Po poiti jgrtjtmnn velja: Za celo Uto predplataa 16 fld., sa pol leta 8 jld. » » četrt A fld., u j«d«a
mesec 1 fld.10 kr.
V kdminiatr&eiji prcjnn lan velja: Za «sle leto 11 fld., sa pol leta 6 fld., xa iotrt let a S fld., is iedin meiee 1 fid. V Ljubljani na dem počiljan velj« :t fld. 20 kr. »•« as leto. Posassno Itevilke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (iaserate) vsprejema npravnlitvo ia ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ullee it. S.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo jo v Semenllklh nlieah H. 3, I., 17.
lakaju vsak dan, isTsemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldno,
Štev. 1~.">.	V Ljubljani, v sredo 4. avgusta 1897.	r^etnik XXV.
Političen list
za slovenski narod.
Presvetli vladar — naša uteha.
Nepopisna je nesreča, katero so deževje, povodnji, toča in strela zadaje dni provzročile na Eranjskem, Češkem, Moravskem Soluograškem, v Sleziji, Gorenji in Nižji Avstriji ter v drugih deželah. Divji elementi, ki ne poznajo vladnih naredeb in ordonanc, so uničevali mnogoštevilae sadove truda in dela človeških rok, zahtevali tudi človeških žrtev, širili bedo in žalost ne glede na jezikovne meje .posameznih narodnostij, provzročiti škode na milijone.
Kakor >pa sin ali hči v nesreči iščeta podpore in tolažbe v očetovski hiši, tako se .ponesrečenci od vseh stranij s prošnjami obračajo do države, ki ima dolžnost, da deli v nesreči in bedi svojim državljanom v&retvo in pomoč, kakor ima pravico, da od njih zahteva žrtev v krvi in blagu, če je skupna domovina v eili in potrebi. V nesreči se sprijaznijo največji sovražniki, v nesreči potihnejo vsaj za tre-notje politični prepiri.
Sreča v tej veliki nesreči, ki je zadela skoraj polovico Avstrije, pa je, da imamo vladarja najple-menitejšega srca, ki ob vsaki nesreči vedno p<r v i deli bogate darove ter tolaži obupana srca. Presvetli cesar je zopet pričel inicijativo ter iz .zasebne blagajne daroval vsled povadnji prizadetim prebivalcem na Češkem 30.000 gld., na Moravskem 3000 gld., v Išlu 1000 gl. in prebivalcem na Nižje-Avstrijskem 30.000 gl. To stori naš presvetli, dobrotljivi cesar, .kateri z jednako očetovsko ljubeznijo skrbi za ves evoje narode in dežele.
Podobni politični viharji pa buče in divjajo pc naši Avstriji, razdvajajo narode v stranke ter pro-
LISTEK.
Še jedna beseda o stiškem samostanu.
(Dalje.)
Za izgled par „rožic" iz njegovega črnilnega pušelca! „Kristus je nastopil", 4ako piše, „in ubogi sužnji, ki so nanj že dolgo prej mislili, so ee ga oklenili kot Zveličarja. V deželah rimskih se oklenejo najzvestejše ti ubožci Kristusove vere, ker je obetala rešitev in pripravila revežem tudi kruh .,. Postali so komunisti le v oziru uživanja, ne pridobivanja ... Pa tako ni moglo obstati, egoizem je vse razdrl. . .. Imeli so še skupna kosila, a to ni dolgo trajalo, cerkev ni znala uravnati proizvajajočih sredstev, oklenila se je bogatašev in pustila komunizem le še samostanom. — Država rimska je bila v razpadu, ko je naš Zveličar svoje delo pričel, in cerkev naša si je pridobila vse reveže in s časom tudi bogataše ... O tem bogastvu so odločevali biskupi. Pozneje se je duhovstvo kot poseben stan postavilo v prvo vrsto . .. Vladarji so kmalu uvideli, da je v njih moč, in pridružili so se jim" itd.
Ljubi moj g. dopisnik, ki se za „Narod", a ne za narod trudite v potu obraza ter prelivate črno črnilo' ter lomite jeklena peresa, kje neki ste pobrali to grozno modrovanje, ki je podobno polnočnim sanjam vinskega bratca ?
Kristus je prišel na svet za časa cesarja Avgusta, ko je bilo rimsko cesarstvo ua vrhuncu, ne pa v razpadu; njega prvi učenci apostoli, so bili
vzročajo neprecenljivo škodo ljudskemu blagostanju. Narodnostni prepir je nesreča za skupno našo domovino. V tem divjem viharju pa po vsej državi odmevajo pomenljive in vsega uvaževanja vredne besede našega vladarja: „Mir hočem med svojimi n a r o d i". Da se to preje ali sleje zgodi, da tudi za političnimi viharji v Avstriji zašije svetlo -solnce -stalnega miru in poštene sprave med narodi, za to nam daje upanje naš vladar, kateri je v vsaki nesreči naša pomoč in uteha.
Začetek hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 29. julija.
Za domoljube hrvatske je dan 29. julija dan žalosti. Na ta dan je palo 1. 1845 v Zagrebu na Markovem trgu 13 nedolžnih žrtev, katere je imel na duši ban Haller in njegova mažaronska stranka. Vsako leto so na ta dan svečane zadušnice v cerkvi sv. Marka.
Letos so imele te zadušnice še posebno važnost, ker ee je na ta dan sešel hrvatski sabor. Ob desetih «o se opravile zadušnice, katerim je prisostvovala vsa zjedinjena opozicija hrvatskega sabora ter velika množica pobožnega naroda. Ginjeni smo poslušali peti „Libera nos domine" ter vsi prosili Gospoda, da nas reši tudi današnjega žalostnega stanja in da podeli moč oni hrabri četi, ki se je odločila braniti narod hrvatski v teh žalostnih okolnostih. Spomnili smo se nedolžne prelite krvi pred 52 leti, pa tudi one letos prelite, ki vpije v nebo proti onim, ki so krivi, da se je po nedolžnem prelita. Zadoščenje zahteva ta kri, a dobila je bode, kajti narod hrvatski se je probudil in osvestil, ter se go-
res reveži; a z Nikodemom iu Jožefom Arim., ki sta ga pokopala, so se mogotci in bogataši jeli oklepati njegovega nauka. Za cesarja Nerona in Domi-cijana so bili že cesarski dvorniki in sorodniki med mučenci. Ne le v svoji revščini so reveži dolgo prej mislili na Odrešenika, ker prazen želodec jim pač ni znal prerokovati; to so vedeli iz prerokovanja prerokov, katero tudi poganom ui bilo do cela neznano. Kaj govorite o „skupnih kosilih", katera so „prenehala" ? Trajajo še sedaj, imenovala so se „agape", sedaj pa sv. obhajilo .... Dovolj o tej stvari I Ko bi pobijal stavek za stavkom, ne prišel bi iz labirinta dopisnikove nadčloveške nesmiselnosti. Sploh pa se take reči poučujejo abecedarji v šoli, ne pa „učeni" politiki v časnikih. Toliko le iz usmiljenja!
Pomudimo se pa nekoliko dalje ob njegovi „razpravi" o samostanih.
„Pa komunizem ni izginil tako hitro", tako nas uči. „Se zmiraj je bilo dosti revežev, dosti pa tudi bogatejših, ki so tolmačili naudušeni nauke naše cerkve tako, da so postali v premoženjskih stvareh komunisti. Pridobivali so skupno, uživali skupno .... Tedanji posvetni duhovniki so se ženili. Ta ženitev pa ni kazala v dobro ojačenje cerkve . . . Dekretoval ве je celibat. V samostanih se je izločilo zakonsko življenje ... A s tem še ni bilo sklenjeno, da vse priseže na neko čistost. Zakonskega življenja ti komunisti niso marali .... Par ljudij je kuhalo za par sto ljudij .... Začetkoma so bili menihi dobri delavci, pozneje so močno delo opu-
tovo oslobodi svojih protivnikov. Kri nedolžnih žrtev je seme, iz katerega je že izklilo novo življenje, pa se bode še bujneje razvilo.
Jedno uro kasneje se je začel hrvatski sabor. Nenavadno mnogo naroda se je zbralo na Markovem trgu, da vidi to svečanost, saj v sabornico se ni moglo priti, bile so galerije prenapolnjene. Najstarejši član novega sabora Svetozar Kuševid pozdravi poslance, imenuje štiri zapisnikarje ter du. prebrati najvišje pismo, po katerem daje Nj. Veličanstvo cesar in kralj banu pravico, da odpre sabor hrvatski. Potem se izbere deputacija, ki je imela iti po bana. Bili so izbrani večjidel magnati in le nekaj poslancev, med njimi tudi trije opozicijonalci, iti so pa ostali v saborski dvorani. Deputacija se poda v ban-ske dvore, pred katerimi je stala stotnija domačega pešpolka z zastavo. Banu se izkaže predpisana vojaška čast, potem gre z deputacijo v sabornico. — Tukaj ga njegevi verni privrženci pozdravijo z „Zi-vio". Na to prebere ban kraljevski reskript in proglasi sabor otvorjenim. Ob jednem povabi poslance, da gredo ž njim v cerkev na „Veni sanete." S tem je bila prva seja dovršena.
Kraljevski reskript je čisto kratek. O zakonc-davnem delovanju bodočega sabora omenja samo to, da bode vlada tekom zasedanja predložila več zakonskih načrtov, ki se bodo seveda držali okvirja autonomnega. Ne navaja pa nobenega posebnega zakona, in vender je že skrajni čas, da se stori nekaj v našem zakonodavstvu proti rastoči revščini. Ako ostane naša uprava tako apatična za socijalna vprašanja v deželi ter bode tratila dragoceni čas le s politiškimi osnovami, kako bi se po Hrvatskem čim dalje bolj širil mažaronski duh, upropaščen
stili, pečali so se bolj z lovom, vojaškimi vajami.
V ročnem in duševnem delu so koristili mnogo tedanji italijanski, francoski, nemški družbi. Slovanski malo, slovenski, kakor zdajšnja kultura kaže, nič ! Menihi niso ravno za nebesa živeli . . . Kak bogat človek, ki se je naveličal posvetnega življenja, pro-vzročil je skupino ubozih ljudij".....itd.
Kaj naj reče pameten človek na tako zmedo ?
„Was uns da gibt der .... zu lesen, Das ist noch nicht dagewesen, Das ist mehr schon als Verranntheit Das ist ganze Hirnverbranntheit! Bei diesem Mangel an Verstand Geht alles aitsser Rand und Band! Das ist des Unsinns Cimborasso, Den D . . . . allhier erklettert, Hier wird er — ausgezahlt incasso! . . ."
Torej plačajmo „Narodovega" modrijana, kakor zasluži! Po njegovih mislih samostani niso druzega, nego panji samih nedelavnih trotov, kjer se „dobro in veselo uživa, lenari, ljudstvo pa izsesuje . . . . Gorje deželi, kamor se vleže taka mora I Gosp. dopisnik, če ste že res tako prebito neumni, da s takimi čenčami prihajate na dan, vsaj ne bodite zraven še tako smešno-najivni, da bi si domišljevali, da vam kak trezen človek verjame. Torej sv. Benedik, sv. Dominik, sv. Bernard, sv. Frančišek — so se naveličali sveta, beračili in redove ustanovili, da bi v njih skušali sladkost „dolce far niente" ! Iu vendar je red sv. Benedikta s svojim duhom in delom vladal cel svet skoro 500 let, red sv. Bernarda (cistercijani) je jednako vodil celo 12. stoletje, red sv. Frančiška in sv. Dominika pa 13. stoletje 1 (Dalje sledi.)

bode narod hrvatski do skrajnosti. Priložnost, da se pomore narodu, bode dana saboru pri obnovitvi finančne pogodbe, katere omenja tudi kraljevski reskript, ko pozivlje sabor, do izvoli dvanajst članov v tako zvano regnikularno deputacijo, kakor bode to storil tudi ogerski sabor.
To je gotovo najvažnejSa naloga našega sabora v tem zasedanju. Bojimo se, da je ne bode izvel na korist Hrvatske, kakor je tudi do zdaj mažaronski sabori niso izvrševali.
Ugledni član opozicije dr. Vrbanić jim je v svoji razpravi o finančni nagodbi pokazal sicer pot, kako bi se dal doseči lep vspeh, toda večina našega sabora ga ne bode sledila, marveč se ravnala po onem, kar bode zahteval njih vodja, ali ta rabi druga sredstva, nego jih priporoča dr. Vrbanic za usrečevanje (!) Hrvatske. Opozicija bode storila gotovo svojo dolžnost. Kolika sreča bi bila za Hrvatsko, da je zdaj v večini v saboru. Brez dvoma bi nastopili za Hrvatsko kmalu ugodnejši časi, tako pa moramo prepuščati vse boljši prihodnjosti.
Najprej pa bode imel sabor hrvatski izvršiti svojo prvo vožno nalogo, da izvoli v ogerski sabor svojih 40 poslancev za ogersko-hrvatske zadeve. To je za mažaronsko večino najvažneje vprašanje. — Vsaki od njih pričakuje, da bode deležen jedenkrat te sreče. Marsikaterega eksistencija je odvisna od te volitve, zatorej je med mažaronskimi poslanci tolika gonja za milost pri njihovem poglavarju. Za kogar je on, temu so odprta vrata v Budimpešto ter zaslužek kakih 3000 gld. na leto.
Kaj ima pa Hrvatska od tega? Žalibog, kakor so pokazala zadnja leta, ne samo nobene gmotne koristi, marveč zgubo, a vrh tega še mnogo moralnih udarcev. — Radovedni smo, bode li večina, ali bolje, vodja njihov dozvolil, da se izvoli kateri opo-zicijonalec v ogerski sabor. Po številu svojem bi morala dobiti opozicija vsaj osem mest v ogerskem zboru.
Ne nadejamo se pa tega, saj le preveč dobro poznamo politiko naših protivnikov, ki skrbe neprenehoma, da jim nobeden ne zmeša njihovih osnov niti v hrvatskem niti v ogerskem saboru. In v sedanjem zasedanju morejo preprečiti vsaj za ogerski sabor, ker jim že na domačem saboru ni bilo mogoče izogniti se tej neugodnosti.
Politični pregled.
V L j a b 1 j a n i, 4. avgusta.
Mladočeški ugovori. Poročali smo svojedobno, da se je pri posvetovanju izvrševalnega odbora mladočeške stranke mej drugim tudi sklenilo, da se izroči vladi odločen ugovor proti zatiranju čeških manjšin v nemškem ozemlju. Ta vzgled posnemajo tudi drugi politični krogi in „Narodni Listy" poročajo že o treh shodih, na katerih so se sklenili jed-naki ugovori. Ti shodi so se vršili v praški mestni dvorani, v Kralj. Vinohradih in v Bicanu. Govorili so v smislu ugovora poslanci Bfeznovsky, Sokol, Baksa in Bašin. Upati je, da posnemajo ta vzgled tudi ostali krogi in, kakor rogovilijo proti jezikovnima naredbama vse pristno germanske občine, tudi vsi češki zastopi povzdignejo svoj glas proti neču-venemu vedenju narodnih nasprotnikov. Nemcem seveda tako odločno postopanje nikakor ni po godu, ker najbrže menijo, da imajo samo oni privilegij v Avstriji za rjovenje in kričanje. Prizadevajo si na vse možne načine, da bi preprečili take ljudske izjave, in ker njim samim to ni mogoče, poslužujejo se rudeče internacijonale, ki je pripravljena povsodi sodelovati, koder se gre zato, da se pobija krščanstvo in slovanstvo. To so pokazali ti ljudski osreče-vatelji pri shodu v Tešinu, pri mladočeškem shodu v Bicanu, in kakor smo včeraj poročali, tudi pri vo-lilskem shodu v Laškem, kjer je govoril posl. Zičkar. Smelo trdimo, da izvršujejo rudečkarji ta posel na višjo komando nemško-židovskih voditeljev.
Hrvatski deželni *bor je imel dosedaj tri seje. Pri otvoritveni seji seveda večina ni še dejanjsko pokazala svoje neizmerne mržnje do opozicije, pač pa se je to jasneje pokazalo v drugi in tretji seji. V drugi seji minuli ponedeljek se predsednik Stan-kovič ni hotel ozirati na zahtevo opozicije, naj se pred razpravo predlog, ki so na dnevnem redu, razpravlja tudi o vprašanju, je-li sme zborovati deželni zbor, ker niso zastopani v njem vsi volilni okraji. Reka namreč ni dobila nikakega povabila, naj si izvoli dva zastopnika, v Ivanu-Zabno in BoŠnjacih pa se je ustavila volitev in toraj ta dva kraja še sedaj nista zastopana. Nadalje pa je mažaronska
večina popolno odbila zahtevo opozicijonalnih poslancev, naj se jim določi razmerno število mandatov v posamnih odsekih, akoravno se ustreza taki želji v vseh zastopih. Vsled tega je v včerajšnji seji poslanec dr. Uazzura v ime opozicije izjavil, da se njegovi somišljeniki ne udeležć volitve v odseke, v katere so bili izvoljeni sami vladinovci. S takim ravnanjem si izpodkopuje mažaronska stranka sama tla in hrvatski narod bode povodom novih volitev vedel še bolje ceniti „naklonjenost" njeno do hrvatskega naroda. Koncem seje je pozval predsednik odseke, naj takoj prično svoje delo, prihodnjo sejo bo pa sklical po potrebi. Novi predsednik Stauković, ki je povodom izvolitve toliko naglašal, da hoče postopati popolno nepristransko in varovati ugled zbornice, je takoj spočetka pokazal, da je gluh in slep za vse, kar zahteva opozicija.
Nemški cesar Viljem je nastopil danes določeno potovanje v Petrograd, kjer se bo mudil kaka dva ali tri dni. Obisku cesarja Viljema na carskem dvoru pripisujejo razni listi veliko važnost, posebno v grško-turški zadevi. Meni se namreč, da bode car Nikolaj dokazal svojemu gostu, da so zahteve Nemčije previsoke in bi malone popolno uničile grško državo. Ako se mu to posreči, o čemur „Novoje Vremja" prav nič ne dvomi, potem ni več daleč rešitev grško turškega vprašanja in se bo slednjič vender le spravilo na dnevni red krečansko vprašanje, katerega rešitev kaj težko pričakujejo vse interesovane evropske države.
Grško - turška pogajanja se vkljub zelo ugodnim poročilom iz Carigrada niti za las ne pomaknejo dalje, nasprotno pa dohaja vest iz Aten, iz katere je sklepati, da se nahaja mirovna akcija v slabejem položaju, kakor pred jednim tednom. Zadostno znani predlog nemške vlade gledć vojne odškodnine in financijelne kontrole ni razburil le posamnih velevlastij, posebno Anglije in Rusije, marveč je vzbudil grozno nevoljo tudi v Atenah in po celem Grškem. Kralj Jurij se je obrnil v tej zadevi do svojih sorodnikov ter jim naznanil, da nikdar ne vsprejme kontrole nad grškimi financami in se raje odpove prestolu, nego bi se moral ponižati do ke-diva. Ta izjava je pa tudi na vlado napravila globok vtis. Kakor znano, se dosedaj vlada ni nikakor protivila posamnim predlogom velevlastij v zadevi pogodbe s Turčijo, sedaj pa je zunanji minister takoj bil voljan izročiti zastopnikom velevlastij odločen ugovor proti kontroli. V ugovora se naglaša, da bi nameravani napad na dostojanstvene pravice grškega kraljestva provzročil zelo nevarno gibanje po celi deželi. Resnica je tadi, da vlada mej prebivalstvom velika nevolja radi zahtev velevlastij. Pred-včeranjim zvečer se je zbralo v Atenah veliko število meščanov, ki so sklenili, po posebni deputaciji pozvati kralja, naj se z vso silo ustavi nameri velevlastij in raje napove zopet Turčiji vojsko, nego se uda takim poniževalnim zahtevam. V tem sklepu jih je potrdil neki višji čaetnik, ki je izjavil, da se grški narod lahko do skrajnosti brani pri Termo-pilah. Se celo Delyannis, ki je dosedaj trdovratno molčal, se je sedaj oglasil proti nakani velevlastij in izjavil, da se bode z vso silo boril proti kontroli. Mogoče je, da se doseže sporazumljenje mej velevlastmi, kajti Rusija je na čelu protiakciji, da se dosežejo mileji pogoji za sklep miru.
Cerkveni letopis.
Cerkvena slovesnost v kapucinski cerkvi v Krškem.
Dne 18. julija t. 1. vršila se je v cerkvi čč. oo. kapucinov v KrSkem lepa svečanost, katera bo ostala še dolgo v spominu pobožnemu narodu; obavilo se je namreč blagoslovljenje dveh novih oltarjev in krasno obnovljene cerkve.
Ob 10. uri zbrala se je v prostornej cerkvi mnogoštevilna množica naroda, med njimi tudi lepo število odlične gospode, na čelu njim preblagorodni gospod c. kr. okrajni glavar baron Schonberger, mestni župan dr. Romih, dr. Menciger in drugi od-ličnjak:. Najpreje je veleč, gospod dekan Fettih-Frankheim izvršil blagoslovljenje novih oltarjev, na to stopi na lečo preč. gospod kanonik Ivan Sušnik, ki je v svojem prelepem in jedernatem govoru pojasnil pomen svečanosti ter vnel srca poslušalcev. Na lo je sledila slovesna sveta maša, pri kateri so se domači pevci skazali prave veščake.
Cerkev je prekrasno obnovljena ter je na čast starodavnemu krškemu mestu. Slike izvršil je moj-stersko in za nizko ceno gospod Ivan Gosar, aka-demični slikar v Celju. Izdelane so slike na presno.
Predstavljajo pa v presbiteriju na stropu štiri cerkvene očete sv. Ambroža, sv. Avguština, sv. Grego-rija in sv. Jeronima, a na straneh rane sv. Frančiška in sv. Lavrencija Brunduškega. V ladiji razvrščene so na stropu tri slike: Porcijnnkula, sveta Družina in rojstvo Kristusovo, ob straneh pa solunska brata sv. Ciril in Melodij. Druga nasprotna slika predstavlja rešitev duš iz vic. Vse slike so izdelane precizno in barve so lepo razvrščene. Isti slikar je izdelal tudi dva kipa, namreč smrt sv. Jožefa in sv. Ano za dva nova oltarja in tudi prenovil sliko v velikem oltarju.
Rezbarska dela izvršil je Ivan Cesar, podobar v Mozirju. Delo hvali mojstra; oba toplo priporočamo.
Vsa čast neumorno delujočemu gospodu gvar-djanu o. Alfonzu M. Vakselj-nu, ki si je znal s svojim ponižnim in ljubeznjivim vedenjem pridobiti in nakloniti srca blagih dobrotnikov, posebno obče-znano dobrotnico gospo Josipino Hočevar, s katerih pomočjo je mogel trudapolno, a potrebno prenov-ljenje izvršiti. Cerkev zasluži sedaj res ime „hiša božja".____Z. Z.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, dne 3. avg.
Po otvoritvi današnje redne seje mestnega sveta ljubljanskega omenja župan v prvi vrsti vsprejema dne 21. t. m. pri presv. cesarju v Išlu, kamor se je bil podal poročat o novi katastrofi, ki je zadela ljubljansko mesto dne 15. m. m. Presvetli cesar je pri tej priliki pokazal, da mu je prav zelo pri srcu nesrečno mesto Ljubljana. Z ozirom na to poživlja župan odborn ike, naj s slava klicem izkažejo hvaležnost presv. cesarju, čemur mestni svet soglasno pritrdi.
Nadalje se spominja žnpan dne 27. m. m. umrlega deželnega poslanca Kersnika ter njegovih zaslug za probujo slovenskega naroda. — Naznanja, da se je udeležil pogreba na Brdu in položil v imenu mestne občine venec na njegovo krsto.
Mestni svet izrazi sožalje s tem, da vstane s sedežev.
Nato prebere dopis glavnega ravnateljstva južne železnice, ki naznanja, da je voljno odstopiti mestni občini svet, potreben pri podaljšanju Tržaške ceste do kolodvora, za ceno 70 kr. m'.
Ta zadeva se po sklepu mestnega sveta preloži na poznejši čas.
Za tem omenja župan grozne povodnji, ki je provzročila neizmerno škodo severnemu delu našega cesarstva. Prizadete dežele so potrebne vsestranske podpore in se je nadejati, da jim državna uprava nakloni izdatno pomoč. Potrebno pa je, da se tudi ljubljansko mesto spomni ponesrečencev, ki gotovo najbolj vš ceniti, koliko je vredna v takem slučaja dejanjska pomoč. Vsled tega predlaga, naj dovoli mestni svet iz skupnih preostankov pomoči potrebnim na češkem 500, na Moravskem 350, v Sleziji 150 in v ostalih kronovinah 500 gld., torej skupno 1500 gld., ki naj se dopošljejo dotičnim pomožnim odborom, oziroma dež. oblastvom.
Predlogu se soglasno pritrdi.
V svrho cenitve škode v Ljubljani vsled zadnjega potresa se je obrnil župan do nekaterih mestnih zastopov (Dunaj, Praga, Zagreb, Sušak, Kralj. Vinohradi itd.) s prošnjo, da pošljejo v Ljubljano nekaj inženerjev, ker mestne tehnične moči niso mogle izvršiti ogromnega posla. Prošnji so razun dunajskega ustregli vsi mestni zastopi in so za teden dnij poslali po jednega ali dva inženerja, ki so škodo malone popolno ocenili. Vspeha te cenitve župan sedaj še ne more natančneje naznaniti, ker dotični računi še niso gotovi, izjavi pa že lahko, da ne bo dosegla svote pol milijona goldinarjev, kakor se je sprva trdilo.
Na predlog podžupana se izreče imenovanim mestnim zastopom zahvala.
Konečno naznani župan, da je celovški župan Neuner izrazil pismeno sočutje ljubljanskemu mestu vsled nove potresne katastrofe, in da je uredništvo „Edinosti" poslalo pismeno zahvalo za doposlano svoto nesrečnim Slovanom v tržaški okolici.
Na to se prične razprava o nekaterih nujnih predlogih.
Odbor. Senekovič pojasnaje, da potrebuje mestna občina denarja v pokritje stroškov za zgradbo poslopja za novo mestno elektrarno in za novo top-ničarsko vojašnico. — Dotično posojilo v znesku 900.000 gld. je sicer že zagotovljeno, toda ni se
mogla ta zadeva rešiti vsled predčasnega ztključenja drž.-zborskega zasedanja. Dosedaj so se stroški deloma pokrili iz svote, ki je namenjena za 3 odstot. posojila ljubljanskim posestnikom, deloma pa iz re-gulačnega fonda. — Eer pa primanjkuje še kakih 400.000 gld., predlaga poročevalec, naj se župan pooblasti, da priskrbi potrebni denar pri jednem ali več denarnih zavodih.
Predlog se vsprejme.
Odbor, nadinženir Z u ž e k predlaga, naj se v svrho rešitve kolodvorskega vprašanja v Ljubljani povabijo veščaki iz druzih mest ter se v pokritje navstalih stroškov dovoli županu kredit v znesku 1000 gld. ""i
Obvelja.
Nadalje se vsprejme nujni predlog odb. Žitnika, ki meri na to, da se pri deželni vladi priporoča, naj se pri oddaji del ozira v prvi vrsti na domače obrtnike.
Predlog v tem smislu podpirata tudi odbornika Kozak in dr. Krisper.
Konečno poroča inženir Duffć o oddaji nekaterih del pri preuredbi mestne dvorane in poprave mestne vojašnice ter predlaga, naj se oddajo mizarska dela v mestni dvorani najcenejemu ponudniku Binderju za evoto 2615 gld., naprava pohištva pa tvrdki Naglas za 2565 gl., poprava mestne vojašnice pa naj se odda kranjski stavbeni družbi.
Vsi predlogi se vsprejmo.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 4. avgusta.
(Osebna vest.) Gosp. deželni predsednik baron H e i n se je danes s svojo gospo soprogo za nekaj dnij odpeljal na Dunaj.
(Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Alojzij G e šare k na župnijo Spitalič.
(Potres) Iz P 1 a n i n e na Notranjskem se nam poroča: Ravno sem danes 3. t. m. nekaj minut pred 3. uro popoludne zapieaval novorojenca v krstno matico, kar začujem votlo bučanje, ki navadno naznanja bližajoči se potres. Precej na to je kratko, pa tako močno streslo, da sem vse pustil in prestrašen bežal na ulico. Zunaj je bilo že več ljudij, ki so istotako pritekli iz hiš. Sosed je bil na hlevu. Rekel je, da se je vse poslopje sem ter je majalo. V strahu, da se ne bi nanj zvrnilo, je kar skozi luknjo planil na tla in na prosto. Zena v soseščini je uro na omari objela, da je ni zvrnilo na tla. Škode potres ni naredi), pač nas z nova prestrašil. Zdelo se nam je, da je prišel potres od severne strani in da se je v kolobaru zasukal. — Iz Slavine se nam dalje poroča; Ravno ob 2. uri 55 minut po železniški uri smo čutili prvi sunek, dobro minuto pozneje drugi silno močan, potem pa tretji rahlejši. Sunki so bili vertikalni z močnim podzemeljskim bobnenjem od juga proti severu. Drugi sunek je bil močnejši od onega dne 15. julija. — Iz Cerknice: Danes ob 2. uri 48 min. smo čutili kratek a močan potresni sunek, za njim drugi šibkejši. — Iz Hrenovic: Ob «ro popoludne smo čutili dva potresna sunka; prvi je bil močnejši. Škode ni nobene. — Iz Idrije: Sest minut pred 3. uro popoludne smo čutili potres s podzemeljskim bobnenjem. — Stari Trg pri Ložu : Danes kratko pred 3. uro popoludne je bil tukaj hud potres. — Iz Trsta se nam brzo-javlja: Danes popoludne ob 2. uri 15 minut se je čutil potres; po prvem slabem sunku drugi močnejši od jugozahoda proti severovzhodu. — Tudi v Ljubljani so nekateri čutili rahlo zibanje.
(Celjsko vprašanje.) „N. Fr. Pr.", „N. Wr. Tagblatt" in graška „Tagespost" so včeraj objavili nadrobno poročilo o razgovoru slovenske deputacije z grofom Badenijem in baronom Gautschem, kar dokazuje, da so dobili oficijozna poročila, dasi se je Slovencem zabičila diskrecija. Ministerski predsednik grof Badeni je po poročilih rekel deputaciji, da bi vlada morala razpustiti celjsko gimnazijo, ker ni bilo kredita, da pa vlada ni mogla učencev postaviti na cesto. Sedanja odredba je skrajno sredstvo. Minister Gautsch je rekel mej drugim : Uredba celjske gimnazije je mogoča, kakor v Tridentu. Deputacija s to uredbo ni bila zadovoljna, temveč je zahtevala definitivno vsporednice po vzgledu mariborskih. Minister odgovarja, da more definitivno uredbo skleniti drž. zbor, in da želi to vprašanje rešiti v sporazumljenju obeh narodnostij na Štajerskem. — Ako vlada pričakuje, da se bodo Nemci sporazumeli s Slovenci, potem tega ne bode dočakala. „Tagespost" že na-
poveduje velik obračun z vlado, zakaj je sploh vsprejela slovensko deputacijo, češ, d* imajo Nemci prvo besedo.
(Toča) je dne 2. t. m. popoludne okolu 3. ure pobila po nekaterih vaseh v okolici Kočevja.
(Svarilo.) Pod tem naslovom smo v predzadnji številki poročali, da neki Anton Planinšek, dijak VI. gimnazijskega razreda, s ponarejenim priporočilom veroučitelja gospoda Smerekarja in ravnatelja gospoda Senekoviča išče podpore za vožnjo v Turin. Dotično — seveda povsem ponarejeno pisanje imamo v vredništvu. Na to nam je Fran Planinšek, bivši učenec VI. gimnazijskega razreda v Ljubljani, sedaj na počitnicah pri svojih stariših v Starem Trgu pri Višnji Gori, poslal nastopno pojasnilo; „Jaz sem jedini dijak na ljubljanski gimnaziji z imenom Planinšek, a krstno ime mi je Fran, in ne Anton, kakor onega „švindlerja". Ker bi se mi lahko krivica zgodila, zato izjavljam, da jaz ne iščem zavetišča v salezijanskem zavodu v Turinu in tudi nobene podpore. Jaz sem sedaj vse počitnice doma pri svojih stariših." To izjavo uradno potrjuje tudi županstvo občine Dedni Dol pri Višnji Gori. — To pojasnilo drage volje objavimo, ker smo s svojim svarilom hoteli preprečiti le nadaljno goljufijo na označena imena. Dobro pa bi bilo, ko bi „zrelega ptička" dobili v pest.
(Na Homcu) je bila v nedeljo 1. avg. v zalo prenovljeni cerkvi slovesna nova sv. maša č. g. Frančiška Koželja, ki je sicer rojen v Mengšu, a bivajoč že več let v homški župniji. Cerkveni govor je prevzel vč. g. dr. Krek, kateri je o delovanju duhovnikovem govoreč prepričevalno dokazoval, da le v katoliški cerkvi se nahaja prava prostost, jednakost in bra-tovstvo. Cerkveno petje je oskrbel domači pevski zbor pomnožen s tremi učenci orgljarske šole. Pri slovesnosti je bil navzoč vč. g. generalni definitor o. Konštantin Luser, vč. g. dr. Krek pa se je prav izvirno dovršivši svojo nalogo tudi prav izvirno odtegnil evatovanju — v Trbovlje k nečemu shodu; brzojavno so mu nazdravili.
(V Trnovem) na Notranjskem bo v nedeljo dnć 8. avgusta izredna slovesnost nove sv. maše, katero bo daroval č. g. Josip Ličan iz znane, občespo-štovane rodbine v Ilir. Bistrici. Slavnost obeta biti sijajna ter vzbuja obče zanimanje in veselje med farani in okoličabi, zlasti ker se tukaj nove sv. maše prav redko pojavljajo. Vrli rodbini ter odličnemu novomašniku iz srca čestitamo.
(Novomeški most.) Za dobavo železne konstrukcije državnega mosta čez Krko med Kandijo in Novim Mestom bode ponudbena obravnava dne 30. t. m. pri tukajšnji dež. vladi.
(Kako daleč je od Ljnbljane do Kranja) вто zvedeli še le minuli ponedeljek, ko je v Ljubljani v nedeljo zvečer ob '/s 9. uri oddana brzojavka dospela v Kranj še le v ponedeljek popoludne ob '/,4. uri. Uren pešec bi bil v tem času ravno štirikrat napravil to pot, in sedaj ne vemo, ali se je brzojavka tako dolgo dostavljala ali je zmrznila med potjo.
(Iz Mokronoga) 3. avgusta: Pri nas smo šolsko leto dokončali dnć 28. julija 1.1. s slovesno zahvalno sv. mašo. Po maši so se otrokom razdelila šolska naznanila; odličnjaki pohvalili so se javno vpričo vseh šolskih otrok in učiteljstva. Poleg nadučitelja in vodje so poučevali na naši čveterorazrednici jeden veroučitelj, jeden učitelj in dve učiteljici. V zimskem tečaji je bil s ponavljalno šolo v zvezi poseben kmetijski tečaj po jedno tedensko uro. Šolsko vodstvo koncem šolskega leta ni izdalo tiskanega letnega izvestja. Nekaj let sem obstoji pri nas po zimi „š o 1 s k a k u h i n j a" za revne vnanje šolske otroke. P. n. udje te prekoristne naprave pripomogli so tudi v preteklem šolskem letu, da je dobivalo pod nad-učiteljevim vodstvom v hiši tukajšnjega mesarja g. Geričeka v najhujši zimi opoludne mnogo vnanjih otrok gorko jed. V ta biagotvorni namen so darovali: Preblagorodni g. baron in graščak L ud o vik B e r g 6 gold.; pokojni gosp. Janez Deu, posestnik 20 kr.; gospica učiteljica Amalija Do-n a t i 1 gld. 50 kr.; g. trgovec Jože Errath 2 gld.; gospa Hočevar s Krškega 12 gld.; g. kaplan in katehet Jože Jerše 5 gld.; gospica učiteljica LudovikaKošenini 60 kr.; sodnega pristava gospa Marija Modrinjak 50 kr.; davkarjeva gospa Marija Kummer 2 gld. 30 kr.; g. posestnik Frančišek Penca 1 gld. 50 kr.; sodnega kancelista gospa Josipina Pogač a r 2 gld.; g. notar Stanko Pirnat3 gld.; g. posestnik Janez Povše 1 gld. 50 kr.;
nadučiteljeva gospa Marija Ravnikar 4 gld.; gospa not. • kan. Marija Rohrmann 2 gld.; trgovčeva gospa M a r i j a S b i 1 3 gold. 80 kr.; sodnikova gospa Matilda Starič 6 gld.; trgovčeva gospa Roza Sircelj 1 gld. 20 kr.; po-sestnica gospa Neža T e k a v č i č 50 kr.; posestnik g. Anton T r a t a r 70 kr.; učitelj gosp. Eduvard Vohinc 2 gld.; g. župnik Janez V i r a n t 4 gld.; sodnega kancelista gospa Marija VV u d i a 2 gld.; pokojnega višjega dež. sod. svetnika gospa, bivša posestnica v Mokronogu, Te-rezijaThomschitz poslala iz Gradca 10 gld.; slavna „Okrajna posojilnica v Mokronogu" pa 10 gld. — Hrano so dajali: vpokoje-nega davkarja gospa Marija Cirar 1 otroku; posestnikova gospa Karolina J e r i č e k 2 otrokoma ; posestnikova gospa Fračiška Kržišnik 1 otroku; oštirjeva gospa Ana Pleteršek 2 otrokoma ; posestnikova gospa I.Pleskovic 1 otroku ; oštirjeva gospa Marija Majcen trem otrokom; posestnika in župana gospa Terezija Majcen 1 otroku ; posestnica gospodičina C i 1 a Simončič pa 3 otrokom. — Vsem tem blagim dobrotnikom in p o d p i r a t e 1 j e m revne šolske mladine bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala: Bog Vam povrni stoterno! — Prihodnje šolsko leto se prične dnć 17. septembra s slovesno sv. mašo. Učenci in učenke, ki vstopijo na novo v šolo, pridejo naj v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov po sv. maši v šolo.	J. R.
(Mitnice.) Od 1. januvarija 1898 1. naprej se bode pobiranje pristojbin pri dveh na podlagi zakona z dne 26. avgusta 1891 1. drž. zak. št. 140, urejenih cestnih mitnicah na Kranjskem potom javne dražbe v zakup oddalo. Dotični razglas se ob jednem objavlja v tukajšnjem uradnem listu. Ta razglas je za občinstvo zaradi tega posebne važnosti, ker se bode pri dražbi vsaka posamezna mitnica zase kot poseben zakupen predmet izklicevala ter dražba v neposredni bližini mitnic vršila; vsakemu je torej, tudi manj imovitemu prilika dana, dražbe z vspehom se vdeležiti. Osobito pa naj bi občine, v katerih so mitnice postavljene, kmetovalci, posestniki in veliki obrtniki mitniškega kraja nikari ne zamudili ugodne prilike, ker so njim zagotovljena v dražbenih pogojih pri vložitvi začasne varščine (vadijuma) važne olajšave, kakor tudi v drugem oziru marsikatera prednost pred drugimi udeležniki.
(Nesrečno žganje.) Iz Kamne Gorice se nam piše: V torek, 3. t. m., so našli ob cesti v Radovljico mrtvega Antona Gregorča iz Kamne Gorice. V ponedeljek se je napil žganja in obležal. Nesrečno žganje I
(Nesreče.) Včeraj je delavec Anton Skufca iz Drage pri Treotovi stavbi v Gradišču padel z odra ter se nevarno poškodoval. — Franc Kozlevčar je na Fužinah po nesreči padel z voza in si zlomil roko. — Naprošeni smo pojasniti, da se je Franc Bar, trgovski pomočnik, po nesreči obstrelil ter z izvoščekom sam prepeljal v bolnico.
Društva.
(Sentjakobsko-trnovska moška podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda je imela dne 2. t. m. občni zbor. Izvoljeni so gg.: Dr. Fran Papež, odvetnik in drž. poslanec, prvomestnikom; Mavrilij Š a r a b o n , mestni katehet, namestnikom; — Josip Pihler, umir. c. kr. okr. tajnik, zapisnikarjem; — Ivan Vrhovni k, župnik, blagajnikom; — Jernej Bahovec, komptoarist, Karol Lahajnar, hišnik, namestnikoma. Zastopnika pri veliki skupščini: Dr. Papež in Jernej Kilar, c. kr. rač. uradnik; — pregledovalca računov: Dragotin Žagar, dež. blagajnik in Lavoslav Belar umir. šolski vodja.
(Vspored celjske slavnosti) za večer dne 7. avgusta 1.1.: 1. Smetana: Koračnica iz opere „Prodana nevesta". 2. A. Funtek: Prolog. Govori g. režiser R. Ineman. 3.1. pl. Zaje : „Iztočna zora". Velika glasbena kantata. 4. Gledališka predstava V Diogenovem sodu. 5. Cerin : „Domu". Možki zbor.: Poje slavno pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane. 6. a) Dr. G. Ipavic: „Savska". Cveterospev. b) Bendl: „Rožica". Cveterospev. Poje slavni kvartet „Ilirija" iz Ljubljane. 7. a) St. Pirnat: „Žalost". Osmeroglasni mešan zbor, in b) A. Foerster: „Kitica". Mešan zbor. Poje slavni mešan zbor iz St. Jurja ob juž žel. 8.1. pl. Zaje: „Graničari". Ouver-tura. 9. Eilenberg: „Car in carica". Valček. 10. Dr. G. Ipavic: „Domovina". Duet za krilorog in eufo-nium. 11. Grasse: „Slavjanske pesme". Potpouri. 11. H. Volarič : „Domovini". Možki zbor s tenor-in bariton samospevom ter s spremljevanjem orkestra. Poje slavno pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane.
(Za dijaško kuhinjo v Kranju) namestu venca na krsto Jankota Kersnika je daroval g. notar in deželni poslanec Viktor Globočnik 5 gld.
(Mestna branilnicaljubljanska.) Meseca ]uljja leta 1897 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 776 strank gld. 209.858-79, 690 strank pa vzdignilo gld. 453.019 88.
(Mestna hranilnica v Novem Mestu.) V mesecu juliju 1897 je 206 strank vložilo 24.061 gld. 4 kr., 98 strank vzdignilo 13.623 gld. 10 kr., torej več vložilo 10.437 gld. 94 kr., 8 strankam se je izplačalo 5300 gld., stanje vlog 388.177 gld. 33'/» kr., denarni promet 60.438 gld. 70 kr.
Telegrami.
Dunaj, 4. avgusta. Presvetli cesar se je vrnil danes iz Išla.
Dunaj, 4. avgusta. Bolgarski knez je dospel iz Karlovih Toplic in se podal po kratkem odmoru v Bukarešt.
Trst, 4. avgusta. Noč je bila mirna. Včeraj so prišli na delo vsi, ki so s stavko demonstrovali proti aretovanju Camberja. Pekovski in mizarski pomočniki stavkajo nadalje.
BudimpeSta, 4. avgusta. V današnji seji poslanske zbornice se je vršila razprava o načrtu zakona glede uvedbe kazensko-prav-nega reda. Vlada je odgovorila na šest interpelacij.
London, 4. avgusta. V spodnji zbornici je naznanil podtajnik Curzon, da je sedaj na Kreti 1500 vojakov. 400 mož pa je na potu, ki v kratkem dospo na otok. Skupno imajo velevlasti sedaj na tem otoku 3800 mož.
Avstr.-oger. društvo za plinove samožige.
Plinovi samožigi.
Epohalna Iznajdba. Samoužiganje plinovih žarnlo po kem. -mehaničnem potu brez električne napeljave ln baterije. Žarnična »nov se ne raztrga, kakor pri raznih elektr. užigalnikih. Izpuhtevanje plina ln razpok til nI mogoč.
Glavna zaloga pri 487 3—3
KARL OSWALD-u & C°
tovarna za bronaste leitenoe in kovinske izdelke na Dunaji, Ш., Seidlgasse 23.
Neprekosljlvega učinka Je
Taiiiio-cliiniii tinktura za lase.
Okrepčajo ln ohranjuje lasliče in preprečuje Izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabilnlm navodom 50 kr.
Jedlna zaloga	57 27 2
lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek
v Ljubljani, Resljeva oeata itev. 1, poleg mesarskega moata.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja sl Vašemu blagorod'u uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Hhei composita 6. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu ln kataru v črevesih, Istotako tudi proti jetrnim in žolčnlm Izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
Provincija) brat Emanuel Leltner.
232 100-37	nadzdravnlk.
Umrli so:
1.	avgusta. Marija Kokolj, zidarja vdova, 50 let, Vodmat št. 65 let, jetika.
2.	avgusta. Berta Baje, črevljarja hči, 7 mesecev, Vodmat št. 115, božjast.
3.	avgusta. Anton Vizjak, strojevodje sin, 8 mesecev, Marije Terezije cesta 9, želodčni in črevesni katar.
V bolnišnici:
29. julija. Marija Ogrinc, dninarica, 60 let, ostarelost.
Meteorologidno porodilo.
B «3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Л rt rt . .3 S a -Sj e
3	9 zvečer	736-3	186	sl. jzah.	Ijasno	
4	7. zjutraj 2. popol.	736-5 736-7	17-2 24 9	brezv. p. m. vzjvz.	pol oblačno del. oblač.	0-5
Srednja včerajšnja temperatura 19 3°, za 0'3° pod normalom.
Zahvala.
Za mnoge čestitke, ki so mi povodom moje zlate maše nepričakovano iz raznih krajev došle, tem potom najprisrčnejšo hvalo izrekam.
Josip Klemenčič,
zlatomašnik.
Na prodaj so iz proste roke
pod ugodnimi pogoji dobro se obrestujoče
štiri hiše
na!OIincah-Nova vas pri Viču poleg Ljubljane. Dve hiši imata pa 13 stanovanj, obstoječih iz sobe in kuhinje, dve pa po 6 stanovanj, imajočih po jedno sobo in kuhinjo. Večji dve hiši imata tudi kleti, jedna pa še hlev, in stojita poleg občinske ceste vodeče na Brd. Vse hiše so nove in dvanajst let davka proste.
Natančneje pove lastnik Anton Celarc na Glincah-Nova vas št. 41.	514 6-1
Proda se
na Jesenioah (Gorenjsko) tik ceste, sredi tr^a, blizu pošte, cerkve, kolodvora in tovarne ležeč travnik, zasajen s sadnim drevjem (dolg 137 m, širok 20 m) ter W prostor zelo pripraven za zidanje novega poslopja, "•в Proda se tudi v manjših del.h.
Več se poizvš pri Janeza Razlngar-Ju, posestniku v Plavškem Rovtu, pošta Jesenice na Gorenjskem. 495 7—7
Išče se
ki zna tudi kočirati, za graščino Podvin pri Radovljici.
515 l—i	Oskrbništvo.
Ла prodaj sta
dva križeva pota
jeden 95 cm. visok, velja gld. 65-—, drugi 150 „ visok, ve ja „ 250-—
pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 496 6-2
IV Prav ceneno se proda,
s štirimi stanovanji, donašajoča 8°/0 obresti. — Natančneje pove Adolf Hauptmann, Reslieva cesta v Ljubljani.	500 10—3
1887. Pozor sošolci!!! 1897.
Gospodje abiturijentje iz leta 1887 se prosijo, da pridejo dnč U. avgusta v LJubljano. — Zbirališče „hotel Lloyd".	517 1-1
Natančneje pod A. B., poste restante Ljubljana.
Roverte s firmo
priporoča
»Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
St. 27.089.
516 3-1
Razpis službe.
Pri mestni elektrarni ljubljanski razpisuje se
рготоша služba I. mašinista4
za sedaj s plačo po dogovoru, s pravico do definitivnosti po preteku jedno-letnega zadovoljivega službovanja.
Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo tisti prosilci, ki so pri kakem električnem zavodu že služili.
Pravilno opremljene in postavno kolekovane prošnje z zahtevanjem plače in dokazili o usposobljenosti predložiti je podpisanemu magistratu
do lo. avgusta t. L Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 26. julija 1897.
Severonemški Lloyd v Bremi.
491 30-2
■тшшш:'
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnž 7. maja 1894, št. 5373 dovoljena.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknivši se
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Cherbourga vsako sredo in nedeljo lz GenoTe dotaknivši se Neapola via Gibraltar
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
dva ali trikrat na mesec.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Do
Bueno3-Avres.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša in najoeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
XA^avA Tavčar.
Do
Japonskega.
> гл. o a. J tu .m tt> o r ж
Dnč 4. avgusta.
Skupni državni dolg ▼ notah.....
Skupni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska ilata renta 4 %......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
Leedan viita...........
Nemški drl. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj.
80 mark............
SO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
O. kr. cekini...........
102 gld. 10			ki.
102		25	
123		30	
101		35	
122		65	
100		20	
945		—	
370		—	
119		45	
58		67'	a •
11		73	
9		52	
45		25	
5	1»	63	a
Dnč 3. avgusta.
4« državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	158	gld.	60	lr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	161	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........188	,	50	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	60	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......140	,	75	.
Dunavske vravnavne srečke f>% ... .	128	.	50	„
Dnnavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	,	50	„
Posojilo goriškega mesta.......112	.	50	„
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	75	,
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$	99	„	70	.
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	227	.	—	.
južne železnice 3% .	183	«	10	.
, južne železnice 5% .	126 .	25	.
, dolenjskih ieleznic 4 %	99	50	„
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld. 75
4* srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	147	,	—
Avstrijskega rndečega križa srečke, 10 gld.	19	,.	75
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	.	—
Salmove srečke, 40 gld........72	„	50
St. Gentiis srečke, 40 gld.......78	„	40
Waldsteinove srečke, 20 gld......—	„	—
Ljubljanske srečke..................22	.	25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	161	,	75
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v.	3410	.	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	390	.	—
Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . .	84	,	25
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	—	,	—
Montanska družba avstr. plan.....136	,	85
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169	,	—
Papirnih rubljev 100........126	.	75
IKT Nakup tn prodaja naksvrctnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev Itd, I »varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju
nujlnauišega dobitki., K s 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnlera delniška družba
„M 13 1 C li K"
Wolizeiis it. iO Dunaj, lariahilfaritram 74 B.
Kfflt*
ЖЈГ Pojasnila IS v vseh gospodarskih in (taaninfh »».vareh, potem o kursnih vrednostih vsen ipskulsoijskih vrednstM
papirjev in vestni sveti za dosego kolisor je mogoče visoouga obrestovani» pri popolni varnosti naloženih g larnlo. "Ш0Г
1