SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspediclja |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 171. V Ljubljani, v soboto 28. julija 1894. Letnilt XXII. Volilna reforma. ii. Slovenski poslanci in časopisi so pri raznih prilikah že večkrat naglašali in dokazovali krivice sedanjega volilnega reda za državni zbor, kateremu duševni oče je bil vitez Schmerling. Ne gledč na to, da je Schmerling položil podlago razdelitvi Avstrije, je s svojim volilnim redom zatajil prava načela o kompetenci deželnih zborov. Po oktoberskem di-plomu bi moralo vse spadati v področje deželnih zborov, kar ni bilo izrecno odločeno državnemu za-stopu ; to poglavitno načelo je Schmerling zabrnil ter izročil ožjemu državnemu zboru vse, kar ni bilo izrecno odmerjeno deželnim zborom. V deželnih redih pa sta Bach in za njim Schmerling deželne zbore oskubla vseh pravic. Največja krivica tiči v ideji takozvanih zastopov interesov, kar ni druzega, nego umetno varstvo liberalnih večin v deželnih in državnem zboru, in aparat, s katerim je Schmerling namerjal zaprečiti pojave pravega ljudskega mnenja. S tem, da je Schmerling zavrgel stanovsko načelo zastopov ter uvel zastopništvo interesov, podvrgel je ljudskim zastopom v teoriji sicer lepo, a v praksi neizvršljivo načelo, ki je povod mnogim krivicam. Kaki so ti interesi ? Na prvi pogled se prepričamo, da so nravni in materijalni. A kdo zastopa nravne interese prebivalstva? V zastopih, kjer odločuje večina jednega glasu, cerkveni knežje iu rektorji vseučilišč ne morejo delati čudežev. Ostali so torej le materijalni interesi, razdeljeni v tri skupine : veleposestvo, mesta in industrija, kmetiško prebivalstvo. In kje so večja nasprotja, kakor ravno v zastopih imenovanih treh skupin? In če govorimo o materijalnih interesih, vprašamo, kdo bolj potrebuje zagovornikov, ali oni, ki imajo v javnem živ- ljenju toliko nadmoč, da že to varuje povsem njihove koristi, ne da bi jim trebalo posebnih pred-pravic, ali ne temveč oni, ki so na milost in nemilost izročeni samovlastni volji mogotcev, ako država ne brani pravic in koristij njihovih?! Ogromna večina prebivalstva v Avstriji nema nobenih zastopnikov ali pa le neprimerno malo število. Mesta imajo razmerno preveč zastopnikov. V Avstriji je le malo mest z razvito trgovino in industrijo. Skoraj vse večje tovarne so na deželi, koder najdejo pogoje za svoj razvoj. Večina mest je navezana na mali obrt, trgovino z okolico in poljedelstvo. Velika trgovina in industrija imata po dva zastopa, v veleposestvu in trgovskih zbornicah. Oni slojevi prebivalstva pa, ki so steber države, na katerih ple-čah leže največja bremena, so prikrajšani. In to napačno načelo nasprotuje pravici ter državniški previdnosti. Ali mari krvni davek ne teži v prvi vrsti krepkega, zdravega kruetiškega prebivalstva. Moderna država, ki je zavrgla ohranjujoča načela višjega nrav-nega reda, potrebuje za t ; oje bolno telo dveh sredstev, ogromne armade in denarja. Koder teh ni, omaje se in zruši državno poslopje. In kako se more s stališča zastopništva interesov opravičevati, da so ravno oni sloji prebivalstva, ki so stebri države v označenem smislu, glede ustavnih pravic najbolj prikrajšani ? Katoliško tiskovno društvo. Poročilo tajnikovo za VII. redni občni zbor „Kat. tiskovnega društva v Ljubljani" dne 26. jul. 1894. (Konec.) V smislu § 2. pravil pa je društ?o tudi podpiralo v sedanjih časih prepotrebna katoliška časnika »Slovenca" in „ D o m ol j u b a ki bi ob svojih dohodkih brez društvene, sedaj večje, sedaj manjše podpore ne mogla izhajati. — Društvo obilo žrtvuje v podporo imenovanih dveh listov, svesto si, da je „dobra knjiga pravi apostelj v hiši, in da so krščanske novine družin« vsakdanji pridigar". Zato pa pričakuje, da bodeta vsikdar stanovitno in goreče vihtela stari slovenski častiti prapor: „Vse za vero, dom, cesarja!" II. Ne sicer izdalo in založilo, pač pa je naše društvo v lastni tiskarni natisniti dalo v ptuji zalogi naslednja dela večjega pomena : 1. Slovensko-nemški »Slovar", izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Od lani osorej pa do danes se je tega dela natisnilo šest po 5 pol obsezajočih sešitkov, tako da je z 11., oziroma 12. sešitkom dotiskan prvi zvezek, obsezajoč črke A do incl. O, s pripomnjami, znamenji in kraticami, XVI + 883 stranij. V tiskarskem oziru dela to delo čast naši tiskarni. 2. Commentarius in evangelium s. J o a n n i s. Concinnatus per Leonardum KI o f u t ar, Praepositum Mitratum Capituli Cathedralis Laba-censis etc. Editio altera, recognita et aucta. Učeno bogoelovskr delo je dal g. pisatelj natisniti v 1000 izvodih, katerim želimo, da se prav kmalu raz-pečajo. 3. V kratkem bode dovršen drugi natis prof. Ant. Zupančič-evega »DuhovnegaPastir-stva". tako da je bodo gg. bogoslovci kot šolsko knjigo gotovo lahko dobili že v začetku prihodnjega šolskega leta. Obsežno delo je kaj primerno sploh za vsakega duhovnega pastirja. 4. „Pomladni glasi", posvečeni slovenski mladini. IV. zvezek v 2000 odtisih. Vredil Ivan Štrukelj. 5. „Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska." S podobami, izdala »Matica Slovenska" v 2500 odtisih. 6. »Dejanje sv. Detinstva". XIV. zvezek v 7000 izvodih. Sestavil kanonik Andrej Zamejic. LI6 l EK Iz malega sveta. Solnčni žarki srše in pripekajo kakor raztaljeni svinec na jedno tistih kamenitih cest po našem Krasu, kjer popotnikovo oko zaman išče drevesa, ki bi mu nudilo blagodejno senco, ali vrelca, iz katerega bi pogasil žejo. Izsušena polja, nerodovitne njivice, veli in redki gozdiči, mnogo svetlobe na obzorju in malo veselja na kraških tleh: — to je prizor, kakeršnega nazivlje Kraševec svojo domovino; vsa priroda je osmojena, zaspana in hrepeneča po hladnem vetriču, koprneča po hladilni podnebni kapljici. Povsodi, kamor zre oko, je tiho, samo pereči solnčni žarki neusmiljeno žgo naše notranjske goličave, nekoč ponos dežele kranjske, prelepi z košatimi gozdi poraščeni Kras! Vroč, soparen julijev popoludan je; cesta in polje, vse je izsušeno; po cesti korači mala in siromašna karavana. Videti je, da je tuja v tej kraški pustinji, in da bi jo bila srečala živa duša, milovala bi to tolpico. Toda ljudje običajno zr6 na take prizore, a jih ne videjo. Za siromake te vrste ni druzih oči in druge obrane nego Bog. .. Karavana ta sestoji iz ženske, osla in treh otrok. (d '/Vv , Ženska koraka naprej bosa, oblečena je skoro v cunje; v prenehljejih odpira usta, in koprni po svežem vzduhu. V naročaji nese nekaj mesecev staro dete, zavito v kos zakrpanega in umazanega platna. Dete objemlje materina lica. Ženska je še mlada, in baje je morala biti pred leti zala; o tem svedočijo črne in žarne oči, rdeče ustni, beli in ubrani zobje in vitka postava, toda beda jo je potrla, premenila in učinila starikavo. Vela nje polt postala je predčasno nagubančena, ugonobila njeno telo in razmršila njene lase, ki ji sedaj opletajo okolo potnega čela. Uboga ta bitost bila je nekedaj krasna, toda po nje krasoti ni vže sledu razen v nje iskrih in črnih očeh, zročih z iskreno ljubeznijo na zagorelo sinčkovo obličje. Za njo stopa osel, umazan, suh in pepelnat os^l, rebra kaže, da je joj! Na njem sta naloženi dve veliki vreči, viseči po obeh straneh sedla. V nj.h sedi na kupu cunj in papirja dvoje otrok; mlajši spi z glavo vznak, z vsmevom na ustnih iu zdravih Itfic; starejši, petletni deček ima vedno oči vprte na mater, tare ga vročinska bolezen, blede se mu vsled notranjih bolečin v tej silni soparici. Kdo so? Odkodi prihajajo? Zakaj potuiejo na tej jalovi cesti z bolnim tvorom in v krutem s dncu nad glavami? Kdo so neki ? Ciganska rodbina brez očeta, ki se potika po Evropi za milodarom. Odkodi prihajajo? Iz najbližje občine, kjer ni mogla ostati žena, hoteč si napolniti prazni vrč z vodo, kajti seljaki so ji pretili, da jo iztirajo z grda, to bedno vlačugo, čarovnico, ciganko, ako so hitro ne pobere odtodi brez hrane, brez vode, brez počitka z bolnim sinom, z ranjenima nogami. In ostavila je uboga, prestrašena, vsamljena žena brez podpore in pomoči kraško vas in potovala dalje v prahu in vročini, zroč v enomer na bolnega sina in oziraje se trpko in srdito na oddaljeno selo, iz katerega je bilo videti samo zvonik, štrleč proti perečemu obnebju. # * * Bolno dete se vzpne v vreči, ki je bila njemu mehka posteljica, stegne roki proti ženi in slabotno : »Mama !" »Kaj hočeš, sinček?' — pošepeče mati, položi dojenčka tik spečega bratca in objame bolnega otroka. »Vode" — odgovori — „dajte mi vode, zelo sem žejen — tu me hudo peče" ... ter pokaže s prstom na razgaljene prsi. »Vode!" vsklikne prestrašena mati. Vode I kje jo bom dobila, sinko ? »Vode!" . . . stoče deček. »Umiram žeje!" ter odpre vela usta in milo proseče pogleduje mater, kateri se udro solze iz očij. 7. Ve s t n i k družbe sv. Cirila in Metoda, VII. zvezek v 10.000 izvodih. 8. »Drobtinice". XXVII. letnik. Vredil dr. Franc Lampe, založila »Katoliška družba za Kranjsko". 9. »Zabavna knjižnica", zvezek III., izdaje Anton Kosi, v 2000 izvodih. 10. Ravnokar je šla med svet v drugi izdajiJ »Dobra spoved", nauki in molitve za vredni vsprejem zakramenta sv. pokore. Založilo »Katoliško društvo detoljubov". Razven tega so se tiskali v naši tiskarni časniki »Slovenec*, »Domoljub", »Dom in Svet", za kateri so se oskrbele popolno nove črke, »Krščanski detoljub" in » L a i -bacher DiOcesanblatt" z Zgodovinskim Zbornikom". Natisnilo se je dalje nekaj večjih in manjših brošuric, raznih cenikov ter drugih potrebščin gg. trgovcev, obrtnikov in zasebnikov. Iz navedenih podatkov sklepajte, čč. gg. dru-štveniki, v koliki meri je društvo spolnovalo svojo nalogo in če se polagoma ne vresničuje krilata beseda naudušenega katoliškega domorodca, da nam bode »Tiskovno društvo" »duhovska Matica". V gospodarskem oziru pripomnimo, da se je v društvenih poslopjih, v stari hiši in novi tiskarni, marsikaj popravljalo in spopolnjevalo. Oktobra meseca smo zapažili motor v tiskarni s steklenimi stenami in po debeli cevi odpeljali vzduh in sopar. Sedaj ni neprijetnega duha v delavnici in tudi ropot se veliko manj sliši. Ravnokar pa se dokončava razširjenje tiskarne. Da namreč koristno porabimo prostor vzhodno od novega tiskarničnega poslopja pa do sosedovega vrta v širjavi treh metrov, smo sklenili, dobrih 40 kva-dratmetrov tega prostora pokriti s stekleno streho po načrtu od mestnega stavbenega urada odobrenem. Prostor za stavce povečamo tako za več ko tretjino. Troški bodo znašali okrog 1500 gld. Inventar tiskarne se je spopolnjeval tudi letos. Tipke ali note, katere smo lani obetali, smo dobili. Zbirka tiskovin za uradno porabo se vedno spo-polnjuje; obsega že nad 60 številk. Gledč bukvarne ter nekdanje N i č m a -nove knjigoveznice in prodajalnice ni posebnega omenjati. Obe delujeta v istem redu in z istimi povoljnimi vspehi, kakor minolo leto. Preostaje mi k sklepu prijetna dolžnost, zahvaliti se dostojno vsem dobrotnikom in podpornikom našega društva. Slavnemu občinstvu smo hvaležni za razna naročila v naši tiskarni. Posebej se še za-hvaljamo preč. knezoškofovskemu ordinarijatu ljubljanskemu za častna naročila. Cč. gg. društveniki! Tisk je dandanes velmoč, jačja od največje armade. Stopimo torej v vrsto te duhovne armade, ki se bojuje za vse pravo, dobro in lepo s peresom in tiskom. Bistrimo si mamo orožje duha, Brusimo peresa jeklena; Premagali bomo vladarja sveta, Prestavna bo zmaga cerkvena! Bil je nje sin, ki je prosil olajšave, o kateri je bilo zavisno življenje: a ona, njega mati mu je ni mogla dati, zaman je pogledovala na dno vrča, v njem je ni kapljice vode. Zena pogleduje proti nebu, toda nikjer ni videti oblačka ; pogleduje po opuščeni cesti, na pšenično polje, vinske gredice do obzorja, nič! Ciganki se zdi, da ji celo priroda hoče reči: »Vode za tvojega sina ? . . . Tu na kraških tleh ni za nikogar vode! Umre naj od žeje kakor jaz!" In ciganka objemlje strastno dečkovo telo, kakor ujeda in z gibčnostjo blaznega; rekoč: »Nemam vode, ne morem ti jo dati! Kje bi jo vzela, sinko ?" — Uboga žena, saj je tekel jedini vrelec: njenih solz vrelec! V hipu se nasmeje ciganka, navdaje jo upanje; pred njo stoji cestarjeva hišica. Možno, da je nekdo notri in usliši nje prošnjo. Mlada žena razburjeno trka na vrata, a vse je zaman, nihče ne pride. Utrujena in ne vedoč, kaj dela, gre za hišo in radostno opazi, da je ondi v senci tik zidu : skleda z vodo. Zene je tako oslepilo veselje, da v prvem trenotji še opazi ne velikanskega psa s penastim gobcem in leskečimi očmi. Pes zarenči, ciganka steza roko po skledi, toda pes se besno vstopi pred skledo, hoteč braniti vodo za vsako ceno. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 25. julija. (Eonee.) Glede šolnine se je ukrenilo, da jo bode pobirala vlada, zatoraj se pa vseučiliščnim profesorjem deloma poveča plača, in sicer tako, da dobijo redo-viti profesorji na leto 2600 mlajša polovica, stareja pa 3000 gld. in temu primerno stanarino, izvan-redni pa 1800 gld. plače ter petletne doplatke po 200 gld. Ta sprememba velja pa le za profesorje juridične in filozofične fakultete, dočim so profesorjem bogoslovne fakultete pustili stare plače, češ da bo-goslovci ne plačajo šolnine, pa da zatorej profesorji na tej fakulteti nič ne zgubijo. Radi te krivice, ki se je imela zgoditi bogoslovnim profesorjem, razvila se je v saboru živahna razprava. Ne samo opozicija nego tudi duhovni izmed večine so 'se zavzeli za bogoslovne profesorje. Razjasnilo se je, da so dolžni tudi bogoslovci plačevati šolnino, ali da jo profesorji po navadi vsem oprostijo radi siromaštva. Če se ima tedaj pri ostalih profesorjih šolnina v ozir vzeti, mora se isto storiti tudi pri bogoslovnih profesorjih. Nedostojno pa je bilo od saborskega referenta vseučiliščnega prof. dr. Mare-tica, da je zagovarjal vladno osnovo proti svojim kolegam pa jim še celo oponesel, da oni kot duhovni niti ne potrebujejo tolikih plač. Kaj ne, to je dokaz iz glave vseučeliščnega profesorja, kateremu je dr. Amruš dobro posvetil, da ravno duhovni potrebujejo večih dohodkov, ker so že po svojem zvanju vezani, da dele v večej meri milostinje nego drugi, a vrh tega vzdržujejo po navadi tudi svoje sorodnike, ker so večjidel iz siromašnih rodovin. Vrh tega pa potrebuje bogoslovni profesor za svoje naobraženje gotovo toliko sredstev, če ne več, kakor vsak drugi profesor ter vrši iste dolžnosti kakor drugi. Tedaj jim pripada ista plača. Vendar pa se vladna večina ni dala prepričati o pravičnosti, ki je jasna kot beli dan, nego je ban obljubil, da bode v bodočem zasedanju to vprašanje prišlo v razpravo a za sedaj, da dobe bogoslovni profesorji iste plače z dopladki po 200 gld. Proti je glasovala opozicija in pa duhovni od vladne večine. Postava je sprejeta po vladnem predlogu, najbolji dokaz, da naša saborska večina nima nobene samostalnosti, kajti ona odobri vsako postavo, kakor jo želi vlada, če tudi je morda prepričana, da ni pravična. V takih vprašanjih moralo bi biti vendarle malo več samostalnosti in ne toliko odvisnosti, saj to ni politična zadeva v pravem smislu, če tudi se ne more zanikati, da bode znala vlada tudi to postavo izrabiti v svojo korist, kajti le njenim vernim privržencem so namenjene veče plače, dočim bodo morali ostali čakati z manjšo plačo. Pri nas se skuje vsaka postava v takem dvoličnem smislu. Zadnja dva dni v ponedeljek in torek se je razpravljalo o izvenrednem proračunu. Generalne debate ni bilo, pač pa se je v specijalnej razpravi pokazalo, kako današnja saborska večina vkup z vlado sodi o položaju Hrvatske naproti Ogerskej. Podložnost Hrvatske je prvi uvet prijateljstva z Ogersko, in vse, kar se od te strani zahteva, mora se izpolniti, drugače preneha prijateljstvo. Dve točki »In tudi ti!" — vsklikne ciganka, saj je ne bodeš dobil! in srdito udari psa po hrbtu. Pes poskoči, s prednjimi nogami zgrabi ženo in jo podere na tla. Ciganka zastoče od bolesti in jeze, toda obupno pograbi psa za vrat, oklene se ga z obema rokama ter ga ljuto in neusmiljeno, toda junaško davi, pes pa zasaja svoje ostre zobe v nje rameno. Boj je bil kratek, toda tih in strašen; oba bojnika se valjata po zemlji, pes besno grize ženo, a ona ljuto stiska s koščenimi prsti pasji vrat. . . Naglo zagrgra pes, odpre gobec in tlape ter se zvali. Mlada mati vstane utrujena in bleda; telo njeuo je razdrapano na prsih in ramenih, na katerih so bile tri globoke rane in iz teh so tekli trije curki krvi. Ciganka se še zmeni ne za te bolečine, od-bacne truplo svojega sovražnika, zgrabi skledo z vodo in hiti ž njo k svojemu sinu, in oslepena od solnčnih žarkov, nagne skledo k ustnim bolnega sina z veselim nasmehom in ljubeznivim glasom, rekoč: »Tu imaš vodo, na, pij, ljubček moj! A. S. ste v izvenrednem proračunu, radi katerih se je opozicija uprla z vso silo proti nakani, da se sprejmete v saboru, ker se na ta način mora ponižati čast naroda hrvatskega. Prva točka je prinos 100.000 gld. za proslavo tisočletnice utemeljenja ogerske države. Kaj to za nas pomeni, razjasnili so s svojimi govori opozicjonalni govorniki dr. Ružič, dr. Banjavčič, dr. Amruš v polnej meri in oduševljeno. Hrvatska nima po svojem historičnem razvitku pri tej slavnosti nič iskati ter tudi ne sodelovati ter proslavljati svojega sovražnika in tlačitelja. Svoboden narod ne sme kaj takega trpeti, oai pa, ki kaj takega zagovarjajo, zgubili so pravo samosvest narodno. Posebno ojstro je obsodil ravnanje vlade in sa-borske večine v tem pogledu poslanec dr. Banjavčic, ki sicer kot' privrženec stranke prava vse zadeve mirno in trezno sodi, ali pri tej priložnosti pa mu je vskipela kri, kar ni nič čuda, če se pomisli, da Hrvati s svojimi denarji hočejo proslaviti dogodjaj v zgodovini, ki je bil za njih osodepoln skozi toliko vekov in še dandanes. Vkljub temu je bezsvestna večina sprejela predlog vlade ; drugačnega izida tudi nobeden ni pričakoval, kajti brezsvesten rob posluša svojega gospodarja v vsakem slučaju. Še živahneja pa je bila razprava o premeščenju reške gimnazije na sosedni Sušak. Poslanec Barčič je predložil namreč na vladni predlog izpravek, da se hrvatska gimnazija ne premesti z Reke in da se za zidanje nove gimnazije opredeli 250.000 gld. mesto naznačenih 150.000 gld. Svoj predlog je zagovarjal z vso odločnostjo ter vladi očitno dokazal, da njene izjave v odborskej sednici niso bile resnične. Po njegovi trditvi ni nič druzega res nego to, da ogerska vlada zahteva, da se umakne hrvatska gimnazija z Reke kot zadnji ostanek hrvatske vlasti v tem hrvatskem mestu. Mažari to hočejo in hrvatska vlada hoče na omenjeni način temu zahtevu zadovoljiti. To pa je nedostojen način umikanja in popuščanja. Hude in ostre ali pravične so bile besede vrlega poslanca, ki je povedal vladi in vladni večini, kar je bilo že enkrat potrebno, a za njim so hudo prijemali vlado še drugi opozicijonalni poslanci, dočim jo je branil vladinovec dr. Pliverič prav slabo, ker se sploh taka stvar ne da braniti, a najmanje je to mogel storiti omenjeni poslanec, ki je pred svojim prelevljenjem branil to, kar zdaj popušča. V večerni sednici je seveda večina sprejela tudi to stavko proračuna ter s tem pokazala, da jej narodna čast ni mnogo mar. Tudi v tem sa-borskem zasedanju se je pokazalo, da je moralična zmaga na strani opozicije, kajti le ta brani pravice naroda neustrašljivo in z živimi dokazi, katerih večina ne more pobiti stvarno nego le s frazama in zofizmi. Pokazalo se je tudi, da je duševna snaga večine sploh obnemogla, ter da sploh najraje molči na vse, kar opozicija govori. Celo zgovorljivi ban je v tem zasedanju prav malo govoril, kar je najbolji dokaz, da vendar le ni vse tako prazno besedičenje njegovih dosedanjih zaveznikov o njegovem odstopu. Mi smatramo to molčauje za znak časa in ni neverjetno, da se zares v kratkem izpolni ono, kar se tako glasno trobi po mažarskih listih, če tudi naše uradne »Narodne Novine" dementirajo te vesti ter zagotavljajo, da za zdaj ni treba misliti o kakem odstopu banovem. Za zdaj ne, pač pa v bližnjej bodočnosti more se odgovoriti čisto verjetno uradnemu listu. Politični pregled. V Lj ubl j an i, 28. julija. IApsijski „Schulverein' in liumuni. Lipsijski »Schulverein" je nekaj sklenil, kar ne ugaja Mažarom pa tudi ne avstrijskim Nemcem. Izrekel se je, da naj ogerski Nemci vzajemno delajo z drugimi narodnostmi proti mažarizaciji na Ogerskem. Liberalni listi dunajski se jeze zaradi tega sklepa in očitajo gospodom v Lipsiji, da razmer na Ogerskem ne poznajo. Seveda židovskim listom ni prav, če bi se zjedinile proti Mažarom vse nema-žarske narodnosti, ker bi pri tem trpel največ židovski liberalizem, ki ima svojo podlago v sedanji vladni sistemi. Liberalci bi gotovo že davno bili obvladali na Ogerskem, da so nemažarske narodnosti jedine. Dunajski liberalni listi so pa s tem tudi pokazali, da jim ni nič na nemštvu in se za nemško narodnost potegujejo le tam, kjer to ugaja liberalizmu. Belgija. Volilno gibanje se že začenja. Vse stranke pojdejo nekoliko potrte v bcj, ker nobena ne more vedeti, ali pridobi ali izgubi pri tako temeljito prenarejenem voliluem redu. Socijalisti bi imeli nekaj upanja, da kaj pridobe, ali so baš v sedanjem težavnem trenotku izgubili svojega vodjo, kajti njih dosedanji voditelj Volders je zblaznel. Mej socijalisti in liberalci obeh strank so se vršila pogajanja, da bi skupno postopali pri volitvah. Ta pogajanja pa niso imela vspeha ker socijalisti pojdejo v boj pod geslom: republika in skupno premoženje, za kar seveda niso liberalci. Mej konservativci tudi ni jedinosti. Razcepljeni so v tri frakcije. Nekateri so za svobodno trgovino, drugi za varstvene carine, nekateri za proporcijonalni volilni sistem, drugi proti njemu. Pri taki razcepljenosti strank se nikakor ne more presoditi, kakšna bode nova zbornica. Sudan. Kartumski kalif je baje vsled italijanske zmage v jako neugodnem položaju. Sudanci začenjajo spoznavati, da svoje moči nimajo nikamor več razširjati, ker so popolnoma obkoljeni od Angležev, Kongočanov, Abesincev, Egipčanov iu Italijanov. Sudancem vidno upada pogum. Kalif kaže svojo nevoljo v tiranskem vladanju. Sklical je v Om-durman načelnike rodov v posvetovanje, kaj je storiti. Italijanski listi pišejo, da je samo po sebi um-ljivo, da Italijani odstopijo Kasalo in Masavo Egiptu, ko bode ta se toliko opomogel, da bode mogel vzdrževati red. Seveda bodo ob jednem morali Angleži ostaviti Egipet. Vse to pisarjenje ima pač le akademično vrednost, ker Angleži nikakor ne mislijo ostaviti Egipta. S tem se le hoče vzeti Turčiji povod za kak protest. Cerkveni letopis. Nova kapela v Preski nad Libergo Kake dve uri hoda od Litije proti vshodu, v hribih nahaja se malo komu znana vas z imenom Preska. V podnožju te vasi je vže nekoliko bolj znana lepa vinska gorica ravno istega imena, z ličnimi zidanicami in vinskimi hrami. V prejšnjih časih je rodila ta gorica prav obilo in izvrstnega vina, nekaj let sem ga pa zaporedoma pokončuje kvarljiva pe-renospera, tako, da ga imajo vinogradniki komaj za domačo potrebo, le kdor prav pridno škropi z modro galico, si ga še kaj več pridela. Vrhu te gorice v hrastovem gozdiču postavil je sogornik Jožef Ponebšek prav zalo kapelico v gotičnem slogu v čast Devici Mariji sv. Jožefu, sv. Ani. V ti gorski vasi obhajala se je dne 15. t. m. prelepa slavnost. Zjutraj ob sedmih se je obhajalo pri podružniski cerkvi na Libergi navadno žegnanje sv. Mohorja in Portunata. Koj po službi božji pa se je razvrstila za sv. razpelom lepa dolga procesija pod vodstvom g. kapelana Pr. Pav-lič-a ; v sprevodu so nesli štirje mladenči krasno podobo Device Marije, ob straneh pa zopet dva druga mladeniča kipa sv. Jožefa in sv. Ane. Spredaj so šla s svečami v rokah in z venci na glavi zalo oblečena dekleta prepevaje litanije in svete Marijne pesmi, od zadaj pa drugo ženstvo tudi deloma s svečami. Vkljub slabemu vremenu se je vendar nepričakovano mnogo ljudstva udeležilo tega lepega sprevoda. Mej pritrkovanjem zvonov in streljanjem topičev se je pomikal dolgi sprevod skozi vasi Bič, liberško vas in Okrog. Povsod ob potu bile so hiše okrašene z venci in maji ter prižganimi svečami in na vsakem gričku so topiči pokali. Cez vse krasno in lično pa je bilo prirejeno pred kapelico, vse v mlajih, velikih in malih razvrsteno v gotičnem slogu primerno s kapelično stavbo, vse prepleteno z želejem in venci. Ko je sprevod došel do kapelice je g. kapelan najprvo blagoslovil kapelico in kipe, potem so bile litanije, po lita-nijah pa krdfek, pa prav prisrčen govor mej katerim so se navzočim solze veselja lesketale v očeh. Kapelica je podobna mali cerkvici zaprta s steklenimi vrati. Podobe so bile narejeno na Tirolskem, vse tri so ljubeznjivo lične, zlasti pa podoba pre-blažene Device Marije. Naj bi Mati Božja varovala dobro in pobožno ljudstvo v teh hribih ter rosila na njih delo blagoslov božji 1 Socijalne stvari. Naia trgovina. I. »Naši obrtniki, trgovci, podjetniki — vsi tožijo, da se sicer glede davkov Ljubljana sme primerjati x največjimi mesti, da pa je dohodkov, prometa vedno manj. Prav ti beli Ljubljani gospodari tuj, nemški kapital. Vse večja obrtna podjetja so v nemških rokah in podpirajo jih najzgovornejši narodnjaki, mej njimi sam slavni mestni zastop; večja trgovina je v mnogem oziru v rokah naših nasprotnikov in kar je domačinov, so zavisni, če ue od nemških kreditnih, vsaj od židovskih tvoruiških zavodov ; inženerji, mehaniki, stavitelji so večinoma tujei, mej uradniki je obilo Nemcev; sploh, koder je kaj boljšega kruha, se ne reže domačinu ; tako da je Slovencu skorej jedino mej postreščeki in dninarji še pripravljeno mesto. Poleg tega so hišni posestniki ogromno zadolženi Nemcem, najprej seveda kranjski hranilnici in vsled neugodnih razmer od dne do dne še bolj propadajo". Tako je pisal »Slovenec" o trgovini v slovenskem središču v sobotnem uvodniku. In kaj bi tudi ne! Pred vsem uvažujmo trgovino našo z obče slovenskega stališča : Vse slovenstvo je politiški zavezano na nemške in laške kraje. Nemška in laška, veliki ti dve kulturi uplivate na slovenstvo, ki je v poli-tiškem oziru razkosano na štiri dele. Največja moč v sedanjem veku je glede na manjše narode moč slovstva omikan ih narodov in njih produkcija. Slovenci visimo na obeh teh verigah. Kulturo moramo črpati iz nemške in laške literature; kupovati in spečavati moramo naše stvari na trgu naših sosedov, Lahov in Nemcev. Premogovniki in toplice na slovenski zemlji so v tujih rokah, tovarne skoro večinoma, saj jih dosti ni. Kupovati moramo večinoma na nemškem in laškem trgu. Jeden najvažnejših stanov naše g a o r g a n i z m a — trgovec, hodiza tujino, in velika produkcija po tovarnah še daje ne zaslužiti našim ljudem. Pivo, blago ali pa narejeno obleko, celo usnje kupujemo na nemškem trgu. Med našim narodnim organizmom ni gmotno dobro stoječega srednjega stanu, ni delavca, pač pa ogromno poljedelskega proletarijata, kakor baje nikjer drugodi. Kouzumujemo mnogo, produciramo pa dokaj malo. Že pruski trgovec in bavarski uvidevata pri nas polje za — svoj dobiček. Tako moramo priti gmotno na kant, ia potem bo imovitejši tujec lici-tant na dražbi slovenske lastnine. Ta žalostna stvar se pa vrši že dlje časa, a ne vidi se še tako hudo. Po Gorenjskem se naseljujejo Prusi in Židi, v kamniškem okraji nemški Tirolci, na Dolenjskem najdemo zopet Žida (Dvor pri Žužemberku, gozdu »Rog", na Gorjancih) in celo v Ljubljani nahajamo okolo poetiškega Preširno-v e g a trga že pristno doneče židovske tvrdke Moi-ses, Mardetschliiger, Goldstein, — v slovenskih ljutomerskih goricah in v mariborski okolici pa dan za dnevom dražbe boben peva slovenstvu smrtno pesem. To se neusmiljeno zajeda v slovenski naš narod, kjer ne pokrivajo dohodki troškov, je časoma boben dražbe gotov. To vodilo velja isto tako za posamično gospodarstvo, kakor za večjo celoto, — za narod. Živimo v dobi, ko človek v najskritejših, oddaljenih krajih toli konsumira, kakor človek v pokrajinah svetovnega prometa. Cele tolpe trgovskih agentov begajo po vaseh. Jeden hodi peš z oguljeno culjo pod pazduho, drugi se pa vozi s pošto in kovčegom, tretji ima najeti voz od trga do trga in četrti se vozi s svojimi konji na kmetih. Brzno se vtikajo v vsako hišo in ponujajo svojo robo, hvalisajoč jo do neba in grdeč blago druzih, dasi i solidnih domačih tvrdek. Jedni takoj prodavajo, drugi na naročbe, toda vsi s tem namenom, da opeharijo, kjer koga morejo. To so večinoma agenti nepoštenih firem. Najpredrznejši so agenti z zlatarsko robo dunajskih firem. Vse pometejo in zlezejo v vsako stanovanje in odpirajo svoje skrinjice. Recite jim skratka, da nič ne kupite, to jo bodete steknili! Takim diše najbolj premožne kmetske hiše, dasi tudi borne koče ne zgreše. To je prva banda vetrnjakov, katere nič ne ustraši. Blago imajo sicer prvikrat na oko še dosti krasno, toda naročite česa, pa uvidite, kaj boste prejeli. Po deželi osobito se po mesticih pri trgovcih ustavi vsak dan nekoliko potujočih in mu ponujajo svoje blago. Vse se dobi pri njih, kramarska roba, galanterijsko blago, železnina, celo — medicine. Koli-krat na leto hodijo po vaseh agent s podobami, obrazi v »pozlačenih" okvirjih, — vse staknejo. In kdo bi ne hotel imeti rad v svojem stanovanju lepe slike? Dobro, kupiš jo za petak, a ni vredna krone. Občinstvo se kar preplavlja z različnimi cenilniki. Vprašamo, kdo pa plača te agente, cenilnike, ne kupec? Kdo pa drugi ? Res je, železnica je okrepila Gorenjsko, ojačila je Notranjsko, in vodo bi nosili v Savo, ako bi hoteli dokazovati, da železnica gmotno ne pomaga ljudstvu na noge. Gmotno dobro stoječ človek je telesno in duševno krepkejšt, tudi ni podložen vsakemu, ki ga hoče pritiskati na zid, — pokonci nosi glavo. Isto tako tudi narod. Toda po železnicah izcrpljen narod, lačen narod ne more se uspešno v bran postaviti tujemu navalu, kakor se bojimo za Dolenjsko Lačno ljudstvo še ponosno ni na domovino svojo. Lačno ljudstvo ne mara ni za cerkev, ni za šole, lačno ljudstvo ne gleda v bodočnost, gladno ljudstvo je podlaga tujčevi peti čimbolj ga pritiskajo potrebe novošegnega sveta. Uvažujmo, da nismo politišk organizem, ki bi povsem delal na slovenski podlagi; uvažujmo, da ni onega vpliva, ki ga imajo drugi narodi v tem, da se tudi politično kot s&mostalen organizem, n. pr. Cehi, Poljaki in Hrvatje, čutijo ; vzemimo, da smo še na dan vstajajoč mlad narod in pogledimo, da smo sami, da nam ne pomaga živ krst; pomislimo, da nas zavira tujec doma in izven domovine ; vzemimo, da smo dunajskim državnikom »interesantno" ljudstvice, kateremu ni pomagati, potem moramo resnejše smatrati stališče slovenstva, nego je smatramo dosedaj. Slovstvo. Krško in Krčani. Zgodovinske in spominske črtice. Spisal Ivan Lapajne, meščanske šole ravnatelj. Krško 1894. Založil »odbor za olepšanje mesta v Krškem". — S tem naslovom je izšla v Drag. Hribarja tiskarni v Celju jako lična in zanimiva knjiga (147 stranij), ki je poklonjena gospej Josi-pini Hočevarjevi, veliki dobrotnici krškega mesta. Koledar za 31. teden leta 1894. Nedelja, 29. julija: 11. pobink.; ev.: Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7.; Marta dev. Ponedeljek, 30. julija: Abdon in Senen mm. Torek, 31. julija: Ignacij Lojol., sp. Sreda, 1. avgusta: Vezi sv. Petra. Četrtek, 2. avgusta: Porcijun-kula, Alfonz šk. Petek, 3. julija: Najdba sv. Štefana. Sobota, 4. avgusta: Dominik sp. — Lunin spremi n: Mlaj 1. avgusta ob 1. uri 22 min. popoludne. — Solnce izide 1. avgusta ob 4. uri 48 minut. — Dan se skrči v mesecu avgusta za 1 uro 28 minut. Dnevne novice. V Lju bij a ni, 28. julija. (Presvetli cesar) je podaril za popravo cerkev v Pliskovici na Primorskem 100 gld. (Pretiranost in budalost.) Nemški mestni očetje v Celju seveda niso smeli izostati s svojo sodbo o slovenskih vsporednicah na celjski gimnaziji. Objavili so poseben sklep mestnega zbora, ki dela čast pretiranosti in smešnosti nemških kolovodij v Celju. V tem sklepu dokazujejo, da poslovenjenje nemške gimnazije ne vstreza vzgojeslovnim načelom (!), da tega ne mara slovensko ljudstvo samo ter da bi vzbudilo neizmerno ogorčenost med južno-štajar-skimi Nemci. Potem pravijo: Občinski zbor ogroženega mesta celjskega čuti se dolžnega jasno in določno izjaviti, da bi se z ustanovitvijo slovenskih paralelk ali samostojne gimnazije v Celju izdalo nemško m^sto (!) in s tem vse nemštvo Spodnjega Stajerja na milost in nemilost Slovanstvu, ter se zavaruje proti temu, da bi se ta naredba kazala kot malenkostna, dočim je za spodnje-štajerske Nemce največje važnosti in osodepolnega pomena. — Iz te izjave spoznamo, da je z narodnimi fanatiki brezvspešna vsaka beseda, ker jim manjka — zdrave pameti! Nadejamo se, da bode uprav ta kolobocijska izjava nov dokaz, kako potrebno je, da se tudi v Celju daj6 Slovencem pravice, katere so vsem avstrij-kim državljanom zagotovljene v ustavnih zakonih. (V znamenju neresnice!) Zadnja »Soča" poroča, da o vst-h shodih poslancev dr. Gregorčiča in grofa Coronini-ja »Slovenec" molči kot grob, »le o shodu v Biljah je priobčil enostranski dopis". — »Soči" menda ni mnogo na tem, da ne piše resnice, le na tem ji je, da piše proti našemu 'listu. Mi namreč moramo omeniti, da »Slovenec" ni le poročal o shodu v Bilfah. ampak v št. 145. obširno tudi o shodu v Sempasu pri Gorici. — To ni pošteno od »Soče"! To je v resnici nravna — ubož-nost! (Nenadna smrt učitelja g. Rudolfa Dolenca ) S Planine na Vipavskem, dne 26. julija. Huda nesreča se |e danes pripet la. Plauinski učitelj gospod Rudolf Dnleuec šel je svojo soprogo k Materi B.ižii v Log na oinčaien shod sv. Ane. Ko se je po dovršenej službi božji vračal mimo tako imeno- vanega »Novakovega mlina" domov, zapeljala gaje silna vročina, da se je šel v Vipavšico kopat. Kot izvrsten plavač podal se je v precej globok tolmun ali kernico. Ker je voda v Vipavšici, ker pride v vipavskem trgu še le izpod zemlje na dan, tudi vkljub hudi sedanji vročini primeroma jako mrzla, prijel je kopalca krč, da se je onemogel izgubil v globini. Soproga, hoteča možu pomagati, bi se bila kmalu istotako utopila. K sreči zaslišijo kosci na bližnjih travnikih klic na pomagf.nje. Trije moški so z nevarnostjo svojega življenja rešili soprogo, po dveurnem trudapolnem iskanju so potegnili tudi nesrečnega utopljenca iz vode. Da ni bilo pri rokah izvrstnega potapljavca, planinskega fanta, ki se je že na morju poskušal, bi bili truplo najbrže še dalje časa iskali, ker voda je do poldrug seženj globoka. — Zelo je pretresla ta nesreča celc planinsko župnijo. Ko so prinesli v večernem mraku pokojnika na Planino, šlo mu je precej ljudstva naproti, in ko so postavili nosala pred šolo, s solznimi očmi so molili možaki za ranjcega gospoda. Rajnik je bil goški rojak, še le 28 let star in jako močne postave. Služboval je na več krajih na Pivki. Planinci imeli so ga radi, ker je znal strog red in izvrstno disciplino vzdrževati v šoli. Obiskovanje šole je bilo pod njim tako redno, kakor gotovo malokje. Zapustil je mlado 18letno vdovo. Priporočamo pokojnika vsem prijateljem in znancem v molitev. N. v m. p.! (Imenovanje.) Poleg že včeraj imenovanih gg. okr. sodnikov je imenovan svetnikom dež. sodišču tudi g. Al. J e n č i č v Zatičini. (Iz Črnega vrha nad Idrijo.) V nedeljo, dne 22. julij a priredilo je prostovoljno gasilno društvo Črnem Vrhu nad Idrijo javno tombolo. K tomboli prišel je oddelek vipavskega in oddelek vrlega pol-hograjskega gasilnega društva. Veterani iz Idrije (bilo jih je črez 50) so prišli z rudarsko godbo 12 mož že zjutraj in so bili ob 10. pri sv. maši. Popoludne je došlo tudi mnogo odličnega občinstva iz Idrije in Logatca. Za blagajnico gasilnega društva je imela tombola jako povoljen vspeh. K temu so največ pripomogli razni dobrotniki, ki so darovali lepe dobitke za tombolo. Ivana Lampe iz Črnega Vrha je podarila bika. G. Franc Goli, trgovec v Idriji, cel kos lepega platna. G. Valentin Treven, trgovec v Idriji sukna za celo obleko, ravno tako tudi g. Josip Sepetavec, trgovec v Idriji. G. Henrik Kos več salam, gospa Tollazzijeva v Logatcu bakren kotel, g. Samassa dva svečnika itd. itd. Hvala vsem vrlim dobrotnikom! (Občinska volitev). V Crnemvrhu nad Polhovim Gradcem se je vršila volitev občinskega predstojništva dne 23. t. m. in sj bili izvoljeni: Jože Trobec s Crnegavrha župan, Anton Sova, Janez Osredkar, oba iz Crnegavrha in Valentin Bradesko iz Sela, občinski svetovalci. (Iz Belokrajine) 27. jul. Ce Vam('Ijubo, nekoliko iz Belokrajne ! Najprej se ve o vremenu. Hvala bodi Bogu, imamo je in smo je imeli ugodno. Na polji se nam je do sedaj sponeslo povoljno: žita lepa, zlasti pšenice nismo že imeli dolgo take. Dal Bog, da bi tudi grozdje, kjer ga je še, dobro nam odvrglo. Trtna uš, kaj pak, gospoduje: ali vendar ga upamo še pridelati nekaj, zlasti v semiških gorah, kjer so škropili zoper palež (perouospero). Živila bo dovolj, živila; ali kje denarjev dobiti? Nobena reč nima cene; pšenica po 1 gld. 50—70 kr. mernik! In davke je treba plačevati in za domačo potrebo kupiti to in ono — denarja pa ni. Amerika je nam dajala popred lepih novcev, sedaj je usahnil i ta vir. Bog se nas usmili! Morebiti bo bolje, ko dobimo i sem na Belokranjsko železnico. Pravijo, da je stvar resna in se je nadejati ugodne rešitve. 18. t. m. sta poslanca Schwegel in šuklje poučevala se tu doli in se izrekla nadepolno. Upamo tem bolj, da se v našem okraju marsikaj doseže za našo korist, ker imamo za dobro našemu ljudstvu tako čutečega g. glavarja Jožefa Riharja. Povsod, kjer vstopi, vidi se mu, da mu je blagor ljudstva res na srci. In to je bilo že od sila potrebno našemu dobremu ljudstvu, da dobi vodstvo v roke mož, ki naj bi bil značajen in dosleden ter samostojen. Odkar je bil g. VVeiglein tu, smo takega pogrešali. Nekateri so bili res blagi ali premalo samostojni gospodje, drugim je bilo pa veliko premalo mari za ljudstvo in pustili so stvar iti, kakor je že. In zato so dobili »komando" nekateri v roke, kateri so to tudi uporabljali in zlorabljali po svojem. Gospodu vodji Biharju vsa čast! Z eneržijo na pravem mestu, s prijaznostjo in poljudnostjo na drugem, pridobil si je sr«a našega okraja. Ljudstvo čuti, da so vendar ti gospodje zavoljo njegove koristi in potrebe, ne pa nasprotno. Da mu je za ljudstvo mari, povedal je jasno dne 12. t. m. ob učiteljski konferenci. To je »nekatere" poparilo to »govorjenje ali »pridiga", kakor so izvolili imenovati govor g. glavarja. In kaj jim je povedal. No! kar se pravo za pravo samo ob sebi razume, da naj so učitelji, ne samo učitelji v šoli, marveč da naj tudi s svojim zunanjim življenjem bodo nekako svetilo ljudem, da njihovo vse ravnanje prešinja čut dolžnosti vzgojiteljev itd. Vidite in ta veter je pihal vsaj v nekatere neugodno, ker so morali si priznati: mea culpa. Da, da! na Belokranjskem, žal, pri učiteljstvu ni vse tako, kakor bi lahko bilo in moralo biti. Ne bomo za sedaj navajali fakt, dasi bi jih lahko. Ali pokazala bo in kaže že zdaj »zgodovina", kako slabo vplivajo nekateri učitelji in, žal tudi učiteljice na ljudstvo in ni povsem neopravičena tožba: kar je več teh šol (in koliko jih je tu pri nas vzrastlo v zadnjem desetletju), toliko slabši so otroci. — Vročina zadnje dni je strašno huda, kakor i tožijo od drugod; pa če je i še mora-lična, samo da ne bi »nekaterim" škodovala na živcih. (Na mariborskem učiteljišču) se je letos 31 pripravnikov oglasilo k maturi. Jeden jo je naredil z odliko, 24 dobro, jeden je odstopil, 5 bode ponavljalo izpit čez dva meseca. (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji). Nameščeni so semeniški duhovniki čč. gg. : Janez Gorišek na Bizeljskem, Al. Kokelj na Vidmu in J. Meško v Starem Trgu. V začasni pokoj gre č. gospod Fr. Brglez, kapelan na Vidmu. (Goriške novice.) V Stračjcah obesil se je gostilničar Jožef Cociancig v kleti. Govori se, da je samomorilec bil močno zadolžen. Drugi trdijo, da je bolehal za neozdravljivo boleznijo. — Vročina je na Goriškem tekoči teden neznosna. Zjutraj ob 7. uri priča toplomer o 22° B. toplote v senci. Popoludne pa o 30° E. Svet gori, a mi se topimo. (Iz Podmelca) dne 27. junija. Blagoslovljenje novega križevega pota v Podmelcu bode v nedeljo 19. avgusta t. 1. Izdelujeta ga Val. Šubic, kipar v Poljanah, in slikar Bradaška v Kranju. Delo bo kaj lično. (Kromberški vodovod). Kakor poroča goriška »Soča", je te dni posebna komisija preiskavala studenec v Krombergu, zaradi katerega se vrši dolgoletna pravda med goriškim mestom in grofom Alfredom Coroninijem. Da se pravda konča, ponudil je grof, naj bi se studenca Perivnik in Jamšek razdelila med goriško mesto in kromberško občino. Grof naredi potem na svoje stroške vodovod do kromber-ške cerkve in odstopi mestu potreben svet za kopanje. (Iz Slivna pri Šempolaji). Cerkev sv. Marije Magdalene v Slivnem dobi za svoj letos preloženi shod nove zvonove. (Iz Nabrežine.) Veleč. g. vikar Jan. Marušič, kateri službuje v Nabrežini že blizu 44 let, bo obhajal 22. ali 23. septembra, če mu Bog d& učakati, svojo „zlato mašo", čestitamo! (Iz Sesijana.) Letos je grajščina Hoheulohe zaprla v Sesljanu (Sistiana) poti do morja, in vpeljala, kar ni bilo še do letos, da mora vsak, kdor se hoče kopati, 5 kr. vplačati. Onih 5 kr. znesek, ni še znano, za kakšen dobrodelni namen se obrne. Samo da bi ne bilo Slovencem v škodo, če se ga obrne za dobrodelne namene (?). Letos kaže tu v Sesljanu tudi dobra letina. (Tatvine.) Iz Devina: Letos so v Devinu tatje že na šestih krajih v hiše vlomili in odnesli blaga za več sto goldinarjev vrednosti. Dvakrat so se ti tatje mudili v hiši g. župana Plesa — enkrat okrali necega hlapca, Zuan-a po imenu. Enkrat klatili so se okoli grada, pa ta večer se zdi, da niso mnogo odnesli. 16 julija so v Seljanu v gradu dekli odnesli nekaj zlatenine, gospodinji pa kina-srebrne žlice in druge stvari. Sinoči 25. t. m. so pa okradli gostilničarja v Stevanu Janeza Kocman-a. Čudno se zdi, da je to mogoče v Devinu, ko imamo krepko žandarmerijsko postajo in še zvonček »Campanella alla gendarmeria". Prihodnjič bodo tatje morda poprej s zvončkom se naznanili pri g. poveljniku. Ve-deremo! (Prvi gasilci.) Začetniki gasilstva so katoliški redovniki. Brizgalnice so izumili cistercijenci iu ka-puciui so bili gasilci še v 17. stoletju. Ako je v Parizu nastal ogenj obrnili so se na kapucine, ki so bili mnogo stoletij na glasu kot neustrašeni in požrtovalni gasilci. Prvo svetno gasilno društvo se je vpeljalo v Parizu še le pod kraljem Ludovikom XIV. (Veselica v postojnski jami.) Dne 15. avgusta bode običajna veselica pri električni razsvetljavi v postojinski jami, podobna veselici o Binkoštih. Ponuja se torej prijateljem kranjskih podzemeljskih krasot lepa prilika jih ogledavati in občudovati. Vstopnina je 1 gld. Otroci so pa prosti. (Velika trta.) Neki posestuik v Gostingu pri Gradcu ima pri hiši trto, na kateri je letos 755 grozdov. (Gluhonemi Anton Črne) iz Ljubljane napravil je due 13. t. m. na tukajšnji prvi mestni šoli izpit z odliko. Izpraševal ga je njegov učitelj Adalbert Lampe iz Zagreba. Navzoči so bili deželne vlade svetnik Gozaui, deželni odbornik dr. Schaffer in drugi dostojanstveniki. (Utonil) je due 25. t. m. v cirkniškem potoku osemletni Dovjak iz Dol. Vasi. (Prošnja.) Častite dame in gospodje, ki se mislijo IX. glavne skupščine v Novem Mestu udeležiti, se najuljudneje prosijo, naj blagoizvolijo to »vodstvu družbe sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani" takoj naznaniti, da more v slučaju zadostnega števila udeležencev pravočasno preskrbeti poseben vlak iz Ljubljane. (Kupčija z živino.) V prvi polovici 1.1. se je na Kranjsko pripeljalo iu izvozilo s Kranjskega 12-688 komadov živine, mej drugim 11.329 drobnice in 1359 velike živine. (Zločin.) Dne 20. julija sta pastirja Janez Novak in Jernej Vidmar z Vel. Ubelskega zgrabila tovariša Antona Premrova z Razdrtega ter mu s silo vzela 5 gld. Oba hudobneža so zaprli. — Dne 22. t. m. je L. Žejen, dimnikar v Šturjah, po noči z nožem sunil v prsa Al. Breceljna ter ga smrtno ranil. Napadnika imajo pod ključem v Vipavi. (Semujl po Slovenskem od 30. jul. do 4 avg.) Na Kranjskem: 30. jul. v Kostanjevici, Lu-kovcu in v Šmartnem pri Litiji; 1. avg. v Dobrncah, Kranju (konjski) in na Vinici; 2. avg. na Dolu in v Dolih, Ribnici. — Na Štajerskem: 30. jul. v Sent Petru, pri sv. Martinu, 31. jul. v Konjicah, Zagorju, Laškem, Marenbergu; 1. av. pri sv. Lenartu, v Prepolju; 4. avg. v Šoštanju. — Na Primorskem: Od 1.—8. avg. v Cresu, 1. v Du-tovljah, 2. v Pazinu. Društva. (Vabilo k občnemu zboru »Pedagogi-škega društva" dne 31. julija t. 1. ob 3. uri popoludne na gostilniškem vrtu g. J. Končan s sledečim sporedom : 1. Poročilo o društvenem delovanju. 2. Pregled računov. 3. Volitev odbora iu delegatov za zavezo. Po zborovanju koncert na vrtu g. Gre-goriča ob 6. uri zvečer pod vodstvom g. učitelja L. Potrebina. Odbor. Telegrami. Pariz, 27. julija. Senat je vsprejel protianarhistiški zakon z 205 proti 34 glasom. Dunaj, 28. julija „Wiener Zeitung" objavlja zakon, s katerim se določbe dosedanjega tiskovnega zakona nekoliko razveljavijo, nekoliko pa premene, nadalje razglas trgovinskega ministerstva ob osnovi lokalnega železniškega urada, razglas finančnega ministerstva o razširjenju prepovedi uvažanja igralnih mark in naposled naredbo skupnega ministerstva o dovolitvi podpore iz državnih sredstev v znesku 400.000 gld. za posamične kraje, katerim preti beda. Krakov, 27. julija. V Krakovem ni nikdo na novo zbolel za kolero, 2 poprej zboleli osebi sta umrli. V krakovskem političnem okraju zbolele so za kolero štiri osebe, dve pa umrli. V političnih okrajih Husiatyn in Borszczow ni nikdo zbolel in nikdo umrl za kolero. V okraju Czortkow je jeden zbolel, v okraju Zaleszczyki jih je šest zbolelo in trije umrli, v okraju Kotz-man sta pa dva zbolela. Debrečin, 27. julija. V čistilnici za žito tukajšnjega parnega mlina je nastal ogenj. Unelo se je tudi skladišče in zgorelo 10.000 meterskih stotov moke. Škode je kacega pol milijona goldinarjev. Požun, 27. julija. Včeraj so bile napale nadvojvodinjo Gabrijelo slabosti srca, ki se pa danes niso ponavljale. Drugače se bolezen ni nič premenila. Po noči je dobro spala, in ima povoljno slast do jedi. Sredeo, 27. julija. V Plovdivu se mudeč ministerski predsednik Stojilov je vsprejel zastopnike sodnih in upravnih olilastev, de-putaoije in korporacije iz vseh delov dežele. Obiskal je konzule in duhovske dostojanstvenike. Pariz, 27. julija. Začela se je obravnava proti Herzu, ker je od Reinacha izsilil večje svote denarja. Če tudi je došlo spričevalo, da je zatoženec bolan, vendar je sodišče sklenilo, v njegovi odsotnosti obravnavati. Fariz, 27. julija. Trarieui^ predložil je senatu poročilo o protianarhističnem zakonu. Floquet pobija predlogo, ki nasprotuje vsem načelom svobode. Fariz, 27. julija. Pri dvoboju mej Descha-nelom in Clemenceau-om bil je prvi ranjen z mečem v lice. Berolin, 27. julija. Da se je namerjal kak napad, še ni dognano. V zverinjaku sta le dva dečka imela pri sebi v steklenicah smodnik. Jednenm se je smodnik vnel in je steklenica razletela ter ga nevarno poškodovala. Kaj sta nameravala s smodnikom, se še ni dognalo, ker poškodovanega dečka še niso mogli zaslišati, drugi je pa ušel. Bremen. 27. julija. Tukaj so došla poročila, da je vojska mej Kitajem in Japanom napovedana. Kodanj, 27. julija. Princ Henrik pruski je semkaj prišel. Kodanj, 27. julija. Švedski kralj Oskar je semkaj prišel. Amsterdam, 27. julija. Člani kongresa za plovbo po rekah so danes semkaj prišli in so bili pozdravljeni v imenu mesta. London, 27. julija. V dolenji zbornici je izjavil parlamentarni tajnik za kolonije Buxton, da je dobil0 dne 26. t. m. poročila od zastopnikov v Pekingu in Tokiu, da se nadaljujejo pogajanja, kako bi se ohranil mir. London, 27. julija. Princezinja Valeška in princezinji Viktorija in Muud odpotujejo v torek v Peterburg k poroki velike kne-ginje Ksenije. London 27. julija. Do 10. ure nista kitajski in japanski poslanik dobila nobenega poročila, da bi se bila začela vojska. London, 27. julija. „Lloydu" došlo poročilo izShangai-a potrjuje novico, da se je začela vojska mej Kitajem in Japanom. London, 28. julija. Došlo je poročilo, da so Japanci vjeli korejskega kralja. Melilla, 27. julija. Mej dvema rodovoma bil je hud boj. 3 osebe so mrtve, 30 pa ranjenih. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (e. iu kr. dvomi založnik) v Curlhu (Zuiieh) razpošilja naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr do gld. 11'65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzoreasto, dainasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico. 9 (1 19—11) Za ,katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Dr. Andrej Čebašek, stolni kanonik v Ljubljani, o priliki bližajoče se svoje zlate maše „v zah\alo večnemu Bogu" vdrugič .... gld. 100-— P o s k 1 e n j e n i p o r a v n a v i , 10 kron.......... „ 5'-- Štefan Jaklič, župnik v Št. Vidu pri Zatičini........ „ 10 — Za lepo zgodbo, 1 krono ... „ —-50 Peter Warthol, župnik v p. v Velikem Gabru........10 — Janez Koruza, duhovni pomočnik pri sv. Jakobu v Trstu, letniuo za 1894 ......... „ 12-— Janez Brence, župnik pri sv. Gregorju, mes^čuino....... 1-— Josip Kramarič, župni upravitelj na Vrhu pri Vinici .... „ 2-— Janez M urnik, trgovec in pos st- nik v Kamniku....... „ 30'— Dr. Henrik Pauker pl. Glan-feld, generalni vikar iu stolni dekan ljubljanski, polovico letnine za leto 1894 ............ 25 — AntonBrodnik, kapelan v Šmar- tinu pri Kranju....... „ 10-— Neimenovan domoljub, zopet „ 5-— France Marinič, župnik v Koj-skem na Goriškem, za drugo polovico leta 1894 ........ 6'— V i n c e n c i j Š t u b e 1 j , vikarij v Gabriji pri Ajdovščini na Goriškem , 51— Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcevl V Ljubljani, dne 28. julija 1894. Josip Šiška, tajnik „izvršujočega odseka". Darovi za ,,katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom : Josip Šiška, knezoškofljski tajnik v Ljubljani. nmmmmmmmmmmmmmmm i Fran Stare, ^ sobni slikar, y v Ljiil>lj»ni, Breg- št. SO |j|§ priporoča se v Izvrševanje vseh v 26217-15 z zagotovilom okusno - modernega dela proti zmerni oeni. Franc Ivan Kwizda, c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik iS^t&pjppi, šim vspehom v rabi ^J^Hr^"* v mnogih dvornih 1 n^rljAj^ V® hlevih, v znameni- ' tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčuje pred in ojačuje po velikih naporih, pri iz-pahnenju, otrpnelosti itd. ter ojafi konja za izredno težko vožnjo in tek. Kwizdov restitucijski fluid c. in kr. priv. voda za umivanje konj. Steklenica velja I gld. 40 kr. V. Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Korneuburg p. Dunaju. Priložnostno nakupovanje glasovirjev. Radi pomanjkanja prostora je nekaj novih in nekaj dobro ohranjenih glasovirjev po c e u i na prodaj in se dajo tudi v najem. Ferd. Dragatin 396 2—2 v Ljubljani. Florijanske ulice 50. Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20-8 Kwizdov restitucijski fluid- Dobiva se v vseh lekarnah in droguerijah. Prste proč! varuje prste pred dotikanjem jedij. — Ustneno varilo, porabljivo za vsak kozarec. Luegloška igra, zanimiva, nova in času primerna. — Umirajoč hudič, jako zabavno v ** družbah za mlado in staro. 399 1—1 Gospodom hribolazcem priporoča hribolaške iu sprehajalne palice. Fr. Stampfel v Ljubljani na Kongresnem, trgu (Tonlialle). 25. julija. Pri Slonu: L. pl. Clar, C. pl. Etlinger, Ornstein, Frieb, Braun z Dunaja. - Brunetti, Bevc iz Novega Mesta. — Revelante. Gomiscig iz Kopra. — Gospa pl. Eder iz Gradca. — Kalister iz Trsta. — dr. Maly iz Brna. — Roine iz Podzemlja. — Rudolf iz Trnovega. — Haufe iz Draždan. — Sabljak iz Zagreba. — Polonio e Reke. Pri M" n <1 i 1 ii i c e zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi Fr. Čuden v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu. Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči. 158 20 Ceniki a podobami so franko na razpolago. V. 1/1894. St. 14.952. C. kr. za mesto del. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da sta se za izvršitev z odlogom ve'eslavuega c. kr. dež. sodišča v Ljubljani z dne 9. junija 1894. št. 5244 dovoljene ja^a*© d^ailb© v konkurzno sklado Jožefa Tribuč-a iz Gline spadajočih zemljišč vlož. št. 240 in 174 katast. občiue Vič določila dva naroka, prvi ua 22. avgusta 1894 drugi na 20. septembra 1894 vsakokrat od 11. do 12. ure dopoldne pri tem sodišču s pristavkom, da se hodo zemljišča pri prvem naroku le za ali nad cenilno vrednost po 13.691 gld. 70 i>r.. oziroma 367 gld. 36 kr., pri drugem pa tudi pod njo prodajala. Dražbene pieoje, cenilni zapisnik in izpisek iz zemljiških knjig moči je vpogledati v uavaduih uradnih urah pri tem sodišču. Omenja se, da spada k prvoimenovanemu zemljišču hiši št. 36 na Gtincah, katera stoji ob veliki cesti in je pripravna za trgovino z mešanim blagom in za gostiluico. K hiši spada veliio gospodarsko poslipie in vrt. Vsa pjslopia so v najboljšem stavbenem stanu. C. kr. za mesto deleg. okrajno sodišče v Ljubljani, dne 9. julija 1894. 378 3—3 v Ljubljani, Gospodske ulice hiš. št. 4, v I. nadstropju. V LJubljani, dne 28. julija 1894. I podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobarsko in pozlatar sko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja. Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—23 ^JkZ j«; z*2 5 M DR ROMAN JACOBI zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira in trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako astno bolezen. _ _ Ordlntra od 9. do 12. ure dopoldne lil od 2. do 5. ure popoldne. — 1®] Praznlkili od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od ^ 9. do 10. ure dopoldne. 78 fl3) g.........................................................................................................................n............................i.......imunim.....................................u ■I........ priporoča svoja na mejnarodni razstavi živil na Dunaji leta 1894. IIIIIIIIIIIIIIIIITTnTTTTmil z zlato svetinjo itiinnnniiminmimiifi! odlikovana, priznano izborna in najbolje vležana pP" piva. Vselej v zalogi so: 361 (6-6) vležana, marena lit izvozna piva, pivo v steklenic ali. Postrežba solidna., točna in zanesljiva. ^iiiiiiihiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiM bbbbb&BS liliJImiiiinumiuniniiiuiiiiiiiHiinn.....iiiiiiiihiiidiiiiiihiiih iiiiiiiiii llitlinillll^tllliJIllilJJjllllllllltlllllllJIllllLtilllllllltllMllItllLlliillMIMtlLIllILllLIiLllMIllllIlLILlinLniniliJMIIIinillilllMlMLM ITrmllllRa-^^,^ ........................umu i lin i ii um m 11 iu i mi i m 11 n 11 n nnrrm-rrrrrm siiniiMriiiiiiiiiiiiiiiiiiidimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ......mmg \ m m El. li iSUN KOV IC trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila Razglas. Na javni zmaojševalni dražbi se bode oddalo popravljanje Sole v Lescah na lici mesta dne 16. avgusta t. L ob 10. uri dopoldne. Vzkliene cene so : zidarsko delo .... 1047 gld. 83 kr. kamnoseško delo .... 41 „ 64 „ tesarsko delo..... 425 B 37 „ mizarsko delo.....193 „ 10 ključaničarsko delo . . . 203 „ 11 „ barvarsko delo .... 47 „ (58 „ steklarsko delo .... 61 „ 60 „ lončarsko del«.....48 „ — „ šolska oprava.....134 „ 70 „ Dela se bodo oddala posamezna ali pa skupaj. Zahteva se 10°/o varščine. Natančneja pojasnila v šoli v Lesc »h. 388 3-2 Kraj ni šolski svet v Lescah. Zahtevajte edino le ker je najhitreje in mijgotoveje moreče sredstvo za vničevanje vsakovrstnih mrčesov. Kaj bi moglo jasneje govoriti za nedosežno moč in dobroto, kakor njega ogromna razširjenost, ker se j.ZACHEfflilN-a" proda vsaj dvanajstkrat toliko, kakor vsacega druzega sredstva. Zahtevajte vselej le zapečateno steklenieo in le tako z imenom „ZACIIERL". Vse drugo je ničvredno posnemanje. tfStF~ Steklenice veljajo: 15, 30,50 kr., 1 gld., 2 gld., razprševalec ..ZAOHER-LIN-a" 30 kr. 170 (12—8) a Pristni „ZACHERLIN" prodajajo v Ljubljani: Krisper Anton Luckmann Ivan, Klauer J., Jeglič & Lesko-vic, Lassnik Peter, Perdan Ivan, Wencel H. L., Terdina Josip, Dobi se tudi v Fabian Ivan, Karinger Karol, Kastner Mihael, Kordin Josip, Lavrič M., Lenček Alojzij, Planinšek Karol, Schiffer Viktor, Suppan M. E., vseh večjih krajih Scbussnig & We- ber, Spoljarič J., Jebačin Ivan, Lekarna Trnko-czy, Ječminek Anton, Heitz Jernej, Scharabon A. na Kranjskem. Obrtniki in trgovci, 3752.4 člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani, priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: Bonear France plosktu' v Ljubljani, Rimska cesta. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega H" galanterijskega blaga. Boueon Andrej atolar v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejših stolov natančno in trajno iz najboljše tvarine izdelanih. Čamernik Ignacij knniiiowek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Jager Janez IMOMtll* v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu. Kovač France 6ovljiir v Ljubljani, Sv. Petra cesta. KregarIvan pastir iu k rebra r v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in eerkv. predstojnistvu na izvrstno urejeno delalnlco, v kateri izdoljojo vsakovrstno cerkveno posodo in orodje i/, najzanesljivejšo kovine, zlata in srebra po najnižji oenl. Sever Primož ml/.ar za hišno opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22. Schmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu. Šega Jakob J er m en ur v Ljubljani, Poljanska cesta. Šerik Ivan lcroju i v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Škrabec M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Kozak Josip niesai' v Ljubljani, Semeniško poslopje. Černe Jožef iii-jn- v Ljubljani. Sv Petra cesta 2. Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjem i zelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje. Dolenec Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voščene sveče voščene zvitke in mid. Zaloga pristnega brinja ln brinjevoa, Vse po najnižji oeni. Dolstal Karol tapetnlk v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 31. Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo. Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Mihelič M. ščetar in zaloga krtač v Ljubljani Florjanske ulice štv. 40. Šelenburgove ulioe. Ozelj Gabrijel tapetnil: v Ljubljani, Tržaškii cesta. Paušner Frane krojne v Ljubljani, Dijaške ulice. Šturm Frane krojač v Ljubljani, na Bregu štev. 14. Tome France pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice Fajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Križevniški trg, filijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe po prav nizki ceni. Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Friincovo nabrežje 23. Plehan Valentin izdelovatelj voščenih svci in lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta. Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, zaloga ključev iz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd. Zadnikar Henrik pastir in srebrur v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo cerkveno posodo in orodje po najnižji oeni. Popravi in prenovi stare predmete. o dje Velkavrh Fr. jermenar v Ljubljuul, Sv. Petra cesta. Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice. Brata Eberl slikarja napisov, stavbinska ln pohištvena pleskarja. tovarna za oljnate barve, lak in pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem mu-zoji nltudolftnum11. Fajdiga Filip mizftr v Ljubljani, Slonove ulice. Petrič Fr. trgovina z maiiufakturnim blagom v Ljubljani, Špitalske ulice. Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča ar štirikrat 11 a »lan sveže, ukusno, zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko peolvo. Pauer Friderik p e k a r v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 50. Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice. Perko Franc sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice. Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih H o h a 1 k pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnlkov perila patentovanlh mlinov za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo ild. je pri (52-15) Avgustu Kolb, tovarna strojev D a naj, II., PaMettistrassc 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. Bm~ Ilustrovani cenilci zastonj in franko. ~MI 4 Pod Trančo ¥ «11111.Gledal, ulice J štev. 1 itev.6 rj ----v L j ubljani - priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu a; v mestih in na deželi Izbbrno svojo zalogo 239 I t-' U ^ po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah j? % * x i a « * « r* F. P.Vidic&Co. v Ljubljani *e 25-13 priporočajo po najnižji ceni: Jffiosaik (chamotni) tlah za cerkve. Pripozualna spričevala od že napravljenih tlakanj so na razpolago. Lončene PeCi vsake barve. Zarezane strešnike, rnaj^e_ nejše kritje. Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine LSS: Nasade za dimnike. Drainage ceviza s---e-nje močvirnih zemljišč. uruu.u.o.it.u.uo.a.o Svetovni pilit, y mi mm sjjajio mki KSargovo priznano neobhodno zobno čistilo ALODONT (zdravstveno preskusen.) Jako praktičen na potovanjih. — Aromatično osvežujoč. — Dobi se povsod. Daje dobro prebavljanje najvažnejše, ako hočemo ostati zdravi in se dobro počutiti, je znano slednjemu, ali malo kdo pomisli, da je zato neobhodno treba dobrih, zdravih zob. Star pregovor pravi: >Dobro prežvečeno, je na pol prebavljeno«, in ta pregovor se ne more dovoljkrat ponavljati. Dvorni zobni zdravnik, cesarski svžtnik E. M. Thomas na Dunaju, prot. dr. Koch, in druge znanstvene autoritete, naposled dr. W D Miller profesor na zobozdravstvenem zavodu berolinskega vseučilišča v svojem delu »Mikroorganismen der Mundhohle«, Leipzig, 1892, so spričevalno dokazali, da se neprestano m v neverjetni množini delajo škodljive snovi v vlažnotopli ustni votlini in se torej od tega nastajajočim večkrat jako nevarnim boleznim moremo resno izogniti samo, če redno in vestno čistimo usta. Tesna zveza mei fitltovlla Spridenim f'elodcem se Je z novejšimi preiskavami zanesljivo Voda sama pa vendar ne odstrani teh strupenih snovij. To se doseže samo, če se rabi najbolje zjutraj in zvečer kako varovalno skrbno pripravljeno m preskušeno zobno čistilo, za kakeršno se »Sargov Kalodont. občno priznava ki se vedno bolj rabi danes ga rabijo že milijoni, kar pač dokazuje, kaže vred^ nosti je to sredstvo. Rousseau je rekel: »Ženska z lepimi zobmi ni nikoli grda« ue skrbimo za zobe, se ne ohrani le lepota smehljajočih ust, temveč zagotovimo si, da ostanemo zdravi m se dobro počutimo do visoke starosti. Potrdila povedanega, priznanja in naročilna pisma iz najvišjih kroeov so pndejana na vsakemu kosu. 6 «ar Svari se pred po zavitku podobnimi, varljivimi nič vrednimi ponaredbami. 635 (10-9) Zaloga in zavod za izvršite? civilnih in duhovniških ollok za procastito „pri rudečem križu" Viljema N karti a IV., inialtergasse I, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28 priporoča za pomlad in poletje 1894: Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike kot: Havelock, vrhne suknje , duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: blrete, kolarj e, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice. Faramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. aRar Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno. 623 52—32 Mr"nrs 6//Jaj. Dunajska 1> o r z a. Dne 28. julija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4 ...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci zalOOm.nem. drž. ve 20 mark..... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini 98 gld. 45 kr. 98 . 45 122 „ 35 97 „ 80 121 „ 60 96 „ — 1015 „ — 362 „ 10 124 „ 60 61 „ 10 12 „ 22 9 „ 91' »n 44 „ 35 6 „ 88 n Dn6 27. julija. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% ... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo . ... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 £ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . n * južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4% 149 gld. - kr. 156 „ 75 „ 197 96 143 127 107 67 98 220 154 128 98 25 40 50 40 40 70 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajslčih lokal, železnic delniška družba . Monlanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100 196 gld. 75 kr. 140 „ - „ 18 „ - „ 23 69 70 47 24 159 3150 496 109 74 83 165 133 50 50 50 60 40 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E II C IT R" Nollzeili it. 10 Dunaj, Mariahilftrstrasse 74 B. *ar Pojasnila vvsel) gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.