda, 19. septembra 2012, ob 10.00
Mandala - roža življenja
-	predavanje - Irena Jarc
Ponedeljek, 24. septembra 2011, ob 17.30
Beseda bl. Antona Martina Slomška - spominski večer ob 150-letnici njegove smrti
Nekaj tematik, ki jih bo v prihodnjih mesecih predstavil krožek Domoznanstvo in kulturna zgodovina:
Lepote slovenskih gora v štirih letnih časih - Franci Horvat
Sakralna dediščina Braslovč
-	Franc Kralj (ekskurzija v Braslovče)
Namibija, Bocvana in Zim-babve - Manca Čujež Kaj vse so že videli in doživeli naši pohodniki - predstavitev krožka
Indijska mitologija - hindujska verstva - Nandu Nair Kirgizija in Tadžikistan
-	Ksenija Čermelj Turčija - Slavko Marin Ferdinand Gallo - ogled razstave v Pokrajinskem muzeju Celje
Kultura prehranjevanja na Japonskem - Keiko Vahčič Miyazaki
Temni gen - mističarke 12. in 13. stoletja - Alenka Jova-novski
Nekaj
izobraževalnih v programov U3ŽO Celje za šolsko leto 2012/2013:
Risanje mandal
Mandala je glavni simbol za koncentracijo, meditacijo, osebnostni zrelostni proces, zaščito in zdravljenje. Risanje in barvanje man-
dal pomirja, dviga zavest in odpira pot do notranje harmonije. Izobraževalni program traja dve leti.
S teorijo izbire v srečno življenje
V skupini ste dobrodošli vsi, ki skrbite za lastno duševno zdravje in se želite učiti, kako tudi drugemu pomagati do njega. Teorija izbire je nov način življenja, ki spodbuja potrpežljivost s seboj in z drugimi. Dr. William Glasser pravi, da je ne glede na dejanja drugih izbira v celoti pod našim nadzorom. V programu boste spoznali načine uporabe teorije izbire v svojem življenju.
Znaš, nauči drugega
Projekt Učenje računalništva v dvoje deluje na bazi prostovoljstva. Starejši, ki obvladate računalnik, lahko svoje znanje posredujete tistim, ki določena računalniška znanja iščejo. Prijavite se tudi, če znanje iščete. Učenje bo potekalo v knjižnici, vabijo prostovoljce.
Origami
je japonska umetnost ustvarjanja izdelkov iz papirja. Z origamijem si krepimo ročne spretnosti in miselne sposobnosti. Obseg delavnice je 24 ur; v tem času se boste naučili samostojno izdelovati ori-gamije, za kar bo poskrbela japonska akademska slikarka, ki živi v Slovenji.
Osnove radiestezije
Seznanili se boste z osnovami radiestezije, bioener-gije, homeopatije, reflekso-terapije, kristaloterapije, magnetoterapije in meditacije, kot dopolnitev predavanj v obsegu 24 ur pa diplomirani bioenergetik načrtuje tudi ogled nekaterih naravnih energetskih točk.
Japonska kaligrafija
je namenjena ljubiteljem risanja s čopičem, saj je to hkrati način in umetnost pisanja. Pisanje zahteva dobro obvladovanje čopiča in črnila, pri delu pa je potrebna visoka stopnja koncentracije. Delavnico bo vodila japonska akademska slikarka.
Osnove fotografiranja
Delavnica je namenjena vsem, ki ste navdušeni nad fotografiranjem in bi radi bolje spoznali lastnosti svojih fotoaparatov in osnove fotografske tehnike, ki vam bodo pomagali pri lažjem zajemanju motiva. Program, ki bo pripravljen v razumljivi in praktični obliki, bo vodil priznani celjski fotograf.
Uvod v zgodovino filma
Namen programa je udeležencem podati kompetentno in dostojno razumevanje zgodovine filma in današnjih premikov v filmski umetnosti in industriji pri nas in po svetu ter jim tako omogočiti nadaljnje samostojno pridobivanje znanja s področja filma, filmske teorije, zgodovine filma in sorodnih ved.
Po poteh znanja do ciljev prihodnosti z Ljudsko univerzo Velenje
nje. To pa mi daje nov zagon in energijo za nove izzive in teh še zdaleč ni konec. Ne pustite, da vam drugi določijo življenjsko pot. Rišite si jo sami, kajti samo vi imate to pravico. V svoje sanje je potrebno verjeti, le tako jih lahko tudi živiš.«
Aleksandra Cavnik: »Na
svoji poklicni poti sem ugotovila, da si želim spremeniti svoj poklic ekonomistke in opravljati poklic vzgojiteljice predšolskih otrok. Ljudska univerza Velenje mi je to izobraževanje omogočila. S tem sem si odprla nove poti. Sedaj obiskujem Univerzo Maribor, Pedagoško fakulteto, smer predšolska vzgoja, zamenjala sem službo, delam v vrtcu. V službi so mi omogočili opravljati strokovni izpit iz vzgoje in izobraževanja v Ljubljani. V enem letu sem uresničila svoje sa-
Ana Šimenc: »Po izgubi službe sem bila postavljena pred veliko dilemo, kaj sedaj. Za izobraževanje sem se odločila, ko sem dobila v roke katalog izobraževanj
LU Velenje. Poklic organizatorke socialne mreže mi je bil kar »pisan na kožo«. Šolanje ni bilo enostavno, veliko odrekanj in ponovnega učenja je bilo potrebno, vendar, ker sem vajena trdega dela in discipline, to ni bila ovira. Po dveh letih sem v roku diplomirala. Ves čas sem intenzivno iskala službo in po naključju izvedela za delo animatorja v Centru starejših Topolšica. Po dolgem času in pogajanjih sem sedaj del njihovega delovnega tima, neizmerno zadovoljna z delom, ki me resnično izpolnjuje. Po višji strokovni šoli sem se vpisala še na visoko in se že začela izobraževati. Na LU Velenje gledam kot na veliko priložnost za vsakega, ki želi izpopolniti svojo izobrazbo, saj ponuja pester izbor in korektne ter prijazne pogoje za delo. Priporočam, da se odločite za ta korak tudi vi. Znanja nam nihče ne more vzeti, le pridobimo lahko ogromno.«
www.lu-velenje.si
Ljudska univerza Velenje, ulov lfg2"Vefe'nje ® 03 898- 54 I50 M info@lu-velenje.si
www.novitednik.com
Mladi učijo starejše računalništva
Projekt Simbioz@ je vseslovenski prostovoljski projekt, kjer mladi prostovoljci učijo starejše računalništva. Temelji na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Letos ga organizirajo drugič, poleg računalniških veščin in uporabe interneta pa se bodo starostniki izobraževali tudi na področju družabnih omrežij in mobilne telefonije.
Osrednji namen akcije je starejšim omogočiti pozitivno izkušnjo z računalnikom in jih motivirati za nadaljnje učenje, uporabo računalnika in interneta. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije namreč kar 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta in elektronske pošte, kar je precej višje od povprečja Evropske unije. Projekt je lani potekal prvič in bil med ljudmi zelo dobro sprejet.
Na področju Savinjske regije so bile lani brezplačne računalniške delavnice na 18 lokacijah, na katerih je 191 prostovoljcev učilo 324 udeležencev. Na državni ravni je v projektu sodelovalo 5.706 udeležencev in 2.413 prostovoljcev.
Akcijo bodo v knjižnicah, šolah in domovih za starejše in na drugih lokacijah letos pripravili v tednu od 15. od 19. oktobra. Izobraževanja bodo od ponedeljka do petka dvakrat dnevno. Kot nam je povedala Anja Dolžan, vodje logistike projekta Simbioz@ 2012, so do sedaj v naši regiji potrjene naslednje lokacije v posameznih občinah, kjer bodo pripravili projekt:
•	Celje: Šolski center Celje, Srednja šola za
mehatroniko in medije
•	Štore: Osnovna šola Štore
•	Velenje: Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje
•	Laško: Knjižnica Laško, Knjižnica Rimske Toplice, CSD Laško Center starejših Hiša generacij Laško
•	Nazarje: Center za samostojno učenje Nazarje
•	Šoštanj: SSU Šoštanj
•	Žalec: Medobčinska knjižnica Žalec
•	Šentjur: Osnovna šola Slivnica pri Celju
•	Slovenske Konjice: Knjižnica Slovenske Konjice
Prijave tako prostovoljcev kot udeležencev že zbirajo. Lahko se prijavite preko spletne strani www.simbioza.eu ali na številki 040 940 888. Do 21. septembra potekajo tudi prijave lokacij. Projekt lahko namreč poteka praktično povsod, kjer je omogočen dostop do računalnika in interneta, zato organizator projekta Zavod Ypsilon vabi, da se kot šola, podjetje ali skupnost projektu priključite na različne načine.
Simbioz@ se je z lanskim uspehom zapisala tudi v tujini. Prejela je izjemno nagrado Državljan Evrope, ki jo Evropski parlament podeljuje za posebne dosežke posameznikov ali skupin, ki so s svojim delom in zgledom prispevali k spodbujanju boljšega medsebojnega razumevanja in tesnejšega povezovanja med državljani EU.
NPK pridobiva veljavo
Potrdite svoje znanje s certifikatom
Nacionalna poklicna kvalifikacija postaja vse bolj uveljavljena. O tem, kaj pomeni in predvsem zakaj je lahko pri iskanju službe odločilen jeziček na tehtnici, smo govorili z Zdenko Kračun, direktorico podjetja NaPoK, d. o. o.
Kaj je nacionalna poklicna kvalifikacija in zakaj lahko ima, ko iščemo zaposlitev, odločilen pomen?
Nacionalna poklicna kvalifikacija je formalno ovrednotenje in potrditev znanja in spretnosti, pridobljenih izven formalnega izobraževanja in za tiste poklice oziroma kvalifikacije, ki jih ni mogoče pridobiti v formalnem sistemu izobraževanja. Je potrditev znanja, ki ga je kandidat pridobil sam, ob delu, v določenem obdobju.
Kandidat z certifikatom nacionalne poklicne kvalifikacije ima več možnosti, da najde zaposlitev. Omogočeno je dokaj hitro in enostavno pridobivanje javno veljavnih listin za opravljanje poklica; omogočena sta razvoj poklicne kariere in osebni razvoj, saj se priznajo rezultati učenja in izkušenj, ki jih pridobivamo vse življenje. Kandidat lažje prehaja iz enega podjetja v drugo, saj je nacionalna poklicna kvalifikacija javno veljavna listina. Kandidat je na trgu dela konkurenčnejši, tako v Sloveniji kot državah EU. Podjetje mu omogoči morebitno nagrajevanje; omogočeni sta večja socialna vključenost in motivacija za nadaljnje izobraževanje; poveča se možnost za zaposlitev pri iskalcih zaposlitve in neaktivnih osebah.
prav razumem, gre pri NPK za formalno potrditev delovnih izkušenj?
Da. Kandidat se najprej sreča s svetovalcem, ki je v postopku obvezen. Svetovalec mu da informacijo o določeni kvalifikaciji, preveri kandidatove vstopne pogoje in mu pomaga pri sestavi njegove osebne mape - portfolia. Potem ga z zapisnikom o svetovanju prijavi v postopek.
Komisija, ki jo imenuje državni izpitni center, je sestavljena iz treh članov, ki imajo potrebna znanja, da po predpisanem postopku preverijo znanja prijavljenih kandidatov. Za vsako NPK obstaja katalog s standardom, ki predpisuje vstopne pogoje kandidatov in znanja, ki jih morajo kandidati obvladati. Pravna podlaga
za izvedbo NPK je Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki je bil sprejet leta 2000 ter dopolnjen in noveliran v letih 2006 in 2007. Izvajanje ZnPK je podrobneje urejeno v podzakonskih aktih.
Katere kvalifikacije lahko opravimo pri vas in kaj potrebujemo?
Pri nas lahko opravite naslednje nacionalne poklicne kvalifikacije:
-	izvajalec zidanja in ometavanja
-	izvajalec betonskih del
-	polagalec talnih oblog
-	hišnik
-	čistilec
-	posrednik za nepremičnine
-	vodja projekta
-	vodja projektne naloge
-	pospeševalec prodaje
-	turistični informator
-	turistični animator
-	računovodja
-	knjigovodja
Za opravljanje NPK je potrebna predpisana dokumentacija. Pogoji za prijavo v postopek pridobitve nPk se razlikujejo po posameznih kvalifikacijah, kar je tudi določeno v posameznem katalogu kot vstopni pogoj.
Ali moramo v okviru pridobivanja certifikata NPK opravljati tudi kakšne izpite?
Seveda. Katalog določa merila preverjanja. Preverjanje je lahko pisno, praktično, ustno ali kombinacija vsega.
Kakšna je cena za pridobitev NPK?
Cene za nacionalne poklicne kvalifikacije so zmerne in dostopne. Pri nas je cena izpita 180 evrov. Cene so omejene s pravilnikom. Izvajamo tudi priprave za posamezno kvalifikacijo, odvisno od znanja kandidatov, če jim določena, ponavadi bolj teoretična znanja manjkajo. Priprave niso obvezne. Kandidat se lahko prijavi samo na preverjanje oziroma potrjevanje.
Kje lahko dobimo več informacij?
Več informacij dobite na spletni strani
www.napok.si. Dostopni smo tudi po e-pošti info@napok.si in na telefonski številki
03 620 02 59.
$
VISOKA
ZDRAVSTVENA ŠOLAVCELJU
A*
IB
Naložba v vašo prihodnost
LUIFWCIKI DELNO HNANCIHA EMOÏWh UNIJA
Evfqpäo Cocain" 3, <1*1
Mentorji kot spodbujevalci razvoja profesionalnih kompetenc
Na Visoki zdravstveni šoli v Celju (VZŠCE) si prizadevajo za kakovostno izvedbo študijskega programa, ki z vsebinami in oblikami dela študentom zagotavlja znanja, spretnosti in veščine v skladu z vedno višjimi in spreminjajočimi se zahtevami na področju zagotavljanja kakovostne in varne zdravstvene nege in oskrbe.
Izredno pomembno področje v procesu študija zdravstvene nege je klinično (praktično) usposabljanje, ki obsega, skladno s smernicami evropske direktive za regulirane poklice in bolonjske deklaracije, polovico celotnega obsega študijskega programa. Njegova kakovostna izvedba ter učinkovito povezovanje teoretičnega in praktičnega dela so ključni elementi za doseganje predvidenih kompetenc diplomantov Visoke zdravstvene šole v Celju.
Klinično usposabljanje študentov visoke zdravstvene šole poteka v več kot dvajsetih zdravstvenih in socialnih učnih zavodih v Savinjski (statistični) ter v sosednjih regijah. Klinično usposabljanje poteka pod vodstvom ustrezno usposobljenih kliničnih mentorjev, ki študente spodbujajo, vodijo, usmerjajo, motivirajo ter vplivajo na njihov nadaljnji profesionalni in karierni razvoj.
S ciljem zagotavljanja kakovostne in varne izvedbe ter z najnovejšimi strokovnimi smernicami zasnovanega kliničnega usposabljanja šola pripravlja in izvaja stalno strokovno usposabljanje mentorjev v zdravstvenih in socialnih zavodih. Za letošnjo jesen visoka šola pripravlja več različnih delavnic s skupnim naslovom »Mentorji kot spodbujevalci razvoja profesionalnih kompetenc«, pri izvedbi katerih bodo sodelovali priznani domači in tuji strokovnjaki s področij zdravstvene nege, visokošolske didaktike in zdravstvene zakonodaje.
S tvornim sodelovanjem z zdravstvenimi in socialnimi zavodi v obliki pretoka informacij o novih spoznanjih v stroki, z izmenjavo izkušenj in predlogi izboljšav, VZŠCE krepi medsebojno sodelovanje, kar pomembno vpliva na rast in razvoj tako visoke šole kot tudi kliničnih okolij.
Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3 »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.
Informacije: VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU Mariborska cesta 2, 3000 Celje; tel.št. 03/428 79 00, e-mail: info@vzsce.si, internet: www.vzsce.si
d.o.o.
Un a 5, 3 OOT Icljc
www.napok.si
03 62Û 02 59
infiXgnapok.si
IZVAJANJE, PREVERJANJE IN POTRJEVANJE ZA NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
* Posrednik za nepremičnine
*	Vodja projekta
*	Vodja projektne naloge
*	Pospeševalec prodaje
*	Računovodja
*	Knjigovodja
*	Turistični informator
*	Turistični animator
fc Socialni oskrbovalec na domu
*	Čistilec
*	Hišnik
Izvajalec zidanja in ometavanja
...in mnogi drugi poklici.
t
VISOKA
ZDRAVSTVENA ŠOLAVCELJU
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU Mariborska cesta 2, 3000 Celje tel. št. 03/428 79 00, e-mail: info@vzsce.si internet: www.vzsce.si
2. prijavni rok za vpis v visokošolski strokovni študijski program
ZDRAVSTVENA NEGA (izredni študij)
v študijskem letu 2012/2013
od 20. do 28. 8. 2012
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
VOZILA
KUPIM
Z GOTOVINO odkupim osebna vozila, bencin ali diesel, od letnika 1990 do 2012, v kakršnem koli stanju. Gotovina, prepis in odvoz na moje stroške. Telefon 031 783-047, Boris. 2909
STROJI
PRODAM
KUPIM
PRODAM
SMER Šempeter-Polzela prodam manjšo hišo, celo obnovljeno, kot nova, s manjšo parcelo, vsi priključki. Cena pri ogledu. Resni kupci naj pokličejo po telefonu 031 493-944. 2367 HIŠO ob glavni cesti Rimske Toplice-Zi-dani Most prodamo ali zamenjamo za stanovanje v okolici Ljubljane. Telefon 031 833-550.	3074
ZABUKOVJE pri Sevnici. Prodamo posestvo, 56.000 m2 zemljišča s hišo. Telefon 031 301-023, 041 530-380. 3138 HIŠO, dvojček, 75 m2, prodam za 80.000 EUR ali dam v najem, mariborsko-hočko Pohorje. Telefon 041 687-065.
3148
POSLOVNO stavbo, bruto 450 m2, s 570 m2 parkirišč, ob Mariborski cesti v Celju, prodamo. Telefon 041 262-063.
3209
MIZARSKO mizo (pank) nemške izdelave prodam. Telefon (03) 5736-005.
3166
ELEKTRO motor za puhalnik, cepilec za drva, 8 ton, 380 V, mlin šrotar luščilec, prodam. Telefon 041 271-340. 3193 MANJŠE žrmlje in prikolico za Muto, okrogli priklop, možnost kipanja, prodam. Telefon 040 575-924. 3231 SREDNJO tračno žago za mizarje in sadni mlin za jabolka prodam. Telefon 040 575-924.	3231
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
OD najboljšega ponudnika kupim od 60 do 80 l hidravlično prešo za stiskanje grozdja. Telefon 031 699-991. 3199
POSEST
STAREJŠO hišo, lahko je kot bivalni vikend, 17 km iz Celja, dokumentacija urejena, prodam. Telefon 031 609-533. 3089
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekami do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
198.
FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 85.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Do 36 mesecev na osnovi 0Đ, pokojnine \
PE CELJE, Ul. XIV. divini« 14, ; 03/4257000	S
02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521-3000
1-T'h' M j K' I J ^ i Ki
L'"—'1

LISCA-Polana. Posest, 700 m2, z manjšo stanovanjsko hišo izjemna sončna lega, idealno za upokojence, vsi priključki, razen centralne kurjave, prodam. Telefon 041 498-561.	3216 ŠENTJUR, Dramlje. Zidanico v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198. n VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z »lesenim objektom« z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2 vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-
Slamnika 27,1000 Ljubljana
ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam stavbno zemljišče, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 19.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
VODULE. Stavbno zemljišče na parceli 582/2 k. o. Vodule, travnik v izmeri 972 m2, v bližini Vodul, približno 4 km od avtocestnega priključka Dramlje, v neposredni bližini parcele so priključki (elektrika, voda), do parcele vodi asfaltirana pot, prodava za 34.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
CELJE, Trnovlje, Ljubečna. Novejšo stanovanjsko hišo (št. stavbe 679), približno 160 m2 stanovanjskih površin in večnamenski objekt (št. stavbe 680), na parcelah 1641/0, 1343/0, 1655/0 k. o. Trnovlje, skupaj stavbnega in kmetijskega zemljišča 3.707 m2. Parceli sta ograjeni, pristop je z glavne ceste Trnovlje - Ljubečna, stanovanjska hiša je v celoti obnovljena leta 2004 in ima vse priključke. Večnamenski objekt je grajen 1950, tudi delno obnovljen 2004, 67 m2 površin + nadstrešnica, prodam po skupni ceni 350.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
VIKEND v Prevorju, občina Šentjur, prodam zaradi bolezni. Cena po dogovoru. Telefon 031 786-173, kličite popoldan.
3230
ODDAM
UREJEN poslovni prostor s parkirnimi prostori, ob Mariborski cesti v Celju, oddam v najem. Telefon 041 262-063.
3209
STANOVANJE
PRODAM
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Ljubljanska cesta. Dvosobno stanovanje s kletjo, v II. nadstropju večsta-novanjske stavbe, 56,33 m2 površine + kletna shramba 7,00 m2, zgrajeno 2004, priključki: elektrika, voda, telefon, etažno plinsko ogrevanje, prodam za 70.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
jiiHimiEnnrcm
astrologlnja
0906430
jasnovidnost BIOTERAPIJÏ
6SN 041404 935
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODDAM
GARSONJERO na mirnem kraju oddam v najem starejšemu paru ali moškemu oziroma ženski. Telefon 041 419-177, 041 371-753.	3127
ŽALEC. V najem oddamo enosobno stanovanje. Telefon 070 862-214. 3175
DVOSOBNO stanovanje v Vojkovi 1, delno opremljeno, oddam v najem. Več informacij po telefonu 040213-512. 3178
UUDSKAÜ
V skladu z 44. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06: uradno prečiščeno besedilo) ter v skladu Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v izobraževanje odraslih (Uradni list RS, št. 82/1998),
LJUDSKA UNiVERZA CELJE
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA VPIS V OSNOVNO
ŠOLO ZA ODRASLE V JESENSKI SEMESTER ŠOLSKEGA LETA 2012/13
1.	člen
Vpisuje se v 6. razred (10 prostih mest), v 7. razred (10 prostih mest), v 8. razred (40 prostih mest) in v 9. razred (40 prostih mest).
2.	člen
Kandidati mlajši od 18 let morajo imeti opravljeno osnovnošolsko obveznost.
3.	člen
Kandidati prinesejo k vpisu rojstni list (poročni list) in spričevalo zadnjega zaključenega razreda, kandidati mlajši od 18 let prinesejo še potrdilo o opravljeni osnovnošolski obveznosti.
4.	člen
Pričetek pouka je v četrtek, 27.9.2012, ob 8. uri, v prostorih Ljudske univerze Celje, Cankarjeva ulica 1, Celje.
5.	člen
Kontaktna oseba je Aleš Štepihar, tel.: 03/328 67 54, faks: 03/428 67 58, e-mail: Info@lu-celje.si.
V CELJU oddam v najem opremljeno stanovanje za nedoločen čas. Telefon 070 418-525.	3181
MALO stanovanje v centru Celja oddamo.
Telefon 041 531-284. 3211 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, 52 m2, v Celju na Otoku, oddam v najem. Telefon 041 975-146. 3204 STANOVANJE, hiša na podeželju, z vrtom in zelenico, okolica Žalca, primerno za 3 osebe. Telefon 041 23-742. 3190
AKUSTIKA
PRODAM
DVE leti star ksilofon psx 1004 Vancore prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 251-281.	3053
GLASBENI stolp, še v garanciji, prodam po znižani ceni. Telefon 5412-356, 070 390-360.	3173
PRODAM
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03 ) 5472-070, 041 763-800, 031 461-798..	p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5821401.	p PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana, dostava, možne tudi polovice in očiščeni odojki, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. p
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 410-779 ali (03) 5792-412.
3168
DVA bikca, težka približno 290 kg, prodam. Telefon 040 558-543. 3182 BIKCE in teličke, težke od 100 do 150 in brejo telico po izbiri, ugodno prodam. Telefon 041 996-166. 3180
KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 040 290-037. 3207 TELIČKO simentalko, brez številke, težko od 150 do 180 kg, prodam. Telefon (03) 5739-391.	3206
BIKCA simentalca, starega tri mesece, prodam. Telefon (03) 5845-420. 3205 PRAŠIČE, od 35 do 45 kg, mesni tip, možna dostava, prodam. Telefon 041 922-485.	3210
DVE telički simentalki, stari 3 tedne in en mesec, prodam ali menjam. Telefon 031 840-282.	3197
KRAVO sivko, brejo 6 mesecev, težko 600 kg, mirno, dobro mlekarico, prodam. V račun vzamem teličko do 100 kg. Telefon 040 524-780. 3198
KRAVO simentalko, brejo 4 mesece, prodam. Telefon (03) 5778-8649. 3201 BIKCE in teličke, simentalce in limuzin, 250 do 300 kg, pašne, prodam. Telefon 070 866-657.	3217 MLADIČE zlate prinašalce, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Telefon 051 617912. 3217
MLADIČE bernske planšarje, čistokrvne, pravilno obarvane, brez rodovnika, prodam. Telefon 070 866-657. 3217 DVE telici simentalki, 200 in 300 kg in bika, 320 kg, eko reja, prodam. Telefon 041 536-125.	3224
n
n
n
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
DVA bikca simentalca, težka 150 do 160 kg, prodam. Telefon 051 839-116.
3215
BELE piščance, za nadaljnjo rejo, prodam. Naročila in informacije po telefonu (03) 577-3744.	p
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
S 63
KUPIM
KRAVE in telice za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 263-537. p TELIČKO simentalko, brez številke, 200 kg, kupim. Telefon 041 833-825. 3227
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.
S 142
TELICE in krave za zakol, odkupujemo tudi bikce, mesni tip, težke od 100 do 200 kg, kupimo. Telefon 031 832-520.
3087
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
PRODAM
MEŠANO belo vino, sorte laški, renski rizling in sauvignon, s področja Sladka Gora, prodam. Telefon 051 664-001.
3171
"MiriIrr 1} o.O 0.9W,Tr.5 min
VINO cviček prodam, ugodna cena, možna dostava. Telefon 031 627-675. p
200 kg grozdja, brajde kvinton, cena 0,25 EUR, prodam. Telefon 041 559-490.
3167
BELO vino mešanih sort, cena zelo ugodna, prodam. Telefon 031 768-175.
3196
VINO, mešano, belo, cena 1 EUR, prodam. Telefon (03) 824-514, 031 494-342.
3208
GROZDJE belih sort: chardonnay, sauvignon, enski in laški rizling, mešano belo in grozdje rdečih sort žametna črnina in modra frankinja, prodam. Telefon 031 575-777. 3183 3184
OSTALO
ELEKTRIČNO kolo, skoraj nič rabljeno, še z garancijo, prodam za 400 EUR. Telefon 041 548-769.	3192
PREŠO za sadje ali grozdje, dva soda, 260 in 400 l, prodam. Telefon 041 519-888.	3186
STISKALNICO za grozdje, 150 l, mlin za grozdje pecljalnik, barvni, z motorjem, PVC kadi, 500 in 2 * 350 l, hrastove sode, 110 do 350 l, betonske stebre, prodam. Kličite ve večernih urah, telefon (03) 5794-269, 051 211-186.
3204
JEČMENOVE kocke in 11 m hrastovih drv prodam. Telefon 579-1404. 2618

PRODAM
j II® tOT
vedeževanje, astrologija, feng shui
vtiM^v^jIka
aithofdginja I l DACA
R^rrt ; i i1 P
®Str<MiTjn
Jilrului) VA DANIEL
f'jf'fie lovai ka L£A
Ul"d L'ic V J IJ<
EMA
: jfLii
■ g anlfct karte
jsng -■.-■>..M: Bkji/,
tittfnskt t.11 yjt^m i efsrniitfTHna
' , I :
KABINA
vinJeže JLA
ciçjanitÉ ka'Le
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	3022
SUHA bukova metrska drva prodam. Telefon 031 876-622.	3162 MOTOR Apn 4, vgradni hladilnik Gorenje, prodam. Laško, telefon 031 257-703.
L 195
STISKALNICO na vijak, 150 l, za grozdje ali jabolka, dobro ohranjeno in sod za vino, 100 l, plastični, posebne oblike, primeren za prevoz vina, prodam. Telefon 031 223-922. 3169 S 189 PEČ in gorilec na olje, znamka Ferrolli, 30 Kw, prodam za 250 EUR. Telefon 070 706-079.	3174
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, ostale priključke, motokultivator ter tovorno in dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	2642
RABLJENO cisterno za gnojevko, po možnosti 1.700 l ali malo večjo, samo ne največjo, kupim. Telefon 040 882-817.
3148
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212
56-letni samski gospod išče življenjsko družico za resno zvezo na manjši kozjanski kmetiji. Telefon 031 345-940.
3218
MOŠKI želi spoznati preprosto, iskreno gospo za trajno prijateljstvo, staro do 52 let. Telefon 041 969-815. 3221
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
NAROČITE I
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJAH- OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICA NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
✓
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
ZAPOSLITEV
IŠČEM voznika kamiona z izpitom C-kate-gorije in izkušnjami z dvigalom in viličarjem. Telefon 051 359-555. Ingles, d. o. o., Proseniško 53, Šentjur. n
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n UGODNO izvajamo vsa dela na kanalizacijskih sistemih ter ostala gradbena dela (škarpe, tlakovanje). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3023 STAREJŠIM in bolnim, invalidnim osebam nudim pomoč: nega, čiščenje, spremstvo. Telefon 041 873-600. Marija Bukovski, Na otoku 13, Celje. 3163
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
KROVSKA, tesarska, kleparska dela z različnimi kritinami ter novogradnje in sanacije dimnikov izvajamo po konkurenčnih cenah. Telefon 041 652-186, Bogdan Drev, s. p., Parižlje 35 a, Braslovče.	3105
IŠČEM soplesalko za plesni tečaj. Telefon 040 306-497.	3179
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 040 438-801.	3187
IŠČEMO mlajšo upokojenko, učiteljico slovenskega jezika za pomoč pri učenju. Zaželeno je, da ima osebno vozilo. Informacije po telefonu 041 797-310.
3200
Celje
Poročili so se: Igor ZU-PANC iz Celja in Adrijana PUSTIVŠEK iz Šentjurja, Herman PRISTOVNIK in Aleksandra HRIBERNIK, oba iz Škalc, Matej HABE iz Klanca in Jerneja BOŽNIK iz Hrenove.
tednik
PONEDELJKOVO
DOPOLDNE
Z
AZ
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
27
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega očeta
VINKA LAVRINCA
iz Zgornje Rečice pri Laškem (22. 7. 1943 - 13. 8. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter predstavnikom strelskih in drugih društev ter zvez in organizacij za izkazano pomoč, za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi medijem. Posebna zahvala strelcem SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem in govorcem gospodu Matjažu Piklu, gospodu Borisu Gorišku, bratu Ludviku in gospodu Tonetu Kuntnerju za izrečene besede ob slovesu. Iskrena hvala Moškemu pevskemu zboru Laško in pihalni godbi iz Laškega, možnaristom iz Rogatca -Rogaške, rudarjem iz Rečice, vsem praporščakom in Komunali Laško. Hvala za izstreljene častne salve. Še posebej hvala zdravstvenemu osebju za nesebično pomoč v težkih trenutkih njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno potovanje in pogosto se nam vračaj v sanje.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 93. letu za vedno zaspal naš dragi ata, stari ata, pradedek in stric
ALOJZ BREMEC
iz Celja, Cesta v Lokrovec 45
Od dragega pokojnika se bomo poslovili v ponedeljek, 27. avgusta 2012, ob 15.30 na Mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči vsi njegovi
Žalec
Poročili so se: Gregor HRIBAR iz Gavc in Monika BERGANT iz Velenja, Davor CILENŠEK in Lucija DER-ŠEK, oba iz Prebolda.
Velenje
Poročili so se: Vid KOPITAR in Anita LUKENDA, oba iz Velenja, Vojko TOVORNIK in Katja ŠTRAVS, oba iz Velenja.
Zlato poroko sta praznovala Martin in Vida SKOČAJ, oba iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Jernej BRILEJ s Ponikve in Manca KOREN iz Brežic.

Celje
Umrli so: Elica GROBLER iz Žalca, 66 let, Zofija MAR-KOVIČ iz Laškega, 82 let, Ivana TURNŠEK iz Kamenč, 89 let, Milena GROBLAR iz Žalca, 61 let, Pavla GRIVEC s Polzele, 66 let, Silva SILJAN iz Celja, 88 let, Jakob LIPIČ-
NIK iz Šmartnega v Rožni dolini, 76 let, Franc VIŠNER iz Lokovine, 64 let.
Žalec
Umrli so: Milena TISNI-KAR iz Velenja, 61 let, Franc KOŠENINA iz Zvodnega, 84 let, Miran COKAN iz Gotovelj, 62 let, Stanislava PROSEN iz Ločice pri Vranskem, 51 let, Vincenc ŠPACAPAN s Polzele, 81 let, Martin KRAJNC iz Kaple, 80 let, Tomaž FLORJAN iz Čepelj, 24 let.
Velenje
Umrli so: Marija Jožefa BRGLEZ iz Velenja, 80 let, Alojzija MAUČEC iz Slovenskih Konjic, 78 let, Marija OŠEP iz Luč, 84 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
ZAHVALA
Težko je poslednje slovo od drage mame
MARIJE TREBOVC
Rožmanove Marice iz Goričice, Šentjur (8. 11. 1926 - 10. 8. 2012)
še težje bi bilo, če bi ne bilo vas, ki ste z nami sočustvovali, nam stali ob strani, nas spodbujali z lepimi mislimi in nas tolažili. Od nje smo se poslovili v torek, 14. avgusta s svečano sveto mašo in jo na zadnjo pot k večnemu počitku pospremili v tako velikem številu na šentjursko pokopališče. Žalujoči domači se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali, da je bilo slovo od naše drage mame tako svečano. Iskrena hvala.
Mož Miha in otroci Marjana, Irena, Mihaela, Martin in Bernarda z družinami
3141
Oko zapremo, v spominu vedno znova
tebe uzremo. Nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno
bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN
Mineva leto, kar te je kruta bolezen odtrgala od nas, dragi
JANEZ KAJTNA
iz Šmihela (21. 5. 1947 - 22. 8. 2011)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
Ko je listje zašelestelo
in rožice ovenele, zlato srce je onemelo. Tiha misel zablestela nad
večernim krajem, duša odblestela z zlatim
je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in tasta
CVETKA KOLARJA
iz Kolenovega grebena, Radeče, prej je bival na Kalobju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem ostalim za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in maše ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, kalobškim pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Žalujka. Zahvala tudi gospe Tereziji Belina za vse darovane molitve ter družini Šafran s Kalobja, ki so nam
v teh težkih trenutkih še posebej stali ob strani. Hvala vsem, ki ga boste skupaj z nami ohranjali v lepem spominu.
Žalujoči njegovi
Šentjur pri Celju Umrli so: Igor JOVANO-VIČ iz Šedine, 45 let, Marija TREBOVC iz Goričice, 85 let,
Rozalija FERK iz Šentjanža nad Štorami, 82 let, Vera POŽUN iz Spodnje Rečice, 79 let.
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste 18. avgusta 2012 na pogrebni slovesnosti pospremili
FRANCA ŠMIDA
iz Socke, Nova Cerkev
v tako velikem številu na poti v večni mir. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna hvala g. dekanu Vi-cmanu za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in vsa izrečena sožalja. Hvala govorniku in pogrebni službi Raj.
Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Jožica ter sinova Vili in Robert z družinami
3191
Srce je dalo vse, kar je imelo. Nobene bilke zase ni poželo.
Ni te več v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Odšla si tiho, brez pozdrava, a v srcih nam za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame, babice, sestre in tete
LOJZKE VODEB
s Proseniškega 24 a (3. 6. 1929 - 13. 8. 2012]
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom s Proseniškega in širše okolice ter sosedom in prijateljem iz Voduc in Slivnice, ki so nam stali ob strani, jo v času njene bolezni obiskovali in bodrili. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, sv. maše in denarno pomoč. Hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem zdravnikom in medicinskemu osebju negovalnega kardiološkega oddelka bolnišnice Celje. Iskrena hvala dr. Iličevi, na katero smo se lahko kadar koli obrnili, za vse, kar je storila za našo mamo. Hvala patronažni sestri Mojci za obiske, vso pomoč in tople besede. Hvala g. Čonču in g. Čehu za lep cerkveni obred, organistu g. Petru Krču in pevskemu zboru s Planine. Hvala pogrebni službi Zagajšek za spoštljivo organizacijo pogreba in trobentarju Mateju. Hvala Marjeti Planko za molitev in ganljive besede slovesa. Prav posebej iskrena hvala za vso pomoč Zvonki in Marjanu Preložniku, Veri Šolinc, Hijanci Šumer, družinam Žafran - Novosel - Lavtižar, Anki Božič, ge. Pfoder in Tončki Gobec. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Mož Miha, hči Majda z Zvonetom, sin Edi z Albino, sin Miha s Slavico, vnuki Boštjan, Sandi, Saša, Vikica in Maja z družinami, pravnuki Nejc, Miha, Gaja, Laura, Benjamin in Klara, sestra Anica ter ostalo sorodstvo
3238
Človeško življenje je kot zvezdni utrinek, ki najprej slepeče zasije in nato ugasne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene in tete
VEKOSLAVE PETEK
iz Škapinove ulice 3 v Celju (26. 3. 1935 - 15. 8. 2012)
Od nje smo se poslovili v soboto, 18. avgusta na pokopališču v Vojniku. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in pomoč. Prijazna zahvala gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru KUD France Prešeren iz Vojnika in trobentaču za odigrano žalostinko. Še posebej hvala pogrebni službi Primožič za spoštljivo in celovito organizacijo pogreba.
Žalujoči mož Tone
p
n
28
NA KOLESIH
NOVI TEDNIK
Petja Grom je na tem motorju prečesal že vso Evropo.	ne poznajo. Na fotografiji je harley davidson.
Največja zbirka starodobnih motociklov v Sloveniji
Muzej motociklov na Vranskem ima v svoji zbirki malo manj kot 200 starodobnih motociklov
Muzej motociklov na Vranskem je ustanovil Petja Grom, ki se že celo življenje ukvarja z zbirateljstvom. Motocikle je konkretneje začel zbirati pred tridesetimi leti. Od takrat je zbral malo manj kot dvesto zavidanja vrednih vozil. Med njimi je celo nekaj najstarejših primerkov na svetu.
Petja Grom, rojen Tržačan, je bil prvi v Sloveniji, ki se je pred leti začel intenzivno ukvarjati z zbiranjem motociklov. Na začetku je motorje kupoval ne glede na to, v kakšnem stanju so bili. Ni ga motilo, če so bili razstavljeni na dele ali dobro ohranjeni. Danes, ko zaradi slabe klime v državi razmišlja o tem, da bi zbirko celo prodal, pa išče le še avtentična vozila. Svojo zbirko je pred leti močno obogatil predvsem na račun manjših zbirk motorjev, ki jih je kupil, ko so njihovi lastniki umrli. Motociklov ni nikoli iskal preko oglasov ali interneta, temveč le preko osebnih poznanstev, saj zbiratelj po njegovem mnenju le tako lahko naleti na dragocene primerke.
Tomos, indian, puch, DKW, harley davidson ...
Najstarejši razstavljeni motor je iz leta 1906, in sicer najstarejši Puchov model v originalnem stanju na svetu. Najmlajši motor v njegovi zbirki je motor svetovnega popotnika in motorista Uroša Blažka, ki sicer tehnično ni zanimiv, ampak je posebnost zaradi poti, ki jo je opravil. Tehnično najbolj zanimiv motor lastnik muzeja hrani v svoji pisarni, in sicer nemški dirkalni motor DKW iz leta 1935, ki ima v motorju vgrajen enostavni turbo. Kot pravi Grom, je bil ta motor svoj čas zmagovalec številnih dirk, zato se Nemcem, ko ga zagledajo, dvignejo kocine. Dragocen del zbirke je tudi zbirka Tomoso-vih dirkalnih motorjev. Najdragocenejšemu eksponatu z imenom »pohorc« nihče od obiskovalcev ne namenja posebne pozornosti. Izdelan je bil namreč leta 1949 v Mariboru in velja za prvi jugoslovanski motocikel. V muzeju so zastopane vse najpomembnejše
svetovne znamke, a kot pravi Grom, so najzanimivejše tiste, ki so že davno propadle in jih obiskovalci žal ne poznajo.
Vrednost motorjev skrivnost
Obiskovalci muzeja lastnika najbolj razjezijo, ko ga sprašujejo, koliko so motorji vredni, saj o tem ne želi razpravljati. Seveda se tudi mi nismo mogli izogniti temu vprašanju, zato smo dobili precej skop in nedoločno obarvan odgovor: »Od nič do neskončno.« Veliko raje kot na vprašanja o vrednosti z obiskovalci, ki jih ni malo, Grom razpravlja o motorjih, ki so jih vozili dedki obiskovalcev. Na ta način lastnik o motorjih, predvsem jugoslovanskih vrstah, izve še marsikatero zanimivo informacijo. Zbirko motorjev nadgrajuje z nekaj tisoč starimi fotografijami slovenskih motoristov in avtomo-bilistov izpred vojne. Otroke najbolj razveseli zbirka predvojnih pločevinastih motociklov - igrač. V vitrinah so na ogled tudi registrske tablice iz časov Kraljevine SHS, in sicer med njimi tudi najstarejša znana tablica iz tistega obdobja.
Država nenaklonjena muzejem
Lastnik muzeja je v zadnjih letih, kljub temu da je generalni sekretar Slovenske veteranske avtomoto zveze, v okviru katere skrbi za 10 tisoč članov, izgubil prvotno navdušenje nad zbiranjem. Med drugim tudi zaradi davčne uprave in njenih neživljenj-skih predpisov in zahtev. Kljub temu, da ima zavidljivo zbirko motorjev, ki ji v Sloveniji ni para, mu tudi lokalno okolje ni v podporo. Zapleta se že pri informativni tabli na avtocesti, ki so mu jo že večkrat porušili. Prav tako ni posluha za izdajo enotne zloženke, v kateri bi se predstavili različni muzeji, saj bi lahko s sodelovanjem privabili več turistov. Zaradi takšnih in drugačnih preprek Petja Grom počasi izgublja voljo do zbirateljstva, ki bi bilo namenjeno širši javnosti.
ŠPELA OŽIR, foto: TimE
Želite oglaševati
vsak petek v rubriki
NA KOLlüSIH?
tednik@nt-rc.si
V muzeju je tudi veliko motorjev znamke Puch, za katero se skriva slovenski izumitelj Janez Puh, ki se je zaradi dela v Avstriji preimenoval v Johanna Pucha.
NOVI TEDNIK	VODNIK	29
■ONO
PLANET TUS
Spored od 24.-28. 8.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina 3D, sinh. 13.40, 16.15
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina, sinh. 10.30, 12.40, 15.05, 17.15 Vzpon Viteza teme - akcija 20.20, 23.40 Ted - komedija
11.00, 13.20, 16.05, 18.30, 20.50, 23.10 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 3D, sinh.
11.30, 12.50, 15.00, 17.10, 18.25 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina
11.50, 20.30, 22.40
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh.
14.00, 16.10, 18.20
Popolni spomin - znanstveno-fanta-
stična akcija
19.25, 21.50
Larina izbira - drama
11.20, 13.30, 15.50, 18.05, 20.35, 21.30,
22.45, 23.50
Plačanci 2 - akcijski
12.30, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.45
Odpleši svoje sanje 4 - plesno-glasbeni
film 3D
19.20
Bournova zapuščina - akcijski 12.00, 15.20, 18.10, 21.00, 23.55 LEGENDA:
-	vsak dan
-	sobota, nedelja
-	petek, sobota
mérro|»ol
PETEK
19.00 Marčeve ide - drama 21.00 Sramota - drama
SOBOTA
19.00 Sramota - drama
NEDELJA
19.00 Sramota - drama 21.00 Marčeve ide - drama
SOBOTA
21.00 Film factory - večer kratkih filmov
PETEK
19.00 Neverjetni Spider-man - akcijska pustolovščina
21.30 Petletna zaroka - romantična
komedija
SOBOTA
19.00 Petletna zaroka - romantična komedija
19.30 Zrcalce, zrcalce - domišljijska
pustolovščina - sinh.
NEDELJA
16.00 Zrcalce, zrcalce - domišljijska pustolovščina - sinh. 18.00 Neverjetni Spider-man - akcijska pustolovščina
20.30 Petletna zaroka - romantična komedija
PRIREDITVE
PETEK, 24. 8.
11.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Klobuček za praznovanje
otroška ustvarjalna delavnica
18.00 Kulturni dom Rogatec
Srečanje ljudskih pevcev in godcev
18.00 Grad Podsreda_
Alojz Konc
odprtje razstave likovnih del 19.00 Center Kunigunda Velenje
Angažirane ARTikulacije
odprtje razstave Staneta Špegla na festivalu Kunigunda
20.00 Zdraviliški dom Dobrna
Timotej Kosovinc - kitara
glasbeno poletje na Dobrni
20.00 Letno gledališče Limberk Griže
Festival akustične glasbe
Jože Žvokelj, Dani Bedrač&Holding company, Lusier, Jani Kovačič, Marko Grobler
21.00 Letni kino Velenje
Večer elektronske glasbe
Festival Kunigunda; nastopajo: Senser, Bilk, ZircuS, Kasrman Energy
21.00 Celjski mladinski center
The dreams
koncert rock in blues klasik
SOBOTA, 25. 8.
9.00 Titov trg Velenje
Radio Kunigunda
oddaja vsak dan festivala Kunigunda
10.30 Travnik pri Domu kulturne Velenje
Naočnik in Očalnik
lutkovna predstava - festival Kunigunda
14.30 dvorišče kartuzije Jurklošter
Od setve do kruha
prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil občine Laško
16.00 Gasilski dom Loka pri Žusmu 80-letnica PGD
gasilska veselica z Modrijani
18.00 Pekarna Velenje_
Otvoritev festivala Kunigunda
18.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
tudi v nedeljo
18.00 Grad Podsreda_
Koncert violončelistov
zaključni koncert glasbenega seminarja
20.00 Žička kartuzija Iskanja
zaključek likovno-gledališke kolonije s premiero lutkovne predstave, odprtjem razstave in koncertom skupine Klic divjine
20.00 Cerkev sv. Jurija Mozirje
Poletni nokturno
koncert udeležencev šole Vlatke Oršanić 20.30 Titov trg Velenje
Fotografska razstava
večne zgodbe o Kunigundi
21.00 Titov trg Velenje
Jani Kovačič & Kar Češ Brass Band
koncert
22.00 eMCe plac Velenje_
Koncert
Daba za Džaba in Freedom Fighters Soundsystem
NEDELJA, 26. 8.
9.00 Velenjski grad
Srednjeveški dan 11.00 Rogla_
Vesela nedelja
zaključno tekmovanje harmonikarjev za pohorsko coklo
14.00 Igrišče v Andražu nad Polzelo Družina poje
družinsko petje pod motom Peli so jih mati moja; ob 17.00 koncert Navihanke
15.00 Pekarna Velenje
16.00 Velenjsko jezero
Delavnica pohištva
ustvarjanje novih izdelkov iz odpadnih materialov
Vodno mesto
odprtje umetniške inštalacije Elvisa Halilovića
20.00 eMCe plac Velenje
Kdo ima jajca
razstava
21.00 eMCe plac Velenje
koncert
Melodrom, Perrine En Morceaux
PONEDELJEK, 27. 8.
10.00 Center Kunigunda
10.00 Vila Mojca Velenje
Strojnica
glasbena delavnica na festivalu Kunigunda
Otroško mesto
14.00 Park pred Gimnazijo Velenje Park Art
kreativne delavnice in umetniški performansi festivala Kunigunda
20.30 Titov trg Velenje
Scaramuccia
predstava postdramskega gledališča na festivalu Kunigunda
21.30 eMCe plac Velenje
koncert
Entheogen in The Striggles
DRUŠTVA VABIJO
SOBOTA, 25. 8.
Poletje
v CELJU, t f j ; knežjem mestu
PETEK, 24. 8.
15.00 do 19.00 Stari grad
Dežela Celjska vabi
viteški tabor, grajska tiskarna, grajska vinska klet, srednjeveška tržnica ... ob 18.00predstava za najmlajše
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, ustvarjanje iz gline, Hama perlic, risanje na steklo, družabne igre...
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
21.00 Atrij gostišča Local
Večer muzikalov
Tanja Ravljen in Simon Dvoršak na LocalCoolTuri
SOBOTA, 25. 8.
11.00 vasica Zeln'dol ob Šmartinskem jezeru
Poštena trgovina
13.00 Stari grad
i.00 Ploščad Centra Nova Velenje; kmečka tržnica 9.00 Dvorišče lokala Z grede, Šentjur; izmenjava oblačil in drugih dobrin
www.radiocelje.com
Dežela Celjska vabi
srednjeveška prireditev - ob 17.00 bitka med Celjani in Frankopani in viteški turnir
20.00 vasica Zeln'dol ob Šmartinskem jezeru
Sobote ob tabornem ognju
NEDELJA, 26. 8.
11.00 vasica Zeln'dol ob Šmartinskem jezeru
Hotel vedro nebo
zajtrku sledijo še družinske ustvarjalnice za staro in mlado
20.00 Celjski dom_
Poletni nokturno
koncert opernih in operetnih arij
PONEDELJEK, 27. 8.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjalnice pod celjskim nebom
21.00 Vodni stolp_
Pomoči in izcelitve po duhovni poti
informativno predavanje o učenju Bruna Groeninga
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na celjskem; Utrip svetlobe, do 13. 12. ; Recte illuminas - dobro svetim, do
preklica.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Obrazi operete; do 31. 10.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava Celjske poletne vedute 2012, do 28. 9.
Kvartirna hiša: poletna prodajna razstava umetniških del, do 31. 8.
Avla Citycentra Celje: Erupcije v co-smosu - fotografije Valentina Steblov-nika, do 31. 8.
Železarski muzej Teharje: razstava likovnih del Tatjane Hren: Podobe plemena, do 31. 8.
Savinov likovni salon Žalec: skupinska razstava Nova fotografija - Realnost, do 31. 8.
Galerija Zgornji trg Šentjur: slikarska razstava Draga Medveda: Archeo metamorfoze, do 3. 9.
Grad Podsreda: Naturalis - razstava likovnih del Alojza Konca, do 31.10.
Anina galerija Rogaška Slatina: Med minljivostjo in večnostjo, razstava slikarke Nataše Napast, do 2. 9.
Mestna galerija Šoštanj: Zaprti prostori, razstava tematskih fotografij šestih avtorjev iz partnerskih mest EPK
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
Bralci pošiljajo šale
Šalo nam je poslala bralka Cilka Kubale iz Rogaške Slatine.
Žeja
V hotelu prijatelja ležeta k počitku. Ko skoraj zaspita, eden reče:
»Zbudi me, ko bom žejen.«
»Kako pa bom vedel, da si žejen?«
»Zbudi me, kadar hočeš. Saj veš, da sem vedno žejen ...«
Šali nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Že sprašujejo
Žena je obiskala moža v zaporu in mu povedala: Otroci hitro odraščajo. Vedno večji so in so začeli spraševati ...«
»Po meni?«
»Ne, kam si skril denar, ki si ga ukradel!« Padec
Ženska je šla po pločniku, ko ji je zaradi poledice spodrsnilo in je padla. Zaradi ledenih tal ni mogla vstati. Mimo je prišel poslanec in rekel:
»Pomagam vam vstati, če boste na naslednjih volitvah glasovali zame.«
»Saj nisem padla na glavo, ampak na rit!« se je razjezila ženska.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
SUSUA SE
... da na šolskem delu novega superministrstva pripravljajo nov ukrep. Z novim študijskim letom naj bi se bilo namreč na fakultete mogoče vpisati le z opravljenim vozniškim izpitom. Tako bodo namreč lahko diplomanti, ki služb tako ali tako ne bodo dobili, vsaj dedke in babice v službo vozili .
Vprašali smo vas: »Kako se da uporabiti navadno konopljo?« Pravilen odgovor se glasi: za tekstil, papir, olje, kozmetiko, izolacijo ... Upoštevali smo vse rešitve, kjer ste napisali vsaj nekaj od tega.
Nagrado, knjigo Mohorjeve družbe, za pravilen odgovor prejme: Franc Šumer, Ul. bratov Vošnjakov 5, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
I
Kaj je »late art«?
Naš namig: povezano je s kavo.
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 29. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Predlogi bralcev
V akciji Zvesti naročniki že nekaj mesecev obiskujemo bralce, ki smo jih izžrebali s seznama dolgoletnih naročnikov, in sicer po enega iz vsake občine, ki jo pokrivamo. Ob tem dobivamo najrazličnejše odzive, od takih, ki se natančno spominjajo začetka naročništva, do takih, ki predlagajo, da bi objavili seznam vseh naših naročnikov. Tem sporočamo - če odmislimo varstvo osebnih podatkov - da bi v ta namen potrebovali celoten časopis, česar večina bralcev verjetno ne bi bila vesela ... Je pa res, da bi si novinarji lahko na ta način malo oddahnili.
Podstrešje
Iz poročila Ivane Stamejčič: »Ureditev podstrešja bi voj-niški psihiatriji pomenila veliko.«
Zlobni dodatki: »Drugim tudi ...«
»Eksl«
Ponudba na naše elektronske naslove: »Excel lahko spoznate samo v dveh urah in 12 minutah!«
Naš odgovor: »Ne hvala, imamo Biserko!«
PS: Za nepoučene, za urednico Novega tednika Biserko Povše Tašić ni stvari, ki je ne bi bilo dobro narediti v računalniškem programu excel, ker lahko premečeš in primerjaš vnesene podatke na tisoč načinov.
ANEKDOTE
Sacha Guitry, francoski igralec: »V ljubezni poznamo tri vrste žensk: take, s katerimi se poročimo, take, ki jih ljubimo, in take, ki jih plačujemo. To je prav lahko vedno ista ženska. Najprej ji plačujemo, potem jo ljubimo in slednjič se z njo poročimo.«
Veliki nemški filozof Immanuel Kant (1724-1804) je kot član izpraševalne komisije zastavil študentu tole vprašanje: »Ali mi lahko poveste, zakaj pravzaprav nastane polarni sij?« »Joj, škoda . še pred nekaj minutami sem vedel, zdajle pa sem pozabil,« je odgovoril vprašani. »Res škoda, da ste pozabili,« je odvrnil Kant, »ker ste prav gotovo edini človek na svetu, ki je to vedel.«
Vir: Superanekdote. Izbral in uredil Slavko Krušnik, samozaložba, Ljubljana, 1971.
MODROSTI
Budala ima prednost pred pametnim človekom: vedno je namreč zadovoljna sama s seboj. (Napoleon Bonaparte)
						4	1	
2		3						
			5	6	8			
	3		2	8				
	4					6	3	
9	5		6			7		
				1	4			7
		8			5			1
	9	5		7				8
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV <
Kar se mora, se mora?
Pravijo, da se mora samo umreti. Pa še to danes ni čisto sigurno, saj je ob takšni kopici dela vprašanje, kdaj bomo sploh imeli čas umreti. Beseda »morati« mi je v zadnjem času dala veliko misliti. Zakaj? Če človeku starši rečejo, da nekaj »mora«, je to najbolj razumljivo, manj že, če to reče partner, ker se sliši, kot da si nekoga lasti. Ampak partnerju se lahko še nekako zoperstaviš, če pa to reče šef, je pa že druga stvar. Tam skoraj ne ostane nič drugega, kot da naloženo nalogo opraviš. No, ali pa tudi ne.
Razmislek je porodil analizo. Obstajajo namreč različni delavci, vsaj po mojem mnenju. Prvi so tisti, ki naredijo vse, kar se jim reče. Znotraj tega opažam dve podskupini. V prvo spadajo poštene pridne mravljice, ki večinoma od garanja nimajo popolnoma nič, razen - kot bi rekel šef - možnost, da na podlagi trdega dela spoznavajo svoje nove sposobnosti. Takšni garači se ponavadi ne pritožujejo in ker se ne, je videti, kot da ne delajo nič. Še huje! Pogosto imajo to smolo, da delajo ves čas, šef pa bo prišel do njihove mize ravno v trenutku, ko bodo čisto slučajno počeli kaj neslužbenega. Ali pa jih bo šef potreboval ravno takrat, ko bodo morali nujno iz pisarne in bo spet videti - kot da ne delajo. V drugi podskupini bi opredelila tihe priliznjence, ki sčasoma sicer prilezejo do nekega naziva. A jim ta nič ne pomaga, saj so večinoma na dolgi rok nesposobni. Okoli takšnih je običajno največ čvek o domnevnih tesnih stikih z nadrejenimi. Pogojno bi tu lahko bila tudi tretja podskupina, t. i. ritoleznikov. To so tisti, ki bi morali imeti na podplatih zapisano svoje ime, ker ves čas lezejo v šefovske zadnjice oziroma povedano drugače: lahko delajo veliko, malo ali pa nič. Pri njih boste opazili, da se vedno strinjajo s šefom, čeprav nimajo pojma, o čem se govori. Se radi tudi zgledujejo po šefu, se oblačijo podobno kot on, ne glede na to, da so drugega spola...
V drugo večjo skupino delavcev bi uvrstila tiste, ki sicer delo opravijo, a s težkim srcem. Že v štartu najdejo vse mogoče izgovore ali poskuse, da naloge ne bi opravili oziroma je ne bi naredili tako, kot to zahteva šef. Včasih jim
celo uspe, nakar se šef kasneje sicer posuje s pepelom. Toda zgodba se sčasoma rada ponovi. Takšne delavce spoznate po tem, da hodijo po pisarnah, naloženi s papirji in z dokumentacijo, samo da so videti pomembni in delovni. Ali pa pod pretvezo, da čakajo pomembno listino, stojijo 10 minut pred tiskalnikom ali faksom. Ob 14. uri jih praviloma ni več v pisarnah, če pa jih večkrat opazite na kavicah ali cigareti, so tam zato, ker imajo službeni sestanek ali se »enostavno morajo malo spočiti«. So včasih na terenu, v resnici pa doma kuhajo kosilo. So tudi takšni, ki nalogo opravijo na tisoč in en način, nihče od teh pa ni niti dovolj temeljit, ampak, hej, naredili so pa veliko in na koncu meseca dobijo stimulacijo.
Tretja skupina so tisti, ki ne delajo nič, a hkrati vse. Oni sicer delo opravijo, a nikoli ne delajo toliko kot delavci prve ali druge skupine oziroma podskupin. So pa enako plačani. Ti slednji pridejo vedno nekako »skozi« in pokoj dočakajo dokaj lagodno. Zanimivo je, da ponavadi največ jamrajo, vsi ostali iz prej naštetih skupin pa jih prenašajo, vendar si jim nihče ne upa ničesar zabrusiti nazaj. Zanje velja, da nikoli ne zbolijo sredi tedna, ampak ob ponedeljkih in petkih, ker si na tak način podaljšajo konce tednov. Se tudi zavedajo, da je dobro biti pametnejši od šefa, le pokazali tega nikoli ne bodo.
Moj razmislek je pokazal, da so s prvo skupino najbolj kompatibilni šefi, za katere so skupni sestanki ali timsko razmišljanje totalna izguba časa, sami pa tega ne uvidijo. Zakaj izguba časa? Ker morajo delavci tako ali tako na koncu narediti točno tako, kot rečejo šefi. K drugi skupini gre krasno šef, s katerim se da manipulirati. Takšnemu je od časa do časa dobro tudi potožiti, da imate slab dan zaradi kopice dela, saj mu s tem pokažete, da mu je do zdaj za vaše počutje »dol viselo«, in s tem potrkate na njegovo slabo vest. Tudi tvegate, da vas označijo za priviligiranca. Ali pa padete neutemeljeno v drugo podskupino prve skupine. V tretjo skupino delavcev se najbolj vklopijo strogi šefi. Ti namreč nalagajo največ dela tistim, ki tudi največ delajo, pri tem pa spregledajo lenuhe, malo tudi zanalašč, saj vedo, da bo nekdo, ki dela veliko, znal neko stvar hitreje in bolje narediti kot nekdo, ki ves čas blefira in lenuhari. So tudi takšni, ki mislijo, da je njihov šef neumen, ampak se zavedajo, da sami ne bi dobili službe, če bi bil šef pametnejši.
Upam, da bom prihodnji mesec še imela službo.
Nekategorizirana delavka
NOVI TEDNIK
RAZVEDRILO
31
TEHTNICA J*J
Nagradna križanka
nogometni klub župan v ilirskih provincah
kdor piše na pisalni stroj
ŽRTVENIK
nekdanji kitajski predsednik shaoqi
kraj nad levim bregom dravinje
ivo daneu
napoved cesa
navdušenost
pivski vzklik
otok v kvarnerju
angleški igralec (jeremy)
kamp pri poreču
oznaka andore
šlajmer homerjev obdravsko edo
ep mesto -
karlovac
predplačilo podolgovat izdelek iz testa
10
skladba v popular. ritmu
turski velikaš
letovišče pri kopru
pripadnik župnije
vpaduiv moški (pog.)
nataša UČ
prebivalec istre
posredni ttsk(ang.)
napaka pri košarki krmna rastuna
pevka kohont nemška reka
renato vugrinec
ameriški igralec (richard)
hrvaška naftna družba
poljska bolnišnica
zarebr-nica
tovarnav železnikih polotok v jadranu
suma natru
zelo kratko žensko oblačilo
matematična funkcija mestna četrt
srbska solata
zgornja okončina
finsko jezero
duhovščina (knjiž.)
11
musl. post. mesec znamka športne obleke
miluon miluonov
ameriška zvezna država
del celote
neprilgod-uivmlad človek
rusko mesto
žgalec apna
prodajno blago
izvršni svet
križamke francoski & filozof in
uqanKe pisatelj
druga oblika gena udav
obdobje mezozoika
velika želja
vrh v dolomitih
18
ozek del morja med ceunama
račji samec mrežasta tkanina
rožene plošče pri kitih
nestrokovnjak
pisateljica vašte
trst (it.)
lennonova vdova (yoko)
nem. igral. (uschi)
iE
gorske reševalne sani
mazilo (pog.)
avtomob. oznaka maldivov nravnost
slovenska igrauu rina igor bavčar
ptica, ki ovčji začasno samec spreminja bivausče
enaki črki
obalno področje morja
nenaden vojaški napad iz bužine
8
nastop pevca pred komisuo
strokovnjak za anatomuo
20
ivan cankar
snovza vzhajanje testa
krajna velebitu
skriven namen
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za gostilno Pri Ahacu na Grobelnem
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Marjan Ma-rinšek Tonček je prišel
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Mirko Mah-nič Devet mesecev
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 30. avgusta.
Rešitev nagradne križanke iz št. 65
Vodoravno: CMOKI, VOSI, RIBOSLOVEC, ENES, ALEL, NIT, BITNIK, NK, ROKA, VV, MARIJA, ILKA, ŠE, INA, TRIAS, TIPKAR, LAZARET, OLTAR, KORAKI, ONO, LIU, ARA, INTEGRAL, MAJŠPERK, SLAST, ID, POPEVKA, TALKA, NAJAVA, ALPLES, OR, AGA, IRENA, AKI, GAME, ISTRAN, MV,
VNETOST, RAMADAN, EKS, FARAN, OŽINA, RAB, FRAJER, RACAK, IRONS, VSOTA, ITA, LANTERNA, BILIJON, AND, TVAR, ALABAMA.
Geslo: Praznični dan Prekmurcev
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za gostilno Pri Ahacu na Grobelnem, prejme: Emil Čepin, Breg 126, Polzela.
2.	nagrado, knjiga Celjske Mohorjeve družbe Mimi Ma-lenšek Črtomir in Bogomila, prejme: Maja Zupančič, Pod Knapovko 1, Radeče.
3.	nagrado, knjiga Celjske Mohorjeve družbe Mila Pavičević Ledena deklica, prejme: Miran Rojc, Pot v Konjsko 8, Vojnik.
Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC (čaka vas mesec dni), prvo in tretjo bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ona: Če se boste dogovorili, boste lažje dosegli cilj, ki ste si ga zastavili. Ne igrajte na karto presenečenja, ker se boste pošteno opekli. Trezen premislek vam vsekakor ne more škodovati - prinese vam lahko samo koristi!
On: Čeprav vas skrbijo finančne zadeve, se bo vse skupaj izteklo celo bolje, kot ste to pričakovali. Pri tem bo imel precejšnje zasluge tudi prijatelj, ki vam bo tudi tokrat nesebično priskočil na pomoč v trenutku, ko bo to najbolj potrebno.
Ona: Ponovno boste začeli dvomiti vase. Spraševali se boste, ali je bila rešitev resnično tako pametna, kot je kazalo v začetku, ali pa se vam je to samo dozdevalo. Šele partnerjeva pohvala vam bo vrnila sa-mozaupanje.
On: Partnerka vas bo povabila na prijeten izlet, saj vam namerava povedati izredno pomembno novico, ki vam bo v veliki meri spremenila vaše dosedanje življenje. Pripravite se na to, da ne boste preveč presenečeni.
Ona: Vprašanje vas bo docela zmedlo, toda vseeno vam bo pri srcu karseda lepo. Sedaj pa ste na potezi vi, zato nikar ne odlašajte, temveč izkoristite ugodno priložnost, ki se vam ponuja! Le-ta se zlepa ne bo več ponovila!
On: Spoznali boste popolnoma drugačno plat vašega prijateljstva z osebo, ki ste jo spoznali na nedavnem žuru. Ponujeno boste sicer sprejeli, vendar pa se boste poskušali kar najbolje zavarovati. Uspelo vam bo nekaj čudovitega!
Ona: Če boste želeli, da vam partner pokaže to, kar čuti, ga boste morali do tega pripraviti sami, saj drugače iz tega ne bo nič. Nekdo se vam bo oglasil z zanimivim predlogom, ki pa ga boste gladko zavrnili!
On: V ljubezni je potrebno predvsem zaupanje. Uslišani boste šele takrat, ko boste nekomu zaupali, da si želite več kot samo nežnost. Torej nikar ne odlašajte, ampak naredite nekaj tudi zase. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač!
DVOJČKA 2ft I STRELEC #
Ona: Nepričakovan obisk vas bo spravil iz ravnotežja, vendar boste kmalu ponovno začutili trdna tla pod nogami. Uspelo vam bo prepričati partnerja, to pa bo tudi prvi korak do dokončnega uspeha, ki bo vsekakor prišel.
On: Le zakaj čakate, da se bodo ostali prilagodili vam? Ali ni že čas, da se tudi vi enkrat uklonite večinski volji? In naj vam nikar ne bo nerodno priznati napako, saj se vam lahko zatajevanje le-te kaj slabo odnese.

Ona: Spet se bo vse skupaj obrnilo tako, kot bi si lahko le želeli. Sedaj je čas, da si zagotovite ugoden bonus za prihodnost, ki vam bo prinesla veliko več, kot pa si mislite. In to na vseh področjih življenja.
On: Prijatelj bo prispeval svoj delež k vajinemu skupnemu poslovnemu projektu, ki ga pripravljata zadnje čase. Sedaj pa je poteza na vas, zato nikar ne odlašajte, ampak pošteno pljunite v roke.
Ona: Vse preveč se zanašate na svojo srečno zvezdo, ki pa trenutno nima ravno najsvetlejšega sija. Toda tudi z delom se daleč pride. Je že res, da to ni najbolj mamljiva možnost, vendar pa se vam bo konec koncev vendarle izplačala.
On: Zdaj je čas, da se odločite in greste do konca! V začetku bodo rezultati res nekoliko ne-vzpodbudni, toda na koncu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boste ogromno pridobili, več kot pa izgubili.
KOZOROG jf^
Ona: Na številna vprašanja boste prejeli le nepopolne odgovore, kar vas bo jezilo, vendar se zavedajte, da ni vedno dobro vsega vedeti. Določene stvari vam lahko le škodijo, tako poslovno kot tudi v ljubezni...
On: Niste ravno v najboljšem obdobju. Dobro bi bilo, če bi se vsaj malo imeli v oblasti, sicer se vam ne obeta nič dobrega. Kakršnakoli hitra odločitev se lahko kaj hitro obrne proti vam in vam povzroči kopico neprijetnosti.
VODNAR
Ona: Čeprav vas bodo prijatelji zasuli z različnimi ponudbami na poslovnem področju, bodite previdni, preden se spustite v kakšno tvegano naložbo. Dober premislek vas bo rešil pred precejšnjo finančno polomijo.
On: Kritično boste ocenili trenutno poslovno situacijo in si na ta način prihranili marsikatero neprijetnost. Pri tem vam bo v veliki meri pomagal prijatelj, ki pa ima v vsem tem tudi svoje interese.
DEVICA
Ona: Najbolj vas veseli, če vam ni treba ničesar narediti, vendar tako ne boste mogli živeti v nedogled. Ljudje se vas bodo enostavno naveličali in si poiskali družbo nekje drugje. Poskrbite, da ne bo tako!
On: Poslušajte kdaj pa kdaj tudi svoj razum in ne le partnerkine zahteve. Poskusite z majhnim ultimatom, saj je skrajni čas, da ji jasno in glasno poveste, naj se preneha vmešavati v vaše poslovno življenje. Bodite odločni!
Ona: Ta teden se boste nekoliko bolj posvetili svojemu srčnemu izvoljencu in ga presenetili s predlogom, ki ga je na nek način že dolgo pričakoval, vendar pa si ni upal z besedo na dan. To bo zadetek v polno.
On: Nikar se ne upirajte osvajalnim prijemom nove prijateljice, ampak raje odkrito priznajte, da vas pošteno mika poskusiti prepovedan sad. Vse skupaj se bo razvijalo več kot prijetno, tako da boste malone v devetih nebesih.
Ona: Kdor čaka, dočaka. To je star pregovor, ki pa se je ponovno potrdil. Odslej boste lahko mirneje gledali na prihodnost, kjer se že svetlika plamen uspeha. Šele sedaj boste videli, da je lahko ljubezen veliko lepša, kot pa ste jo poznali.
On: Posvetite se ljubezenskim problemom, ki so vam zadnje čase naredili precej sivih las. Za druge stvari pa se nikar ne sekirajte, saj se bo na koncu vse skupaj uredilo tako, kot pa ste lahko samo pričakovali.
3
4
5
6
13
16
9
2
7
14
15
17
19
21
12
RUMENA STRAN
Pogostitev so itak zavohali
»Gospod župnik, prosim opozorite prisotne še na pogostitev!« je bilo slišati tik po nedeljski blagoslovitvi nove kapele v okolici Andraža nad Polzelo. »Saj so jo vsi že zavohali,« je glasno v šali odgovoril domači župnik Janez Furman, ki se tudi ne brani dobe jedače in pijače. Mežnarjev sin iz Slovenskih Konjic, iz družine s sedmimi otroki, je znan v Sloveniji, saj je bil med ustanovnimi člani Foruma 21. V njem je edini duhovnik, znan po levi politični usmerjenosti. Ko je bil v jugoslovanski vojaški suknji, so ga vabili v vojaško službo ter je to odklonil, njegov brat, ki je bil škofov tajnik, pa se je od duhovniškega stana poslovil ter ima danes pet hčera, med njimi tri posvojene. Furman v različnih intervjujih odločno zagovarja uradna stališča katoliške Cerkve, na primer glede družinskega zakonika ali celibata.
BJ, foto: TimE
Brata
Velenjski VIP-turnir v tenisu sicer ni več tisto, kar je bil nekoč, še vedno pa privabi kar nekaj znanih Slovencev. Med njimi sta bila tudi brata Tamše, deloma po službeni dolžnosti, saj se je Dejan (desno), član Slovenskega tolkalnega projekta SToP izkazal kot voditelj turnirja brez dlake na jeziku, saj ni »šparal« pri šalah na račun nastopajočih. Za vsak slučaj mu je ob strani stal njegov brat Branko, trener Rokometnega kluba Gorenje.
SŠ, foto: SHERPA
Župnik Janez Furman po blagoslovitvi kapele med svojimi župljani
Dobro skrita razlika v letih
Da je med petimi redovnicami, ki tvorijo redovno skupnost frančiškank Marijinih mi-sijonark na Bregu v Celju, skoraj 60 let razlike v starosti, pričujoča fotografija zagotovo ne razkriva. Kljub temu, da žensk običajno ne sprašujemo po starosti, smo ob tokratnem praznovanju stotega rojstnega dne sestre Mare (na fotografiji druga z leve) le izvedeli, da je najmlajša med njimi, sicer vodja skupnosti, Slovenka Mojca (prva z leve), šele pred kratkim praznovala 40. rojstni dan. Ostale tri sestre - Poljakinja Grazyna, Španka Teresa in Avstrijka Maria - so po starosti lepo razporejene v teh šest desetletij.
IS
Pripravljen na spopade
Nekaterim nekdanjim poslancem se je nadomestilo te dni izteklo, Lojze Posedel pa ima to srečo, da ga bo še nekaj časa prejemal. V državnem zboru je namreč sedel več zaporednih mandatov. Zato se je lahko minule dni sproščeno posvetil igranju tenisa na velenjskem turnirju in s tem vadil, da se bo lažje podal v boj za kakšno službo.
NC, foto: SHERPA
Okusno sodelovanje
V Celju sobiva kar nekaj različnih verskih skupnosti in po besedah dr. Stanislava Lipov-ška, prvega moža največje med njimi, katoličanov, združenih v Škofiji Celje, je sodelovanje med njimi izredno dobro. Verjamemo, da bi se strinjal z nami, da tudi nadvse okusno, saj nam je sam zaupal, da pogosto hodi k bratom muslimanom na sladoled. V torek zvečer smo ga na zaključku praznovanja ramazanskega bajrama islamske skupnosti zalotili v pogovoru z imamom Nazifom Topuzom. Žal nismo ujeli, ali sta govorila o verskih vprašanjih ali morda kulinaričnih skrivnostih, a prepričani smo, da glede na vse dobrote, ki so jih pripravile članice islamske skupnosti, škof Lipovšek domov ni odšel lačen.
IS, foto: TimE
Družabno-službeno
Andreja Katič, direktorica občinske uprave Velenje, se je skozi VIP-turnir sprehodila v pozno-popoldanskih urah in obsedela v družbi župana Bojana Kontiča. Gotovo sta izkoristila čas za kakšno službeno zadevo.
SŠ, foto: SHERPA
wniiniif.noirilednili.com
www.radiocelje.com