EL HUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO BUENOS AIRES 15. AVGUSTA 1936 CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Conceeión 2466 SEMANARIO YUGOESLAVO : M • APARECE LOS SABADOS Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires Dva tabora Oči iz vseh krajev sveta so danes llPrte v Španijo. In prav gotovo ne Si|nio zaradi vsega obžalovanja vrelih bojev, ki se bijejo med Španci finimi, kolikor in predvsem zaradi ^kulisnih spletk drugih vlasti, ki s» prepričane, da utegne izid Spance državljanske vojne imeti veli'i vPliv tudi na splošne mednarodne Pfilike v Evropi, pa skušajo zato "omagati, -da bi izid bil tak, kakor ^ bilo za njihove koristi najbolj ^Sodno. Evropa je danes razdeljena v dva t!>bora, če že ne s pogodbami in Ogovori, pa vsaj po idejnih opredelitvah vladajočih skupin, ki ima-,0 oblast v posameznih državah. To 'ahko vsak dan čitamo v listih. I.e ^ se nam ne zdi utemeljeno govori o demokratskem in protidemo-^atskem taboru, kakor piše večina takšnih, ki razpravljajo o sedanjih ^°godkih v Evropi, marveč se nam dozdeva, da resničnemu polložajii ^lje odgovarja razdelitev v levičar »ki in protilevičarski tabor. Ideje, ki jih je razširila v svet revolucija, so osvojile široke Množice v Evropi in drugod. Težka ^apodarska kriza, ki jo preživi.)-"Vet, jim je pripravila ugodna tla zato so na, primer v Franciji in Španiji pognale že prav močne kotnike. Vsaka nova ideja, ki grozi. l'a bo preobrazila človeške družbe, nalt¡ti na odpor in zato je tudi od-Proti komunizmu tem večji, čim Ma je "rdeča nevarnost". In najhujši odpor je pač notranja '■Volucija, ki lahko uspe brez hu;¡-zapletljajev, kakor v Italiji in «mčiji, lahko pa sproži uničujočo "Vranjo vojno, kakor se je sedaj godilo na španskem. V Italiji je ta ,°2vana fašistična revolucija iz-5ruhnila tedaj, ko so komunistični i naipovedovali skorajšnjo ^volucfljo ter je na pr. poslanuc °Hbacci v parlamentu zatrjeval, si glavo odreže, če tekom treh j^secev ne 'bo v Italiji sovjetov. . rav tako so v Nerpčiji hitlerjevci pršili državni udar v času, ko so ,*vičarji imeli že takšno moč, da bi 'Jl'> z nekoliko več odločnosti in "^etnosti lahko uveljavili svoje i-6je- In tudi v Španiji je reakcija po orožju, s katerim se je pobila proti ustavni oblasti, vprav ko je ljudska fronta prišla e do velike moči in je Largo Cabero napovedoval skorajšnje ra-^¡ilnejše notranje spremembe v lalu skrajne levičarske ideologije, 'm bolj torej narašča nevarnost ^'ksizma, ki se je okopal in okre-v sovjetski revoluciji in ki — za t; ' materialnih uspehov, katere je sedanji režim v Rusiji (us-ki jih priznavajo sedaj ce'o ^ 0 odločni nasprotniki boljševizmu' je na Pr'mer bivši itali-v 8lti ministrski predsednik Nitti) tyori zapeljiv zgled za evropske avske množice, katere drži kriza , dolga j€ta v veiiki revščini, tem Um &i> 8e pojavlja in jači tudi odpor njemu. UpseVičar8ke ideJe 80 ona sila. ki dd j0v delijo Evropo v dva nasprotuje. .81 tabora, ne pa demokracija; ffll.s|t,!lamo diktaturo toliko v levi->:).• 1 Rusiji, kolikor v protilevičar Itali J1 in Nemčiji. !ti6(1 tudi v Španiji se boj ne bije V deniokracijo in diktaturo, mar-k0tnümed komunizmom in proti — % UniZmom- Naj bo izid državlja i kakršenkoli, naj zmagajo 'H a¡eljl ali desničarji, diktatura — ^•jtnCer P° vsej" Priliki stroga in o-C^tura — bo neizogibna. ts Du ,rZaVljanske vojne pa ne muki 8o «>ti brezbrižnih onih držav, HusijaSe .Že 0Predelile na levo, kakor J" PranciJ'a, ali na desno, Ja in Nemčija. Toliko eni, Že mesec dni traja klanje na Španskem Hudi boji, grozodejstva in razdejanja povsod - Odločitve menda ne bo še tako kmalu - Dva uporna generala ustreljena v Barceloni - S pomočjo maroških čet pripravlja general Fra nco pohod na Madrid RAZNE VESTI Angleški Kralj Edvard VIII s« mudi na oddihu v Dalmaciji in sicer na otoku Lokrumu, kjer namerava ostati delij časa. V Ljubljani, Zagrebu in šibeniku so angleškega vladarja navdušeno pozdravljali. Za {Jalmacijo je ta izredni obisk velika reklama in brzojav že javlja, da pri haja v Dub/ovnik in druga dalmatinska mesta na tisoče tujcev. Četniška vojna v Abesiniji se nadaljuje s takšno vztrajnostjo, da so Italijani zgubili več mož v malih spopadih, ki se nadaljujejo po proglasitvi imperija, nego prej v večjih bitkah, dokler še niso bili zasedli Addis Abebe. Tako- trdi angloš k: list "Manchester Guardian". Vatikan je poslal španski vlaili noto, v kateri protestira zaradi požiganja cerkev ter preganjanja in pobijanja duhovnikov. Rusija je sklenila povečati svojo redno vojsko tako, da bo imela stal no pod orožjem 1,600.000 mož. Uvedla je vojaško obveznost že z 19. la-tom starosti, dočim je doslej rekru-tirala fante ¡Sele, ko so dovršili 21 let. ti nemškim izdejkofn. Na Grškem imajo spet diktaturo in sicer jo je ta krat vpostavil general Metaksas, ki pravi, da je treba državo rešiti pred komunistično nevarnostjo. Vse komunistične poslance je dal novi grški "duce" zapreti. Vlada obvladuje položaj tako, da je kralj smel celo na počitnice. Veliko zanimanja je po vsem ave-tu za mednarodno olimpiado v Nem C5ji, kjer merijo svojo moč in gibčnost najboljši atleti in športniki iz cele vrste držav. Olimpiada je imeU svoj odmev tudi v politiki. Peru je namreč dobil v nogometni tekmi z Avstrijo, a je komisija tekmo razveljavila. V Peruju je radi tega nastalo strašno vznemirjenje: ponekod so proglasili protestni štrajk, napadli si nemško poslaništvo v Li mi ter konzulate drugod, odpoklica-li so svojo delegacijo z olimpijade, priredili velike protestne manifesta eije in celo sam državni predsednik je s svojo vplivno besedo posegel v to važno zadevo. Italijanska vlada, ki razpolaga s takšnim policijskim aparatom, da nadzira sploh vsakega človeka v Italiji, zatrjuje, da o teh letalih nič ne ve — In tako trdi tudi, da ji ni nič znano o drugi skupini 21 letal, ki so preteklo nedeljo prispela v Španski Maroko z italijanskega letališča v Orbetellu. Španskim oblastem so prišle v roke tudi nekatera nemška letala, ki so bila pa na zahtevo nemške vlade spet izročena nem ¿kim pilotom, ker se je baje izkazalo, da so imela nalog prepeljati nemške državljane iz no tranjih mest Španije v varnejše kraje. Na drugi strani pa zatrjujejo iz raznih virov, da je Francija poslala večje število vojnih letal levičarski španski vladi. V Parizu so to vest zanikali. Blu-mova vlada je sprožila predlog za dogovor, potom katerega naj bi se vse večje države obvezale, da bodo v sedanji španski vojni popolnoma nevtralne ter da torej ne bodo podpirale ne ene ne druge izmed vojujočih se skupin. Včeraj so minuli že štirje tedni, odkar so se nekateri mo-narhistično in fašistično opredeljeni generali v službi španskih reakcionarnih elementov u-prli s svojimi četami proti postavni levičarski vladi ter sprožili krvavo in brezobzirno državljansko vojno z namenom, bi spet predali oblast onim ljudem, ki jim je narod pri zadnjih volitvah odrekel svoje zaupanje. Z lahkomiselnim upanjem, da narod ne bo skušal preprečiti njihovih nakan, so proti lastnim rojakom usmerili orožje, ki jim je bilo zaupano za to, da bi državo branili pred zunanjimi sovražniki. Zanetili so s tem preden so se rešili izpod njihovega jarma. Štiri tedne se že pretaka kri pa ni še nikakor mogoče reči. koliko časa bo državljanska vojna še trajala. Najbrž še dolgo, ker odločitve menda ne bo še tako kmalu. Položaj je, sedaj, po zadnjih poročilih, v glavnem tak le: Na severu so asturijski rudarji popolnoma obkolili mesto Oviedo, v katerem se je uprl polkovnik Aranda s svojo posadko. Oblegovalci so mestu od rezali vse dobave in tudi vodo in je verjetno, da se revolucionara ne bodo mogli več dolgo držati. Uporniki so polovili na Ljudska milica v Toledu brani most pred 'napadi upornikov, da bi jim preprečila vhod v mesto. najbolj kruto državljansko vojno, kar jih pomni novejša zgodovina Evrope. Španija, ki ji je bila svetovna vojna prizanesla, se namaka sedaj v krvi brato> mornih bojev ter se ugonablja v besnem razdiralnem početju razplamtelih strankarskih strasti. Stotisoči mož so opustili ustvarjajoče delo ter se posvetili uničujoči vojni. Pridelki gni-jejo na poljih, ker so roke, ki so jih imele pobrati, segle po orožju, s katerim se morijo ljudje iste krvi, sinovi istega naroda. Topovi na kopnem in na morju ter letala v zraku sipljejo razdejanje in smrt na solnčna špan ska mesta in ne prizanašajo ne ženam, ne otrokom, ne starčkom, ne bolnim. In vse to gorje je prinesla nad Španijo razmeroma mala skupi na ljudi, ki proglašajo, da hočejo domovino — rešiti! Zaslepljenost in sovraštvo sta tako velika, da vlačijo revolucionara iz Afrike — da se bodo borili proti Špancem — potomce onih Sa-racenov, proti katerim je dvajset španskih rodov moralo do-bojevati tisoče in tisoče bitk. kolikor drugi podpirajo vojujoča se tabora v Španiji in če delajo to le bolj pod roko, je treba iskati vzrok takšnega njihovega zadržanja v bojazni, da bi preočitna intervencija utegnila sprožiti prezgodaj evroo-,sko vojno med obema taboroma,, vojno, za katero države menda š>? niso popolnoma pripravljene, vkljub težkim milijardam, ki jih trošijo za oboroževanje. A odločilnemu boju med obema taboroma Evropa končno najbrž le ne bo mogla izbegniti. stotine rudarskih žena in otrok katere imajo zaprte kot ta,lce za slučaj, da bi morah mesto prepustiti komunističnim rudarjem. Oviedo je radi obstreljevanja mnogo trpel in veliko stavb je spremenjenih v ruševine. Bližnje pristanišče Gijon, katero imajo v rokah vladni pri staši, je že par krat obstreljeva la uporniška vojna ladja, ki bi menda oblegancem iz Ovieda rada odprla pot do morja. Zaragozi so se že približale prednje' straže vladnih čet in ljudske milice in izgleda, da se bo tam vnel hud boj za posest tega mesta, v katerem gospodujejo vstaši že odkar je izbruhnila revolucija. Ljuti boji se vršijo tudi v Guadarramskih hribih, severno V Sevillo je prispel fašistični vodja vstaje gen. Franco, da organizira pohod z juga proti Madridu. V to svrho namerava prepeljati iz Afrike okrog 30 tisoč maroških vojakov, ki so znani radi svoje bojevitosti in okrutnosti. Pomešati jih namerava med domače vojake, katerim baje ne zaupa preveč in jih drži na vajetih le z najstrožjo disciplino. Za prevažanje čet se poslužejo v največji meri letal, ki jih je precejšnje število dobil tudi iz Italije. Po morju prevažanje ni tako varno, ker krožijo med afriško in špansko o-balo vladne vojne ladje, ki imajo ukaz streljati na vsak transport. V Barceloni sta bila od vojne ga sodišča obsojena na smrt ge General Franco jeta pri splošnem uporu, ki bo uspel brez prelivanja krvi in čigar namen je bil "rešiti Španijo pred anarhijo in propastjo". — Kakor smo že rekli, ju je sodiš če obsodilo na smrt in v sredo zjutraj sta bila ustreljena na gradu Montjuichu pri Barceloni. Revolucionara sedaj grozijo, da se bodo za to maščevali nad vsakim vladnim častnikom, ki jim pride v roke. Revolucionarna vlada je dala v Córdobi postreljati baje 2.000 komunistov, med njimi tudi več žensk in mladoletnih fantov. t V spopadih in tekom obstreljevanj je zgubilo življenje tudi več tu jcev, ki se niso pravočasno umaknili v inozemstvo. Angleš ,ka, italijanska, nemška in tudi argentinska vlada so radi tega protestirale v Madridu. Mnogo tujih vojnih ladij čaka v raznih španskih pristaniščih na tujce, ki beže iz notranjosti države, da bi si rešili življenje. Dokazano je, da so Italijani poslali vstašem že več vojnih letal. Pri eni takšni "pošiljatvi" so imeli smolo, ker je nevihta prisilila nekatera letala, da se. morala pristati v francoskem delu Maroka, kjer so jih oblasti zaplenile in letalce aretirale. Te dni se je proti tem letalcem vršila razprava radi kršitve predpisov o zračni plovbi. Priznali Na meji u.draitarja stražijo angles M vojani prehode, aa ustavijo nai, a<]nj}i dohod španskih juncev mesto, ki je že prenatrpano z njimi so, da so po nalogu nekega italijanskega podjetja nameravali prepeljati letala v Španski Maroko, ker da jih je bil katalonski milijonar Mrach kupil za generala Franca. Izjavili so, da niso vedeli, da vozijo s seboj — bombe in strojne puške. Sodišče jih je obsodilo na 200 frankov globe ter pogojno na mesec dni zapora. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In mm LIST IZHAJA OB SOBOTAH POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr«. celo leto $ arg. , za pol leta 2.60. - Xa druge dežele 2.50 U8A-Dolarjev. od Madrida, kjer se je vladnim pristašem posrečilo potisniti za nekaj kilometrov nazaj uporniš ke čete, katere so bile začele pro dirati proti Madridu. Večje bitke so se vršile pretekle dni tudi pri Badajozu in Meridi, na za-padu, blizu Portugalske meje. Razna mesta na jugu, ki so v rokah revolucionarcev, obstreljujejo vladne vojne ladje in letala. Par krat je bila bombardirana tudi Granada ter so bombe baje poškodovale znamenito Alhambro, nekdanji dvorec sa-racenskih vladarjev, ki velja za najlepši arhitektonski biser Špa nije. Vojna ne prinaša ne ljudem, ne njnetninam. nerala Goded in Burriel, ki sta v glavnem mestu Katalonije vo dila vstajo, katero pa je ljudska fronta v' par dneh udu šil a. Generala sta se zagovarjala, da sta bila fltnm f NOVI LIST N» ARGENTINSKE VESTI Manifestácija ljudske) fronte Radicalfi, socialisti in napredni demokrati so sklenili prirediti 22. t. m., t. j. prihodnjo soboto, veliko manifestacijo v počastitev spomina nekdanjega predsednika republike R. Sáenz Pene, ki je v Argentiniji uveljavil splošno, tajno in enako volilno pravico. V ta namen naj bi se priredil velik obhod vseh demokratsko opredeljenih sil po mestu prej pa naj bi se Se, tekom tedna vršili v posameznih mestnih okrajih shodi, na katerih bi se razni govorniki zavzemali za ohranitev svobode in demokracije v republik ki. Policija pa je odhod po mestu prepovedala z motivacijo, da bi obhod pomenil veliko oviro za promet. Prireditelji so določili posebno de-putacijo, ki bo skušala policijskega šefa prepričati, da bi manifestacijo dovolil v takšni obliki in ne samo kot shod na kakšnem večjeiin trgu, kakor je policija predlagala. Kot glavni govorniki bodo 22. t. m. nastopilfi na tejj manifestaciji dr. M. T. de Alvear, dr. N. Repetto in senator de la Torre. Podobne manifestacije ljudske fronte se¡ pripravljajo tudi v notranjosti države. Izpopolnitev vlade Predsednik Justo je pretekle dni podpisal dekret, s katerim imenuje dr. R. S. Castilla za novega notranjega ministra zvezne vlade. Dr. Ca stillo je vodil doslej le začasno notranje posle, poleg ministrstva za narodno vzgojo in pravosodje^ čigar listnico je doslej imel. Te posie prevzame sedaj novi član vlade dr. Jorge de la Torre. Novi notranji minister je novinarjem izjavil, da si bo prizadeval rešiti sedanji parlamentarni spor, glede katerega ni beležiti nikakih posebnih novosti. Nov spomenik Na malem trgu, na križišču Severne Diagonale in ul. Florida so preteklo soboto odkrili spomenik bivšemu predsedniku republike dr. R. Sáenz Peni. Dogodek so proslavili razni govorniki, med njimi tudi predsednik republike, ki je prisostvoval odkritju. Drzen roparski napad V Machagayu (Chaco) je tolpa drznih roparjev vdrla v tamošnjo podružnico tvrdke Dreyfus, prisilila uradnike, da so odprli blagajno ter izročili 40.000 pesov, nato pa brž zbežala v avtu. Roparje zasleduje policija, ki ¡je že aretirala nekatere osumljence. Expreso „G0RIZIAM Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Predsednik na oddihu Predsednik republike se je odpeljal na oddih v Ascochingo, v Cór-dobi, kjer ostane do, ponedeljka. Za časa njegove odsotnosti vodi najvišje državne posle podpredsednik dr. J. A. Roca, Obletnica "reconquiste" V sredo je preteklo 130 let, odkar so se tukajšnji "criollos" postavili po robu Angležem, ki so prišli, da bi zavojevali deželo ter jo vzeli iz rok Špancem, kateri so takrat tu gospodovali. V odločilnem boju so domačini zmagali in so se morali angleški vpadniki pred njimi umakniti, dočim so bili španski veljaki pobegnili v notranjost dežele. Ta dogodek je močno dviguj 1 samozavest domačinov, ki so se pozneje srečno rešili tudi španskega varuštva. Ruski zbor v Kolónu Od začetka tega meseca dalje nastopa v največjem tukajšnjem gledališču odlični pevski zbor Donskih Kozakov pod vodstvom Nikolaja Ko strukova. Zbor je dal že več koncertov, ki so bili zelo dobro obiskani ter želi mnogo pohvale tukaijšnjih kritikov. Izvoz se je zmanjšal V prvih 7 mesecih tek. leta je zna šala vrednost argentinskega izvoza okroglih 844 milijonov pesov, lar i pa se je v istem času izvozilo za približno 126 miljijonov pesov več blaga. Izvoz se je zmanjšal, ker se je letos prodalo v tujino manj žita in lanu. Poslanska zbornica bo začela delovati Izgleda, da bo poslanska zbornica začela redno delovati tekom prihodnjega tedna, dasi takozvani parlamentarni spor med opozicijo in "concordando" nikakor še ni rešen. Radikalski poslanski blok je namreč sklenil predlagati ostalim opozicijskim strankam, naj bi zbornica začela redno poslovati. Sklepčnost bi se dosegla z navzočnostjo onih poslancev iz buenosaireške pokraijine, ki so bili izvoljeni na manjšinskih listah, dočim naj bi se vprašanje o veljavnosti vseh mandatov iz omenjene pokrajine za se dajj pustilo še odprto. V V N> V »» V V yyyvy'VV y T V V V WY VVYV Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POŠTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTEŽKOČ Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer.; ob sobotah do 12 1)2 Sigurnost! Brzina! UsluŽnost! Poverjen je! Ai ^ Ai iA ÉNhJ^ A A A A A A AiA^ A PRIREDITEV za primorske rojake Meddruštveni odbor društev G. P. D. S. iz Ville Devoto, D. K. D. "Ljud •skega odra" in I. D. "Tabora" opozarja vse naše izseljence, da se bo prva slovenska prireditev za pomoč slovenskim in hrvatskim žrtvam fašizma iz Julijske Krajine, za katero je dal pobudo "Jugosl. patronat v pomoč žrtvam evropskega fašizma", vršila v dvorani "Centro Armenio", ul. Acevedo -353, in sicer' v nedeljo, 6. septembra t. 1., od 4. pap. dalje. Cenj čitatelje opozarjamo na sporad, ki ga objavljamo na drugem mestu. Zgoraj imenovani odbor objavlja naslednji proglas: Rojaki! Rojakinje! V nedeljo, 6. septembra, se bo vršila prva prireditev za primorske žrtve. Podpisani odbor je uverjen, da bodo ne samo vsi člani in sim-patizanti sodelujočih društev, marveč sploh vsi naši izseljenci prisostvovali tej naši prvi skupni prireditvi, katere namen je tako vzvišen, da ga ni odgovora, ki bi opravičil odsotnost. Velika večina tukajšnjih izšeljehcev smo doma iz Julijske Krajine in vsak izmed nas je, več ali manj, občutil na lastni koži krivično, neusmiljeno in naravnost bar barsko zatiranje s strani ital. fašizma, radi katerega smo bili pri-morani zapustiti našo domačijo. — Prireditev naj bo enodušen krik pro testa 'našega izseljeništva proti za tiranju ter jasen dokaz solidarnosti in ljubezni do preganjanih bratov, katerim smo dolini pomagati! _____ MEUDKUSTVJSJNI ODBOR: G. P. D. Slov. iz Ville Devoto, Ljudski Oder, Tabor in Jugosl. Patronat Zadeva z zaprtimi komunističnimi voditelji Poročali smo svoj čas, da je policija aretirala skupino komunističnih voditeljev, ki so se zbrali v neki hiši v okraju Flores pod predsedstvom O. T. Ghioldiija. Policija jih je obdolžila, da so sklepali o načinih, kako bi prebivalce nahuj-skali za izvrševanje zločinov ter da so poleg tega žalili tudi državnega predsednika. Sodnik dr. Jantus je proučil policijsko obtožnico, pa je prišel do zaključka, da aretirani komunisti niso izvršili nobenega prestopka proti paragrafom ter da. jih je treba radi tega izpustiti na svobodo. Proti sodnikovi odločitvi se je državni pravdnik pritožil na apelacij-sko zbornico, ki je pa dala prav dr. Jantusu. Predavanje za naše izseljence V nedeljo, 2. t. m., je v "Taboru" predaval dr. V. Kjuder o nezgodah na delu ter v podrobnostih obrazložil določbe zakona štev. 9688 ter zadevnega pravilnika in dekretov, v kolikor morejo in morajo zanimati vsakega našega delavca. Predavanje je bilo dobro obiskano. Dne 9. t. m. pa je g. R. Leban razlagal, kako moramo skrbeti za ohranitev zdravja. Prihodnje predavanje, bo 30. t. m.; jutri ga ne bo, ker ima GPDS v V. Devoto večjo prireditev in 23. t. m. mora predavanje tudi odpasti, ker uprizori naše društvo igro "Scampolo", na katero vljudno vabimo cenj. rojakinje in rojake. Odbor "Tabora" Kje se nahaja? Kdor bi vedel,' kje se nahaja Viktorija Požar, ki je doma iz Trsta ter je prišla v Argentinijo pred ne-kako štirimi leti, je naprošeln, da sporoči njen naslov našemu uredništvu. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", te priporoča v * • m Slovenkam. — Sprejema penzionistk« iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 "SCAMPOLO" Za one, ki Niccodemijevega "Scam pola" ne poznajo ne iz romana, ne iz filma, ne iz operete in ne iz igre, podajamo na tem mestu kratko vsebino tega res lepega gledališkega dela, ki ga 23. t. m. pop. uprizori "Tabor" v dvorani ul. Alsina 2832: PRVO DEJANJE: Inž. Tito Sac-chi je izdelal načrt za dradnjo železnice v Libiji ter si od tega dela obeta sloves in blagostanje. V času ko njegov načrt spi v ministrskih arhivih, se Tito speča s pevko Fran-ko, pa zgubi radi tega podporo svojih staršev, ki so ga dotlej vzdrževali. In tako ga vidimo, ko se dvigne zastor, kako životari v nekem rim skem prenočišču najnižje sorte. — Rokavice si snaži, črevelj si šiva in hlače si namerava, zlikati, da bi lahko (kolikor toliko spodoben) sto pil do prijatelja inž. Giulia Berni-ja ter ga spet poprosil za petdeset liric. Tito živi in se prepira s Fraa-ko, žensko, ki kadi, dolgčas pase i.n se huduje, ker jo je inžener s svojo železnico spravil iz gledališča, kjer je nastopala, v tako presneto revščino. Pa se ogíasi pri Titu pocestno dekletce, brez staršev in brez imena, ki je od komisarja na policiji dobili pridevek "Scampolo", ko je mož ugotovili, da ni več dekletce in tudi še ne ženska, marveč da je kakor "scampolo", t. (j. ostanek oziroma kos blaga, ki ga je za oblekico premalo, za srajčko pa preveč. Titu je Scampolo prinesla perilo, a zahteva takojšnje plačilo. Tito pa denarja nima in ker brez srajce ne-more na ulico, zaprosi malo neznan ko, naj bi ona stopila do Berninija s pismom ter potem prinesla denar. Ko je dekletce odšlo, se nepričakovano oglasi pri Titu Bernini sam. Pisma ni dobil. Titu pomaga iz stiske ter mu obljubi še nadaljnjo pomoč, ki mu bo omogočila, da odpre pisarno, potom katere bo spet prišel v stike z ljudmi svoje stroke ter se rešil iz pogube. Ko se Bernini odpravlja, se Scampolo vrne — s petdesetakom. Dela se, kakor da je bila pri Berniniju in denar tam dobila, kar pa seveda ni res. Zgodilo se je drugače: starinarju je prodala "necessaire", ki ga je bila svoj čas našla na ulici in čigar vlastnik se ni javil. Tito se ji je namreč zasmilil, ko je spoznala, da je brez denarja in ko je ugotovila, da je "sicer grd, ampak dober",, da ji zaupa in jo brani pred Frankinimi žalitvami. Ta dobrotljivost preprostega in ubogega dekleta globoko gane Tita, ki ga je že koj v začetku začela zanimati njena originalnost, katera se kaže v vsakem stavku, v vsaki besedi, v vsaki kretnji. Scampolo se razodeva kot nenavadno bitjo, kot pravo čudo s ceste. DRUGO DEJANJE se vrši v hiši inž. Berninija, ki živi svoje dolgočasno in prazno življenje bogatega in nepotrebnega meščana v družbi svoje žene Emilije, kateri je Tito svoj čas dvoril. Pravijo, da stara ljubezen ne zarjavi in tako tudi nekdanje s}imjl5ja,tije med Emilijo in Titom niso docela izumrle, kakor se mora prepričati tudi Scampolo sama, ki zasači Tita v hipu, ko z ve-:,ko vnemo dvori lepi gospej Emili- ^»♦»»»♦»ÍHHHHHHHt»»»*******, Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista TrelUs 2634 - Donato Alvar« 2181 U. T. 61 L* Paternal 1TII General Castelio, španski vojni minister se posvetuje z vladnim generalom Riquelmejem tekom bojev v Guadarramskih hribih ji. Pa tudi priletni Giulio Bernini ni ravno vzor poštenega zakonskega druga. Začel ga je zanimati Scampolo, v katerem upa najti navihano pokvarjenko. V hipu, ko ji razodeva svojo naklonjenost, vstopi Tito, ki šele tedaj zapazi, da mu je tisti cestni ostanček že močno pri-restel k srcu. Zboji se za dekletce in jo svari pred nevarnostmi, ki jih je življenje polno. TRETJE DEJANJE. Tito si je na stavil pisarno. Mržnja med Franko in Scampolom, ki je zara(ji xita stal no naraščala, izbruhne v hudem besednem spopadu, po katerem se Scampolo odloči, da se spet vrne na cesto. Spoznala je, da so ljudje samo na cesti dobri, ker jih tam vsi vidijo, in da je dom kraj, kjer se dogajajo največje grdobije. Njeno namero, da bi se spet vrnila v svobodo, pa prepreči Tito, ki pridrvi med prepirajoči se ženski poln navdušenja in veselja: zmagal je; dobil je koncesijo za železnico, čaka ga pa še druga sreča. Franka je dobila ponudbe, da bi se spet vrnila k gledališču in ker je Tito noče vzeti s seboj v Afriko, se ločita — na precej buren način, kajpada. Scampolu, ki se je bila med tem začela učiti čitanja in pisanja, prepusti Tito svojo hišo in pa veliko upanje: da bosta v kratkem začela pisati lepo knjigo skupnega življenja, polnega ¿reče in ljubezni. Igra je tako mojstrsko pisana, da ima gledalec vtis, kakor da se pred njim res odigrava pravo pravcato življenje, kakršno je v resnici. In v tem je vsa skrivnost velikih uspehov, ki jih je doslej zmerom želo to imenitno Niccodemijevo delo. Objave Kr. Poslanstva Charcas 1705 — Buenos Aires Kr. poslanstvo traái sljedeče ise-Jjenike: Pr. broj: 2548 PIREN JAK TOMA, 35 godina star, ratar, doselio se u Argentinu 1929. g. * Pr. broj: 3702 PLEŠA JOSIP, iz Rosinja Gor-njeg, erez Gospič. U 1929. g. nala ¿io se je 'na Dock Sudu. * Pr. broj: 1973 STEVAN POŠA, 37 godina star, iz Stare Kaniže^ ranije boravio u Pineyro - Avellaneda, Calle Pozos 1842. * Pr. broj: 2502 VLADIMIR BUDIN1C, rodjen u Toccapilla, Chile, 1908. g., iskrcao se jsa teretnog broda u Buenos Airesu, novembra prošle godine...... * Pr. broj: 2544 JEFTA E021Č, rodjen 1895. g. u Dubokom, stolar. Pr. broj: 2577 GJIVO LONCAR u Slavoniji. iz Rezovca u Nova Slovenska Gostilña "Gruta de Postumia" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne oene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva AV. FORE8T «21 — CHACARITA Pr. broj: 1984 MATO HRANJEC, iz Goričana. Pr. br. 2505 Kr. poslaništvo v Buenos Airesu išče izseljenca Antoha Bolte-ja, sta rega 36 let, doma iz Loke, srez Kam nik. ISvoj čas je živel v Salti, zadnji krat pa se je oglasil iz Montevidea. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A D A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Qulroga 1275 In 1407 D. Sud CERKVENI VESTNIK To nedeljo, 16. avg. je maša nJ Paternalu ob 10. uri Večernice pa bodo v Saavedri f cerkvi kolegija, in sicer ob 4. Ultl' Gotovo boste prišli vsi bližnji iz Sas vedre in Floride,, pa tudi iz Mu»-ro in drugih krajev, ki imate dobr" pviliko. Tudi iz mesta se potrudil Naj bo v božjo čast, pa tudi pritelj' in znance boste obiskali lahko. Ü* godno vozijo omnibusi 40, 53, 54 i" 71, ki imajo s subter. Lacroze "c0® binación", ter kolektiv 31. Eno kv8' dro naprej od postaje Luís Saaved-ra je cerkev. V četrtek je god. sv. Bernarda. S svojo gorečnostjo in globokoumn°s' tjo je kot svetovalec kraljem in Pa" pežem storil mnogo dobrega, na;tl pa zapustil prelepe knijige. Tisflii mladeničev vseh narodov in stan<>v' so se izročili njegovemu vodstvu :I1 so našli ob njem v napku Jezusovem srečo in so osrečili tudi druie' Sam sveti Bernard je osebno obij' kal samostan v Stični, ki je bil 11 stanovljen že tedaj. Letos se PraV' te dni vrše v Stični, najstarejše11 slovenskem kulturnem središču, ve" like svečanosti za obletnico lansKf' ga evhar. kongresa. V nedeljo, 23. avg., bo maša Paternalu. Večernice pa na Avell»' nedi. 2. avg. je bil v Saavedri krši«1 Franc Emilij Sever iz Floride. * Prva slovenska služba božja n" Saavedri je bila jako dobro obiskana. Prišlo je do 300 oseb. Gospo:l župnik nam je šel res zelo na r Tudi v cerkveni list "Sagrada milia" je dal vabilo in sicer na stran z velikimi črkami. In še to zanimivo, da je bilo tedaj najWf ¡•rviČ po špansko povedano, da ie Goriška sloenska zemja, ker se Je glasilo vabiló, da naj pridejo k s'°" venski maši Slovenci iz Goriške V?3 vincije. Hladnik J Tel. 61-4221 ROJAKI! 11 bosf PRI 2IVCU v znani restavraciji, najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni f* svatbe — Prenočišča. — S»"' za prenočišče prenovljene 1,1 na novo opremljene. Rojakom se priporoča lsstnik EMIL ŽlV*C PATERNAL osorlo 50** POZOR! POZOR1 NOVA SLOVENSKA GOSTILNA "Venezia Giulia" Lepi in zračni prostoifi, pripr3^ tudi za svatbe. Poseben prostor družine. Vedno sveža domača l"4 — Cene nizke — Rojakom se priporoča lastnik JOSIP LAH I ji FRAGA 1001 - Vogal Césped KROJACNICA IN TRGOVIN "MOZETIČ" Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila. Osorio 5025 Bs. Air« KROJAČ Izvršujem vsa v to stroko spadajofia dela, Obleke od 9 55 do 120. Hlai« od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave P,a MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) - U. T. NOVI LIST Strah 3 SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VL S S VIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIM VESTI IZ DOMOVINE bi SLABI IZGLEDI ZA IZVOZ V ITALIJO Sarajevska zbornica za trgovino m industrijo je sklicala konferenco 'esne industrije iz Bosne, na kate-r' je poročal o svojem potovanju po Galiji in Švici bivši minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski. Dvornik je v svojem poročilu povedi da njegovi vtisi o možnostih izvoza jugoslovanskega lesa v Italijo Nikakor niso ugodni. Po italijanski zmagi v Abesiniji Italija trudi, da bi ustvarila na-''tno, celo militarizirano gospodarno, udejstvovanje privatne iniciative bo v Italiji v najkrajšem času zelo otežkočeno in omejeno. Vse 'Pijansko gospodarstvo bo usme-v centralno oblast, ki bo usmerjala gospodarske potrebe. Za ča svojega bivanja v Italiji je minister Ulmanski govoril tudi s kasetnim šefom Mussolinija, ki mu Je dejal, da se bo Italija z nami Ogovarjala samo na temelju enakega izvoza z ene in druge strani, ft&zen tega Italija ne bo nič več u-Važala onega blaga, ki ga sedaj sa-^a lahko prideluje. Tu gre pred-Vsem za predivo. Z druge strani pa o Italija v bodoče proizvajala sa-">0 toliko, kolikor bo znašala njena ^snična potreba. Najhujše pri vsem ®a bo to, da italijanski kupci ne kodo več nastopali kot posamezniki "a trgu. Ustanovila se je namreč družba za uvoz, ki bo upravičena Nastopati kot kupec za vse italijan-potrebe. Poleg tega pa Italija SeciaJ še izbira med tako zvanimi pri Celjskimi in sankcijskimi država-Paradi tega je dr. Ulmanski za-S'ovarjai preusmeritev našega izvo-\ ^OF. JOSIP MAZI UMRL ^ Ljubljani je umrl ravnatelj I. ^ gimnazije prof. Josip Mazi, p-^ izmed odličnih slovenskih vzgo „ eljev in znanstvenih pisateljev. tar je bil 64 let. Bil je strog, a iz-Nno pravičen mož, ki je užival ve-avtoriteto pri dijakih in glo o spoštovanje pri stanovskih to- °&LETNICA TRUBARJEVE SMRTI D i K Oče «i ne 26. junija je preteklo 350 odkar je umrl Primož Trubar, slovenske književnosti, pa se je obletnice spomnil slovenski mlaj ^ rod. Pred Trubarjev spomenik v 'Voliju so položili venec s Slovenko trobojnico in zdravnik dr. To-až Furlan je imel kratek govor, katerem je poveličeval Trubarjevo "slo. ^LTURBUND V SLOVE NI JI RAZPUŠCEN U '"lasti so pred časom razpustile ^užnice Kulturbunda v Sloveni-> k ^ *er so jim dokazale, da so središ ^ ^otidržavne propagande, ki stre t ža odcepitvijo slovenskih krajev £ priključitev Tretjemu Reichu. STRELA UBILA SLOVENSKEGA MAJORJA Pri| Strumici v Južni ¡Srbiji je neurje zadelo pri službenem obhodu slovenskega majorja Frančeka Za-cherla, doma iz Ljutomera; postal je žrtev strele. Bil je poveljnik 5. obmejnega odseka. VESTI S PRIMORSKEGA PROŠNJA ZA BEATIFIKA-CIJO M. ¿>L0MSKA Na Slomškovih slavnostih v Mariboru, o katerih je bilo že pisano v našem listu, je notranji minister dr. Korošec izročil lavantinskemu škofu dr. Tomažiču prošnjo za bea-tifikacijo prvega slovenskega škofa Antona Martina Slomška, naslovljeno papežu. Pro.šnjo je podpisalo 400.000 oseb. . -ezne podružnice Kulturbunda S(^se pritožile na notranje minist-l)^0' ki je pa sedaj končnoveljavno l^ilo razpust podružnic v Ljub-Marenbergu na Štajerskem in taH Cerkvi pri Kočevju. ZA NASELJENCE V JU2NI SRBIJI Za prehranjevanje rodbin novih naseljencev v Južni Srbiji, za obde lovanje zemljišč in druge svrhe, ki imajo namen pospeševati kolonizacijo tamošnjih rodovitnih krajev, je vlada dovolila pomoč v znesku od 1,250.000 dinarjev. JESENICE IN DR2. 2ELEZARNA V ZENICI Kranjska industrijska družba je odpustila 300 delavcev, ki so bili zaposleni pri dopolnitvenih in novih delih tovarne, katera je nameravala znatno povečati svoj obrat. V zadnjem hipu pa je spremenila svoje načrte zaradi povečanja državne železarne v Zenici (v Bosni), od katere pričakuje jeseniška družba veliko konkurenco; saj se boji, da bo morala skrčiti svojo proizvodnjo žebljev za eno tretjino, prav tako proizvodnjo žice in drugih izdelkov. Povečana državna železarna v Zenici bo obsegla 300 metrov dolgo in 51 metrov široko zgradbo, v kateri bodo delali stroji za valjanje železa. Železarna bo zaposlovala na tisoče ljudi in namen vlade je tako povečati produkcijo, da bo popolnoma zadoščala notranjim potrebam. Jugoslavija je bogata na rudah, pa se dogaja, da se na primer železo izvaža v druge države, odkoder se, predeljeno, spet uvaža v Jugoslavijo za notranje potrebe; narod ima od tega seveda škodo. Da bi to stanje spremenila, je vlada sklenila pospeševati industrializacijo onih krajev, kjer so nahajališča železa, •bakra itd. OBISK SLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV "Zveza slovanskih železničarjev in brodarjev" je imela konec junija svoj letošni občni zbor v Beogradu, nakar je priredila izlet po Jugosia viji. Zastopani so bili, poleg jugoslovanskih, še poljski, češkoslovaški' in bolgarski železničarji. Izletniki so se mudili na obisku tudi v Ljubljani, kjer so bili lepo sprejeti. STRELA UBILA DVA ČLOVEKA V nedeljo, 21. junija je nad Središčem in Ormožom ter okolico divjalo neurje, tekom katerega je stre la udarila v viničarijo posestnika Prepelca iz Središča ter ubila mlada viničarja Vogrinca in Jurija Do-gša iz iste vasi. Z mirnim srcem se lahko zatečeta v Moderno zdravilišče Talcahuano 1060 Bueno* Aires V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specllizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in Bicer po Jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Gospodarski položaj v Julijski krajini "Istra" objavlja naslednje poročilo iz Trsta: Draginja, ki je stopnjevala vse od početka italijanskih vojnih operacij v Afriki ter se je zlasti občutno dvignila s napovedjo sankcij, ni do danes prav nič ponehala. Bodisi ko-lonijalije, bodisi manufaktura — vse je v cenah toliko poskočilo, da ni moči primerjati s prejšnjimi. Cenam nasproti pa je padla kvaliteta blaga. Manufakturno blago italijanskega izvora je še prej želo sloves nesolidne in netrpežne tkanine, danes je pa kvaliteta toliko padla, da se da primerjati samo še manu-fakturi iz svetovne vojne. Isto valja za kolonijalije, od katerih nekatere kot kavo in olje ponekod nekaj časa sploh dobiti ni bilo, zlasti pa je opaziti padec kvalitete petroleju, špiritu, olju, milu itd. Občutno pa je tudi pomanjkanje vsega blaga, zlasti živilskih potrebščin. Zaradi tega vlada prepričanje, da bi sankcije, ako bi se še nekaj časa vzdržale, popolnoma zlomile roke fašizmu. Pri nas, še bolj pa v notranjosti Italije vlada obupna beda in pomanjkanje vsega. Med tem ko so nekatere cene poskočile za 100 in več odstotkov , so davke in razne takse zvižali z januarjem teleta za 100 do 120 odstotkov. Kako naj delavec, ki je slabo plačan aii celo brezposeln in kmet, ki je ves zadolžen, najdeta izhod iz obupnih razmer, ki leto za letom postajajo ntznosneje. IZ ROSARIA Krvav dogodek Slovenka Viktorija Slamič, doma iz (":rnič pri Gorici, je bila pred dne vi nevarno ranjena v hrbet od krogle iz samokresa, ki ji je šla skozi jetra ter je obtičala v telesu. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo brž operirali in sicer z uspehom; sedaj se njeno stanje boljša in u-pati je, da bo okrevala. Ustrelil je nanjo neki Sirijec, ki je imel v najemu sobo v isti hiši, kjer je Slamičeva stanovala s svojim možem. Sirijec se je bil namreč zagledal v go. Viktorijo, pa jo je začel nadlegovati ter jo par krat zgrda skušal prisiliti, da bi usliša-la njegove prošnje. Slamičeva je to povedala možu, a ko jé zaljubljeni Sirijec to izvedel, je zagrozil, da bc tekla kri v hiši. Prejšnji teden, ko je šel mož na delo ter je Viktorija bila sama v kuhinji, je iznenada stopil k njej Sirijec -ter jo s silo zavlekel-v svo. jo sobo, ko ni bilo nikogar' drugega v hiši. Viktorija se je branila z vsemi svojimi silami in v borbi sta oba padla na tla ker se je prva dvignila, je skušala pobegniti na ulico, tedaj pa je nasilnež ustrelil za njo. Slamičeva se je zgrudila v krvi in ker je Sirijec mislil, da je mrtva, si je še sam pognal kroglo v glavo tako, da je v hipu obležal mrtev. Strela sta priklicala sosede, ki so poskrbeli za takojšen prenos težko ranjene žene v bolnišnico. Slamičeva ima tu, v Argentiniji, dva brata: Franca, ki se nahaja v severnem delu države, in Albina, ki živi v Rosariu, ter je mati otroka, ki ima dve leti in pol. Himen Zvestobo sta si obljubila gčna. Grozdana Cigoj iz Malovč in rojak Josip Drozgič iz Gorice. Svatba se je vršila v Ludue¡a, Carriego 511, na domu nevestinega strica, ki je pri poroki drugoval s svojo soprogo. Vse je poteklo v najlepšem redu in ob največjem zadovoljstvu u-deležencev, ki so tudi marsikatero našo zapeli. Mlademu paru želimo obilo sreče! Iz Godoviča Kot poročajo iz Godoviča gre tam kajšnji župni upravitelj g. Dežela Ivan na bolezenski dopust. V času njegove odsotnosti ga bo nadomes-toval bivši trnovrški župnik Filip Kavčič, ki je na razpoloženju, odkar je prišel iz konfinacije. Vojaške vežbe tudi v Istri V razne istrske kraje je prišlo prejšnji mesec mnogo vojaštva, ker se tudi v Istri, najbolj okrog Snežnika, pripravljalo veliki vojni manevri. Od Klane pa do Bistrice so namestili v vsaki vasi po en bataljon. Ponekod bivajo vojaki po hišah in senikih, drugod pa pod šotori. Zaradi kresov Radi zažiganja svetoivanskih kresov, ki jih Italijani menda zato ne-morejo trpeti, ker vidijo v njih star slovanski običaj, so bili, kakor poročajo iz Golea, aretirani štirje mla deniči, namreč: Ivan Mamilovič, An ton Maglica, Anton Juriševič 'n Grdevič Josip. Karabinerji so jih od peljali v Materijo, kjer so jih na policiji na dolgo in široko zasliševali, končno pa so jih le pustili domov. Manevri ob meji Letošnje vojaške vaje, ki so bile predčasno napovedane in v velikem obsegu, so vzbudile med prebivalstvom, zlasti po deželi in v bližini meje, veliko razburjenje. Kljub napovedi, po kateri bi moralo vojaštvo priti na manevre že v prvi polovici junija, tega ni bilo vse do kon ca junijja, in ponekod izgleda, da ne pride še niti v prvi polovici julija. Vendar je v zadnjem času prišlo nekaj poročil, iz katerih je sklepati, da z vsem pempom napovedani obsežni manevri se bodo le vršili, toda z veliko zakasnitvijo in v veliko manjšem obsegu. Iz Bovca poro čajo namreč, da je v noči od 27. na 28. junija pasjralo Bovc ca 6000 vojakov, ki sc odšli v obmejne predele ob Mojstrovki in na Vršič. Istočasno so prepeljali v pokritih avtomobilih v isto smer, kot so vojaki odšli, razen vojaški material. Delavci, ki so bili dosedaj zaposleni pri pogozdovanju Mojstrovke, so morali takoj z delom prekiniti in o-diti domov, da ne bi bili priča velikih obmejnih manevrov, ali celo časa drugega. Ravno tako poročajo iz Trbiža, kamor je prišlo precej vojaštva, a ga še pričakujejo. Pri Belo-peških jezerih imajo vaje v ostrem 'treljanju redno vsak dan — Dalje je prišlo nekaj vojakov že v obmejne predele nad Idrijo. Dne 24. junija je prišlo v Godovič 1 bataljon pešadije, vojaki taborijo na pašniku, blizu naselja Log 1 km zh Godovičem in ob cesti Godovič— Idrij a. Tudi s Cerkljanskega poročajo, da so tjakaj že prispeli vojaki, in sicer v Zakriž in v Cerkno sa-m°. da jih pa še pričakujejo, ker jih je bilo veliko več napovedanih, kot jih je do sedaj prišlo. Zaradi teh prezgodnjih manevrov, bodo i-meli naši kmetje ogromno škodo. Nesreča z ročno granato V Novakih pri Cerknem so imeli vaje z metanjert ročnih bomb. Nekemu finančnemu stražniku je bom ba v roki eksplodirala in ga ranila kot tudi prisotnega kapitana finance iz Idrije, tenenteja finance iz Cerknega in karabinjerskega brigadirja iz Novakov. SVOJI K SVOJIM! FILOMENA BENEŠ - BUKOVA Slov. babica Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam, »prejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam Lečenje brez bolesti. LIMA 1217 U. T. 23—3389 Iz Kobarida V najkrajšem času-too končanb novo vojaško pokopališče v Kobaridu, ki ga pripravljajo pri Sv. An-tomu na griču. 2e lansko leto so iz kopavali okostja padlih vojakov ter jih prenašali v malih krstah iz starega na novo pokopališče. Prenos okostij so morali izvršiti Kobaridča-ni in okoličani, a vse brezplačno. Domače pokopališče, ki je bilo tik ob vojaškem, pa so oddaljili sko raj 1 km od prejšnjega. Na mestu, kjer sta bili prej obe pokopališči, civilno in vojaško, pa bodo uredili javni vrt, katerega pač neobhodno potrebujejo priseljenci! Za nje je pa vedno vsega v izobilju in tudi denarja. DROBNE-VESTI 30.000 lir škodei je povzročil požar ki je izbruhnil v bližini Hude Juži-ne .v Gorenji Baški dolini. Pogorelo je poslopje, v katerem so bili instalirani motorji vojaške žične železnice, ki je speljana na Porezen. Ogenj se je razširil tudi na skladišče 11. artiljerskego polka in u-ničil večjo množino vojaških uniform in perila. Dva soda bencina sta eksplodirala. Eno leto, en metsec in 100 lir kazni je dobil Srečko Bončina iz Idrije, ker je lovil ribe in se zoperstavljal gozdnemu čuvaju. Ferdinand Kocijančič iz Gorice je dobil en mesec zapora, ker je prC' kršil določbe opomina (diffida). Pri Volarjih gradijo čez Sočo cementni most, ki bo nadomestoval dosedanjo brv. V zaporih v Tolmezzu se nahaja Marija Kerštajn iz Rateč, osumljena je tihotapstva. V Cerknem so obmejni stražniki aretirali 33 letnega Nikolaja Močnika, doma iz Brd in 211etnega Er-vina šuligoja iz Gorice, ko sta pre koračila mejo z namenom, da se vrneta na svoje domove. Predana bosta sodišču. V Trstu je prefekt dal zapreti zopet neko slovensko trgovino. Pod motivacijo, d/a je prodajal kravje meso za volovsko, je moral zapreti svojo mesnico Ivan Konjedič v via delo Scoglio 33. Občina Hrenovica, kakor tudi vse Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villi Devoto vabi cenjeno občinstvo na svoje PRIREDITEV ki se bo vršila 16. AVGUSTA 1936. od 3. popol. dalje, v društvenih prostorih na ul. SIMBRON št. 5148 Razen veseloigre "KJE JE MEJA?" in pevskih točk, bo spored obsegal tudi malo igrico, s katero se bodo postavili naši najmlajši. * . * Po sporedu: PLES, SREČOLOV in PROSTA ZABAVA Društveni bufet bo dobro založen. Sviral bo orkester g. Samca. Za obilno udeležbo se vljudno priporoča ODBOR GPDS. njene frakcije, je dobila pred kratkim elektriko. ¡ Na nanoški planoti nameravajo otvoriti osnoyjio. šolo. V tamkajšnjih 6 raztresenih hišah se je nabralo toliko šoloobveznih otrok, da jim bo treba omogočiti pouk. Hiše spadajo upravno pod šentviško občino. Do šent Vida pa je dve ure hoda. Aleksandru (Antonu?) Jerebu iz Zakriža je zgorelo 40 q sena, stanovanjska hiša in hlev. Škode je 8.000 lir. Baje je bil ogenj podtaknjen. Velike slavnosti so imeli v Tolminu. Zbralo se je veliko dopolavoris-tov od blizu in daleč. Pri raznih pa-triotičnih manifestacijah so obuja- li spomin tudi Danteja, ki je baje hodil po teh krajih. Goriški podprefekt David je obiskal Idrijo in prisostvoval otvoritvi kinematografične dvorane sanatori-ja "Ducessa d' Aosta". Zaradi kršitve zakonov o javni varnosti so bili aretirani 60-letni Anton Gabrovec iz Števerjana, 26-letni Aloizij Bizaj iz šmartnega pri Korjskem in 32-letni Pavel šturm iz Podgore. Izseljensko društvo ..TABOR" ...................................................................................................................'.................................... Cenjene rojakinje in rojake vljudno vabimo na PRIREDITEV ki se bo vršila v nedeljo, 23. AVGUSTA 1936, v dvorani ul. ALSINA 2832 (blizu trga "Plaza Oncfe*') Spored: 1. OTVORITEV — Svira orkester 2. DEKLAMACIJA t* 3' X°rD °KN0M" (A" HaJ'drih> Poje moški As^^-lL 4. VENČEK NARODNIH - poje moški zbor ' V" 5. DEKLAMACIJA 1 ^SL. ODMOR 6. DARIO NICCODEMI: Scampolo " Igra v treh dejanjih Čudovit« in sijajno pisana ter veselih in glnljivlh prizorov polna zgodba dekletca, k, dozoreva v žensko. Zgodba dobre in od vseh trapušiine pocestne dek ,oe - Scampola -, v katere srčeou začne kliti ljubezen do inženerja Tita, k, koleba med pohotno privlačnostjo pevke Franke, prikupno draiestjo lep» gospe Emil,je ter osvajajočo nedolžnostjo preprostega dekletca. "Scampolo» je tako lepa in privlačna snov, da je bila že obdelana v ro-manu, gledišk, igri, v opereti in v filmu. In ta dejstva pač jasn0 izpričujejo usoehe te HT^ ^ V ^ G°Hci * ta uspehe ter se je neštetokrat ponavljala. Posetite torej prireditev, da s. tudi vi seznanite s simpatičnim "Scampolom"! Osebe: TITO SACCHI, inžener .............. K. Tišlar BERGINI, njegov prijatelj.. R. Laben rPrf7/?.',nat-aka,r: .................... G" Dežman ....................M- .............. A- Berginc EMILIA BERGIMI, Giuliova žena .... M. Lipičarjeva FRANCA, Titova ljubica ............ H. Godinova SCAMPOLO, dekle s ceste ........... P. štrukljeva REZIJA: K. Tišlar Začetek: ob 4.15 popoldne Opozarjamo, da se spored začne izvajati točno ob napovedani uri. Po sporedu: PROSTA ZABAVA, PLES in SRECOLOV. &Í9 Strana 4 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO 0 spanju če se utrudimo in ležemo, ustavijo razni telesni organi, med drugim solzne žleze, svoje delovanje. Očesni robi postanejo s tem suhi in če hočemo Se bdeti, si jih moramo pomencati. Da je oko tisti telesni organ, na katerem se zaspanost naj prej pokaže, ve vsakdo, ki hoče zvečer brati. Veke postanejo težke, črke nam plešejo pred očmi, ker mišice, ki uravnavajo enakomerno gibanje obeh oči, ne delujejo več v istem taktu in popusti tudi očesna leča, tako da se ne more ostro usta noviti na gledanje, če smo tako da-leič, potem je spanec, običatfno že zelo blizu. Lahko pa je tudi drugače, če smo ves dan potovali po lepi pokrajini, da zvečer čutimo tako rekoč vsako mišico, ni s tem rečeno, da bomo tudi kmalu in trdno zaspali. Dostikrat se v takšnih primerih, posebno pri ljudeh, ki stalno duševno delajo, zgodi, da so na smrt utrujeni, pa vendar ne morejo zaspati. So pač samo mišice, ki so se tako utrudile, možgani pa so ves dan počivali in ne čutijo potrebe po spanju. Sicer pa možgani nikoli popolnoma ne-spijo, posamezni njih deli delujejo tudi v spanju. Celo možganska skorja počiva popolnoma le v najglobljem spanju, ki pa traja le pol ure do ene ure. krojacnica P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Baenos Aire», Billinohunt 271 d»t. 2 (višina ulice Cangallo 3500) Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter pc nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 1235 (blizu Constituciona, U. T. 23—1696 So ljudje, ki jim možgani sploh ne zaspijo .in opravljajo svoje navadno delo tudi med spanjem. Medtem ko ostali organizem počiva, daje podzavestje možganom še opraviti. Neki znameniti matematik je trdil, da je rešil težak problem v spanju. Dokler ni zaspal, je mislil nepretrgano na to nalogo, a zjutraj ko se je zbudil, se je zbudil hfpoma z rezultatom. Podobno se dogaja ta kozvanim mesečnikom. Mesečnost je podedljiva, kakor dokazuje med dru gim primer nekega profesorja filozofije, ki ga je pred nekoliko leti preiskal berlinski psihiater Schult-ze. Vsa družina omenjenega profesorja je bila mesečna, a noben nje član ni tega vedel o drugem članu. Neke noči je zagnala ena izmed hčera v somnambulnem stanju stol v zrcalo. Od ropota se je prebudila vsa družina in se je znašla — ob 3. zjutraj! — za mizo. Šele sedaj so zvedeli, kako je ž njimi in so stopili k zdravniku, da jih ozdravi. Medtem ko je smatrati, da so takšni primeri stalne delavnosti našega miselnega organa bolezenskega izvora, je uho po naravi občutljivo tudi v spanju. To je organ, ki med vsemi najpozneje zaspi in ki je tudi kot prvi pripravljen, da se zbudi. Tudi tu so seveda primeri zelo različni. Ljudje z "lahkim" spanjem se zbude že po najmanjšem šumu, drugi spijo spet tako trdno, da se ne zbudijo niti od topovskega strela poleg svoje glave. Uho je drugače v spanju tudi za rahle šume tako občutljivo še iz tistih časov, ko je boj za obstanek silil ljudi, da so pazili tudi v spanju na sumljive šu me. Srdce sploh nikoli ne zaspi. Svoje delo opravlja do smrti. Med spanjem se krvni pritisk v žilah zniža sicer približno za petino, temu pa je vzrok v tem, da se žilje v možganih istočasno zelo razširi. Ker vdihava speči več kisika nego bdači, preide ta kisik po vsem videzu~s pomnoženim krvnim tokom v možgane. Utrujene možganske stanice se med spanjem torej znova napolnijo s kisikom. Kakor akumulator, se v spanju nasrkajo energij za delo naslednjega dne. Kaj je torej spanje? Na vsak način ni stanje absolutnega počivanja, temveč prej stanje zelo znižanega bdenja. Njegov naravni smisel ja obnovitev telesnih energij, če to na logo dobro opravlja, tedaj lahko go vorimo o zdravem spanju. To je vsa skrivnost. PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo 15. Arlanza 16 Eubee :?0. Gral Artigas '11. H. Princess PA. Neptunia Proti Evropi odplovejo V AVGUSTU: 19. Arlanza 20. Florida, A. Delfino in H. Chif-tain 22. Eubee SHigljaji za hišne gospodinje Filmska igralka Mary Astor, ki se moža dr. Thorpeja, ker da je z njo ji «odišče prisodilo 4 letno hčerko M je pred nedavnim ločila od svojega sirovo ravnal, zahteva sedaj, da bi arilyn, ki jo vidimo z njo na sliki Koliko ljudi poberajo vojne "Telegraaf" je objavil statistiko žrtev 8 velikih vojn. Sedemletna voj na je zahtevala 554.000 žrtev, francoske revolucijske prekucije 1,400-000 mož, napoleonske vojne 1,700-000 mož, krimska vojna 785.000 žrtev, ameriška osvobodilna vojna 700.000 mož, rusko-japonska vojna 624.000 žrtev, balkanske vojne 108.-000 žrtev, svetovna vojna v letih 1914-1918 pa 23 milijonov mož. TOVARNA MOZAIKA Teollndo Rodríguez Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA Cement "San Martin" Ugodne cene AÑASCO 2763 — PATERNAL — U. T. 59 1925 Ali so listi za deco? Vodilni newyorški časopis za šolo in starše je zastail vprašanje, ali sme deca citati odraslim namenjene dnevnike. Znani strokovnjak profesor Pitkeano je odgovoril pritrje-valno, a dodaja, da deci ne smemo vsiljevati tega ali onega beriva. — časopisi so pomemben del vsakde-njega življenja in je popolnoma naravno, da se otroci z;anim!ajo za dnevne vesti. Če bi hoteli starši deci prepovedati dnevnike, bi jim na ta način prepovedovali zanimanje za letalstvo, šport, sploh za tekoče novice in tudi za politične dogodke. A vse to more zanimati deco, ki potrebuje podatkov za oblikovanje sv? jega svetovnega nazora. Malokateri otrok se danes ne briga za dnevnike in mirno shaja z dvotedensko ali mesečno številko "zajamčeno neškodljivega" mladinskega časopisa. V sličnih primerih deci seveda ne kaže vsiljevati liste. Površno pre-Čitano in slabo umevno berivo samo kvarno vpliva na razvoj. Nasprotno pa zopet ne smemo odvzeti ,dnevnikov oni številni mladini, za katero so postali resna potreba, —i Vsekakor so najslabši oni vzgoji-teli, ki priporočao te ali one članke s pripombo: — To bo zate, a onega ne smeš čitati. — V teh prihaerih bo otrok najprvo čital prepovedane stvari, če mu bo kaj nejasno, bo naprosil za pojasnilo pokvarjene to variše. S tem dosežemo samo narobe učinek. Seveda ne shaja noben široki množici namenjen list brez ■bolj ali manj zasolenih šal, slik itd. a normalen, zdrav otrok se sploh ne bo zmenil za slične "opolzke" prispevke. Preletel jih bo prav tako ravnodušno kakor borzne vesti ali oglase o prodaji hiš in zemljišč. Možu povej, da postanejo britve in britvice za aparat ostrejše, če jih pred uporabo vtaknemo za nekaj trenutkov'v vrelo vodo. Lasje postanejo lepi in svilja-to svetli, če jih umivamo z deževnico. Podplati posta'nejo trpežnejši, če jih včasih natremo z glicerinom. Čevlji postanejo nepremočljivi, ako jih za nekaj ur postavimo v gosto milnico in jih potem pošteno posušimo. Krpanje nogavic Marsikatera žena in dekle se med krpanjem nogavic na moč jezi, ker se ji svilena nitka zelo pogosto za-vozlja. Temu se prav lahko ognemo. Preden odtrgamo nit od klobčiča, si ovijemo konec niti okrog prsta, je odvijemo toliko, kolikor je potrebujemo, potem jo pa pošteno nategnemo. To lahko 'storimo brez skrbi, ker je svilena nit zelo elastična. S tako nategnjeno nitjo šivamo brez skrbi: ne bo se nam več vozljala. 20 letnica chicaške 'Prosvete' Dne 1. julija t. 1. je minilo dvajset let, ocjkar je glasilo Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu začelo izhajati kot dnevnik z imenom "Prosveta". To pomembno obletnico je list proslavil z objavo po sebne priloge, v kateri izčrpno poroča o svojem postanku, o izvršenem delu, o težkočah in uspehih. — Naše iskrene čestitke! ZA KRATEK ČAS V kinu "Oprostite, gospa, ali ne bi bili tako ljubeznivi in bi odložili klobuk? Plačal sem namreč petdeset centov za sedež!" "Že mogoče — jaz sem pa dala za svoj klobuk 5 dolarjev!" Profesorska — Gospodinja: "Gospod profesor, jutrna zarja je že tu!" — Profesor: "Dajte mi mir! Zdaj ne sprejmem nikogar!" POZOR! POZOR! „Modas Wilma" I Sporočamo vsem cenj. odjemalkami da smo se presčjili iz ul. Kn«1"3 1476 v nove in večje prostore na AV. SAN MARTIN 1854, VOGAL PUJOL kjer bomo odslej poslovali pod firn,° »Modas Justa" ter bomo razpolagali z večjo izb*1" oblek, klobukov, fantazij itd. Cenj. rojakinjam se' vljudno priporočamo KUKANJA & PRINCIČ Umetniška kovačnica mehanična delavnica . Specializiran" ' oknicah, m*:.,. Učnih proielj ' železnih vrat'.' vesti bul i h, oŠ jah itd. 'tdV Se priporoí" ' venskim iz"elJ v cem za vsa stroko sparil ča naroči1' 1CUCIT * HUMAR 425 Villa Ball«»ter MALI OGLASI KO RABITE ODVETNIKA za kakr»^ Koli pravne nasvete, obrnite se na P'* . .10 M. D. Hočevar, Traductora P"bl', nacional, Calle Tucumán 586, Bu'^ Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s zavarovali pred izrabljanjem ter ne ( jte padli v napačne roke. — ,stotajruLl PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO D0* MENTI KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA BE, svoje. hibe in sposebnosti, svoj jaJ, svoje bodoče in ptereklo ^' fiU naj se obrne na priznanega grafi j„ Zadostuje napisati lastnoročne >nie te: priimek, dan, mesec in leto rojstva-v; poslati v pismu en peso na naS.no> GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 rtires. — Pišite lahko v svojem skem ali pa v kakem drugam J •It KROJACNICA Leopold Ušaj Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postreženi. GARMENDIA 4947 Bs. Aires - Paternal. NAZNANILO. Sporočam, da a*"1 preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kor doslej, razpolagala vedno le K» nesljivo dobrimi službami za matr^ ni os, služkinje, sobarice itd. BE" C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadra Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358«" UGODNA PRILIKA. 4-redno tri krat uglašeno harmoniko zl" ke Lubas (Celovec) prodam P0^ godni ceni zaradi odhoda. ® se na: calle festados Unidos f¡ pieza 15, v nedeljo ob katerikol1 ^ podnevi, ob delavnikih pa od k0 10. zvečer. — Rojaki z dežele pismeno povprašajo za pojasnil®- isti naslov. ----- NAZNANILO. Podpisani na*n»J|u|; cenj. rojakom, da sem otvoril n Fraga 1402-10 Restavracijo t (Rest. Primavera), kjer razpolag pr9. velikim salonom in z rezervirani"11 v>a-stori, točim dobro pijačo in nudi"1 ^ju' ke vrste zdravo hrano. Rojakom *£r,btel1' no priporočam za obisk. Josip -------------------- Naznanjam, da nekdanje z8,av¡í če za brezposelne na ul. $e 1160 ne posluje več, ker se"1 preselil. — Benedikt P. Vračilo Albert Jean: Ko je sobarica v Eden-Palace-u odgrnila zaveae ter odšla, se je Ma-nonka Sarlinova zehaje naslonila s komolcem na svoje vzglavje. Na pripostelnjaku je stala kopica dnevnikov in pisem med jutrnimi prepečenci in čajnikom. Manonka je malomarno potrgala ovoje. Med dopisi je bilo največ računov. Mlada ženska jih je brezbrižno pometala na odejo iz rdečega satina. Nato si je nalila vročega čaja v skodelico s hotelskimi začetnicami in razgrnila krajevni dnevnik, dišeč po vlažnem papirju in mastnem črnilu. Brez naglice je Ma nonka pregledala poslednje nočne brzojavke. Zatem je pozorneje prebrala družabne stolpce in reklamne odmeve. Na koncu pa je preštudirala male oglase, ki so se na zadnji strani kopičili kakor pravilni pre-delki v kolombariju. (Podzemsko po kcpaliSče z vdolbinami za pepelni-ce. — OP. prev.) Eden njih je mahoma obrnil nase njeno pozornost po svoji nenavadni vsebini: "Baron pl. Indals pozdravlja neznanega posetnika, ki se je v noči od torka na sredo pritihotapil v njegovo sobo v Eden-Palace-u ter mu zmaknil njegovo denarnico. A prav hvaležen bi bil dotični osebi, če bi blagovolila vrniti mu miniaturo, shranjeno v notranjem žepu te denarnice. Ta ženska slika nima sama na se-.bi nobene trgovske vrednosti, pač pa pomeni baronu pl. Indalsu pre-dragocen spomin, ki bi mu ga prav težko pogrešati." Manonka je trikrat prečitala zanimivo opozorilo. Potem se je na mah odločila, skočila iz postelje, nataknila haljo, zaklenila vrata in stopila proti stenski omari, kamor je vsak večer spravljala svoje bisere. Odklenila jo je in debela listnica iz tulenove kože se je prikazala na izbranih biserih in približnih dragu Ijih. Manonka je nekaj sekund omahovala. Potem je pričela brskati po usnjatem žepku in potegnila iz njega portret mlade žene, precej do- bro naslikan na jajčasto slonovo kost. Ako neke ženske izvajajo obrt "ho-tsleke miši", ni še potreba, da bi bile čisto brez nežnega čuvstva. In baron d'Indals je s svojim romantičnim, izrednim oglasom znal tatico v srce ganiti. i Ko se je Manonka dobro preva-rila, da zadevna miniatura res nima druge cene kakor nežen spominek, se je odločila vrniti njegov zaklad. Prostodušni geometri zagotavljajo, da je najkrajša pot od ene točke do druge — premica. Manonka je bila z izkustvom overoverila vso ničevost* tega osnovnega načela. In v svojem primeru je vedela, da najgotoveje dospe v baronovo sobo, če se zmuzne v perilnico, kjer po dvajseti uri ne bo žive duše več; od ondod mora na železno stopnišče, potem po krožnem mostovžu in se spretno splaziti do okna, katero je g. Indals po neprevidnosti pustil priprto ne glede na mraz. čez dan se je sprehajala ob morju, potem v hotelskem baru malo obedovala, napisala nekaj pisem, res no stala v kazini ob igralnih mizah, to je bilo vse. Storila se je noč, ozaljšana z zvez dami in žarnicami, sredozemska noč, ki diši po rožah in soli, ki jo poživlja mrmranje valov ob palačah in vil#h. Manonka je nestrpno čakala ugod nega trenotka: tiste prazne ure med koncem večerje in povratkom iz gle dališč. Potem se je preverila, da ključ od baronove sobe visi na ho-teljski tabli, si oblekla črni kroj in obula proževinaste čeveljčke, to je bila njena delavska oprava, pa je krenila proti perilnici po dolgih o-pustelih hoteljskih hodnikih. Malo jo je tiščalo v grlu, ko je odrinila krili priprtega okna ter stopila v temno sobo, kjer si je posvetila z žepno električno svetilko. Popolna tišina v ozki čumnati s pohištvom iz mahagonovine in rdeče ga žameta jo je pomirila in z jasno zavestjo o svoji veliki nravstveni vrednosti je položila sličico na lesen kamin. "Stoj 1" Rezko se je posvetilo po kopalnici da je neprevidna kar obtičala. ''Roke kvišku!" Besna od jeze je to storila, kajti m<ški v fraku je držal dva metra od nje kratko cev samodejne pištole, kar je dajalo poseben poudarek njegovemu suhoparnemu ukazu. Baron d'Indals je nekaj sekund strmo meril z očmi drobno ženščino bledega lica, ki jo je imel v oblasti spričo svojega orožja. Potem je s trdim glasom izjavil: "Kadar človek opravlja vašo službo, dušica, ne sme mešati čuvstva v posle." Manonka si je grizla ustnice. Toda skoro takoj se je osvestila: "Prav imate! Po neumnem sem se dala vjeti. Nauk je dober. V bodoče se ne dam več speljati na led." In ker je baron molčal, je vedela: "Dajte no, požurite se! Hitro telefonirajte policiji. Da bo prej v kraju 1" "Ampak najprej: kje je portret?" je odvrnil baron, ne da bi bil povesil orožje. "Na kaminu." G. Indals je napravil dva koraka naprej, prijel jajčasto slonovo kost, jo prezirno spustil na preprogo in jo pohodil. il»' Manonka je pri tej priči osUpn)(>) "Ampak čujte, kaj pa vam Je' vas e pičilo! ^ "Svojo razmišljanje si lahko hranite!" .,< "Torej vam ni za ta portret' "Čisto nič." j "Zakaj pa ste potem dali tis*1 .¡|i v dnevnik? In čemu ste me semkaj?" "Spoznati sem vas želel." , ^ "Da bi me ovadili redarstv«' "Ne! Da bi delal z vami nol< , In gospod Indals je shranil kres v žep in razlagal: "Sunili ste mi listnico ono da bi me bili zbudili. In Bog • ^ imam rahlo spanje!... To je ^ delo, prav lepo delo! Jaz p0/ pl take reči!... Ker delam tu<» dejal: ® L rček' . tako kakor vi, sem si združiva, bo to sijajen'P«1'^ 9i A ker nisem vedel, kdo ste, p izmislil tisto zvijačo z oglas01^^ ke stvari se trikrat od štirih 0 jo, kadar je tat ženska. No. pa, če vam je prav: vsak P ^ olí", ki Poznam starega Angleža sam v "Kalifornijski vili" i« znamenito zbirko biserov. •• IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: D' /iktor Kjuder.