.. ^ « .......h................. — Soteski, med Bohinjsko Belo in Bohinjsko Bistrico, se je pripetila včeraj dopoldne ena najhujših železniških nesreč na Gorenjskem — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 6 JeiSS<£iteJ!i! obi- konference SZDL in Trw*' Kr?ni- Radovljica, Sk. Loka Krani ri Izdaja CP Gorenjski tisk ~ nJH„^ avm. "tednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sreda, 23. 1. 1974 Cena 70 par List izhaja od oktobra 19**7 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASIL o SOCIALISTIČNE zveze delovnega ljudstva za g o r e n j s k o [Huda železniška nesreča Med železniškima postajama »ohmjska Bela in Bohinjska mstrica, v Soteski, kraj imenujejo domačini Pod koritom, se je Pripetila včeraj okrog pol deve-dopoldne huda železniška nesreča, najtežja, kar se jih je v zadnjih letih pripetilo na Gorenjskem. Z blejske strani je pripekala motorna kompozicija z ovema novima fiatovima vago- noma, označena z M 976. Na izredni vožnji je bila, zato v njej ni bilo potnikov. Le strojevodja ter njegov pomočnik sta samevala za krmilom. S primorske strani, natančneje iz Bohinjske Bistrice, pa je vozil motorni vlak M 913. Okrog 50 potnikov je bilo v njem. Kompoziciji bi se morali srečati na Bohinjski Beli. Vendar do normalnega srečanja ni prišlo. Po podatkih, ki še niso uradno potrjeni, je prazen vlak na Bohinjski Beli prevozil signal in nadaljeval proti Bohinjski Bistrici. V Soteski sta strojevodja in pomočnik v megli zagledala nasproti prihajajoči vlak. Zavrla sta, zapustila kabino in se pognala iz vagona. V naslednjem hipu je njuna kompozicija treščila v vlak, ki je V Sola za naprej raa'J®vj»a razprava o predlogu za rešitev proble- kranisk Fk • v.zg°jnoizobraževa,nih zavodov v osnovcu ®bčini v okviru programa gradnje dobrih J in vrtcev je končana. Trajala je likali .. , ni in v zadnjem delu doživela to-kot eled*2 -n zavzetost tako glede udeležbe občini mi\enj kot še nobena javna razprava v lahko i ZE -Z. j* Kakšen bo rezultat, trenutno iih i*. !? Ug,?amo- Mnenj, predlogov, vprašanj, ki ceifinSo • a P°v8od na terenu spremljala pre-DrovnU Prizadetost, ponekod ozko gledanje in mpv»S no8t ter nezadovoljstvo, drugje razu-matUr« .r®aln°st in širše gledanje na proble-skunfiA- m ,bll° mal°- Zdaj je na vrsti občinska uP»cina, ki bo morala reči zadnjo besedo. uj > ' orprfv Je spremljal javne razprave na terenu, tprn T11?11® Prizadetem območju in pozna neka-m.»»« j fia delovnih organizacij, bi lahko Dolol • , je občinska skupščina ta hip v Hoiozaju ko bo morala najti šivanko v kupu se-' ia sivanka pa pomeni sklep, ki bo odsev ftiH%raz.prave in ki bo skušal tudi nekaj razre-* da Predlog Koordinacijskega odbora za gradnjo osnovnih šol in vrtcev in Iniciativnega ";D?r? za gradnjo srednjih šol v javni razpravi na dobršnem delu terena in tudi v nekaterih delovnih organizacijah ni v celoti dobil podpore, je KOtovo. Kaže, da bi bil še najbolj realen odsev razprave v rešitvi, da bi začasno le del osnovne »oie Simona Jenka dobil v uporabo Ekonomsko-»aministrativni šolski center, s tem da se vse orugo predvsem glede šolskih okolišev, predvidenega predšolskega varstva, podaljšanega oivanja m pouka ne bi smelo spremeniti. Uni?a?®8 nekateri menijo, da ta razprava ni bila Drl£V1Ie?a;da je Prišla Prehitro in da je bil rok danri? Med njimi 80 tudi» ki menijo, da v senom Zftvzetih pripravah na volitve in druge ohdni?1 c akciJe tudi časovno ni sodila v to raTm. te strani je slišati pripombe, da ima Drih 5Va ne glede na dokončno rešitev lahko v nem vf n®Prijetne posledice tudi na politič-trditvP°dročju. Po drugi strani pa smo priča kak« ln utemeljitvam, da je bila razprava še zadet f udoŠla' dokazala da je zavzetost in pri-žbeniK ob^anov za reševanje pomembnih dru-cilje Problemov in v praksi potrdila začrtane >n ohvf ° vlogi in pomenu delovnega človeka le&A ®?a v skupnosti. Zdaj je treba napraviti « epilog, ki bo odsev javne besede. naci° trnim° se k nekaterim mnenjem. Koordi-vrte a odbora za gradnjo osnovnih šol in vzffo'V problem srednjega šolstva in nekaterih ski ^.no?zobraževalnih zavodov po organizacij-tem prav nič ne tiče. Ob problemu, ki je na Prin P°dročju nastal v občini, pa njegova hvairaV\Venost za P°moč nedvomno zasluži po-v oh*- Prašajmo se, kdo bi prvi doživel kritiko orp-Ski skupnosti (na terenu in v delovnih ni8trracij'ah)' če bi denimo v Ekonomsko-admi-dije p1Vnem š°iskem centru res prišlo do trage-bi " J .v gotovo tudi Koordinacijski odbor, če edanje prošnje za rešitev neprizadeto odklo- je bilo mnenja v razpravi, da problem nani Gga š.olstva v občini ni nastal šele zdaj in in . 'Kovanja, češ da se je za to vedelo že lep čas V a Je v zadnjem trenutku na račun referendu- ma oziroma najmlajših prišlo do predloga za rešitev problema. Treba je priznati, da je problem res že star več let in da rešitev le-tega res ne sodi samo v pristojnost občinske skupnosti. Za rešitev so poleg republike pristojne tudi druge gorenjske občine. Upravičeno se postavlja vprašanje, kaj je bilo na tem področju storjenega in ali morda ni bilo premalo. Nekaj je res, da pobud iz kranjske občine ni manjkalo, toda žal nanje ni bilo odmeva. Ostro ta hip zveni pripomba, da je bila kranjska občina prva, ki je začela reševati problem osnovnega šolstva s samoprispevkom, da je sodelovala pri investiranju nekaterih objektov, ki sodijo v pristojnost drugih in zato ne more biti spet prva pri reševanju in dajanju zgledov na račun najmlajših v srednjem šolstvu. Vendar je pripomba v marsičem upravičena in zveni kot opozorilo tistim, ki vidijo le do praga občine kakor tudi tistim v širšem merilu, da se končno že enkrat nehajo samo pogovarjati o možnih rešitvah, marveč da se tudi dogovorijo. Boleče in razmisleka vredne so številke, koliko bo letos kranjsko občinsko skupnost veljalo osnovno šolstvo. Kar dve milijardi starih dinarjev več kot lani bo potrebno za zagotovitev dejavnosti. Toda nesmiselno je navajati te številke v opravičilo nastalemu položaju v srednjem šolstvu in hkrati tarnati o težavah, ko je bilo s tem treba računati takrat, ko se je o programu predlagalo in odločalo. Vsakdo, ki kupi žlico in krožnik, ve, da bo moral kupiti tudi prašek za pomivanje, ko bo pojedel svoj redni obrok. Bili smo priča ozkemu gledanju. Nekdo je rekel: »Če bi vaši otroci zdaj hodili v Ekonomsko šolo, bi se prav gotovo večina zavzemala za rešitev problema te šole. Tako pa večina hodi v osnovno šolo in otroci so majhni, potrebni varstva. Vendar ni prav, da smo tako neobjektivni. Problem moramo gledati širše.« Poštena in realna ugotovitev. Toda opravičljiva bi bila lahko pripomba tudi tistega, ki je rekel, da je družbeno aktivnih le 4 odstotke žensk, ker ostala večina žena nima možnosti za družbeno delovanje, ker se morajo pač posvečati vzgoji in varstvu najmlajših. Zato da je takšna pobuda zrasla med tistimi, ki se ne srečujejo več s temi problemi, ki imajo velike otroke ali že preskrbljene, ali pa jih sploh nimajo. Je takšno gledanje res tako ozko? Je nekaj ozkega v tem stališču, vendar je še kako razumljivo, saj sleherni izmed nas želi pri reševanju splošnih družbenih problemov najprej rešiti tudi svoje, osebne. Zato nikar enostransko obsojati takšnih razpravljavcev. Bila je javna, demokratična razprava, v kateri je večina (razen tistih, ki je zgolj iz oportunizma bila proti in skušala nesramno prilivati olja na ogenj) pošteno zagovarjala svoj prav. Zdaj, ko smo tik pred končno odločitvijo in je treba le še zbrati različna mnenja v enoten predlog, je prav, da napravimo tudi širšo oceno. Vprašajmo se, kaj smo dosegli. Se rezultati razprave razlikujejo od pričakovanj in želja? Ce se, zakaj? Ocenimo, ali sta bila čas in organizacija razprav pravilno zamišljena. Smo računali na nekatere neprijetne posledice in bili pripravljeni nanje, če bi prišlo do njih? Skratka, ocenimo dobre in slabe strani razprave. Takšna ocena naj bi bila potem šola za podobne razprave v prihodnje. A. Zalar ________J Vagona sta se zagozdila drug v drugega. Vsak je bil krajši skoraj za polovico. Med potniki, ki so bili v prednjem delu vagona, so ostali le redki nepoškodovani. Reševalci, čeprav opremljeni z raznovrstnimi pripomočki, so se * tcfmtn nrchiin/i do niih. — Foto: F. Perdan prihajal s Primorske. Potnike v tem vlaku je sunek s sedeži vred pometal po vagonih. Tiste, ki pa so sedeli v prednjem vagonu, je objela smrtonosna pločevina! Vagona sta se skoraj do polovice zarila drug v drugega! Prizor je bil grozovit. Okrvavljeni potniki in reševalci, kriki, obrazi groze! Kdor je ta trenutek pripeljal mimo, je pomagal. Prišli so delavci blejskih in bohinjskih podjetij, gasilci z Bleda, iz Bohinja in z Jesenic, železničarji itd. Varilni aparati so rezali pločevino in omogočali potnikom izhod na piano, proč od smrti, ki jim je zrla v oči. Na tovornjake so pripenjali verige in z njimi trgali pločevino. Vendar sta vagona, ki sta trčila, tako zagozdena, da jih bo lahko razdvojil le posebni stroj, ki bo prišel iz Ljubljane. Reševalci ob pol enih, ko smo zapuščali prizorišče nesreče, niso odnehali. Hočejo dognati, če ostanki vagonov še skrivajo truplo mamice iz Koprivnika. Njeno hčerko so namreč pripeljali v jeseniško bolnico, kjer je dekle začelo spraševati za mamo. Dejala je, da sta bili skupaj v vlaku. Nadaljevanje na 8. str. Program Krvavca izpolnjen Včeraj opoldne so na Krvavcu odprli še preostale žičnice iz programa prve faze izgradnje tega smučarskega središča. Krvavec ima zdaj še naslednje nove žičnice: dvo-sedežnico Gospinca-vrh Krvavca z višinsko razliko 373 metrov in z zmogljivostjo 900 oseb na uro, vlečnico Njivice z višinsko razliko 242 metrov in Lužo z višinsko razliko 54 metrov (zmogljivost obeh vlečnic znaša 900 oseb na uro) in vlečnico Podgradišče z višinsko razliko 26 metrov in 560 oseb na uro. Nove žičnice na Krvavcu je odprl predsednik kranjske občinske skupščine Franc Šifkovič. A. Ž. ———^ T^fti ■■ -r- -trnriiir iirn * m m 11 ■ 11 n «txhot«t minili—n irmur t <• .-.-•...: mu*.' i umi min —n i imi 1.1. mh0> Kršenje pravic Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov slovenske skupščine je razpravljala o razvoju odnosov s sosednjimi državami in o dogodkih v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo v zamejstvu. Ugotovili so, da je prepoved pouka slovenščine v občini Brdo izzvala ogorčenje slovenske in jugoslovanske javnosti. Ocenili so, da to pomeni grobo kršenje narodnostnih in človekovih pravic in da se v tem kaže nacionalna nestrpnost do slovenskega jezika. Dražji papir? Časopisne hiše so se spet znašle v težavnem položaju. V novem letu so jih proizvajalci rotacijskega papirja obvestili, da zaradi velikega skoka cen surovin ne morejo več dobavljati papirja po 3,40 dinarja za kilogram. To je cena, za katero so se sporazumeli lani junija. Po novem bi bilo treba za kilogram rotacijskega papirja odšteti 4,60 dinarja ali 35 odstotkov več. Predstavniki slovenskih časopisnih hiš menijo, da je zanje tolikšna podražitev nesprejemljiva. Zato predlagajo, da je treba čimprej skleniti družbeni dogovor o cenah časnikov, papirja in poštnih storitev. Mladinske delovne akcije Letos bodo v Srbiji organizirali štiri mladinske delovne akcije. Razen tega bo v Srbiji tudi več manjših lokalnih delovnih akcij, za katere mladi kažejo veliko zanimanje. Električno omrežje V skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva se je zvedelo, da je bila sklenjena pogodba z ameriško firmo Copperweld o dobavi dela opreme za 400-kilovoltno dalj-novodno omrežje pri nas. Žico v vrednosti 5,6 milijona dolarjev bodo začeli dobavljati že v letošnjem prvem četrtletju. Večji izvoz Lani smo zabeležili rekorden izvoz v ZDA. Izvozili smo za 232,5 milijona dolarjev, predlanskim pa le za 150 milijonov dolarjev. Uvoz iz ZDA je lani znašal 187 milijonov dolarjev in je bil za 6 odstotkov manjši kot leta 1972. Podaljšan rok Zakon o davkih občanov določa, da rok za vložitev davčnih napovedi določi občinska skupščina. Rok ne sme biti daljši kot 31. januar, če ni z zakonom drugače določeno. Ker slovenska skupščina še ni sprejela zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, bo republiški izvršni svet predlagal skupščini, da se rok za vložitev napovedi za odmero davkov podaljša do 15. marca. i Denar za nerazvite V zvezni sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko ne dovolj razvitih republik in pokrajin se je v minulih treh letih nateklo prek 11 milijard dinarjev, kar je 95 odstotkov predvidene vsote. Iz teh sredstev bo šlo 34 odstotkov v Bosno in Hercegovino, 12 v Črno goro, 24 v Makedonijo in 30 odstotkov na Kosovo. SZDLJ o ustavi Danes bo predsedstvo zvezne konference socialistične zveze v Beogradu obravnavalo predlog zvezne ustave. Na seji bodo razpravljali tudi o aktualnih vprašanjih kadrovske politike. Praznik letalcev Na letališču Zemunik pri Zadru je bila v soboto osrednja proslava ob 30-letnici obstoja in uspešnega delovanja letalske akademije JLA. Na proslavi je komandant vojnega letalstva in protiletalske obrambe Enver Cemalovič izročil načelniku akademije polkovniku Jordanu Faganelu red ljudske armade z lovorovim vencem. V_/ Sreda, 23• januarja 1974 Temeljna vsebinska zasnova časopisa Glas V skladu z določili zakona o javnem obveščanju objavljamo temeljno vsebinsko zasnovo časopisa Glas, ki bo sestavni del akta o ureditvi odnosov med ustanovitelji in časopisom in jo s tem dajemo v javno razpravo. Pripombe na to zasnovo lahko pošlje vsak bralec, organizacija ali organ neposredno uredništvu Glasa ali pa ustanoviteljem — občinskim konferencam SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič do 10. februarja. Glas je politično-informativni poltednik, glasilo občinskih konferenc SZDL Jesenice, Kranj, Ra- • dovljica, Škofja Loka in Tržič — ustanoviteljic časopisa. Temeljna vsebinska zasnova in hkrati temeljna izhodišča uredniške politike Glasa izhajajo iz ustavnih načel nade samoupravne socialistične družbe, iz programa in drugih dokumentov Zveze komunistov in Socialistične zveze, iz temeljnih načel zakona o javnem obveščanju in iz kodeksa novinarske etike. Glas spremlja aktualno politično, gospodarsko, kulturno in splošno družbeno dogajanje na Gorenjskem ter deloma v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru, o tem informira svoje bralce in to dogajanje tudi v okviru možnosti poglobljeno obravnava. Cilj uredniške politike, ki ga pri tem zasleduje, je kontinuirano sooblikovanje samoupravne socialistične zavesti občanov — bralcev Glasa. Glas si prizadeva prisluhniti in ustreči željam in potrebam delovnih ljudi v združenem delu, krajev- nih in samoupravnih interesnih skupnostih ter njihovim družbenopolitičnim organizacijam in organom. Glas je javna tribuna, dostopna slehernemu občanu, delo uredništva in celotnega kolektiva Glasa pa je javno. Glas si prizadeva javne zadeve obravnavati objektivno, konkretno, kritično in poljudno, za bralce privlačno, hkrati pa družbeno angažirano. Poleg infor-mativno-politične in kulturne vsebine ima Glas v svoji vsebinski zasnovi tudi poljudno-znan-stveni in zabavni del. Pri tem uredništvo skrbi za primeren strukturni odnos med informativnim, družbenopolitično angažiranim in zabavno poljudnim delom. Kot posebno področje obravnava Glas tudi gradivo ekonomskopropagandne vsebine po naročilu delovnih organizacij in drugih pravnih in fizičnih oseb. Pri tem uredništvo spoštuje načela poslovne etike in zdravih poslovnih običajev v okviru svoje vsebinske zasnove in veljavne zakonodaje. Pohiteti z evidentiranjem V petek je bila * Kranju razširjena seja medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, na kateri so razpravljali o izhodiščih za politično in organizacijsko dejavnost socialistične zveze in sindikatov ter drugih družbenih organizacij pri izvedbi volitev, o kadrovskih pripravah na volitve in o strukturi občinskih skupščin. Ugotovili so, da je bilo do nedavnega na Gorenjskem evidentiranih 3187 možnih kandidatov za člane delegacij. Več možnih kandidatov so v večini občin evidentirali v krajevnih skupnostih in manj v delovnih organizacijah. Sklenili so, da je treba v prihodnjih dneh z evidentiranjem pohiteti; predvsem v škofjeloški in tržiški občini, kjer so glede na potrebno število evidentiranih doslej zbrali najmanj predlogov. Druga ugotovitev je bila, da je v večini občin evidentiranih tudi premalo žensk in mladine. Pri slednji so menili, da je treba med mlade prištevati stare do 30 let. Poglejmo nekaj podatkov o doslej evidentiranih možnih kandidatih.'V jeseniški občini je bilo skupaj evidentiranih 511 kandidatov (22,7 odstotka žensk in 12,3 odstotka mladih), v kranjski 1575 kandidatov (25,6 odstotka žensk in 22,7 odstotka mladih), v radovljiški 697 (20,7 odstotka žensk in 15,9 odstotka mladih), v škofjeloški 262 (22,1 odstotka Uspela proslava na Bledu Kot je bilo pričakovati, je proslava ob 50-letnici smrti V. I. Lenina, ki jo je priredila občinska konferenca ZK Radovljica v soboto, 19. januarja, zvečer v festivalni dvorani na Bledu, odlično uspela. V prepolni dvorani občanov iz vse občine, pripadnikov JLA je bilo tudi nekaj tujih turistov, med njimi skupina rudarjev iz Donbasa v Sovjetski zvezi. Slavnostni govor o življenju in delu velikega revolucionarja in utemeljitelja socializma Lenina je imel narodni heroj Anton Dežman-Tonček. Sekretar občinskega komiteja ZK Jože Bohinc je na prireditvi objavil sklep o svečanem sprejemu 32 mladih v članstvo Zveze komunistov. Ob tej priložnosti jim je podelil članske knjižice in spominsko knjižno darilo. V bogatem kulturnem programu so nastopili združeni pevski zbori iz Krope, Podnarta, Radovljice in Zasipa, 30-članska recitatorska skupina učencev višjih razredov osnovne šole A. T. Linhart iz Radovljice ter solisti in orkester glasbene šole Radovljica. Proslave so bile tudi v vseh osnovnih in strokovnih šolah, ter v nekaterih partijskih organizacijah. JR žensk in 24,4 odstotka mladih) in v tržiški občini 142 evidentiranih (13,3 odstotka žensk in 8,4 odstotka mladih). V razpravi je sodeloval tudi član predsedstva republiške skupščine Zdravko Krvina, ki je pojasnil nekatere značilnosti bodoče strukture občinskih skupščin. Povedal je, da je zdaj že jasno, da bodo občinske skupščine imele po tri zbore: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Menil je, da bi v zboru krajevnih skupnosti morala imeti vsaka krajevna skupnost v občini vsaj eno delegatsko mesto. Novost v občinah pa naj bi bil izvršni svet, ki bi bil sestavljen podobno kot republiški izvršni svet. Razen tega je omenil, da je pravkar v razpravi tudi predlog, ali naj bi vsaka občinska skupščina imela tudi predsedstvo ali ne. A. 2. Jutri začetek predavanj V okviru obrambne vzgoje se začne nov ciklus predavanj, in sicer DOGODKI NA BLIŽNJEM VZHODU Z VIDIKA NAŠIH OBRAMBNIH PRIPRAV (Vojno-politični položaj na Bližnjem vzhodu, odnos Jugoslavije do aktualnih mednarodnih političnih, vojaških ter gospodarskih vprašanj in naše naloge na področju splošnega ljudskega odpora.) Predavatelje je pripravila Delavska univerza. Organizacijo v krajevnih skupnostih izvedejo odbori SLO, in sicer: 24. jan. ob 19. uri Spodnji Brnik, 24. januarja ob 19. uri Goriče, 25. januarja ob 19. uri Zalog, 25. jan. ob 19. uci Zgornji Brnik, 26. januarja ob 19. uri Trboje, 27. januarja ob 9. uri Voglje, 28. januarja ob 19.30 Golnik, 29. januarja ob 19. uri na Beli, 30. januarja ob 18. uri Prebačevo, 30. januarja ob 18. uri Poženik. Dijaški dom v Kranju razpisuje prosto delovno mesto vzgojitelja za določen čas Pogoj: višja izobrazba peda-: goške smeri. Nudimo sobo in prehrano v domu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. jHHHHHHHIHHHHHB Na zadnji seji komisije za delo mla-^H dinskih aktivov v krajevnih skup-vHMHNHBflHHHHHHHHH nostih, ki deluje pri občinski organizaciji ZM, so ocenili dejavnost aktivov na terenu v preteklem letu. Med najbolj prizadevnimi so bilj v krajevnih skupnostih: Javornik—Koroška Bela, Blejska Dobrava in Rateče. Člani komisije so si kot prvo nalogo v letošnjem letu zadali, da ustanovijo mladinske aktive v vseh tistih krajevnih skupnostih, kjer sedaj ne obstajajo oziroma slabo delujejo. V okviru reorganizacije zveze mladine pa so ob koncu seje razpravljali o pripravah na ustanovno sejo konference mladih iz krajevnih skupnosti, ki bo v drugi polovici februarja. J- Rabič ..■VHHHHnHM V ponedeljek popoldne so se v Kra-■iVTljTF^^^^^^HH na posvetu zbrali predstavniki ■■■■■■■MflllHHHHIHI gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze, občinskih sindikalnih svetov, zveze kulturno-prosvetnih organizacij in drugi. Razpravljali so o samoupravnem organiziranju v kulturi in o kulturni akciji. Jutri popoldne bo seja občinske skupščine. Odborniki bodo razpravljali o izhodiščih za družbeni načrt občine za letos. Na dnevnem redu pa je med drugim tudi predlog za podelitev Prešernove nagrade za leto 1973. V soboto dopoldne bo v Kranju skupna razširjena seja občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta. Najprej bodo ocenili gospodarske in politične razmere v občini, potem pa razpravljali o pripravah na volitve; ocenili bodo potek evidentiranja, sprejeli volilni pravilnik, merila kadrovske politike in okvirni program predkandidacijskega in kandidacijskega postopka. A. 2. flffVHfVflIVJSBPIHHHB ^ sredo, 23. januarja, bosta zasedali W1 ffflflltffliag^^^B dve komisiji pri občinski konferenci ■■■■■■■■■KMtfMHflHHHiiH SZDL Radovljica. Najprej se bo sestala komisija za proslave in prireditve, ki bo pregledala predloge ZKPO, delavske univerze in osnovnih šol za letošnjo jubilejno Prešernovo proslavo ob 125-letnici pesnikove smrti in 30-letnici zbora kulturnih delavcev v Semiču. Osrednja slavnostna prireditev bo v soboto, 9. februarja, v festivalni dvorani na Bledu. Poleg domačih izvajalcev kulturnega programa bodo nastopili tudi gostje iz Koroške in beneške Slovenije. Proslave bodo organizirale KO SZDL in kulturna^društva tudi v drugih krajih občine in pa v vseh šolah. Komisija za odnose z zamejskimi Slovenci bo ocenila lanskoletno sodelovanje in problematiko zamejskih Slovencev ter sprejela letošnji program, ki ga bo dala v potrditev občinski konferenci SZDL. V okviru nove organiziranosti sindikatov bodo ta teden v radovljiški občini tri ustanovne sindikalne konference. Včeraj popoldne je bila Že ustanovna sindikalna konferenca delavcev tekstilne in usnjarske industrije, danes bo konferenca lesno-predelovalne industrije, jutri pa konferenca delavcev kovinske industrije. Za petek, 25. januarja, predvidena skupna seja občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta je prestavljena na ponedeljek, 28. januarja. Na seji bodo ocenili gospodarske in politične razmere v občini in razpravljali o pripravah na volitve. A. 2. KSVHHPSP^VSV^MHH^I v četrtek, 24. sklicuj* Kj/naj Popeljejo otroke k Z atm interesnim zaposlit- odzvab V^ndar pa se Je temu dodoMo f- mal° Maršev. Zato je Popoldanski varstveni oddelek tre- 0 t! 'JP" enem vrtcu. Člani sveta ne bo n I' v*fe, verjetno vseh otrok varstvi? 1 dal° v celoti vključiti v 5lkjer bi bili deležni tudi o2ne zato pa je treba za Pripraviti1 ♦ ?*Cer Varstvo imaj°> deK : dffc oblike vze°Jnih 2aJ?°,st\Ja bodo »zanimive« tudi fenost %VČžaSlhje korak do osveš- °trok potrebuje'ne ^e varstvo, pa^pa Seja freh komisij Ra^nV.U teden so se pri OK ZMS ko£ iV -ZVrstile seje kar treh na st NaJPreJ sta se v ponedeljek sni J«"?"1, seji sestali komisiji za raznr ^u,dski odpor in kulturo ter Čaka in 1 ° 8kuPnih nalogah, ki ju akrtf ?n organiziranju številnih namZ m letu" V četrtek Pa se Je ciie i se®tala komisija za informa- nadalint kaferi so razpravljali o ske knHi konceptu glasila občin-se i? Bnfe^nce ZMS Mladinca. Nato noeLn® al,a še Emisija za družbe-se z a U e odnose. Domenili so in a Program dela v letošnjem letu dela v? i dop?lnili z akcijo »Mladi tudi a fPred kongresi«. Določili so r®nce miU?L ustanovne seje konfe-Činski b r delavcev, ki bo pri ob-mlarlih J>tlferenci združevala aktive kateri ?el,avcw- Ustanovna seja, na Predsedn?0 lzvolili predsedstvo in na izoh * ' bo k°nec tega meseca ske eValnem seminarju občin- bodo ? ence ZMS- Na seminarju °bčinsk1Zpravljali tudi o osnutku novostih83 statuta in ustavnih ZKj V"' o 'zhodiščih za kongresa aktivov ' ° delu mladinskih Ogledal; V. krajevnih skupnostih. ljudski"81 j ° tudi film o splošnem nar j a u x0dP°ru. Zadnji dan semi-ce "o §e seja občinske konferen-M. Hudovernik tudi vzgojo, lahko kaj kratek in je treba le malo iznajdljivosti. Popoldanske zaposlitve otrok bi lahko prerasle v prave celoletne male šole za otroke, ki sicer niso v varstvu. Ob vseh teh željah in prizadevanjih, da bi kar največ otrok bilo deležno že v predšolski dobi varstva in vzgoje v družbenih ustanovah, pa ne moremo mimo tega, da je problem vzgojiteljskega kadra vse večji. Trenutno odhaja na druga delovna mesta sedem vzgojiteljic, nastavitev novih pa je vprašljiva, saj je zaposlitev prosvetnega kadra v kranjski'občini trenutno zelo zelo povezana s stanovanjskim vprašanjem. L. M. Ocena preveč kritična V četrtek je bila v Tržiču razširjena seja predsedstva občinske konference Zveze mladine Slovenije. Na seji so bili tudi člani nadzornega odbora, predsedniki in člani komisij občinske konference, predsedniki aktivov ter predstavniki občinske konference ZKS in SZDL ter občinskega sindikalnega sveta. Mladinci so na sestanku obravnavali oceno dejavnosti mladinske konference Tržič v zadnjem obdobju, ki jo je izdelala republiška konferenca ZMS ter predsedstvo občinske konference. V oceni je podrobno opisana aktivnost vsakega člana predsedstva ter odgovornost, ki jo imajo člani mladinskega vodstva za položaj v mladinski organizaciji. Udeleženci so v razpravi menili, da je ocena dejavnosti posameznih članov predsedstva preostra in enostranska. Udeležba na sestankih po mnenju razpravljavcev ni edino merilo za aktivnost. Premalo je upoštevano delo, ki ga vestno in odgovorno opravljajo posamezniki v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Seveda pa to ne more biti opravičilo za neizpolnjevanje nalog v mladinski organizaciji. To velja predvsem za tiste člane predsedstva, ki so člani Zveze komunistov. V prihodnje bo treba v organe mladinske organizacije izvoliti mladince, ki na drugih področjih še niso preobremenjeni z delom. Na četrtkovi seji so predloženo oceno z manjšimi dopolnitvami sprejeli in sklenili, da io bodo dali v obravnavo mladinski konferenci, ki se bo sestala konec meseca. -jk Uspehi in težave škofjeloške ZRVS Občinska organizacija ZRVS Škofja Loka, ki trenutno šteje 358 rezervnih oficirjev in 654 rezervnih podoficirjev, je pred tedni na letni skupščini temeljito ocenila aktivnost v minulem obdobju ter skušala ugotoviti, na katerih področjih dejavnosti so se njeni člani dobro izkazali in na katerih ne. Eno od najpomembnejših spoznanj je bilo dejstvo, da je občinski odbor ZRVS zelo uspešno izvajal vnaprej predvideni program idejnopolitične in obrambne vzgoje v petih osnovnih organizacijah ter dosledno uresničeval načrt vojaško-stro-kovnega izpopolnjevanja kadrov. Najbolj prizadevno so delali v združenjih RVS Gorenja vas, Žiri in Železniki, medtem ko RVS TVata in Škofja Loka nista v celoti opravičili pričakovanj. Tudi naloge, ki naj bi jih uresničevale specializirane komisije pri občinskem odboru ZRVS, je v mnogih primerih moralo reševati kar samo predsedstvo oziroma UO. Izjemi sta predstavljali le komisija za strelsko tekmovanje in komisija za informativno-pro-pagandno dejavnost. Kljub gornjim kritičnim pripombam pa je splošna slika aktivnosti ugodna. O tem pričajo številni dobro organizirani seminarji, predavanja, orientacijski pohodi, strelska tekmovanja ter odlični rezultati, doseženi na strokovnih izpitih, ki jih je od 670 udeležencev iz loške občine zadovoljivo opravilo kar 92 odstotkov. Če zraven prištejemo še plodno sodelovanje rezervnih starešin z enotami JLA in teritorialne obrambe z Zvezo borcev, mladinsko organizacijo ter s številnimi športnimi društvi, potem dosežki nikakor niso slabi. Velika večina pripadnikov ZRVS Škofja Loka je aktivna tudi v posameznih krajevnih skupnostih, krajevnih odborih SZDL in SLO, v organih delovnih organizacij ter neredko v raznih specializiranih ustanovah kot so strelske družine, planinske družine in avto-moto društva. Prisotni so nadalje soglasno podprli predlog Ivana Hareja, ki mu je skupščina izrekla popolno zaupnico in ga ponovno izvolila za predsednika občinskega odbora ZRVS (sekretar je postal Fedja Vraničar), da naj vsa vodstva preverijo prizadevnost svojih mož ter po potrebi pritegnejo k delu bolj sposobne ljudi. Najbolj odločno pa so navzoči zahtevali, da mora ZRVS končno dobiti status družbenopolitične organizacije in da mora biti bolje ovrednotena kot v preteklosti. F. G. So gozdne ceste le gozdar jeva skrb? Gozdno gospodarstvo Kranj zgradilo v zadnjih desetih letih okrog 600 kilometrov cest in vlak — Pomoč lesne industrije — Morajo gozdne ceste, ki imajo širši družbeni pomen, vzdrževati le gozdarji — Še globlje v gozdove V zadnjem desetletju je Gozdno gospodarstvo iz Kranja zgradilo na območju kranjske, škofjeloške in tržiške občine okrog 600 kilometrov utrjenih gozdnih cest in vlak. Cest je skoraj 120 kilometrov in jih ne uporabljajo le težki gozdarski tovornjaki z naloženimi kubiki lesa, temveč so ceste prevozne za vsa motorna vozila. Pomen teh cest presega gozdarske interese. Koristne so za družbeno skupnost, za turizem in rekreacijo, še bolj pa za visokogorske in osamljene kmetije, ki z dolino pred dograditvijo cest niso imeli povezave. Gradnja gozdnih komunikacij ni poceni. Lani je odštelo kranjsko Gozdno gospodarstvo za gradnjo, utrjevanje in vzdrževanje cest v zasebnem sektorju gozdov 124 milijonov starih dinarjev. Največja dosežka na tem področju sta cesti na Bistriško planino nad Tržičem in na Jelovico nad Dražgošami. Objekta še nista gotova in jih nameravajo gozdarji podaljšati. Pri gradnji cest visoko v gorah odigrata precejšnjo vlogo prostovoljno delo in denar kmetov ob cesti ali v njeni bližini. Vrednosti, koliko cesta kasneje pomeni za kmeta, noben denar ne more odtehtati. Popravila že zgrajenih cest v družbenih gozdovih in njihovo podaljševanje in utrjevanje pa je lani »požrlo« 190 milijonov starih dinarjev. Pri gradnji nekaterih cest so pomagali tudi vojaki. Cestno ožilje po naših gozdovih se vztrajno gosti. Kranjski gozdarji so izračunali, da pride na 100 hektarjev gozda 10 kilometrov cest in vlak. (Slednje lahko uporablja le gozdna mehanizacija ter v lepem vremenu tovornjaki). Vendar je to v sedanjih pogojih gospodarjenja in izkoriščanja gozdov s sodobno mehanizacijo premalo. Vsaj 20 kilometrov na 100 hektarjev bi jih moralo biti. Spra-vilna razdalja od sečišča do kamionske ceste bi potlej znašala povprečno 500 metrov, kar je najprimernejše. Daljava ustreza strojem, ki jih ima kranjsko Gozdno gospodarstvo. To nadalje pomeni, da bi moralo podjetje do leta 1980 vsako leto zgraditi 15 kilometrov cest v obeh sektorjih. Po današnjih cenah bi zneslo letno 600 starih milijonov. Denarne možnosti Gozdnega gospodarstva Kranj tem številkam niso kos. Biološka amortizacija in poslovni sklad podjetja sta prešibka. Kreditov za gradnjo gozdnih cest za zdaj še ni, zato gozdarji gradijo v skladu z možnostmi. Kaže, da se bo na tem področju končno premaknilo. Gozdarji so za uresničevanje programa gozdnih cest in komunikacij sposobni zbrati letno 50 odstotkov potrebne vsote. Z Zlitom, Jelovico, Alplesom in Gradi-som je že sklenjen dogovor, da bi kot lesni predelovalci in uporabniki dobrin, ustvarjenih v gozdovih, sofinancirali gradnjo gozdnih cest. Ceste, ki jih je doslej zgradilo Gozdno gospodarstvo Kranj, že povezujejo skoraj vse perspektivne kmetije gozdnogospodarskega območja. Tiste, ki pa bi jih gozdarji s pomočjo lesnih predelovalcev in »q£lulozarjev« gradili sedaj, bi posegale globlje v gozdove in omogočale boljše in načrtnejše izkoriščanje gozdnega bogastva. GG Kranj je sedaj pri gradnji gozdnih komunikacij na prelomnici. Će ne bo uspela, bo lesno predelovalna industrija kaj lahko ostala brez lesa, čeprav bi bili v gozdovih neizkoriščeni etati. Problematika gozdnih cest s tem še ni rešena. Vzdrževanje zgrajenih cest terja velika sredstva. Čeprav gre skoraj 20 odstotkov denarja za novogradnje za vzdrževanje, so> gozdna pota največkrat prepuščena samemu sebi. Upoštevajoč dejstvo, da uporabniki teh cest niso le gozdarji in kmetje, bi kazalo skrb za; vzdrževanje le-teh razširiti na krajevne skupnosti, skupščine občine itd. Gozdnogospodarske skupnosti, ki jih kot interesne skupnosti predvideva predlog zakona o gozdovih, tega vprašanja ne bodo mogle obiti. J. Košnjek Zbori zadružnikov v škofje- I vi • 1 v* • loški občini V preteklih dneh so bili po posameznih proizvodnih okoliših na področju kmetijske zadruge Škofja Loka zbori zadružnikov. Kmetje so na njih spregovorili o možnostih za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in temeljnih zadružnih enot, o statutu kmetijske zadruge Škofja Loka, o poslovanju zadruge s kmeti — nečlani, o sklepih medzadružnega sveta za Gorenjsko in o predlaganih novih odkupnih cenah mleka ter živine. Izvolili pa so tudi delegate za občni zbor zadruge in organe zadruge: nadzorni odbor, komisijo za delovna razmerja ter komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. -jg Podpis samoupravnega sporazuma v Aloini V soboto, 19. januarja, so v žirov-ski tovarni obutve Alpina predstavniki delavskih svetov TOZD proizvodnja, TOZD prodajna organizacija, sveta skupnih služb ter vodje zborov podpisali samoupravni sporazum o združitvi v organizacijo združenega dela tovarno obutve Alpina. Direktor Alpine dipl. oec. Izidor Rejc je ob tej priliki dejal, da s tem dnem tovarna prehaja v novo delovno obdobje, ki pomeni garancijo za nadaljnji razvoj. 1530-članski kolektiv je s podpisom sporazuma stopil v nove samoupravne odnose, ki jih predvideva nova ustava. Sporazum pomeni enega izmed osnov- nih aktov bodočega dela ter prvi korak y uresničevanju ustavnih sprememb. Razprave o uresničevanju ustavnih dopolnil in pravic, ki iz teh izhajajo, so bile v Alpini zelo živahne. Vendar so se delavci odločili, da novosti uvajajo postopoma. Zato so že uvedli pomembno novost' — imenovano »samoupravna jedra«. Tako samoupravno jedro predstavlja vsak večji obrat ali delavnica, delavci zaposleni v njih pa bodo lahko odločali o svojem delu. Vsako tako jedro ima kasneje možnost, da preide v TOZD. -J g Zbor delovne skupnosti Poklicne šole Kranj Cankarjeva 2 razpisuje prosto delovno mesto učitelja za likovni pouk za nedoločen čas Pogoj: diploma Akademije za likovno umetnost. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. TOZD SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. dostavni avto citroen — furgon leto izdelave 1970, v Voznem stanju 2. motorni tricikel s kesonom Ogled navedenih vozil je vsak dan od 11. ure dalje v Kranju, Tavčarjeva 17. Merkur PE Železnina Radovljica Gorenjska c. 5 razpisuje prosti delovni mesti: 1. trgovskega prodajalca — železninske stroke 2. skladiščnega delavca. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi. Sreda, 23. januarja 1974 Mesto, kot ga je videlo oko kamere V galeriji Loškega muzeja so odprli razstavo umetniških fotografijposvečenih Skofji Loki in njenim posebnostim Kaj je pravzaprav fotografija? Je to zgolj vizualno beleženje posameznega trenutka v življenju in bivanju določenih oseb in stvari v določenem, širšem ali ožjem prostoru? Da in ne. Vsebovati utegne nenavadno dosti iz-povednosti in pripovedne globine, odseva lahko neko razpoloženje ter prek drobnih detajlov ponuja gledalcu zgodbo, ki se ne začne in ne konča s pritiskom na sprožilec aparata. Dokaz, da ne pretiravamo, so izdelki sedmerice poklicnih fotografov, članov Društva slovenskih likovnih oblikovalcev, razstavljeni v galeriji Loškega muzeja. Gre pravzaprav za svojstven epilog k nedavnim praznovanjem tisočletnice loškega ozemlja, hkrati pa za vrh in logično nadaljevanje vseh dosedanjih prizadevanj bodisi profesionalcev, bodisi amaterjev, ki posvečajo svoj trud, čas in talent slikanju. Mojstri Janez Kališnik, Milan Kumar, Jože Mally, Marijan Pfeifer, Marijan Smerke, Vlastja Simončič in Miro Zdovc nam posredujejo odtise utripa mesta, rezultate sprehodov skozenj in tistega, kar jih je med častitljivimi zidovi stavb najbolj pritegnilo, navdušilo. Pri enem prevladujejo fasade in nasploh arhitektura, pri drugem panorama, pri tretjem človek, anonimni meščan, pri četrtem zamrežena okna (»gavtre«)... Izpiljena črnobela tehnika in pretehtan, čeprav zelo raznolik izbor motivov sta ciklusu udarila pečat tematsko zaokrožene celovitosti, pe- čat, zaradi katerega je res vredno zaviti v grajski paviljon. Kot ugotavlja umetnostni zgodovinar Andrej Pav-lovec, predstavlja razstava (odprta bo do 11. februarja) enega izmed najbolj obetajočih načinov podajanja sodobne umetniške fotografije in bi jo kazalo podrobneje analitično obdelati. Še izrazitejši pa postane njen pomen, če vemo, da prav zdaj mineva 50 let, odkar so pokopali Ivana Šubica, ravnatelja obrtne šole v Ljubljani. Subic je namreč pred 85 leti ustanovil prvi klub fotografov amaterjev na Slovenskem in zasejal seme, ki danes očitno bogato rodi. Za konec ne smemo pozabiti omeniti, da so avtorji svoje fotografije ljubeznivo poklonili Loškemu muzeju. Le-ta, kot poudarjajo odgovorni, kolekcije ne bo pustil ležati v kakšnem zaprašenem predalu, marveč namerava omogočiti ljudem dostop do nje. Gradivo mislijo uporabiti tudi kot dobrodošlo ilustracijo k člankom in razpravam, ki bi obravnavali vsebini posnetkov sorodno problematiko. I.G. Večeri v Prešernovem gledališču O gostovanju Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice pravzaprav ni treba veliko napisati. Predstavitvi Ionescovega NOVEGA NAJEMNIKA in Valintinove SELITVE sta bili torej imenitni, če že ne zapišem: izjemni. To pa tudi ni tako čudno, če odkrijem režiserja obeh postavitev Dušana Mlakarja, bivšega upravnika ljubljanskega Mladinskega gledališča in režiserja, ki dela tako rekoč za vsa slovenska gledališča; od- krijem pa sem zapisal zato, ker na lepaku ni bilo zapisanega njegovega iroena, pač pa samo imena avtorjev in igralcev. Gledališko je pomenil Novi najemnik odkritje Ionesca, tako režijsko kakor igralsko, zlasti s kreacijo Staneta Lebana, ki je svoj lik zares mojstrsko izpeljal do kraja. In tako je bilo, da Dragica Kokot-Lebano-va, Janez Starina in Iva Bari-šič niso mogli drugega kot da so presegali sami sebe. Delo je prevedla Tita Simoniti. Selitev v prevodu Ervina Fritza pa je tekst, ki je zgrajen predvsem na besedni situaciji in ki potrebuje enako organizirano igro, če ne še bolj kot pri Ionescu. Na žalost pa sta Metka Franko in Matjaž Turk tekst preveč »igrala«, skratka karikirala sta karikaturo. Selitev je bila občinstvu bolj všeč, ne glede na to, pa je treba poudariti, da je bil izbor smiselno izbran, hkrati pa smo s to predstavo lahko po dolgem času spet videli »klasika« modernega gledališča. Pa tudi, če sta avtorja že klasika, je vendar razveseljivo, da ju naše gledališče povsem enakovredno in suvereno obvlada. Janez Poštrak Priprave na tretjo premiero na Javorniku Javni nastop V sredo, 23. januarja, bo javni nastop učencev Glasbene šole Kranj. Nastopili bodo učenci iz oddelkov za klavir, klavirsko harmoniko, kitaro, solopetje, blokflavto, dva ansambla blokflavte in harmo-nikarski duo. Spored bodo izvajali učenci iz Kranja in Preddvora. Nastop bo ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Kranj. L. K.-D. Pred nedavnim je bila na Javorniku že druga premiera v letošnji gledališki sezoni. Dramska skupina DPD Svoboda Franc Mencinger Javornik-Koroška Bela je uprizorila komedijo ameriškega pisatelja Neila Simona Hotel Plaza. Dobra režija, uspela scenska zasnova, doživeta igra nastopajočih — takšne so bile ocene ljubiteljev gledališke umetnosti po končani premieri. Režiserja Francija Tušarja sem zaprosil za nekaj besed o zadnji predstavi ter o nadaljnjih načrtih dramske skupine. »Komedija Hotel Plaza je prvo dramsko delo, ki sem ga sam režiral. Vsebina komedije, ki prikazuje preprosto življenje s komičnimi zapleti, me je takoj pritegnila. Delal sem s samimi mladimi člani dramske skupine, ki so se hitro vživeli v svoje vloge in prikazali zelo dobro igro. Sceno, ki je zelo obsežna, je ob moji pomoči zasnoval in pripravil Srečko Šuligoj. Poleg predstav na Javorniku imamo v načrtu gostovanje na Hrušici in v Zabreznici.« Kakšni so načrti dramske skupine v prihodnje? »Najprej naj povem, da je trenutno pri dramski skupini aktivnih okrog trideset članov. V zadnjem času se je zelo pomladila. To je zelo razveseljivo, saj zmeraj slišimo očitke, da je mladina povsod neaktivna in misli samo na zabavo. Med načrti dramske skupine moram na prvem mestu omeniti priprave na dramo Toneta Cufarja Ljubezen v kleti. Premiera je predvidena marca. To bo že tretja premiera na Javorniku v tej gledališki sezoni. Vse kaže, da bo letošnja sezona uspešna, kar bo lep prispevek h kulturnemu delovanju v občini. Poleg priprav na novo predstavo bodo člani dramske skupine sodelovali tudi na proslavah ob raznih drugih priložnostih.« J. Rabič Elektrotehniško podjetje — Kranj Koroška cesta 53 c razpisuje naslednja delovna mesta 1. več K V elektro-inštalaterjev z dokončano poklicno šolo. Delo za nedoločen čas. 2. KV elektromonterja za šibkotočne instalacije z dokončano poklicno šolo. Delo za nedoločen čas. 3. več nekvalificiranih delavcev za elektromontažna dela v delavnicah in na terenu. Delo za nedoločen čas. 4. administratorko z znanjem strojepisja za delo v fakturnem oddelku. Delo za določen čas. Za vsa delovna mesta je določeno enomesečno poskusno delo. Prijave naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi. Vsi zainteresirani lahko pridejo v razpisnem roku na razgovor, kjer lahko dobijo vse podrobne informacije o razpisanem delovnem mestu. Trgovsko podjetje KRANJ objavlja prosta delovna mesta treh prodajalk ene prodajalke za določen čas in dve prodajalki za nedoločen čas Pogoj: kvalificirana trgovska delavka konfekcijske oziroma galanterijske stroke. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Vloge sprejema tajništvo Elite Kranj, Titov trg 7/II. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Temeljna izobraževalna skupnost Tržič izvršni odbor razpisuje prosto delovno mesto tajnika Pogoji: — višja izobrazba s področja družbenih ved in dve leti delovnih izkušenj na področju družbenih služb ali — srednja strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj na področju družbenih služb. Poleg osnovnih razpisnih pogojev mora biti kandidat aktiven družbenopolitični delavec. Prijave sprejema Temeljna izobraževalna skupnost Tržič, izvršni odbor, do vključno 29. januarja 1974, kjer lahko dobite vse ostale informacije. Uspešno kljub težavam MAVČIĆE — Mladina Mavčič je zelo prizadevna kljub številnim težavam, ki jih srečujejo pri delu. Pripravili so že več predavanj, ob nedeljah pa prirejajo mladinske plese v zadružnem domu, ki so zelo dobro obiskani. Načrtujejo več športnih srečanj v kegljanju in šahu, nadaljevali bodo s prirejanjem predavanj, marljivi člani lutkovnega krožka se bodo v kratkem predstavili s prvo igrico, člani dramskega krožka pa vadijo igro Dekla Ančka. -fr Filmske predstave MEDVODE — V mladinskem klubu v Medvodah so začeli predvajati celovečerne filme. V organizaciji mladinskega aktiva Medvode so vsak petek ob 17. uri filmske predstave, ki privabljajo precej gledalcev. Predstave bodo tudi v domu občanov v Sori, in sicer vsak četrtek ob 19. uri. -fr Klub si želijo GORIČANE — Mladina v Goričanah že dalj časa postavlja zahtevo po mladinskem klubu, saj nimajo prostora, kjer bi se zbirali v prostem čašu. Tako imajo sedaj sestanke kar v gostilniških prostorih. Obstaja možnost preureditve »grajskega hleva« v mladinski klub ter se o tem že dogovarjajo s Kmetijsko zadrugo Medvode, ki je lastnik hleva. Izvoljen je bil iniciativni odbor, pomoč pa je obljubila tudi terenska konferenca ZMS Medvode. -fr A €Tt * 1% CJt Sreda, 23. januarja 1974 Turistično predavanje MAVĆIČE — V sredo, 23. januarja, ob 19. uri bo v dvorani zadružnega doma v Mavčičah predavanje Staneta Tavčarja »Maroko«, spremljano z barvnimi diapozitivi. To bo prvo iz serije predavanj, ki jih prireja delavska univerza »Tomo Brejc« iz Kranja. -fr Spoznavajmo domovino in svet RADOVLJICA — V organizaciji RTV Ljubljana in gostitelja, mladinskega aktiva tovarne Veriga iz Lesc, je bila v soboto, 19. januarja, zvečer v radovljiški kino dvorani javna radijska oddaja »Spoznavajmo domovino in svet«, ki si jo je ogledalo nad 400 obiskovalcev. Ekipe mladinskih aktivov Dela-maris iz Izole, Salonit Anhovo, Eta iz Cerknega in gostiteljev iz Verige Lesce so se pomerile v znanju s področja politike, kulture, športa in življenja mladih. Najuspešnejši so bili predstavniki MA iz Salonita Anhovo, ki so zbrali kar 14 točk, slede pa jim vrstniki iz Delamarisa Izola s 6 točkami in iz Verige Lesce, ki so zbrali 3 točke, kolikor tudi gostje iz Cerkna. Odločitev, kdo od zadnjih dveh s tremi točkami bo odpadel iz nadaljnjega tekmovanja, je padla šele po dopolnilnih vprašanjih, na katera pa so boljše odgovarjali mladi iz Verige in si tako zagotovili pravico nadaljnjega nastopanja. Naslednja preizkušnja znanja bo na javni oddaji »Spoznavajmo domovino in svet« 2. februarja v Anhovem. JR Koristen seminar MEDVODE — V soboto je bil v Medvodah seminar o splošnem ljudskem odporu za člane izvršnih odborov sindikalnih organizacij, ki je bil zelo dobro obiskan. Nazorno podane teme so predavatelji dopolnili še z dvema poučnima filmoma, -fr Občani Mošenj za svojo krajevno skupnost MOŠNJE — Na nedavnih zborih občanov, ki sta J", organizirali KO SZDL na Brezjah in v Mošnjah, so se občafl1 sklicujoč se na ustavne pravice in krajevne "potrebe, v ob®? krajih odločili za ustanovitev svojih krajevnih skupnost1' Doslej sta bila oba kraja v KS Cernivec. Krajevna odboj* SZDL sta željo občanov uradno že posredovala občinski koti'e' renči SZDL in občinski skupščini ter pripravila predlog stati1' .tov. Za novega predsednika KO SZDL Brezje so izvolili Francfl Golmajerja, za tajnika pa Franca Mertlja. JR Vzpodbuden začetek VODICE — Društvo za napredek tehnične kulture na v»sl v Vodicah deluje že drugo leto. Prvo tovrstno društvo v SI®' veniji si je ob ustanovitvi zadalo številne naloge, ki jih letos * uresničujejo. Tako bodo v zimskem času pripravili več pred?/ vanj, s katerimi želijo seznaniti kmete z delovanjem kmetijsK1*! strojev. Čeprav so le-ti na dokaj visoki tehnični ravni, pa je Pr ravnanju z njimi iz leta v leto več nesreč. Obenem nameravaj, gospodinjam — kmečkim ženam prikazati delovanje gospodih skih strojev, strojno molžo ter shran jevanje in predelavo mlek^ Zavarovalnica Sava je ponudila društvu kolektiv*1 nezgodno zavarovanje. V prvem tovrstnem poskusu je poflr denih več načinov zavarovanja in bi tako npr. za letno prem>J 240 dinarjev v primeru smrti dobili 45.000 dinarjev ozirorflj dvojno vsoto v primeru invalidnosti. O tem se bodo pogovor1 na predavanjih, nosilec zavarovanja pa je lahko dru^t oziroma kmetijska zadruga. -fr Avto-moto društvo Žiri Kmalu v svojih prostorih SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM V nedeljo dopoldne je bil v Zireh redni letni občni zbor avto-moto društva. Blizu sto udeležencev je na njem pregledalo delo v preteklem obdobju in si začrtalo smernice za delo v bodoče. Predsednik AMD Žiri Janez Janša je v uvodnem poročilu ocenil delo v preteklem obdobju za uspešno in povedal, da so bili vsi zastavljeni načrti med občnima zboroma izpolnjeni. Številčno se je društvo z 82 novimi člani močno okrepilo. Vendar tudi številka 231, toliko jih je danes, še ne pomeni gornje meje, saj je znano, da je v Zireh in okolici prek 400 osebnih avtomobilov in še lepo število drugih motornih vozil. » ovečalo pa se je tudi število •storitev, ki jih je društvo nudilo svojim članom. Največjo oviro v dosedanjem delu Prav gotovo pomeni dejstvo, da zirovsko AMD nima svojih prostorov Zato je ena največjih nalog v prihodnjih dveh letih gradnja doma. stavbna parcela v Stari vasi je odkupljena, izdelana sta projekta v dveh inačicah, datum začetka gradnje pa bo določen že v kratkem. Uani društva so na občnem zboru za čimprejšnjo uresničitev tega načrta ponudili vso pomoč: prostovoljno delo, posojila itd. Seveda pa so si obenem zastavili še nalogo, da v svoje vrste pritegnejo še več avto-jnobihstov in voznikov drugih motornih vozil. In če bo šlo vse po sreči, naJ bi bil dom do prihodnjega občnega zbora že pod streho. Nato so poročila o delu podali |™stavniki posameznih komisij v Gospodarska komisija je skrbela predvsem za vzdrževanje tehničnih sredstev. Društvo je v preteklem »etu kupilo še eno osebno vozilo za Pouk kandidatov za voznike motornih vozil. Poleg tega je komisija poskrbela za testiranje motorjev (v dveh letih jih je bilo na testu 84) in tehnične preglede za mopede. lzlete članov je skrbela komisija za rekreacijo in šport. Lepo število avtomobilistov se je udeležilo izletov na avtomobilske dirke v Zeltweg v Avstrijo, v italijansko 'S0 Sortno središče Cortino Ampezo Kumrovec ter izleta v neznano. Spretnostne ocenjevalne vakev Se Je Ude,ežil° 21 tck.no- Šolska komisija skrbi za šolanie kandidatov za voznike motom h 187 tir1 TlstV°m inštruktorjev je kolikor Tih ima ^af ^ ^ voljo, opravilo^ 6331 u^ praktične raŽnndfdatNoav.iZPitU ^ ^dlo^l? Wskiel° prometn^a krožka na misHM , °SrTn: šoli skrbi ko-krožlfa f podmadek. Mladi člani li na L"?-.V .l.,reteklem letu sodelovali na številnih ekmovanjih, priredit-Proslavah. Za še bolj ooskrhn 0 del° Z najmlajšimi pa bo Domn tJerl0 -l ,novimi tičnimi pri-v S1' kl J,h bodo šolarJi dobili že v Kratkem, m strokovnimi ekskurzi- jami. V razpravi so udeleženci občnega zoora najprej ostro kritizirali delo a za tehnične preglede v Ljubljani in delo službe »Pomoč-in-formacije«. Po njihovem mnenju nekateri udeleženci omenjenih ustanov delajo dokaj neodgovorno. V nadaljevanju so zahtevali, da društvo čimprej dobi podatke, koliko kandidatov za voznike motornih vozil opravlja letos izpit po posameznih republiških izpitnih centrih, koliko odstotkov jih izpit opravi uspešno in koliko jih pade, saj Člani AMD Žiri trdijo, »da je s kranjsko izpitno komisijo očitno nekaj narobe«! Po nekaterih ugotovitvah naj bi bilo namreč izpit v Kranju med vsemi slovenskimi kraji najtežje opraviti. Ob koncu je bil izvoljen še nov upravni odbor — v njem bo v prihodnje tudi precej mladih članov — ter podeljena priznanja. Pet najzaslužnejših članov je prejelo srebrne in bronaste plakete AMZS, trije pa častne znake. J. Govekar Pavlina poštenost Pavla Rogelj, čistilka v tovarni Sava, je pred novim letom našla 500 novih dinarjev. Kako prav bi ji prišli! Vendar si jih ni prisvojila, temveč že od tistega dne dalje išče in poziva lastnika denarja... oddelek in javno pozvala osebo, ki je denar zgubila. Lastnika do ponedeljka še ni bilo. Prišel je sicer priletni možakar in Pavli dopovedoval, da je denar njegov, da je imel pri sebi deset bankovcev po 500 dinarjev, vendar mu najditeljica ni verjela. Dan, ko je možakar menda denar zgubil, se ni ujemal s Pavlinim, pa tudi druge trditve so bile drugačne. »Nimam miru,« pravi Pavla Rogelj. »Teh 50 jurjev mi je v napoto, čeprav bi jih lahko potrošila. Nisem bogataš, vendar tujega denarja ne maram. Ko pridem domov, me grize. Žal mi je, da sem tisti črni tok sploh zagledala in pobrala. Mar bi ga pustila na cesti! V družini smo pošteni in ne bi rada videla, da bi nas kdo dol žil.« »Vem, da vsem ni do poštenosti,« nadaljuje najditeljica. »Ukradli so mi že dve kolesi, ki jih nisem nikdar več videla. Tudi zato je zame poštenost največja vrlina in nepoštenost lastnost, ki jo sovražim.« Pavline besede so iskrene. Z dejanjem, ki ga opisujemo, je to dokazala. J- Košnjek Na Silvestrovo lani je Pavla Rogelj iz Drolčevega naselja 21 v Kranju pešačila od Orehka proti Laboram. Stopicala je po levi in nekaj korakov od začetka naselja ugledala na tleh črn tok. Pobrala ga je in v njem našla 500 novih dinarjev. Marsikdo bi poškilil okrog sebe in denarce stlačil v žep ter molčal. Pavla Rogelj, čistilka v tovarni Sava na Laborah, mati z dobrimi 170 tisočaki mesečne plače, od katere ji vsak plačilni dan odtegnejo 30 jurjev za vračilo posojila za gradnjo hiše v Drolčevem naselju, ni ravnala tako. Denar, za katerega še danes ne ve, čigav je, je shranila bolj kot svojega in čakala, da se bo kdo oglasil ali po časopisih iskal zgubljeni denar. Zaman. Napotila se je v naš oglasni (51. zapis) ZALOG PRI CERKLJAH Ker je Zalogov več, celo v kranjski občini sta kar dva, moramo točno povedati, o katerem Zalogu bo stekla beseda. To je velik kraj — po številu prebivalcev na področju Cerkljanskega je Zalog na četrtem mestu. Leta 1906 je živelo v njem 358 domačinov. Vas leži razpotegnjeno ob cesti, ki veže Cerklje s Komendo. Je pa Zalo-žanom do Komende cel kilometer bliže kot do Cerkelj! Večina zaloških hiš je postavljenih na desnem bregu Pšate. Vas je izrazito ravninska: polja pestrijo krpe gozdov — logov, bržčas odtod tudi kraju ime. Se pa po staroslavni naši navadi tudi Zalog cepi kar na Zgornjega, Srednjega in Spodnjega. Seveda je vaški center v Srednjem Zalogu. Tam je šola, cerkev in več novih hiš, ki pa ne kaze krajevnega vaškega pejsaža. Niso vse nove hiše starim vasem v škodo. Življenje teče dalje, staro se ruši že samo od sebe, novo pa je treba zidati. Seveda s posluhom za krajevni značaj in z občutkom za pravo mero. Lepo bi bilo, če bi vsi premožni graditelji imeli tudi dober okus. Poleg gasilskega in prosvetnega doma ima vas tudi trgovino in gostilno. Zanimivost posebne vrednosti je mlin, ki ga še vedno žene Pšata. Drugje je klopot mlinskih koles že zdavnaj utihnil. Seveda ima Zalog vodovod in dobre cestne zveze s Kranjem in Kamnikom. STAR ZVON Zgodovina nam sicer sporoča tudi o zaloških vitezih, ki so tu gospodarili še v 13. stoletju. Toda vse je zavito v tančico negotovosti — ničesar ni mogoče o njih povedati. Le to je znano, kako so nekatere zaloške kmetije bile prodane ali darovane — s tlačani vred, seveda! — velesovški gospošči-ni. L. 1351 pa je neko kmetijo v Spodnjem Zalogu kupil celo graščak s Smlednika. Matevž Košorok, mestni sodnik v Kranju, pa je prejel v letih 1549 do 1551 (najbrž je bil to čas njegove sodniške službe) od nadvojvode Karla desetino s štirinajstih kmetij v Zalogu in Glinjah. Cerkveni varuh zaloške soseske je sv. Matija, ki so mu hram zgradili že 1. 1666. Veliki oltar je dosti mlajši — iz 1. 1820. Mnogo starejši pa je veliki zvon, vlit že 1. 1434! Menda je bil največji v vsej ljubljanski škofiji: tehta okrog 10 ton (ali 20 stotov po starem). Zvonar ni znan. Pač pa priča o starosti zanimiv napis in letnica MCCCCXXXIIII. Napis -velike gotiške črke — je seve latinski. Če ga prevedemo, zvemo za zvo-novo nalogo: prosi naj Boga, da svojo jezo odvrne od grešnega ljudstva; naj Bog pridrži svojo roko in ne pokonča vsega, kar je na zemlji. Roteč napis na zvonu prav gotovo izpričuje hudo stisko onega časa: cesar Sigismund ima težave s husiti in s splošnim cerkvenim razkolom, Turki vpadajo v deželo, more in ropajo, začenja se boj za nadoblast med Habsburžani in Celjskimi grofi, oglejski očak je moral priznati zakone beneške ljudovlade (republike). Najbrž pa je bilo tedaj tudi kaj elementarnih nadlog, ki so pestile deželo tako, da. je moral zvon prositi milosti in odpuščanja spričo hudobij, ki jih je bil takratni svet poln. Nekaj pa je s tem starim zvonom le narobe: po tradiciji naj bi ga Zalog dobil od kapucinov v Ljubljani. In sicer v zameno za še starejšega, a manjšega. Razliko pa je po taisti tradiciji plačal iz svojega žepa Cerkveni dobrotnik Janez Kne iz Sp. Zaloga. Le kako naj bi Založani dobili ta zvon — res je star, saj ima značilno hruškasto, podolgovato obliko — od kapucinov, ki so se v Ljubljani naselili šele 1. 1608. Seveda je odgovor v vprašanju: od kje pa so kapucini dobili ta star zvon, s seboj v Ljubljano ga gotovo niso pripeljali? V Zalog je bil zvon pripeljan šele v začetku 19. stoletja. Cerkev v Zalogu je zgrajena v renesančnem slogu, dolga je prek 20 m, široka pa 8 m. Zvonik so čestokrat prenavljali, zadnjič 1. 1873. O svetniku, ki je varuh zaloških duš, pa le na kratko: sv. Matija je bil izvoljen za apostola po izdaji nezvestega Jude. Število dvanajst je moralo biti ohranjeno! Končal pa je sv. Matija žalostno: Judje so mu s sekiro odsekali glavo ... Nam je bolj znan po reku: »Svet' Matija, led razbija — če ga ni, ga pa naredi!« To velja za 24. februar, ko apostol Matija goduje. POZABLJENI ZALOŽAN Kot večina cerkljanskih vasi, ima tudi Zalog svojega velikega sina — šolnika in publicista Mateja Močnika (1827—1895). Mož je sicer danes že močno pozabljen, toda v svojem času — ko se je slovensko šolstvo izvijalo iz nemškega objema — je častno izpolnjeval svojo človeško in narodno dolžnost. Prijatelja Založana sem povprašal, katera zaloška hiša je bila šolnikov dom — pa žal ni vedel odgovoriti. Vem, da je priimek še živ v Cerkljah in v okolici, toda vrli vzgojitelj bi le ne smel biti tako pozabljen. Iz življenjepisnih podatkov je razvidno, da mož ni bil poročen, da pa je sleherni vinar iz svoje skromne učiteljske plače namenil dijakom in siromakom. Na to svetlo Močnikovo značajsko potezo sem postal pozoren — zato bom še poizvedoval za rojstno hišo Mateja Močnika in predlagal bogati in veliki vasi, kakr: šen je Zalog, naj počasti spomin na svojega velikega sina z vzidavo primerne plošče v čelno steno nekdanjega Močnikovega doma: Šolnik in pisatelj Matej Močnik, 13. IX. 1827 — 15. IV. 1895 — bil je dober človek. Ne vem, čemu bi kdo oporekal domačinom, če žele z vzidavo take spominske plošče poveličati svoj kraj. To je vendar naravno — biti ponosen na svojo rodno vas in na velike može, ki jih je dala domovini! — Težava je le v tem, da taki predlogi nalete na gluha ušesa in zapet žep ... Mnogim vasem na Gorenjskem sem že take počastitve predlagal — a le malo se jih je odzvalo! Stane pa taka plošča natanko toliko kot guma za eno samo avtomobilsko kolo ... C. Z. 'Vo ZOR M AN £)raga moja Iza jim^mH^i1 mo?; izberejo, nam je govoril pater Karel, in škof sem ra/m;?rgf' , ,kor J,h Je Kristus nekoč apostolom. Jaz pa zvitih nVTt J • , skrbno odbirajo može, take, ki nimajo vi j o DS„V »n vozlastih žil, kako se možje očedijo in nadiša-jih dotakn odidejo k škofu, in kako umaknejo noge, brž ko se takr-it ,, p°svečena roka. Saj ni mogoče dopustiti, senl mislil ^•^a hi Jih umival zares. van,mel deset iet. pa me je ob patrovem pripovedo-^aj ni bil P° ^P^ebnem že obšel strah, če bi me kdaj izbrali, sem NovakVerjpl1' V našem mestu nismo imeli škofa... in bil Povsem ' a vendar' strah sem okusil in sem ga poznal. PolonT Varnega se počutiš samo v hiši, v kakršni si zrasel, z občuti/ ,e pnbajala k nam najbrž s podobnim strahom, nemara v neznatnosti. Zares srečna in sproščena je bila gospođini m° V 8,v°j1 bajti. Zato pri nas nikoli ni bila prava pravic I" tudl kasneje ne, ko bi si bila lahko lastila več • • zato je šlo vse po zlu. »Zatn'r ^ bil edini- ki ni videl resnice, ki je Poloni zavidal. »Ne vem'T ° napihovala • • •« mi je rekel. »Ne v*je sedla na barko, ki že tom. .. .< * vem.« Bil je' sodba že pisana.« lepil se miP'Jan' VGS- sbnast m zoprn, napadalen in solzav. Pri-in jih pr. Je..v sejni sobi, kjer so postavili mize v obliko podkve Gašnnr • 1 belimi Prti za Gašperjevo svatovanje. Pripr SfJe oženil z Grigorjevo Vero. pa se ha h ■m! Jf. Pirova nje kakor gruntar, kadar moži edino hčer 2avW°stl8e zavedel ni. In Tink ■ t,OVariše-Je rekel, vse, ° Je dejal, naj ljudje le vidijo, da cerkvene orgle niso Seveda C■v • pa Je bila V In prvi' se ni ženil v cerkvi» prav gotovo era Grigorjeva prva iz meščanske hiše, ki se je tak« izzivalno odrekla oltarju, da so še dolgo govorili o njeni poroki. Kje je dobila takrat toliko belega muslina, da ji je obleka ovijala še gležnje in se je skoraj vlekla po tleh? Kje je dobila mehko belo usnje za rokavice? Kje je dobila čevlje, na kakršne druge še pomisliti ne bi upale? Vera je imela rada blišč, četudi je bil zlagan, čeprav je bil samo za en dan. Kasneje so šle mnoge po njenih stopinjah. Dobri stari tovariši so se radi ozirali po meščanskih dekletih in zdelo se je, da se bodo po starih sprejemnicah in salonih sprehajali partizanski škornji in da se bo mesto odreklo starih navad. Toda škornji so ostali v vežah. Fantje, ki so nosili še vonj po gozdovih v laseh, so se preobuli v mehke copate, in če si jih obiskal, so te opozorili na klobučevinaste krpe, da si na njih oddrsal k mizi in da nisi umazal parketa. Na pirovanju sem prvikrat videl Gašperja v temni obleki, z belo srajco, s kravato in s klobukom, z vsemi tistimi nepotrebnimi stvarmi, ki so dajale meščanom veljavo, a so napravile Gašperja manjšega in manj samozavestnega, kakor pa sem ga poznal. Zlati zapestni gumbi, ki so bili nekoč skoraj gotovo Grigorjevi, so ga motili, da ni mogel udobno položiti rok na mizo, ovratnik ga je dušil, da si je s prsti venomer segal za vrat, in lakasti čevlji so ga bržkone tiščali, ker se je nekajkrat pripravil, da bi si jih pod mizo sezul, a se je vsakokrat premislil. Zato pa je bila Vera ob njem ena sama lepota, eno samo zmagoslavje, en sam blišč. Pripeljala sta se v odprtem avtomobilu in Vera je imela veter v laseh in tančica je plahutala za njo. Ob vabilu sem skraja pomišljal. Presenetilo me je, ker je bilo natisnjeno na belem kartončku. Cesa podobnega se ne bi bila domislila ne Gašper ne Tinko, ker smo bili vajeni, da smo si take stvari kar povedali. Za tiskanimi vabili sem slutil Vero, ali še bolje, gospo Grigorjevo. Sta izbirali tudi goste? sem se spraševal. Pred časom bi se bil srečanju z Vero raje ognil, iz Gretine spalnice pa sem odhajal samozavesten, z iskro zlobe in z željo, da bi Veri pokazal, kako mi ni prav nič hudo za njo. In mi res ni bilo. Nič več. Ko sem jo gledal na zgornjem koncu podkvaste mize s šopkom belega cvetka, ki ga je bila položila predse . .. menda je bilo cvetje, menda je bilo belo ... sem jo videl, s kakšno kretnjo bo snela vlečko, ko bo stopila v spalnico, kako bo odvrgla vse, kar je belega . .. Ce bi jo prestregel na cesti, se mi je vsilila obešenjaška misel, če bi jo spomnil na nekdanje večere, če bi jo spet povabil v kamro nad hlevom, bi se nemara izgovarjala, a če bi jo prijel za zapestje in jo vprašal, koliko Gašper ve, bi se zmedla. Koliko pa mu je zaupala? \ Nič. Nič o otroštvu, nič o Antonovi kamri, nič o najinih večerih. Poznal sem jo ... sedaj sem verjel Francetu, da si je nekoč za preoblačenje nalašč izbirala kabino, kjer so bile v steni izvrtane luknje. Misli, ki so se mi pletle ob pogledu na Vero ob zgornjem koncu mize, so bile nore, toda ob njih se mi je zdela Vera dosegljiva in hudo vsakdanja, čeprav je bila še zmeraj v belem in je rdeča zastava kar gorela na steni za njenim hrbtom, jo delala odmaknjeno in dvignjeno nad resničnost. Za druge, nemara tudi za Gašperja, prav gotovo pa za Tinka, ki se je v svečanem govoru trudil, da bi prepletel ljubezen in revolucijo in da bi dokazal, kako srečen bo rod, ki prihaja . .. Verin in Gašperjev rod. Podobno bi govoril tudi župnik, samo da je bil župnikov raj onstran groba in zanj nikoli ni bilo mogoče dokazati, kakšen je zares, Tinkov pa je bil tostran, v življenju, ki si ga bomo sami ustvarili, in bil je nevarno blizu. Jutri... pojutrišnjem ... prav gotovo pa čez nekaj let. Vera je položila roko na Gašperjevo laket, zazrla se je skozi okno in se delala, kakor da posluša, a sem bil prepričan, da tudi besede ni razumela, da so bile njene želje bolj otipljive in laže uresničljive kakor Tinkove. Zdramilo jo je ploskanje in pritrjevanje in žvenket kozarcev. »Na mnoga leta!« Zdramila jo je glasba, ki se je oglasila iz zvočnika in je bila z Grigorjevih plošč. Cvetlični valček ... pa nekakšna dunajska ali madžarska polka ... pa ples, ki ga nisem poznal .. . Ko sem zaslišal ritem tanga, sem se dvignil in poprosil Vero za ples. »Od kdaj pa plešeš, Florjan?« se je začudil Gašper. »Zadnje čase.« »Nisem te še videl.« »Sedaj me lahko ... če dovoliš.« Komun je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. J^fk 4311 « Sreda, 23. januarja 1974 kino Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam novo, navadno, 3-tonsko Hohnerjevo HARMONIKO. Oštir Filip, Goriče 17, p. Golnik 381 Prodam skoraj nov globok italijanski otroški VOZIČEK in velik LESTENEC, primeren za gostinsko sobo. Informacije: Govc, tel. 22-621, int. 207. 382 Prodam MERJASCA, 150 kg težkega. Srednja vas 23, Šenčur 383 Prodam ZIBELKO in OTROŠKI VOZIČEK. C. na Klanec 57, Kranj 384 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voklo 31, Šenčur 385 Prodam JABOLKA. Mavčiče 40, Kranj 386 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 65, Smlednik 387 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Breg 12, Kranj 388 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Luže 20, Šenčur 389 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. Vester, Sp. Otok 19, Radovljica 390 Prodam večje količine krmilne PESE. Luže 12, Šenčur 391 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Trboje 52, Smlednik 392 Zelo ugodno prodam kombinirano omaro, mizico z dvema FOTELJEMA, KAVČ in SKRINJO za posteljnino ter PREPROGO. Vukaši-nović, Moše Pijadeja 15/11, telefon 22-124, Kranj 393 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 25. do 31. januarja od 19, do 7. ure zjutraj bo dežurni dr. Bernik Karel telefon 69-298. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka tel. 60-440. Prodam dvokrilno in kombinirano OMARO. Ovsenar Elza, Šorlijeva 14, Kranj 394 Prodam STROJ za izdelavo cementne strešne opeke. Voglje 36, Šenčur 395 (T V RAZSTAVA (T J POHIŠTVO BREST MARLES MEBLO V (F J v delavskem domu v KRANJU odi. do 11. februarja odprto vsak dan od 10. do 19. ure, tudi ob nedeljah dostava na dom montaža kredit do 15.000 din 14 mu rlia 0 J) Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Mode Pijadeja 1. Stavek: ĆP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pfri SDK v' Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. N— Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam JERMENICO za Zetorja in debelega PRAŠIČA. Gorenjesav-ska 21, Kranj 396 Prodam 11 mesecev starega BIKCA simentalca, v zameno vzamem tudi teleta. Naslov v oglasnem oddelku. 397 Prodam 2 meseca starega BIKCA za rejo. Voklo 32 398 Ugodno prodam dvoredne Elka ORGLE, nove. Šolska 6, Šk. Loka 399 Po ugodni ceni prodam STENSKO OBLOGO (macesen), primerno za gostilno ali vikend. Gostilna »Turist« Lesce 400 Prodam PRAŠIČA za zakol. Grad 46, Cerklje 401 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Lahovče 26, Cerklje 402 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Šmartno 7, Cerklje 403 Prodam KRAVO s teličkom in navadno HARMONIKO. Sidraž 1, Cerklje 404 • Prodam lepo rumeno KOLERABO. Vodnik Marija, Prebačevo 71, Kranj 405 Kinopodjetje Kranj vas vabi, da si v kinu Center ogledate izredno umetniško delo — ameriški barvni film KABARET Režija: Bob Fosse Gl. vloge: Liza Minnelli, Michael York Film je prejel 8 oskarjev! Na sporedu: 24., 25. in 26. januarja ob 16., 18. in 20. uri 27. januarja ob 15., 17. in 19. uri. naj vam zaupam bistvene prednosti Žlcgr&ur peciva! • • je HITRO in ENOSTAVNO PRIPRAVLJENO •je POCENI •ima LEPO in PRAKTIČNO EMBALAŽO • ima PESTRO IZBIRO :rolade,mini rolade,kolači,T0~P0 express, tonka, jurko, rozinček,poljubčke kosmičeve, lešnik in kokos •je vedno SVEŽE IN dobi se V VSAKI TRGOVINI! kupim stanovanja Kupim 1 kub. m SMREKOVIH DESK 20 ali 18 mm. Zibelnik Lojze, Dežmanova 5, Kokrica, Kranj 414 Kupim ŠASIJO za spačka, starejši letnik. Milner, Rateče 27, Škofja Loka 415 Kupim PRAŠIČA za zakol. Štalec Mirko, Dolenja vas 14, p. Selca 416 Kupim suhe smrekove DESKE in PLOHE. Mali, Svetelova 17, Šenčur 417 vozila Poceni prodam za vse vrste avtomobilov ZIMSKE VERIGE. Kržiš-nik, Šolska 6, Škofja Loka 406 Prodam KOMBI IMV, letnik 1965, registriran do oktobra 1974 po delih. Čater Milan, C. kokrškega odreda 26, Kranj, telefon 24-374 366 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Dijaški dom Tomšičeva 21. Ogled po 9. uri. 407 Po delih prodam ZASTAVO 750. Uporabna je tudi »školjka«. Zg. Kokra 66 408 Prodam ZASTAVO 750, letnik 71. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan. Planina 24 409 Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Štefetova 30, Šenčur 410 Prodam FIAT 750, letnik 1970. C. Staneta Žagarja 39, Radovljica 411 Prodam FIAT 850 šport, letnik 1969. V račun vzamem fiat 750. Partizanska 27, Šk. Loka, tel. 60-357 412 Ugodno prodam RENAULT 4, letnik 1968. Ponikvar Janez, Valjav-čeva 33, Kranj 413 obvestila Rezervne dele za traktorje, akumulatorje, vseh vrst traktorskih in avtomobilskih gum nudj po tovarniških cenah trgovina v Kranju na Koroški cesti nasproti restavracije Park. Podjetja, ki so večji potrošniki navedenih artiklov dobijo še posebne rabate. KŽK — Agromehanika Kranj 423 Obvestilo občanom mesta Kranj, predvsem pa občanom naselja Stra-žišče, Gorenja Sava, Labore in Ore-hek. Turistično društvo Kranj takoj sprejme v evidenco večje število turističnih sob. V pojasnilo navajamo, da se v turistične sobe ne more nihče stalno nastaniti. V teh sobah prenočujejo samo tisti gostje, ki jih pošilja R « 1 f% Sreda, 23. januarja 1974 Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica Zahvala ob prerani izgubi ljubljenega moža, očka in sina Lojzeta Drakslerja se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo govornikoma, kolektivu in družbenopolitičnim organizacijam Gorenjske predilnice, zdravniku dr. Zrimšku, pevcem, gasilcem in godbi iz Zirov. Žalujoči žena Ivanka, hčerka Mirjanca in mama Turistično društvo z napotnico. Pre-nočnino obračunavamo dnevno, tako kot v hotelih. Lastnik sobe in Turistično društvo skleneta glede tega ustrezen dogovor. Pričakujemo vaše sodelovanje. Vse potrebne informacije dobite v Turističnem društvu Kranj na Koroški cesti 19 osebno ali telefonično na št. 21-361. 424 zaposlitve MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Peternelj Jože, mizarstvo, Šk. Loka, Grajska pot 14 372 Iščem honorarno zaposlitev za LESNO STROKO v Škofji Loki ali Kranju. Ponudbe pod »Čimprej« 421 Kranj CENTER 23. januarja amer. barv. film JEREMIAH JOHNSON ob 16., 18. in 20. uri 24. januarja artier. barv. film KABARET ob 16., 18. in 20. uri 25. januarja amer. barv. film KABARET ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 23. januarja Šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA, 2. del, ob 16. uri, i tal. barv. film NA UKAZ PODZEMLJA ob 18. in 20. uri 24. januaria amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 16., 18. in 20. uri 25. januarja nem. barv. film HURA, ŠOLA GORI! ob 16., 18. in 20. uri Tržič 23. januarja ital.-špan. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VALASH ob 18. in 20. uri 25. januarja ital. barv. film VIKING Z JUGA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 23. januarja ital. barv. film VIKING Z JUGA ob 18. in 20. uri 24. januarja ital. barv. film VIKING Z JUGA ob 18. in 20. uri 25. januarja nem. barv. film POBEG V ZLOČIN ob 18. in 20. uri Duplica 23. januarja danski barv. film V PEKLU MAMIL (ni primeren za otroke) ob 19. uri 24. januarja danski barv. film V PEKLU MAMIL (ni primeren za otroke) ob 19. uri Škofja Loka SORA 23. januarja ital. barv. film DRAKULA PROTI FRANKENSTEINU ob 18. in 20. uri 24. januarja angl. barv. film HENRIK VIII. ob 20. uri 25. januarja angl. barv. film HENRIK VIII. ob 17.30 in 20. uri Železniki OBZORJE 23. januarja amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 20. uri 25 januarja amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 20. uri izgubljeno V petek ob 14. uri sem izgubila BELO KUČMO. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Moše Pijadeja 4, stanovanje št. 13 ali pokliče na tel.,23-045. 422 Mirna zakonca iščeta SOBO. Ponudbe oddati pod »Sprevodnik« 418 Oddam ogrevano SOBO študentkam, študentom, uslužbenkam, uslužbencem. Naslov v oglasnem oddelku 419 V Kranju iščeva GARSONJERO ali SOBO z možnostjo kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Redno plačava« 420 prireditve MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto MLADINSKI PLES, s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni. 337 Izpiti za gorske reševalce V petek, 18. januarja, so bili na Krvavcu teoretični in praktični izpiti iz prve pomoči za gorske reševalce iz Kranja. Izpitov se je udeležilo 26 reševalcev in pripravnikov, vodil pa jih je dr. Gorazd Zavrnik. Člani postaje GRS pri PD Kranj so pokazali na praktični in teoretični preizkušnji solidno znanje. -jk Radovljica 23. januarja ital. barv. film KALIBER 9 ob 20. uri 24. januarja franc.-špan. barv. film PUSTOLOVŠČINE VELIKANA ob 20. uri 25. januarja ital. barv. film KALIBER 9 ob 20. uri Jesenice RADIO 23. januarja franc. barv. CS film ANGE-LIKA IN SULTAN 25. januarja franc. barv. film ZADNJI 1 NASLOV Jesenice PLAVŽ 24. januarja ital. barv. film NEVIDNI SOVRAŽNIK 25. januarja franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN Kranjska gora (BLAZNOST"'8 Hmer barV fi'm FRENZY 24. januarja franc. barv. CS film A NGE LIKA IN SULTAN ČETRTEK, 24. januaria, ob 19.30 -Svetina-Povše: UKANA; zaključena predstava za Iskro; PETEK, 25. januarja, ob 18.30 — I. Potrč: KREFLOVA KMETIJA; gostovanje v Krškem. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu starosti nenadoma zapustila naša draga sestra, teta Marija Babic iz Bistrice pri Naklem Pogreb pokojnice bo 23. januarja ob 15.30 izpred hiše Žalujoči: bratje Andrej, Alojz, Jože in sestra Neža z družinami ter ostalo sorpdstvo. Bistrica pri Naklem, Predoslje, Britof, Strahinj in Žeje, 22. januarja 1974 Vsem sorodnikom prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po daljši bolezni v 65. letu, zapustila naša nepozabna žena, mama, stara mama, sestra in teta Ana Porenta Metodova mama Pogreb pokojnice bo v sredo, 23. januarja 1974, ob 15.30 izpred hiše-žalosti na pokopališče v Naklem. Žalujoči: mož Metod, sin Franci z družino, sin Metod -in ostalo sorodstvo. Naklo, Kranj, 21. januarja 1974 V Kranju so ustanovili temeljno nogometno zvezo Gorenjske redna b ?etek je bila v Kranju 22. zve7P konferenca nogometne pod-D ph \ Senjsko. Iz poročila razvfdnn ^ Vlhja Planinšk^ je bilo nolm da Je v minulem letu nogometna podzveza Gorenjske na- GorpntbV ra.z,v°iu nogometa na ^ snPt n Gm Vlden naPredek. Oživel je spet nogomet na Bledu, ustanovili pa so tudi klub Alpina v Zireh. O dejavnosti gorenjske podzveze lepo govorijo naslednje številke. Lani je bilo odigranih 116 pionirskih, 106 mladinskih in 323 članskih tekem. Prav tako pa je bilo odigranih še 71 iger v malem nogometu. Vse te tekme si je ogledalo skupaj 184.800 gledalcev. V sezoni je bilo na Slovenska moška kegljaška liga Jesenice : Koper 7527 : 7212 pu so ll r? letošnjem nasto-Uke na !fniČ3xni kar 8 319 keglji raz-soltC dTaČem igrišču Pomagali DOSamo eostov. Najboljši posameznik Je bil Jeseničan Oblak, Je. UsPeI° Podreti 1001 kegelj. ŠavnTJ£? J527 (2eleznikar 918, Carmn L^US 918' ^mid 929 jjjsai šiibar 983: Koper 7212 (Miklavčič 963). Iriglav : Koper 7945:7180 domaPraV ^f.anJčani v 4. kolu, ko so doma gostili Koper, niso zaigrali tako kot pretekli četrtek v igri z Ljubljano-Center, so kljub temu kar za 765 kegljev odpravili Koprčane. Najboljši posameznik je bil spet reprezentant Turk, ki je podrl 1036 kegljev. Triglav 7945 (Bregar 969, Pavlin 961, Vehovec 959, Jereb 989, Marte-lenc 1007, Jenkole 1026, Ambrožič 998, Turk 1036). Koper 7180 (Miklavčič 981). V naslednjem kolu bodo Kranjčani jutri ob 15. uri doma gostili moštvo Jesenic. -dh Tretje mesto za mlađega Peternela i^rHŽav,no Prvenstvo v streljanju s Jto1arnnimi,Z,raČnimi PUŠkam» rezultat Je dal° nekaj zelo dobrih MašićevflV ri a Je Beograjčanka korH x? d?Segla nov državni H,ifanska ekiPa Olimpije iz ^ubijane pa nov slovenski rekord. FVanH pT6V ,Se,je izkazal m,adi knnlf Peternel, ki je v mladinski na?hSnC1 8 P,ištol° Pristreljal tretji članolJ i reZUltat EklPi kranjskih ctanov Sta se uvrstili na predzadnje Puško) in zadnje mesto (s Pištolo) Vzroke za to je treba iskati vadbo V°l/leP"rnernih pogojih za eno sfpY, KranJu Je trenutno samo Stimi ml1?® Za zračno Pušk° s vaditudf8^1' njem Pa tekmuje in dl tudl do sto strelcev. Tako za re- priprave na najpomembnejša domača tekmovanja ni časa, niti prostora, poleg tega pa so standardne puške že zastarele in se tekmovalci ne morejo enakovredno meriti z drugimi. Rezultati — člani: puška: ekipe: 1. Novi Sad 1475, 6. Kranj 1380, pištola: 1. Zagreb 1488, 7. Kranj 1436; člani: posamezno, puška: 1. Milanovič (Kragujevac) 380, 26. Otrin (Jesenice) 360, 44. Rozman 353, 51. Naglič 347, 55. Žagar 340, 56. Malovrh (vsi Kranj) 340; pištola: 1. Ničič (Niš) 381, 18. Peternel 365, 38. Prestor 358, 39. Poženel 358 (vsi Kranj); mladinci: pištola: posamezno: 1. Glasanovič (Zagreb) 358, 3. Peternel (Kranj) 353. B. Malovrh I. zvezna hokejska liga Partizan : Jesenice 3 :10 skev na Tašm«^' ledena Plo-sodnika fift' gledalcev 400, greb). Ixeinold. Grgec (oba Za- Jan^l jaanJe8Me,nlCe: Ju* M. FelcteVLen^sipit"' P°Ijanšek' Košir, Beravs, Smli M 5avnik« s- Felc, Eržen Ar,Mlak\rV P°ljanšek, zin^er »krjanc, M. Jan, Ra- ^ljuŠjaVvehko^8111 pred tekmo koncu morah nS P\S° vendarle na šim eostom i^r una Premoč bolj-tretjfnf so^ii^ tU v?d8tv« z 2:0 v t P*6inagali kar Jeseničani v tem delu kar s 6 goli razlike. Tudi v ostalih dveh so prekašali partiza-novce in zasluženo osvojili obe točki. Izidi: Olimpija : Medveščak 11:0 (4:0, 2:0, 5:0), Crvena zvezda : Celje 5:3 (1:0, 3:1, 1:2), Slavij a : Spartak 13:1 (5:0,2:0,6:1). Lestvica: ' Jesenice 13 12 0 1 242:23 24 Olimpija 1312 0 1213: 19 24 Medveščak 1310 0 3 90:44 20 Slavija 13 70 6 90: 4514 Partizan 13 50 8 56:11510 Celje 13 2 011 38:162 4 Spartak 13 2 011 25:162 4 Crvena zvezda 13 2 011 39:177 4 Pari prihodnjega kola: Jesenice : Olimpija, Celje : Slavija, Medveščak : Crvena zvezda, Spartak : Partizan. ' -dh gorenje : Triglav 3 : 16 zaWVL ZVezna hokejska Parku,8iJ«Jena ploakev v mestnem in Kaltnekar vooa Ljubljana), gledalcev 150. Triglav: Hudobivnik Po 2 IKnl i GrD08»Nadižar in Sajovic Vel.n ieŠa' favl.ica in Lavrič po 1. Ščfl ienJCani» ki nimajo svojega igri- Triglavom t0krat,V naWevganj!Ts vreden ® por?e*lh v CelJ"- Enkko- jini mJJfSpr?tnik 80 bili le v 1. tret-tajili k° 80 v 08talih dveh za- INA : Kranjska gora 2:12 Za?L8ak;II- zvezna hokejska liga -oft^A : Kranjska gora 2:12 ^pinfl h ui gledalcev 300, sodnika ^P»na (Ljubljana) in HegedUŠ (Za- Strelci za Kranjsko goro: Medved 3, Klemene in Kunšič po 2, Brun, Pirih, Brezovec, Pristov ter Kladnik po 1. Kranjskogorci so v Sisku brez težav odpravili domačo Ino, ki se je razigrala šele v zadnji tretjini in bila dostojen nasprotnik boljšim gostom. Lestvica: Kr. gora 8 7 0 1 96: 16 14 Tivoli 8 70181:21 14 Triglav 8 5 03 75: 3710 Mladost 7 2 05 37: 41 4 INA 7 00 717: 88 0 Gorenje 600 612:101 0 Pari prihodnjega kola: Kranjska gora : Gorenje, Triglav : Mladost, INA : Tivoli. -dh Tržičanom lovorika Bohinja bU sanS",*1, SLnežnih razmerah je že štifeklub Bohmj organizator škeca \lJStega zaPorednega sanka-sanmi t7ekm°vanja s tekmovalnimi Sankači brez snega re so^fr 8ankaški delavci iz So-kmovafni r dobro pripravili na te- in3uh?m0na Toda kljub zado" zagodel " J• pripravam jo jim je trenh-aH n g Jn. so tako rekoč prvič Sankašk0 ® tekmovanJu v Selcah. cej izboljšS °gohna BrSniku 80 Pre" J0 vse noftiu °benem Pa Pnpravlja-Veljala 08vetlitev, ki bi Redarju Sani dinarJev- p° k°" 27- t rn banka?ke zveze bi v nedeljo, Publiško n,?rai(l blti na Brsniku re- k^ovalnim7en8tuV° X sankanju s te- P0V8em Cpn8aankami' toda P™ga je iz najboljših slovenskih tekmovalk klubov. Največ uspeha so imeli predstavniki Tržiča, ki jim je uspelo, da so v ekipni razvrstitvi osvojili prvo mesto in s tem lovoriko Bohinja. Rezultati: mladinke: 1. Petelin-kar (Sora) 5:03,1, 2. Šolar (Železniki) 5:06,8, 3. Zmitek (Bohinj) 5:25,5; članice: 1. Rev (Tržič) 4:48,1, 2. Ahačič (Begunje) 4:53,1, 3. Berton-celj (Jesenice) 5:16,9; mladinci: 1. Peternel (Jesenice) 4:37,4 2. Nemec (Tržič) 4:39,2 3. Prevc (Železniki) 4:42,1; člani: 1. Rozman (Bohinj) 4:20,0, 2. Česen (Tržič) 4:27,0, 3. Stare (Bohinj) 4:28,2; starejši člani: 1. Meglič 4:33,9, 2. M. Česen (oba Tržič) 4:36,2, 3. Ahačič (Begunje) 4:41,9. Ekipno: 1. Tržič I 23:02,9, 2. Bohinj I 24:01,1, 3. Tržič II 24:10 3. J. Žitnik Gorenjskem vsako soboto in nedeljo po 24 tekem. Redno je igralo 384 igralcev, pri organizaciji tekem je sodelovalo 105 nogometnih funkcio-, narjev, tekme pa je vodilo 48 sodnikov. To so podatki, na osnovi katerih se da vrednotiti dejavnost nogometa na Gorenjskem. Pri tako velikem številu tekem je bilo precej prekrškov in so zaradi tega izrekli naslednje kazni: 1 opomin, 10 ukorov, 53 igralcev ni smelo nastopiti na 85 prvenstvenih tekmah, trije igralci so bili kaznovani s prepovedjo igranja za 22 mesecev, en igralec pa je bil diskvalificiran. Pri NPG je bilo registriranih 1147 nogometašev in 21 nogometnih klubov oz. aktivov. Predstavniki klubov so v diskusiji pohvalili delo izvršnega odbora NPG, hkrati pa so ugotovili, da niso zadovoljivi odnosi med nekaterimi klubi. Na konferenci so sprejeli nov statut in preimenovali dosedanjo NPG v temeljno nogometno zvezo Gorenjske. V razpravi so tudi kritizirali občinsko zvezo za telesno kulturo Kranj, ki v 10 letih ni niti enkrat razpravljala o problematiki nogometa v kranjski občini. Izvolili so nov 13-članski izvršni odbor, ki ga bo vodil Miha Kramar. Dosedanjemu predsedniku Viliju Planinšku, ki zaradi drugih obveznosti ne bo več deloval v tem organu, se je zahvalil sekretar Pavle Novak, konferenca pa ga je soglasno izvolila za prvega častnega člana temeljne nogometne zveze Gorenjske. P. N. Zupan zmagal v Vrbi Na tradicionalnem dvoboju mladincev v smučarskih skokih med Koroško in Slovenijo, ki je bil v nedeljo v Vrbi na Koroškem, so se naši predstavniki izredno dobro izkazali. Zmagali so v vseh kategorijah, v ekipni konkurenci pa poželi dvojno zmago. V ekipi slovenske reprezentance je bilo kar 10 skakalcev z Gorenjske. Rezultati: starejši mladinci: 1. Ivo Zupan 181,9 (42,5, 42,5), 2. Boris Cuznar 177,9 (41,5 41), 3. Andrej Kajzer 173,2 (40, 41), 5. Marjan Križaj 172,0 (40,5, 41,5), 6. Mitja Turk 165,9 (40,5, 39,5), 7. Marko Brenkuš 164,3 (40, 40,5), 8. Dušan Justin 151,0 (37, 37,5), 9. Viki Tršar 154,2 (38, 38), 10. Peter Jenko 143,2 (36,5, 37), 12. Sandi Cimžar 126,7 (35,5, 35); mlajši mladinci: 1. Franci Tršar 166,9 (40, 40), 3. Jože Demšar 152,9 (38, 37), 5. Zdravko Bogataj 148,9 (36,5, 38,5), 8. Jože Arko 138,4 (36,5, 36), 9. Jože Berčič 135,4 (35,5, 34,5), 12. Jani Kavčič 130,8 (35, 35,5), 13. Borut Bantan 129,8 (36, 32), 14. Janez Zelnik 123,5 (36, 33,5), 17. Mišo Anžel 109,8 (30,5, 32,5), 18. Branko Finžgar 108,6 (30,5, 31); ekipno: 1. Slovenija (Zupan, Brenkuš, V. Tršar) 500,4, 2. Slovenija III (Turk, Kajzer, Justin) 490,1, 4. Slovenija II (Cuznar, Križaj, Cimžar) 476,6. J. Javornik Doslej zapostavljena Soriška planina je trenutno naše letos edino smučišče, ki je še primerno za velika tekmovanja, toda žal je brez žičnic. Obratujeta le dve prenosni vlečnici. Tu je bilo v soboto in nedeljo slovensko prvenstvo v alpskih disciplinah za člane in članice, verjetno pa bo tudi prvenstvo za mladince, če drugi zimski turistični centri ne bodo v kratkem dobili snega. Več kot pol metra debela snežna odeja na Soriški planini je poleg tekmovalcev v soboto in nedeljo na smučišča privabila tudi številne druge ljubitelje zimskega športa. — Foto: P. Pokom Slovensko člansko prvenstvo v alpskih disciplinah Največ Gorenjcem Zaradi pomanjkanja snega je smučarski klub Triglav moral napovedano republiško prvenstvo v alpskih disciplinah za članice in člane s Krvavca prestaviti na Soriško planino. Tu je s pomočjo ŠD Železniki odlično organiziral letošnje boje v veleslalomu in slalomu. V obeh dneh je nastopilo 85 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slovenskih klubov. V veleslalomu je naslov najboljšega pripadel Radovljičanu Gorišku, v ženski konkurenci pa je bila najhitrejša Mariborčanka Zurajeva. V slalomu je pri članih zmagal branikovec Koželj, pri članicah pa Radovljičanka Pikonova. Rezultati — veleslalom: članice: 1. Zuraj (Branik) 1:14,09, 2. Bajželj (Triglav) 1:16,36, 3. Bem (Radovljica) 1:16,80, 5. Veber (Železniki) 1:18,93; člani: 1. Gorišek (Radovljica) 2:07,54, 2. Gazvoda (Branik) 2:08,25, 3. Jakopič 2:08,52, 4. Gašperšič 2:09,01, 5. Straus 2:09,15, 6. Vovk 2:10,51, 7. Sodja (vsi Jesenice) 2:11,49, 10. Leben (Triglav) 2:13,55, 11. Ponikvar (Jesenice) 2:13,89. Slalom: članice: 1. Pikon (Radovljica) 94,22, 2. Zuraj (Branik) 96,41, 3. Podgoršek (Olimpija) 97,55, 4. Gazvoda (Jesenice) 99,77, 5. Bem (Radovljica) 105,16, 6. Bogataj (Tržič) 105,72; člani: 1. Koželj (Branik) 84,70, 2. Gašperšič 84,72, 3. Jakopič (oba Jesenice) 84,90, 6. Gorišek (Radovljica) 87,29, 8. Ponikvar 88,19, 9. Vovk (oba Jesenice) 88,49, 10. Komac (Tržič) 88,86. -dh 80 mladih skakalcev Kranja Kljub temu, da na Gorenjskem v nižinskih predelih ni nikjer več snega, je smučarski klub Triglav v soboto iz,vedel meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za pionirje na 25-metrski skakalnici v Bistrici pri Kranju. Kljub močni odjugi je organizatorju uspelo izvesti letos doslej najmnožičnejše tekmovanje v smučarskih skokih za najmlajše tekmovalce. Nastopilo je več kot 80 mladih skakalcev iz 10 klubov, med njimi je bilo ntgveč predstavnikov ljubljanske Ilirije, ki so dosegli tudi najboljše uvrstitve v konkurenci mlajših pionirjev. Rezultati: starejši pionirji: 1. Langus (Jesenice) 190 (17,5, 17,5), 4. Prešeren (Jesenice) 177,5 (16,5, 17), 8. Polanič (Triglav) 171,5 (16,5 16) in Bizjak (Triglav) 171,5 (15,5, 15); mlajši pionirji: 1. V. Baje (Ilirija) 187,5 (17,5, 16), 11. Bevc (Triglav) 148,0 (17,5, p., 16,5). J. Javornik Športno-zabavna prireditev v Dupljah Mladinski aktiv Duplje pri Kranju vabi vse ljubitelje narodno-zabavne glasbe na koncert ansambla Gorenjci s pevcema iz Radovljice ter Tržiškega okteta pod vodstvom Francija Sarabona. Prireditev bo v sredo, 23. januarja, ob 19.30 v dvorani gasilskega doma v Dupljah. Napovedana prireditev za 16. t. m. je žal morala odpasti zaradi smrti v ansamblu Lojzeta Slaka. Na prireditvi bodo sodelovali tudi najboljši gorenjski športniki. Čisti dobiček s te prireditve je namenjen za gradnjo spominskega doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Mladinski aktiv ZMS Duplje, ki je organizator te prireditve, je pripravil tudi žrebanje vstopnic. Naši na mednarodnih smučinah Čeprav pri nas tare smučarje pomanjkanje snega, pa je v drugih državah Evrope dosti bolje, saj se tekmovanja vrstijo drugo za drugim. Med mednarodno elito skakalcev, tekačev in alpskih tekmovalcev so tudi naši predstavniki, ki so se med tem vikendom dobro držali, saj so osvojili nekaj odličnih mest. Cortina — Tu se je zbralo nad 60 skakalcev iz 10 evropskih držav ter Kanade, ki merijo svoje moči na letošnji turneji za »Veliko nagrado narodov«. Na prvi tekmi v Corti-ni je zmagal Švicar Schmid, od Jugoslovanov pa Mesca zasledimo že na odličnem 4. mestu, medtem, ko je bil Demšar 6. Ostali naši predstavniki pa so zasedli naslednja mesta: 26. Prelovšek, 28. Drago Pudgar, 29. Danilo Pudgar, 35. Blaznik, 36. Stefančič. Reit im Winkl — Na 10. jubilejnem smučarskem tekmovanju v klasičnih disciplinah je nastopilo tudi 5 Jugoslovanov. V teku na 15 km, ki hkrati velja tudi za svetovni pokal, je med stotimi tekmovalci odlično tekel Dornik, ki je zasedel 19. mesto in s tem dobil kot prvi Jugoslovan 2 točki v skupni oceni za svetovni pokal. Kalan je bil 32, Jelene pa 57. V teku štafet, startalo jih je 22, je jugoslovansko zastopstvo osvojilo 14. mesto. Izkazal pa se je tudi kombinato-rec Gorjanc, ki je med 34 tekmovalci v klasični kombinaciji zasedel 15. mesto, medtem, ko je bil Dovžan 25. -dh Pokljuka sredi preteklega tedna! Smuka je bila v lepem in sončnem vremenu možna, vendar so bila smučišča v okolici Šport hotela skoraj prazna. — Foto: P. Pokorn Sreda, 23. januarja 1974 s sodišča # # C/VC/ Kazen za posilstvo Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 21-letnega Jožeta Pazlarja z Bleda zaradi kaznivega dejanja posilstva na tri leta strogega zapora. Sredi septembra lani je Pazlar na Bledu opazil znano dekle in jo povabil, da jo s svojim avtomobilom zastava 1300 popelje do doma. Dekle je pristalo, 8aj Ka je poznala, vendar je kmalu opazila, da jo Pazlar ne pelje proti domu, pač pa proti Zaki. Ustavil je v nekem grmovju in dekle nagovarjal, naj se mu vda. Ker tega ni hotela, jo je večkrat udaril, jo na silo slekel ter ji storil silo. Dekle je dogodek takoj prijavilo na postaji milice. Pazlar se je očitno zavedal, kaj je storil, saj jo je naslednjega dne poiskal in ji ponudil milijon starih din, če umakne ovadbo, čeprav je vedel, da denarja nima, to pa je vedela tudi oškodovanka. Obtoženi Pazlar je bil lani že obsojen zaradi več kaznivih dejanj velike tatvine in tatvine na dve leti in 6 mesecev zapora pogojno za dobo štirih let. Sodišče je verjelo njegovemu zatrjevanju, da začenja novo življenje, imel je tudi dekle, zato je izreklo omiljeno kazen. Kmalu zatem pa je obtoženi Pazlar zagrešil posilstvo in ob tem je njegova želja po poboljšanju vsekakor zbledela. Sodišče je ob izreku kazni za posilstvo upoštevalo tudi prej izrečeno kazen za dejanja tatvin in izreklo enotno kazen 4 leta in 6 mesecev strogega zapora. L. M. Družinska tragedija Vlomi v avtomobile Prejšnji teden so se neznani vlomilci v Kranju lotili vlomov v avtomobile. Na parkirnem prostoru pred hotelom Creina je neznanec vlomil v osebni avtomobil Vidomira Noviča iz Tuzle in vzel avtoradio vreden 1000 din. V noči od 18. na 19. januar so neznanci skušali vzeti zastavo 750 last Albine Kože iz Kranja. Potem ko so nasilno odstranili kljuko levih vrat, so avtomobil potiskali kakih 100 metrov, nato pa so ga tam pustili. Nekdo je vlomil tudi v osebni avtomobil zastava 750 last Cirila Nardonija iz Kranja. Iz avtomobila je odnesel odejo. Ogenj v tovarni V soboto, 19. januarja, dopoldne je začelo goreti v oddelku gumijastih izdelkov tovarne Sava v Kranju. Delavca Hidromontaže Maribor sta varila železno varnostno ograjo okrog silosa za surovine, pri tem pa je v gumijastih ceveh nekaj počilo in se vnelo. Delavca sta takoj z gasilnimi aparati pogasila ogenj in preprečila večjo materialno škodo. Skrunitev grobov Prejšnji teden so se neznanci znesli nad nagrobniki na škofjeloškem pokopališču. Več nagrobnih kamnov je prevrnjenih, tudi več svetilk, razbili pa so še vaze in razmetali cvetje. Neznanci so na tak način oskrunili 16 grobov. Za storilci poizvedujejo. Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Boruta Kobija obsodilo 32-let-no Jožefo Rupnik iz Šenčurja zaradi uboja svojega moža na štiri leta strogega zapora. Tragični dogodek se je pripetil 13. avgusta 1972 v Šenčurju. Tega dne je bila nedelja in po kosilu je starejša hčerka nagovorila svojo mamo, naj bi šle na sprehod v gozd. To pa možu Janezu ni bilo po volji in je sprehod prepovedal ter hčerko, ki mu ni bila najbolj pri srcu, hotel tudi udariti. Otrok je stekel iz stanovanja v pritličje k stari mami, saj se je očeta bal in ne bi bilo prvič, da bi ga oče udaril. Tako ravnanje pa je njegovo ženo razjezilo in je stekla za obema, da bi otroka branila. Pri materi spodaj se je vnel prepir in mati je zakonski par mirila ter ju spravila ven. Zakonca, mož Janez je bil takrat precej vinjen, saj so kasneje našli v njegovi krvi 2,55 promile alkohola, sta se prepirala še naprej in mož je ženo kot že tolikokrat prej pretepel. Tega je bilo njej dovolj, stekla je v svoje stanovanje, pograbila nož, se vrnila do moža ter ga zabodla v trebuh. Ranjenega moža so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je zaradi komplikacij pri zdravljenju rane čez tri dni umrl. Pred sodiščem se je pokazala prava slika tega zakona. Pokojni mož je bil z ženo in otrokoma grob, nasilen, večkrat je ženo pretepel, da je podplutbe morala skrivati pred drugimi ljudmi* Otroka sta skoraj vedno spala spodaj pri stari materi, da sta bila bolj varna pred očetom. Zakon ni bil srečen že skoraj od vsega začetka. Na zunaj in med ljudmi je bil mož, ki je opravljal delo poštarja, miren in dobrodušen. Pogosto je pil, vendar pa v gostilni ni bil nikdar pretirano vinjen. Pred časom je na lotu zadel tudi 8 milijonov starih din, vendar od tega denarja družina ni imela ničesar. Ves svoj denar mu je morala dajati celo žena« delala je v Savi, saj jo je vedno na plačilni dan čakal pred tovarno, da mu je izročila denar.s plačilnim listkom vred. Milijoni, ki jih je zadel pri igri na srečo, mu niso prinesli nič dobrega, le bolj pil je in bolj grob je bil z družino. S pijačo je silil tudi ženo. Sodišče je pri odmeri kazni za to hudo dejanje našlo tudi olajševalne okoliščine, saj ni moglo mimo tega, da je bil pokojni Janez Rupnik nasilen z družino in je v veliki meri prispeval k neznosnim razmeram, v katerih je družina živela. Razen tega pa mora obtožena Jožefa Rupnik skrbeti še za dva mladoletna otroka. L. M. Nenadoma s ceste V sredo, 16. januarja, se je na Poljanski cesti v Škofji Loki pripetila lažja prometna nezgoda. Voznik kombija Alojz Šinkovec (roj. 1926) iz Škofje Loke je nenadoma zapeljal v desno s ceste v kanal, tako da se je kombi nagnil na obcestni zid. Pri tem se je na desnih vratih avtomobila strlo steklo. V nesreč je bila lažje ranjena sopotnica Lidija Izda in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. s Izsiljevanje prednosti V soboto, 19. januarja, zjutraj se je v križišču Ljubljanske in Savske ceste v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Kalan (roj. 1931) iz Kranja je pripeljal v križišče prav tedaj, ko je po prednostni Ljubljanski cesti vozil mopedist Milan Bajde (roj. 1925) s Kokrice-Zaradi tega je mopedist trčil v osebni avtomobil in padel. Lažje ranjenem11 vozniku mopeda so prvo pomoč nudili v zdravstvenem domu.' Zadel pešca Na cesti drugega reda v Srednjih Bitnjah se je v nedeljo, 20. januarja-nekaj pred 19. uro pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Noč (roj. 1955) z Jesenic je vozil proti Škofji Loki, ko je v Srednji*1 Bitnjah nenadoma z leve strani pred njegovim avtomobilom prečkal cest0 Martin Ribnikar (roj. 1911) iz Srednjih Bitenj. Kljub zaviranju in umikanju je avtomobil Ribnikarja zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Pešec na cesti V ponedeljek, 21. januarja, nekaj po 2. uri zjutraj se je na cesti prveg3 reda pri Vrbi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobil^ Živorad Savkovič (roj. 1940) z Jesenic je vozil proti Kranju. Ko se je srečalf z nekim avtomobilom, je imel prižgane kratke luči, zato je prepozno opaz' Žarka Petroviča (roj. 1949) z Jesenic, ki je hodil po desni strani ceste. Vozn1, Savkovič je zato odvil v levo, pri tem pa izgubil oblast nad vozilom, zapelja' ceste in se nekajkrat prevrnil. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtom0' bilu pa je za 10.000 din. Avtobus v tovornjak V ponedeljek, 21. januarja, nekaj po 13. uri se je na cesti v Koprivniku v Poljanski dolini pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Rafael Abra^ (roj. 1947) z Orehka pri Cerknem je vozil proti Trebiji. Ko mu je nasproti prI' peljal tovornjak, vozil ga je Vinko Peternelj (roj. 1946) s Planine pri Cerknert1' je voznik avtobusa začel zavirati, vendar pa je vozilo zaradi neprimerne rosti na poledenelem vozišču zaneslo in je avtobus čelno trčil v tovornjak-nesreči sta bila voznika in pa dva sopotnika lažje ranjena, vendar ni nibć iskal zdravniške pomoči. Škode na vozilih je za 50.000 din. L. M. Martin Hribar, diplomirani veterinar, vršilec dolžnosti direktorja bodočega Kmetijsko veterinarskega zavoda Kranj: »Namen povezovanja je doseganje večje učinkovitosti teh služb, ki delujejo na Gorenjskem. Strokovnjaki s tega področja bodo zaradi združevanja v enotno organizacijo dobili večjo varnost (socialno, pravno in delovno) ter možnosti za izpopolnjevanje in razvoj. S kvalitetnim delom bomo pomagali pri uresničevanju programa razvoja kmetijstva in dosegli pogoje, ki so za to potrebni. To sta predvsem tehnična opremljenost in sodobna organizacija dela. Vsak zaposleni bo lažje sledil delu kolektiva in lastemu delu ter ju na osnovi podatkov ocenjeval. Odnosi med zaposlenimi bodo urejeni s samoupravnimi akti, v katerih mora biti poudarjena kolektivna oblast in odgovornost ter možnost, da vsak sodelavec zavoda odloča o pomembnih vprašanjih.« Anton Voglar, diplomirani veterinar, direktor Veterinarske postaje Škofja Loka in pooblaščeni inšpektor na loški klavnici: »Združevanje gorenjske veterine je pozitivno. Naša postaja ima 6 mož, finančna sredstva pa so pičla. Združeni si bomo medsebojno lahko pomagali v trenutkih, ko za-škriplje: primer bolezni veterinarja, delo v nedeljah in praznikih itd. Pri modernizaciji naše službe bo manj težav, za upravne posle pa bo šlo Nadaljevanje s 1. str. Reševalci so namreč do opoldneva potegnili izpod ruševin štiri mrtve: Franca Ažmana (1900) z Jesenic, Andreja Kuštri-na (1942) z Logovišča v Baški grapi, Gizelo Kofol (1913) z Bače pri Modreju ter pomočnika strojevodje vlaka M 913 Štefana Lango iz Kanala. Strojevodja Mirko Škodnik s Ponikev je umrl med prevozom v jeseniško bolnico. Razen tega so reševalni avtomobili, osebna vozila, ki so vozila mimo, in avtobus odpeljali na Jesenice prek 30 potnikov, med katerimi sta dva težje ranjena in sta v smrtni nevarnosti. Na kraj nesreče je razen komisije UJV Kranj prišla tudi komisija železniškega podjetja iz Ljubljane. Poročilo obeh komisij ho razjasnilo vzroke za trčenje. J. Košnjek Reševalci so potegnili iz razbitin tudi dekle s Koprivnika. Čeprav je bilo stisnjena med pločevino, je ostala pri zavesti in klicala. Le redki so verjeli, da je ostala živa! — Foto: F. Perdan Gorenjske občinske skupščine, ustanovitelji ustanov in zavodov s področja kmetijstva, sprejemajo te dni predlog o združitvi petih veterinarskih postaj na Gorenjskem z Živinorejsko veterinarskim zavodom Kranj. Združena ustanova se bo imenovala Kmetijsko veterinarski zavod Kranj z dokaj močno zasedbo strokovnih delavcev: veterinarji, agronomi in veterinarski ter kmetijski tehniki. Njihove naloge bodo predvsem naslednje: zdravstvena in preventivna služba, veterinarski in sanitarni pregledi, skrb za reproduk--" cijo živine, zdravljenje in preprečevanje mastitisa, kmetij-sko-pospeševalna služba in selekcijska služba. Ustanova bo sodelovala s kmetijskimi zadrugami in kombinatom, povezovala pa se bo tudi z znanstvenimi ustanovami. O združevanju gorenjske veterine in kmetijstva smo se pogovarjali s tremi veterinarji. manj denarja. Skratka, nepotrebnega trošenja moči in denarja bo manj. Stvari sc bodo urejevale na enem mestu, na sedežu zavoda. Moje delovno mesto je na loški klavnici, kjer pregledujem klavno živino, opravljam manjše laboratorijske preglede in nadziram promet z živino in mesnimi izdelki. Kadar je sila ali so potrebne večje preventivne akcije (kužne bolezni, cepljenje), odidem tudi na teren.« Dr. Franc Rutar, direktor Živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj: »Dejavnost sedanjega zavoda je raznolika. Več kot 20 let skrbimo za umetno osemenjevanje krav s semenom najboljših plemenjakov, lani so veterinarji osemenili 15.400 krav), pred petimi leti pa smo se lotili kmetijske pospeševalne službe. Vodimo selekcijo v govedoreji, pospešujemo proizvodnjo krme in sodelujemo pri preusmerjanju kmetij, razen tega so naše vsakdanje delo tudi poskusi pri pridelovanju koruzne silaže, gnojenju travnikov ter predavanja za kmetovalce. Pred desetletjem smo skoraj popolnoma zatrli kužne plodnostne bolezni krav. Kako huda je bila ta nadloga, pove podatek, da je bilo po vojni na Gorenjskem skoraj dve tretjini krav jalovih! Pred 15 leti smo na Gorenjskem odkupili 4 milijone litrov mleka, danes pa ga 17 milijonov letno. Klavna teleta so bila včasih težka 60 ali 70 kilogramov, danes so, čeprav mlajša, 90 ali 100 kilogramov. Povečuje se teža goveje živine, namenjene klanju. Menim, da ima nekaj zaslug pri tem tudi naš zavod. Združevanje, sredi katerega smo, lahko dosežke le poveča.« J. Košnjek