172
Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016
Več in for ma cij o med na rod nih ja mar skih od pra vah na ob močju Zve ri njačkih rup lah ko pri do bite
na splet nem na slo vu: http://zve ri njac ke-rupe.si/.
Jure Tičar
Ra zi sko val ne igral ni ce na ZRC SAZU
Ljub lja na, 2. 8. 2016
Po le ti 2016 so bile na Znans tve no ra zi sko val nem cen tru Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no -
sti že dva naj stič or ga ni zi ra ne ra zi sko val ne igral ni ce z na slo vom »Igraj mo se zna nost«. V pre te klih le tih
se je po tr di la dom ne va, da se želi jo otro ci sko zi igro pred vsem spro sti ti, med se boj no spoz na va ti in družiti
vse ka kor pa tudi kaj no ve ga vi de ti in naučiti. Zato je bilo tudi v le tošnjem letu or ga ni zi ra nih več te -
mat sko raz no vrst nih igral nic, ki so jih vo di li člani po sa mez nih ra zi sko val nih inšti tu tov ZRC SAZU ka kor
tudi zu na nji sodelav ci. Že vsa leta do slej jih ob li ku je in koor di ni ra Cen ter za pred sta vi tve ne de jav no -
sti ZRC SAZU pod vods tvom dr. Bre de Čebulj Saj ko. De lav ni ce so po te ka le tri ted ne in so bile raz de lje ne
na po ljud no-znans tve ne vse bi ne ter na me nje ne otro kom sta rim od 6 do 14 let. Vsak te den je bil ob li -
ko van za eno sku pi no, v ka te ri je bilo prib ližno 15 otrok. So de lu joči inšti tu ti in os ta li zu na nji iz va jal ci
so or ga ni zi ra li svoj te mat ski dan. Sre dišče igral niškega do ga ja nja je bila dvo ra na Zem lje pi sne ga mu -
ze ja Geo graf skega inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, gle de na temo in pro gram pa so otro ci obi ska li
še šte vil ne dru ge lo ka ci je.
Geo graf ski dan smo vo di li Pri mož Gašpe rič iz Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU,
Moj ca Zajc, dok tor ska štu dent ka et no lo gi je in kul tur ne an tro po lo gi je in pe da gog Miha Le vin ger. Tematika
le tošnje geo graf ske igral ni ce je bila ra zi sko va nje mest nih vod nih zem ljišč, ki jih je us tva ril ali preobli -
ko val člo vek v raz ličnih ob dob jih raz vo ja me sta Ljub lja na gle de na po tre be in želje meščanov. Igralnico
smo zato poi me no va li »Ra zi sko va nje mest nih voda«. Te me lji la je na te ren skem delu in ra zi sko va nju
Slika6:Naglobiniokoli500mjebilnatemmestuvzpostavljenjamskibivak,kijeomogočaldaljše
bivanjev podzemlju.
TO
M
A
Ž
G
RD
IN
173
Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika
Slika1:Orientacijainiskanjelokacijenazemljevidu.
PR
IM
O
Ž
G
AŠ
PE
RI
Č
Slika2:Izdelavaterenskegaplakata.
PR
IM
O
Ž
G
AŠ
PE
RI
Č
174
Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016
hi dro loških po ja vov ter nji ho vih značil no sti na iz bra nih ob močjih me sta Ljub lja na. Za iz ved bo pro -
gra ma smo iz bra li na sled nje lo ka ci je: rib nik ob ti vol ski Čol nar ni ter preob li ko va ne stru ge po to kov
Glinščice in Gra daščice.
Po uvod ni pred sta vi tvi smo se na krat ko pred sta vi li, nato pa so vo di te lji otro ke sez na ni li s po te -
kom geo graf ske ga dne. Sku pi no so se stav lja li štiri de kle ta in de set fan tov, sta rih med 6 in 12 let. Iz dvo ra ne
Zem lje pi sne ga mu ze ja smo se peš od pra vi li pro ti rib ni ku ob ti vol ski Čol nar ni, ki je za ni miv pri mer »mest -
ne vode«.
Že na prvi točki so se mo ra li mla di geo gra fi naj prej »naj ti« ozi ro ma orien ti ra ti v pro sto ru (sli ka 1).
Po ma ga li smo si z zem lje vi dom Ljub lja ne in kom pa som. Ob tem smo mla dim ra zi sko val cem pred sta -
vi li kar to graf ske značil no sti pri ka za po vršin skih vod nih po ja vov ter os ta lih kar to graf skih ele men tov
na zem lje vi du.
Pred začet kom dela smo se raz de li li v tri sku pi ne. Vsa ka od sku pin je pre je la pra zen pla kat ter poseb -
no te mat sko »vod no« mapo z de lom načrta me sta Ljub lja ne in te ren ski mi li sti. Spoz na va nje mest nih
vod je po te ka lo s po močjo vprašanj na vna prej pri prav lje nih de lov nih li stih. Značil no sti vode smo do -
ločali tako, da smo iz bra li us trez no do stop no me ril no me sto, kjer smo do ločili glo bi no, bar vo in vonj
vode, iz me ri li tem pe ra tu ro zra ka in vode ter s p H li stiči do ločili nje no kislost ozi ro ma ba zičnost. Rezul -
ta te smo vpi sa li na de lov ni list, ki smo ga pri le pi li na pla kat.
Pla kat je na sta jal spro ti (sli ka 2). Začeli smo ga iz de lo va ti na prvi točki in ga na vsa ki na sled nji do -
pol ni li. Pred stav ljal je glav ni re zul tat de lav ni ce, saj je prika zo val iz mer je ne in ugo tov lje ne re zul ta te
ra zi sko val ne ga dela.
Po iz pol ni tvi vseh de lov nih ob vez no sti pr ve ga vzorčnega ob močja, smo se od pra vi li do dru ge točke,
ki je bila ob potoku Glinščica, v bližini žival ske ga vrta. Tam smo po leg os ta le ga iz me ri li hi trost vode,
ki smo jo me ri li na pre prost način. Iz me ri li in oz načili smo raz da ljo med dve ma točkama, v vodo spu -
sti li ve ji co, list ali kaj po dob ne ga ter me ri li čas, ki so ga omenjeni »plov ci« po tre bo va li od ene do dru ge
točke. S po močjo dob lje nih po dat kov smo izračuna li hi trost vode v po to ku. Re zul ta te smo pre tvo ri li
Slika3:HojapozaraščenistrugiGlinščice.
PR
IM
O
Ž
G
AŠ
PE
RI
Č
in pri mer ja li med se boj ter ugo to vi li, da je bila hi trost Glinščice prib ližno 1 km/h, kar je ve li ko počas -
ne je od pov prečne hi tro sti hoje odra sle ga člo ve ka, ki znaša 5 km/h.
Po se bej za ni mi vo je bilo na da lje va nje poti po umet no preob li ko va ni be ton ski stru gi spod nje ga toka
Glinščice, ki se vije med po zi da ni mi zem ljišči Viča. Ker stru go že dlje časa niso očis ti li rast ja, so po -
sa mez ni deli pred stav lja li pra vo »džun gel sko« vzdušje (sli ka 3). Iz te »žabje« pers pek ti ve so bile hiše,
želez niška pro ga, Tržaška ce sta in os ta li ob jek ti opa zo va ni po vsem iz dru ge ga gle dišča, kot smo ga va -
je ni kot »na vad ni« pešci. Po stru gi smo hodili do so točja po to kov Glinščice in Gra daščice. Tik za so točjem
se je na ha ja la zad nja točka, kjer so otro ci po vsem sa mo stoj no opra vi li vse me ri tve na po to ku Glinščica.
Ko so vse po dat ke za pi sa li v de lov ni list, so do končali pla kat. Z ri sa njem, pi sa njem in lep lje njem so za -
pol ni li praz ne pro sto re, da je pla kat do bil pečat po sa mez ne sku pi ne. Nato smo pos pra vi li vso opre mo,
se sko zi gost na sad vi so kih in va ziv nih rast lin pre bi li iz močno za raščene stru ge ter sku paj odšli do našega
iz ho dišča v sre dišču me sta.
Le tošnjo geo graf sko de lav ni co smo za ra di šte vil nih po let nih ak tiv no sti iz ved li le en krat. Za ra di ne -
sta no vit ne ga vre me na pred geo graf skim dnem, smo ime li or ga ni za tor ji pri pravlje nih več raz ličic poti.
Kljub vre men skim na po ve dim, je pad la le majh na ko ličina pa da vin, zato smo lah ko iz ved li raz ličico
poti s po ho dom po zelo za raščeni stru gi Glinščice. Spre mem ba vre me na je po skr be la za del no oh la -
di tev, kar se je poz na lo pri hoji in so de lo va nju.
Pri mož Gašpe rič
27. Evrop ska den droe ko loška de lav ni ca
Kranj ska Gora, 12.–18. 9. 2016
V Kranj ski Gori je bila med 12. in 18. sep tem brom or ga ni zi ra na 27. Evrop ska den droe ko loška de -
lav ni ca, ki po ve zu je štu den te ter stro kov nja ke s po dročja den dro lo gi je. Le tošnja de lav ni ca je po te ka la
na obrob ju Tri glav ske ga na rod ne ga par ka ozi ro ma na tančneje v Vili Šumi ca pri Kranj ski Gori, kjer je
bil iz ve den večji del ra zi sko val nih ak tiv no sti. De lav ni co so or ga ni zi ra li Goz dar ski inšti tut Slo ve ni je, Na -
ravoslov no teh niška fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, Švi car ski zvez ni inšti tut za ra zi sko va nje goz dov, sne ga
in po kra ji ne, Uni ver za v Šle zi ji (Polj ska) ter Uni ver za v Pa do vi (Ita li ja).
De jav no sti so po kri va le ce lo ten spek ter den dro lo gi je ter obe nem spod bu ja le po ve zo va nje znanj raz -
ličnih ra zi sko val nih dis ci plin. Delo je bilo raz de lje no v pet raz ličnih sku pin gle de na obrav na va no po dročje
den dro lo gi je. Iz ve de na so bila šte vil na pre da va nja o glav nih obrav na va nih te ma ti kah, zno traj po sa mez -
nih sku pin pa je bilo izve de no te ren sko delo, pri pra va vzor cev ter nji ho va ana li za. Ob za ključku dela
po sa mez ne sku pi ne, so bile po da ne ugo to vi tve ra zi skav, s čimer so ude leženci pris pe va li k obo ga ti tvi
poz na va nja ob močja Kranj ske Gore, do li ne Pišnice in oko li ce pre la za Vršič.
Le tošnje de lav ni ce se je ude ležilo 29 štu den tov in stro kov nja kov s po dročja den dro lo gi je in den -
droe ko lo gi je s Hr vaške, Nem čije, Bel gi je, Ve li ke Bri ta ni je, Ni zo zem ske, Ita li je, Ka na de, Bel gi je, Čila,
Švice ter Slo ve ni je.
Med obrav na va ni mi dis ci pli na mi so bile: den dro kli ma to lo gi ja, den droar heo lo gi ja, ana to mi ja lesa,
den droe ko lo gi ja ter den dro geo mor fo lo gi ja. Po dročje den dro kli ma to lo gi je upo rab lja po dat ke o sta ro -
sti dre ve snih bra nik, ki jih sta ti stično pri mer ja z me teo ro loškimi po dat ki. Na pod la gi ana liz lahko
ra zi sko val ci re kon strui ra jo pre te kle pod neb ne po go je na po sa mez nem ob močju. Za pri do bi va nje po -
dat kov o »dalj ni« pre te klo sti so še po se bej pri mer na dre ve sa, ki ra ste jo na višjih nad mor skih višinah,
fo sil ni les ter les, ki je bil od krit pri ar heo loških ra zi ska vah. Den droar heo lo gi ja preučuje les, ki je bil
upo rab ljen na sta rejših ob jek tih z na me nom pri do bi va nja in for ma cij o pre te kli rabi zem ljišč in gozdov,
teh no lo gi ji ob de la ve lesa ter živ lje nju v pre te klo sti. Z in ter dis ci pli nar nim pri sto pom lah ko zago to vi po -
dat ke o upo rab lje nih dre ve snih vr stah za grad njo, iz vo ru lesa ter sta ro sti grad nje. Ana to mi ja lesa se
v zad njem ob dob ju pred vsem pos veča zgrad bi gr mov nic in ze lišč, saj rast bra nik pri njih ni po go je na
z ra stiščnimi po go ji ter ve li kost jo rastlin. Za ra di tega ra zi ska ve na tem po dročju pri našajo šte vil na nova
spoz na nja o ra sti suhe sno vi v rast li nah ter raz po re di tvi og lji ka na ob močju mej nih ra stiščnih po gojev,
175
Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika