Siev. 201
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v nedeljo 3. oktobra 1920
Posamezna številka 20 stolink
Letnik XLV
Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi mj se pošilj« Eižtvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrac. Izdajatelj in odgovorni urednik Z:	- - Lastnik konsorcij iisu
Edin	k tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol
leta L ...	celo leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-o7.
Socllallzem in narodnost
Že mcsecc in mesece se bije v komunističnem časopisju preti nam najostrejši boj v znamenju »nacionalizma«, češ, da smo »najhujši sovražniki« ljudstva, hlapci <»buržuazije<, »vojni hujskači« in kar je še takih Jep^h priimkov, s jo-terimi nas obsipliajo dan-zadnem naši prijatelji iz rdečega tabora.
Da je to hujskanje čisto navadno strankarsko sredstvo in slepilo, ki nad bi doseglo od-tu i te v širokih ljudskih mas od našega dela n stremljenja, ni treba omenjati. V svojem odprtem pUmu na g. Mcsccnija nas je Passigli imenoval izdajalce (koga in česa?), ki jih je ;reba zatreti, če se hoče izvršiti smotrena tta-' anizaciia Jurske Benečije. Ker pa sega to vprašanje veliko dalje, nego je zamore objeti dnevna polenrka in poulično pse-vanje, ki smo ga bili deležni zadnje tedne s strani slovenski pisanega glasila itairanske komunistične stranke. ker je to življenski problem našega nareda v zasedenem ozemlju, je naša dolžnost, da preciziramo jasno naše stališče napram socijalni demrkradji, njenim ciljem in njenemu hotenju.
Zgodovinski pregled.
Soci'al^zem v daeašnji obliki predstavlja težnje delavskega stanu na gospodarskem in političnem polju. Cilj je silno visck, da, skrajen: samovlada delavskega stanu v gospodarstvu in politiki. Bol'ševiški (pirogram, ki ga je te dni ■razglasil kongres III. internacijonale v Moskvi pa ]e dal tem težnjam naiostrejši ipečat brezobzirnega boja proti kapitalizmu in buržoazrji na absolutno materialistični podlagi komunističnega manifesta. Težnje slovenske narodne stranke v naši deželi pa imajo za predmet še jako primitivne narodne potrebe: princip samoodločbe, narodno šolstvo, ravnopravnost ■ udstva in njegovega jezika v javnosti, zavarovanje gospodarskih pogojev in ustanov našega nareda pred zasužnjenjem od strani tujca.
Moramo pa razgleda« težnje socialistov in nacionalistov s širokega zgodovinskega in miselnega vidika. (Glej Rejčev članek v Zbornik u <). T uda naši tako primitivni narodni napori potekajo iz istega ogromnega vrelca, ki poldrugo sto let dviga odvisne ali zelo tlačene in izrabljene narede kvišku k svobodi in samostojnosti. Ideia osamosvajanja narodov je začela ?*voje orjaško delo blizu pred 150 leti v »vojni nevernih Američanov za osvoboditev. Že Bili cf rights države Virginije izvaja idejo demokratske republike iz bistva človeške narave. (Člen 2: Vsa oblast .počiva v narodu in dosledno cd tam izha;i.) Deset let pred izbru-]icm francoske revolucije začenja Massuhett-ska ustava s proglasitvijo svobode in enakosti ,>ch ljudii. (Člen 1: Vsi ljudje se rodijo svebedmi in enaki itd.) In Zvezne države v svojem pro-g'asu neodvisnosti jemljejo za-tse pravico samoodločbe narodov, sklicujoč ie na spravno enakost narodov . Ali ni to že besedilo demokracije naših dni? Ista siki je v prvih desetletjih 10 veka odtrgala tudi narode in države Sred-tt-e in Južne Amer:ke cd Španije. Iz prvotne domovine je ideja narodnega pekreta začetkom 19. veka preskočila tudi v Evropo ter na Balkanu dvignila Grke, Srbe in Bolgare v boj za narodno csvcibojenje. Kasneje o slepili pod zastavo iste ideje Poljaki, Italijani, Rumuni, Madžari. Med vojno je ;sta ideja razdrta Avstrijo, okrnila Rusijo in Nemčijo. Narodne države, ki so nastale, so učinek iste neodoljivo ivereče sile, ki podjarmljene in izmozgane narode žene kvišku, da lomijo jarem tujega imperializma.
Druga, toda orodna vrsta dogodkov se je -prcž:'a s početkom franec-ske revolucije leta 1759. Name s tu pekreta naroda zqper imperializem d/ugega naroda je nastopil pokret stanu zoper nadvlado m izr-'bc s strani drugih stanov. Tretji stan, obsegajoč inteligenco in kapital, se je dvignil zoper politično, socialno in .udi go-ped irsko premoč plemstva, visoke duhovščine in njih »predstavnika kralja. Namesto nareda nastopa en stan v državi, ki se dviga, toda. ideje, ''i sprožajo pokret in ga vo-jdijo do zmage — so tu in tam pran,- iote: ideje demokracije. Po uspehu na Francoskem je iretji stan zaporedoma izvejeval svoje zmage iudi po drug h evropskih državah. Ta pokret v 19. veku cznačamo z imenom političnega liberalizma. V gc ^o-darstvu se je zvezal z Manchestrstvom; v politiki ije bil cilj \ladavina l arlamenta, bedis i v monarhiji ali republiki; r.i splošnem kulturnem prlju pa cznačajo liberalno cemckracijc razni »kulturni boji« proti * iMlgllU in cerkvi. Cim pa je tretji stan kapitalistične inteligence izvojeval malone po-
ino zmago, ga je zapustila tista čudovita Jla, ki je celo stoletje sem rušila vse ovire okrog 4-ebc.
G podaTski sistem liberalizma je ustvaril
četrti snn	ri;sk:h delavcev. Razmere
•-o £a zgodaj jlile k organizirani samopomoči
pak pravice.« Ob .pogledu na tako stanje stva-. Ljudje so tako (preprosti in sledijo v taki ri, je napisal sloviti sociolog Werner Sombart meri trenotni sili, da dobiva tisni, ki hoče va-sledeče značilne besede: »Moderni sociaH- rati, vedno enega, ki se pušča varati, stični pokret je strahovito ubog na stvaritelj-j	(II principe 18)
nih idejah in graditeljni ljubezni, Revolucija v j Kdor hoče doseči pokorščino, mora znati
. .	------I različnih deželah je to aaboatvo spravila na ukazovati.	(Discorsi III., 2?.)
Lojni pokret m sledil, strogo zaporedoma, am- K. y n-ej zaenkra)t	Je sile razdiranja j Samo, če so ljudje prisiljeni, nabavljajo do-
pak v veliki meri v sporedne Zlasti narodna ml ^ ^^ u nikoli ^ bilo na zemlji tako bro; ako jim je dano voliti in ako delajo lahko,
mJ:« ni a. XI« »«ol- n t r frtl/l lOf f
liberalna demokracija sta šli roko v roki ter si vzajemno posojali ideje in inicijative. Bil je Mazzini, ki <ie skušal obojnemu gibanju dati isto idejno vsebino in pokazati skupno pot.
Tako je prišlo, da je liberalna demokracija ceLo proglasila nacijonalni princip za isvoj »ab-solutum«, za svojega boga.
Socialna demokracija in mi.
Ta kratki zgodovinski in miselni pogled na pogoje in gibalne ideje demokratskih pokretov v novem času pred vsem prepričuje, da je demokratsko gibanje — dokler ne doseže svojih naravnih ciljev — neodoljiva sila, zato, ker je udejstvovanje enega naravnih zakonov človeške družbe. Ko pa gotova oblika demokratskega pokreta dospe do vrha, je naravno nasičena in ieda-j izgubi svojo elementarno silo ter otrpne. V tem stadiju je danes takozvani liberalni pekret meščanskih vrst, ki zajema svojo umetno moč le še iz zveze s kapitalizmom. A ta Je nenasiten, zato ruši ravnotežje človeške družbe ter budi reakcijo. Tudi nacijo-nalni pokreti velikih narodov so naravno nasičeni, v kolikor se zopet ne istovetijo s težnjami nenasitnega mamonizma, ki razteza svoje kremplje širom sveta po vedno* nevrh žrtvah.
Drugače pa je s težnjami malih narodov in delavskih stanov. Ti so pred zadnjo vojno bila daleč od svodih nabavnih svrh. In res, dasi veli; ki naredi v zvezi s kapitalizmom .kujejo dosedanjim žrtrvam tudi za nadaljno bodočnost najtežje okove, je vendar očitno, da ibo zmaga na strani malih narodov in delavskih stanov. Ideje v zvezi z naravnimi zakoni so močnejše od umetnih verig, svet oklepa^oah sil: kapitalizma in militarizma. To je /pokazal -tudi rezultat zadnje vojne.
Boj §e ni končan, a cbe veliki stranki čutita, da je blizu — če ne katastrofalen — pa vsekakor odločilen stadij Wja. Zato nervozna in napeta pripravljenost na obeh istraneh. Kos jugoslcvenskega naroda v zasedenem ozemlju je v svoji narodni celoti pripuščen ne samo i tali jamskemu militarizmu, ampak tudi italijanskemu kapitalizmu. Zato se zdi naravno, da se italijanska komunistična stranka ponuja našemu narodu za rešiteljico, vabečo ga v svojo organizacijo, k svoj:m idejam in ciljem. Zdelo se je, da je tak košček naroda, ki je obsojen na rudimentarno, okrnjene narodno življenje, ves in cel poklican v tabor proletarske 'bojne vrste. In rc« ie b:lo 'zza ckfpacije čuti takih glasov iz vseh vrst našega nareda.
Toda kmalu je prišlo iztreznjenje in danes je .c-grcmna večina našega naroda prepričana do dna, da mora odkloniti tisto obliko socialistične demokracije, ki se danes pri nas predstavlja, odkloniti zlasti njeno najnovejšo obliko boljševizma. In to iz vseh vzrokov našega narodnega^ političnega, gospodarskega m .kulturnega stališča.
Zn2.n0 odprto pristno Passiglija, ki smo je že pravilno ocenili, odkriva brez sramu raznaro-dovalne nžm-ene, ki jih imaio socialisti z našim ljudstvom, ki na.j bi se počasi asimiliralo, izgubilo svojo narodno zavest in vtonilc tako <v italijanskem morju brez sledu. Postalo je jasno, da so »i benefici nazionaii della piolitica socialista«, kot pravi Pa&sigli, proračunieni na počasno, a bolj gotovo smrt .našega narodnega telesa v Jul rjski Benečiji pod masko komunistične internacijonale, ki v naših krajih »globoko čuti brambo (italijanskega) naroda, več in bolje kot vsi drugi.« (»Lavoratore«,) 13. sept. 1920). Če to ne zadostuje, bi znova cipozcriii na slučaj, 'Zveze slovanskega učiteljstva«, ki je bila na silno žaljiv način vržena iz »Delovne zbornice , ker =0 se :>mecnarodnjaik:;« zbali 800 jugoslavenskih inteligentov, ki so noteli oriti ped njihovo okrilje. To so dejstva, ki kriče vse bclj od našega dokazovanja.
S socialistično organizacijo delavskih in kmečkih zadrug pa postane naše ljudstvo gospodarski popcluoaia usužnjeno in odvisno od socijclistične centrale v Milanu, kamor se steka ves derar. Kcnec bi bil ta, da tii z narodno asimilacijo :n gospodarsko edvisnestjo izgubil naš narod na zasedenem ozemlju vse predpogoje za samostojno narodno življenje in bi v nafkr-ajšem času — podlegel.
Kar se pa tiče našega kulturnega staAišča, je dano z označenjem golega materijalizma^ na katerem sloni vse delovanje socialne demokracije, ki je a:e:stična, brez etike, brez globoke socialne vesti. Odtod ajeni neuspehi, kadas- poskuša graditi in dati acvo življenje porušenemu socialnemu redu. Najboljši dokaz za to nam nudi Nemčija zadnjih dveh let. Nemški teoretiki socializma so lahkomiselno slutili v duši proletarijata čudovite zaklade kreposti, ki se bodo razmah al e v socialistični državi. Toda, ko ie ta država z revolucijo jeseni 1918 res pri
nakopičene v industrijskih centrih. — so bili jgodni. Sred>>tva .izobrazbe in prometa so se v minuicm stoletju brezprimerno namnožile in .pcskočiJe: tako je stan industrijskega delavca ra. leroma v kratkem dozorel za težnje po deležu politične moči in po boljših deležih •pri razdelitvi gmotnih dobrin. Zcpet je bil nov ali ljud-ki razred nositelj pokreta, nove oblike cLijev, ki so se deloma tekom časa menjavale ali še ostale nedoločne in nejasne. A gibanje so -prožile iste ideje demokracije. Isti jerik je, ki ga je začela govoriti narodna demokracija, ga po nje] posnela liberalna, in ga danes še p*»navlja scoa'na demokracija. ».Svoboda. enakost, bratstvo je geslo, ki navdihuje programe vseh treh pokretov. A dočim je liberalizem težo povdarka (vsaj v teoriji) deval na svobodo<-, socialna demokracija zavestno premika poudarek na ^enakost«.
Kakor pjriča zgodovina zadnjega veka, ta
malo ljubezni in tako mnogo sovraštva kakor te dni. Kjer pa vprašujemo F,£> pozitivni vsebini revolucije, ne najdemo nič ket le brezmejen mamonizem (hlastanje po materialnih dobrinah in uživanju) tostran in onstran.
Tako se je zgodilo, kar se je moralo zgediti: socialna demokracija Je imela in ima vso svojo moč t negativnem dela, v razdir&nju, v uničevanju sedanjega krivičnega socialnega reda, toda, ko je treba na ruševinah graditi in ustvarjati novo življenje,"ji zmankajo moči, ker brez globoko v človeški naturi zasidranih temeljev: vesti in etike, ne more ustvariti ničesar. Isti strup, ki je razjede! do kosti sedanji ustroj človeške družbe in vrgel člove. ivo v naročje naj-edurnejšega materijalizma, ,sti strup pije socialna demokracija v vedno večjih količinah, ker se je odpovedala metafizičnemu vrelcu vse socialne inspiracije in harmonne. Ideje o »svobodi, enakestd in bra.tstvu,« o »socialni pravičnosti« itd. so sicer sitno lepe in dcbre, toda odtrgane od temelja etične ideje, niso več počelo harmonije, marveč ptočelo anarhije. Taka gesla imato pač moč, da vlečejo mase ijudistva k razdiranju in podiranju, & ko je treba graditi, zidati, ustvarjati morejo naijti moč le v božji ideji, ki pa jo materijalizem zanika in pobija.
Te poti naše ljudstvo ne Jbo ubiralo: pomenila bi zanj narodno, .politično, gospodarsko in kulturno smrt. Delali bomo vse, da ga obranimo pred komiumističnon zastrupljen jem. Zastavljali bomo vse moči, da ga politično in .socialno dvignemo, da ga vzgojimo, kulturno obogatimo, gospcdansiko osamosvojimo in mu pripravimo tako bodočnost, kot jo — trpin in mučenik — zasluži v polnem obsegu.
To je naša »pot in naše delo!
Po£_. za prebujo stanovske zavesti — ma^e j šla, ni b:lo slav^enega zaklada moralnih moči
nikjer, tako, da je socialistični minister Har-niseh napisal v j»Vocrwarts-u-< sledeče bridke besede: '-Nudili :smo ipreveč materialnega, a smo premaio uvaže vali vzgojo . .. Le prevečkrat smo pozabili zabavati masam v možgane in srce, da socializem ni samo stvar večjih pravic, ampak vsaj v ena.ki meri tudi stvar pomnoženih dolžnosti, Vse to so grehi minulosti, ki se zdaj bridko maščuje.« In drugič zopet: ».Niti za trenotek ne smemo odlašati s priznanjem, da je nemško ljudstvo izza revolucije izgubilo ljubezen do dela.« Socialistično glasilo »Munchener Post« je dne 1. maja 1919 tožilo: »Sclnce človekoljubja in bratoljubja je otemnelo; dan pomladnega social zma, čegar vzhodu smo časih z zaupanjem zrli naip.oti, ■vzhaja krvavo-rdeče ... Poranimo resni in preudarni! Vse ras sili, da se v teh dneh maja obrnemo vase ter se vprašamo, če j»mo še socialistu Zakaj socializem ni evangelij sile, am-'
Današnja zapadnu politiba
Imena Lloyd' George, Clemenceau, Mille-rand, Tittoni, Notfci, Gioiitti i. t. d. nam predstavljajo politiko zapadne Evrope. Same velike osebnost1:, ki se jih bo s spoštovanjem in cd-krštesrčnim zanosom spominjal vsak blagoču-teč.', resnico- in praviooliubni državljan Evropskih vlasti. Zares impozantne postave v zgodovinskem toku. Kot zvezde - vodnice s čarobnim sijajjem se blešče te veličine v sredi otemnelih sveto v. Ves svet se trese in maje pod Eij<:hc\"oni udarci ter .tirepečt, udano. Edino eden je, ki se jim zoperstavlja in ta j-e — ruski mužik.
Ogjejimo si na kratko, na čem slonii ta zapadna politika, kdo je njen vodnik? Ce gremo daleč nazaj v zgodoVrno, bomo imeli priliko epa-z o vati v Evropi vedno isto politiko in tako se enkrait ustavimo v 15. stcleLju v Florenci. Z velikima zlatimi' črka,mi bo bleščel napis: Tu stanuje dlpilcmat Ln politik, izgnanec in poslanik Ncolo di Bernardo dei Macchiavelli.
Interesantno! Vstopimo! Na mizi vse polno knjig, gospodarja nikjer. Toda, glej čudo! Okoli mize sedijo Lioyd George, Clemenceau, MaUe-rand, Tittoni, Nilbti, Gioiitti i. t. d., sami naši sta<ri znanci; z velikansko slastjo bulijo v knjige ter srebajo stavek za stavkom z dolgimi po-žirki. Poglejmo bližje! >Gecrge, ks j pa je tako in t e r e s antn ega ? «
»Pustite me v miru! 11 principe čitam, ne vi-d^lš?«
»A tako! In ti prijatelj Clemenceau?«
»Ritratti delle cose deH'Alamagna.«
»Malo verjetno, saj ne zna-š italijansko.«
»Čitam v francoskem pre\odu, molči in ne m-o.tu'!<:
> In ti Gioiitti?«
»Discorsi sepra la prima deca d i Ttto L:\to.«
"Lepo, lepo. Vi drugi pa itak vem kaj čitate, 1'Arte della guerra d. t. d.«
Same zanimive stvari seveda. —
A, pa tudi zapastrjie glaATie ideje pisateljeve, pesamezne ttavke! Prav. — Ponižno bi si do-vcV! prositi častite čitatelje če bi bili tako prijazni in bi mi mi'ostna izvolili pc-odit svoje zapiske?! Tuc'i jaz se jako Interesiram za vašega velespoštovanega učitelja.«
»Pros'tift.«
Ln zbiitl sem leteče liste ter se podal v stransko sebe. Tu ^e visela velika slika Macchia-velija s sledečimi stavki:
Rojen sem v Florenci leta 1469. ter sem sin velespoštovane rodbine te svobodne države. Bil sem že v zgodnji mladosti imenovan za Cancelliera, pozneje pa za poslanika na papeževem, francoskem in cesarskem dvoru. Ko pa je prišla v naši republiki rodovina Medicejcev do veljave, sem zamenjal ta svoja visoka mesta z navadno jetniško klcpijo ter sem bil celo iz^ gnan. Leta 1513. sem se zopet povrnil v rojst no mesto ter še v istem letu izdal kn)igo »ll principe«. Vzbuidila je veliko pozornost in dejali so mi celo, da bo vodila še pozne rodove. V svojih zadnjih letih siem prišel zopet v mi-Icst pri visoki rodovimi Medicejcev. Radi tega pa sem vzbudil pri Florentincih zavist in sem, od njih osramočen, umrl 1527. leta. —
To pišem malo pred smrtjo. Macchiavelli.«
Žak><tno življenje, sem si mislil, ter razprostrl orumenele papirje. Cltal sem:
Vladaj si mora vzeti za zgled lisico in leva. Lev se ne more braniti proti zanjkam, lisica pa ne preti volkovom. Zato mora biti lisica, da opaža zmn^ke, a tudi lev, da prestraši volkove. Kdor igra samo leva, se siabo razume na svoj poklic.	(11 principe 18.)
V^a krivica se mora hkrati utrditi, da, — če se spoznava pozneje — toliko ne rani. Izkaze vanje ddbret pa se naj vrši polagoma, da se tem bolje občuti.	(II principe 8)
kar hočejo, vlada v trenotku zmešnjava in ne red. Zato se pravi: lakota in revščina naprav-Ijajo ljudi marljive, zakoni dobre.
(Discorsi I-, 3) Pogodbe se kršijo radi koristi.
•(•Discorsi I., 59) Podlaga vsem državam je dobrici vojaštvo. Kjer manka to, ne morejo bti«ti zakoni dobri in ne kaj drugega.	(Discorsi III., 31)
Bodi vedno postrežliiv, če te nič ne stane.
(Asino d'cro 6). Se veliko je bilo na papirjih zapisano, toda m-islim, da navedeno zadostuje za označenje zapadne politike.
Cilj politiki je moč je nje geslo, in vsako sredstvo za to je dopustno. — 2ivela politika zapada!	R. K.
Gmr poslanca Smodeia
v narodnem predstavništvu dne 14. sept. o priliki razprave o senžermenski pogodbi:
Gospodje poslanci! Senžermenski mirovni ugovor določa naše severne meje proti Avstriji. Sto in stoletna želja, sto in stoletno hrepenenje našega naroda je šlo za tem, da se ujedinimo s svojimi brati, ki so živeli na »Iovanskem jugu, dočim smo bili mi v Avstriji. Ta stoletna želja se je našemu narodu izpolnila, toda z veliko žalosto v srcu moram danes konstatirati, da se ni izpolnila v vsem obsegu, kakor bi to zahtevala pravica naroda in njegova želja.
Za časa vojne je ves nas narod simpatiziral z entento. To je treba danes ugotoviti nasproti trditvam italijanskih politikov, češ, da so se tudi oni avstrijski narodi, ki so se po zlomu Avstrije odcepili in tvorili nove države, borili proti enten-ti prav tako kakor Nemci. Konitaiirati moram, da so bili ti narodi prisiljeni, da so vzeli v roke orožje. Toda, v svojem srcu ti narodi niso bili za obstoj Avstrije, ampak so si vsi želeli svojih lastnih držav in so, kakor hitro je prišel pravi trenutek, dali tej želji, po svojih zastopnikih tudi izraza v dunajskem parlamentu. Konštatirati moram dalje nasproti takim trditvam, da so naši narodi, med njimi tudi Hrvatje, Slovenci in Srbi, ki so bivali v prejšnji avstro-ogrski monarhiji, dvignili med vojno velik pokret za svoje osobojenie. Ni torej resnica, da bi nam bilo osvobojenje padlo takrekoč z neba v roke.
Ententa, ki je med vojno vzbujala Slovanom velike nade na lepo bodočnost, ni izpolnila našega pričakovanja. Konštatirati moram, da tudi ni izpolnila do danes častne besede, ki jo je dala, da namreč osvobodi vse narode, tudi najmanjše. Tudi nasproti Nemški Avstriji ni še ves naš narod o-svobojen. Čudom se mora človek čuditi, kako danes ententa favorizira Nemško Avstrijo. Jaz ne govorim proti Nemški Avstriji kot taki, jaz pri-voščam samostojnost vsakemu narodu v mejah njegove države. Želim tudi Nemški Avstriji dobro živlenje, toda, nikakor ne morem razumeti tega, da bi bili baš mi Jugosloveni, ki smo poprej pod avstrijskimi Nemci največ trpeli, poklicani v to, da bi sedaj krili nemško-avstrijsko gospodarstvo in da bi se krčile naše slovenske med Nemcem v korist.
Mi vidimo, da ententa, — tu govorim iskreno — predvsem v vprašanju mej na vsej črti favorizira Nemško Avstrijo proti nam. Zakaj jo ententa določila na mirovni konferenci, da se nam odvzame na Koroškem vsa Ziljska dolina?! Zakaj nam je definitivno odvzela vso beljaško okolico?! Kako da nam na severni meji na Štajerskem ni dovolila narodne meje, ampak nam vzela mnogo našega ozemlja? En sam nemškutarski renegat Kamniker je dal ententi dovolj povoda, da nam je odvzela Radgono s čito slovenskimi seli. Tisti renegat, ki je pozabil na slovensko mater, se je v Parizu pritoževal, da si ne upa nazaj v Radgono, ker so tam Jugosloveni — in zaradi enega renegata nam je ententa odvzela mesto Radgono z okolico, nam je odvzela gospodarsko zvezo med Prekmurjcm in Štajersko. To je naravnost škandal, da se je kaj takega moglo zgoditi na takem svetovnem foru, kakor je to pariška mirovna konferenca.
Je-li morda ententa danes pozabila, kako smo se mi borili proti nemškemu »Drangu« na vzhod? Pozabila, da smo bili baš Slovenci tisti zid, ki je zadržal nemško prodiranje, ki se ga je zlasti Angleška tako bala? Je mar ententa danes pozabila, kako so nas Nemci tlačili, da se nismo mogli ganiti, da nismo smeli slovenski govoriti, da nismo imeli na Koroškem niti ljudskih šol? Šole smo si morali graditi Slovenci s svojimi silami in kar i-mamo danes Slovenci kulture, nam je ni dala Avstrija, ampak smo si jo sami izvojevali in sami zgradili. Danes pa daje ententa Nemcem za to nagrado, da so nas tlačili, in proti temu jaz kot ljudski zastopnik ne morem drugega, nego da na tem foru protestiram proti temu. Ako ententa naših glasov in protestov ne posluša, je to njena stvar. Naša dolžnost pa je. da ententi povemo, kaj narod misli.
Moida bo čez nekaj let ententa drugače mislila in govorila nego danes, kajti njena politika je z ozirom na Nemško Avstrijo zelo kratkovidna. Del entente podpira politiko Nemške Avstrije samo raditega. da bi se Nemška Avstrija ne združila z Nem., "ampak da bi postala sama zase sposobna za življenje. Toda že danes je jasno, da ententa s tem, ko podpira proti nam Nemško Avstrio, jači samo Veliko Nemčijo, do katere svoj čas gotovo pride. Ako dajejo parlamentarni odbori v I-taliji izraza svojemu mišljenju, da je škodljivo in krivično, če se Nemška Avstrija ne združi z Nemčijo, in da celo Italijani to občutijo kot oškodovanje svojih interesov, je čisto jasno, da ne bo treba drugega, nego pustiti, da preteče Še nekaj let, in vsa Nemška Avstrija, to moremo že danes reči, bo soglasna v Um, da se združi z Nemčijo. To bi naslovil zlasti na naslov Francozov. Predsednik nemško-avstrijskega parlamenta dr. Dinghofer je minole dni na Dunaju javno govoril, da Avstrijci ne smejo več beračiti pri ententi, ampak da je njihova zahteva, da se združijo z Nemčijo.
Mi smo za sporazum z Nemško Avstrijo. Mi hočemo z Nemško Avstrijo živeti kot dobri sosed dje in dobri prijatelji, kakor tudi z vsemi drugimi sosednimi državami. Toda za to prijateljstvo in za ta mirni razvoj Je treba enega predpogoja, in ta je, da neha Nemška Avstrija proti nam hujskati, kakor to dela danes. Nemiko-avstrijska vlada šc ni zabranila sramotilnih plakatov in sramotilnih knjig zoper našega kralja, zoper našo vojsko in
našo državo. Vse to mi na meji vidimo in se pritožujemo, nemško-avstrijska vlada pa se nam smeji in ne izvaja nikakih konsekvenc. Nemško-avstrijska vlada bi samo rada, da bi jo mi z žitom podpirali, ona pa bi še dalje uganjala hujskanja proti Jugoslovenom kakor pod staro Avstrio. Vprašanje naših nfej ined Nemško Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev se mora pravično rešiti, potem postanemo iskreni priatelji z Nemško Avstrijo; dokler pa tega ni, si ne moremo biti tako dobri prijatelji, kakor bi bilo treba.
Jaz bi tu opozoril našo vlado, da ie Nemška Avstrija poslala k nam kot svojega zastopnika nekega Hoffingcrja. Jaz dobro poznam tega gospoda in moram samo obžalovati, da je poslala Nemška Avstrija k nam takega moža kot zastopnika, ki v svoji duši mrzi in sovraži Jugoslavijo in Ju-goslovene. To pomenja po mojem mnenju za našo državo naravnost izzivanje.
V evropski javnosti se še danes mnogo govori o podonavski konfederaciji, v katero naj bi vstopila naša država in druge 6orodne države, ki so nastale na razvalinah Avstro-Ogrske. Mi nimamo rikakega povoda, da bi se ogrevali za tako podonavsko konfederacijo. Kajti če bomo z vsemi svojimi sosedi živeli v miru in prijateljstvu, potem nam ni treba podonavske konfederacie; v tem slučaju zadoščajo naše trgovinske pogodbe. Če ptt morda ententa misli, oziroma nekateri drugi politiki, da bi bila podonavska konfederacija za nas potrebna zaradi tega, da bi nas Dunaj še zanapre) gospodarsko eksploatiral, potem moramo to odločno odkloniti.
Jugoslovenski klub je iz razlogov, ki sem jih o-menil že v debati o mirovni pogodbi z Bolgarijo sklenil, da bo glasoval tudi za senžermenski mirovni ugovor. Toda, ta senžermenski mirovni ugovor nam ostane, dokler se ne popravijo naše meje, vedno kakor skeleča bolest v srcu vsega našega naroda. Omenil bi, da nam je mirovna konferenca storila krivico že s tem, da je določila plebiscit na tistem delu našega ozemlja, ki je bil od nemStva najbolj ogrožen, namreč na Koroškem. Kako morajo dati narodu, ki ni politično zrel, ker mu Avstrija ni dala politično dozoreli, v roke, da odloča o samem sebi, če, ne ve, zakaj?! Toda kljub temu. da je bil ta akt nam. proti nam — se mi ga je izvojevala Italija Nemški Avstriji — se mi plebiscita ne bojimo, ako bi plebiscitna komisija na Koroškem postopala pravično. Toda, jaz moram danes kot zastopnik Koroške izjaviti, da plebiscitna komisija ne postopa pravilno in da se ni ravnala po določilih mirovnega, ugovora.. Čemu pa ratificiramo mirovne ugovore, če sc jih potem en-tentna plebiscitna komisija ne c' ">?! Mari so naši delegati, v našo škodo in na orist Nemški Avstriji, pristali na plebiscit zato, da se sedaj niti plebiscitna komisija ne drži tozadevno sklenjenih določb?!
Kljub temu bo. iz že poprej omenjenih razlogov, Jugoslovenski klub, kakor sem že rekel, glasoval tudi za ta mirovni ugovor. Toda v srcu našega naroda bo živela vedno zavest, da od svojih zahtev po zemlji, karkoli je mora na Koroškem pripadati Srbom, Hrvatom in Slovencem, ne odstopimo nikdar! V srcu in umu slehernega našega človeka bo žarela ta misel, ker to zahteva mir med narodi, ker to zahteva pravica! (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku so čestitali.)
Uesti iz Češkoslovaške
Kriza u ieškoslovaiki socijalni demokraciji
•PRAGA. 1. Ministrski predsed-nik dr. Cerny jc čital na seji stalnega parlamentarnega sveta vladno ipcogramno izjavo-, v kateri -;e poudarjal začasno: t njegove vlade. Vlada bo nadaljevala delo Tusarjeve vlade, bo kretpila ugled d.ržave, ki je potreben pogoj demokracij«, b»u napravite ravnotežje v .prihodnjem proračunu, bo sklenila definitivne trgovinske pc£c.d'be z Italijo, Francijo in Romunijo ter -bo povečala disciplino v armadi, ki ie nad vsemi strankami. V izjavi se dotikajo pcdrobnjosti vseh političnih vprašanj in pc-zivajo se vse češkoslovaške itranke, ki jim je kaj za dehrob t države, na] sodelujejo z \!ado. Ta i®Ja?va je b^la odobrena s 16 češkoslovaškimi glasovi preii 7 nemškim.
PRAGA, 1. Naredni svet nemške sc-ctf&lno demokratične stranke predlaga u-sta-novitov stalnega si ndi ka lis ti č n ega orgertizma, ki bi združeval delegate tccifa^stiČTvh strank in vezal nemške sindikalistične organizacije s češkimi in s tem zagotavljal ©dinstvo nastopa Češkoslovaških proletarcev.
Zadnji češkoslovaški legijonarji na poti v Trst
PRAGA, 27. Iz Washi»gtcpa porečejo, da je ves! o potopitvi parnika »Hc on« s 350 češkoslovaškimi legi.jonarji vračaječimi se šz Sib rij«, brez podlage. Pam:k je bil že naznanjen iz Ho-n-lulu in je na pot: v Tre t z zadnjimi ostanki češkoslovaške birske armade. V Vladivo-stoku jih ie csto'.o le še 400 za stražo mesta in češkoslovaškega konzulata in .pa kot uradniki po raznih uradih za povrnitev vojnih ujetnikov.
Mednarodna železniška koni«renca r Pragi
PRAGA. 2. V Pragi jc bila otvorjena mednarodna železniška konferenca. Prisolri so Mli zastopniki češkoslovaških, juge. slo venskih, ro-munsk'h, po<!jskih, ogrsk'h, avstri; kih ln nemških železnic.
Češko - poljska pogodba o premogu in naiti PRAGA, 2. Poroča se, da je bite v Krakov u podpisana pogodba med CeSloceiovaiko in Poljsko c dobavu premega in nafte v zmislu sklepa p,oslaniške konference v Park&u z dne 2$. |u 1920 odnosno d«Jitvc šiajske^a oiemi.a. češka bo dobavljala Poljski 37.000 ton premoga U a mesec in 15.000 koksa. t. J. na dan 1560 t«*n premega in 500 ton koJcsa, mesto 3680 ton premoga in 800 ton koksa, kakor ie Hla določila tsvoj čas plebiscitna kemis^a. V jameno bo Poljska dobavljala Češkoslovaški 7085 ton grobe nafte In 1250 ton naftinih izdelkov. Pogodba bo veljala za eno leto.
PRAGA, 2. Državni svet socijalisHčn* atrarv-ke je sklenil enoglasno izgon 15 organizatorjev zadnjega shoda socialistične levice, med k?.teriml {vnerala, Muna in Skalaka. Parlamentarne socialistične i*kiy>ine so bile povabljene, naj izključilo pristaše tretje internac!-jonale. '
•imiL
»EMN06T« M«
V Trsta, dne X oktobra 1921
Volna proti Ruslll
Mir nel Raslio ii Poljske zagotovljen ?
CURIH, 1. Iz Varšave poročajo z dne 29. p. m.: Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve potrjuje na podlagi vesti, ki jih je dobila iz Rjge. da je verjetnost bližnje sklenitve premirja in ip5ru vedno večja. Položaj ruske vojske le takšen, da je izključena vsaka re*ma ofenziva z njene strani.
LONDON, 1. Listom poročajo iz Rige: To cclgi razpravi je imenovala mirovna konferenca 4 komisije za proučavanje premirja, mejne črte in gospodarskih vprašanj. Zastopniki moskovske vlade zatrjujejo, da je njihov namen odvrniti za vsako ceno zimsko vojno.
Tudi mi Pollaki in Litovci je mir blizu
LONDON, 1. »Times t ima iz Londona: Imajo se .najboljše nadc, da bo poljsko-litovski spor rešen ra povoljen način. Po zanesljivih vesteh boljše-viki niso v Vilni in tudi se nc poslužujejo železnice, ki gre skozi mesto. Polkovnik Ward, član britanske misije v Kovnu, je prišel v Varšavo na aeroplanu, da sporoči pomirljive vesti o miroljubnem razpoloženju Litovcev. On obišče kneza Sa-preho. čim bo ta zopel v Varšavi.
Poljsko vojno poročilo
VARŠAVA, 1. Uradne poročilo pravi: Pri Lidi smo uničili boljševiske čete in nadaljujemo preganjanje v smeri (proti vzhodu grozeč sovražniku z obkoli*vije. Ena. cela beljševiška divizija se je predala, rfeivše ljudske komisarje, ki so skušaK prisiliti, naj e še dalje upira. Po pripovedovanju ujetnikov se je poveljnik 111. ruske armade ubi!, ko je videl, da je položaj obupen. Južno cd Pripeta se je sovražnik umaknil na črto leke Sluez. Zasedli smo Zwi-chel in zajeli 6 tepov.
VARŠAVA, 1. Poročilo gla\nega šlaba pravi: Južno od Pripeta ni trpel položaj znatnih iz-prememb. Sovražnik se umika na celi fronti. Samo na nekih ločkah se trdovratno upira. Naše čete se približujejo reki Jezera. Bo!i; na severu so naše čete prekoračile Njemen. Med zadnjimi borbami ismo zajeli 1300 ir.ož, med njimi poveljnika 49. pešpclka, njegovega pobočnika in pc!ko\nega kom'farja. Zajeli smo 8 topov, med katerimi dva težka, ena zastavo in eno zalogo provijanta. Naša kava'eri;3, ki operira sovražniku za hrbte m, je dosegla kraje severno od Lide.
VARŠAVA, 30. Pri Grodnu se nadaljuje preganjanje sovražnika, k: se umiče. Naši oddelki so zasedli Korak, Orehiez in Janos ier so ulovi!: štabe 55. in 57. sovjetske pehclne divizije. Ti oddelki <o tudi zajeli 6 strojnic in 150 vagonov z lokomotivo. Vzhodno Rovna je odbila naša kavalerija napade sovražnikovih oddelkov. Na desnem bregu reke Kcryn smo zasedli Korzec, zajeli 5 topov in 10 strojnic. V bojih od 23. septembra je ulovila naša prva kavalerijska brigada 200 vojakov in zajela 32 strojnic in 2 topa. Ukrajinske čete, ki operirajo skupno z našimi, so zavzele PrC-skukoT in Slarckonstantinov ter zajele 2000 vojakov, 4 oklopne vlake, nekoliko provijantnih zaleg in ogromno množino vojnega materijala.
Vrnngelovn ofenzivo se nadaljuje
CARIGRAD, 1. Poročilo Vrangelove vojake z dne 24. p. m. .pravi: Zasedli smo pristanišče Andrijevka ter zajeli 12 parnikov.
ProtiboUseviške vstaje v raznih krajih Rusije
HELSINGSFORS, 1. Agencija Un:on jvro-ča: Iz Moskve javljajo, da je poslala sovjetska \lada v Saraitov polke komunistov, da udušijo vstajo, ki je izbruhnila pred nek a i časa ob Volgi. Uporni kmetje napadajo povoz-ke nafte, ki vsled tega ne morejo po Volgi napre:, ker jih vstaši napadajo ;n požigajo. Mesto Saratov je v rokah upornikov.
CARIGRAD, 29. Ruska agencija beleži v okoj'ci Harkova veliko pircllbol-jševiško gibanje. Ni še ugotovljeno, toda verjetno je, da gre za oddelke Mahnove kavalerije, ki napada južno od Harkova fcoljševiške položaje s pomočjo domačih vstašev.
KRAKOV, 1. Potrjuje se zasedba Dalinskaje ob železniški črti Nikolajev-Znomanka s strani Mah-r.ovih čet. Na ta način je Nikolajev popolnoma osamljen in mesto prepuščeno samemu sobi, da se brani z lastnimi sredstvi. Sicer pa jc bilo to mesto pred kratkim izpraznjeno s strani rednih rdečih čet in njega obramba je bila prepuščena domačim rdečim stražam. Vstaja se zdi, da sc šiii ob železnici Dolinskaja-Znamenka. Dolinskaja je važna postaja 130 km severno od Nikolajeva iu 75 južno od Znamenke.
PODI. ISTEK
m
Avgust Šenoa. — Posl. M. C—5,
Med tem, ko je Branka pripovedovala svoji pose trimiri v pismu o svoji zmagi, je stari župnik ostril pero, da složi deželni vladi celo čitanko o jalšev>ki šoli, a posebno o mladi učiteljici Brank: Kunovičevi. Pravičra jeza se je \žga'a v duši poštenega duhovnika, ko se je lct:i lega dela, ko se je, prelistavši vse spise, zepet 5-pomnil vseh podrobnosti. Oko mu je sevalo, šel je dva- trikrat s prsti po betih laseh, in potem začel pisati tin. pisati, pozorno, nepretrgoma, kakor da hoče napisati celo knjigo. Njegovo poročilo je bile suho, birokrahčno pripovedovanje; sicer ni nikoli hotel pisati več, nego je fcilo potrebno; izog bal se je biro-kratičnih formul. Take pisave te ie držal že kot bcgoslovec, ko je pisal v »Danico« čn »Narodne Nov-ne«; tako je pisaj tudi sedaj še to šolsko poročilo. Opisal je krasni vspeh Brahki-nega >f 'ta, izvrstnost njene metode, splošno mnenje o njn; opisal je v^e njene nasprotnike in neprijatelje, dokazal, od koga prihajajo vse klevete, da to ni nič drugega, nega navadna denuncijacija, vznikla iz na-jpodleje zavisti, ter ie završil poročilo l&ko-le: »Jaz sem, visoka gospoda, oddaljen od glavnega mes>ta že mnogo let in !e malokeda; zahajam v Zagreb po opravkih, a tudi tedaj samo kratek čas; pak nimam časa, da bi zasledoval, koliko je napre-
Rmill vtisi« si Jc SkrfM ■ 1SMN Ml
BEROLIN, 1. Neka vest Wo!ffcyve agencije
pravi, da javlja državni vojni minister, da je z današnjim dnem bila izpraznjena nevtra.na ccna 50 km, ki jo predvidja versaitleska mirovna .pogodba, ifcer da se je nemška vojska skrčila na 150.000 moi.
Shod oemiklh pacifistov v Brunsvikn
BEROLIN, 1. Včeraj se je otvori! v Brunsviku shod nemških pacifistov. Legacijski svetnik von Trittowitz, ki je zastopal državno vlado, je imel govor, v katerem je rekel, da bi bilo koristno za Nemčijo, ko bi mogla pristopiti k Zvezi narodov. Nemška vlada da je hvaležna prijateljem Nemčije, ki so v Versaillesu razumeli njene domače razmere in skušali doseči, da se tudi Nemčija pripusti k tej Zvezi. Sicer pa se ni napravil še noben uradni korak v tej smeri in tudi Nmčija ni primorana prositi za sprejem v Zvezo narodov, dokler razsajajo ob njenih mejah vojne. Stalna nevtralnost, ki je predpisana pristopnikom k Zvezi, bi bila za Nemčijo nevarna. Vendar Nemčija ni izgubila vsakega upanja, da se bodo reševala mednarodna vprašanja na bolj priprost način. Nemčija mora predvsem zavzmati za razsodišča, ki so naj-glavnejša naloga bodoče Zveze narodov.
S finančne konference v BrueUo
BRUSELJ, 1. Finančna knferenca je sedi-šala popoldne finančno porodilo romunskega, francoskega, brazilskega, grškega in litovskega delegata. Konferenca konča jutri razpravo o vprašanju mednarodnega kredita, a nato se bo odložilo, da se da komisijam potreben čas za sestavo rezolucij, Jci iah sprejme konferenca.
Renner proti vstopu v Halo entento
DUNAJ, 1. Vprašan od dopisnika lista »Tag-blatU je izjavil Renner, da Avsrija ne more. tudi če bi hotela, pristopiti k Mali Ententi radi mej. ki ji jih je vsilila mirovna pogodba in Zveza narodov. Tudi ne more Avstrija pristopiti k nobeni protizvezi. Takšno nevtralnost narekujejo Avstriji tudi njeni interesi. Renner je dostavil, da je tudi netočno, da bi bila Avstrija tajco član rečenega sporazuma. Sicer pa Avstrija ne bo ogrožena — je zaključil Renner — dokler bo mala ententa delala za obnovitev srednje in jugovzhodne Evrope.
Priprave za ljudsko glasovanje da Tirolskem
CELOVEC. 1. Ljudsko glasovanje za Celovec je določeno na dan 10. oktobra v zmislu čl. 49. in 50. saintgermainske pogodbe. Celovški okraj je sedaj pod nadzorstvom mešane komisije, ki ima namen organizirati plebiscit. Komisija je sestavljena od 6 članov, amerikanskega, angleškega, italijanskegat francoskega, jugoslovenskega in avstrijskega.
Po aneksiji Južnega Tirola
BEROLIN, 1. »Deutehe Allgemeine Zeitung« trdi v uvodnem članku ped naslovom »Stid-tirol«, da pustriška dolna, cisachska in bol-cansika, Eppar, Meran in Wintelgan, ki j« ped italijansko zasedbo, popolnoma nemški krnil. L:,st naglaša, da je tolažljdvo, ker skušate italijanska vlada in javno mnenje zadovoljit« želje svojih novih nemških sodržavljanov. Bero-linski list pravi, da se že misli na pomoč novim krajem, da se želi povzdignili življenjska sredstva teh krajev, ki prihajajo v glavnem cd tujcev, ter se tudi gleda, da se cdajša trgovina z izdelki rečenih krajev. Res ja, da bo treba mnogo časa, dokler se vzpostavi stanje izpred vojne, toda mora se ugotoviti, da vlada vsled tega v južnem Tirolu nekako škodljivo razpoloženje duhov. List nadalru'e rekoč da bi Tren-tinci lahko ?edaj že ublažili svojo vnemo v s vrh o, da se odstranijo trenja ter da se druga stran dovede do objektivnega presojanja Biž-nji kanton Grigloni, kjer živijo Ladi ni in Italijani vsak svoje življenje eden poleg drugega brez trenja, ie zelo dober zgled za Tirolsko. List opozarja za tem, da ie, ko je cvetela srednjeveška' kultura, bil južni Tirol vez med Nemčijo in Italijo duševno in gospodarske. Dante in Waither von der VogeIweide, ki se spominjata o hrvaških spomenikih v Meranu in Bolcanu, ne predstavljata kontrasta temveč izpoptcjnitev kultur srednjega veka, ki so gospodovale nad Evropo. Nemški bratje, ki se nahajajo pod italijansko trobojnico, imajo izvršili veličastno nslrgo ter bodo lahko zbližal! Italijo In Nemčijo. Vsi Nemci želijo seveda, da bi njih anektirani bratje bili srečni. To ne pomeni težnje po tem, da bi se stanje, ki ga je ustvaril konec svetovne vojne, nasilno izpre-men:Io, temveč ie, da upa nemško ljudstvo, da bedo vživali tirolski Nemci široko svobodo in da se bo ž njimi pravično postofpalo.
Vidrin iMOuske socOriistKfle struke u bfiiMc stroke
MiLAN, 2. Včeraj se je zaključila razprava vodstva italijanske socialistične stranke o sprejemu a& odklonitvi moskovskih 21 toček, ki doiočafo, kdo sme in kdo ne sme ositati član komunistične stranke. Terracmi je predložil v imenu skrajnega Jevega krila rezolucijo, ki je bila podipisana jned drugimi tirdi od prof. Gen-nari, Regenta in Tuntarja kot zastopnikov zasedenega: Primorskega, v kateri zahteva, da se odstranijo iz stranke reformistični elementi, ker je zaklon j predpostavljati, da se more naložiti disciplina onim, ki imajo smernice delovanja, katere se strinjajo z načeli in delovanjem tretje internacijonale in ki se ne strinjajo z 21. točkami moskovske poslanice o sestavi komunistične stranke.
Baratono je predloži prctirezolucijo, v kateri vztraja pri potrebi ohranitve strankne edinosti na podlagi in v mejah 21 toček, po katerih ne bo mcgel biti član tretje interr.aci-jonale, kdoT odklanja n,ena načela in ne sprejme njene discipline.
Razvila se -je dolga in živahna razprava, tekom katere ste se jasno pokazali dve struji: prva! struja gre za tem, da se izključijo* iz stranke samo osebe, ki se protivilo diktaturi proletarijata, dočim bi ostali v stranki še nadalje vsi oni, od katerih se pričakuje, da ise bodo pokorili smernicam revolucijonarnega dedovanja; bodisi na ievi. bodisi na desni. To strujo je zastopal »Avantijev« glavni urednik Serrati. Druga strupa je odločno ^zahtevala popolno pire-trganje vezi z vsemi reformisti in oportunisri. To strujo sta zastopala Graziadei, Bcmbacci in predlagatelj gornje rezolucije Terracini.
Serrati se je vdal tej prošnji.
Premagala je nepopustljiva sikrajna serija. Vsied izida glasovanja Terracinijeve rezolucije, ki je dobila 7 glasov, dočim jih je dobila Ba-ratonova samo 5, je Serrati predloži! kot ravnatelj Rsta »Avanti« svojo demisijo. Vodstvo socijali-itične stranke pa je sprejelo rezolucijo, v kateri ptrosi in poziva Serratija, na^ ostane na svojem mestu do prihodnjega državnega kongresa, ki se bo vršil, kakor je balo sklenjeno 19., 20. in 21. decembra v Firencah.
Italijanska socijalistična stranka je tore> že sedaj razdeljena na; tri otruje: centrovci s Tu-rat^em in Trevesom, naijodiočnejša skrajna levica s Grariadeijem, Buccom in Bcmbaccijem in blažja skrajna stranka s Serratijem in drugimi. v ; _________ < -
Shod ilcrijtltih avtononaiev.
BEUTHEN. 30. Na shodu gornješlezijske stranke je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva avtonomija za Gornjo Šlezijo, ki je potrebna, ako se hoče zagotoviti enakost prebivalcem poljskega in nemškega jezika.
Rudarska stavka na Amgleikem odnesena do 16. oktobra.
LONDON, I. (Uradno). Rudarji so sklenili, da se odloži naznanjena stavka do 16. t. m. Dne 11. in 12. t, m. bodo glasovali o novih prelogili, ki so jih stavili lastniki rndnikov. Izid glasovanja se bo moral sporočiti osrednjemu odboru do 15. t. m. in 14. se bo vršila konferenca rudarskih delegatov.
Posvetovanja v Londonu o irskem vprašanju
LONDON, 1. Vlada je sldicalai nujnim potem 5 viš. h uradn:.kcv na Irskem, da bo z njimi proučavala irsko \<prašanje.
Mednarodna razstavo vzorcev v Trsta
Bito je marca meseca, -ko je postal načrt za prireditev mednarodne razstave industrijskih an drugih izdelkov v Trstu znan tudi širši javnosti. Tedaj je bilo delo za priprave že v polnem teku. Pravo delo mestu, kjer ho razstava, se je pravzaprav začelo šele 1. avgusta.
•Ko smo včeraj dobili vljudno povabilo iz-vrševalnega odbora za to razstavo, naj si ogledamo sedaj sikoraj dokončano delo, nismo niti od daleč mislili, da bomo videli v vsakem ozi-ru tako dovršeno delo na prostoru, kjer se bo 10. t. m., ko se razstava otvori, zbralo ogromno število ljudi iz vseh delov sveta. Na prostoru omenjenem z izprehodom Sv. Andreja in ul. Fr. Hermet, Moise Luzzatto, Pietro Franceschi in Guido Reni, $e bilk? zgrajeno v malem času dveh mesecevr eno celo mesto, s svojimi hišami, ulicami, poštnimi in brzojavnimi uradi, radiobrzojavno postajo, telefonsko centralo i. t. d. Gg. pTof. Lcdovlco Braidotti, ki je zamislil organizacijo te razstave, inž. arhitekt Gustavo Pulitzer, glavni ravnatelj, arhitekt Giovanni Battista Ceas, ravnatelj tehničnega urada, inž. Grulich in drugi voditelji so 4aliko ponosni na svoje delo.
Pod prijaznim vodstvom arhitekta g. Ceasa smo si ogledali ve> prostor, ki ima naravnost sijajno pozicijo. Ker je vsa zgradba na vzvišenem prostoru, se nudi obiskovalcu lep pogled na vse strani-. Na eni strani se vidi vsa lepa tržaška luka in obrežje vse do Miramara v
lepem okviru tržaške okolice, a na drugi strani se blešči mihjski zaliv, med katerim se kažejo koče istrskih vasic. Ves prostor obsega kakih 50.000 m2, a zgradbe obsegajo kakih 20.000 ms. Troški za zgradbo znašajo doslej kake 3 milijone lir. Tretjino del je naredila tukajšnja stavbna zadruga. Vsega slcupr.} je 12 vel:<kih -hangarjev« in okoli 250 =standov«. Razstavnih oddelkov je nad 700, ki so porazdeljeni m 6 večjih, nekako samostojnih skupin. Glavni vhoi •se nahaja na izprehajaMšču Sv. Andreja, na katerega levi strani je kakih 25 »standov«, to je majhnih leisen'h, zelo ckirsno zgrajenih liiŠic. Na desni strani izprehajališča se nahaja krasna reprodukcija gornjega dela ,parn:kat s kabinami, s poveljniškim mestom in vel'kim jam-frerem, na katerega bo postavljena prcčnica z radiobrzojavno napravo, ki »bo na razpolago izložnikem in gor.tom inezem ;!t:h tr£cvsk:h hiš. Na tem izprehajališču se bodo nahajale izložbe tukajšnjih ladjedelnic. Blizu vhoda je bila 7graijena krasna lesena v:Ja, v kateri bo izloženo pohištvo. V bližini te vile se dvigajo štiri veliki »hangarji* s poljedelskimi stroji, kemičnim: proizvodi, napol izdelanimi izdelk', tkaninami i. t. d. V dolgi vrsti «s:tandarjev«, ki so zgrajeni poleg veKkih »hangarjev-', bodo izložene gotove cHcke in poljedelski pridelki. V petem oddelikii r<zložbe se nahajajo okrašeni »citandarji«, v katerih bodo u met. pred., zta-tenina, srebrnina i. t. d. Ravnateljstvo, tehniški urad, pioštni in brzojavni uradi se nahajajo na križišču ul. Moise Luzzatto in Guido Reni. V ulici Hermet bc-do izloženi vzorci uvoznih in izvoznih družb. V tej ulici se tudi nahajajo dva »hangarja«, rezervirana za MaJžarsko in Avstrijo. Popolnoma oddeljen cd drug'th oddelkov, zaradi nevarnosti pežarja, je oddelek za izložbo stejev, ki se bodo, ko se razstava otvori, pognali. Zgrajene so razen tega zgradbe za razne druge urade, ki bodo delovali tekom razstave, kakor tudi kavarne in ^b-ulfeti«, ki se nahajajo v vsakem oddelku.
Doslej je prijavljenih nad 1300 izložnlkcv, ki pripadajo raznim državam. Svoje posebne oddelke imata samo Avstrija in Madžarska, ki boste izložili vse svoje izdelke, toda obilno bodo zastopane tudi druge države, kakor Ame-ka, Anglija, Francija, Italija, Nemčija, Skandinavija, Češkoslovaška, Poljska, Grčija i. t. d. Tudi nekoliko jugoslevenskih tvrdk bo izložilo &vqe izdelke. Skupno število izložnikcv je nad 1300, toda to število se bo še povečalo do 10. t. m., ko se razstava otvori, in je za le zakasnele goste določen ptoseben prostor v lepo okrašenem, velikem »hangarju- za sprejeme
• • •
Včeraj je povabil — kakor omenjeno — eksekutivni odbor za mednarodno razstavo vzorcev zastopnike vseh tukajšnjih listov, da si ogledajo to mslo mesto v -velikem Trstu. G. arhitekt Ceas je prijazno razkazoval in tolmačil vse podrobnosti ter je nato spremil časnikarje v sprejemni »hangar«, kjer so beli pogoščeni s kozarcem šampanjca in rh je ob tej priliki odborov tajnik, dr. Polidori pozdravil s patrijotičnim govorom, v k-iierem je v kratkrh potezah razložil delo za prireditev te razstave, ki naj bi drprinesla k o življenj u gospodarskega življenja Trsta, katero je vsled vojne sikoraj popolnoma zamrlo. Ta mednarodna razstava, ki se bo ponavljala odslej dalje vsako leto, naj bi bila sredstvo, s katerim sc bodo poizkušale zopet oživeti stare zveze tržaškega mejta iu vzpostaviti stiki predvsem z bližnjim vzhodom.
Živila oprsulzacilske komisije
(Preščipne se štev. 25. nove živilske izkaznicc.)
Na odmerek:
Testenine: 50 dkg po 1*90 -kg;
Sirkova moka: 40 dkg po 0'90 leg;
Griesova moka: 10 dkg po 0'90 kg;
Kuhinjska moka: 20 dkg po 0'75 kg;
Sladkor: 12 dkg po 12 lir kg.
• • •
Radi pretrganja promela vvled slabega vremena n?'so pri&Ii vagoni z rižem in sladkorjem, Kar se tiče sladkorja, ie kcnsorclj dobil dovoljenje uvoza in je -kupil en del tranzita, cd katerega se boste vršili dve razdeljevanji po 200 gramov. Potem se fcc zopet d^jal državni sladkor, ki se bo vsled prihrankov lahko razdeljeval zaporedoma v enekih odmerkih. Mesto riža se bo prcdajaHo po 200 gramov čiste moke, 400 gramov sh"kove.
Na slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu se začne pouk jutri v ponedeljek, 4. t. m. ob 8 uri zjutraj. — Vodstvo.
Smrtna kosa. Potrjuje se žalostna vest, da »e v, prejšnjem tednu umrla v Lubljani gospa Karla' vdova Margrcitcr iz znane odlične tržaške rodbi-;' ne Mankočevih. To žalostno sporočilo pretresa, gotovo globoko vsakogar, ki je poznal to plemenito ženo. Pokojnica je trpela 2e delj časa na mufnf bolezni. ŠirSi javnosti ni znano, kolika dobrotnica' je bila pokojnica za našo ubogo mladino. Ko je pred leti izgubila zadnjega svojega sinu. jc iskala' utehe v neumornem delu za naše slovenske sirote v Trstu in je marljivo nabirala prispevke in oblačila, ki jih je predavala za otroke noč in dan in tako dejanski podpirala delo naših dobrodelnih u-stanov med vojno. Zato je in ostane med nami neizbrisen spomin hvaležnosti. Težko prizadeli rodbini naših Mankovčev pa naše najiskrcnejc sočutje.	: *
Vzgledujte se! Včerajšnji dan nam jc prinesel radostno prserečenje iz Trnovega-Bistrice. Priila nam je jc vest, da so tam in po okolici nabral* 1000 lir za tiskovni sklad »Edinosti«, a 515 lir za pogorclce »Narodnega doma«. Iz srca sc radujemo na tem zgledu narodne požrtvovalnosti naroda v Trnovem-Bistrici. A nc pozdravljamo tega čina vrlih Trnovcev-Bistričanov lc radi podpore, ki so jo poklonili našemu glasilu in pcgorclcenj »Narodnega doma«, marveč tudi in še posebno z ozironi na etični moment — kajti vidimo v tem tolažljiv vspodbuden znak. da ljudstvo po deželi razumeva naš položaj in naše potrebe, da jc spaja z nami tesna vez istega rojstva, bratskega sočustvovanja in soglasja z našim stremljenjem in našimi cilji. To je v sedanjih časih tolažba velike moralične važnosti. Roaki! Vzgledujte se!
Zlata poroka. V Sv. Križu pri Trstu sta slavila te dni jubilej zlate poroke — zaupnik Tržaške posojilnice in hranilnice in Trgovsko- obrtne zadruge — Martin in soproga mu Lucija Košuta, rojena Verša. K slovesnemu cerkvenemu obredu so spremljali jubilanta: sestra Martina s soprogom, sin in sinahinja, pet hčeri, pet zetov in 16 vnukov. Častitamo iz srca vrlemu Martinu in njegovi vredni tovarišici. Želimo jima, da ju Bog ohrani in jima podeli srečno in mirno življenje do skrajne možne meje. — Ob tej priliki so zložili «vatjc 10 lir za pogorelce »Narodnega doma,« in da bo »račun lepši,« «ta darovala Karel in Justina po 5 lir. čemur je podala naša »stara novica« še 10 lir. Skupno torej 60 lir.
Gremij tržaških lekarnarjev je izvriil — velik čin! Po nalogu »Zveze bojevnikov« so tržaški lekarnarji proglasili bojkot proti tvrdki Ruggeri de Tesaro, ker je v telefoničnem seznamu priobčila — par besed reklame v našem jeziku. Tvrdka jc junaški kapitulirala. V javni izjavi je prosila od-puščenja. Sedaj pa je prijela »prepis pisma, ki je je rečeni gremij pisal »Zvezi bojevnikov«, kjer sporoča z zadovoljstvom, da je gremij lekarnarjev odneha! od »ostracizma, proti izdelkom Ivrdko Ruggcri dc Pcsaro! Domovina jc rešena in rečena tvrdka jc odrešena od — slovanskih odjemalcev. Iznebila sc je prokletstva, nje patrijotični ščit jc zopet ncokaljen. Gremij tržaških lekarnarjev jc izvršil — velik čin!
Sodelovanje tržaikih republikancev s socijalnc demokracijo? O tem vprašanju razpravlja glasile republikancev, »L'Emancipazionc*, v svoji Številki od 25. septembra. Razpravlja o pogojih, pod katerimi bi bilo možno sodelovanje republikancev s socijalisti. In tu čitamo marsikaj zanimivega in poučnega. Naglaša, da so ob zadnjih manifestacijah republikanci stali ob boku tocijalistov kot sobojevniki, toda z izrecnim namenom, da bodo zahtevali od vlade, kar so zahtevali socijalisti: »aneksijo naših pokrajin k Italiji*. Potem piše doslovno: »Socijalisti so sprejeli naše sodelovanje na stavki in na gibanju z iskreno radostjo... Mi smo izrekli in smo ponavljali v svojih resolucijah, objavah v listih in na večih skupnih zborovanjih svojo odkrito, lojalno besedo. Rekli smo določno, da hočemo aneksijo!..- Toliko na zborovanjih v Trstu kolikor na onih v Istri niso socijalisti nikoli nit oporekali tef naši tendenci, naglaiujoč, da so v popolnem soglasju in da bistveno tudi oni nc zahtevajo nič boljšega, nego aneksijo. V več zasebnih razgovorov (mogli bi navesti imena vplivnih oseb socijalistične stranke) nam so izjavili naravnost in brez ovinkov (senza peli sulla lingua), da tudi socijalisti nc tolmačijo gibanja drugače.« — Na tc vzklika »L'Emancipazione« na adreso fascistov »Potolaženi bodite! Ni nobene nevarnosti separatizma, nobene »republikicc« in »nobenega dogovora z Jugosloveni. Aneksija torej, aneksija plebiscitarna, zahtevana od ljudstva, ki se čuti italijansko in ki noče in ne sprejema nobene dru-is rešitve.« — Za tem pa prihaja izrazita apostrofa na naslov socijalistov: »Cc socijalisti niso doslej izrekli jasne in izrazite besede »aneksija«, č« jc njihovo vedenje dajalo vzroka za separatistična tolmačenja, je pa sedaj potrebno, da nc mole, več: potrebno je, da njihovo glasilo izpregovori na izrecen način: »Da, bila je aneksija k Italiji, jc bilo to, kar smo hoteli reči z zahtevami po odpr.«\i vojnih sodišč, izgnanstev itd.- — Republikansko glasilo zahteva, naj socijalisti odgovore na to kategorično vprašanje. Tako da bi sc mogel pritisniti žig infamije tistim, »ki obojne — republikance in socijalistc — obtožujejo protinarodnega delovanja! Sicer jc gotovo — pravi »L'Emancipazionc^
_ da take izjave se ne bodo veselili Slovani: ali,
česa se imajo socijalisti bati? To da jc prilika, da se naglasi vnovič načelo enotne fronte. »Najprej Italijani, združeni z ostalo Italijo, in potem pridi, kar hočemo! Zopet bo potrjeno, da ljudstvo Trsta in Istre čuti italijansko — — To jc torej dolžnost socijalistov. Mi ne zahtevamo ničesar, kar bi pomenjalo nacijonalistično alirmacijo; za-
devala mladina, ki cie posvečuje učiteljskemu poklicu; ker pa sem že mnogo let duhovnik po raznih krajih naše domovine, sem seveda poučeval deco v krščanskem nauku ter spoznaj mnogo učiteljev "n učiteljic. Je, žal, tudi različnih, a v mnogih jkra>jih trosijo občine naravnost neumno (veliko denarja za šolsko upravo. In izkustva — -to morem smelo trddti, visoka kraHevska vlada — imam dovoli, in sklicevale se na to, mi je dolžocst, da izpovem, da sem le ma-Iokedaj naleiel na teko izvrstno učiteljsko silo, -ka&rSnja je gospica Branka Kainovičeva, učiteljica jalševaška. Dasi Se popolnoma mlada, je vendar temeHito naobražena, itako bistrega duha, rfia. s tem-i vrltnam« morda doseza več, ne£o drugi manje nadarjeni z dolgim izkustvom. Po nekakem čudežu je padla v ta skromno mestece; ali ista glavno mesto bi sr moglo čestitati, a.ko bi imelo tako vrlo deklico za učiteljico. Toliko o c.jenem poklicu, kd je naravnost navdušena zanj. Popolno dekle je to, kai-krSnie se redko najde, a pritožeb dn klevet po novinah mi ni treba — nadejam se — zopet poivjati; saj sem že ugotovil z avtentičnimi dokazi, da to nd nič drugega, nego podla denuncijacija, ki je visoka vlada gotovo ne vzame za podlago c=vo«ji odločitvi, kajti, ravnati se po denuncijacijah pomenja podpisovati svojo pogubo.«
Stari župnik je pisal vfadi, da bd se glavno mesto moglo ponašati, ako bi imelo svojo hčer Branko za učiteljico; in v kratkem se je res podala prilika, ki je imela mlado pedagogico
povrndti v rojstno nje mesto. Iznenada je dobila kratko pisemce iz Zagreba, in to, sodeč po iiadpisu, iz Herminine roke. Hermana je p«sala: »Draga Branka! Za sedaj ne odgovarjam na tvoje dolgo pismo. Drugikrat. Danes ti sporočam važno novico. Hitr, kolikor moreš. V Zagrebu se ima spopotnili mesto učiteljice. To mesto se namenju-je tebi, ker si tako izvrstna uččteliica in k temu še domača hči. Natezanje za to mesto ie seveda veliko, ker bi vsaka pre-j>arantka hotela ostati v Zagrebu; ali, ne boj se — tebi je dekret že kakor v žepu. Na vladi in občini so re>kli gospoda mojemu očetu, naj ti pišemo, da nemudoma pošlješ prošnjo v Zagreb. Zdi se, da imaš tajnega zaščitnika, ko te sami kličejo. Zato ne mudi časa, poskrbi vse, kar treba in pošlji »pise meni, da j;h moj oče izroči vladi. Ljubi te za večno in te poljublja stokrat tvoja zvesta posestrima Hennina.«
■V prvi hip je Branka zaiarela; njena zmaga je šla torej dalje od Jalševa. Ljudje jo kli-čejo v glavno mesto iz borne vasi; svetlega obraza, zmagovita se je imela povrniti v svc»j rojstni kraj na mnogo bolje, pledneje mesio; imela se je rešiti spile te k, podiega kroga klevetnik ov. Branka je bila nekoliko častižefjna. Ko je razumela ponudbo, ji je nekaj milega in dragega razgrelo dušo — neko ugodno, prijetno čutstvo kakor da ji hoče omamljati srce. Babici ni nič povedala za sedaj. Uprši roki in držeč s prsti pismo je hodila Branka, spustivši glavo na prsi, po sobi sem in tja, da razmišlja, da se odloči, .ali bi šla, ali ne bi šla v Zagreb. {Dalje.)
JOS. JURCA:
Za noša Mei/na imena
Ali so, ali n;so slovenska imena naših krajev? Ali smo Slovenci dospeli v sedanjo domovino v zgodnji dobi, ali smo se pritepli vanjo šele v poznejših stoletjih? Naši sosedje imajo o tem svojo posebno, za svoje namene prikrojeno teorijo, s katero skušajo vsaj olepšati, če ne celo opravičiti potvarjanje in pačenje imen slovenskih trgov in vasi. Hoteli bi, da bi imelo Primorje vsa) na videz italijanski značaj — po patjomkinevo. K sreči so $ezikovno in jezikoslovno ab-solutno nenadarjen narod že cd Livijevih časov.
Kjer se dot'kata -?ugcslovenski in italijan>k! živelj, tam so nastala »primorska mesta, skupna cbema narodoma. Poditi nas iz njih je krivica. Ta mesta so naša, ali vsaj bolj naša, nego italijanska. Prcdno je .bila italijanska OorizLa, je bila slovenska Gorica in Slovenci smo bili prav gotovo tu, predno se je Trst imenoval Trieste, torej predno je nastal iz latinskega italijanski jezik. Ne vem, če je že kdo opozoril na to, kar je filološko neizpodbitno, da je namreč besedi »Trst- in »tržaški«, če sc ju hoče razlagati enotno, izva-jati edinole iz prvotnega: Tergest in tergčst-ska, Tergest z naglasom na prvem e, in g, izgevarjanim kot g, ker ibi se v nasprotnem slučaju Trst danes moral imenovati Trst. Stvar romani&tav fe, da nam povedo, do keda-f so Latinci govorih g pred e in i gobtniško.
Mi smo vsekakor morali biti v Tmtu v šestem stoletju po Kr. in morda še prej. Che .beJla trovala, eh! Ta baje barbarfki, nekulturni jezik, kako krasno nam hrani v1 sebi najmanj- šliri-na^ststoletno zgodovino, kako krepko obrambo •'mamo v njem proti tuji zgodovini in prevari!
Zato je velike važnosti, da oi krajevnih imen na puščamo potvarjati in pačiti, ampak da jih branimo kot svojo najstarejšo in r.a"ča5t;tlji-vejšo lastnino«. Zal, da razlage niso ipriprosta reč, da jih imamo vedno pri rokah in da so nekatera naša krajevna imena (precej trd jezikosloven oreh. V tem me potrjuje dopisnik * Edinosti« glede iKoba-rida. Morda bo javnost zanimalo, kako težke probleme ima često jezikoslovje, da "(pozna, kako lahkomiselne, neznanstvene in frivolne so pačilne metode; kogar pa etimologija nc zanima, ga bo pa morda zanimal način raziskovanja. Ideje namreč še niso znanost, ampak le vodijo k -spoznanju, in sicer tem goto veje, čim popolnejših melod ^e poslužujejo in č-'.m več je enanstvenega gradiva. ŽaJ, da so naši Miklošiči čn Kopitarji umrli in ponesli v grob svojo ž eni j a In o ;.ntuici<K>; mi se moramo lotiti stvari ravno na nasprotnem koncu, pri marljivem ebiranju in trudapolnem iskanju znanstvenega gradiva. Golo ugibanje ne velja; ideje same na sebi niso luč, ampak največkrat pogubne vešče.
Pravijo n. pr. da je Kobarid Caporetto in to da izhaja iz latinskega Caipu* recium; drugim je Kobarid »Nizko brdo^ in tretjim »Kobart*. To eo ideje, zamrsji. Blagor mu, kdor zna za->
V Trtta* 3. flbobn 1M*
»IttMNOtt i « NM 2H
SD« iitf
hleva mo samo določno in jasno pri poznanje pra-r vic« Italije do t«h pokrajin, zahtevamo od strani socijaHstov, da izjavijo svojo trdno in absolutno voljo za aneksijo naših pokrajin — brez polovičarskih besed, brez nlkakega obotavljanja... Seda} ste v zmoti, ker ne stopate med ljudstvo, ker u-porabljate ž njim neuljudna sredstva, ker se zapirate v načine takozvanega »reda«, ki pa doslej oi storil drugega, neg<?... nered.« Tako prijemlje »L'Emancipazionc« socijaliste, pczivajoč jih k odkritosti in iskrenosti. Ali ni vse to velezanimivo in poučno, izlasti z ozirom na naše polemike teb dni proti našim slovenskim komunistom?! Prepuščamo za danes čitateljem, naj razpredajo misli dalje in delajo svoje logične zaključke iz vsega tega, kar je povedalo glasilo republikancev!
TržaJka hranilnica in posojilnica, ul. Torre bianca 39, L, poživlja vse svoje dolžnike in njih poroke, da naj poskrbijo čimprej, da se predložijo v urade zadružne knjižice v svrho kontrole. Naj nikar ne čakajo pismenega poziva in ne delajo posojilnici nepotrebnih stroškov. Tudi naj se nikar ne čudijo potem, če bi kar naenkrat dobili tožbo brez predidočega poziva.
Tovarišem visokošolcem, ki študirajo v Ljubljani: Vpisovanja na ljubljanski univerzi se vrie od J.—10. t. m. Predavanja Se niso razpisana. Na tehniški fakulteti se otvori tudi V. semester, razen strojno-elektrotehniškega. Kemični oddelek prične z laboratorijem 11. t. m., treba se je prijaviti 1. ali 2. t. m. pri kustozu in doc. dr.u Re-beku. Kavcija znaša 150 K. Podpore bo letos podeljevalo tudi akad. podporno društvo v Ljubljani JP. D. I. A.) Formularje. ki se dobivajo pri omenjenem društvu, mora vsak osebno izpolniti najkasneje do 5. t. m. Priložiti je treba vsa kolokvijska »pričevala. Isto velja za menzo, ki stane 16 K dnevno ln akademski dom, ki je na Gradu.
Glasbena Matica«. Vpisovanje v šolo *G1. M.« pe bo vršilo 6., 7., 8. in 9. t. m. od 17 do 20. Kraj vpisovanja objavimo v prihodnji številki »Edinosti*. Otroci naj pridejo v spremstvu starišev ali varuhov. Pogoji za sprejem so: dovršeno 8. leto in posluh. Naj nikdo ne zamudi nuditi svojim otrokom tudi glasbeno izobrazbo, saj je znano, da je poleg vede tudi umetnost važen del kulture vsakega naroda. A posebno sedaj, ko se svet kar koplje v svojem materialističnem stremljenju, je prav glasbena umetnost ena onih sil, ki dviga človeka k
Sirote, ki iSčejo stari?«. — Štirncr Anton roj. 1909 v Renčah iiče očeta Ivana in mater Franči-iko Stirner. Pred vojno so stanovali v Gorici Via Kristo št. 3.
Martinuč Anton roj. 1909. v Renčah. išče očeta Antona in mater Katarino Martinuč.
Pavlenčič Dora. r. 1909. in Anica roj. 1912. i-Ičeta očeta Jožefa PavJcučič, ki je pred vojno stanoval v Medani.
Gatnik Marjo r. 1911. in Jožefa r. 1914. iščejo očeta Janeza Gatnik. ki je bil pred vojno tvorni-5ki dciavec v Podgori. Stanoval jc istotam blizu otroškega vrteča.
Trpin Stanko roj. 19t0. Matilda roj. 1911. in Emil r. 1912. (vsi trije v Trstu) iščejo očeta Jožefa Trpin. ki je bil pred vojno kolar v Ravnici pri Gr-garju.
Kdor kaj ve, je naprošen, da razveseli uboge sirote s tozadevnim obvestilom, katerega naj prijazno naslovi na »Vodstvo otroškega zavetišča« v Strnišču pri Ptuju.
Uracfne vesti
Otvoritev šole za gluhoneme. Mesrtni magistrat javlja: Z dnem 6 oktobra t. 1. se zopet začasno odpre mestna šota za gluhoneme obeh t5>c!ov. Za vsakega učenca ali vsako učenko je treba .piačaiti 40 L šolnine na mesec. Občina si prid-rž^je prav:oo c;'pustiti šoilnino revnim giu-h-jnemcem, kl so pristani v Trst, ako starimi za to prcoć'io. Za .c,prerem v prvi tečaj, se zahteva starost 7 let (;proč). Tod-a lahko se bodo sprejemali tudi ctroci v sedmem letu, ako se dokaže, da so zadosti- močnega telesnega sestava. Spreiem v višje tečaje se izvrši na <pcdl3,gi izjp ta. Pri vpisovanOu -bo treba .predstaviti listine o starosti, o cepljenju kožic, o zdravju oči, o duše^mem razvoju in o - prirojeni ali za-dob!jeni gluhenemosti. Prošnje za odpustitev s K znižanje SoOnine se bodo vlagale po izvršenem vpisu v ravna-teljstvu šole in jim hc treba pricžštš »zrpffiČevalo o mate-i je'nem položaju, ka ga izda okrajni načelnik, in dcmovcšco.
Cenik za pranje in likanje perila. Civilni komi-sarijat za Trst in okolico jc določil za pranje in likanje perila te-le cene: Moška 6rajca ne »ster-kana- — pranje 30 stot.. likanje 50 stot.; moška srajca s »kolanimi- prsi brez zapestnic — pranje 30 stot.. likanje 70 stot.; moška srajca s »kolanimi« prsi in Stcrkanimi« zapestnicami — pranje 30 stot.. likanje 90 stot.; moška srajca s ršterkanimi« prsi brez zapestnic — pranje 30 stot., likanje L 1'10; meš^a srajca s »šterkanimi« prsi in zapestnicami — pranje 30 stot., likanje L 1'30. Moške spodnje hlače — pranje 30 stot., likanje 40 stot. Moške bombažaste maje — pranje 30 stot., likanje 40 stot.; moške volnene maje — pranje 50 stot., likanje 40 stot. ^Šterkana« prsa ■— pranje 10 st., L likanje 50 stot. Šterkani« ovratniki — pranje 10: st., likanje 40 st; ovratniki mehki — pranje 10 st., i likanje 15 st. Ovratnica — pranje 5 st., likanje j 20 st. Zapestnice — pranje 15 st., likanje 40 st. Platneni jopiči — pranje 50 st.. likanje L 1'30. Platnene hlače — pranje 50 st., likanje L 1'30. l
Telovniki — pranj« 30 st., likanje L 1*—. Senike srajc« — pranje 30 st., likanj« 50 st, Ženske noćne .srajc« — pranj« 30 st., Hitanje 70 st fcsnske hlače
—	pranje 30 st., likanje 50 st. ženske bombažaste maje — pranj« 30 st„ likanje 40 st. Žensk« volnene maje —» pranje 50 st., likanje 40 «t. Navadni »modrci« — pranje 40" st., likanje 70 st. Kuhinjski predpasnik — pranje 25 st., likanje 35 st. Nogavice
—	pranje 10 st.. likanje 10 st. 2epne rute — pranje 5 st., likanje 5 st. Rjuhe za eno osebo — pranje 40 st.. likanje 60 st. Rjuhe za dve osebi
—	pranje 60 st., likanje 80 st. Prevleka za pod-zglavnik — pranje 30 st., likanje 30 st. Namizni prti za 6 oseb — pranje 30 st.„ likanje 60 st. Namizni prti za 12 oseb — pranje 50 st., likanje L 1. Navadni prtiči — pranje 10 st., likanje 20 st. Prtiči za čaj — pranje 5 st., likanje 10 st. Brisače navadne — pranje 20 st., likanje 30 st. Brisače grobe — pranje 10 st., likanje 20 st. Par zagrinjal
—	pranje 80 st., likanje L 2'50. Naoknice — pranje 50 st., likanje L 1*70. — Omenjene cene veljajo za pralnice in likalnice. Če se morajo prinašati domov, se cene zvišajo za	Kot žensko perilo sc imenuje žensko navadno nc vezano in čipkano perilo. Prestopniki te naredbe se kaznujejo z kaznimi, določenimi v naredbi N. E. Guber-natorja 1919. Vladni in občinski javni organi imajo nalog izvršiti to naredbo.
Iz tržaSkega življenja
Avtomobil brez šoferja. Včeraj okoli 15. ure popoldne se je ustavil neki avtomobil v ulici deli' Istituto. Šofer je stopil iz voza in šel v trgovino kupovat orodje. Med tem časom se začne avtomobil premikati z vedno večjo hitrostjo po cesti, toda brez — voznika. Šofer je nekaj časa tekel za vozom, a ga ni mogel dohiteti. Avtomobil se je zaletel ob zid hiše in razbila so se mu prva kolesa.
V	bližini se je nahajalo več otrok, ki so se igrali. K sreči se ni pripetila nobena nezgoda.
Okraden Amerikanec. S parnikom »Wilson« je prišel iz Amrike g. Viktor Allinger s svojo ženo. Ko je čakal na južnem kolodvoru vlak za Her-manstadt je opazil, da mu manjka listnica. V listnici se je nahajalo 30 L, 150 dolarjev, ena amerikanska zavarovalna polica v vrednosti 100 dol. in njegov ter njegove soprog« potni list. Z listnico se je skoraj gotovo okoristil kak žepni tat. Tatvino je g. Allinger naznanil pristojni oblasti.
Gas ga je omamil. Marjan Fabbro, 22 let star, stanujoč v ulici Ugo Fcscolo št. 37, je popravljal včeraj zjutraj v ulici Commerciale št. 329, napeljavo gasa. Pri delu je dovodna cev gasa jako puščala v sobo. Ko je tako več časa delal, je polagoma postal zaspan in zaspal omamljen od plina. Prihiteli zdravnik rešilne postaje ga je potom u-metnega dihanja spravil izven nevarnosti.
Izgubljena deklica. Gospa Amalija Scher je šla včeraj popoldne po trgu Goldoni. Zapazi med stojnicami okoli 5 let staro deklico, katera je jokala in klicala mamo. G. Scher gre k nji in jo vpraša, zakaj se joče? Otrok ji je povedal, da je šla mama v neko trgovino, ona jo je pa čakala na ulici. Med veliko množico ljudi ni zapazila, kdaj je šla mama iz prodajalne. Scher je odpeljala deklico na policijo, kjer so jo njeni slariši dobili nazaj.
Ljubezniv mož. V petek ponoči je priletela h kr. stražnikom v ulici deli' Industria, neka ženska in jih prosila pomoči. Povedala jim je, da jo hoče njen mož Jurij Spadaro, 42 let star, delavec, stanujoč v ulici del Pozzo št. 2 z kuhinjskim nožem zaklati. Stražniki so se takoj napotili na lice mesta. Ko so prišli v stanovanje, so videli Spadaro zelo vinjenega, v roki je imel velik kuhinjski nož. Najprvo so divjaka razorožili, potem pa ga spravili na varno.
Pr«men)«na listnica Peter Altavilla, trgovec in Albascia Franc, železničar sta stanovala skupaj v ulici Riborgo it. 27. Včeraj popoldne je šel Altavilla za par trenoikov iz sobe in pustil svojo lisi-nico na mizi. V sobi je bil samo Albascia. Porabil je priliko, in zamenjal svojo z Altavillovo listnico.
V	trgovčevi listnici je bilo nekaj črez 300 L in druge listine. Altavilla je naznanil tatvino kvesturi, katera je njegovega sostanovalca aretirala.
Zmotil se j«! V petek zvečer se je vozil v električni železnici vpokojen uradnik C. P. Stal je na stopnici. Z eno roko se Je držal sedeža, a drugo j c imel v žepu, kjer se je nahajala listnica. Siromak je gotovo mislil, da mu na ta način ne bo nihče vzel denarja. V telovniku je imel zlato verižico in uro. Na uro je vpokojenec popolnoma pozabil. Ko pride domov, hoče pogledati na uro. Toda uro nc verižice ni bilo. Tatvino je siromak naznanil oblasti.
Vlom v trgovino jestvin. Predvčerajšnjim ponoči so neznani tatovi vzdignili železna vrata, katera 1 vodijo v trgovino jestvin, last Ivana Kos, v Skednju št. 482. Ko so se dobro nasitili, so začeli spravljali stvari, ki bi jih vzeli s seboj. Pri delu so bili p-epodeni in niso drugega odnesli kot 25 kg sladkorja in dve vozni kolesi. Kos ima približno 2000 L škode. Policija zasledujo vlomilce.
Junaštvo lahkoživke. Včeraj popoldne je prišel na rešilno postajo Josip Paximadi, 28 let star. Seznanil se je imenovani z neko lahkoživko. Lah-koživka je opazila, ko je Paximadi v gostilni plačal račun, da ima polno denarja. Zvabila ga je v svojo sobo, kjer ga je najprej narkotizirala, potem mu pa vbrizgala kokain v svrho, da bi mu pokradla novce. Ko je prišel Paximadi na rešilno postajo, se je zbal in ni pustil, da bi ga zdravnik spravil v normalno stanje.
r? F fv^ f*v*i r-vi
VokosUv HrlMU
V polnočnih urah
Polnoč Je že, jaz Se ne spim, c£> luči medli, nem bedim, o dneh žčvljenja, premišljujem.	^ t
Prešla nam bedo leta, y ter ž njimi veselja sTaj, in l£c pudečih cveta, ne bede več nazaj. t
Pridi zvezda moje sreče, jasne v me opri -cča, naj srce te skoraj vidi, , izlata zvezda boljših dni.
Vpraša} osiveEh mož, •kaj človeško je življenje,N a oni poreko ti, britka žalcs-t in trpljenje.
Srce mi trepeče od hrepenenja, ^ in v šumni vrt'ne c mi sili življenja. . Stopil na I&dijo tudi bi eno, ter 'jadral za srečo bi nerazjašnjeno,
Mc-rje lainjivo, JcJe so bregovi,
grozna š:rjava, grom in vetrovi?
Bije slapttvje, rjove peneče,
barke razfo^a, in v brezrina jih meče.
Zvezde prijazne, ve pot mi kažite, vi srečni vetrovi pa Čoln moj vodite! Osrečuj se, in srečen bodeč! Ko prvikrat vidiš človeka, ne sodi, •
tkar lice njegovo azreka, ne sodi, presedaj srce mu zakrito, človek spomni se, da prah si,
m da v prah &e boš tudi spremenil. On, ki vse {rtiče pod nebom živi naj nam da srečne vesele dni.
Dopisi
Pogreb na deželi. Prejeli smo: Nekaj dni prostih, krasno vreme in vrli prijatelj na deželi so me izvabili iz mestnega Suma. Par tednov prej fe Sla mlada mamica z Se mlsjSo hčerko ravno tja, kamor sem bil odloČil jaz, da se odpočijem in se zabavam pri trgatvi. Nesreča je hotela, da Je 131etna hčerka Darinka Stolfova, bila že skoraj pri koncu svojega življenja. ko sem jaz dospel v Podrago. O-pustim opisovanje žalosti starisev, Id so izgubili edinko! Omeniti pa moram, da je z njim žalovala vsa Podraga. Domače deklice so mrtvaSki oder tako okusno napravile, da sem se čudil spretnosti in ukusu. Vse je bilo v cvetju. — Pogrebni sprevod je bil za Podrago velečasten osobito ako uva-Žujemo, da se je vršil ob trgatvi in na delavni dan. Sprevod je odprla šolska mladina z zastavo. Sledilo jc 5 krasnih, doma izdelanih vencev, ki so jih nosila domača dekleta v belih oblakah. Krsto so nosili mladeniči. Ob krsti je stopalo Sest belo oblečenih deklet. Za krsto je šlo vse, kar je le moglo zapustiti nujno delo. Res, nekaj nepričakovano tužno-krasnega. Na grobu fe govorila domača gospodična učitcljica lep, jedrnat govor, ki je privo-bil vsem solzo v oko. Družini Stolfovi iskreno so-žalje. Darinki, vrli tržaški Slovenki, pa Večnaja pamjat!
Iz Iderska pri Kobaridu. To ime občine, ki Ste:« nad 100 številk, pišejo in sklanjajo različno. Na začetku vasi je videti že od daleč: Idrisca. Domači niso nikdar pisali tako. Pač pa rabijo Idersko ter je sklanjajo kot pridevnik — aH v krajši obliki. Domačini mislijo pri tem navadno na prvotno selo — ob vodi ali Sočinem pritoku: ob Idriji, ki se izliva v Sočo pod vasjo. Ime tega pritoka bi ka-za'o izvajati iz gr£ke besede »hidor« = voda. Lahi imenujejo Idrijo, na poprejšnji m«ji proti Italiji, v Brdih, Judris, Furlani kar Judri. V naši Goriški i-mamo še tretjo Idrijo, ki prihaja sem dol od mesta Idrija in ki se izteka tudi v Sočo, nedaleč od Sv. Lucije tako, da vse tri oddajajo vodo Soči. Nedoma-čini pa mislijo pri tem imenovanju na Idersko polje; zato piSejo in pravijo, da gredo na Idersko, da prihajajo potem z Idersk{egja. Ljudstvo pa hodi le v Idersko in prihaja iz Iderska, kakor gredo v Gorico in ne na Gorico (na majhno goro). — Ta občina, nekdaj bogata, je mnogo trpela med vojno — posebno zato, ker so bili občinarji odgnanl v prognanstvo, večinoma v južno Italijo. Ubogi ljudje _ kar se jih je povrnilo — so nekaj izčistili,
popravili in obdelali — ali pokoro Imajo veliko s tujci in njih živino. Vse gjre pred njimi in za njimi. Svojega jezika so se vedno in povsod zavedali. Da-si so dobili šolo ie le v zadnjih letih pred voj-no, se dobi Ie redko kdo, ki bi ne znal vsaj čitati. Pred kratkim je šlo za neki podpis, aH stari ljudje so si morali poiskati poprej naočnike. Neka stara romarica je znala povedati poleg tega Se obseg cerkvenega govora pred 50 leti. Iz t« vasi je btl
Gregorčičev rojak, JoioJec as prijatelj (+ Iv. Stro« — S ou da tov gespud), kateremu }• postavil grobni spomenik r sadnjo kitico:	fe
»L« hrepenel bom jaz k tebi,
Se bom po tebi Žaloval; ij naiel si na božjem nebi, Kar tukaj bi zastonj iskal.* V nebesih sta zopet skupaj. Ali, Gregorčičevo truplo leži na levem bregu Soče — v senci pri sv. Lavrenci, Stresovo pa na desnem — v Podsaboti pred cerkvijo. — Oba pod sedanjo oblastjo.
Vpisovanje v slov. ljudske iole v Gorici se je v soboto završilo. Koliko učencev je vpisanih, danes šc ni zanesljivo znano. Govorijo okoli 600. Sprejemali so se samo učenci iz mesta, vsi drugi iz okolice so se zavračali. Tudi se poroča, da je bilo v soboto točno ob določeni uri vpisovanje zaključeno, ne da bi se bilo vpoštevalo, da jc še mnogo mladine, ki bi se rada vpisala, pa ni prišla v tesno odmerjenem času na vrsto. Koliko je resnice na teh vesteh, še ne moremo potrditi, zanimali pa se bodemo o njih, kar je po sebi umevno.
Iz Cerkna. Tukajšnje »Prostovoljno gasilno dru-Stvo« je priredilo v nedeljo dne 26. sept. t. 1. v gostilni g. Fr. Rejca »Veslico« v proslavo lOletnice svojega obstoja. Prireditev je izpadla v občo zado-voljnost. Odbor se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli do nepričakovano lepega gmotnega uspeha; le posebno se zahhvaljujc vsm sodelujočim gospicam, ki so neumorno vršile izročene jim posle, kakor tudi tamburaškemu In pevskemu zboru, za vztrajanje in dovrleno izvajanje godb enih in pevskih točk. Dalje sosednjemu »Prostovoljnemu gasilnemu društvu« Iz Idrije in gospicam ženskega oddelka istega, in drugim gostom iz Idrije, ki so se v obilnem Številu vd«le-iili slavja; istotako gostom iz Podmelca, ter vsem udeležencem iz okolice ln domačinom. Čicti pribi-tek se porabi za nabavo novega in med vojno poškodovanega orodja, zlasti vodovodnih cevi. — Odbor.
Ženski vestnlk
Ali j« šiba pri vzgoji neobhodno potrebna?
Par desetletij |e, odkar je bila po šolah prepovedana telesna kazen. Prej ni bilo učitelja, učiteljice. ki ne bi imel na misi šib« kot strašila za neubogljiv« učence. Po iolah je zakon odpravil to nep^rebno zlo, a ni ga zakona, ki bi prepovedoval staršem rabo iibe.
če fe otrok neubogljiv, če nagaja, si ne ve mati, kako pomagati. Poseza po najla2|em sredstvu. Sibo v roke, par treskov, par krikov, in otrok se ukroti, če fe mati mehkejšega srca, kriči na otroka; ako to ne pomaga, Čaka očetovega prihoda, ki seve, kot strog oče, poplača otroku v svojem dostojanstvu s šibo vso neubogljivst. Tako naj se kroti otroka, tako naj se napravi ir njega človeka, ki naj ima usmiljenje do bližnjega, naj ga ljubi, na mu pomaga v bridkosti in težavah?-
Mati, ti si postavljena v prvi vrsti, da neguješ otroka, ga vzgajaS in povzdigneš do prve stopnje kulture. Ti si odgovorna za vsa njegova poznejša dejanja; od tebe je torej odvisno, kakšni bodo tvoji potomcu Ni torej vseeno, kako vzgajaS otroka in kakšna sredstva rabiš pri tem. V tebi naj se zrcali podoba, ki naj vzraste iz njih. Kar pa sama ne moreš biti, ne zahtevaj od svojega o-troka.
Prvi pogoj, ki je podlaga za nadaljno zidanje pri vzgoji otroka, je ubogljivost ln pokorščina. V nežni mladosti žc se jc mora otrok privadili. Od tebe, mati, je odvisno, od tvoje moči, koliko dosežeš pri njem. Ne posnemaj pa onih surovežev, onih šibkih ljudi, da, šibkih, ki jim edino le šiba daje vso oblast nad otroka. Tudi če ga udariš le po roki, si pogrešila. Bila si Šibka, jeza te fe premagala, same sebe nisi imela v oblasti. In ti, ki si šibka, hočeš krotiti svojega otroka?! Telesna kazen trže one niti, ki dušo tvojega otroka vežejo s tvojo duSo; uničuje v otroku samzavest, a vzbuja o gotovem času čut kljubovalnosti. Noče ubogati, ker se mu zdi lepSe, lažje in tudi, ker hoče njegova volja zmagati nad voljo matere. To je pot narave, nagon samoohranitve. A tedaj je čas, da zmaga tvoja volja, mati, nad otrokovo, ali pri tem mu ne smeš ubiti lastne volje. Od tvoje moči, od tvoje volje je odvisno, kako boš znala tedaj voditi otroka. Učiti ga moral ubogljivost; in pokorščine; le tako postane kedaj mož ali žena svobode. Strog mora postati Človek napram samemu sebi, in reši se suženjstva napram drugim. Prava beseda o pravem času je tu na mestu. Ako take trenutke zanemarjaš, izgubila si mnogo, a v otroku raste in sc razvija nepokorščina, ki je začetek raznih drugih nelepih lastnosti. Ne izgovarjaj se. da se ne moreš ukvarjati z otrokom tako podrobno, češ, da zaostaja delo. Ne bodi sužnja sama sebe in svoje nemarnosti.
S svojim otrokom bodi uljudna, vesela. Sama si kriva, ako se razvija v njem robatost in neuljud-nost. Misli na to, da je otrok zrcalo, v katerem vidiS sama sebe. Ne seži nikdar po šibi, ako ti je otrok razposajen. Stroga beseda je tu na mestu; cela ploha psovk in gostobesednost pokvarja resnost trenutka, ki naj ti služi v dosego namena.
Ako ne moreS ukrotiti svojega otroka, se hudu-jeS in spuščaS nad njim vso svojo notranjo jezo, bodi v besedah ali dejanju. Čemu to? Zaka je on otrok in zakaj si ti mati? Zato, da obvladuješ o-troka, in da znaš krotiti tudi sama sebe, svojo jezo. Čemu naj bo otrok, ta sveta stvar, predmet, ob katerem se razbija tvoje samozatajevanje?
Če hočeš imeti potomce, ki ti bodo opora na stare dni in drugim ljubeči soljudje, vzgajaj jih
strogo, a bodi pri tem vedno mila, ljubeča matf ker 1« ti si nositeljica sreče in svobode.
Mati.
mlšljati; če :deja ni prava, nič ne de, preizkusim jo, in če mi ne služi, zam irl m drugo. Za preizkušnjo pa si je treba izbrati metedo.
Da bi bil Kobarid nastal iz Caporetto al: celo iz C^put reetum, je po slovenskih glascslovnih pravilih nemogoče; stvar steši torej obra'Lno. Eno same analogijo poznam; latinski Vitus ee Vmenuje v slovenščini Vid, namesto Vit, in Še to je pr:pissti ljudski etmolcgiji, ker je bilo ime Vid mdi slarosloven^ko, pegensko.
Da hi b i Kobarid »Nizko brdo«, to lahko trdi k večjemu kak stenograf z diplomo iz de-ba.nega pisma. Na kakšnih nogah steji *Ko-bart«, povem takoj.
Vsak jez k in posebno vsak živ Jezik je organizem zase, zato mera^o b:'ti trrdi razla-ge ^n Izpeljave c.rganične. Treba je torej s trudom ali pa 7. dar?ni intuicije poiskati in zbrati sorodna imetna; kratevna: Kcbed (fonetično Kubed) v Istri, Kcb-d-ilS, Kck-o';i, Kcbiaglava ali Koblfa-gla.ya na Krasu; osebna: Kobe, Kobi, Kob-al; »'ednjič obema Kcb-ec ali s-kob-ec {ptica ujeda}- s-kob-ec (orodie za pri)em), s-kcb-lca (-okfopa*. ru*ko), Kob-Kh (^krof, če5ko), Kob-
-a<ri. \ občnJi iTrvenih še živi osnovni pomen korena ktrb-, ki pcm-eni v vseh primerih nekaij taficrtvijenega {kobec ima zakrivljen kljun, zato ttadK la«L fafe-o, prim. falce, fovč), zavitega (afejbb-ka), zagroženega <kcb-lah). \ iV misklt se mi porajat precej -hrematična tčffcrcdja, \rdeSea« v korenu Jcob—. To je zdaj tfto&a ftfafa, mol JdfuS* s katerim grem iskat in ttfpjrtt tecrfrJ in neztt&ni . pomeni omenjenih
krajevnih imen. Ideja ni še pre»pnčanje, ampak le morebitna možnost za razlago. Mimogrede pa še razložim iKobjo aH Kobiljo glavo, ki mi ni sedaj nič večja ugaioka, nego vr^bčje gnezdo. Kcibja glava fe pač gl^va fcobca {primeri Mon(te)falcone). Pri dru£ah imenih pa moram paziti, da .ključa ne zataknem napačno!
Ali cbstaje obrazrlo -e*i? K sreči nam fe ohranjeno, dasir v zelo redJdh s}uča«/h, v vseh treh spolih. Grcz-^d (namesto rcNZg-ed, cvimeri rozga, rož Je), jagned, prav-da, gov-edo so (primeri. Ohi'ki Kob-ed in Kcb-ed-eh (Kotodalj) ste torej slovnično mogoči. Njun pomen mi mora pojasr.dti ta ali -ona značilna sličnost obeh kraljev, k<i pa 50 treba zopet pogoditi. Če si živo predstavl-jain oba kraja, se mi zdi za oba prav značilna ena po sikcbčje zavita, dolga, pa enestevna črta, ovinek, ob katerem stojita kraja, in le se spušča, prvi v dolino Rižane, drugi pa v dolino -Raše in Braniče. Poraba se mi druga ide^a, kebed, seda^ le v krajevnih imenih pokc.pana nartva beseda, petrefakt, je morala biti nekdaj občno dme In značiti ovitnek, ključ, ali ka) podobnega. Primerjaj kl^uč pod Bazovico!
Tako ste se is.tmili dve idej*, ki p*, trn seda) niste več go& idejs, amjpak hipoteza, znanstvena domneva, ker mć služite, podpirafe dfruga drugo, za razlago, ia ker to domrevo potrjujeio neikat-era dejstva* Cim več dejetev, tem ttd-netfa domnev«. Hipoteza ni več morebitna, ampak fe «tffMiiilf modocvt i Sedaf sem pri^e® zaVUeČ* icfefe »Kobari*
in sicer iz ostema radtojga kakor »Caporetto«, poleg tega pa še Isz stvarnega razloga, ker br mi po moji hJp-olezi posn«ffu£* — dkrcgk rt ah — da se izrazim po rusko — okrotfja nesmisel; kajti rt mora. b'.bi več ati mac$ oster, koničast, Ipd-Kobarid, ker cćcer 6« m?utegne pripertštJ, da mi kdo pride tudi gledt Kobeda in Kobdkja z nasprotno hfpotezo, aa «ta ta 4*1 kraja Csput in Cap'tel I um. Glede Kobc&ktft pa stwur ni enostavna, ker Jbuno poteg fetega ioreaa Soofc-dve obrazbi; ir -f- id. JCaf $e tič« slednjega obrazila, je lahko posledica dialektičnih posebnosti in kstm etea z tforentlm -ed. Mogoče ie, da je Kobarid isto kar Kobei. Mogoče pa ,tudi, da tiči v tem *menu istega, aft sorodnega pomena iemrii cstavtv<k lco4»-ax afa pa glagol kob-ar-iti (primerjaj vciarftt, pdsarfti), ki bi poni sen 1 večkrat zaviti zavjfatJ. Ofavao je, da fe mr-gla nastati crganično Iz a&ovensfcega korena s slovenskimi obraziit. Za ugotovitev natančnega pomena in podrobno razlago pa bi bito potrebno novo, obseinejie ■gradivo in efnoikov-nia&ko znanje.
Smisel te razpravdce ni razlaga Kobarida, — ampak dokazati sem hotel, Laik o dolga je pot do znarstvenega spoznanja in kake valno je za raziskovalca, da se zna vtaik Hp orijentirali, kje da se pravzc&rav ne&ai?*. Preko Ide}, ki ot> stiku z dejstvi pp*a]ajo Upe teze In preko hipotez, ki pomagajo zbirati isx urefatt tfradlvo in v katerih najdejo Mefe svofte tMjenje a& smrt, čast. V s<vo$o hipotezo poakUKfli pritegniti tudi vod* pot — ne db qpcnnfr ali resnice, ampak
le do teorije, znanstvenega nazora-, več al: man) Pognanega, več ali manj dobrega, s katerim se zadiGvc&ujemo "tako dolgo, dc&ler s pomočjo novih ide) in na podlagi nov:h hipotez ne dosežemo boljšega, resnici Se bet) podobnega, čisto resnico pa speznamo redlčcikdaj.
S&a razmer nas priganja, da razvijamo iti vsestransko utrjujemo teorijo, ki se skiada z resnico, da ime ozemlje, na kalterem bivamo, slovenski značaj in da so imena saJeh krajev sgoivenskega izvora. V našem Čustvovanju nas žaii, kdor trdi nasprotno, a to delo je vendar potrebno. Prvič, tker imamo vendar pa* fanen tujega, a^cer ne rimskega, ampak ifceHske^a izvora. Drugič pa, ker Je naše Primorje bogatio lepih, starcslovenskih imen, ki so drugod neznan«. Ako nam petujčijo naše trge, nosu ostanejo naše slovenske vasi, ki če nam1 spačijo tudi te, bodo nadalje pričala o čisto slovenskem značaju Imena naših gozdov in polja, travn'kov in npv, hribov in dolin. V eni sami majhni občini sera fih svoj čas nabral 309. Sedaj bi ka-zaTc, da bi zopet povzeli nabiranje teb Imen, vsak v svojem kraju, kakor je to svoj čas, zasnovala »Slov. Matica«. Nabrali bi <4 zakladnico, iz katere 't>4 znanstvenik trajno črpa', gradivo, lc& katerem bi bilo lahko preizkušat misli, zrele in nezrel«, in zgradili <bi si trden »Narodni dom«t ob katerem bi se nasprotna teorija takoj izkazala, kot lafi-teorfte, hipe teze kot izmišljotine Jn fcdeje brc z dejstev In dokazov, kot Mfice, ki morejo tako} zopet izginiti.
Reko bd se zasnovalo to veliko delo?!
Književnost In umetnost
Jugoslovanska narodna umetnost. Dne 21. m. m.
je g. Inkiostri-Midcnjak v obrtni Soli v Ljubljani imel strokovno predavanje o jugoslovanski orna-*' mentiki in o izdelovanju umetnega pohijtva. Predavanje, katerega so se udeležili skoro vsi prole-sorji na obrtni Šoli ter velika množina dijake., fe posetil tudi češki generalni konzul dr. Beneš in zastopnik češkoslovaških železnic dr. Vondraček. Narodni slikar Dragotin Inkiostri-Midenjak je v kratkih potezah orisal svoje 30letno delovanje na polju narodne umetnosti in označil način, kako bt dosegli našo moderno, narodno, obrtno umetnost,
Z mod. umetnostjo hoče g. Inkiostri-Midenjuk cznačiti novorojeno, potrebam današnjega mestnega življenja odgovarjajočo umetnost, in sicer zato, ker jc naša stara umetnost zadovoljevala samo seljaka in pastirja Ako naša dosedanja narodna umetnost ne zadostuje modernim potrebam, nam' lahko služi za podlago, na kateri bomo : 'dali u-metnost prihodnjosti Temu cilju je posvetil vse svoje življenje.. Iz predavanja g. Inkiostrija razvf-dimo, da ta umetnik nabira narodne motive po; vsej Jugoslaviji. Dostdaj nismo imeli etnogrslov, ki bi se znanstveno in c ljubeznijo posvetili temn delu. Imeli smo samo nekaj diletantov. Predavatelj je zaradi tega zahteval, naj bi nam vlada pre-, skrbela strokovnih etnografov, ki bi zbrali v«« o-1 gromen materijal za delavce, ki bt se hoteli posvetiti delovanju na polju moderne, narodne obrtne umetnosti. Ti etnograli bi se pridelili našim muzejem, da bi znanstveno preučevali vse gradivo tsr nam tako podali marsikatero odkritje iz naše mitološke, krščanske, turške in moderne dobe. Inkiostri je razdelil narodne dekorativne motive * dve veliki skupini: v motive s pravolincamimi aH geometričnimi in motive s krivollnearnimi ali prt-rodnimi oblikami.
Nadalje je porazdelil še vse gradivo v izvirno motive in v motive, ki smo jih prevzeli od tujih, narodov, ter v splošne motiv«. Po njegovem mnenju so najbolj verodostojni motivi oni v lesorezu in na pirhih, manjše važnosti pa so oni v tkaninah in vezeninah, še manj važni so oni na kovinskih izdelkih. Na kamnu ni našel ničesar. Knr so tiče arhitekture, omenja kmečke hiše v Slavoniji (»bronare«) ln hiše v Srbiji, Stari Srbiji, Makedoniji in Bosni, ki so jih izdelali domači delavc», takozvani nejmari. Nejmari so bili arhitekti, zidarji in miz.-rjl obenem. Delali so instiktivno ali pa z 0-zirom na materijal, ali prilagođeno podnebju. Predavatelj je poudarjal, naj bi se naši mladi umetni-ki-arhitektl učili od Grkov, ki so prvotno obrazovali les v arhitekturi, šele pozneje >0 pre«.i na kamen. V neki meri je priporočal strog purizem, posebno v temeljnih potezah pri arhitekturi in prt' pohištvu, ker imajo tudi oni motivi, ki niso po-, vsem izvirni, pravico do obstoja pri nas, ker jih uporabla narod že 13 stoletij. Doslej smo bili Jugosloveni politično odvisni, bili smo suž>.ji. Dandanes smo svobodni In ujedinjeni. Treba je, da a« otresemo pa tudi tujega moralnega in kulturnega vpliva, ker še vedno mislimo s tujimi m< žgan!. Cerkev, šola. hiša. pohištvo, gledališče, vodnjak — vse je od tujcev. Prav imajo tujci, kadar nam očitajo nekulturnost ali celo polkulturnost, ker polu-kulturni narodi sploh nimajo svoje umetnosti, dočim jo imajo primitivni in kulturni narodi. Stat arhitekti in dekorativni umetniki, ki se še niso povzdignili nad svoje zastarele lormule, ne morejo razumeti našega umetniškega preporoda, ker jih veže akademska veriga. Reformatorji in ustvart-telji morajo biti silni in rcvolucijonarni. — Predavatelj je nato nazorno povedal, kako on razumi sestavo oblik nove umetnosti in je zaključil z La Bonovimi besedami: Narod lahko vse izgubi, pa s® še vedno lahko dvigne, če pa izgubi svojo dušo, propade za vedno. In narodna umetnost je največji del narodne duše.
Inkiostri namerava v Ljubljani ustanoviti obrtno šolo in obenem delavnico, ki bi se izključno bavila z narodnimi proizvodi in jugosloven?ko or-namentiko. Če bi se osnovala iola na način, kakor ga je predlagal predavatelj, bi po enem letu delovanja pokazala že lepo uspehe; koncem drugega, leta pa bi že poslala produktivna, tako. da bi so mogli njeni proizvdi razstaviti v največjih mestih Evrope, naravno z možnostjo, da se prodajo. Ako ne računamo na zadnje, bi gotovo samo naše ljudstvo rado gmotno pomagalo tej stroki s tem, d- bi proizvode pokupilo. Finančna osnova, na k*lerl naj bi se la šola-delavnica ustanovila, bi morala biti zasebno-delničarska. Za ustanovitev take šole bi bilo potrebnih dvajset delnic po 20.000 dinarjev. — Menimo, da bi bilo mogoče dobiti dovolj delničarjev, ki bi bili uverjeni, da jc mogoče pomagati narodni kulturi ln obenem koristiti sebi. Poleg tega imamo pri nas tudi dovolj potrebnega lesa.
Vsi navzoči so živim zanimanjem sledili izvajanjem g. Inkiostrija. Posebno sc je zanimal za tva-rino g. konzul, ki je po končanem predavanju izrazil p v. davatelju svojo iskreno zahvalo in mu čestital!
»Dom ln Svet« štev. 3-4 ima tole vsebino: Vojeslav Molć: Thar.atcs. — Vojeslav Moje: Sibirski soneti. — Vo^slav Mol*: Mojemu očetu. — Dante Al'tfhieri: La Divina Come-dia i'rrev. J. D.). — I. Mohsctrov: Vaško! — Anten Vcdnik: Spomladi. — I. M. Tcmaiin: To so moji tihi spcmJni ... — Vojeslav Moje:
• • •_Ivan Pregelj: Plefcanus Joannes. —
Fr. Jaklič: Nevesta s JCorinja. — Andrć Ceb'o-kli: Ve&lkoncčno p:-mo. -— Karol OzvaM: U mojega lastnega življenja {Haničina doba). — Zna-rstveni del: Iso Cankar: Giulio QuaKo. — Zapiski: Jezikovne ocene: Vlad. Levstik: Gad-je gnezdo {Dr. A. Brezn:k). Slovstvo: A. Debelak: ScJnce in. sence (Ivan Dornik). — Ivan Zorman: Poezije {J. D.). — Kar«! Srok: Jutro (France Bevk). — Eng. G-amgl: Zfccani spisi za mladino V. {France Bevk). — Ed. de Goncour t: Dekle Eliza {!. Dcroik). — Carantanus: Jugoslavija. in n-Jene	I. Koroiko {Dr. M. P.). — Dr. Moravski: Slovenski Korotan (Dr. M. P.). — AcAvnfa Kas,3cwlt® Cvijič: VatrosJav LJsinskl u kolu J«ra <1. Mazovec). — M. Ogri-zović: Nepoznat (I. Mazovec). — Il-^a Jakicv-/jevlč: Studije i fejftoni (Narte Velikonia), — Revue Yougoslave (Frst). — Umetnost: Popo-vić Branko: Lart moderne you£ctsiave (FratL
_ Gledališče: Slovenska drama {A. RobtidaJ.
_ Marijcnetno gledališče (Fr. Bevk). — Glasba: Jooip Pavčlč: Klavirski album (L L. G.).
_ Iz koncertne dvorane (M. Kogoj). — Opera
(M. Kog,c;)- — Cerkven kcncert (Mantuani). — Razno: dir. Vojestov Mole (Frst). — Pavel Za-midtt (Frst). — Na platnicah: Prejeli smo v oceno. — Istori>a Jugoslovena. — Gramatičke primedfoe. — Knjiga o našo} civilizacij. — Grafička umetnost. — Vinfleti: »Jeh, "Jeh, zmrznila! «esa.,.<« In »Peifove sani«*, narisal Fr. Krafe, — Urednik: dr. Franc4 Štel«. Ljubljana, Sv. Petra cesta 80.
Stran t V.
»EDINOST« štev. 201.
7 Trstu, dne 3. oktobra 1920.
flBiliii__il _l dei >Jadran«, I. Los fi-Iibusteros '^e Fatsuu pei Leiptir. Buenos Aires, 1919. Edi-otau de ta Deiensa Nacional Youg»slava.
PfoL Jožei Zidaošek: »Novi Zakon«. Prvi lel; Evangeliji m Dejanje apotstoiov. (Žepna itiaia.) — V Mariboru 1918. {Izšlo lanL) — Založila Tvarna sv. CiriJac v Mariboru. — Strani: 541. — Prvi del novega slovenskega sv. PLsma priporočamo vsem Slovencem naj-ioplefe!
* Ljubljanski Zven« ima v svoji 7. številki sledečo vsebino: Anton Novaoan: Po nevihti.
—	Janko Samec: Pctepuška. — Ivo Sorli: Gospa Silv^a. P-ovest. (Dalje). — Fran>o Roš: Temna so pota. — J. K.: O virih Mencingerjevega Abadona«. — Ivan Zoreč: Ljubica. Kos potopisa. (Konec). — Miran Jarc: Dogo-dek v noči. — Josip VidmaT: Svetovni nazor MercŽkovskega. — Stano Kosovel: Mrtvaška
— Ivan Albrecht: Tomijeve Tine nn'.ada leta. (Dal'je). — Janko Gla^er: Na gorskem pašniku. — Dr. Avgust Žigon: Kcrytko-va p-.gciba z Paznikom iz leta 1838. (Dalje).
—	Fr. GcLaf: Crn vihar. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige.
Staroslavenska sv. rcaša — ta mešan zbor — v čast svetogorski kraljici je ravnokar izšla. Skladatelj g. Vinko Vodopivec je to svoje delcc poklonil 'presv. dr. Antonu Mahniču, biskupu krškemu, ob njegovi scdcmdesetletnici kot prvoboritelju za slo'-ansko b' geslužje. — Založili goriiki duhovniki. Partituro in glasove prodaja K. T. D. v Gorici.
Gospodarstvo
Vino. Najvažnejše tvarine v vinu so alkohol ali \inski cvet (špirit) in neizhlapljive sno\i, ki nam ostajajo, če vino izparimo, in ki Jih imenujemo skupno ekstrakt vina (jabolčna in jantarna kislina, birsa, glicerina, čreslovina ali tanin, ostanek ne-po-.Tetega sladkorja, beljakovine itd.j Alkohola je v vinu 5—18%. Istrska in dalmatinska vina pa i-majo tudi do 5% ekstrakta; stara, sladka, težka vina ga pa imajo včasih do 25%. Če je ekstrakta v vinu manj, nego 15% in več nego 30%, jc vino sumljivo. V vinu se nahajajo posamezne snovi v gotovem medsebojnem razmerju, n. pr. na 100 delov alkohola odpada 6—14 delov glicerina. Če se vinu doda Špirita, tedaj bo v vinu premalo glicerine. Pepelnatih tvarin je v vinu najmanj 013%, to Je: eno desetinko od vsega estrakta. Če se vinu cioda vode ali špirita, bo premalo pepela v vinu. Ekstrakta brez sladkorja ne sme biti v vinu manj nego 14'5%. Ako odbijemo od ekstrakta vkupne kisline, ne sme pasti ekstraktni ostanek izpod 1%. Vina, ki imajo več nego 0'92 promille, (od tisoč), ali več nego 2 promille (od tisoč) kalijskega sulfata, in več nego 0'5 promille (od tisoč) kuhinjske soli, se smatrajo kot ponarejena. Če se nahaja v vinu kaj dušične kisline (nitratov). «e sklepa, da je vinu dodma voda, ker se nitrati nahajajo v stu-denčni vodi, nc pa v rastlinski vodi grozdnega soka. (Dlfenilarrrnova žveplena kislina pobarva tako vino modro.) Če se nahaja v vinu svobodne vinske kisline več nego 1 petinko od nehlapljivih kislin poleg 0'8% skupnih kislin, se sklepa, da je bila vinu dodana vinska kiselina itd. Seveda se ne more te številke t.'.rogo vporabljati za vsak slučaj, kajti razmere, tal, podnebje, lega vinograda in vrste trt so dokaj različne. Vsekakor so pa te številke, ki so jih določili učenjaki, merodajne pri presojevanju, oziroma pri kemični analizi vin. Rekli smo, da je alkohol ali vinski cvet (špirit) glavna sestavina vina. Etilni alkohol, ali špirit, sc pa dobiva tudi iz škroba (štirke), ki sc nahaja v žitu, koruzi in krompirju, in sicer tako. da se tem tva-rinam. ki vsebujejo škrob, primeša slada (umetno izkaljen ječmen) in tople vode. Na ta način se 3krob (štirka) spreminja v sladkor, ki povreje, če mu dodamo pivnega kvasa. Ker je pa izdelovanje alkohola s pomočjo slada dražje in dolgotrajneše, se mnoge tov. mesto slada poslužujejo žveplene kisline, s katero se tudi škrob pretvarja v sladkor. Tak špirit pa ima, posebno, če je izdelan iz krompirja ali drugih manj vrednih tvarin, mnogo amil-nega alkohola (patoka Fusel). ki je zdravju škodljiv, zato pa cenejši, ter se v obče uporablja pri faizifikaciji žganih pijač in vina. Brezvestni trgovec jranlje 5—6 litrov iakega Špirita, 70—75 1 vode. ki ji primeša 20—25 1 jako močnega, težkega (n. pr. grškega ali dalmatinskega) vina. ali pa izcedkov in gošče, ali kg tropinske esence. 200—250 gr vinske kisline, oziroma vinskega kamna (birse), 20 gr. čreslovlne ali tanina, 5—6 gr. fuksina ali amonijakalne kohenilije za barvilo, rekai karamela ali žganega sladkoria, malo glicerine in 8—10 kg melase (odpadki falzifikacije sladkorja), in — hektoliter »-dobrega« vina ie izgotov-!jen. Da bi pa koga ne bolela glava po tem vinu, bi bilo dobro spraviti moža — pravočasno pod ključ.
Beli sladkor za petjot po 13 lir se plačuje pri »Tržaški kmetijski družbi« in pri sledečih odbornikih in zaupnikih: Miklavec Anton. Sv. M. M. Sp-. Čok Dragotin, Lonjer. GrgiČ Anton. Bazovica, Grgič Anton, Padriče 7. Kralj Anton, Trebče. Dancu Karol, Opčine, Goriup Alojz. Prosek. Škrk ^nton Kontovelj, Posojilnica Sv. Križ, Stare Ferdo. Barkovlje, Pertot Josip, Rojan. Oblak Josip. Skedenj, Lah Ivan Rocol.
Superioslat 15'17% se razdeljuje pri »Tržaški kmetijski družbi« in gornjih odbornikih po lir 44 za 1C0 kg. 16 18% stane L 38 za 100 kg franko tovarna v Italiji. Superfosfat vsebuje fosfor v obliki topive fosforne koseline. ki je zemlji neobhodno potrebna. Trosi se po preorani ali prekopani njivi, ter se potem zavlači z brano ali podkoplje z motiko ali šapo. Ker je v superfosfatu fosforna kislina v topivem stanju, je učinek gnojila takoišen. Vporablja se ga — teden, ali pa tudi neposredno pred setvijo. S prav dobrim uspehom trosi se tudi po travnikih, posebno sedaj, ko primankuje Tomaževe žlindre. Za en ha ga je treba 400—500 kg.
Trte, drevesa in semena naj se čim prej naročijo, tako tudi galica in žveplo. — Kdor želi dobrega sena, na se prijavi pri »Tržaški kmetijski družbi«.
Svetovna borza
Pariz. 28. septembra 1920.
Svetovna borza stoji pod vplivom boljaeviške nevarnosti. Strah pred to nevarnostjo daje smer f.Iasti italijanski in angleški notranji in zunanji politiki. Čehoslovaška in Jugoslavija se trudita, da bi komunistično gibanje oslabili z notranjimi reformami. Na zunaj se hočeta obe državi vzajemno zavarovati ter stojita na čelu takozvane ■ male entente«, v katero naj bi, po potrebi in možnosti, stopili še drugi državni člani. Proti boljševički nevarnosti stojt celotna izvedba versaille-ske tokovne pogodbe in baš te dni se bijeta obe strani za zmago.
V tem boju zasleduje borza pazljivo razvoj in potek vojne med Poljaki in sovetsko Rusijo, ka-k»r tudi uspehe generala Vrangla in se zanima za pogajanja s Finsko, Litvo, Georgijo, Armenijo in Kemal pašo.
Efekti, akcije in celo ru9ki denar, ki ne kotira, zlasti denar južne ruske vlade: vse to stoji nekaj časa sem precej dobro in se po njem zadnji čas zelo ipovpraSuje, V finančnih krogih se vršijo
transakcije z rusko nafto In premogom in snujejo se celo večja podjetja.
Bolgarski efekti tendirajo dobro in se krepijo. Iz Bolgarije prihajajo poročila, da je letošnja žetev obilnejša in kvalitativno boljša nego pa lanska. V Bolgariji je nakopičena masa žita za eksport. Sklenjene so kupčije s turškimi, italijanskimi, če-hoslovaškimi in avstrijskimi tvrdkami. Izredno važen faktor za obnovo zemlje je prisilno delo obeh spolov, ki je je na predlog vlade odobrilo sobranje. Komunizem v Bolgariji nima posebnih šans. »Daily Mail« poroča o veliki denarni akciji, ki se vrši te dni med neko ameriško družbo in bolgarsko vlado. V tej akciji gre za mnogo milijonov funtov. A.-N. Gray et Cic. newyorška trgovska hiša. ponuja Bolgariji pogodbo, po kateri bi prevzela ves pomorski trgovski promet v Bolgariji. Ameriška vlada podpira to kupčijo.
Turški efekti so se nekaj zvišali, odkar se je podpisala turška mirovna pogodba.
Ker se sliši, da je britanska vlada dovolila posojila Romuniji, se povprašuje precej tudi po romunskih efektih. Madžarski papirji stoje trdno Madžarska narodna skupščina je sprejela namreč projekt finančne reforme, po katerem se zviša za 80% davek na vojne dobičke. Vsled tega sklepa bodo znašali davčni dohodki, ki prej niso presegali 300 milijonov kron, eno milijardo kron. (V tem oziru ne bi škodila mala lekcija iz Budimpešte niti belgrajski vladi Op. ured.).
Resen finančni položaj Nemčije. Izgubljena vojna, naraščajoča draginja, socijalni boi, razdrapano gospodarstvo, otežkočen eksport, padanje vrednosti marke, vsi ti črni oblaki so se strnili nad ho-ricontom Nemčije in kažejo usodepolno znamenje, ki je izraženo v simbolu vsega gospodarstva: v financah. Ogromne številke v proračunu 1920. opravičujejo finančnega ministra dr. Wirtha, da je izrekel v seji državnega kabineta velepomembne besede: Naš finančni položaj moremo označiti kot več nego resen. Slabe finance so izraz bolehnega gospodarst%-a. Državni proračun za leto 1920. izkazuje na rednih izdatkih in dohodkih 30,4 milijard mark; izredni proračun pa kaže izdatkov 39,7 milijard mark in — 2 milijardi dohodkov, torej deficit 38 milijard mark. V teh številkah niso obseženi državni obrati, železnice in pošta. Pri železnicah je ugotovljen že sedaj budžetni deficit 16 milijard mark, pri pošti pa 2 milijard mark. Ravnotežje rednega etata je na papirju posrečeno — skupni deficit izrednega etata pa znaša 55,7 milijard mark. Ti ogromni izdatki so večinoma zahtevani v mirovnih posojilih in v izrednih zakonih. Samo stroški, ki jih mora Nemčija plačati aliira-nim okupacijskim četam in raznim ententnim komisijam, znašajo za računsko leto 1919. in za leto 1920. 14,9 milijard mark. Ako k temu finančnemu proračunu postavimo še dejstvo, da ima Nemčija celotnega dolga 242,7 milijjard mark, vidimo vso tragiko, ki leži nad nekdaj bogato Nemčijo. — Ali prenese nemška organizatorlčna in delovna sila to breme?
Za tlskoon! sklad „Edinosti"
Darovalci v Trnovem po 50 L: Neimenovani; isti Neimenovani, da bo okroglo; Ivan Valenčič; po 25 L: dr. KovČa, Kranjec Ludovik, dr. Kržišnik, Neimenovani; po 20 lir: Lojze Zarnik, LTrbančič; po 15 L: Srečko Grcgorcc, Ivan Benigar, Josip Pcrkan; po 10 L: B. Bisail, Jenko Stojan, Anton Klun, Josipina Prime, Fani Valenčič, Fran Valenčič, Kranjec Kazimir; 11 L Neimenovani; po 5 L: Ivan Benigar, Josip Ložak. — Ilirska Bistrica: 100 L notar Kraigher; po 50 L: dr. Viktor Gregorič, Josip Verbič; po 20 L: Kristijan Hodnik, Andref Žnidaršič, L. Oblak, Anton Žnidaršič, Ogorelec, Zalokar; po 15 L: Fr. Starec; po 10 L: Aleksander Ličan, Anton Ličan, Milostnik, Fr. Mizgur. Fr. Samsa, Fr. Verbič; po 3 L: Josip Žnidaršič. — Drngi kraji: 30 L Ludvik Ditrich, Postojna; 15 L Vence, Matenjavas; po 10 L: Marija Ditrich, Vipava. Josipina Zakotnik, Postojna, Josip Žnidaršič, Dobropolje, Žigman, Slavina, Kramarič, Slavina. Gržina, Koče, Požar Metod. Matcnjavas, M. Fatur, Zagorje; po 5 L: Kandare, Zarečje, A. špelar, Koseze, Marinčič, Zagorje, Neimenovan Zagorje, Dolenc. Podgraje, Verbič, Slavina, L. Kopač, Postojna; L 2 25 Fr. Zaman, Hrenovice; po 2 L; Jos. Štefančič, Jablanica in Neimenovan, Koseze; končno še isti Neimenovan iz Trnovega 10 L. da je tisočak polen. Skupno torej 1000 L 25 st.
Pevsko in bralno društvo »Tomaj« v Tomaju je napravilo izlet v Šepulje dne 19. t. m. ter fc nabralo pri šaljivi poŠti pri omizju 57'60. Doscdaj izkazanih L 12.553'65; v današnjem izkazu L 1057'85. Skupno L 13.611'40.
Za posordce Narodnega doma
Darovalci v Trnovem: Jos. Brinšek 17 L; dr. Kržišnik. Kranjec Ludovik, Siromak po 15 L; R. Valenčič. Srečko Gregorec. J. Kalan, M. Petkov-šek. F. Valenčič. Jenko. Tomšič Peter po 10 L; dr. Kovča L 8 50; Oblak 7 L; Perkan L 5'50; Benigar Ivan. Kranjec Kazimir, Josip Ložak, šabec, Valenčič Fani, Korče Rudolf, Šuligoj, B. Bisail, Zarnik L. po 5 L; Urbančič 6 L; Istok 4 L; Neimenovani 3 L; Jože Barbiš 2 L. (Skupno 213 L). Darovalci v Ilirski Bistrici: A. Kraigher 32 L; I. V. 20 L; Viktor Tomšič 25 L; A. Žnidaršič 20 L; Jožef Samsa, dr. V. Gregorič po 15 L; Anton Ličan, Albert Domladiš, Fr. Starec, Marija Domladiš, Jakob Gržina, Ogorelec Danica. Jos. Hreščak. K. Hodnik. V. Šket. Milostnik. Andrej Žnidaršič, Verbič po 10 L; Basa, Ivana Ličan, Fr. Mizgur, Ivan Smuk. Rajko Tomšič, J. Tomšič, Zalokar. Fran Samsa. Žnidaršič po 5 L. (Skupaj 292 L). Oba zneska skupno 505 L. Česnik K„ Knežak 10 L. Dosedaj izkazanih L 6859 80; v današnjem izkazu L 515. Skupaj L 7374*80.
PRODAJALKA, vešča slovenskega, nemškega in
malo italijanskega jesrka iifce službe v kaki trgovini kje v mestu ali na deželi, Ponudbe pod »Ivanka« na upravo.	347
DOBRO izurjena prodajalka, z dolgoletno prakso, vešča manufakturno in tpec. stroke išče primernega mesta na deŠolL Ponudbe-pod »Prodajalka« na upravo,	342
SOBA SE ODDA v najem poštenemu slovenskemu
uradniku ali delavcu. Via Vespucci 8. IV., Sv. Jakob.	351
PRODAJALKA popolnoma izvežbana v manufakturni stroki in učenka poštenih staršev z primerno šolsko izobrazbo se sprejmete v trgovino z manufakturnim blagom pri Vinku Sketu, II. Bistrica.	344
28 LETEN uradnik, vešč slovenskemu, srbo-hrv., ital.-nemškemu jeziku; korespondence, knjigovodstva išče kakoršnokoli službo. Ponudbe pod »Delaven« na upravo.	318
STANOVANJE, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, se išče v bližnji ol^Jlci ali v mestu. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravo.	319
ZLATO, srebrne krone kupujem po najviijfh cenah, Albert Povh, urama, ulica Mazzini 46.
328
KUPIM po možnosti v tržaški okolici ali v mestu samem, hišico ali pa vzamem v najem pekarno. Ponudbe M. Hrcvat, Skedenj št. 1131.	334
UDOVEC srednje starosti želi znanja v svrho že-nitve z dobrosrčnim dekletom ali udovo brez otrok. Resne ponudbe pod »Sreča« na upravo.
340
JAVEN PLES
(183)
se vrši
danes v Trebtah.
K obilni udeležbi vabi fiOdbCflO dMŠtVP.
D!. MRACEK LEOPOLD
ZOBOZRAVN1K
Trst, Corso Vittorio Emanuele III. 24,1.
sprejema od 9-12 In od 19-18.
Brezbolestno Izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in Švicarski sistem.
6 MLADIH, prav lepih prašičkov, 6 tednov starih in 1 kravo ima na prodaj Franc Dekleva v Vipavi 38.	341
PIANINO ali glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, ul. 30 Ottobre 8.	282
VINOGRADNIKU »Trtnica* Forčič i. dr., Komen razpolaga z več tisoči oepljenk in raznih ameri-kan-bilf in kolči. Cepljenke so najboljših vrsl goriških in istrskih in furlanskih. Naročila po dnevnih cenah se sprejemajo takoj za jesen in pomlad.	.
NA NOVO odprto trgovino s pohiitvom novim in starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. Babič, ul. Artisti št. 7, zraven Corsa VUt. Em., Piazza S. Caterina. Najnižje cene. Svoji k svojim.	190
ZATEKEL SE JE, ali Ul je odpeljan mlad lovski pes (fermač) ki čuje na ime »Taaao*. Pes ima kratko gladko dlako* je temno rujav, na spodnjem životu bel, noge ima bele in pikaste. Naj-diteli naj ga odda proti dobri nagradi lastniku Josipu Lavrenčič v Postojni.	230
MODISTKA se priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	212
ZAST0PSTU0JUŽI1E ŽELEffllCE
Prodaja voznih listkov iz Logatec-a za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Societa Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje.
(184)
ERNA AUSPITZ
zobozdravnica
naznanja slav. občinstvu, da izvršuje svojo
prakso na OpCInah 174. Izvršuje v to stroko spadajoča dela, kakor plombe v porcelanu, zlatu in srebru, poteze v kavčuku in zobovje v zlatu po najnižjih cenah. — Sprejema od 9-12-14-16
Odvetniška plsarua dr. Matej Prctner-Ja in dr. Henrik Okrctlča v Trstu ISče
stenografa ali stenosrnflnlo,
ki zna pisati tudi na stroj. (185) Nastop takoj.--Plaća po dogovoru.
Strel n ihaijs in uzaflje pra7i maSki uzorci Seldel & Neumann in
,Sfnger< Gast & Gasser
Boga'a zalo a vseh trebKia £SSS us;3'10V,^en 1973
M e h"a n i ta »°d e1 a vn l c i*za fUku FRAHCESCO BElHfiR
popravi ito j a.	Trst> ul Campanile 19
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic Itd.
K. [ML, Trt. Carso V. LIII. itn. 24.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Šlica Roma vogal ul. MM. — Lastna palača.
Delniška glavnica In rezerv nI zaklad K Ć. SI. 225,000.030
Izvršuje kulaitno tsibančne io menjalnifirctransakciji
Uradn« ure od 9-13
HALI OGLASI
PRODA SE šivalni stroj »Singer« za moške obleke, ognjišče in dva lahka voza (na feder). Gostilna Padovan, Katinara.	348
MOŠKI srednje starosti, ilče 9obico s posteljo ali pa malo prazno stanovanje. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravo.	349
KUPIM vsakovrstne cunje vsake množine i 0*40. Scalinata 3, Fonda.	350
DVE POSTELJI enaki, zelo močni, novi, z novimi vzmeti, umivalnik, se proda poceni. Massimo D'Azeglio 3. I-, desno.	352
I§ČE SE prazna soba. Naslov pri upravi.
345
NA KONTOVELJU se proda hi$a z zemljiščem. Pojasnila daje štoka, Kontovelj št. 10.	343
FOTOGRAF A. JERKIČ, Trst, ul. Rosa 24. Goric« it 36 na dvori U o.	P 7 U
JOSIP STROCKEL
Trst, vojal Via Nuava-S. Cal ari na.
•Velika izbera vsakovrstnega blaga za molke in ženske. — Blaga za suknja žamet, barhaut, svile, atamin ter razaih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah.
LlubUonska kreditna banHa
PodruSnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
Celje, hrorije. btriu, Mm Split, Tnt. Harikar DelnISHa glavica in rezerve: R 59.009.000
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v Urah na
hranilne knjižice proti 3V/I otoStlHlill na žiro-račune proti Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.
JADRANSKA BAHKA
Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.G00 Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprajama vloga
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3V»V a v bancoglro prometu po 87,.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnoslae predale (sifest. Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uk Casaa cM Rlsparmlof ul« S. Nlcolo
Telefon : štev. 1463, 1793. 2676
Blagajna posluje od 9 do 13
Tr^MlIa ll
„CROAtlA"
Zavarovalna zadruga v Zagrebu
Ustanovljena leta 1S84.
Podružnica v Trstu ul.Lavataiol,II.H.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju In streli in zavaruje stekl. šipe proti škddi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
:teD
J
v Trstu
regi-trovana zadr, z neomejenim jamstvom
Ulica Fler Luigi da Palestrina it. 4,1.
sprejema hranilne vloge
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
4 1
0
2 O
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne puške na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Daje posojila
po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
b:
Riunlone Adrictlca dl Sicurtfi v Trstu.
(Lastna palači	Ustanovljena leta 1S3S.
Zavarov. proti Škodi, povzročeni po ognju, strdi la eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proU razbitju. Zavarovanja proti tatvini z \ lomom. Za varovanja pošilja te v na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacij^! — Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih
Edino mazi3o	Ećlno maziio
ki ohranjuja usnje in ga vzdržuje mehko. Skladište v Trstu, ulica Torre biansa štev. 12 - Telaton itav. 10
r,
PELLEGRIN0 CIMCELLI

Bi
L
Trst - ulica Malcanton št\>. 9 - Trst
(Hfta ustanovljena leta 1828.)
KOŽE in USNJE za ženske in moške.
Boji in Chevreaujc, \aU, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd.
_	*	u
Vse po ugodnih cenah Postrežba točna. ---^
Nsjboliie maiil© la levila
Podružnica u Trstu, ul. del Toro št. 10. — Telefon 31-72
■ i
DREOSSI & C.-Trst
Trg Oberdan štev. 1.
Telefon: Prod,)""!4-57
Brzojavke: DREOSSI, Trst. Postno hran. račun 11—55
□ □
Z ALGO A:
Stanovanje 30-11
(20)
Železnin, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — verige,
žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije, — Kuhalniki in štedilniki na petrolej. — Lesene grablje, srp! in kose ter zajamčeni brusni kamni«