PORTE PAGO CONTRALOR POSTAL No. 2493 SLOVENSKI TEDNIK **to - Año IV. No. 177 "EL SEMANARIO ESLOVENO" — Cena 15 cent Uredništvo in upravniStvo 0»Ue OOREXENTEB 633, Escr. 43, U. T. 31 Eetiro 3834 .Sprejemanje strank vsak dan od 16—19 Naročnina za pol leta 9 arg. 4.— celo leto $ 8.—, Inozemstvo Dolar 4.— List izba j a ob sobotah Štirikrat mesečno VON PAPEN JE RAZPUSTIL DRŽAVNI ZBOR ^a-matična seja novega parlamenta, kateremu je bilo od ^jeno kratko življenje — Spor med predsednikom Reichstaga in vlado Ne»i§ka javnost je z nape st3o pričakovala obnovitve Sedanj zbor, kli »je novega državnega a> napovedane za prete-Ponedeljek. To zafiima- Je bilo povsem utemelje- ker se je imel dobojevati J nied vlado in parlamentom, bil ' °igar ogromna večina je H sovražno razpoložena na-tat& von Papenu in njegove-111,1 kabinetu. K se je v ponedeljek zju-aj °tvorila seja, je komu-l8tieni poslanec Trogler, brž 0 Uvodnih formalnostih, pre-J«. naj parlament takoj ^azi nezaupnico vladi. Ker *nhče izmed poslancev ni j,, da bi predlogu od-^ al nujnost, je predsednik pehata ga Goering, po pol-111 Prekinitvi, odredil gla- "Je. Tedaj je stopil k kancelar von Papen 1 predložil dekret o raz-ltvi državnega zbora, a * Goering ni hotel vzeti na ^ češ da ne more preki-je Vasovanja. Kancelar j? Se?° vr«el dekret na predio mizo ter odšel. t«'teli so glasove in ugo-val l' da J'e Proti vladi glaso-50 ° 513 poslancev, zanjo 32, Pa se jih je vzdržalo gla-aija. 8iea°ering je tedaj podal na" bi bil*10 iz,>av0: »Kancelarju »is JaZ dal besedo> a niu je PíedÍ m°gel dati' ker mi je ^ . 0Žil dekret v trenotku, Spf-v drž«vni zbor glasoval ^kr ° ÍZÍda Vasovanja je šati v kateremkoli trenotku izjave zastopnikov vlade, von Papen pa le ni mogel priti do besede, ker mu je Goering ni hotel dati. Vlada smatra, da je dekret o razpustitvi popolnoma v skladu z določbami ustave, in je zato tu di izjavila, da bo makar s si • lo preprečila, da bi se člani razpuščenega parlamenta spet sestali v poslopju „Reiclistaga". Von Papen je še isti večer prečital na radio izvlečke iz govora, katerega je bil pripravil za sejo državnega zbora in v katerem razlaga načrte sedanje vlade. Kar se zunanje politike tiče, hoče von Papenov kabinet izvoje-vati Nemčiji popolno enakopravnost z drugimi državami, posebno v pogledu oboroževanja. Njegov notranje-po-litični program pa obsega naslednje poglavitne točke: boj proti brezposelnosti, zaščito poljedelstva z omejitvijo uvoza in z znižanjem obrestne mere; reorganizacijo socialnega zavarovanja na bolj odgovarjajoči finančni podlagi preuredbo šolstva na osnovi krščanskih načel; ureditev razmerja med Reichom in Prusko. Kancelar je ob zaključku povdaril, da je vlada smatrala za svojo dolžnost, da pre preči osnovanje parlamentarne večine, ki bi ne imela zagotovljenega dolgega živ ljenja, mai-več bi samo po- Francija je odgovorila na nemško spomenico Francoska vlada je odgovorila na spomenico, v kateri je von Papenova vlada zahtevala za Nemčijo pravico, da ,me svobodno oboroževati se NOVA REVOLUCIJA v ČILEJU Vojska se je uprla proti začasnemu predsedniku Dávili, ki je moral odstopiti — Vodja revolucije je polkovnik Merino Benitez tako, kakor vse druge države, ter da se, torej, razveljavijo one določbe versailleske pogodbe, ki ji to pravico o mejujejo. Pooblaščeni zastopniki Fran cije naglašajo v svojem odgovoru, da je nemška zahteva juridično neutemeljena, ker je v nasprotju z še zmerom veljavnim versailleskim paktom, na vsak način pa da o tem vprašanju nima odločevati Francija, marveč Družba narodov. Oslanjajoč se na razne izjave nemškega vojnega ministra generala von Schleicherja, izraža francoska vlada mnenje, da bi se Nemčija takoj začela oboroževati, če bi se razveljavile tozadevne določbe mirovne pogodbe; nemško oboroževanje pa bi povzročilo, da bi druge države ojačile svoja vojna sredstva. Oboroževalna tekma bi postala še hujša in nevarnejša, ker bi se morala priznati ista pravica, kakor Nemčiji, tudi Avstriji, Madžarski in Bolgarski. Francoski odgovor izraža vse te pomisleke ter jih obširno utemeljuje, vendar pa naglaša ponovno, da pritiče odločitev edinole Družbi na rodov. GOSPODARSKA KONFERENCA V STRESI «•a j2 neveljaven, ker izvi- siabšala kritični položaj, ^«Ut Vlade' katero Je parla-(jV Vl'8el z ogromno večiro. «■alt 1)01110 P°trebne ko" Vu*a se dekret prekliče. af?am, naj se prihodnja s«ja vrši jutri." Je * t» O • Q seja se ni vršila, ker ^apen z veliko odločuj J° Vstopil proti zadrža-k^J^sednika Goeringa, ü0. ° smatra za protiustavni^ eQlška ustava namreč katerem se nahaja država. Glasom dosedanjih zagotovil vlade, se bodo vršile nove volitve v novembru, torej v roku, ki ga določa ustava. v svojem 32. členu, da Vl*i zbor dolžan poslu- PRIHRANILI boste 3 pese če se naročite septembra na SLOVENSKI TEDNIK, ker boste plačali samo $ 5 za celoletno naročnino. Razprave na gospodarski konferenci petnajstorice evropskih držav, katera se vrir v italijanskem mestu Stresi, se še nadaljujejo, ker še niso dovedle do konkretnih zaključkov. Iz dosedanjega poteka pogajanj je razvidno, da so skoro vse one države, ki uvažajo žito, pripravljene pomagati podonavskim poljedelskim državam iz gospodarske stiske s tem, da bi njihovemu žitu dovolile razne ugodnosti; le glede načina, kako naj se ta pomoč praktično izvede, se doslej še ni dosegel sporazum V torek zjutraj je v Čile-ju izbruhnila nova revolucija. Odkar je vojska sosedne republike posegla v politično življenje, si revolucije sledijo skoro vsak mesec, in se zdi, da Čile res ne more najti poti, ki bi ga privedla v normalno in stalno ustavno življenje. Povod za sedanjo oboroženo vstajo proti vladi predsednika Davile je dal spet neki vojaški dostojanstvenik, polkovnik Merino Benitez poveljnik vojnega letalstva. Izvedel je bil, da ga namerava Davila odstaviti, pa se je zato domenil s poveljništvom posadke v Santiagu, da je treba predsednika odstaviti. Svoje stanovske tovariše je kmalu prepričal o tej potrebi, in ko si je bil zagotovi) njihovo sodelovanje, je poslal Dávili ultimátum, v katerem je zahteval, da mora pustiti svoje mesto. Zagrozil mu je, da bo dal bombardirati vladno palačo, če predsednik tej zahtevi ne bo ugodil. In kaj je hotel Dávila storiti vpričo tako odločnega nastopa, posebno še, ko se je prepričal, da se mu je tudi pehota, ki mu je pred nedavnim pomagala, da je pregnal polkovnika Marmadukeja Gro-veja, sedaj izneverila? Še istega dne, ob 3.30 popoldne je podpisal ostavko. Voditelji revolucije so ob' javili proglas na narod. V njem pravijo, da je bil Dávila pod vplivom bivšega diktatorja Ibáñeza ter da je, po njegovem zgledu, uvedel pravo strahovlado. Ni izpolnil svojih obljub glede socialistične preuredbe države. Prelo- mil tie tudi dano besedo, da ne bo kandidiral za državnega predsednika; skušal je ukreniti tako, da bi mu ne svobodne volitve zagotovile predsedniški stolček. Voditelji revolucije obljubljajo, da bodo poskrbeli, da bodo volitve res svobodne in da se bodo čimprej vršile Merino Benitez in njegovi prijatelji so takoj izjavili, da ne bodo vstopili v novo za časno vlado; njihov namen da je bil samo odstraniti nepopularnega Dávilo od dr žavnega vodstva. JUTRI pridite vsi na domačo zabavo s plesom v prostorih S. P. D. I nI. Añasco in Trelles. Črni tribunal Fašistični tribunal za zaščito režima je predvčerajšnjim obnovil svoja zasedanja s procesom proti trinaj-storici rimskih meščanov, ki so obdolženi, da so v glavnem mestu ustanovili tajno organizacijo, podružnico protifašističnega društva „Giu-stizia e Libertá", ki ima svoj sedež v Parizu. Policija ob-dolžuje nekatere izmed obtožencev, da so pripravljali atentate, ker je našla na njihovih stanovanjih orožje. Glavni obtoženec je neki Ruggero Galeotti. GORGÜLOV OBGLAVLJEN Francoski državni predsednik Lebrun je zavrnil prošnjo Gorgulova, katerega je bilo sodišče obsodilo na smrt, ker je bil umoril prejšnjega predsednika Doumera, prošnjo, s katero je skušal rešiti svojo glavo pred giljotino. Smrtno obsodbo so izvršili v sredo zjutraj. Gorgulova so obglavili pred jetnišnico de la Santé. VIHAR NA SIOILIJI Pred par dnevi so divjali na Siciliji izredno hudi viharji, ki so povzročili veliko škodo. V Messini so bile v četrtek vse nižje ležeče ceste poi vodo; radi poplave se je podrla tudi neka stanovanjska hiša in so stanovalci komaj ubežali smrti. STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 177 ML M KMC «ja MM ara mus: taf -MT W"■ iil t ■m ii m d—=—:n Pismo iz Chu-buta Ustanovitev Zveze slovenskih izseljenskih društev v Južni Ameriki Prteklo nedeljo se je vršit v prostorih SPD I na Pater-nalu širili sestanek članstva in prijateljev Slovenskih prosvetnih društev. Sestanek je bil sklical pripravljalni odbor, da čuje mnenje rojakov glede ustanovitve Zveze, ki naj bi postala središče javnega delovanja slovenskih priseljencev v Južni Ameriki. Po dolgotrajni, nadvse viharni debati je bila Zveza n-stanovljena in izvoljen je bil tudi njen prvi ožji odbor. Člani ožjega odbora se bodo sestali v sredo, da imenujejo predsednika in si med seboj razdele ostala odborova mesta. Imena odbornikov kakor tudi pravila Zveze bomo objavili v prihodnji številki SLOVENSKEGA TEDNIKA. SEJA OŽJEGA ODBORA ZVEZE S. I. D. v J. A Člane ožjega odbora Zveze slovenskih izseljenskih društev v Južni Ameriki obveščamo tem potom, da se bo vršila prva odborova seja v sredo, 21. t. m. ob 20.30, v prostorih SPD I na Paterna lu. Navzočnost za vse odbornike obvezna. Tajnik pripravljalnega odbora. DRUŠTVENA ZABAVA V SPD I Jutri, dne 18. t. m., ob 16 uri, se bo vršila v prostorih Slovenskega prosvetnega dru štva na Paternalu domača za bava s plesom in srečolovom, Vstopnina 50 cent. Na obilno udeležbo vabi ODBOR KONCERT V JUGOSLO-VENSKEM KLUBU Kakor smo že poročali, se bo vršil jutri, 18. t. m. v Ju-goslovenskem klubu koncert z izbranim vzporedom. Po koncertu se bo vršil tudi ple.3. Vstopnina stane za gospode $ 2, za dame 1, za člane kluba 50 cent. Brez vabila vstop ni dovoljen. KONCERTI DRUŠTVA ,SINGAKADEMIE BUENOS AIRES" Nemška „Konzert Gesell-schaft" (koncertno društvo) priredi več koncertov v korist brezposelni v ul. Charcas 1155. Prvi koncert se bo vršil dne 19. sept., naslednji pa 3. in 17. oktobra ter 7 novembra. Vstopnice so naprodaj v ul. Lavalle 959, 5. nadstropje. POROKA V ROSARIJU Svatba g. Joška Sigulina, ki se je preteklo soboto poročil z gdčno Afro Budihna, se je vršila v nedeljo v prostorih društva SDDT, ul. Balcarce 381. Ob obilni udeležbi sorodnikov in prijateljev mladega para se je vršila gostija, ki se je zavlekla v najlepšem razpoloženju do ranega jutra. Ob zvokih orkestra in ob akordih naše prelepe pesmi, je gostom tako hitro in prijetno potekel čas, da je za vse prišel prekmalu konec te lepe in nepozabne zabave. Joško Sigulin je eden ustanoviteljev SDD „Triglav" v Rosariju. Bil je že predsednik društva, sedaj je tajnik. Zaradi njegove delavnosti in požrtvovalnosti je splošno priljubljen med društvenilci. Zato mu vsi njegovi številni prijatelji, potom. SLOVENSKEGA TEDNIKA želijo mnogo sreče in v družbi simpatične življenske družice mnogo najlepših dni. Člani SDDT. Tudi tu v Cliubutu nas je nekaj Slovencev. Zadnje čase nam ni šlo preveč dobro. Imeli smo skoro dva meseca trajajočo delavsko stavko. Zahtevali smo izboljšanje plač, stanovanjskih ter živ-ljenskih razmer. Dosegli smo pa le malo. Samo plače so nam povišali za 32 cent dnevno, vse druge naše zahteve so pa bile gladko odbite. Za času stavke smo bili močno zastraženi. Tudi vojaštvo je moralo večkrat intervenirati. Izgubili smo pri izgredih tudi enega tovariša, nekega Romuna, ki je bil od vojaške krogi je zadet v trebuh tako nesrečno, da je podlegel zadobljeni rani. Bilo je pa tu di več ranjenih, med njimi eden težko. Po dveh mesecih stavkanja je posredovala o-blast in napravila red. Prisilili so nas, da smo se morali končno udati in iti na delo, kdor jih ni poslušal je moral nemudoma zapustiti Chubut. Mnogo naših tovarišev so a-retirali. No, zdaj je pa zopet. mir in red. Škoda le, da nismo doseglo kaj več izboljšanja, ki ga z ozirom na težko delo krvavo zaslužimo. Zh danes naj zadostuje. Vse čitatelje „S1(.venskega Tednika", kateremu želim veliko novih naročnikov, da bo v našo skupno korist dno bolj širil in večal, naj srčneje pozdravljam. Fran Oselj IZSELJENCI SE VRAČAJO IZ SEV. AMERIKE Kakor jaljajo naši ameriški listi, zapušča Ameriko več oseb, kakor pa. jih prihaja tja. Brezposelni delavci, propadli farmarji in trgovci iščejo svojo srečo v Evropi, ob cenejšem življenju. Za vsakega tujca, ki pride v Zedinje-ne države, zapustijo trije drugi Ameriko. Uradno poročilo ugotavlja, da je prvič v zgodovini Zedinjenih držav v zadnjem letu odšlo več ljudi iz Amerike, kakor jih je tjakaj dospelo. Danes Zedinjene države niso več pribežališče siromašnih in lačnih. Velika brezposelnost v Ameriki, poostreni naselniški zakoni in številne deportacije so povzročile, da se število priseljencev dnevno krči. Od 1. julija 1931. do 1. maja 1932. je dospelo v Ameriko 32.990 novih naseljencev, za stalno pa se jih je izselilo 94.904. BOLJŠEVIŠKA ODLIKOVANJA Glavni izvršilni odbor sovjetske Unije je pravkar izdal dekret, ki urejuje pode- ljevanje ruskih redov in odlikovanj. Zdaj imajo v Rusi]1 vsega skupaj štiri rede: red Rdeče zastave in red Rdeče delavske zastave, dalje Ljeni' nov red in Rdečo zvezdo. To je zanimivo posebno zaradi tega, ker so boljševiki preden so prišli na krmilo in tudi p0' tem nekaj časa besno pljuvali na vse rede češ, da se ne spodobijo proletarcem, zaradi česar jih ruska država p**" pušča meščanskim država® izven Rusije. | Diplomirana i babica I ANA CHARPOVA 1 v Pragi in Buenos Airesu i Ima dolgoletno prakso v I porodnišnici v Pragi in v ' bolnici Rawson v Buenos Airesu. ! Sprejemajo se penzijoni-I stke, posebno s kampa. | Pomoč pri porodili za 30_ calle COLOMBRES 178 Í" U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia) Razširjajte SLOVENSKI r TEDNIÍ* Kdor ima se? ve "La Favorita" I Novoporočenci bodo našli j pri nas prav gotovo najbolj-c postrežbo po neverjetno! BLEN0RAG1J0 mora vedeti: 1) Nič mu ne koristi, da se leči na mesečne obroke, I ker mu bolezen tako podaljša. SO Listnica uprave Jožef Boškovič: Hvala za nakazilo. Poravnano imate do lcon-com leta. Učne knjige za Vašega prijatelja Vam bo te dni poslal tajnik Slovonskega prosvetnega društva. Pozdrav. Janko Batagelj: Prejeli Vaše vrstice. Zgodovino goriških Slovencev bomo naročili. Zdravo. Sledečim eenj. naročnikom se najlepše zahvaljujemo za poravnavo naročnine: Kokoravec Fran poravnano do koncem februarja 1933. Drufovka Bernarda do 31. avgusta 1933. Kralj Lovrenc do koncem februarja 1933. Benolič Anton do 30. junija 1933. špacapan Marija do 30. junija 1933. nizkih cenah za umetniške slike. Elegantne poročne obleke z vencem, tulom in vsemi pritiklinami brezplačno na razpolago. Darujemo povečavo. Naročnikom „Tednika" poseben popust. Ugodne zveze s tramvajem 49 in 83; om-nibusi „Flores", „Plaza Italia" štev. 13, 15, 43, 54, 70, 101 vozijo mimo. 12 slik za $ 4,— PAULINA BRUSI-LOVSKA, calle Varela 1201. 2) 3) 4) Ne izplača se mu, plačno. da se da pregledati brez- Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, ker je to zastareli način, ki povzroča komplikacije- Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce. » F. 3 B • :? f fctt te fea * k 4 r . ' ■'% \,-.tKt - V;--" Zatecite se na ZOSOZORAVHICA Dra. Dora Samoilovié de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 Directorio 1347 U. T. 59 - 1723 INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 ODPRTO od 10 do 12 in 15 do 21 ure NIMAMO PRAKTIKANTOV NE BOLNIČARJEV SLOVENSKI TEDNIK STRAN 3 slovenski tednih Lastnik: Konzorcij SLOVENSKEGA TEDNIKA Urejuje: PETER ČEBOKLI Vojna v Chacu Pretekle dni so se bili v °hacu hudi boji med para-?Vajskimi in bolivijskimi če-taiai, ki so se zbrale v znat-&em številu okrog „fortina" ^°querón. To utrdbico so bi-1 Bolivijci zasedli pretekli 6(fen, pa so Paragvajci skle-^ da jih spet preženejo. Poročila, ki prihajajo iz oddaljenega in od sveta odrezanega Chaca, pravijo, da so .i spopadi res hudi in da Je mnogo žrtev. Gotovih ve-o poteku bojev pa le ni Mogoče dobiti, če gre vest iz ®haca preko bolivijskega me sta La Paz, javlja, da so bo-lvijske čete zmagale, da Pa-ragvajci bežijo, da je za vsa-lie8'a ustreljenega bolivijske-Sa vojaka padlo 10 sovražnikov itd. če pa prihaja vest preko Asunciona, se slika popolnoma spremeni: Bolivij ci rUsijo pete, Paragvajci pa na vsej črti. Tako se je zgodilo, da so vršile preteklo soboto veli-e patriotične manifestacije v Boliviji in v Paragvaju ob-etlem Oba tabora sta na vso slavila veliko zmago pri B°queronu: Bolivijci so se Vegelili, ker so odbili para-8Vajsko ofenzivo, obdržali "f°rtin" in porazili sovražno v°jsko; Paragvajci pa so se ^avduševali, ker so zavzeli 0(luerón, zajeli mnogo so-Vražnikov, zaplenili mnogo °r°2ja in popolnoma uničili • boli vi j ski regiment. ^ sedaj naj človek ve, kdo , av je nesel, in kdo naložil ! 0 enem samem dejstvu ni »enega dvoma: da se cha-^ka pravda že predolgo eče;^ že preveč časa se neti ' raštvo med južnoameri-lma narodoma, ki bi krva-0 Potrebovala etn° in plodno delo. miru za pa- ^KUŠEM babica De fILOMENA BENEŠ B BILIK, diplomirana J Univerzi v Pragi in v ^avniSkih vedah v Bs. skt.6811' Zdravi vse žen-bolezni. Sprejema o«i\ noseče v popolno 7.rbo «a dom. trn-r od 9- ure ziu- a3. do 20. uro zvečer. LtlyU 1217) J nadstr ti rn ' 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires Katalonci so dobili avtonomijo Po dolgotrajnih razpravah je španski parlament odobril ustavni zakon, ki podeljuje Kataloncem obširno avtono mijo. Zakon je bil sprejet / veliko večino, s 314 glasovi proti 24, dasi so bile katalonske zahteve naletele v začet ku na velik odpor. Parlament je na isti seji, ki se je vršila pretekli petek odobril tudi zakon o agrarn; reformi, kateri določa, med drugim, da se zaplenijo ve-leposestva vsem onim plemičem, ki so se, za časa monarhije, posluževali svojih plemiških predpravic. Za zaplenjena imetja jim država ne bo plačala nobene odškodnine. Kakor računajo, bo država dobila na ta način približ no en milijon hektarjev zemlje, katere vrednost pa ne presega 300 milijonov peset, ker so plemiška veleposestv* po večini zapuščena in so njihovim gospodarjem služila kot lovišča. Na zaplenjenih zemljiščih bo država naselila kmetovalce. Ves republikanski tisk jo z navdušenjem pozdravil ta sklep parlamenta, ki je nad vse pomemben in pameten čin socialne pravičnosti; zemlja, ki jo je radodarnost kra ljev ugrabila narodu, se bo sedaj rešila stoletne sužno-sti: iz brezbrižnih in neplodnih rok plemiških veleposestnikov bo prišla v roke tiso cev marljivih kmetov, ki jo bodo z ljubeznijo obdelovali in negovali. Novo korito Vsem Slovencem dobi o znani Giunta, požigalec tržaškega ,.Narodnega Doma", ki je bil poslednja leta, kot državni podtajnik v ministrskem predsedništvu, Mussolinijeva desna roka, je moral to svoje mesto prepustiti drugemu, ko je ,,duce", pred približno enim mesecem, skleni! preurediti ministrstvo A Giun ta ni ostal brez korita Vrnil se bo sedaj spet v tisto me- j sto, kjer je bil začel svojo politično kari j ero. Iz Trsta namreč, poročajo, da je bil imenovan za predsednika ta-mošnje delniške družbe „Can-tieri Riuniti dell'Adriatico". In tu bo nadaljeval svojo „karijero", ki mu je pomagala ,da se je postavil na noge kmalu po vojni v Trst. sedaj Razstrgan in bos je bil prišel, se vrača kot večkraten milijonar, mogočen „onorevoie" in predsednik velikega indu strijskega organizma. V tistih časih, ko je čedni gospod Giunta priPenial svo jo karijero, so tržaški delavci služili lepe denarce. Kakšne misli se jim morajo porajati sedaj, ob njegovem po-vratku, ko jim pomanjkanje oblega domove, ker so jih ladjedelnice vrgle na cesto? Obdolžitve proti Turatiju V skrivnostno temo, v katero skrivajo sedanji gospodarji Italije svoje nečisto perilo, posije včasih vendarle kak žarek; tako je na pr. dopisnik ameriške „Chicago Tribune" izvohal, da so se predložile težke obtožbe proti nekdaj vsemogočnemu generalnemu tajniku fašistične stranke Avgustu Turatiju. Zagovarjati da se bo moral pred velikim svetom stranke radi »nemoralnega političnega postopanja". Podrobnejši podatki še niso prodrli v širšo javnost. Na vsak način pa izgleda, da se |'^lllllllllllllll!!ll!llllllllllllll!llllllllll!!l!!lll!lllllll!llllll!IIIIH I JURIDIČNI KONZULTORIJ i == S= A dvokat Dr. lorenzo sabell1 CONTADOR NACIONAL Daje brezplačne nasvete, v vse kraje države | Administrativne prošnje, vse sodne, trgovske in kon- i jg zularne zadeve, posredovanja pri oblastih, interven- 1 cije, obrambe pri likvidacijah, penzijah, i odškodninah itd. l a v a l l e 1514 1 šil H mu je moral Turati zameriti nekaterim fašističnim veljakom, ki hočejo zdaj doseči,da bi mu obtičalo na želodcu vse ono, s čimer se je bil okoristil za časa svojega »vladanja", izrabljajoč in prodajajoč svoj politični vpliv. MINLJIVOST POSVETNE SLAVE V Parizu je umrla v trpljenju in nepopisni bedi ženska, ki je svojčas veljala za zapeljivo krasotico in katero je ta okolnost dvignila v najvišje višave radostnega življenja. To je bila nekdanja dama, ki jo je francoski impresionist Manet ovekovečil v svoji znani „01impiji". Ves Pariz jo je poznal pod tem slavnim imenom in Manet jo je prvič upodobil kot DOBER PRIJATELJ je oni ki nudi svojim klijentom tudi v teh kritičnih časih Varnost in Veliko Korist obavljajoč vse cenjene naloge z največjo hitrostjo in točnostjo, ob najmanjšem strošku, da si na ta način zagotovi še nadalje ZAUPANJE 5 katero si je tekom dolgega najkulatnejšega poslovanja pridobil obresti plačamo za denar uložen na uložne knjižice, ki se vsake tri w mesece pripišejo kapitalu kateri Vam je vsak trenotek na razpolago. pošiljam© dpnar v vse kraje Vaše domovine, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih, katere se dostavi na dom prejemnika, brez da bi on trpel kak strošek, a mi Vam pozneje dostavimo njegov lastnoročni podpis. parobrodivg listke dobite pri nas najceneje. VPRAŠAJTE PISEMNO ALI OSEBNO v slovenskem oddelku Banco Holandés ile la América del Snd CENTRALA: Bmé. Mitre esq. 25 de Mayo 300, B. As. PODRUŽICA: calle Corrientes 1900, Buenos Aires Uradujemo od y¡¡9 pa do 19. zvečer, ob sobotah do 15. glavno osebo za svoje delo „Dejeneur sur 1'Herbe" leta 1862. S to sliko je dosegel takšen uspeh, da mu je postala „01impija" polagoma nenadomestljiva. S svojo živahnostjo, duhovitostjo in nežnostjo mu je dajala vedno novih pobud za slikarske triumfe, katerih je bil deležen umetnik v letih njene lepote. Mogoče bi bila ve-vedno ostala to, kar je bila, da se je ni nekega dne lotila strast, da bi i sama prijela za čopič. Toda kakor je bila v pozi modela neprecenljive vrednosti za impresionističnega mojstra, tako je kmalu prišla na konec z lastno slikarsko veščino. Čeprav jo je Manet uvedel v tehniške skrivnosti slikarskega poklica, se ni mogla sama nikoli uveljaviti. Vendar pa se je zaradi svojega diletant-skega znanja tako prevzela, da je odpotovala v Ameriko, kjer je menila, da ji bo vse ležalo pred nogami. To potovanje je postalo zanjo usodno. Urezala se je kakor ni računala. Njena slikarija onstran morja ni našla razumevanja ne kupcev. Tudi kritiki ji niso hoteli priznati vrednosti, ki je ni imela. Zato se je čez leta razočarana vrnila v Pariz, kjer pa je bil Manet že mrtev. Njegovi prijatelji, ki so jo poznali, so bili raztepeni na vse strani in ji niso mogli pomagati In začelo se je bedno življenje, obupna borba, ki jo je izročila demonu alkoholu. Nekdanja kraljica francoskih slikarjev je na stara leta spala na klopeh po parkih in je beračila milodare, da bi si privoščila absinta. Slednjič je tako propadla, da si je kupila malo opico, s katero se je razkazovala po trgih in predmestjih. Ta opica z rdečim frakom je bila vse njeno premoženje in ko je zbolela do onemoglosti, jo je prodala za zadnji požirek žganjice, nato pa še sama umrla pozabljena od vseh. Grp. 4. SLOVENSKI TEDNIK No. 176 PRIMORSKE VESTI Obsodbe beguncev Pred goriškim sodiščem se je vršil proces proti trem Slovencem zaradi bega čez mejo. Obtoženi so bili 161etni Andrej Razloženik, 291etna Marija Korene in 28-letni I-van škvarca, vsi iz Črnega vrha pri Idriji. Razloženik je bil obsojen na dva meseca ječe in 1730 lir denarne kazni, Korenetova na tri mesece ječe in 982 lir denarne kazni, škarca pa je bil oproščen. Pred prizivnim sodiščem jo bil obtožen 221etni Lojze Kra-nič iz Opatjega sela. Aretiran je bil 9. junija t. 1. ker je kršil določila policijiskega političnega nadzorstva. Obsojen je bil že na štiri mesece ječe. Prizivno sodišče je obsodbo potrdilo. Tudi pred sodiščem na Reki je bilo obsojenih zaradi .pobega čez mejo nekaj naših ljudi. 201etni Peter Pamič, 301et,ni France Bencina iz I-drije in 401etni Ivan Dracul iz Moščenic so bili obsojeni na 3. mesečno ječo in po 2000 lir denarne kazni. Nadalje so bili obsojeni 19 letni Josip Srblin na 4 mesece ječe in 2333 lir denarne kazni, 271et-ni Matej Turčinovic iz Bano-vca na 3 mesece ječe in 2000 lir denarne kazni, a le pogojno. Poroka V Dobravljah pri Ajdovščini sta se poročila gosp. Slavko Verčon in gdč. Tončka Jerkičeva. Vojaški in fašistični manevri Pri Knežaku nad Ilirsko Bi strico se vršijo že nekaj dni vojne vaje fašistične milice in vojaštva. Miličniki imajo vaje dopoldne vojaki pa popoldne. Vaje se vršijo ob cestah, po katerih je sedaj prepovedan vsak promet. Ljudje trpijo zaradi tega škodo, ker z vozovi ne morejo na njive in polja. Vojaštvo je napravilo veliko škodo tudi na trav nikih in poljih. Premestitev fašistične organizacije Generalni fašistični tajnik Starace je odredil, da se sedež fašistično organizacije v Prestranku premesti v Sla-vino. S to premestitvijo je predvsem napravil uslugo krajevnemu fašističnemu tajniku, ki biva v Slavini. mz^aa^mmsmmsmsm^mmmnrn CENTRALNI EVROPSKI KONZULTCRIJ Hitro in znanstveno zdravljenje vseh bolezni. — ženske bolezni, nerednost perila, 606—914, beli tok, kožne bolezni; pljuča, želodec, čreva. Zdravljenje j etike z zlato soljo. Elektrika. Žarki X. AVELLANEDA, O'Gorman 179 (dve kvadri od trga) Sprejema od 18 do 20, ure Nova žrtev eksplozije Blizu Peratov pri Kobaridu se je zgodila nesreča. Mladi Stanislav Perat je našel ročno granato. Ko jo je pobral, je nenadoma eksplodirala. Granata mu je raztrgala obraz in hudo ranila ob¿ roki. Naglo so dečka odpel-ljali v kobifriško bolnico, kjer pa je nekaj ur pozneje podlegel ranam. Deček je našel granato v neposredni bližini topniškega tabora. Straža ga ni opazila, ko se je približal taborišču. Tragična smrt dveh planinskih pastirjev V bovškili hribih sta se smrtno ponesrečila dva pastirja. Oba sta našla smrt v prepadih Kanina in Grintov-ca, ko sta iskala živino, ki se je ločila od črede in izgn bila. Prvi je bil s planine Globoko. Imenoval se je Ivan Žagar in je bil 23 let star. Reševalna ekspedicija ga je na šla že mrtvega. Ob skalah si je razbil glavo. Drugega je doletela enaka nesreča na Grintovcu. Bil je to 181etni France Kosmač iz Soče pri Bovcu. Zlomil si je hrbtenico in tilnik. Reševalci tudi njega niso mogli rešiti smrti. Pogreb ponesrečenega letalca 'IV dni se je v bližini Riijri ponesrečil letalec Pavel Mlakar. Pri padcu z letalom j > dobil smrtne poškodbe, ki jim je nekaj ur nato podlegel. Prepeljali so ga v Trst, kje:' so ga pokopali. Avtomobilska nesreča v Slovenski Benečiji V bližini Tarčenta se je ponesrečil fašistični novinar Cu-telli. S svojim avtomobilom je z veliko brzino vozil proti Gorici. Da ne bi povozil neke žene z otroci, ki so se nenadoma pojavili na cesti, je z vozilom naglo krenil na levo. Avto se je prevrnil, fašist pa je dobil hude poškodbe in so ga prepeljali v goriško bolnico. Pred vojaške vaje Meseca septembra se pri-čno v Italiji predvojaški tečaji. Letos bodo dvojni za letnike 1913 in prejšnje, ki so absolvirali lani prvi tečaj, in za letnika 1913 in 1914, ki sta prvič vpoklicana. Tečaje morajo po zakonu absolvirati vsi naborniki. Tečaje vodijo častniki fašistične milice. Za one, ki se ne prijavijo k tečajem, so določene stroge kazni do 500 lir ali sorazmerni dobi zapora. Tečaji bodo trajali po 5 odnosno fi mesecev. Dvakrat v vojaški službi Absolvent ljubljanske srednje tehnične šole Vladimir Danev je odpotoval v Julijsko Krajino na počitnice. Takoj so se zglasili pri njem karabinerji in ga aretirali. Po treh dneh zapora v Trstu so ga izročili vojaški oblasti, ki ga je takoj potrdila za vojaško službo in odposlala li kadru v CoRcnzi. Danev pa je že od leta 1922. jugoslovenskJ državljan in je odslužil tU® Sarajevu. Smrt otroka v Reki Blizu Topolca pri Ilirski Bistrici se je igrala skupin8 otrok ob Reki. Nazadnje s» se domenili, da pojdejo v vo do. Med njimi je bila 71etn» Marija Škerljeva, ki pa n) znala plavati. Spočetka so stali otroci ob bregu, kjer 3e bila voda plitva, kmalu so začeli prodirati proti strugi. Abramov Lojze je pomagal mladi tovarišici, ki bi ®e bila rada naučila plavanja Nenadoma pa se je fant spod" taknil, Marija pa mu je zdi' snila iz rok in tedaj jo 3e zagrabila struja in odnesla Otrok je utonil. Ostali pa s» se razbežali in stekli domov, kjer so povedali o nesreči. Tolminska gimnazija in nje" ne naloge Tolminska gimnazija J" znova v krizi. Število dijakov leto za letom pada, posebn0 pa zadnje čase nazaduje število slov. dijakov iz gorišk' pokrajine in Krasa. V Škod' nikovem konviktu je bilo Ia' .ni 153 gojencev. Na ghnnaz1 ji pa je bilo vpisanih pole» teli komaj še kakih 50 fai'' tov in deklet, Zaradi tega sf je letos znova pojavilo vpr"' sanje o ukinitvi tolminsk* srednje šole. Kakor so jo ')0' teli že pred leti spremen'*' v kmetijsko šolo in so i11*'" lektualni fašistični krogi ^ VELIKA ZOBNA KLINIKA Poprave zob v treh urah Izruvanje zoba brez bolečin $ 2 Umetni zobje $ 15 PREGLED BREZPLAČNO CORRIENTES 623 Sprejama od 9 — 23. ure Hočete dobro jesti in piti? Pridite v RESTAURANT 0S0RI0 Našli boste tudi prijetno domačo družbo. — Prostori popolnoma preurejeni in primerni za bankete in gostije. — CENE ZMERNE. — Prenočišče 70 cent. Priporoča se lastnik: emll živec Calle OSORIO 5085 Buenos Aires Aho hocete hiti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite se na CUKAORICA D5A.GODEL Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalfsti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJE NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ZARKM X - DIATERMINA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. In od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 No. 176 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 5 Ža nakazila fn izplačila v angliških funtih na vsa mesta in kraje Jugoslavije, Češkoslovaške in Julijske Krajine ter na vse države celega sveta, obrnite se na banco de londres ¥ AMERICA DEL SUD Najstarejša banka, katere samo ime pomeni že varnost in resnost Osrednji zavod: 6, 7 in 8, Tokenhouse Yard, London Buenos Aires: Bartolomé Mitre 399 esq., Reconquista Mendoza, Paraná, Posadas, Rosario, Santa Pe, Tres Arroyos, Tucumán in Asunción. Rosario: calle San Martin 849 y Salta 2809-13 Podružnice: Azul, Babia Blanca, Concordia, Córdoba potne listke Za Jugoslavijo in Italijo Prodaja po najnižji ceni HRANILNICA NA VLOŽNO KNJIŽICO (CAJA DE AHORROS) Plača 7% obresti SAMO Banco Comercial del Plata (Ustavljena 1911) Slovenski oddelek Izvolite se uveriti Avda. DE MAYO 652 BUENOS AIRES Uradne ure od 9. do 18., ob sobotah od 9. do 12. Dr. J. H A H N ženske bolezni — beli tok — neredno penilo, bolezni maternice, jajčnika, moške bolezni: gonoreja. analiza krvi in orine. sifilis — krvne bolezni ^ucumán 2729, esq. Pueyrredón U. t. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. Ob nedeljah od &—11. Nizke cene ■mm-o-mmm-o-mm-o-mmm-o-^m-o-mmm-o-^m-om | Diplomirana 1 Velika in moderno urejena krojačnica za moške in ženske Velika izbera, najnovejši kroji SOLIDNA IZDELAVA arco & gorup GARMENDIA 4975 U. T. 59 Paternal 1959 BUENOS AIRES po velikih naporih pripravili vlado do tega, da je še nadalje izdajala velike vsote za tolminsko šolo, čeprav je vedno manj služila svojemu pravemu — asimilacijskemu namenu. Pred leti je bila med dijaki še velika večina „tuje-rodcev", v preteklem letu pa jih je bilo le še ena tretjina. Čim bolj sta zavod in šola postala italijanska in fašistična, tem manj Slovencev je bilo med njenimi učenci in gojenci. Padalo pa je tudi v splošnem število učencev, tako da je bila namera vlade, da ukine tolminsko gimnazijo docela utemeljena. Goriški fašisti in zlasti tolminski profesorji, ki jim gre za službo in kruh, pa se še vedno upirajo. In sedaj tik pred pričetkom novega šolskega leta so. pričeli z novo kampanjo za ohranitev tolminske gimnazije. Zaradi bega čez mejo Te dni se je vrnil v Julijsko krajino Dominik Žagar iz Bovca. Na meji so ga u-stavili karabinerji in ga pridržali v zaporu. Žagar je izpovedal, da se je vrnil, zato da odsluži vojaški rok. Karabinerji pa so dognali, da je lani meseea maja brez potnega lista zbežal z doma čez mejo in da je bil zaradi tega v kontumaciji obsojen na več mesecev ječe. Oddali ga bodo vojaškim oblastem, nato pa bo moral v ječo. SMRT UGLEDNEGA ROJAKA Škocijan pri Divači, 19. av gusta. Dne 16. t. m. je umrl tukajšnji učitelj v p. in bivši dolgoletni župan Albin Štre-kelj v 66. letu starosti. Znan daleč naokrog po popularnosti, humorju in govorniškem daru je mož legel v grob. Po 43 letnem učiteljskem službovanju, vedno v Škocijanu, razen pol leta začetne službe v Sežani, je bil pred tremi leti upokojen. Ljubil je divno naravo škocijanskih jam, ljubil je tamošnje ljudstvo, ki mu je bilo vdano, zato ni maral drugam. Vsakemu je znal svetovati in vsakega poučiti. Užival je vse zaupanje in zato je bil v obširni svoji občini voditelj v vseh gospodarskih in političnih zadevah. Od začetka službovanja je bil član občinskega starešinstva in od 1. 1906. do 1. 1920 župan. Njegova občina je bila tako vzorno upravljana, da jo je bivši goriški deželni odbor vsako leto pohvalil kot vzorno. Kamor je prišel, se je že zbrala velika družba go- IZKORISTITE ugodno priliko in naročite se na SLOVENSKI TEDNIK tekom tega meseca, ako hočete biti deležni velikega popusta. Za celoletno naročnino plačate meseca septembra SAMO $ 5. Za polletno pa $ 3. spodarjev okrog njega, zakaj vsak je kaj zvedel in kaj lepega slišal. V šoli je bil otrokom ljub oče. Da bi revnejše oblekel, je znal pridobiti funkcijonarje nemško-avstrijskega planinskega društva za svojo šolo. V eni izmed podzemeljskih jam je že 1. 1890. priredil bo-žičnico, za katero je darovalo imenovano društvo vsem otrokom vse šolske potrebščine za celo leto. Nad polovico otrok je bilo obdarovanih z vrhnjo in spodnjo obleko, o-stali pa z delno. Sadja in drugih dobrot so bili tudi vsi deležni v veliki meri. Te bo-žičniee so se potem ponavljale z istim uspehom vsako leto do okupacije po Italijanih. Učiteljem tovarišem je bil iskren prijatelj. Njegova hi- ša je bila znano gostoljubno postajališče. Ves vesel je bil, kadar je imel v hiši prijatelja, kakor je sam rekel. Zaradi umora fašista Cerkvenika je poleg drugih številnih nedolžnih občanov moral tudi pokojni okusiti zli fašistovski teror. Zapušča sina učitelja Marija in hčer Angelo, poročeno z lekarnarjem Naglasom. Njegov brat je v Ljubljani živeči znani naš sadjarski strokovnjak. Pokojnemu ohranimo časten spomin! F ANI KER6EVAN, Oalle Campana 4675, Villa Devoto, sprejme dekleta in žene, ki pri-dejo iz Evrope, ali ki so brez službe na hrano in lepo atano-vanjo. Dobra postrežba. LA MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky nos Aires. — Podružnica, ca- U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Bne-lle Belgrano 3135. I Í instituto medico Callao Stranke sprejemajo specialisti SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapavica, Analize za ugotovitev ozdravljenja od kapavice. KOŽNE: Ekcemi, izpadanje las, lišaji" ŽIVČNE: Nesparje, omotica, glavo bol. PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika. REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadanje. ŽELODČNE: Bolečine, kislina, razširjenje, rane in povračanje. OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami. ŽENSKE: Bolestno čiščenje, zakasneno pranje. Jajčnika. Beli tok. ELEKTRIŠKO ZDRAVLJENJE DIATERMIA - X-2ARKI ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. Ulica callao I. nadstropje 339 STRAN 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 177 NAŠIM DEKLETOM Hitro tečejo v Ameriki ure, minevajo dnevi, a vkljub temu se mi zdi večkrat le predolgo čakanja na nedeljo, ki nudi par ur oddiha in možnost, da lahko obiščem svoje znance in da grem pogledat v naše Slovensko prosvetno društvo. Tam se počutim še najboljše, ker nikjer ni toliko prijetnega domačega razpoloženja kot ravno v društvu. Ne vem, kam bi se zatekala ob nedeljah, če ne bi bilo društva. In vendar, ža-libog, mnogo je med nami takih deklet, ki ne gredo nikdar v društvo, ki se ne brigajo za naše prireditve in za naše javno delovanje. Pred kratkim sem se peljala na tramvaju v društvo, da vrnem naši knjižnjici preči-tano knjigo .Poleg mene je sedela elegantna gospodična, ki je pogledala z vidnim zanimanjem na knjigo v mojih rokah, se mi prijazno nasmehnila in me nagovorila v slovenščini : »Oprostite, vi ste Slovenka", je rekla, in ko sem prikimala, se je razvil med nama prijazen razgovor. Govorile sva o domu, o tukajšnjem življenju. Ko sem ji zaupala svoje veselje do društvenega dela in do čitanja naših lepih knjig, me je pogledala nekako pomilovalno: „Oh, jaz pa ne zahajam v društva, pa tudi knjig slovenskih ne čitam", je rekla. Spočetka sem šla na eno prireditev, potem pa nikdar več. Slovenci so preveč preprosti in premalo olikani. Sedaj hodim s svojo prijateljico rajši na argentinske zabave. Tam je dosti lepše in zabavnejše. Kar se pa knjig tiče, mi gre dosti bolj argentinščina, slovensko sem že skoro pozabi- Lahko si mislite, čitateljice, kako sem strmela v ne preveč okusno, a močno našmin-kano slovensko gospodično, ki mi je povedala brez sramu svoje „gosposlco" in „fi-no" naziranje. Ko sem jo še vprašala, če zna prečitati pisma svoje matere, mi je dejala, da ji mati večkrat piše, a da ji piše samo take stvari, ki bi jih najrajši sploh ne čitala: za denar jo vedno prosi. Spoznala sem, da imam pred sabo dekle, ki je pozabi- lo na svoj stan, na svoj dom, celo na svojo mater. Sram jo je materinščine, preprosti se ji zde Slovenci, sitna in nadležna ji je lastna mati, ker se v potrebi obrača nanjo s prošnjo. Na koga pa naj ae revica obrne, če ne na svojo hčer? Tujina je za dekleta nevarna stvar. Treba jim je mnogo trdne volje, da se obvarujejo številnim vabečim pastem. Tu ni matere ali očeta, ki bi nas varovali in nam stali vedno ob strani z nasveti. Prepuščene smo samim sebi. SAMO $ 5,- plača za celoletno naročnino za SLOVENSKI TEDNIK, kdor se naroči tekom tega meseca. Zato pa je društvo tem bolj potrebno in koristno. Tja bi morale zahajati vse rojakinjo, ker le tam bodo našle v mrzli tujini malo toplega domačega ozračja, ki tako blagodejno upliva na nas, da ne godjeno upliva na nas. Dekleta, pridite v naša Slovenska prosvetna društva in ne iščite zabav med tujci, ki so lepe samo na zunaj. Na naših preprostih društvenih prireditvah boste morda našle res včasih tudi kakega ne preveč olikanega Slovenca, a zato pa ne boste izpostavljene nevarnostim, ki vam grozijo med nepoznanimi ljudmi lepih oblek a večkrat nele-pih duš. Pozdrave vsem čitateljicam in čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. Članica SPD I. Velika Klinika Speciai istov Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila K A P A VICO Reakcija Wassermann Lečenje s pomočjo elektrike, ki ¿krajša zdravljenje RFVM ATIZEM in komplikacije zdravimo brez bolečin S Y FILIS 606 - 914 Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis ŽELODČNE BOLEZNI Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Krči, zapeka, šibkost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE X ŽARKI - ULTRAVIOLETNI ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST 1017 - Sarmiento -1017 SAMO $ 3.- Od 10 do 12 in od 14 do 21 ure NAGON ALI RAZUM? Neki poljedelec iz bližin«-1 francoskega mesta Lillea Jtí delal na svojem vrtu, ko so pričeli letati okoli njega štirje golobi prismonoše, od katerih je eden skušal vzbuditi njegovo pozornost. Radovedno je poljedelec sledil temu golobu in je prišel ž njim do nekega ribnika. V ribniku je frfotal peti golob, ki je bil padel v vodo in se ni mogel dvigniti iz nje. Kmet j3 ptico rešil iz njenega položaja in je kmalu nato videl, kako je vseh pet ptie družno odletelo dalje. ZOBOZRAVNIK Dr. N. Percich Priporoča se vsem rojakom Jugoslovenom Bdo. de IRIGOYEN 362 Buenos Aires VAŽNO! Za vse izseljence moške in ženske, ki želijo preskrbeti Be z dobrimi stvarmi in z dobro obleko za mal denar. Pri tvrdki "Astra", Córdoba 901 vdo-bite z drugo roke in v dobrem stanju briljantne, biserne, zlate in srebrne nakite; umetniške slike, kipe, porcelano, kristale i-t. d. Moške in ženske o-bleke, svilene in iz blaga, večerne in promen^dne o-bleko, kožulio, suknje iu garniture i. t. d.. Zaloga moških oblek in delavnica. Velika —----- novost V barvarni (tintoreriji) "Belga", Córdoba 901, ser» otvoril krojaški oddelek, ki izdeluje po najmodernejšem kroju obleke in suknje iz najboljšega angleškega blaga. V tej moderni barvarni morete pre. barvati in očistiti obleke sov, tako da izgledajo kot in druge stvari za par pe-nove. Obiščite na vsak način podjetje, kar vam bo gotovo v veliko korist. LASTNIK OBEH PODJETIJ: TOŠKOVIČ JO V AN OSTOIČ V DAR DOBITE T na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje SAVA JOVANOVIČ, F. Quiroga 1267, Dock Sud ¡ KAPAVICA i 1 hitro zadravljenje po no- j 1 vem naturalističnem na- \ 1 činu SIFILIS g zdravljenje po načinu; = prof. Cesarya Judoloro; 1 Dr. Dubrovsky CORRIENTES 623 1 Sprejema vsak dan od 18. do 20. P Illllllllllllllllllllllllllllllllillllliilllllllllllllllllllllllllllll»111111111'1^ No, 176 slovenski tednik stran 7 &OCK SUI) Buenos Ares) alle Facundo Quroga 1441 nasproti komisarije EDINA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdl'avju lahko dobite °sebno ali pismeno \ lekarni. Franjo Huspaur Dr. MILOSLAVICH diplomiran na univerzah v Buenos Airesu, Berlinu in Dunaju SPECIJ ALISTA ZA SPOLNE BOLEZNE, KAPA-VEC (TRIPER), SIFILIS IN KOŽNE BOLEZNI Sprejema osebno brez asistentov. — Zdravljenje garantirano. — Zdravilna elektrika. — Ultravijoletni žarki. — Zdravljenje na abonament NOVI NASLOV: talcah1iano 1025 med CHARCAS in SANTA FE Sprejemanje bolnikov od 8. do 10. in od 3. do 7. (prej Lavalle 310) iT" " NAJSTAREJŠA. GOSTILNA NA PATERNALL GORIŠKI GRAD je bila otvorjena pred kratkim v prostorih bivše restavracije "EUROPA". Toči se prvovrstna pijača. Prijetni in lepo urejeni prostori v kleti (podrum). Priporoča se svojim starim gostom in vsem prijateljem dobre jedače in pijače JOŽEF S ATE J | GARMENDIA 4909 AVALOS 102 BUENOS AIRES (LA PATERNAL) Milini..... i s I § KAKO ČLOVEK PREŽIVI ŽIVLJENJE Neki 80-letni čudak se je zanimal, kako prav za prav človek preživi svoje življenje, in prišel do zanimivega zaključka. Za spanje in oblačenje je porabil 26 let, 212 dni, 18 ur in 22 minut, za delo 21 let, 95 dni, 14 ur in 40 minut, slabe volje in jezen je bil 6 let, 116 dni, 14 ur in 16 minut, jedel in pil je 5 let., 34 dni, 16 ur in 45 minut, za Ijnbezen je porabil 4 leta, 39 dni, 8 ur in 27 minut, za počitnice 4 leta 12 dni, 15 ur in 3 minute, za potovanja 3 leta, 273 dni, 7 ur in 18 minut, za čitanje listov 1 leto 243dni, 7 ur in 18 minut, za obuvanje čevljev pa 39 dni, 19 ur in 18 minut. S tem pa življenje še ni opravljeno. Na uro je gledal mož v svojem življenju 30 dni, za odpiranje vežnih vrat je porabil 28 dni, za zavezo-vanje kravat 18 dni, za manjša opravila pri pisanju 2.1 dni, za gledališče 18 dni, 12 dni je rabil za prižiganje svojih debelih cigar, 13 dni se je vsekoval, 12 dni je moral iskati gumb, da jc zapel o-vratnik, 5 dni je zdehal, za vzgojo otrok je rabil 26 dni pse je dresiral 2 dni, smejal se je 1 dan, 22 ur in 3 minute. Koliko je porabil časa, da je vse to izračunal, pa mož žal ni povedal. Ne i>ove laboratorij u analize Dr. German Schwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja calle pozos 170 buenos aires ^............. . Veliki zavod 'RAMOS MEJIA ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. žn?LNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Oiearelliju. ■CVcNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. "EVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. £LJUčA: Kašelj, šibka pljuča. •t>LODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruha-nje, rane. ■^EVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. «RLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacijo in bo- ŽE lečiU' j, NSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje, zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri GOVORI SE SLOVENSKO **luza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 GRAFOLOG svetonega slovesa vam opiše natančno vaš značaj, vam pove vašo bodočnost in preteklost. Pošljite nekoliko lastnoročno napi. sanih vrstic ter navedite vašo starost spol, in stan (oženjen, neoženjen). Pišete lahko v slovenskem, španskem, francoskom ali nemškem jeziku. Dopise, katerim je treba priložiti 1 peso in znamko za 10 cent. za odgovor, naslovite na: A. HOČEVAR DELAVEC če se vam je zgodila nesreča na delu, ima-^ te po zakonu določeno odškodnino. Obrnite se v vsakem slučaju na Odvetniško nisarno I TOMAS MASOTTA SAN MARTIN 492 Bs. Aires U. T. 31 - 2975 Informacije brezplačno in v vašem jeziku. W Delavci v notranjosti države, zahtevajte informacije po pošti Uradne ure od 10 do 12 in od 14 do 18. nam tudi, zakaj se je celih 6 let jezil; podatki pa že bodo točni, če je porabil za ljubezen 4 leta, za čitanje listov pa skoraj 2 leti. DIVJAŠKO MAŠČEVANJE V neki vasi italijanske province Nola je bil 341etni kmet Capolongo od ljudstva tako osovražen, da se je moral vedno bati za življenje. Mržnja sovašeanov se je posebno pokazala prošle/ dni, ko so ljudje izvohali, da spi mož v poletnih nočeh izven hiše. Ca polongo pa je gotovo slutil, da ima sovražnike, zato je jemal ponoči s seboj psa čuvaja. Ko je neke vroče noči legel na travniku v seno in zaspal, ga je čez čas zbudilo močno pasje lajanje. Planil je pokonci in zaslutil smrad po ognju. Nekdo mu je v odsotnosti z doma zažgal skedenj. Capolongo je stekel k hiši, da bi začel gasiti, toda v tistem trenutku se je vsul a nanj svinčena toča iz zasede, ko je svinčenka končala življenje zvestega Capolongove-Vaščani so streljali vanj iz pušk in samokresov. Potem ga psa, je prižvižgala krogla tudi v gospodarjevo glavo. I-mel pa je še toliko moči, da je zdirjal na orožniško postajo, kjer ^v presekanih stavkih opisal dogodek, nato pa padel na tla in izdihnil. Ko so prišli orožniki na kraj dogodka, niso naši tam nikogar več. Aretirali so štirinajst osumljencev. SEJALEC V LETALU Že lani so v Rusiji poskusili opraviti jesensko setev š pomočjo letal. Eksperiment se je v toliko obnesel, da ga bodo letos ponovili v še večjem obsegu. Prednost letala pri teh delih na polju je tudi ta, da lahko letalo poseje površine, ki so zaradi močvir-nosti in premehkili tal nedostopne ljudem, zaradi česar so takšne ploskve navadno o-stale neobdelane. I Na hrano in | | stanovanje 1 sprejema možke, ženske ] in poročence. g Klijentom, zlasti žen-; g skam in matrimonjom, jj preskrbi potom dobiñh zvez brezplačno naineščenje 1 Pensión Viena | Sta. Fe 1938 ¡ U. T. 44 - 5207 — Bs. As. ¡¡ Priporoča se lastnik E. KRAVANJA I........................ ZEAISKE BOLtZMI ŠIBKOST - BELI TOK - NEREDNO PERILO - ŽELODEC, ČREVA, PLIJČA NOTRANJE BOLEZNI Pregled vrše specialisti Clinica Medica RENNER Od 13. do 20. ure RIVADAVIA 2580, 1. nadstr. Dve kvadri od Plaza Once r ORGANO DE LA C OLE C T 1 V I PAD YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) CORRIENTES 633 - ESCR. 43 Año IV Núm. 177 U. T. 31 RETIRO 3834 GLASILO SLOVBN^ SKEGA IZSELJj N IS T VA V JU Z NI - - AMERIKI • ' KDO DAJE HITLERJU DENAR? Berlinski pohnesečnik „Der rote Aufbau" poroča, da znašajo stroški za vodstvo na-rodno-soeialistične stranke v Nemčiji mesečno najmanj 15 milijonov mark, dočim zbere stranka sama komaj 750.000 mark mesečno. List pravi, da prispevajo ostali denar industrija in trgovina, veleposestniki, prešnji knezi in banke. Med glavnimi podporniki so: ravnatelj Industrijske zveze Aust, dalje dr. Kulilo. vele-industrijec Borsig in Mutscli-munn. Leta 1929. je podpiral gibanje zlasti porensko-west-falski premogovni trust, za njim pa essenska težka industrija. Denar za to gibanje so zbirali tudi še v Italiji, Ameriki in drugod. V ta namen sta žrtvovala precejšnje zneske Deterding in Kreuger. Bivši nemški cesar Viljem jc dal dva milijona mark, princ Avgust Viljem, princ Kristijan Schaumburg-Lippe in razni vojvode in veliki vojvode so prispevali znatne zneske. Voditelj nemških narodnih socialistov pa ima poleg tega še druge vire. RAJÓI BREZ ROK KAKOR NA DELO V Olomucu na Češkoslovaškem se je pripetil strašen dogodek. Neki 481etni delo-mržnik je bil obsojen zaradi manjših prestopkov na šest tednov zapora. Po prestani kazni je bil poslan v neko tvornico, kjer morajo nepoboljšljivi potepini prisilno delati. Komaj pa je nastopil svoje mesto v oddelku za papir, je stopil k velikemu stroju za odrezavanje in položil obe roki pod veliko rezilo, obenem pa z nogo pognal stroj. Ostri nož mu je v trenutku odrezal osem prstov na obeh rokah, da se je delavec nezavesten zgrudil na tla. Pri zaslišavanju je pozneje izjavil, da ostane rajši vse življenje pohabljenec, kakor da bi delal v tvornici. SKAKAJOČI TANK V Zedinjenili državah so pred dnevi preizkusili nov tank, ki je pokazal naravnost presenetljive lastnosti. Tank je izredno hiter in do- RAZNE VESTI sega. na lepih cestah hitrost 150 km na uro, torej prav toliko kakor kak dirkalni avto. Povprečna hitrost, s katero je vozil tank po cesti, pa je bila 117 km na uro. Po njivah je tank vozil s povprečno hitrostjo 100 km. Posebno novost pa je pokazal tank s svojim skakanjem. Na zadnjem delu tanka je posebna naprava z močnimi jeklenimi peresi, ki požene tank močno v zrak. Doslej je ta tank skočil dva in pol metra visoko in 9 m daleč. Na cesti je skočil, ne da bi se mu kaj zgodilo, kar čez tovorni avto. Torej nova pridobitev za bodočo vojno. MRLIČ SE JE VRNIL Tza rudarsko delo. Dobival je V Sarstedtu v Nemčiji je policija nepričakovano naletela na moža, ki je bil že 14 let mrtev. Gre za rudarja Schiitteja, ki se ob koncu vojne ni vrnil domov, kjer ga je čakala žena s štirimi o-tročički, zaradi česar so ga oblastva čez dve leti proglasila za mrtvega. Schütte se je pa odpeljal ob koncu vojne v srednjo Nemčijo. Zakaj ni hotel domov, ni znano. V Sarstedtu je delal kot rudar in tovariši so ga imeli za tihega čudaka. Izdajal se je za samca in za v'enske se ni zmenil. Lani se je Schütte' ponesrečil in postal nesposoben rudarsko rento in morda bi ne bilo prišlo na dan, da „mrlič" še živi, če ne bi nedavno pisal dopisnico deželni zavarovalnici v Hannovru zaradi svoje invalidske izkaznice. Zavarovalnica je izročila dopisnico magistratu v Sarstedtu in tako je prišlo na dan, da za mrtvega proglašeni mož še živi. Žena je živela 14 let kot vdova in pravi, da je pripravljena živeti zopet z možem, če je bil ta čas pošten. Mož pa še ni pokazal nobene resne volje, da bi se vrnil k ženi. GROZNA NESREČA Na splavu „Observrr", ki BANKA PRIJATELJ SLOVENCI: Jugoslovenski Oddelek BOSTON BANKE, je odprt za Vašo boljšo udobnost od 9. do 18. ure, ob sobotoh do 15. ure. Ta oddelek je upravljan po uradnikih jugoslovenske narodnosti. — Jugoslovenski Oddelek naše banke je več kot posebni oddelek — je izkušnja pridobljena tekom 148 let našega poslovanja, ki je stavljena na Vašo razpolago z vljudnostjo in brzino. — Ako hočete poslati denar v domovino potom naših nakazil, da bo izplačan v stanovanju prejemalca s povratnim potrdilom, ako hočete kupiti prevozni listek za prihod ali odhod, boste imeli pri Boston Banki vedno sigurnost in dobre pogoje. — Vprašajte pri Vaših rojakih, ki se že poslužujejo naše banke in obiščite nas brez vsake obveznosti. ""FIRST NATIONAL BANK «/BOSTON FLORIDA 99 — Buenos Aires PUEYRREDON 175 Av. GRAL. MITRE 301 (Avellaneda) CORDOBA 1223 (Rosario) ZAUPANJE VLJUDNOST je vozil 165 delavcev po new-yorškem East Riveru. se je razletel pretekli petek parni kotel. Dva in štirideset delavcev je pri tem zgubilo živ ljenje, skoro vsi ostali pa so bili večinoma težko ranjeni-Eksplozija je bila tako silovita, da je mnoga trupla in dele splava vrglo na več ko sto metrov oddaljene bregove reke. SVETOVNA KATASTROFA L. 1940. Ljudem, ki bodo učakali 1-1940., se obeta podobno živčno razburjenje kakor takrat, ko so, k sr»H, krivi preroki napovedovali konec sveta po Halleyevi repatici. Astronom dr. Reimuth 12 Heidelberga je namreč odkril nov planetoid, ki ima 4 do ^ km v obsegu in bo 1. 1940. pri' šel zemlji tako blizu, da obstoji baje nevarnost trčenja-Če bi se to zgodilo, bi utegni' lo imeti katastrofalne posledice za izredno velika ozemlja, ki bi jih planetoid popolnoma uničil. Tudi astrolog1 napovedujejo za 1. 1940. al' tam okoli nekaj katastrofa'' nega. Tako poroča list nega „svetlovidca" Erika Ja" na Hanussena, da je ta n" neki seji označil 1. 1940. »ll 1942 za dobo, v kateri pre*1 naši premičnici veliko razdejanje. Malo praznega strah11 nikoli ne škodi, pravijo neverni ljudje. HITLERJEVI POSLANCI PO POKLICU Nedavno izvoljeni nemšfc1 državni zbor ima 230 posla11' cev, ki nosijo kot znak stran-karske pripadnosti Hitlerji sekirasti križ. Po poklicih & delijo takole: 48 jih pripad« poljedelskemu, hotelirskem11 in vrtnarskemu poklicu, 38 HITROST je med njimi državnih, občinskih in zasebnih uradnikov-profesorjev in učiteljev, 33 tvorniških delavcev, dnina1'' jev in nameščencev, 26 obrtnikov in trgovskih potnikom 19 trgovcev, 15 pisateljev, novinarjev in založnikov, ^ bivših oficirjev, 9 inženje*" jev, arhitektov in tehnikov, advokatov, 5 narodnih gosp0 darjev, 5 zdravnikov in le' vljudnost .k;rnnrje;'3 —r jih pripada raznim poklice»"