Leto XVIII
z vsebine
številka 9
cena 1,46 EUR
28. september 2016
Nova knjižnica v Domu kulture Braslovče................................................................4
Na celjskem sejmišču spet optimistično..................................................................10


,\eö-nJ'a ¿č


S
____
Fontana Zeleno zlato
Žalec
t Ott|EM!J ZFLENEGA Z I ATA
www.turizem-zalec.si


© 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Fontana presega pričakovanja
Naval na novo žalsko turistično atrakcijo se nadaljuje tudi v teh dneh.
Največja savinjska turistična atrakcija Fontana Zeleno zlato po treh tednih od začetka obratovanja podira rekorde. Do zadnjega vikenda so prodali skoraj 15 tisoč vrčkov, večinoma s čipi za degusta-cijo piva na fontani, 1.700 pa brez njih na dan odprtja, ko so lahko obiskovalci dobili neomejene količine piva tudi na stojnicah. V skoraj treh tednih je Žalec na račun fontane in spremljajočega programa obiskalo preko 20 tisoč ljudi, ocenjuje direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, ki upravlja s fontano po pompoznem odprtju na sam praznik Občine Žalec 6. septembra.
Seveda je med njimi precej tistih, ki pridejo pogledat fon-tano iz radovednosti in ne kupijo vrčka. Med njimi so tudi mladoletne osebe, ki spremljajo odrasle, toda zagotovo ima od tega obiska precej bližnja in širša ponudba Žalca. »Vesel sem, da so se Kogojevi vrčki zelo dobro prijeli, po obliki in velikosti, zato ponujamo tudi možnost nakupa vrčkov brez degustacijskih čipov, saj si mnogi želijo za domačo rabo kupiti kar celoten komplet. Ponujamo torej nakup enega, treh ali petih vrčkov brez či-pov, da lahko poleg tistega s čipom za degustacijo posamezen obiskovalec domov odnese celoten set, torej set za dva (1 + 1), set za 4 (1 + 3) ali klasičen servis za 6 (1 + 5),« nam je povedal Matjaž Juteršek in dodal, da jih večino, kar 90 odstotkov,
Pred trgovino Zeleno zlato, ki proda večino vrčkov za fontano, so tudi po treh tednih kolone; prodanih je skoraj15 tisoč vrčkov.
kupijo v trgovinici Zeleno zlato, ki se nahaja v neposredni bližini fontane, kljub temu da degustacijske vrčke s čipom prodajajo tudi v žalskem TIC--u in ekomuzeju.
Matjaž Juteršek po začetnem obdobju obratovanja ocenjuje, da je približno 10 odstotkov obiskovalcev fontane tujcev, ne le iz Evrope, tudi z različnih, zelo oddaljenih koncev sveta. Med njimi so zabeležili celo Mehičane.
Zunanji blišč te žalske atrakcije z mednarodno odmevnostjo, ki je zagotovo požela največjo odmevnost tudi v različnih svetovnih medijih v vsej zgodovini žalske občine, pa ima tudi ozadje zelo zahtevnega vzdrževanja in dela, ki ga
opravljajo zaposleni na ZKŠT Žalec in njihovi zunanji sodelavci.
Več o tem in tudi o veličastnem odprtju fontane pa na straneh 8 in 9.
L. K., foto: T. T., D. N.
Brez prtljage v nov mesec
Ste se kdaj vprašali, kaj se skriva za narisanimi nasmehi ali mrkimi, sovražnimi pogledi ljudi, s katerimi prihajate v stik, ali za fasadami krepostnih posameznikov, ki se v vašem življenju pojavljajo v različnih vlogah, trajneje, občasno ali slučajno? Včasih ob kakšnem naključnem stiku »pokasiramo« čudno reakcijo, morda nenavadno močno, agresivno, celo sovražno nastrojeno, morda pretirano prijazno glede na naš odnos. Včasih se čudimo nestrpnosti naključnih ljudi na ulici, cesti, v trgovini, za poštnimi okenci, v banki. Otroci pripovedujejo o nenavadnih reakcijah učiteljev, ki jih v svoji mladostni razigranosti včasih »nagradijo« z značilnim vzdevkom. Mnogi odrasli se vsak dan ukvarjajo z avtoritativnimi šefi ali z neugodnimi sodelavci. Mobing je postal zunanje ime za najbrž zelo različna ozadja in frustracije tistih, ki ga izvajajo na svojih sodelavcih ali kako drugače podrejenih. Vsakdo nosi s sabo svojo zgodbo, tudi svojo prtljago, ki jo tako ali drugače (ne)obvladuje. Odvisno od naravnih, celo genskih zapisov, še bolj od socializacije, predvsem od razmer in odnosov, ki so nas opredeljevali v otroštvu.
Največkrat se ne sprašujemo, kaj posamezniki nosijo s sabo in se vanje ne poglabljamo, saj tudi sami nosimo svojo prtljago, a mislimo si svoje. Glede na obarvanost njihovega odnosa, enkratnega ali tistega na daljši rok, vzpostavimo svoj odnos z njim, z njo. In potem, odvisno od volje in naravnanosti obeh, nastane takšen ali drugačen konfliktni odnos. Lahko čisto obvladljiv, lahko moteč ... Včasih z grozo ugotavljamo, da si nekateri polnijo baterije z negativnim odnosom do drugih, nekateri vztrajajo pri svojem egotripu ne glede na to, koga in kaj bodo morali za dosego svojega cilja poteptati pred sabo. Če imajo še »zaščito« svojega družbenega, političnega, ekonomskega ali kakršnega koli položaja nadrejenosti, moči, potem je kombinacija še težja in še bolj destruktivno vpliva na okolje. Argument moči pred močjo argumenta pač. A vendar destruktivno vplivata na odnose tudi pretirana šibkost in nesposobnost izražanja svojih stališč, hotenj in zaznavanj na drugi strani, saj močnejšemu ne ponudi primerno »zdrave konkurence«.
In potem je tu še druga bolezen sodobnega časa, ki še dodatno zaznamuje odnose. Dvoličnost, tudi hinavščina, če hočete. Za zunanji videz in ugled so ljudje pripravljeni storiti marsikaj, tudi izdati koga, lagati, se smejati butastim šalam tistih, od katerih imajo koristi, da ne rečem kar brez dlake na jeziku, jim znajo lesti v rit. So klečeplazni do nadrejenih, močnejših, do avtoritet, nato pa kompenzirajo s šikaniranjem, slabo voljo, sovražnostjo, celo z agresivnostjo do podrejenih ... Na žalost tudi v domačem okolju, v družini.
Najbolj smešno je, da nas je sodobni čas tako »navadil« na zgoraj omenjeno, da nas velikokrat bolj kot negativizmi presenetita dobra volja in pozitivna naravnanost ljudi, to, da ti kdo ponudi roko, ne da bi pričakoval plačilo v kakršni koli obliki. Samo zato, ker je človek dobre volje in zdravega duha! Da je kdo prijazen z nami kar tako, da je kdo dobre volje iz zelo skromnih razlogov, že samo zato, ker je zjutraj posijalo sonce in bo dan zato začeti veliko lažje. V sožitju z drugimi, tudi ob dejstvu, da nihče v nov dan ne vstopa brez težav, pač pa s prtljago takšne ali drugačne teže.
Zato potegnimo črto pod september, v dolini se je ob kritikah, negativizmih in razkazovanjih vseh vrst vendarle zgodilo toliko lepega in dobrega, tistega, zaradi česar ljudje od drugod še raje prihajajo k nam. Oktobra obeležujemo vrsto dni, ki nam ponujajo razmislek: mednarodni dan nenasilja 2. oktobra, svetovni dan duševnega zdravja 10. oktobra in navsezadnje prvi teden oktobra je svetovni teden otroka.
Življenje je prelepo, da bi se prepirali z ljudmi. Poskrbimo tudi sami zato, da nam bo lepo, in ne čakajmo, da bodo za našo srečo kaj storili drugi. Imejmo se radi in radi nas bodo imeli tudi drugi, veselimo se svoje sreče in sreče drugih.
Lucija Kolar
HORMANN
garažna in vhodna vrata
VABLJENI NA SEJEM KOMENDA!
iom ThermoFrameMl
mcitjciž
Ustvorj	rdrave
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600 www.matjaz.si ¡nfo@mat¡az.s¡
9771580096004
2
september 2016
OBČINA ŽALEC
_SaAjlnis&e/. datine/S
Praznik v znamenju zelenega zlata
Občinski praznik Občine Žalec, ki ga v Žalcu praznujejo v spomin na II. slovenski tabor leta 1868, še nikoli ni bil tako medijsko odmeven kot letošnji. Zaslugo za to gre pripisati slovesnemu odprtju Fontane Zeleno zlato, ki je edinstvena na svetu in je tako Savinjsko dolino in mesto Žalec kot hmeljarsko metropolo postavila na zanimivo in pomembno mesto na turističnem zemljevidu Evrope, če ne kar sveta. V znamenju te pridobitve in slovesnega odprtja pa je pred tem v dvorani Doma II. slovenskega tabora potekala slavnostna seja občinskega sveta, ki jo s svojim obiskom počastil tudi predsednik države Borut Pahor.
Pred začetkom slovesnosti je pred Domom II. slovenskega tabora, ki je s tem dnem »uradno« pospremil tudi novo zunanjo ureditev ploščadi in parka pred njim, igrala Godba Zabukovica. Prireditev so spremljali zvoki citer Petra Napreta in harfe Katje Šumeč-ki ter glas sopranistke Kristine Šuster, povezovala pa jo je Saša Pukl. Župan Janko Kos je podrobneje spregovoril o delu, uspehih, rezultatih enoletnega obdobja od lanskega do tokratnega praznovanja.
»/.../ Za nami je uspešno leto, gospodarstvo se je prebudilo, podjetja so začela širiti svoje dejavnosti, številni podjetniki pa posodobitve in razširitve napovedujejo tudi v naslednjih letih. S tem se občini obeta več sto delovnih mest.
V	poslovni coni Arnovski gozd se je oblikovala skupina investitorjev, ki želi svoje poslovne ambicije uresničiti znotraj tega območja. Z namenom podpore gospodarstvu se je Občina Žalec prijavila na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje komunalne cestne infrastrukture v obrtno-poslovnih conah. Tudi v prihodnje bomo podpirali domače in tuje investitorje, ki spoštujejo okoljske, prostorske, delovnopravne in druge zakonske predpise. /. /
V	občini smo izvedli razpis za sofinanciranje naložb kmetijskih gospodarstev v primarne dopolnilne dejavnosti. Nepovratna sredstva je do sedaj prejelo 37 vlagateljev. Izvedli smo tudi razpis za sofinanciranje projektov mikro podjetij pri zaposlovanju mladih do 40
let, sofinanciranje za razširitev poslovnih prostorov, novogradenj in izvedbo promocijskih aktivnosti. Ta nepovratna sredstva je prejelo 12 vlagateljev. Že tretje leto povečujemo sredstva za promocijo turizma. Sredstva v višini 60.000 evrov so porabljena za spletno oglaševanje, tiskane promocijske materiale, predstavitve na sejmih, oglaševanje v domačih in tujih medijih in za obvestilne turistične table ob avtocesti. Najpomembnejši projekt na področju turizma je Fontana Zeleno zlato v vrednosti 350.000 evrov. Projekt je doslej podprlo 150 podjetnikov in posameznikov v skupnem znesku podpisanih pogodb 215.000 evrov. V teh dneh pa se napovedujejo še nove do-nacije. Morebitni presežek zbranih sredstev bo namenjen dodatnim točilnim napravam in nadgradnji projekta. Fontana Zeleno zlato je zato skupen projekt gospodarstva in politike, podjetnikov in Občine Žalec, njenih prebivalcev, ki tukaj živimo, in predstavlja odlično osnovo za nadaljnji razvoj lokalnega in globalnega turizma. Je turistična atrakcija, kakršne še nismo imeli. Zavedamo se, da nas čaka še veliko dela. Povezati moramo ponudnike gostinskih, turističnih in sorodnih storitev in na temeljih dolgoletne tradicije hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu, katere poklon predstavlja Fontana Zeleno zlato, ustvarjati številne dodatne priložnosti za zaslužek in gospodarski razcvet,« je poudaril župan in se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi tega projekta, iskreno zahvalil.
V nadaljevanju je župan spregovoril o tem, da Občina Žalec zaradi svoje strateške lege ni le priložnost za uresničitev podjetniških idej, ampak je tudi zelo privlačna za bivanje. Veliko je naravnih, sakralnih in drugih znamenitosti, pohvalijo pa se lahko tudi z odličnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter posameznih društev. Občina nudi številne priložnosti za vse, ki želijo aktivno preživljati svoj prosti čas. »Naš trud so prepoznali in nagradili tudi drugi, saj smo se letos uvrstili med finaliste razvojno najbolj naravnane občine v Sloveniji, ponovno smo prejeli prizna-
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 ¡nfo@tisk-golc.si
nje planetu najbolj prijazna občina v kategoriji nad 10.000 prebivalcev.«
V drugem delu svojega govora je župan spregovoril o negospodarski dejavnosti in sociali in nanizal vrsto dejavnosti in dosežkov na teh področjih. Ob tem je izpostavil, da socialno stisko posameznikov blažijo s sofinanciranjem socialnih programov, namenskih društev, zavetišča in javne kuhinje ter izplačilom enkratnih denarnih pomoči. O delu na področju negospodarstva pa je povedal, da so v šolah in vrtcih izvajali investicijska dela. Na novo so uredili razsvetljavo v Športnem centru Žalec, odkupili zemljišče za ureditev športnega parka v Šempetru, kjer bodo izvedli tudi najnujnejša vzdrževalna dela in nabavili varno opremo.
V	pripravi je projekt za nadzidavo OŠ Petrovče, pripravljena pa je tudi dokumentacija za energetsko sanacijo OŠ Šempeter, za enoto vrtca Žalec I. in stavbo občinske uprave, kar nekaj investicij, vključno s prizidkom in novo avlo doma, pa je bilo že realiziranih.
»Na področju gospodarskih javnih služb je bilo glede na izkazane potrebe v proračunu sprejetih in izvedenih največ projektov po krajevnih skupnostih celotne občine v obdobju zadnjih nekaj let. Samo za obnovitev cest in ulic smo namenili preko 1,1 milijona evrov, za vlaganje v vodovodno omrežje je bilo porabljenih 660 tisoč evrov. Letos je začel delovati tudi nov center za ločeno zbiranje odpadkov, kar je stalo 245 tisoč evrov. Pospešeno se izvaja zaključek potrebne izgradnje kanalizacije v Žalcu, na Ložnici in v Vr-bju. Zaključeni so posamezni načrtovani odseki pločnikov Zabukovica-Griže, Liboje-Petrovče in Ložnica-Goto-vlje. Sledimo cilju, da gradnjo pločnikov zaključimo v naslednjih dveh letih,« je med drugim še povedal župan in se na koncu zahvalil vsem, ki kakorkoli delujejo v dobrobit občine in njenih občanov, in čestital letošnjim dobitnikom priznanj.
Predsednikov poklon
Udeležence slavnostne seje je nagovoril tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in med drugim dejal: »Na Bledu sem se danes srečal z generalnim sekretarjem svetovne turistične organizacije.
V	Slovenijo je v zadnjih četrt stoletja prišel trikrat. Z velikim navdušenjem je govoril o spremembah, ki jih doživlja v naši domovini. Slovenija po njegovem ni samo lepa, ampak postaja vse bolj tudi urejena dežela. Vsekakor pa se vidi, da želi postati turistično atraktivna, da pri tem nima kaotičnega razvoja, da želi biti dežela visoko odlič-
nega turizma. Turizma, ki gre v smer trajnostnega razvoja, ki torej spoštuje pričakovanja, zahteve sodobnega sveta, urejene odnose z ljudmi, z okoljem in prostorom. Vse to nas dodatno navdihuje, da se, ne samo na državnem, ampak tudi na lokalnih ravneh, trudimo, da bi bila Slovenija lepa, urejena dežela, ne samo v turističnem smislu, ampak v vseh okvirih. Strinjala sva se, da gre zasluga za to lokalnim skupnostim.« V nadaljevanju je predsednik Pahor povedal, da je ob uvedbi nove lokalne samouprave leta 1994 dvomil v uspeh tovrstne organiziranosti s tolikšnim številom občin, a je zdaj vesel, da se je motil, saj sta tako rekoč v vseh občinah lepo zaživela lokalni duh in razvoj, kar še kako velja tudi za Občino Žalec, ki je med najuspešnejšimi v državi. V znak zahvale in spoštovanja je ob koncu svojega nagovora županu podelil tudi državno protokolarno darilo.
Častni občan dr. Zimmermann
V nadaljevanju sta župan Janko Kos in predsednik države Borut Pahor podelila listino častni občan Občine Žalec. Naziv častnega občana
\
r. Peter A
MM
Častni občan dr. Peter Zimmerman (desno) z Borutom Pahorjem in Jankom Kosom
Pred podelitvijo najvišjega priznanja oziroma naziva so podelili letošnja občinska priznanja. Zlato značko Občine Žalec so prejeli: Marica Akerman (za dolgoletno uspešno vodenje podjetja Kana in njen prispevek k razvoju podjetništva in zdravstvene preventive), Dušan Šip (za dolgoletno uspešno delo v Planinskem društvu Žalec in njegov prispevek pri organiziranju mladinskih taborov) in Tone Vrabl (za uveljavljanje izvajalcev narodno-zabavne glasbe preko oddaje Vrtiljak polk in valčkov vse od leta 1993 in vodenje humanitarnih prireditev).
Plaketo Občine Žalec so prejeli: Zora Adlešič iz Žalca (za uspešno uresničevanje ciljev društva vojnih invalidov), Pero Karlaš iz Pongra-ca (za dolgoletno in uspešno delo na športnem področju v invalidski organizaciji), KD Petrovče (ob 40-letnici uspešnega delovanja na področju ljubiteljske kulture), Lokostrelski klub Žalec (ob 20-letnici in za dosežene uspehe v lokostrelstvu) in Moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra (ob 20-letnici in za uspehe na področju zborovskega petja).
Grb Občine Žalec pa so tokrat prejeli: Danilo Basle iz Migojnic (za večletno aktivno delo na področju obrtništva in podjetništva in na drugih področjih v Občini Žalec), dr. Boris Skalin (za njegov prispevek k razvoju in ohranjanju narave ter za dokumentirani umetniško fotografski zapis časa in prostora v Savinjski dolini), Božidar Trnovšek (za večletno aktivno delo na področju kulture in turizma v Krajevni skupnosti Griže) in Šahovski klub Žalec (za uspešno delo z vsemi generacijami šahistov in dosežene uspehe).
Letošnji občinski nagrajenci
je na prireditvi prejel dr. Peter Zimmermann iz Hramš, kulturni ambasador dveh domovin, Slovenije in Nemčije. Ob tej priložnosti so si udeleženci slavnostne seje ogledali kratek film z obrazložitvijo o njegovem življenju in delu, ki je bilo po poroki s Slovenko razpeto med dvema domovinama in njegovim ustvarjanjem. Letošnji častni občan pa je zbranim med drugim dejal:
»Hvaležen sem, ker ste me imenovali za častnega občana Občine Žalec. Nikoli si nisem mislil, da bom deležen te časti, zato sem ganjen in hvaležen. Rad priznam, da mi je vaša pozornost pobožala dušo. Hvala za vse prijazne besede, s katerimi ste me predstavili ob nazivu častnega občana. Ob njih sem podoživljal svoja prva srečanja s Slovenijo, ko sem se vanjo zagledal in postal zvest občudovalec njene lepote in kulture. Sloveni-
jo sem izbral za svojo drugo domovino, rad ustvarjam v njeno čast in slavo. K zvestobi Občine Žalec me je srčno zavezala pokojna soproga Sofija, ki bi se tega naziva za častnega občana zelo veselila, saj sem z delom, ki sem ga opravil, izpolnil obljubo njej in sebi. Poleg nje sta me k delu za Občino Žalec in širše ljubeznivo priganjala vaša hvaležnost in spoštovanje, ki sem ju začutil po opravljenem delu. Spodbujala sta me hvaležnost in spoštljivost gospoda župana in prijatelja Janka Kosa in njegovih sodelavcev. Ob njem, v njegovem delu in smelih načrtih sem spoznal mnogo njegovih prizadevnih sodelavcev vedrega domoljubnega duha. Iskreno so mi čestitali in izrazili pričakovanja, da bom še raziskoval, da bom kaj zanimivega napisal, da bom predstavil kaj lepega in posebnega. Vse pa bi krepilo ugled
Občine Žalec in osvetlilo njeno bogato kulturno zgodovino in njene slavne prednike. Takšne spodbude, predvsem pa moja želja po raziskovanju in ustvarjanju, so potrebovale veliko dobre energije, predanega miru ob raziskovalnem nemiru, dolge bolečine in zdaj že pozabljene požrtvovalnosti, saj so bili dnevi ustvarjanja, tudi zaradi vaše hvaležnosti, eni najsvetlejših,« je poudaril dr. Peter Zimmermann in ob koncu dejal, da njegova leta niso zanesljiv porok, da bo kot častni občan v svoje in naše zadovoljstvo veliko naredil za ugled Občine Žalec, obljubil pa je, da bo po svojih močeh z ljubeznijo delal v dobro za Slovenijo in Občino Žalec.
S praznovanjem so nadaljevali na Šlandrovem trgu in v mestnem parku, kjer so prisluhnili slovesnosti ob odprtju Fontane Zeleno zlato.
D. Naraglav
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
OBČINA ZALEC
september 2016
3
Slavnostna seja in stalna razstave
Pločnik za varnejši promet
V dvorani Doma krajanov Galicija je v nedeljo, 18. septembra, v počastitev krajevnega praznika potekala slavnostna seja Sveta KS Galicija, na kateri so podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti, v pritličju doma pa so odprli stalno likovno zbirko domačina in kiparja Antona Hermana.
Slovesnost je z Zdravlji-co začel Mešani pevski zbor Galicija, udeležence in goste, med katerimi je bil tudi žalski župan Janko Kos, pa je pozdravila moderatorka Nataša Grobelnik. V nadaljevanju je zbrane nagovoril predsednik Sveta KS Galicija Peter Vipave in v svojem govoru podal kratek oris dela in življenja v njihovi krajevni skupnosti. Poudaril je tudi uspešno delo POŠ Trje in Doma Nine Pokorn Grmovje, medsebojno sodelovanje in pripravljenost krajanov in podjetnikov za delo v dobrobit kraja in prijetnejše življenje v krajevni skupnosti.
Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril tudi žalski župan Janko Kos, krajanom čestital ob prazniku ter izrazil veselje in zadovoljstvo, da ima Občina Žalec tako uspešne krajevne skupnosti, kot je KS Galicija. Pesmi Slovenska dežela v izvedbi Mešanega pevskega zbora Galicija pod vodstvom zborovodkinje Anite Žolnir
Dobitniki letošnjih priznanj in plaket KS Galicija z županom in s predsednikom (manjka Darinka Krulec)
je sledila podelitev letošnjih krajevnih priznanj, ki sta jih dobitnikom podelila predsednik Sveta KS Peter Vipavc in župan Janko Kos. Priznanje KS Galicija so prejeli Nada Dupelnik za prizadevno delo v Turističnem društvu Galicija, Jan Grobelnik za vsestransko delo na kulturnem področju tako doma kot tudi širše, Milan Podpečan za prizadevno delo v PGD Velika Pirešica in Slavko Vrhovnik za prizadevno delo v Planinskem društvu Galicija. Plaketo KS Galicija so tokrat prejeli Darinka Krulec za aktivno in dolgoletno delo v krajevnem odboru Rdečega križa Galicija, Alojz Podvršnik za promocijo kraja in za delo v PGD Zavrh pri Galiciji ter Ivan Sitar za delo
v PGD Velika Pirešica.
V drugem delu slovesnosti, ki jo je vodila Anka Krčmar, so odprli stalno likovno zbirko Antona Hermana. Z izbranimi besedami je predstavila avtorja, ki velja za izjemnega kiparja in likovnika, rojenega v Galiciji, natančneje v kraju Železno. Avtor je ob tej priložnosti predstavil zbirko in cikluse svojega ustvarjanja, ki jih zbirka predstavlja. Ob tem je povedal, da je zelo počaščen, da bo od zdaj naprej s stalno likovno zbirko prisoten tudi v domačem kraju, kjer zdaj večinoma živi in ki zna ceniti domače ustvarjalce, kar so že dokazali s postavitvijo stalne likovne zbirke Darinke Pavletič Lorenčak.
D. Naraglav
Promet umirjamo tudi pri nas
»Vi vozite« opozarja voznike Občina Žalec v okviru prizadevanj za večjo prometno varnost občanov, med katerimi so najranljivejši prav otroci. V naselju Galicija pri POŠ Trje in vrtcu Trje ja skupaj s podjetjem Sipronika in Zavarovalnico Triglav postavila prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« MHP50.
Učence POŠ Trje sta nagovorila eden najboljših slovenskih deskarjev na snegu in ambasador Zavarovalnice Triglav Rok Marguč ter Barbara Slaček iz društva Še vedno vozim, vendar ne hodim. Promet na cesti med Velenjem in Celjem (na odseku Velika Pirešica-Galicija) bo odslej potekal varneje. Prikazovalnik je del vseslovenskega projekta Skupaj umirjamo promet, v katerem bo ob sofinanciranju največje slovenske zavarovalnice 19 slovenskih občin aktivno umirjalo promet v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh.
»Naselje Galicija se hitro širi, zato v njem živi tudi vse več otrok. Lani smo imeli 13 prvošolčkov, letos jih je že 28. Otroke je potrebno zaščititi, hkrati pa moramo ozaveščati voznike. Ljudje na cesti namreč občasno potrebujemo nekaj, kar nas opozori oziroma zdrami. To je tudi naloga novega prikazovalnika hitro-
sti,« je povedal župan Občine Žalec Janko Kos. Vodja POŠ Trje Nada Jelen pa je dodala: »V okolici šole imamo zadnje leto urejeno dodatno signalizacijo z barvnimi stebrički in tablami z omejitvami hitrosti.
Občina Žalec bo konec septembra zaključila gradnjo pločnika ob lokalni cesti Ža-lec-Ložnica-Pernovo. Gre za pločnik v skupni dolžini 1559 m, ocenjena vrednost del, ki so potekala v petih fazah, pa je 60 tisoč evrov.
Lani so zgradili pločnik skozi naselje Ložnica v skupni dolžini 130 m, letos pa še 611 m. V sklopu del so uredili enostranski pločnik, ki bo omogočil varnejši promet za pešce ob lokalni cesti prometa vzdolž lokalne ceste Žalec-Velika Pirešica. Na novo bodo v nadaljevanju uredili še priključke in individualne dovoze, ob novem pločniku pa so uredili tudi javno razsvetljavo. Širina lokalne ceste je ostala nespremenjena, obstoječe jarke pa so zaradi razširitve
ustrezno prestavili. Pločnik je 15 cm višje od cestišča, na posameznih delih je zaradi možnega prelivanja vode v primeru po-vodnje, ki je na tem območju precej verjetna, v isti višini cestišča, pešci pa so na tem delu zavarovani z jekleno odbojno ograjo. Zaradi teh del so morali
lesena daljnovoda prestaviti in zamenjati z novim betonskim drogom. Dodatno so še sanirali posamezne odseke vozišča, ki so bili dotrajani in so predstavljali nevarnost za udeležence prometa, so sporočili z Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec. L. K., foto: T. T.
Nov most čez potok Podsevčnica
Predzadnjo septembrsko nedeljo so v KS Galicija praznovali krajevni praznik, v okviru katerega so najprej odprli nov most čez potok Pod-sevčnica.
Na slovesnosti ob uradnem odprtju novega mostu, ki so ga sicer dokončali že lani, je zbrane pozdravila domača pihalna godba - Godba Hramše, nagovorila pa povezovalka dogodka Nataša Grobelnik. V nadaljevanju je udeležence slovesnosti pozdravil in nagovoril predsednik Sveta KS Galicija Peter Vipavc in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi tega infrastrukturnega objekta. Več o samem projektu je nato povedal vodja režijskega odbora za gradnjo mostu Jože Krulec, ki je med drugim dejal: »To je most, sicer eden od mnogih na potoku Podsevč-nice, ki ga uporablja deset gospodinjstev, uporabljajo pa ga tudi vsi ostali, ki se po tej cesti podajajo na Šentjungert. Poleg krajevne skupnosti je vsako gospodinjstvo za gradnjo mostu prispevalo od 400 do 600 evrov, opravili pa so tudi okrog 300 prostovoljnih delovnih
Med prerezom slavnostnega traku
ur in lepo število strojnih ur. Tako smo skoraj 40.000 evrov vredno investicijo uspeli realizirati le s 16.000 evri, kar je svojstven uspeh. Po končani gradnji mostu smo naš režijski odbor preimenovali v odbor za obnovo ceste, ki vodi skozi ta most. Cesta je v zelo slabem stanju in je potrebna obnove. Upamo, da nam bo tudi ta projekt uspel in da se bomo po obnovljeni cesti pripeljali tik pod vznožje Kunigunde.«
Zbranim je spregovoril tudi žalski župan Janko Kos in čestital krajevni skupnosti, režijskemu odboru in vsem, ki so pomagali pri obnovi mostu, ki zagotavlja večjo varnost, boljšo
pretočnost, poplavno varnost ... in povezuje ljudi, kar most na simbolni ravni tudi predstavlja.
Most je blagoslovil domači župnik Janko Cigale, slavnostni trak pa sta ob pomoči predsednika krajevne skupnosti Petra Vipavca, župana Janka Kosa in predsednika režijskega odbora Jožeta Krulca prerezala najstarejša uporabnika te ceste Jožefa Rehar in Jože Križan. Zbrani so se sprehodili preko mostu in se nato skupaj z vsemi udeleženci prepustili prijetnemu druženju in si ob tem zaželeli, da bi se kmalu lahko veselili ob odprtju obnovljene ceste proti Kuni-gundi.	D. N.
Poroke tudi avli kulturnega hrama
Ob prikazovalniku hitrosti z leve predstavnik podjetja Sipronika Mirko Oblak, župan Občine Žalec Janko Kos, vodja enote vrtca Trje Anka Ašenberger, predstavnica društva Še vedno vozim, vendar ne hodim Barbara Slaček, vodja POŠ Trje Nada Jelen, deskar na snegu Rok Marguč in direktor celjske območne enote Zavarovalnice Triglav Aleksander Troha
Toda opažamo, da so hitrosti še vedno prevelike. Zato smo novega prikazovalnika še posebej veseli. Verjamemo, da bo prispeval k zmanjšanju hitrosti in posledično k večji varnosti otrok.«	T. Tavčar
Prenovljena avla Doma I. slovenskega tabora v Žalcu je postala zelo privlačen ambient za številne prireditve, ki so sicer iskale svoj prostor pod soncem drugje. Od prvega julija dalje je v njej mogoče dahniti tudi svoj »da« ali drugače, postala je uraden prostor za sklepanje zakonskih zvez.
S tem je avla nadomestila prejšnjo lokacijo v Savinovi hiši, kjer sta dobili mesto stalna razstava Jelice Žuža in razstava savinjskih likovnikov, v prihodnjih dneh pa bo ponovno ponudila gostoljubje prodajni Kogojevi razstavi. Do zdaj se je v avli poročilo
V avli se je do sedaj poročilo že šest parov.
že šest parov, v ZKŠT-ju, ki skrbi za prijetno okolje ob tako pomembnih življenjskih prelomni-
cah, pa so povedali, da bo oprema za poroke v prihodnje dobila še prijetnejšo podobo. L. K.
4
september 2016
OBČINE
_SaAjlnis&e/. datine/S
Nova knjižnica v Domu kulture Braslovče
Torek, 20. september 2016, bo zapisan kot pomemben mejnik na poti knjižničarstva v Občini Braslovče. Tega dne je uradno odprla vrata nova Občinska knjižnica Braslovče, ki je ena od enajstih enot, za katere strokovno skrbi Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Nova knjižnica, ki se nahaja v Domu kulture Braslovče, je negovalka braslovške preteklosti, obenem pa vez s prihodnostjo. Opremljena je z motivi iz časa Žovneških, sočasno pa je v njej moč opaziti najsodobnejše trende na področju knjižničarstva.
Začetki knjižničarstva v Braslovčah so povezani z zgodovino Prosvetnega društva Braslovče, katerega ustanovni datum sega v leto 1888. Glavna dejavnost društva je bila knjižnica, ki je delovala v cerkveni hiši. Leto kasneje je začel delovati tudi pevski zbor. Toda obe vojni sta delovanje knjižnice zelo ohromili, večkrat je bilo delovanje tudi prekinjeno.
Aktivnost braslovške knjižnice je začela naraščati po letu 1982, ko jo je vodila vzgojitelji-
ca Marjana Pustoslemšek. Njej so sledile nekatere domačinke, med njimi tudi Nataša Pri-slan, Sonja Jezernik in občasno Anja Jezernik, od leta 2008 pa v knjižnici dela Laura Jelen.
Iz skromnih prostorov v občinski stavbi, ki so sicer nudili domačnost, vendar so bili že davno pretesni, saj so merili le 80 m2, se je knjižnična zbirka, ki šteje 15.700 enot, preselila v svetel, sodobno opremljen prostor s prekrasnim pogledom na hmeljeva polja in Goro Oljko. Knjižnica meri 170 kvadratnih metrov, v souporabi pa je tudi avla, ki se razprostira na kar 210 kvadratnih metrih.
V kulturnem programu, ki sta ga povezovala Irena Štusej in Matic Herodež, so sodelovali Moški pevski zbor Karla Vi-ranta, ki ga vodi Anja Jezernik in deluje kot sekcija Prosvetnega društva Braslovče, zasebni vrtec Bambi, enota Veronikin kotiček, z vodjo Tajo Steblov-nik, Braslovški Ajnzarji, Otroško plesno gledališče Braslovče s koreografinjo Ano Vovk Pez-dir, učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec Tina Cizej, njena mentorica je profesorica Ta-
Simbolično so s prerezom traku namenu predali novo knjižnico minister Tone Peršak, Jolanda Železnik in braslovški župan Branimir Strojanšek.
nja Miklavc, na klavirju pa jo je spremljala profesorica Irena Kralj, Kulturno društvo plesa in animacij, ki ga vodi Zinayi-da Volk, osmošolki Osnovne šole Braslovče, njuna mentorica je bila Tatjana Jelen, članice braslovškega odbojkarskega kluba ter člani Gasilskega društva Braslovče.
Zbrane sta nagovorila župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in minister za kulturo, pisatelj Tone Peršak, ki je s svojo prisotnostjo počastil slovesnost.
Slavnostna govornica je bila
direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Že-leznik, ki je dejala: »Tej dolini se ni bati - ima bogato preteklost in ima svetlo prihodnost, kajti ima kar enajst knjižnic -ena od njih je Občinska knjižnica Braslovče - in 13 strokovnih delavcev, ki jemljemo svojo službo kot poslanstvo. Z največjim spoštovanjem skrbimo za ohranjanje naše preteklosti, sočasno pa stopamo na vlak tehnološkega napredka ... V tej dolini je kultura močno zasidrana. Prepleta se z voljo, vztrajnostjo in s pogumom. V
Selitev knjig z živo verigo
tej dolini živimo ljudje, ki nismo predrzni, smo pa drzni. Upamo se povzpeti iz poprečja. In dokazujemo, da dobro knjižnico ustvarjajo ljudje.«
Novo knjižnico je blagoslovil župnik Milan Gosak, trak pa so prerezali minister za kulturo Tone Peršak, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik ob prisotnosti Julije Podkrižnik in Aljaža Stropnika, nekdanjih učencev Osnovne šole Braslovče.
V sklepnem dejanju je župan
Branimir Strojanšek predal knjižničarki Lauri Jelen Monografijo Občine Braslovče, ki jo je kot zadnjo knjigo postavila na knjižne police.
Večino gradiva so preselili knjižničarji ob pomoči župana Branimirja Strojanška in njegovih sodelavcev, posebno doživetje pa je bilo selitev knjig z živo verigo. Ob taktu, ki ga je dajal pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Januša Rasiewicza, in ob spodbudnih besedah Francija Podbrežnika so številni občani preselili zadnje knjige. T. T.
Preboldski zlati maturantje
Znani dobitniki priznanj
Župan Občine Prebold Vinko Debelak je v torek, 20. septembra, v sejni sobi na tradicionalnem sprejemu gostil zlate maturante splošne in poklicne mature. Letos je to uspelo štirim srednješolcem iz preboldske občine.
Na splošni maturi so se, po kriteriju splošne mature dijakov, ki so izjemno uspešni in so dosegli največ točk, z nazivom zlati maturant okitili Martina Kreča iz Latkove vasi, ki je obiskovala I. gimnazijo v Celju, Mojca Gladek iz Dolenje vasi in Monika Plaskan iz Lat-kove vasi, ki sta bili dijakinji Gimnazije Celje - Center.
Pri poklicni maturi, kjer so lahko maturantje dosegli največ 24 točk, je postal zlati maturant Gal Ancelj iz Dolenje vasi, ki je obiskoval Šolski center Celje, in sicer Srednjo šolo za strojništvo, mehatro-niko in medije, smer medijski tehnik, kar mu je pisano na kožo, saj je že v osnovni šoli v Preboldu na tem področju pustil svojstven pečat kot snemalec in avtor šolskih filmov.
Zlata maturanta z županom in ostalimi udeleženci tradicionalnega sprejema
S tem se ukvarja tudi zdaj in se bo v prihodnje, študij bo namreč nadaljeval na Inštitutu in akademiji za multimedije v Ljubljani.
Martina Kreča pa nam je na sprejemu povedala, da se je odločila za študij psihologije v Ljubljani. In ob tem dejala, da študij psihologije nima smeri, ampak lahko študenti proti koncu študija izbirajo del predmetov in tako poglobijo znanje na pedagoškem,
IVA
d. o. o.
AVTODELI
Peter Sedovšek
PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES.
Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 700 1611 E-mail: iva.doo-sempeter@iriera.net
kliničnem ali katerem drugem področju. Sama se bo najverjetneje odločila za pedagoško ali klinično psihologijo. Sprejema pri županu pa se žal nista mogli udeležiti Mojca Gladek in Monika Plaskan, ki sta na potovanju v tujini.
Prijetnega dogodka so se udeležili tudi ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič, tajnik občinske uprave Jure Vrhovec in sodelavka Tjaša Skočaj Klanč-nik, maturanta pa sta jim v sproščenem pogovoru povedala marsikaj zanimivega iz časa šolanja in kaj si želita v prihodnje. S svojimi izkušnjami, z nasveti in željami, da bi ostala tudi v času študija in po njem povezana s svojim domačim krajem, so druženje oplemenitili župan in ostali udeleženci tradicionalnega sprejema, ob koncu pa je župan zlatima maturantoma izročil spominski darili in jima zaželel uspešen študij.
D. Naraglav
Na 13. redni seji Občinskega sveta Občine Polzela je bilo na dnevnem redu 15 točk. Med njimi je bila tudi prva obravnava odloka o jav-no-zasebnem partnerstvu za obnovo lokalnega cestnega omrežja v občini.
Način izvedbe in financiranja obnove cest po modelu javno-zasebnega partnerstva sta predstavila Milan Železnik iz Evropskega pravnega centra Maribor in dr. Žan Oplotnik z Inštituta za raziskave, izobraževanje in svetovanje Maribor. Župan je dodal, da je upravičeno pričakovati, da bodo na trgu pridobljene nižje cene,
kot so izhodiščne v tem odloku. Povedal je še, da dokler občina ne podpiše pogodbe z izvajalcem, je nič ne zavezuje in lahko v vsakem trenutku od projekta odstopi. S sprejemom predlaganega odloka se zagotovi samo pravni okvir in daje možnost občini, da obnovo dvanajstih odsekov v skupni dolžini 26 kilometrov realizira na način, kot je določen v odloku.
Svetnice in svetniki so se seznanili tudi s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna Občine Polzela za leto 2016. V nadaljevanju so ponovno potrdili direktorico občinske upra-
ve Alenko Kočevar kot glavno in odgovorno urednico Polze-lana za prihodnja tri leta. Prav tako so potrdili tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Breg-Gmajna. Občina Polzela bo na predvečer občinskega praznika 1. oktobra pripravila slavnostno akademijo, na kateri bodo podelili občinska priznanja. Grb občine bosta prejela Gertruda Terčak in Simon Ograjenšek, plaketo občine pa Kulturno društvo Andraž in Lovska družina Polzela. Predlagane dobitnike grbov in plaket so svetnice in svetniki soglasno potrdili.	T. T.
Novi prostori mladinskega centra
Zadnjo septembrsko soboto so na Polzeli odprli nove prostore Mladinskega centra Polzela. To je rezultat dveletnega prostovoljnega delovanja nadobudnih mladih občanov.
Ob tej priložnosti je obiskovalce nagovorila Neja Rajh, članica Mladinskega društva Polzela. Na hudomušen način je predstavila zgodovino društva, ustanovne člane in njihove pretekle projekte. Svojo podporo društvu sta izkazala tudi župan Jože Kužnik in podžupan Igor Pungartnik, župan pa je članom zaželel vse dobro in še veliko uspešnih projektov. Skupaj s predsednikom društva Lovrom Bezenškom in podpredsednikom Lukom
Na dan odprtja novih prostorov mladinskega centra
Deberškom je prerezal trak in tako se je na Polzeli začelo novo poglavje mladinskega povezovanja.
»Z vzpostavitvijo mladinskega centra želimo vsem mladim občanom zagotoviti kraj dru-
ženja in možnost kakovostnega preživljanja prostega časa s sovrstniki na različnih projektih, za katere verjamem, da jih bo v prihodnosti še veliko,« je še dodal predsednik društva Lovro Bezenšek. T. Tavčar
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
OBČINE
september 2016
5
Uredili glasbene učilnice
Nove pridobitve ob prazniku
V času počitnic je bilo v preboldski občini poleg vzdrževalnih del pestro tudi na gradbenem področju. Med drugim so na novo preplasti-li vsa igrišča ob osnovni šoli. Še zahtevnejša in obsežnejša dela pa so potekala na podstrešju šole, kjer so uredili štiri mansardne učilnice za izvajanje glasbenega pouka v okviru Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Gradbena dela je izvajalo preboldsko podjetje SGP Savinja, vrednost celotne investicije pa je 60 tisoč evrov. S to investicijo in z novimi učilnicami so končno rešili problem izvajanja glasbenega pouka za preboldske otroke, ki so vključeni v Glasbeno šolo Risto Savin Žalec. Pred tem namreč niso
Med počitnicami so preplastili tudi športna igrišča pri šoli.
imeli svojih prostorov in so se morali seliti sem in tja, kar je bilo zelo neprijetno, predvsem pa je oteževalo izobraževanje.
V šoli pa so se zelo razveselili tudi nove preplastitve igrišč.
Dela je izvajalo podjetje VOC - Vzdrževanje in obnova cest Celje, vrednost investicije pa je bila prav tako okrog 60 tisoč evrov.
D. N.
Začetek gradnje krožišča
Po večletnih prizadevanjih so začeli graditi krožišče v Latkovi vasi. Gradnjo bo vodila in v večji meri tudi financirala Direkcija RS za infrastrukturo, občina pa mora primakniti 30 odstotkov sredstev pri tej skoraj 900 tisoč evrov vredni naložbi, kar je v večji meri že storila.
Kot je povedal župan Vinko Debelak, bo za občino krožišče velika pridobitev in izpolnitev večletnih prizadevanj, hkrati pa tudi velik finančni zalogaj. K temu je še dodal, da so svoj del soudeležbe pri projektu poplačali že v zadnjih letih.
Vse postopke glede izbire izvajalca del je vodila direkcij a. Na razpisu je bilo izbrano celjsko podjetje VOC - Vzdrževanje in obnova cest Celje, ki
Urejanje terena za gradnjo krožišča
je letos uredilo tudi krožišče v Malih Braslovčah.
Pogodbeni rok za dokončanje je 30. junij prihodnje leto, kar pomeni, da lahko v prihodnjih mesecih zaradi del na
regionalni cesti v Latkovi vasi pričakujemo oviran promet in zastoje. Z ureditvijo krožišča pa bodo pripomogli k večji varnosti in pretočnosti prometa.	D. N.
Varneje s prehodom za pešce
Zelo pomemben del prometne varnosti so pločniki in dobro označeni prehodi za pešce. Zadnja takšna pridobitev v preboldski občini, del pločnika, ki ga od ceste loči ograja in se nadaljuje z novim prehodom za pešce, je v Latkovi vasi pri Gasilskem domu PGD Groblja.
Z ureditvijo pločnika in prehoda, za kar je morala občina odšteti 54 tisoč evrov, je občina zagotovila večjo varnost za otroke in ostale krajane. Novozgrajeni pločnik in prehod se navezujeta na že obstoječi pločnik, ki vodi v Prebold, tako da je pot v šolo
Del novega pločnika s prehodom za pešce v Latkovi vasi
in po opravkih zdaj bistveno varnejša.	D. N.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
041 420 111 041 954 206
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
Občina Braslovče praznuje svoj občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140, ko je bil v Gornjem Gradu ustanovljen Benediktinski samostan. Takratni oglejski patriarh je namenil novoustanovljenemu samostanu dva dela desetine v fari sv. Marije v Braslovčah. Praznik so septembra obeležili z več novimi pridobitvami, pripravili pa so tudi kar nekaj kulturnih in športnih prireditev ter slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj in kulturnim programom. Seje so se v dvorani Kulturnega doma Letuš med drugimi udeležili tudi župani in podžupani spodnjesa-vinjskih občin.
Pred slavnostno sejo so namenu predali komunalno infrastrukturo s cesto od križišča pri mostu čez Savinjo do kulturnega doma v Letušu. Zbrane sta nagovorila župan Branimir Strojanšek in predsednik KO Letuš Franjo Volk, braslovški župnik Milan Gosak pa je opravil blagoslov.
Na slavnostni seji je številne goste in občane nagovoril župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, ki je v uvodu spregovoril o pomenu praznovanja in o dosežkih od lanskega do letošnjega praznika. Med drugim je povedal, da je odprtje nove občinske knjižnice izjemna pridobitev, vsa dela, vključno z nakupom zemljišča in opremo, pa ocenjujejo na 675 tisoč evrov. Končali so z gradnjo krožišča v Malih Braslovčah, od ocenjene vrednosti 600 tisoč evrov je občina prispevala 120 tisoč evrov. V teku so razgovori za delno prepla-stitev državne ceste iz Malih Braslovč proti Braslovčam, nadaljujejo z gradnjo tlačnega kanalizacijskega voda iz Kaplje vasi do Grajske vasi v predvideni vrednosti 172.400 evrov, končana je bila komunalna in cestna infrastruktura z obnovo vodovoda in položitvijo električnega kabla na relaciji Kulturni dom Le-tuš do križišča pri mostu čez Savinjo v vrednosti 102 tisoč evrov. Zaključuje se tudi ureditev prve faze komunalne in cestne infrastrukture s krož-iščem pri braslovški osnovni šoli v vrednosti 149 tisoč evrov. Obnovljen je bil cestni odsek Braslovče-Terasa 1, ki so ga razširili, uredili odvo-dnjavanje in podaljšali sekundarni kanalizacijski vod v vrednosti 31.600 evrov. V govoru je župan nekaj besed namenil tudi tekočim izvajanjem lokalnih zadev javnega pomena, skrbi za lokalne javne službe, zagotavljanju vzgojno-izobra-ževalne in zdravstvene dejavnosti, pospeševanju socialnega skrbstva, predšolskemu varstvu, raziskovalnim, kulturnim in društvenim dejavnostim.
Letošnji braslovški nagrajenci
Svečano je bilo tudi ob predaji novih pridobitev svojemu namenu.
Župan Branimir Strojanšek med svečanim nagovorom
Kako v prihodnje, pa je župan Strojanšek dejal: »Najprej moramo dokončati začete investicije, nato pa preudarno in odgovorno določiti prioritete za naslednja leta.«
Sledila je podelitev priznanj. Županovo priznanje je prejel Simon Božič, sicer doma iz Šempetra, za prizadevnost pri obnovi in oživitvi objekta Partizan ter za prispevek k ponovnemu vzponu braslovške moške odbojke, saj je pod njegovim trenerskim vodenjem ekipa Braslovč napredovala iz III. v II. odbojkarsko ligo.
Bronasto plaketo je prejela Marija Ana Marovt iz Letuša, ki je že kar nekaj let vpeta v življenje in delo v Letušu in občini. V vlogi tajnice je bila desetletje aktivna v Krajevni skupnosti Letuš, še vedno pa je dejavna v različnih društvih in humanitarnih organizacijah.
Srebrno plaketo so ob 70-le-tnici delovanja podelili Lovski družini Braslovče. Začetki delovanja Lovske družine Bra-slovče segajo v leto 1946, ko je po vojnem mrtvilu ponovno oživelo delo lovskih družin. Številni somišljeniki, ki jim ni bilo vseeno za naravo in div-
jad, so se lotili svojega prvega projekta, gradnje lovske koče na Bezovcu. Sledila je gradnja lovske koče pod Grmado leta 1976 in gradnja lovskega doma v Braslovčah. Čeprav se število članov lovske družine iz leta v leto zmanjšuje, jim ne zmanjka volje do dela.
Zlata plaketo pa je prejel Anton Repnik, ki se kot krajan in občan ves čas aktivno vključuje v različne aktivnosti v kraju in občini. Od leta 2007 pa do leta 2015 je opravljal funkcijo predsednika Društva upokojencev Braslovče. V tem času se je društvo še posebej razvilo. Kot predsednik je organiziral številne aktivnosti za svoje člane in skrbel za sodelovanje z ostalimi društvi. Pod okriljem društva je v tem času začel delovati Pevski zbor Društva upokojencev Braslov-če, v njegovem mandatu pa je društvo ob 60-letnici delovanja razvilo nov prapor.
V kulturnem programu so nastopili Kvartet Savinja Le-tuš, harfistka Katja Šumeč-nik, recitatorji Daša Janže, Iva Černec, Maja Rosenstein in Jasmina Roter - Jager, ki je povezovala program, ter pevka Alja Dobnik.	T. Tavčar
ó
september 2016
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Dan brez avtomobila
Občina Žalec je v sklopu Evropskega tedna mobilnosti pripravila akcijo Dan brez avtomobila, in sicer v četrtek, 22. septembra.
Na Šlandrovem trgu v Žalcu so v okviru akcije od 10. do 17. ure predstavljali električna avtomobila in kolesa, opremo gasilcev in policistov, delo mestnih redarjev in zdravstvenih uslužbencev. Razna društva so svetovala in dajala napotke za varno vožnjo, postavili so poligon za najmlajše »Kolesarč-ki« in organizirali igro »Alko očala«.
Fakulteta za logistiko UM je v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja v sklopu priprave Celostne prometne strategije Občine Žalec na stojnici poskrbela za celodnevno dogajanje in predstavila možnosti, ki jih ponuja trajnostni razvoj prometa. Tako so pod sloganom »Dajmo prostor ljudem« cesto skozi Šlandrov trg spremenili v ustvarjalno igrišče, vse dejavnosti pa so bile usmerjene v kreativno razmišljanje in dojemanje prometa, spodbujanje hoje in kolesarjenja ter ozaveščanje o pomembnosti kakovosti bivalnega okolja.
Letos je na občinski ravni pomembna tema tudi priprava celostnih prometnih strategij, ki jih pripravlja kar 63 občin, med njimi tudi Občina Žalec.
Strategijo bodo na Občinskem svetu Občine Žalec sprejeli predvidoma v začetku prihodnjega leta, njen namen pa je pripraviti dobro izhodišče za boljšo mobilnost vseh prebivalcev, doseči pozitivne učinke na okolje, boljšo kakovost bivanja, povečati prometno varnost, vzpostaviti kolesarske in peš povezave, izboljšati dostop do evropskih sredstev in spremembe potovalnih navad občanov ter poskrbeti za boljšo izkoriščenost prometne infrastrukture.
Občina je svoje občane povabila, da so z vprašanji in s pobudami preko elektronske pošte sodelovali pri pripravi omenjene strategije in izpolnili anketni vprašalnik, ki je bil dostopen na spletni strani www.zalec.si/ceste, vprašalniki pa so bili v tiskani obliki na voljo tudi na dan prireditve do 16. ure. Srečni nagrajenci, ki so jih izžrebali otroci in župan Janko Kos, so bili Špela Jezernik Širca, ki je prejela električno kolo, Tomaž Ugo-všek, ki se je domov odpeljal z mestnim kolesom, Sabina Dedič, ki je dobila skiro, Janez Koprivec, Mihaela An-clin, Samo Sadnik, Dušanka Zaleznik, Alenka Rizmal, Eva Medved, Ivica Deželak, Stanislav Grobin pa so prejeli kolesarski komplet.
T. Tavčar
Delo gasilcev je zanimivo.
Sodobno električno vozilo
Prikat prve pomoči in oživljanja so otroci z zanimanjem opazovali.
Mladi so preizkusili svoje znanje prometa tudi z vožnjo v avtomobilčkih.
Popravek
V avgustovski številki se nam je v članku V Levcu praznovali na 6. strani našega časopisa napačno zapisalo ime harmonikarja. Pravilno je harmonikar Jon Dremel Pilih. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo
Zgodba o babici Hildi
NAVELIČANI DOLGIH ČAKALNIH VRST ZA PREGLED VIDA?
mw
NllßCI
- ugodna cena pregleda - brez dolgih čakalnih vrst - dosegljivost 8.00-18.00 (Pon-Pet) izberete svojega očesnega specialista
30 £ POPUSTA PRI NAKUPU OČAL V OPTIKI IRMAN
írman
OČESNI CENTER
OPTIKA I OČESNA ORDINACIJA I KIRURGIJA
Pokličite 041 724 995 | okulistika@irman.si Očesni Center Irman, Savinjska cesta 2, Žalec
V razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže je prejšnji petek vladalo posebno vzdušje. Zvezda večera je bila babica Hilda Premik, ki je poleg tega, da je bila sama prisotna, občinstvo gledala z razstavljenih fotografij na stenah razstavnega prostora. Te je posnela njena vnukinja Urša Premik, ki je izkoristila vsako priložnost, ko je bila na obisku pri babici in mamo, kot ji pravi, fotografirala v najrazličnejših situacijah in okoljih.
Nastala je zanimiva fotografska zgodba, ki predstavlja del babičinega življenja in izjemno nadarjenost njene vnukinje Urše, ki zaključuje visokošolski študij fotografije na Visoki šoli za storitve v Ljubljani, kjer živi in tudi ustvarja. Svoje delo je predstavila na več skupinskih razstavah v okviru študija in na različnih edicijah fotografskih delavnic, ki so potekale v sklopu festivala Celje Fokus. Avtorica se s fotografijo intenzivno ukvarja od srednješolskih let, v centru njenega fotografskega ustvarjanja pa so vedno ljudje. S tokratno razstavo je postavila nekakšen slavolok svoji babici, ki je nekaj posebnega in krajanom dokaj znana osebnost, saj je bila učiteljica na griški osnovni šoli, bila pa je tudi žena poklicnega fotografa. Torej ima Urška smisel za fotografijo zapisan že v genih.
»Kot rečeno, razstava Urše Premik predstavlja izbor portretov iz njenega osebnega arhiva fotografij, ki so rezultat večletnega portretiranja njene babice Hilde. V tem času je fotoaparat postal stalnica avtoričinih obi-
Avtorica Urška Premik z babico Hildo in s sestrico Hano ob odprtju razstave
skov, fotografske seanse pa običajni del njunega druženja. V dokumentarni maniri posnete utrinke iz babičinega vsakdana so sčasoma začeli dopolnjevati inscenirani in dramaturško pre-ciznejši posnetki. Na njih foto-grafinja subjekt svoje fascinacije namenoma postavlja v izbrana okolja in situacije, ki povzročijo različne babičine odzive. Pred gledalcem se odvija neke vrste performans (predstava) in tako gledamo Hildo v najrazličnejših variacijah - podnevi in ponoči, v vseh letnih časih, v kuhinji in kopalnici, v fotografskem studiu, na ulici, med grmovjem,
med partijo kart in igranjem biljarda, s cigareto v roki; zdaj se koncentrira, nekje nerga, se mr-šči v neodobravanju, potem se smeji, dela grimase in se odkrito norčuje,« je bilo med drugim povedano ob odprtju razstave.
Prireditev je vodila Olga Markovič, ki je tudi v pesmi predstavila avtorico in njeno babico Hildo. Z glasbo sta večer obogatili citrarki, sestri Brina in Sara Gabrovec, prijetno presenečenje pa je starejši sestri Urški in tudi občinstvu pripravila Hana Premik, ki je pokazala, da je pravi pevski talent.	D. Naraglav
Za pokal hmeljske kobule
PGD Braslovče je pripravilo 22. tekmovanje za prehodni pokal hmeljske kobule, memorial Žiga Rožiča in Danijela Ribiča. Hkrati je bila to tudi 4. tekma v članski ligi GZ Žalec 2016. Sodelovalo je 15 enot, pomerili so se v vaji z motorno brizgalno in v raz-
vrščanju.
Rezultati: članice A: 1. Andraž A1, 2. Parižlje - Topovlje, 3. Drešinja vas; člani A: 1. Drešinja vas, 2. Dobrovlje, 3. Andraž nad Polzelo; članice B: 1. Braslovče, 2. Kapla - Pondor, člani B: 1. Braslovče, 2. Levec.
T. T.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
september 2016
7
V Savinovi hiši odprli Salon Jelice Žuža
V Žalcu so v četrtek, 15. septembra, odprli Salon Jelice Žuža in prenovljeno ter dopolnjeno Galerijo savinjskih likovnih umetnikov. Zbirki sta v zgornjem delu Savino-ve hiše, kjer se nahajata tudi spominska soba Rista Savi-na in manjša zbirka kiparja Eduarda Salesina. Z novimi likovnimi pridobitvami razpirajo pogled v ustvarjalno dejavnost savinjske regije ter v življenje in delo pomembne slikarke Jelice Žuža.
Številne obiskovalce je ob odprtju salona nagovorila Lidija Koceli, vodja programa kultura na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, ki upravlja s Savinovo hišo, novo pridobitev in koncept postavitve pa je na kratko predstavila kustosinja mag. Alenka Domjan. Po glasbenem programu v izvedbi Francija Rizmala (violina) in Andreje Mar kun (klavir) so župan Občine Žalec Janko Kos, Drago Žuža, njego-
va soproga in sin odprli zbirki.
Akademska slikarka Jeli-ca Žuža (1922-2014) je kot umetnica in ženska stopala po samotnih poteh in iskala edino resnico življenja v barvi in svetlobi. Bila je učenka Mateja Sternena, študentka dunajske akademije, diplomantka ljubljanske in specializantka zagrebške akademije za upodabljajočo umetnost. Gotovo je ena redkih osebnosti v slovenskem likovnem prostoru, ki je ohranila najglobljo pripadnost tradiciji »čistega slikarstva«. V svoji neizprosni ustvarjalni strogosti je presnovila izbrani motiv (tihožitje, portret) v avtonomno barvno in svetlobno interpretacijo; v slikovit doživljaj, ki sledi čustvenim vzgibom in psihološkim ugrezom ter v nedotakljivi snovnosti podobe prestopa čas - od spominov k
večnemu.
Celotno gradivo za Salon Jelice Žuža (umetniška dela, pisno in fotodokumentacijo ter
Jutri, v četrtek, 29. septembra, na dan, ko praznuje svoj praznik Mestna skupnost Žalec, bodo ob 17. uri v Savinovi hiši v Žalcu odprli Prodajni salon Oskar Kogoj Nature Design.
Svetovno priznani industrijski oblikovalec, akademik in predvsem umetnik Oskar Kogoj, se vrača v Žalec, v mesto svoje prve galerije. Ob prodajnem salonu želi v Sa-vinovi hiši lepih umetnosti zasnovati tudi stalno zbirko svojih del in se tako pridružiti umetnikom, ki tu že domuje-jo. To so Savinova spominska
soba, Salon Jelice Žuža, Galerija savinjskih likovnih umetnikov in razstavišče Savinov likovni salon.
Jutri praznik MS Žalec
Dve uri kasneje, torej ob 19. uri, bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu slavnostna seja Sveta MS Žalec s podelitvijo priznanj. V kulturnem programu bosta nastopila Folklorna skupina Kobula iz Petrovč in Mešani mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec, v avli doma pa bo na ogled razstava razglednic Žalca.	L. K.

PRODAJALNA
Puhalnik in sesalnik McCulloch GBV 345
223 99 €
750 W, Soft start sistem zagon, prostornina goriva 0,54 l, sesalna vreča 45 l, teža 4,4 kg
/S
Gozdarska sekira BIZOVIČAR 1,20 kg
25 62 €
Gozdarska premerka NESTLE od 50-100 cm
86 90

od
€
naprej
Jnnsered p fanner.

pewag
NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG.
PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@umforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
drobne osebne stvari) je Občini Žalec podaril dedič umetničine zapuščine Drago Žuža. Poleg izbranih umetniških del, predstavljenih v loku od študijskih let do njene smrti, vsebuje zbirka tudi pisno in foto dokumentacijo, ki govori o njenem duhovno bogatem življenju. Zbirka je postavljena v koncept, ki v zanimivi scenograf-ski postavitvi jasno opredeljuje umetniško pot akademske slikarke, osebno povezanost z umetniki (zbirka vključuje umetniška dela - njene portrete, ki so delo pomembnih umetnikov: Franceta Goršeta, Vladimirja Štovička, Milana Vojska in Marina Tartaglia) ter z dokumentarnim gradivom pripoveduje zgodbo njenega življenja. Koncept Salona Jelice Žuža in Galerije savinjskih likovnih umetnikov je pripravila kustosinja mag. Alenka Domjan, izvedba postavitve obeh zbirk pa je delo oblikovalca mag. Jožeta Domjana.
V	prvi sobi so vidni umetničini slikarski začetki, študijske poti in ustvarjalna zrelost z najznačilnejšo motiviko - tihožitjem in portretom, ki sta se skozi več desetletij prepletala s simfonijo in tišino, včasih postajala v somraku, potem pa spet začutila močan utrip poteze in barvnega napoja.
V	drugem prostoru se odpira pogled v »njeno podobo« - avtoportret, ki je za mnoge umetnike v življenju, še posebno v prelomnih obdobjih, skriti odvod siceršnjega slikarstva in sugestivna likovna oblika - odkrivati lastni »jaz«. Poleg avtoportretov so razstavljeni tudi portreti umetnice, ki so jih ustvarili drugi: slikar
Marino Tartaglia ter kiparji Milan Vojsk, Vladimir Štovi-ček in France Gorše, s katerimi je vseskozi ohranjala tesne vezi. Zadnja soba je dokument njenega življenja. Na ogled so izbrane fotografije družine in njene podobe skozi različna življenjska obdobja ter dokumentarni film »Jelica Žuža«, posnet leta 2011 (Videopro-dukcija Gaber).
V prenovljeni in z novimi deli dopolnjeni Galeriji Savinjskih likovnih umetnikov so dela umetnikov Adija Ar-zenška, Terezije Bastelj, Jožeta Domjana, Antona Hermana, Gorana Horvata, Jožeta Horvata Jakija, Doreta Klemenčiča Maja, Petra Koštruna, Slavka Krajnca, Simona Macuha, Petra Matka, Jožefa Muhoviča, Vlada Novaka, Željka Opača-ka, Darinke Pavletič Lorenčak, Ane Pečnik, Ervina Potočnika, Irene Potočnik, Uroša Potočnika, Eduarda Salesina, Rudija Španzla, Veljka Tomana, Alojza Zavolovška in Jelice Žuža.
Prenovljena zbirka razširja pogled v ustvarjalnost umetnikov različnih generacij, ki pripadajo prostoru Savinjske doline. Večino umetniških del so avtorji podarili ali dali galeriji v hrambo z namenom, da so na voljo javnosti; da ta spoznava in prepoznava umetniške izraze in dimenzije njihovega likovnega razmišljanja, ki v izbranem mediju in skozi proces dela pripovedujejo vsak svojo zgodbo. Čeprav v Savinjski dolini ni iskalo zavetja mnogo umetnikov, ne v preteklosti in ne danes, je prisotnost tistih, ki soustvarjajo ta kulturni prostor, toliko bolj dragocena.
T. Tavčar
Portret mlade Jelice Žuža je postal del stalne zbirke.
Drago Žuža (levo) z družino
Razstava »Pjebi, pejmo na pir!«
V torek, 30. septembra, se je v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije zbrala množica obiskovalcev, da bi si ogledala razstavo z naslovom »Pjebi, pejmo na pir!« avtorja Venija Feranta iz Žalca. Avtor je na zanimiv način prikazal svojo filateli-stično zbirko, ki pripoveduje o pivu na malce drugačen, zabavnejši način, a kljub temu še vedno v mejah filate-lističnih pravil.
Ta filatelistična zbirka se je od leta 2006, ko je v Wa-shingtonu prejela prvo zlato medaljo za slovensko filatelijo na velikih razstavah, s časom dopolnjevala, leta 2014 je doživela celovito prenovo in na razstavi v Parizu prejela pozlačeno medaljo, naslednje leto v Londonu pa zlato. Gre za do zdaj tretjo zlato medaljo na velikih razstavah za slovensko filatelijo, od tega ima Veni Ferant v lasti kar dve. Letos je zbirka prejela še zlato medaljo in posebno nagrado na razstavi Balkanfila v Tirani, medtem
ko bo druga zbirka, ki govori o oljkah, oktobra predstavljala slovensko filatelijo na Tajvanu.
Avtor, sicer po poklicu grafik, je pri izdelavi uspešne filateli-stične zbirke in tudi razstave v Žalcu uspešno uporabil znanje in izkušnje, ki jih je pridobival v svojem poklicu. Po lanskoletni razstavi ob 150-letnici Pošte v Žalcu je to njegova druga večja razstava, že septembra pa pripravlja novo razstavo razglednic. Vmes bodo na dan občinskega praznika predstavili na Pošti Žalec tudi nov priložnostni poštni žig, namenjen odprtju nove fontane.
V kulturnem programu ob odprtju razstave je nastopil Celjski oktet. S člani okteta je zapel tudi avtor razstave, saj je bil leta 1979 med ustanovnimi člani skupine in njen aktivni član prvih 25 let. Avtorja in razstavo je predstavila Lidija Koceli, goste pa je pozdravil tudi podpredsednik Filateli-stične zveze Slovenije Igor Pirc. Župan Občine Žalec Janko Kos je avtorju razstave ob tej pri-
Avtor razstave Veni Ferant
ložnosti izročil knjigo dr. Petra Zimmermanna »Savinjska dolina in Novo Celje« in odprl razstavo. Obiskovalce so pogostili s pivom Kukec in nefiltri-ranim pivom družine Rojnik iz Spodnjih Grušovelj. Razstava bo odprta do 9. oktobra.
In kaj je o tem povedal avtor razstave? Bil je vesel, da se je dogodka udeležilo toliko ljudi, predvsem pa ga je veselilo, da so si vzeli čas za druženje in klepet ob kozarčku domačega piva.
T. Tavčar
8
september 2016
OSREDNJE TEME
_SoAtlnis&e/. datine/S
Pivska fontana odprta
Letošnje praznovanje občinskega praznika Občine Žalec je 6. septembra zvečer, po slavnostni seji občinskega sveta, zaznamovala slovesnost ob odprtju edinstvene fontane na svetu. Ta namesto vode ponuja pivo in je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v naši državi. Slovenija je tudi peta največja proizvajalka hmelja na svetu, hmelj pa je tista »začimba«, ki daje pivu okus in prepoznavno noto.
Slovesnost se je začela s po-vorko hmeljarskih vitezov, hmeljarskih starešin in princes, folklornih skupin (udeleženk 11. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca) ter Godbo Liboje. Sodelujoči so se sprehodili skozi Šlandrov trg do mestnega parka, kjer je bilo že vse pripravljeno za uradno in slovesno odprtje Fontane Zeleno zlato. Slovesnosti se je udeležilo nekaj tisoč ljudi, ki so z veseljem prisluhnili mo-deratorki Bernardi Žarn in kulturnemu programu z izvedbo odlomka Gubčeve operete Hmeljska princesa v izvedbi sopranistke Andreje Zakonjšek Krt, Tima Ribiča, Roka Šošter-ja, Primoža Krta, Danija Šlo-garja in pianistke Irene Kralj ter slavnostnim govornikom: ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Poči-valšku, predsedniku Turistične zveze Slovenije Petru Misji in žalskemu županu Janku Kosu. Igralec in stand up komik Tadej Toš pa je ob tej priložnosti postregel z obilico humorja.
S fontano na turistični zemljevid
Zbrane je najprej pozdravil in nagovoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Zdravko Počivalšek. V svojem nagovoru je dejal, da smo priča edinstvenemu projektu, kar dokazuje tudi naziv »Snovalec leta«, ki ga je za izvedbo tega projekta s strani Turistične organizacije Slovenije prejela Občina Žalec. Pohvalil je tudi delo občinske uprave in vodjo projekta, ki so ga sproti obveščali o njegovem napredku. »Kot gospodarstvenik sem vedno cenil drugačnost. Vsi produkti, ki so drzni in drugačni, so pomembni za razvoj slovenskega turizma.« Minister je poudaril, da je treba današnjim turistom ponuditi nekaj več in ne le klasičnih storitev. Fontana po njegovem mnenju to vsekakor ponuja in zato trdno verjame, da se bo v vsebinskem smislu uveljavila na trgu, še posebej če se bo v naslednjih letih ustrezno nadgradila v obliki spremljevalnih dejavnosti in kulinarične ponudbe. Zgodbo, ki odmeva tudi v svetovnih medijih, je na blejskem strateškem forumu predstavil predsednikoma svetovne turistične in hotelirske organizacije in oba sta bila po ministrovih besedah nad idejo navdušena. Ker turizem že zdaj predstavlja 13 % BDP--ja, je minister prepričan, da lahko ob inovativnem razvoju za Slovenijo pomeni okno v svet. Svoj nagovor je zaključil z besedami: »Sem vaš podpornik in veseli me, da vam je idejo uspelo izpeljati v praksi. Prepričan sem, da jo boste še nadgradili in se z njo vpisali na turistični zemljevid Slovenije in Evrope.«
Z iskrenimi čestitkami se je njegovim besedam pridružil celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je ob pomoči Bernarde Žarn blagoslovil novo pridobitev. Predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja pa je ob
tem dejal: »Tovrstna pridobitev je res izvirna, saj imamo premalo inovativnosti glede na stanje turizma v Sloveniji, ki je izredno v porastu. Posledično se mora nekaj novega in več dogajati in ta fontana bo prav gotovo, čeprav se nekateri tega še ne zavedajo, v prihodnosti dala piko na »i« turizmu na tem območju. Ne samo zato, da bi prišli ljudje pivo pit, si ogledat fontano, ampak tudi zato, ker je Žalec center hmeljarstva - zelenega zlata, kar dokazujejo tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, številni hmeljski nasadi in zdaj še ta pridobitev, ki je medijsko postala prepoznavna tako doma kot v Evropi in tudi izven nje.«
Izvirna zamisel padla na plodna tla
Na svoj način je to turistično priložnost predstavil tudi igralec in komik Peter Toš in ob tem do dobra nasmejal občinstvo. Pred zaključnim dejanjem odprtja fontane je gostom in ostalim udeležencem spregovoril župan Janko Kos in v svojem nagovoru posegel najprej v zgodovino hmeljarstva, nato pa dejal, da so želeli v Žalcu obstoječo zgodovino povezati s sedanjostjo in postaviti temelje zanimive turistične zgodbe za prihodnost. Rezultat tega je Fontana Zeleno zlato, njena zgodba se je začela leta 2014, na pobudo takratnega predsednika Zveze turističnih društev Občine Žalec Matjaža Omladiča. Izvirna zamisel je padla na plodna tla in še istega leta so začeli z arhitekturnim natečajem iskati idejne rešitve. Med šestimi predlogi je bil izbran
Prva zdravica je pripadla županu Janku Kosu, direktorici občinske uprave Tanji Razboršek Rehar, idejnemu očetu Matjažu Omladiču, vodji projekta dr. Hani Šuster Erjavec in Borutu Sitarju iz občinske uprave.
Odprtje fontane so pospremili z veličastno svetlobno predstavo.
arhitekturni koncept podjetja RC Planiranje. V naslednjem letu so se vrstile priprave na projekt, imenovana je bila projektna skupina, ki se je soočala z mnogimi izzivi in jih uspešno reševala ter projekt pripeljala do konca. Osnova za arhitekturno zasnovo
fontane je simbolna hmeljska kobula, ki se izraža v dveh polkrogih oz. dveh fontanah, eni pivski in drugi vodni. Polkrogi so oblečeni v bakreno čipko, ki simbolizira peno na pivu. Fontano je gradilo podjetje Remont, tehnologijo pa je zagotovilo podjetje Etra.
l
..."
Ob koncu svojega govora je župan na oder poklical štiri osebe, ki so bile ves čas vpete v ta projekt, in sicer vodjo projekta dr. Hano Šuster Erjavec, direktorico občinske uprave Tanjo Razboršek Re-har, idejnega očeta fontane Matjaža Omladiča in name-
a ^
i
t TT
Kaj bi bolje pospremilo odprtje fontane, kot napevi iz domače operete Hmeljska	Prireditve se je
princesa iz grl izvrstnih pevcev.	od vsepovsod.
udeležilo okrog 600povabljenih gostov in okrog 3000 obiskovalcev Škof Stanislav Lipovšek je prispeval svoj blagoslov, pri tem pa mu je v vlogi
ministrantke pomagala voditeljica Bernarda Žarn.
Pri fontani so sodelovali hmeljarski starešine in princese več generacij...
V otvoritvenem protokolu so sodelovale tudi smaragdne kraljice.
V zgodovini Žalca zagotovo noben dogodek ni pritegnil toliko medijske pozornosti kot fontana.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OSREDNJE TEME
september 2016
9
stnika vodje Službe za načrtovanje in urejanje prostora Boruta Sitarja in jim s pomočjo smaragdnih kraljic, ki so ves čas prireditve zaljšale podobo fontane, podelil posebna zahvalna darila. Odprtje fontane so pospremili z glasbeno-sve-tlobnim spektaklom, medtem pa se je iz svojih ležišč dvignilo pet točilnih naprav in žu-
pan je s svojimi štirimi sodelavci natočil prve vrčke piva in nazdravil svojim sodelavcem in vsem udeležencem slovesnosti odprtja Fontane Zeleno zlato.
Epilog
Ta večer se je pilo pivo, tako tisto iz fontane, kjer so bile po-
leg domačega savinjskega piva Kukec na razpolago še štiri vrste piva iz savinjskega oziroma štajerskega hmelja, kot tisto brezplačno ob stojnicah na prireditvenem prostoru. Za prijetno vzdušje so poskrbeli članice skupine M.J.A.V. in člani narodno-zabavnega ansambla Mira Klinca.
D. Naraglav
Dogajanje otvoritvenega večera se je zaključilo na Šlandrovem trgu z ansamblom Mira Klinca in skupino M.J.A.V.
Vzdrževanje fontane zahtevno
Fontano Zeleno Zlato po odprtju upravlja ZKŠT Žalec, ki se je po »porodnih« krčih unikatne atrakcije v prvih tednih delovanja soočal z mnogimi izzivi nepričakovano visokega obiska. To so v bistvu sladki problemi, ugotavlja direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, a pri tako zahtevnem in povrhu vsega še kompleksnem projektu je potrebno poskrbeti za marsikaj (vključno s precej povečanim obsegom dela), da fontana za zunanje obiskovalce obratuje, kot je treba. Fontana deluje tudi po pravilih HACCAP, kar je zelo pomembno z vidika varnosti in zdravja, poudarja Matjaž Juteršek.
»Rad bi tudi pohvalil delo mojih sodelavcev na ZKŠT Žalec in zunanjih sodelavcev, ki niso bili na zunaj tako izpostavljeni, a so v zadnjem mesecu opravili in opravljajo veliko delo, da je fontana sploh začela delati, da je bila tako odlična otvoritev in predvsem, da fontana funkcionira tudi ob velikem navalu obiskovalcev. Sodelavci so in še delajo med vikendi, opravljajo nadure in si prizadevajo vsak na svojem področju,« je povedal direktor ZKŠT Matjaž Juteršek.
Na fontani je med obratovanjem vedno prisotna odgovorna oseba, ki upravlja in skrbi za njeno nemoteno delovanje, v ozadju so še sodelavci, ki perejo in dezinficirajo kozarce, lepijo nanje čipe in jih pakirajo, večinoma v popoldanskem času in med vikendi, saj se prilagajajo dostopnosti kuhinje I. OŠ Žalec, kjer opravljajo to delo. Na fontani se za dodatne informacije izmenjuje šest turističnih vodnikov - informatorjev, ves čas so v akciji sodelavci iz TlC-a, trgovinice Zeleno zlato in Eko-muzeja pivovarstva in hmeljarstva Slovenije v Žalcu, ki prodajajo kozarce ali so kako drugače udeleženi. Pomagajo
Skozi roke sodelavcev ZKŠT Žalec gredo vsi kozarci za fontano.
Fontano je obiskal tudi slovenski državni vrh; na fotografiji levo dr. Miro Cerar.
Tadej Toš je že na odprtju pripravil zanimiv marketinški načrt za promocijo fontane.
Zlati donatorji pri fontani so obeleženi na enem izmed talnih bronastih znamenj.
pa tudi vsi sodelavci ZKŠT-ja, še posebej v dneh pred odprtjem fontane in po njem, ne le enote turizem, ki je seveda najbolj obremenjena, vodi pa jo Sabina Palir.
»Zelo so se izkazali tudi sodelavci podjetja Etra, ki skrbijo za celotno tehnologijo točenja na fontani, saj so dosegljivi tako rekoč ves dan in so zelo odzivni,« pravi Matjaž Juter-šek in še doda, da bodo natančno analizirali obisk, prodajo in obratovanje fontane šele ob koncu prvega meseca obratovanja in na tej podlagi na novo vzpostavili sistem upravljanja fontane in potrebne marketinške aktivnosti za naprej. L. K., foto: T. T.
Direktor ZKŠT Matjaž Juteršek (drugi z leve), ki skrbi za upravljanje fontane, zna poskrbeti tudi za promocijo; k degustaciji je povabil olimpijce, med njimi nosilka letošnje bronaste medalje Ana Velenšek (v sredini).
OTVORITEV OKTOBERFESTA OB 19. URI
• SKUPINA DONAČKAl
Gregor Grešak skrbi za delovanje fontane.
Zanimanje za degustacijo piva na 5 pipah ne pojenja.
10
september 2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SaAjlnis&e/. datine/S
Na celjskem sejmišču spet optimistično
Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (MOS) v Celju je letos v svoji že 49. izvedbi predstavljal ponudbo več kot 1500 razstavljavcev iz 35 držav. Med njimi je bilo približno 30 podjetij in obrtnikov z območja Spodnje Savinjske doline. MOS je od 13. do 18. septembra po podatkih organizatorja družbe Celjski sejem obiskalo skoraj 125 tisoč ljudi, kar je dva odstotka več kot leto prej.
Na letošnjem MOS-u je med obrtniki in podjetniki vendarle prevladal optimizem, čeprav so tudi tokrat na vlado prek Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je vsa leta partner pri organizaciji sejma, naslovili kar nekaj zahtev in zlasti pripomb glede tako imenovane male davčne reforme, načrtovane reforme zdravstva in uvedbe vajeniškega sistema v izobraževanje. Vse dni sejma so bili prisotni predstavniki gospodarskega in šolskega ministrstva. Več kot 150 zaposlenih na gospodarskem ministrstvu je v šestih sejemskih dneh odgovarjalo na vprašanja obiskovalcev, vse delovne dni, razen četrtka, pa je bil na voljo za pogovor tudi minister Zdravko Počivalšek.
Čas za optimizem
Sejem je prvi dan uradno odprl predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki je glede male davčne reforme med drugim pripomnil, da gre za prvi korak, ki mu bodo sledili še drugi. Obljubil je, da bodo obrtniki in podjetniki ne le slišani, ampak tudi uslišani v svojih zahtevah. Predsednik Obrtno--podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je namreč v svojem nagovoru ob odprtju sejma povedal, da so njihovi predlogi in pripombe sicer slišani s strani vlade, vendar še vedno ne uslišani. Ob tem je poudaril, da Slovenija res beleži gospodarsko rast, h kateri pa so v veliki meri pripomogli prav obrtniki in podjetniki, ki predstavljajo kar 99 % vseh registriranih podjetij v Sloveniji in zaposlujejo več kot polovico zaposlenih v gospodarstvu.
Ob sejmu so se zvrstila številna mednarodna poslovna srečanja, zvrstili so se obiski tujih delegacij in skupinske predstavitve držav, med katerimi je bila prvič Ukrajina, največjo predstavitev pa je pripravila Kitajska. Slovenija namreč za mnoge države pomeni vrata za vstop na trg Evropske unije.
Sejemska priznanja
Vsako leto posebno pozornost namenijo najkakovostnejšim in inovativnim izdelkom ter storitvam, prav tako nagradijo najboljše celovite sejemske predstavitve razstavljavcev. Komisija Celjskega sejma je podelila po tri zlata, srebrna, bronasta in posebna priznanja,
komisija Mestne občine Celje je izbrala štiri nagrajence, Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije pa je podelila po en srebrni in bronasti ceh ter enajst priznanj. Priznanja družbe Celjski sejem so prejeli tudi trije MOS-ovi podjetni talenti.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na MOS podeljuje cehe in priznanja za kakovost razstavljenih izdelkov oziroma storitev. Priznanje za predstavitev nadgradnje toplotne črpalke je prejelo podjetje Ter-motehnika, d. o. o., iz Braslovč oziroma Orle vasi.
Kulinarika za garažnimi vrati
Posebno predstavitev so letos pripravili na razstavnem prostoru Matjaž, d. o. o. Za vrati nemškega proizvajalca Hörmann so pripravili prave kuharske šove. Za obiskovalce sejma sta v živo kuhala 'chef' Borut Jovan in televizijska voditeljica ene od kuharskih oddaj Polona Požgan, s katero po besedah direktorja podjetja Primoža Oseta sodelujejo že dve leti. »S Polono sva prišla na idejo, da bi naredili garažno kuhinjo. Mi smo poskrbeli za naše poslovne partnerje tako, da smo vsak dan od torka do petka na sedežu podjetja pripravili poslovni zajtrk, za obiskovalce sejma pa smo kuhali na našem razstavnem prostoru,« je povedal Primož Oset. Že prvi dan so v samo 40 minutah razdelili 120 obrokov. Kot je povedal Borut Jovan, so pripravili nekakšen moderen sataraš. Seveda pa so ob klepetu predstavniki podjetja Matjaž, d. o. o., predstavili garažna, vhodna, krilna in industrijska vrata Hörmann, ki jih seveda tudi vgradijo, prav tako pa njihova ponudba vključuje dvoriščna vrata, ograje, nadstreške in parkirne zapornice.
50. MOS
Organizatorji Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti pa se že pripravljajo na jubilejni, 50. MOS septembra 2017. Sejem bodo razdelili na pet vsebinskih področij: MOS
-	gradnja in obnova doma, MOS - turizem in gostinstvo, MOS - oprema in materiali za obrt in industrijo, MOS - izdelki široke potrošnje in MOS
-	poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini. Jubilejna partnerica sejma naj bi bila prihodnje leto Hrvaška.
K. R., foto: T. T.
Podjetje Matjaž, d. o. o., iz Petrove na celjskem sejmišču predstavlja vrata Hormann.
Na dan odprtja MOS-a so razstavni prostor Kronoterma obiskali predsednik vlade dr. Miro Cerar, minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek in predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar, v sredini direktor Bogdan Kronovšek.
Letos so pri Matjažu predstavitev pospremili s kulinaričnimi doživetji v izvedbi kuharskega mojstra Boruta Jovana in radijske voditeljice Polone Požgan (tretji in druga z leve), prvi z desn direktor podjetja Primož Oset in vodja marketinga Nina Dornik; foto: arhiv podjetja Matjaž.
V Celju predstavljalo tudi žalsko podjetje Zagožen, d. o. o. in sestrsko podjetje Aplast
JM^JLA i
Zidane štedilnike, ki so lahko zelo uporabni tudi v sodobnih kuhinjah, izdeluje tudi Samostojna podjetnica, notranja oblikovalka Andreja Jesenek iz Latkove vasi, je na
samostojni podjetnik Niko Sedovnik iz Žalca.
MOS-ovih svetovalnicah svetovala o opremi in osvetlitvi posameznih stanovanjskih prostorov.
Alternativna energija na razstavišču podjetja Instalacije Marcen, d. o. o., iz Matk Birotim, d. o. o., iz Žalca je predstavljal bio mešanice povrtnin in začimb blagovne
znamke Tellofix brezglutena in laktoze.
^^SaAiinisAe/.dalin&i
© 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Podjetje Robust iz Arje vasi je predstavljalo hidravlične cepilnike drv istoimenske blagovne znamke.
Že tradicionalno je bilo na sejmu prisotno podjetja Vi-ja, d. o. o., iz Gotovelj
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
september 2016
11
Odprt največji salon kaminov
Investiciji vredni 2,8 milijona evrov
Pogled na del razstavnega salona
Naložba bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj največje slovenske mlekarne, o pomenu govori tudi prisotnost dveh ministrov Zdravka Počivalška in Dejana Židana; levo in desno od niju predsednik NS Anton Pušnik in direktor Marjan Jakob.
-■	II
Trak so prerezali Dragica in Jože Kočevar ter njuna hčerka Doris in sin Damjan.
V petek, 16. septembra, je družinsko podjetje Kamini Kočevar iz Šempetra slavnostno odprlo največji salon kaminov v Sloveniji, ki je plod njihovega 35-letnega delovanja na slovenskem trgu. Salon se nahaja v manjši industrijski coni v Šempetru na Juhartovi ulici, na površini več kot 350 m2 pa je na ogled 30 eksponatov, večina delujočih. Poleg lastnih kaminskih rešitev v salonu ekskluzivno razstavljajo izdelke nekaterih največjih svetovnih proizvajalcev kaminov in specializiranih pe-čarskih izdelkov. Poseben del v salonu je urejen po vzoru ekskluzivnih Ruegg Studiev, kakršne smo doslej lahko obiskovali le v tujini.
Podjetje Kamini Kočevar je družinsko podjetje, ki ima svoje korenine v letu 1970, ko je oče Jože Kočevar izdelal svoj prvi kamin. Z ognjem in s toplino, ki ga ta daje, živijo vsi družinski člani že tako rekoč od nekdaj, saj se je mama Dragica vse
do devetdesetih let ukvarjala s svečarstvom, po povezovanju z največjimi evropskimi dobavitelji pa so se specializirali izključno za izdelavo kaminov. Leta 2008 so starši vodenje podjetja predali sinu Damjanu in hčerki Doris.
V podjetju, ki danes šteje 14 ljudi, od tega 7 visoko kvalificiranih monterjev in dva inženirja projektanta, so avtorji več inovativnih rešitev, med katere
sodijo sevalna plošča, prirejena tudi za nizkoenergijske in pasivne objekte, lastna linija prezračevalnih rešetk in prepoznaven, trendovski dizajn kaminov s kovinskimi elementi. Kamini Kočevar so ekskluzivni zastopnik proizvajalcev Ruegg, Piazzeta, MCZ, Attika in Orter. Podjetje svojo ponudbo širi tudi na Obalo, kjer je z lastnim salonom prisotno v Kopru. V naslednjem letu načrtujejo tudi salon v Ljubljani.
Slovesnost, ki jo je povezoval Dejan Tamše, je bogatil zanimiv program s plesom in z ognjem v izvedbi Katjuše Kovačič. Svoje je k slovesnosti dodal direktor podjetja Ruegg iz Švice Matthias Ruegg, ki je v prenovljenem salonu uredil tudi franšizni salon Ruegg Studio. D. N., L. K.
Ob odprtju je zbrane nagovoril direktor podjetja Damjan Kočevar, ki je skupaj s sestro Doris pred desetimi leti vodenje družinskega podjetja prevzel od staršev. V svojem nagovoru je postregel z zanimivo zgodbo in dokumentom v povezavi z začetkom delovanja njihovega podjetja. Med dopustom v mali vasici na otoku Vis mu je namreč lastnik pokazal velik kamin in ga, ker je vedel, da se ukvarja s kamini, vprašal za mnenje, če je s kaminom vse v redu. Izdelal ga je sam na osnovi nekega prospekta, ki ga je dobil od tasta v Bosni. Izkazalo se je, da gre za prospekt iz leta 1978, ki ga je izdelal Damjanov oče Jože pred 38 leti, in to še pred začetkom obrtne dejavnosti.
September je bil gotovo mesec pomembnih naložb v zeleni dolini, Savinjski dolini. 14. septembra so dve pomembni novi investiciji v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov predstavili tudi v Mlekarni Celeia. Gre za tehnološko pridobitev nove polnilne linije v PET-embalažo in novo skladišče za repro-material. S prvo bo od zdaj v domači Arji vasi potekala celotna proizvodnja tekočih jogurtov in mleka Zelene Doline, z investicijo v polnilni stroj PET pa bodo v Mlekarni Celeia za 20 % povečali predelavo fermentiranih izdelkov in omogočili nadaljnji razvoj Mlekarne Celeia v segmentu fermentiranih izdelkov.
Novi naložbi sta v celoti rezultat slovenskega znanja in povezovanja, so povedali v mlekarni. Z novim polnilnim strojem podjetja Vipoll pa bo celotna proizvodnja tekočih jogurtov in mleka Zelene Doline (polnjenih v PET-emba-lažo, oblikovano v podjetju Simetrija) potekala doma v Arji vasi. Jogurt od zdaj polnijo v plastenke podjetja Stramex Pet. Plastenke so opremljene s fleksibilno embalažo podjetja Ino, z zaporki podjetja Tplast in termo folijo podjetja Plastika Mesojedec.
Tudi pri gradnji novega skladišča za repromaterial na tisoč kvadratnih metrih površine in s 1.600 paletnimi mesti je sodelovalo slovensko gradbeno podjetje Remont Celje. Prostor izboljšuje priročnost za skladiščenje embalaže, ki je bila prej skladiščena v najetih skladiščih na petih drugih lokacijah.
Predstavitve novih naložb so se udeležili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Zidan in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ter predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.
»Mlečna kriza je dodobra prizadela to panogo kmetijstva v Sloveniji, vendar bo, tako kot ostale krize, minila. Znaki kažejo, da se trend zaustavlja oziroma tudi že obrača. Na ravni EU so že pripravljeni
novi ukrepi - za rešitev krize so zagotovljena dodatna finančna sredstva. Zagotovo pa slovenski kmet ne sme več živeti v prepričanju, da bo cena mleka enaka kot pred krizo. Zavedati se moramo, da tudi mlečni sektor potrebuje nove ideje, inovativne tehnologije, torej tehnološko in poslovno učinkovitost. Nujno je povezovanje doma, zagotovo pa se moramo ozirati tudi po novih trgih v Aziji, Ruski federaciji, EU in na Balkanu. Izjemnega pomena so tudi aktivnosti ozaveščanja potrošnika, saj je njegova pripadnost lokalnim proizvodom narasla. Tako bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še letos začelo s promocijo sheme »Izbrana kakovost - Slovenija«, ki bo potrošniku/kupcu zagotavljala zahtevano kakovost in poreklo surovine. Vse skupaj pa lahko povežemo v uspešno zgodbo le ob upoštevanju varovanja naravnih virov in posledično zagotavljanja zdrave in kakovostne lokalne hrane. Mlekarna Celeia je pionir na slovenskem trgu. Leta 2012 so bili prvi v državi, ki so ponosno nosili certifikat »Brez GSO«. In samo s to oznako nas varujejo pred surovinami, ki jih ne želimo uživati. Poleg tega v Mlekarni Celeia odkupujejo izključno domače, lokalno mleko. Uživanje lokalne hrane pa je ljudem potrebno privzgojiti. Pred petimi leti je delež potrošnikov, ki posegajo po domačih izdelkih, znašal 30 %, danes je ta delež že 70 %. In naš cilj je doseči 90 %,« poudarja minister mag. Dejan Zidan.
Svoj pečat v Mlekarni Celeia je kot nekdanji direktor družbe pustil tudi aktualni minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je na svečanosti prav tako poudaril pomen promocije lokalne hrane. »Spodbujanje doma pridelane hrane mora iti v smer, da bodo kupci na koncu kupili te izdelke. Naše ministrstvo pa bo ustvarilo pogoje, da bodo v Mlekarni Celeia v proizvodnem in prodajnem smislu lahko uspešni. Dolžnost kmetov je, da mlekarno še naprej odgovorno upravljajo,« je izpostavil minister Zdravko Počivalšek.
»Mlečni krizi in visoki konkurenčnosti na trgu mleka v Mlekarni Celeia odgovarjamo z inovativnimi pristopi, naložbami v naše proizvodne zmogljivosti, vzdrževanjem kakovosti naših izdelkov in partnerskim povezovanjem. Nova polnilna linija nam omogoča, da v eni uri napolnimo šest tisoč plastenk in s tem dolgoročno povečani odkup slovenskega mleka usmerimo v proizvodnjo mlečnih izdelkov blagovne znamke ZELENE DOLINE,« dodaja direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob.
V Mlekarni Celeia v naslednjih letih že načrtujejo novo, eno izmed največjih investicij doslej, s katero želijo postati prvi ponudnik domačega, kakovostnega slovenskega sira. Projekt sirarne je za Mlekarno Celeia kot zadružno mlekarno velik zalogaj, zato si tudi pri tem projektu želijo širšega sodelovanja in podpore odloče-valcev pri projektu, so povedali v mlekarni. L. K., foto: T. T.
mcitjaž
Ustvarjamo pozdrave
MATJAŽ, d.o.o. Petrovče 115/b, 3301 PETROVČE Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji
m
V podjetju Matjaž d.o.o. imamo odlične sodelavce, ki jih odlikujejo predanost podjetju, zaupanje, odgovornost, želja po uspehu in timski duh. Z veseljem najavljamo potrebo po novih sodelavcih, ki so vztrajni, željni uspehov in jih vodijo podobne vrednote, kot nas.
Medse vabimo skladiščnika (m/ž) za skladiščno poslovanje. Pričakujemo končano IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju skladiščnega poslovanja in izpit za viličarja.
Potrebujemo tudi serviserja (m/ž) za (elektro) dela iz programa delodajalca
z vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri in vsaj letom dni delovnih izkušenj na področju servisiranja (zaželeno garažnih vrat) in ličarja (m/ž) za barvanje in lakiranje vseh vrst vrat iz prodajnega asortimenta delodajalca, po izobrazbi avtoličarja z vsaj tremi leti delovnih izkušenj.
Vaše novo, urejeno in sproščeno delovno okolje bodo soustvarjali mladi in dinamični sodelavci. Za svoje delo boste pošteno in redno plačani, pa tudi stimulativno nagrajeni.
Navdušite nas z življenjepisom in opisom vaših dosedanjih delovnih izkušenj.
Pričakujemo jih na e-naslovu: zaposlitev@trgotur.si. V zadevo (subject) sporočila zapišite za katero delovno mesto se prijavljate ali nam pošljite klasično pošto na naslov Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 33Z0 Velenje.
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 03/898-6Z-56 ali 041/495-877.
Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do vključno 10.10.2016.
Zadovoljni ob novi proizvodni liniji: oba ministra, župan in direktor
12
september 2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
Pisana sejemska ponudba iz naše doline
Na 49. Mednarodnem sejmu obrti in podjetništva v Celju sta se na razstavnem prostoru Dežele Celjske s pestro ponudbo predstavila tudi Žalec in Spodnja Savinjska dolina.
S svojimi idejami in novostmi so se predstavili ZKŠT Žalec s turistično ponudbo Žalca, Turistično društvo Šempeter s privlačno ponudbo Jame Pekel in Rimske nekropole, Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije in hmeljarski starešina Janez
Serdoner s hmeljsko princeso Evo Omladič, Kmetija Koz-man s ponudbo ekološke kmetije, Jasmina Pepel z odličnimi izdelki iz Pepelkine kuhinje, Turistična kmetija Ferkov z Vranskega, Sirarna Novak z Vranskega, ZKTŠ Vransko, Hiša sprostitve Vransko, Izdelava in prodaja unikatnih izdelkov iz lesa in polimerne gline Kopos iz Tabora, Turistično društvo Prebold, kmetiji Kač in Kočevar iz Prebolda in Zgodovinsko narodopisno društvo Prebold.	T. T.
Kopos iz Tabora
Hmeljska princesa in starešina ob stojnici ZKŠT Žalec	Domači izdelki Jasmine Pepel iz Žalca
Predstavitev kmetije Kočevar iz Prebolda
Jagros se širi po dolini
»Camper stop Eko kamp Vrbje«
V Latkovi vasi so začeli z gradbenimi deli na območju bodočega trgovskega objekta.
Podjetje Jagros, ki ima sedež v Lašah pri Podplatu oziroma upravo v Rogaški Slatini, širi svojo ponudbo v Spodnji Savinjski dolini. Od spomladi naslednjega leta bo s svojo ponudbo prisoten tudi v preboldski občini.
Že nekaj časa je prisoten v braslovški občini, kmalu bo tudi na Vranskem, kjer je kupil supermarket podjetja Brglez, v katerem je že sedem let podjetje Tuš. Predvidoma decembra bo v njem začelo s poslovanjem podjetje Jagros, ki ob
obstoječem objektu že gradi dodatne prostore za neživilsko ponudbo iz njihovega prodajnega program.
Podjetje Jagros je v Latko-vi vasi v preboldski občini, v neposredni bližini regionalne ceste in tamkajšnjih podjetij (Veltrag, Skiro ...), kupilo zemljišče za trgovski objekt in samopostrežno avtopralnico. Z gradnjo so že začeli, objekt pa naj bi končali do konca februarja prihodnje leto. Tako se bo v preboldski občini povečala trgovska ponudba, zdaj namreč delujeta le dve trgovini z živilsko in ostalo trgovinsko ponudbo, in sicer Mercator in Tuševa franšiza pekovskega in slaščičarskega podjetja Peternel.
D. N.
Z odprtja parkirišča za avtodome
Občina Žalec je v okviru občinskega praznika odprla novo parkirišče za avtodo-me, in sicer v Vrbju pred vhodom v krajinski park Ribnik
Vrbje v bližini reke Savinje. Od centra Žalca je oddaljeno približno 2 km. Na tem območju bodo v prihodnje uredili tudi center zdravja
Pozdrav jeseni v Peklu
Turistično društvo Šempeter je prejšnjo nedeljo v počastitev svetovnega dneva turizma, ki ga praznujemo 27. septembra, že drugo leto zapored organiziralo zanimivo prireditev, imenovano Pozdrav jeseni pri Jami Pekel.
Tokrat je organizatorjem in udeležencem šlo na roko tudi lepo in toplo vreme, saj se je prireditve udeležilo nekaj sto ljudi iz Savinjske doline in tudi iz drugih slovenskih krajev. Turistični delavci so poskrbeli za pester in bogat program. Glavna atrakcija je bil brezplačen sprehod skozi jamo s svetilkami, otroci in njihovi starši pa so lahko uživali tudi v ustvarjalnih
delavnicah, pekli so krompir in jabolka in se tako poistovetili z nekdanjimi pastirji. Skupaj s taborniki rodu Bistra Savinja Šempeter so se lahko podali na lov za zakladom in se preizkusili v podiranju peklenščkov (metanju palice v lesena stojala z razdalje treh metrov). Otroci so lahko uživali tudi na novih igralih, ki jih je prispevala Občina Žalec, zanimivo si je bilo ogledati gobarsko razstavo, ki jo je pripravilo Gobarsko-mikolo-ško društvo Polzela, vsem, še zlasti pa otrokom, so šle v slast okusne palačinke, ki so jih pekli ves čas prireditve, ponujali so okusne preste, pečene bučke, sok, pivo Kukec in še kaj, kar
je naredilo druženje v naravi še prijetnejše.
Kot je povedala predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik, ocenjujejo, da se je prireditve udeležilo najmanj 450 otrok in odraslih, kar je velika spodbuda za organizacijo v naslednjem letu.	D. N.
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Pekli so krompir in jabolka ter se poistovetili z nekdanjimi pastirji.
in aktivnega življenja - eko kamp.
Slovesnosti ob odprtju se je udeležilo 27 lastnikov av-todomov, ki so včlanjeni v Caravaning club Slovenija, prisluhnili pa so ji tudi drugi. Zbrane sta pozdravila članica Caravaning kluba Slovenije Jelka Ogrizek iz Petrovč in predsednik Caravaning kluba Slovenije Marjan Krempl ter izrazila čestitke za novo pridobitev, župan Občine Žalec Janko Kos pa je med drugim povedal, da ima parkirišče trenutno štiri prostore za avtodome v peščeni izvedbi, oskrbo z elektriko, pitno vodo in odvajanjem odpadnih voda, v prihodnje pa naj bi parkirišče razširili za 20 parkirnih mest. Simbolično so s prerezom traku parkirišče predali namenu žalski župan Janko Kos, podžupanja dr. Hana Šuster Erjavec, Jelka Ogrizek, predsednik Carvaning cluba Marjan Krempl in direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar. T. Tavčar
_SaAurUs&e/.daiitte/A
IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI
september 2016
13
Predsednik DZ v Savinjski
Na povabilo Lokalnega odbora Stranke modernega centra (SMC) Spodnje Savinjske doline je v soboto, 17. septembra, Žalec, Prebold in nekatere okoliške znamenitosti obiskal podpredsednik te stranke in predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez. Poleg vodstva lokalnega odbora sta ga spremljali poslanki Anita Koleša in Janja Sluga.
Dr. Milan Brglez je obisk začel v Žalcu, kjer je pozdravil udeležence teka po ulicah Žalca in najmlajšim podelil medalje za udeležbo na teku. Srečal se je z olimpijci Anamarijo Velen-šek, Rokijem Drakšičem in Mihaelom Žgankom.
Na žalski Podeželski tržnici je pri stojnici skupaj s člani in somišljeniki SMC predstavil razloge za vpis naravne pitne vode v ustavo kot ustavne pravice, s predsednikom lokalnega odbora Slavkom Šketo pa sta obiskovalcem tržnice razdelila nekaj plastenk vode. Predsednik DZ si je seveda ogledal Fontano Zeleno zlato in se preizkusil v vlogi njenega oskrbnika. Vodja projekta, podžupanja in članica lokalnega odbora dr. Hana Šuster Erjavec, mu je
poleg fontane predstavila tudi zgodovino hmeljarstva, dr. Br-glez pa se je preizkusil v ročnem obiranju hmelja in se okrepčal z 'obirovsko južino'.
Predsednik državnega zbora je obisk nadaljeval v Petrovčah, kjer si je ogledal baziliko in kot prvi visoki državni predstavnik v zgodovini petrovške župnije svoje vtise zapisal v župnijsko kroniko. Obiskal je tudi dom starejših v Preboldu, kjer se je rokoval z vsemi stanovalci, direktorica Danica Hren pa je na kratko predstavila dom. Obisk je popestril mladi pianist Urh Štrakl, učenec Irene Kralj iz žalske glasbene šole, gosta pa je pozdravil tudi župan Vinko Debelak.
Pester program celodnevnega obiska se je nadaljeval z ogledom Jame Pekel in zatem podjetja Novem Car Interior Design, ki zaposluje 730 ljudi in ta čas zaključuje kar 10 milijonov vredno investicijo v nov proizvodni objekt. S tem je dr. Milan Brglez zaključil prvi del obiska in se odpravil v domače Zreče, zvečer pa je v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sodeloval na okrogli mizi z naslovom 25 let Slovenije - pogled
generacij.
Poleg podpredsednika SMC dr. Brgleza sta v pogovoru sodelovala podžupanja dr. Hana Šu-ster Erjavec in podpredsednik LO SMC Nejc Šporin. Pogovor je vodil Borut Cink, tudi občinski svetnik.
Ob koncu obiska je dr. Milan Brglez povedal: »Osnovni namen takega obiska je spoznati lokalno sceno, kot se temu reče, saj je vsaka občina oziroma vsako območje Slovenije različno tako politično kot tudi gospodarsko. Spoznal sem, kako diha ta del Slovenije, kar mi je bilo v veselje, ker sem ga že prej malo poznal, tokrat pa sem ga obiskal prvič v takšni politični vlogi. Videl sem veliko. Mislim, da so mi pripravili res lep sprejem in tudi sam sem se skušal odzvati na ustrezen način. Videl sem gospodarske in turistične potenciale. Ta fontana, ki nam je bila v začetku predstavljena relativno negativno, je lahko nek magnet, skozi katerega je možen nov potencial oziroma sinergija vsega tega, kar ima pokazati to območje.«
Obisk pa je bil seveda obarvan tudi strankarsko. »Strankarska plat je vedno prisotna,
Z domovino v srcu
V podjetju Novem sta goste po proizvodnji peljala vodja logistike Mitja Demšar in vodja proizvodnje Matjaž Zagoričnik.
saj sem član Stranke modernega centra in njen podpredsednik. Normalno, da sem želel po eni strani podpreti dobro delo svojih članov in občinskih svetnikov v lokalnem okolju in na drugi strani videti, kaj je tisto, kar bi mi na državni ravni še morali narediti, da bi lahko člani stranke na lokalni ravni kakšne zadeve uredili bolje. Je pa treba razumeti, da obstaja razlika med državno in lokalno ravnjo in da so včasih lokalne ravni med seboj v koliziji, zato mora država včasih znati na ustrezen način zadovoljiti vse,« je še dejal dr. Milan Brglez.
K. R., foto: T. T. in D. N.
Prvo septembrsko nedeljo je na Gori Oljki potekalo 2. srečanje občinskih odborov Slovenske demokratske stranke (SDS) savinjsko-ša-leške regije.
Prvo srečanje lani so pripravili na pobudo domačega poslanca Ljuba Žnidarja, srečanje pa je potekalo pod geslom »Z domovino v srcu«. Bogat program je pripravila in vodila Dragica Sternad Pražnikar, predsedniki občinskih odborov te stranke v dolini pa so iz svojih krajev prinesli darove in jih oddali v košaro na odru, ki je predstavljala dolino v malem. Med drugim so se v košari znašli savinjski želodec, pivo Kukec, viljamovka, knjiga o samostanu v Nazarjah, domača moka iz Braslovč, majolika iz Šmartnega ob Paki in številna simbolična darila,
Predsednik SDS Janez Janša med svojimi somišljeniki
ki so ponazarjala raznolikost te regije.
V kulturnem programu so sodelovali Kvintet Lastovka s Polzele, Andraški godci in mlada pevka Neva s Polzele. Mlada voditelja Bor in Ajda sta košaro izročila osrednjemu gostu in govorniku srečanja, predsedniku SDS Janezu Janši.
Ta je v nagovoru poudaril, da mora sleherni narediti svoje in Slovenija se bo zbudila iz apati-je, v kateri se je znašla. Številni prijatelji, člani, podporniki in tudi naključni obiskovalci so se zbrali na Gori Oljki in organizator Ljubo Žnidar je obljubil, da bodo nadaljevali s srečanji.
T. T.
Dr. Milan Brglez je obiskal tudi dom starejših v Preboldu.
BREZPLACNA DSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
SREDNJESOLSKI PROGRAMI
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEČAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ELEKTRIKAR, GASTRONOMSKO TURISTIČNI TEHNIK (ssi), TRGOVEC
JEZIKOVNI TECAJI
Odbojkarski turnir Mladega foruma
RAČUNALNIŠKI TECAJI
USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS
V soboto, 10. septembra, so v Mladem forumu SD Savinjske doline, ki ga vodi Nina Kos, pripravili 2. odbojkarski turnir na mivki in ga poimenovali Slovo od poletja. Turnir naj bi postal tradicionalen, saj se je izkazal kot zelo prijetna oblika druženja.
Na turnirju je sodelovalo devet mešanih ekip s po tremi igralci. V napetem finalnem obračunu je slavila ekipa HAHA iz Idrije, ki je tako kot že lani suvereno opravila s
tekmeci in dokazala, da kljub njihovemu imenu na igrišču z njimi ni šale. Sicer pa so bili rezultati drugotnega pomena, saj je bilo na prvem mestu rekreativno druženje, ki je postreglo tudi z izmenjavo mnenj in idej za uspešno delo v organizaciji. Turnirja sta se udeležila tudi predsednik Mladega foruma SD Žiga Štajnbaher in generalni sekretar Marko Kozlevčar. Tekmovalce in ostale udeležence pa je pozdravil predsednik OO SD Žalec Roman
Virant.
V Mladem forumu SD Savinjske doline so se ob koncu tekmovanja zahvalili tekmovalcem in ostalim udeležencem turnirja, ki so pripomogli k uspešni izvedbi tega športnega dogodka. Posebno zahvalo so izrekli DJ PoDgYju, ki je s svojimi vročimi hiti še stopnjeval vročico na igrišču, in žar-mojstru Mihi, ki je osrečeval njihove brbončice in jim tako še polepšal druženje.
D. N.
INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
po znanje na UPI zalec
03 713 35 51 www.upi.si lu-zalec@upi.si
14
september 2016
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Težji invalidi v Šempetru
Športno druženje veteranov
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v četrtek, 8. septembra, organiziralo tradicionalno srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov MDI Žalec. Srečanje so tudi letos organizirali na tradicionalni lokaciji v Šempetru.
Srečanje, ki ga MDI Žalec organizira na podlagi socialnega programa in v dogovoru z župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je bilo že štirinajsto po vrsti. Udeležilo se ga je več kot 120 invalidov in njihovih spremljevalcev ter predstavnikov občin. O pomenu tovrstnega druženja in o njihovem društvu je zbranim spregovoril Janez Meglič, ki je pozdravil vse goste in invalide ter posebej udeležence na vozičkih, in sicer Matildo Sevčnik, Uroša Čeha, Hinka Brečka, Antona Podhraškega in Franca Rančigaja, ter najstarejša udeleženca tokratnega srečanja 93-letno Nežo Lesjak in 91-letnega Jožeta Tkavca. Ob koncu svojega nagovora je udeležence srečanja spomnil na letošnji dobrodelni koncert Človek - človeku, ki ga bodo organizirali v Domu II. sloven-
Predsednik Janez Meglič med pozdravnim nagovorom
Odbojkarski ekipi ZVVVS in Sever sta se pomerili za prvo mesto.
skega tabora v Žalcu v nedeljo, 16. oktobra, ob 17. uri.
V nadaljevanju so udeležence srečanja nagovorili predstavniki občin, in sicer podžu-panja Občine Braslovče Danica Tajnšek, podžupan Občine Tabor Ludvik Miklavc in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, zbranim pa je spregovoril tudi predsednik komisije za invalide pri Občini Žalec Marijan Turičnik. Vsi so pohvalili delo-
vanje MDI Žalec in zagnanost njihovega predsednika Janeza Megliča ter poudarili pomen tovrstnega srečanja, saj se ob druženju porodijo tudi kakšne pobude za izboljšanje položaja invalidov.
Prijeten dogodek vedno bogatita tudi glasba in pesem. Letos so za to poskrbeli ljudski pevci Prijatelji 6 Še skupaj s harmonikarjema Stankom in Alfonzom.	D. Naraglav
Trideset let griških Jelk
Sekcija ročnih del Jelke, ki deluje v okviru Društva upokojencev Griže Zabukovica in jo zdaj vodi namestnica Silva Virant, je znova pripravila razstavo ročnih del. Tokratna razstava je bila jubilejna, bila je namreč že 30. po vrsti.
Razstava je bila tudi tokrat prava paša za oči. Še posebej so ob tem uživali poznavalci in ljubitelji ročnih del. Obiskovalci so lahko občudovali vezenine, pletenine, rišeljeje, kvač-
kane prte in prtičke, gobeline, prte in prtičke s klekljanimi všitki, kvačkane in klekljane burdure na zavesah, klekljan nakit in številne druge izdelke.
Razstavi in jubileju so svojo pozornost z govori in s čestitkami namenili predsednik KS Griže Marjan Vodeb, predsednica DU Griže Zabukovica Danica Vončina Veligošek, podžupan Občine Žalec Robert Čehovin, domači župnik Jože Planinc in Fanika Burjan,
ki ta vsakoletni dogodek obogati s svojim zeliščnim čajem in sadnim kruhom.
Odprtje razstave je vodila Helena Thile, v kulturnem programu pa so nastopili Mešani pevski zbor DU Griže, ki deluje pod vodstvom Zdenke Mar-kovič, mladi narodno-zabavni trio Lovro, Miha, Aleš, mlada popevkarica Lara Tajnšek in citrar Božo Trnovšek.
D. Naraglav
Preboldski Gaj so prvo septembrsko soboto zasedli veterani, ki so vključeni v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) Spodnje Savinjske doline, v žalski odbor policijskega veteranskega društva Sever in v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB.
Razlog za to je bilo tradicionalno športno druženje vseh treh organizacij, ki so že kmalu po koncu osamosvojitvene vojne prve v Sloveniji podpisale sporazum o medsebojnem sodelovanju in druženju. Pokrovitelj vsakoletnega srečanja v Preboldu je Občina Prebold, prostore in športne površine za druženje pa jim odstopi Društvo upokojencev Prebold, saj je kar nekaj upokojencev vključenih v eno od veteranskih organizacij.
Pred začetkom športnih tekmovanj so zbrane udeležence pozdravili vsi trije predsedniki veteranskih organizacij Adi Vidmajer (ZVVS), Marijan Turičnik (ZB NOB) in Rado Gašperič (Sever) ter prebold-
ski župan Vinko Debelak. Tudi letos so izpeljali tekmovanja v streljanju z zračno puško, metanju pikada, balinanju, šahu, tenisu dvojic in odbojki. V streljanju je pri ženskah zmagala ekipa KO ZB Žalec, druge so bile strelke Sever Žalec in tretje članice KO ZB Ponikva. Najboljša med posameznicami je bila Pavlina Glušič, pri moških pa je bil najuspešnejši Alojz Zagoričnik iz OZ ZVVS Žalec. Ekipno so zmagali strelci Sever Žalec, drugo mesto so osvojili strelci OZ ZVVS Žalec, tretje pa člani KO ZZB Žalec. Pri metanju pikada je bila med posameznicami najboljša Štefka Veler iz KO ZB Ponikva. Ekipa KO ZB Ponikva je bila najboljša tudi ekipno, druge so bile metalke pikada iz KO ZB Žalec in tretje članice KO ZB Griže. Med moškimi je bil najuspešnejši Jože Pavlič iz ekipe Sever Žalec, to je bila tudi najboljša ekipa, na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci KO ZB Ponikva, tretje mesto pa so si priborili člani ekipe KO
ZB Griže. Pri balinanju, v tej disciplini so med sabo tekmovali le krajevni odbori ZB, je zmagal KO ZB Žalec, na drugo mesto so se uvrstili tekmovalke in tekmovalci KO ZB Ponikva, tretje mesto pa so tako pri ženskah kot pri moških zasedli tekmovalci KO ZB Griže. V šahu posamezno so dominirali veterani OZ ZVVS Žalec, ki so osvojili prva tri mesta: prvi je bil Štefan Sincek, drugi Marjan Knez in tretji Matjaž Sajovic. V tenisu dvojic, kjer sta se med sabo pomerila le dva para, sta bila boljša Milan Vogrinc in Franc Jurgec (oba OZ ZVVS Žalec), ki sta premagala Cvetko Ribič (ZB) in Jožeta Hladeta (OZ ZVVS Žalec). V odbojki je zmagala ekipa OZ ZVVS Žalec, drugo mesto je osvojila ekipa Sever Žalec in tretje ekipa ZB za vrednote NOB Žalec.
Medalj in pokale sta podelila predsednik OZ ZVVS Spodnje Savinjske doline Adi Vidma-jer in predsednik komisije za šport pri tej organizaciji Jože Hlade.	D. Naraglav
110 let PGD Letuš
Članice krožka ročnih del Jelke
Prostovoljno gasilsko društvo Letuš praznuje letos 110. obletnico delovanja. Člani društva so ta visoki jubilej obeležili s prevzemom nove gasilske prikolice za prevoz gasilskega orodja, ki so jo kupili z lastnimi sredstvi. Na slovesnosti ob prevzemu nove prikolice drugo septembrsko soboto sta zbranim spregovorila predsednik PGD Letuš Primož Brinovec
Najuspešnejša Drešinja vas in Levec
V Letušu je bila v soboto, 10. septembra, zadnja tekma v letošnji članski ligi Gasilske zveze Žalec, v okviru katere je bilo organiziranih šest tekem. V ligi je sodelovalo 22 ekip (12 ženskih in 10 moških), tekmovali pa so v vaji z motorno bri-zgalno in vaji razvrščanja.
Na zadnji tekmi v Letušu je tekmovalo 15 ekip, vrstni red pa je bil naslednji: člani A: 1. Drešinja vas, 2. Dobrovlje, 3. Lokovica; člani B: 1. Levec, 2. Dobrovlje, 3. Polzela; članice A: 1. Parižlje - Topovlje, 2. Drešinja vas, 3. Andraž nad Polzelo; članice B: 1. Braslovče.
Vrstni red v skupnem seštevku: člani A: 1. Drešinja vas, 2. Andraž, 3. Dobrovlje; članice A: 1. Drešinja vas, 2. Parižlje -Topovlje, 3. Andraž nad Polzelo; člani B: 1. Levec, 2. Braslov-če (samo dve ekipi); članice B: 1. Braslovče (samo ena ekipa).
T. T.
in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, novo prikolico pa je blagoslovil braslovški župnik Milan Gosak.
Dan prej so na slavnostni seji na kratko predstavili zgodovino delovanja društva. 110 let uspešnega delovanja društva pomeni veliko prostovoljnega dela na področju gasilstva, požarnega varstva, varstva pred naravnimi nesrečami in tudi na področju družabnega življenja v Letušu. Že pred 110 leti so takratni napredno misleči krajani skupaj z ustanoviteljem društva Karlom Maršičem ugotovili, da se brez organiziranega dela in strokovnosti ne morejo zoper-staviti požarni stihiji in drugim elementarnim nesrečam, ki jih je bilo v tistih časih res veliko. Zato so ustanovili »po-žarno-brambno« društvo, katerega delovanje je bilo v vseh obdobjih obstoja prej težko
S slovesnosti (prvi z leve predsednik PGD Letuš Primož Brinovec)
kot lahko, vendar so člani društva težave vedno reševali s složnostjo, prijateljstvom in tovarištvom, nenehno srečevanje s pomanjkanjem denarja pa so nekoč in danes »kompenzirali« s prostovoljnim delom. In kot je v nagovoru zbranim poudaril predsednik društva Primož Brinovec, ni
glavni namen gasilskega društva danes nič drugačen, kot je bil davnega leta 1906, zamenjala so se samo sredstva.
Na slavnostni seji so zaslužnim članom društva podelili priznanja za dolgoletno delo v gasilski organizaciji, društvo pa je prejelo plaketo Gasilske zveze Slovenije.	T. T.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
september 2016
15
Boj vzdržljivosti, moči in znanja
Tradicionalno srečanje na Mrzlici
Prostovoljno gasilsko društvo Griže je pripravilo tradicionalni dan odprtih vrat, v okviru katerega so že tretje leto zapovrstjo izpeljali tudi posebno gasilsko tekmovanje Fire combat (Gasilski boj), ki od tekmovalcev zahteva fizično pripravljenost, znanje in pogum, ki ga potrebujejo za premagovanje različnih ovir.
Fire combat je tekmovanje, na katerem gasilci v paru tekmujejo v popolni zaščitni opremi, ki je težka približno 25 kg. Tekmovalca morata najprej z gasilskimi cevmi in ročni-kom premagati višinsko oviro, potem čim hitreje skozi predor, nato nadaljujeta po lestvi, od koder se s pomočjo vrvne tehnike spustita na tla, kjer ju čaka 80 kg težka lutka iz gasilskih cevi, ki jo morata prenesti v 30 metrov oddaljen prostor. Zadnja ovira, ki ju morata
Prenos 80-kilogramske lutke in nato še vlečenje pnevmatike
premagati, pa je vlečenje cevi, težke kar 200 kilogramov, do 30 metrov oddaljenega prostora, kjer morata s curkom vode zbiti na tla tarčo.
Na letošnji tekmovalni preizkušnji so nekoliko spremenili zadnji del tekmovanja in namesto cevi sta morala tek-
movalca vleči za sabo veliko traktorsko pnevmatiko. Na uradnih tekmovanjih doma in po svetu opravijo najboljši tekmovalci z nalogo v minuti in 40 sekundah, na izzivu v Grižah pa so najboljši ta izziv opravili v času treh minut, kar je zelo dober rezultat. D. N.
Skrb za zdravje in druženje
Udeleženci pohoda v Marijo Reko
Društvo upokojencev Prebold, ki ga od letos dalje vodi Miran Borišek, je skoraj s 1000 člani med največjimi upokojenskimi društvi v Spodnji Savinjski dolini in tudi širše. Člani društva so upokojenci iz preboldske občine in tudi iz braslovške (Grajska vas, Trnava in Šentrupert).
Društvo vse leto skrbi za re-
kreacijo, tekmovanja in druženja v okviru sekcij. Društveno življenje pa se odvija v sekcijah za kulturo in izlete, pohodni-štvo, v sekciji za ročna dela Petlje, šahovski sekciji, sekciji za šport in rekreacijo ter sekciji zdravilna zelišča. Največ članov pritegnejo razni izleti z avtobusi, skupna letovanja, veliko pa se jih udeležuje tudi ra-
Predstavniki občin s poslanko Vojko Šergan (peta z desne)
V soboto, 16. septembra, so se na Mrzlici na tradicionalnem srečanju zbrali Savinj-čani, Zasavci in Laščani. Pri srečanjih in organizaciji, ki je vsako leto v rokah druge občine, sodelujejo iz Savinjske doline občine Prebold, Žalec in Tabor, iz Zasavja pa občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Pred leti se jim je pridružila tudi Občina Laško, letošnje
srečanje pa je pripravila Občina Hrastnik.
Udeležence srečanja je najprej pozdravila Rudarska godba Hrastnik, zbrane pa je nagovoril moderator prireditve in vodja Oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo v Občini Hrastnik Ljubomir Za-lezina. Zbranim je nato spregovorila slavnostna govornica, poslanka v državnem zboru,
Vojka Šergan. V svojem govoru je izpostavila pomen takšnih spominskih druženj, ki povrhu vsega prispevajo k dobremu sodelovanju med občinami udeleženkami in tudi sicer.
Srečanje so popestrili zvoki pihalnega orkestra, za veselo razpoloženje pa je poskrbel ansambel Murni. Tudi tokrat pa je bilo dobro poskrbljeno za lačne želodce in žejna usta. D. N.
V Levcu 640 gasilk in gasilcev
znih pohodov na bližnje hribe, na primer na Golavo, Mrzlico, Hom, v Marijo Reko ...
Pred kratkim se je kar 75 članic in članov udeležilo pohoda v Marijo Reko. V Domu pod Reško planino so zaokrožili svojo pot, se okrepčali in po-veselili ter za spomin posneli tudi fotografijo.
D. N.
Gasilska zveza Žalec je v sodelovanju s PGD Levec pripravila tekmovanje za članice in člane A in B ter za starejše gasilke in gasilce, na katerem je nastopilo 64 enot iz GZ Žalec. Članice in člani so se med seboj pomerili v vaji z motorno brizgalno, vaji razvrščanja in štafetnem teku na 400 m, starejši gasilci in gasilke pa v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti.
Vrstni red članice A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Drešinja vas, 3. Parižlje - Topovlje; člani A: 1. Drešinja vas, 2. Dobro-vlje, 3. Andraž nad Polzelo; članice B: 1. Braslovče, 2. Le-vec, 3. Kapla - Pondor; člani B:
S tekmovanja v vaji z motorno brizgalno
1.	Braslovče, 2. Zabukovica, 3. Dobrovlje; starejše gasilke: 1. Kapla - Pondor, 2. Grajska vas; starejši gasilci: 1. Drešinja vas,
2.	Kasaze - Liboje, 3. Polzela itd. Najboljšim gasilkam in
gasilcem so na zaključni slovesnosti pokale podelili funkcionarji PGD Levec in GZ Žalec ter podžupan Občine Žalec Ivan Jelen.
T. Tavčar
V-«*	•••	vv •
suhi vaji in razvrščanju
Milan Koren pokalni prvak Slovenije
Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je ob prazniku Občine Polzela prvo septembrsko nedeljo pripravilo že 18. gasilsko tekmovanje za pokal Občine Polzela, tekmovanje pa je štelo tudi za ligaško tekmovanje Gasilske zveze Žalec.
Tekmovanja se je udeležilo petnajst desetin, moške in ženske ekipe pa so se med seboj pomerile v suhi vaji z motorno brizgalno in vaji razvrščanja. Največ hitrosti in spretnosti je pri članicah A pokazala ekipa PGD Andraž nad Polzela, druga je bila ekipa iz Levca in tretja ekipa iz Pariželj, pri članicah B pa je nastopila samo ekipa iz Drešinje vasi. Pri članih A je zmagala ekipa PGD Drešinja
Suha vaja z motorno brizgalno
vas, na drugem mestu je pristala ekipa iz Andraža nad Polzelo, na tretjem pa ekipa PGD Dobrovlje. Pri članih B se je zmage veselila ekipa PGD Le-vec, drugi so bili Braslovčani,
V Hrušici je potekalo finale letošnje sezone tekmovanj v agilityju za pokal Slovenije. Polzelan Milan Koren je ponovil lanski uspeh in skupaj s svojim psom šnavcerjem Bo-yem postal zmagovalec pokala Slovenije 2016.
Sezona tekmovanj za pokal
Slovenije v tej kinološki športni disciplini je potekala vse od aprila in se končala sredi septembra. Milan Koren in njegov pes Boy, člana Kinološkega društva Pluton, sta vso sezono vodila v skupnem seštevku kategorije A2-small in jo sklenila kot pokalna prvaka. T. T.
tretji pa Polzelani.
Prehodni pokal Občine Polzela je v moški konkurenci osvojila ekipa PGD Drešinja vas, pri ženskah pa ekipa PGD Andraž nad Polzelo. T. T.
Milan Koren s psom Boyem
16
september 2016
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Viteške igre s konji v Grajski vasi
Žalska noč mladih 2016
Najboljše ekipe (zmagovalci prvi z leve)
Množica na noči mladih, v ospredju pa zadovoljna ekipa organizatorjev.
Na prostoru Konjeniškega društva Mustang v Grajski vasi so v nedeljo, 4. septembra, pripravili viteške igre. Gre za tradicionalno prireditev tega konjeniškega društva, ki ga že vse od ustanovitve vodi Milan Košenina.
Prireditev si je ogledalo veliko gledalcev, ki so navijali za svoje favorite, lahko pa so sodelovati tudi na zanimivi tradicionalni živalski tomboli. Na tekmovališču pa se je tokrat med sabo pomerilo šest ekip, najboljši iz posamezne ekipe so se pomerili v finalu. Tako ekipe kot najboljši posamezniki so se pomerili v streljanju z lokom, v zbijanju viteza z drogom, metu sekire - helebarde, sulice in zvezde. Na tokratnem tekmovanju, ki ga je vodila Vanja Lukman, glavni sodnik pa je bil Silvo Lenko, je zmagala II. ekipa Žovneške konjenice v sestavi Milan Ferme, Edi Šivar in Tadej Lukman. Zmagovalna ekipa je uspela v vseh disciplinah zbrati 80 točk. Na drugo mesto se je s 56 točkami uvrstila I. ekipa KD Šmarje, ki so jo sestavljali Dejan Kalan,
Konjenik med metanjem zvezde
Miran Frece in Dušan Zeme, tretje mesto pa je s tremi točkami manj osvojila III. ekipa Žovneške konjenice v sestavi Klara Ferme, Gal Ojsteršek in Matic Tavčer. V finalu je svojo nalogo najbolje opravil Dejan Kalan (KD Šmarje), ki je dosegel 61 točk, drugi je bil Milan Ferme z 42 točkami in tretja Mojca Štinjek s 26 točkami (oba Žovneška konjenica).
Pokale sta zmagovalnim ekipam in posameznikom podelila podžupanja Občine Braslovče Danica Tajnšek in
predsednik KD Mustang Milan Košenina. Srečni dobitnik glavne nagrade tokratnega srečelova oziroma živalske tombole pa je postal Simon Cukjati iz domače občine, ki je domov odpeljal konja. Zadovoljni pa so bili tudi ostali udeleženci prireditve, saj so preživeli lepo popoldne ob glasbi, humornem napovedovanju Marka Semprimožnika, kulinaričnih in pivskih dobrotah in vsem, kar so pripravili organizatorji.
D. Naraglav
S Srbi v odbojki
V	Športni center Žalec se je v petek, 2., in v soboto, 3. septembra, kar valila množica ljudi. Od tistih mladih do tistih malo manj, a željnih dobre, popularne rock, elektronske in alternativne glasbe. Organizatorji, predstavniki Študentskega kluba Žalec, pravijo, da se je njihovega dogodka v petek udeležilo približno 3.000 ljudi, v soboto pa 300.
V	petek, pravijo študenti, je bil višek zabave. Rock skupine Kronika, Radio Jam, Spotless Minds, Zablujena generacija in Tabu so dodobra razvnele občinstvo. Veliko pa jih je po-tihoma čakalo srbsko skupino S.A.R.S., ki je upravičila svoj sloves in prizorišče napolnila do zadnjega kotička. Prav poseben čar večera je bila dobrodelnost, idejni vodja dobrodelne akcije je namreč nagovoril zbrane. Marko Soršak - Soki, bolj znan kot bobnar skupine Elvis Jackson, zbira v oviru projekta »20 za 20« sredstva in obdaruje osnovne šole z novimi glasbili. Tudi Študentski klub Žalec je del
^r i
é
V telovadnici I. osnovne šole Žalec so se v okviru občinskega praznika med seboj pomerili rekreativni odboj-karji iz Žalca in Bačke Palanke iz Srbije.
Žalski rekreativni odbojkarji se že vse od leta 1972 srečujejo vsak torek, pred časom pa so povsem po naključju stkali prijateljske vezi z odbojkarji iz Srbije. Do sodelovanja je prišlo na pobudo Rajka Radovanovi-ča, ki je bil pred leti tehnični direktor Juteksa in se je pridružil tukajšnjim rekreativnim odbojkarjem. In porodila se je ideja, da bi se vsako leto srečali tudi s prijatelji iz Srbije. Dvakrat so Žalčani obiskali Bačko Palanko, letos pa so v Žalcu organizirali četrto srečanje. Tekme se je udeležil tudi žalski župan Janko Kos, ki je na slavnostni seji ob občinskem prazniku gostil predstavnike
Prijateljstvo brez meja
te pobratene občine. Gostje iz Srbije so si med obiskom, ki je trajal od 9. do 11. septembra, ogledali Fontano Zeleno zlato, Ekomuzej hmeljarstva in pivo-
varstva Slovenije in grad Žov-nek. Naslednje srečanje športnih prijateljev bo prihodnje leto v Bački Palanki.
T. T.
í v ml'á
t i * /
Skupina S.A.R.S. je bila gotovo vrhunec Žalske noči mladih.
Na sobotnih stojnicah so se predstavili mladi ustvarjalci.
sredstev namenil temu projektu in oktobra bodo z novo glasbeno opremo obdarili dve šoli.
Sobotni del Žalske noči mladih je zajemal popoldanski in večerni program. Za I. OŠ Žalec so postavili stojnice, na katerih so se predstavili mladi ustvarjalci, ki svoje ideje upodabljajo v zanimive izdelke, in mladinska društva žalske občine. To so poimenovali »Mladinski bazar«, na katerem je bilo moč kupiti nakit, lesene metuljčke, pletene preproge ali pa se samo posladkati. V tem času je potekal tudi turnir v odbojki, ki ga je organiziral
Mladinski svet Občine Žalec, društvo Vižde pa je organiziralo tradicionalno tekmovanje v rolkanju, imenovano »Rol-ka Jam«. Oder, na katerem so prejšnji dan izvajali elektronsko glasbo, je v sobotnem delu gostil slovenske alternativne glasbene izvajalce. Daniel Vezoja, Los Ventilos, Jardier in Prismojeni profesorji bluza so s svojimi nastopi pokazali, da je slovenska glasba lahko izjemno kakovostna in z dobrim vzdušjem so v večernih urah zaključili dvodnevno dogajanje.
T. T., foto: Jure Gumbac in Nik Skerbiš
OKULISTICNI PREGLEDI VIDA
(brezplačni ob nakupu kompleta očal) v torek, 11. in 25.10. tervsredo, 26.10. 2016 (dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež) Možnost pregleda tudi na zdravstveno kartico!
DODATNO ZNIZANJE SONČNIH OCAL DO - 50 % OKTOBRA POPUST ZA UPOKOJENCE -10 % NA GOTOVINO
Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter
Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si
_SaMinishe/.dotine/\
NAPOVEDNIK
september 2016
17

OBČINA ŽALEC
Sobota, 1. oktober, ob 6. uri
Čemšeniška planina; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Vsako soboto v oktobru od 8. do 12. ure
Podeželska tržnica Žalec.
Sobota, 1. oktober, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami;
TOD Lipa Gotovlje.
Vsako soboto v oktobru med 16. in 18. uro
Ponirkove otroške delavnice in
jezdenje ponijev;
Ponirkov info center pri Ribniku
Vrbje.
Sobota, 1. oktober, ob 19. uri
savinjski Oktoberfest; ob 16.00 otroški Oktoberfest; žalska tržnica.
Nedelja, 2. oktober, ob 11. uri
stiskanje grozdja iz Jakobine; pod kozolcem v Galiciji.
Nedelja, 2. oktober, ob 14. uri
tekmi ameriškega nogometa z dobrodelno noto; Športni center Žalec.
Ponedeljek, 3. oktober, ob 18. uri
brezplačna meditacija z gong
posodami;
HSD Žalec*.
Ponedeljek, 3. oktober, ob 19. uri
Utrip domoznanstva: Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije se predstavi; MSK Žalec*.
Torek, 4. oktober, od 10. do 12. ure
ob svetovnem dnevu živali: Ptice v mestu, pikapolonice, Bio park Lipovec,
Mestni park v Žalcu.
Torek, 4. oktober, ob 18. uri
odprtje razstave ročnih del krožka Deteljica z naslovom Ohranjanje kulturne dediščine naših babic; avla Doma*.
Torek, 4. oktober, ob 18. uri
transformativno predavanje/ potopis "Pusti strah, sledi srcu"; HSD Žalec.
Sreda, 5. oktober, ob 9.30
tehnike sproščanja z B. Holcer ZD
Žalec;
HSD Žalec.
Sreda, 5. oktober, od 10. do 18. ure
Teden otroka: dan odprtih vrat Etnološkega društva Srečno; Dom kulture Svoboda Griže.
Sreda, 5. oktober, med 16. in 19. uro
tečaj lepopisja - kaligrafije; MSK Žalec*.
Sreda, 5. oktober,
6. Unescov mednarodni projekt Pletemo niti mreže na gozdni učni poti Hrastje; OŠ Griže.
Četrtek, 6. oktober, med 9. in 12. uro
FZZ*: otroške likovne delavnice na temo hmelja in hmeljarstva; ekomuzej*.
Četrtek, 6. oktober, ob 16. uri
Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke;
druženje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko; dvorana*, MSK Žalec*.
Četrtek, 6. oktober, med 16. in 19. uro
tečaj lepopisja - kaligrafije; Občinska knjižnica Braslovče.
Četrtek, 6. oktober, ob 17. uri
nastop tekmovalcev klavirja; GŠ Risto Savin Žalec.
Vsak četrtek v oktobru med 17. in 18. uro
začetni tečaj angleščine; HSD Žalec*.
Četrtek, 6. oktober, ob 19. uri
odprtje razstave ČRNO SONCE - pregled 40-letne ustvarjalnosti Vladimirja Novaka; Savinov likovni salon.
Petek, 7. oktober, ob 16. uri
10. trgatev trte Nikolaje; pred obrambnim stolpom v Žalcu.
Petek, 7. oktober, ob 20. uri
102. kavarniški večer, gostja Milena Šimunič; avla Doma*; GLD Aletheia.
Sobota, 8. oktober, ob 5. uri
Italija (vrhovi prijateljstva); odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Sobota, 8. oktober, ob 7. uri
izlet v neznano; odhod s Petrovega trga; PD Šempeter.
Sobota, 8. oktober, ob 8. uri
izlet v neznano; izpred Kili Liboje; PD Liboje.
Sobota, 8. oktober, ob 8. uri
mladi planinci: Kamnik; odhod izpred pisarne PD Žalec.
Nedelja, 9. oktober, ob 5. uri
Olševa;
odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Nedelja, 9. oktober, ob 8.30
zaključni teniški turnir dvojic; teniška igrišča pri POŠ Trje; Tenis klub Trje 2000.
Torek, 11. oktober, ob 18. uri
svetovanje ob žalovanju in izgubah; obvezne prijave; HSD Žalec*.
Torek, 11. oktober, ob 19. uri
predstavitev knjige Potovanje na fronto - Viaggio al fronte; MSK Žalec*.
Sreda, 12. oktobra, ob 8. uri
seniorji: Čreta, Farbanca; odhod izpred pisarne PD Žalec.
Četrtek, 13. oktober, ob 10. uri
FZZ*: odprtje razstave likovnih del, ustvarjenih na otroških likovnih delavnicah; ekomuzej*.
Četrtek, 13. oktober, ob 19. uri
Muzikal Trinajst, glasbeno-
gledališka predstava;
II. OŠ Celje in Gimnazija Celje -
Center;
dvorana*.
Petek, 14. oktober, med 16. uro in 17.30
dihalne vaje; HSD Žalec*.
Petek, 14. oktober, ob 18. uri
potopisno predavanje o Iranu (G. Ojter);
Kulturni dom Liboje.
Petek, 14. oktobra, ob 19. uri
slavnostni koncert ob 5. obletnici FS Kobula;
Hmeljarski dom Petrovče.
Sobota, 15. oktober, ob 6. uri
Pot miru 3 in 4;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sobota, 15. oktober, ob 8. uri
CICI: Šmohor;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sobota, 15. oktober, ob 9. uri
pohod krajanov KS Griže na Hom;
odhod iz Migojnic.
Nedelja, 16. oktober, ob 14. uri
kostanjev piknik na Bukovici.
Nedelja, 16. oktober, ob 17. uri
"Človek - človeku", 14. dobrodelni koncert MDI; dvorana*.
Torek, 18. oktober, ob 19.30
Faust, drama, SNG Drama Ljubljana;
za potujoči abonma in izven; odhod iz Žalca ob 17.30.
Sreda, 19. oktober, ob 19. uri
potopisno predavanje Urške Zagožen »Islandija«; MSK Žalec*.
Četrtek, 20. oktober, ob 7. uri
Mestni vrh (Kočevje); odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Četrtek, 20. oktober, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Ponikva.
Četrtek, 20. oktober, ob 19.30
Vera in Originali, Ansambel Roka Žlindre ter Klapa Skala, 1. koncert za narodno-zabavni abonma in izven; dvorana*.
Petek, 21. oktober
Moj kino:
14.30: NIKA. slovenski mladinski film
16.30: ŠTORKLJE, animirani film 18.30: DOM GOSPODIČNE PEREGRINE ZA NAVADNE OTROKE, domišlijska pustolovščina
21.00: INFERNO, misteriozni triler; dvorana*.
Petek, 21. oktober, ob 19. uri
odprtje likovne razstave; razstavni salon Doma kulture Svoboda Griže.
Sobota, 22. oktober, ob 7. uri
Križevnik;
odhod s Petrovega trga; PD Šempeter.
Sobota, 22. oktober, ob 19.30
»Le plesat me pelji«, državno srečanje folklornih skupin; dvorana*.
Nedelja, 23. oktober, ob 6. uri
po Brežiški planinski poti; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Nedelja, 23. oktober, ob 17. uri
Martina Anderlič in Irena Anžič, 1. koncert za citrarski abonma in izven;
avla Doma*.
Nedelja, 23. oktober, ob 19. uri
Ob letu osorej - Moj glas, moja pot (predstava in pogovor); dvorana*.
Ponedeljek, 24. oktober, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje.
Ponedeljek, 24. oktober, ob 19.30
Pašjon, komedija; Gledališče Koper in SNG Nova Gorica; za gledališki abonma ponedeljek in izven; dvorana*.
Torek, 25. oktober, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura; MSK Žalec*.
Torek, 25. oktober, ob 19.30
Pašjon, komedija; Gledališče Koper in SNG Nova Gorica; za gledališki abonma torek in izven; dvorana*.
Sreda, 26. oktober, ob 8. uri
seniorji: Javor;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sreda, 26. oktober, ob 18. uri
Narava in vloga ženske, predavanje Z. Jambrovič; Savinova hiša.
Sreda, 26. oktober, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže.
Četrtek, 27. oktober, ob 17. uri
Volk in kozlički, lutkovna predstava;
Lutkovno gledališče Velenje; za cici abonma in izven; dvorana*.
Nedelja, 30. oktober, ob 18. uri, Matilda, počak'!, komedija, Špas teater, dvorana*.
Petek, 21. oktober, ob 20. uri
MI2 pišema poezijo - literarno-koncertni večer; Dom kulture Braslovče; ZIKŠ 3 Jezera.
Ponedeljek, 24. oktober, ob 17. uri
Maček Muri, glasbena predstava Teatra pod Dobrovljami; Dom kulture Braslovče; ZIKŠ 3 Jezera.
Sreda, 26. oktober, ob 16. uri
predavanje na temo lepota balkonskega cvetja na naših domovih;
avla Doma kulture Braslovče; DU Braslovče.
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 5. oktober,
Hum nad Laškim; PD Dobrovlje Braslovče.
Sreda, 5. oktober, ob 20. uri
začetek tečaja družabnih plesov "Plesne super zvezde"; ZIKŠ 3 Jezera.
Torek, 11. oktober, ob 18. uri
»Srečanje z umetnikom«; gostja igralka Anica Kumer; avla Doma kulture Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče.
Petek, 14. oktober, ob 16.30
Pozdrav jeseni - zdrav kostanjev piknik pri žagi v Letušu; DPM Letuš.
Nedelja, 16. oktober.
Soriška planina-Ratitovec; PD Dobrovlje Braslovče.
OBČINA PREBOLD
Petek, 30. september, ob 16. uri
predavanje Vsak trenutek je lahko nov začetek; Dvorana Prebold; DU Prebold in Društvo šola zdravja.
Sobota, 1. oktober, od 8. ure dalje
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold.
Sobota, 1. oktober, ob 11. uri
Čreta;
KO ZB NOB Prebold.
Sobota, 1. oktober,
pohod na Debelo peč; PD Prebold.
Vsak ponedeljek v mesecu ob 17. uri
skupina za samopomoč; stara sejna soba Občina Prebold; Društvo Moji odnosi.
Sreda, 5. oktober,
Jesenski živ žav; igrišče Vrtca Prebold.
Petek, 7. oktober,
pohod na Goro Oljko; DU Prebold.
Petek, 7. oktober, ob 19. uri
spominski večer ob 125-letnici rojstva pisatelja Janka Kača; Dvorana Prebold; ZND Prebold.
Sobota, 8. oktober,
kostanjev piknik; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas.
Torek, 11. oktober, ob 18.30
predavanje Pasti današnje vzgoje; Anin dom; KD Antona Schwaba.
Torek, 11. oktober, ob 19. uri
Večer na Zofi;
Občinska knjižnica Prebold.
Sreda, 12. oktober, ob 19. uri
Utrip domoznanstva: s KUD Svoboda Prebold skozi leto; Občinska knjižnica Prebold.
Sobota, 15. oktober,
pohod po vrhovih Prebolda in njegovi okolici - 3 bivaki; PD Prebold.
Sobota, 15. oktober, od 8. ure dalje
kmečka tržnica in predstavitev gasilstva;
Režajeva domačija; TD Prebold, GZ Prebold.
Sobota, 15. oktober,
otroški nogometni turnir Občine Prebold;
otroci do vključno l. 2001; telovadnica OŠ Prebold; PD Partizan Prebold.
Sobota, 15. oktober, med 8. in 12. uro
Drobtinica 2016 pred trgovino
Mercator Prebold;
KO RK Prebold, RKS OE Žalec.
Nedelja, 16. oktober, ob 9. uri
koncert Marijinih pesmi Poznaš ta obraz;
cerkev sv. Pavla Prebold; KD Antona Schwaba.
Torek, 18. oktober, ob 19. uri
Večer na Zofi; gostje člani likovne sekcije KUD Žalec; Občinska knjižnica Prebold.
Torek, 18. oktober, med 19. in 20. uro
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold; KO RK Prebold.
Četrtek, 20. oktober,
komemoracija, pokopališče Gradec;
KO ZB NOB Prebold.
Petek, 21. oktober, ob 17. uri
otroški abonma: Močerad bibi v kraljestvu vode in zemlje; Dvorana Prebold; KUD Svoboda.
Sobota, 22. oktober,
ustvarjalna delavnica; KUD Svoboda Prebold; Občinska knjižnica Prebold.
Nedelja, 23. oktober,
stand up komedija; Dom kulture Šešče; KUD Šmrkl Šešče.
Ponedeljek, 25. oktober, ob 18. uri
pravljična ura Prisluhnimo pravljici s Simono Ž. Repnik; Občinska knjižnica Prebold.
Sreda, 26. oktober, 18.30
Odkrivamo: Slovenija, od kod lepote tvoje (Peter Skoberne); Občinska knjižnica Prebold.
Petek, 28. oktober, ob 17. uri
slovesnost pred osrednjim spomenikom NOB Prebold; Občina Prebold.
Sobota, 29. oktober, med 10. in 11. uro
ustvarjalna delavnica na temo noč čarovnic;
Občinska knjižnica Prebold.
Nedelja, 30. oktober, ob 16.15
spominska slovesnost pri križu v Mariji Reki za žrtve vojnega in povojnega nasilja.
Nedelja, 30. oktober, od 16. ure dalje
noč čarovnic na kmečki tržnici; Režajeva domačija; TD Prebold.
Legenda: avla Doma* - avla Doma II. slovenskega tabora Žalec	ekomuzej* - Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije	HSD* - Hiša Sadeži družbe Žalec
dvorana* - dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec	FZZ* - Festival Zeleno zlato	MSK Žalec* - Medobčinska splošna knjižnica Žalec
18
september 2016
KULTURA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Albanski večer v Petrovčah
Podobe hmeljarstva
Folklorna skupina iz Albanije je navdušila.
V okviru letošnjega folklornega festivala Od Celja do Žalca so v Hmeljarskem domu v Petrovčah pripravili Albanski večer, ki ga je v sodelovanju s Kulturnim društvom Petrovče pripravilo Albansko kulturno društvo Besa iz Celja.
Prireditev je vodila slovenska Albanka Vera Haliti, v kulturnem programu pa je nastopil pevec Beqir Telak, ki deluje kot kulturnik v njihovem društvu. Zbrani so prisluhnili tudi poeziji albanskega pisatelja in pesnika Ismaila Kadare, njegovo poezijo je v slovenščino prevedla Vera Haliti. Ob tej priložnosti so poskrbeli za po-kušnjo albanskih dobrot, glavna atrakcija večera pa so bili po uvodnem nastopu domače folklorne skupine Kobula, ki je prikazala godovanje - »ofira-nje«, seveda plesalke in plesalci albanske folklorne zasedbe Tirana. Znani so po izvajanjih
z živo spremljavo, tako glasba kot tudi oblačila in plesi pa so izvorni glede na pokrajino, iz katere prihajajo. Njihovi nastopi vključujejo tudi specifična glasbila različnih delov Albanije. Že od leta 1994 so člani CI-OFF in so sodelovali na številnih festivalih po svetu, in sicer v Franciji, Belgiji, Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, v Turčiji, na Hrvaškem, v Grčiji, Italiji, na Poljskem, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji . Skupina je ponosna nosilka številnih mednarodnih priznanj, med drugim je osvojila prvo mesto na Balkan Folk festivalu v Iz-mirju.
V Slovenijo so prišli prvič in na festivalu predstavili gorar-ski ples, ki je značilen za južni del Albanije. Moški, oblečeni v tradicionalne noše, imenovane »fustanella«, se držijo za roke in plešejo v polkrogu. Ples je ritmičen in vsebuje zanimive korake, zelo nizke počepe ter
visoke skoke. Poleg tega so predstavili ples marikaj - ples deklet. V nadaljevanju so sledili plesi Vallja e Zyleve (iz osrednje Albanije), tiranski ples in ples Skenderbega, ob njihovem nastopu pa je zapela priznana albanska pevka Nurje Myftari.
Kot je povedala Vera Haliti, ki je sicer sodna tolmačka za albanski jezik in je v Sloveniji že 22 let, je ples v Albaniji del življenja, predajanja, prepuščanja in zaupanja, da vedno prinese nekaj novega, lepega, igrivega in šaljivega. Povzdigne se v nebo in se spaja z življenjem. To so ta večer pokazali tudi nastopajoči iz Tirane, Albancem iz celjske albanske skupnosti pa pričarali košček njihove domovine. Kot je dejala, je veter prinesel pesem in čeveljce albanske tradicije in njenega plesa, albanske korenine in hrepenenje v našo deželo, v lepo Slovenijo.
D. Naraglav
Spet godli, peli in razstavljali
V KS Petrovče je prva ali druga septembrska nedelja že dvanajsto leto v znamenju glasbe in petja, leto manj pa tudi v znamenju likovnega ustvarjanja. Gre za tradicionalno družabno srečanje ljudskih pevcev in godcev in razstavo likovnih del na Ker-čmarjevi domačiji.
Glavna zasluga za to gre gospodarju Zlatku Kerčmarju in njegovi ženi Zdenki, ki ga vsestransko podpira pri njegovem delu in aktivnostih. Zadnja leta mu kot soorgani-zator pomaga tudi Kulturno društvo Petrovče..
Ta zanimiva prireditev je tudi letos privabila na dvorišče domačije okrog 250 obiskovalcev. Dogodek je vodil Tone Vrabl, zbrane pa je nagovoril Zlatko, ki ima za sabo težke življenjske preizkušnje. Spomnimo, da je svojo življenjsko pot začel v mrzlem januarju 1950 kot najdenček na stopnišču proti cerkvi sv. Jožefa v Celju, da se je izognil letalski nesreči na Korziki, kamor naj bi odpotoval, a je zaradi nujnega dela moral ostati doma in da je preživel hudo prometno nesrečo in se
pravzaprav na novo rodil, saj je le za las ušel smrti. Takrat se je zaobljubil, da bo, če bo lahko hodil, skrbel za Marijino cerkev v Petrovčah. Pozneje pa je ob hiši postavil kapelo s kipom lurške Marije.
Prireditev Naj pesem pove, kar čuti srce, pa je namenjena srečanju ljudskih pevcev in godcev ter tudi likovnikom.
Z glasbo in s pesmijo so tokratni program bogatili ansambla Dominik in Gozdnik, duet ljudskih pevk iz Tepanj, Ljudski godci in pevci iz Tre-belnega, Družinski trio Pla-
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 1. oktobra odprta skupinska razstava z naslovom Podobe hmeljarstva, na kateri razstavlja 18 članov likovne sekcije KUD Žalec.
Številne obiskovalce je v imenu ZKŠT Žalec pozdravila Lidija Koceli, o razstavi pa je govoril akademski slikar mag. Uroš Potočnik in med drugim dejal: »Letošnja razstava članov KUD Žalec se je osredotočila na zelo domač motiv hmeljarstva, ki je pustil močan pečat na razvoju tega ruralne-ga in mestnega okoliša. Člani
KUD Žalec so kot izjemna he-terogena skupina ponovno dokazali bogato pestrost likovnih pristopov in izraznih možnosti. Dotaknili so se romantične tradicije, ki krajino poveličuje, realizma, ki želi upodobiti svet kar se le da objektivno, impresionizma, ki zajema določen trenutek v času in prostoru, ekspresionizma, ki daje krajini individualni čustveni pečat, in kolorizma, ki v ospredju daje prednost naboju krajine.«
Vse to, je še dejal Uroš Potočnik, govori o likovni svobodi in različnih usmeritvah ter poteh, ki jih izbirajo čla-
ni KUD Žalec. V kulturnem programu je nastopila Simona Kropec (kitara in vokal) iz GLD Aletheia. T. Tavčar
Svoja dela so postavili na ogled Anton Holobar, Tatjana Hren, Ana Kladnik, Franc Kadivnik, Dane Klinc, Jože Leskovšek, Sabina Majcen, Janko Melanšek, Stella Mu-zlovič, Breda Oberžan, Jože Pogačar, Magda Šalamon, Majda Smerkolj, Blaž Verdel, Neda Vogelsang, Marta Vo-šnjak, Tanja Vovk Petrovski in Erika Žumer.
Udeleženci razstave z županom Jankom Kosom, Lidijo Koceli Simono Kropec in mag. Urošem Potočnikom
Peli so jih mati moja
hutnik, Klančnikovi godci, Kapucinski pevski zbor sv. Cecilije iz Celja, Bučenski ramplači, Kvartet Grmada, VS Candela in Šempetrski biseri - ŠemBis.
S svojimi likovnimi deli pa so tokratno že 11. razstavo obogatili Dane Klinc, Bernarda Skok, Zdenko Repsel, Zdenka Kerčmar, Hrane Ko-cič, Helena Kocič, Marinka Krajec in Brane Rojc, ki je tudi vsakoletni vodja in organizator razstave.
D. N.
Nastop devetčlanske družine Kos s Ponikve pri Žalcu
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo oziroma tamkajšnji odbor za kulturne pri-
Šempetrski biseri - ŠemBis med nastopom
reditve Družina poje 2016 je pod glavnim pokroviteljstvom Občine Polzela zadnjo avgustovsko nedeljo pod velikim šotorom na športnem igrišču pripravilo že 33. prireditev Družina poje - Peli so jih mati moja.
Zbrane je najprej pozdravil župan Občine Polzela Jože Ku-žnik, nato pa jih je nagovoril minister za kulturo Republike Slovenije Tone Peršak, ki je poudaril, da je kultura od nekdaj družila ljudi, jim bogatila telo in kulturni čut, organizatorjem pa čestital za organizacijo te prireditve, ki so jo v kraju pod Goro Oljko letos pripravili že triintridesetič.
Letos je nastopilo 16 družin-
skih sestavov iz raznih slovenskih krajev, s prireditvijo pa želijo Andražani ohranjati in spodbujati glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečevali s to zvrstjo petja. Najštevilčnejša na prireditveni je bila 16-članska družina Kovačič iz Nove Gorice, ki je letos nastopila že osemnaj-stič, skupaj pa je nastopilo 108 pevk in pevcev.
Prireditev sta vodila David Zabukovnik in Marjeta Brun-šek, na diatonično harmoniko je igral Žan Zabukovnik, v družabnem delu pa so za veselo razpoloženje poskrbeli Veseli svatje.	T. Tavčar
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KULTURA
september 2016
19
Mednarodni 11. folklorni festival
Kino se vrača v Žalec
Od 1. do 11. septembra je v Žalcu, Celju, Velenju in Laškem potekal 11. mednarodni folklorni festival, ki ga vsako leto organizira medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca. Slednje je nastalo pred desetimi leti kot plod medsebojnega sodelovanja dveh kulturnih društev in njunih folklornih skupin iz Šempetra in Celja.
Folklorni skupini, KUD Grifon Šempeter in KD Celjska folklorna skupina, ki svojo dejavnost izvajata povsem ljubiteljsko, sta svoje izkušnje z mnogih folklornih festivalov, ki sta se jih udeležili po vsem svetu, leta 2006 združili v želji, da bi tudi ta del Slovenije dobil kakovostno tovrstno prireditev.
Do zdaj so na festivalu gostili že okrog 45 folklornih skupin z vsega sveta. Na tokratnem gala folklornem koncertu v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu in dan prej v Celju so poleg domače folklorne skupine KUD Grifon Šempeter in folklorne skupine KD Lipa Rečica nastopile tri tuje folklorne skupine, in sicer University's folk dance group Soveldaja Talin Estonija, Tirana Folkloric Ensemble/Tirana Cultural Center, Tirana - Albanija in Veverica -Detskaja horeogrifčeskaja škola Šelkovo, Moskva - Rusija.
Gala koncert v Žalcu je začela domača folklorna skupina iz Rečice pri Laškem, za njo pa so se zvrstile ostale folklorne skupine. Prireditev je povezovala Saša Pukl, ob koncu pa so se na odru zbrali vsi nastopajoči in skupaj zaplesali. Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila pod-županja Občine Žalec dr. Hana Šuster Erjavec ter predstavnikom skupin podelila spominska darila. Slovesen pa je bil trenutek, ko so organizatorji
Nastop deklet folklorne skupine iz Rusije
Kot uvod v 11. mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprli razstavo Etno oblačila mojega naroda, ki je bila odprta do 12. septembra. S folklornimi koraki so razstavo pospremili člani folklornih skupin KD Ponikva pri Žalcu in KUD Grifon Šempeter.
festivala in vodstvo društva (predsednik Bogdan Krumperger, podpredsednik Zdenko Štrucl, finančni vodja Bojan Pevec in tajnica Tatjana Pevec) v dvorani pristopili k Danici La-znik in ji podelili naziv častne članice društva in festivala, saj je bila kot tajnica celo desetletje angažirana, bolezen pa ji je preprečila nadaljnje delo.
Zelo pestro folklorno dogajanje je bilo tudi ostale dni. Na koncertu v Velenju so nastopili folklorni skupini iz Albanije in Estonije in FS KUD Šmartno v Rožni dolini. Že samo odprtje festivala v Žalcu 1. septembra, v okviru katerega so odprli tudi razstavo Mihajla Lišanina z na-
slovom Etno oblačila in plesi mojega naroda, je postreglo z nastopoma FS KD Ponikva in FS KUD Grifon Šempeter, dan pozneje pa sta pred Muzejem novejše zgodovine v Celju nastopili FS Kobula KD Petrovče in FS KUD Šmartno v Rožni dolini. Nekaj posebnega je bil tudi Albanski večer v Petrov-čah, sicer pa so folklorne skupine pripravile brezplačne predstave za otroke v Žalcu, Celju, Velenju in Laškem. Folkloristi so popestrili tudi dogajanje ob odprtju Fontane Zeleno zlato, sodelovali na dnevih narodnih noš v Kamniku in na promenadah v Celju in še kje.
D. N., T. T.
Ustvarjalci tretjega obdobja
V avli dvorane Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so v ponedeljek odprli razstavo članov likovnega krožka, ki deluje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec.
Slovesnost sta s kulturnim programom obogatili učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec, citrarki Maša Strmec in Klara Majcen, ki delujeta pod mentorstvom Franje Kočnik. Delovanje krožka in likovnikov je predstavila moderatorka prireditve Jolanda Železnik.
Na slovesnosti je zbranim spregovorila predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec Marija Masnec in pohvalila delovanje krožka, ob tem pa predstavila tudi delo univerze. V nadaljevanju je likovnikom čestitala in izrazila občudovanje nad njihovo ustvarjalnostjo tudi žalska podžupanja dr. Hana Šuster Erjavec.
Likovni krožek je prejšnjo
Med ogledom likovnih del
šolsko leto obiskovalo 16 udeležencev in prav toliko jih je na ogled postavilo svoja dela na razstavi. Tokrat so razstavljali Terezija Debelak, Marija Donko, Rudi Friškovec, Bernarda Furjanič, Fanika Gre-šak, Pavlina Jošt, Ida Krašovic, Jožica Lešnik, Olga Lipovšek, Franjo Luc, Teda Rihter, Franja Šporn, Mojca Šporn, Lidija Tamše, Anica Trivan in Marija
Studnička. Pod mentorstvom Zvoneta Brileja - Čorija ustvarjajo v akrilni, oljni in akvarelni tehniki in sodelujejo na raznih likovnih kolonijah ter na tekmovanju Zlata paleta, kar nekaj članov pa je že imelo eno ali več samostojnih razstav. Sodelovali so tudi na raznih tematskih razstavah in v tem slogu želijo nadaljevati tudi v prihodnje.
D. N.
V petek, 16. septembra, je bil za žalske ljubitelje filmov velik dan. V Domu II. slovenskega tabora so namreč spet začeli s predvajanjem celovečernih filmov, kar se je zgodilo po desetletju zatišja in filmske praznine, ko je ugasnil še zadnji kinematograf na območju Spodnje Savinjske doline.
Filme v Žalcu so nehali vrteti zaradi zastarele tehnologije in pomanjkanja denarja za prenovo in digitalizacijo večnamenske dvorane, deloma pa tudi zaradi slabega obiska filmskih predstav, saj so se ljubitelji kina raje posluževali ogledov filmov v sodobnejših kinodvoranah v Celju in drugod. Kot je povedala Lidija Koceli, vodja programa kultura na ZKŠT Žalec, so bili leta 2006 zaradi porasta velikih kinematografov in komercialnih hiš po vsej Sloveniji prisiljeni ukiniti filmski program, zdaj pa je vesela, da se ta ponovno vzpostavlja. »Zelo sem vesela projekta Moj kino, ki je zajel srednje velika slovenska mesta, mesta, ki so velika kot Žalec in ki imajo podobno filmsko oziroma kino zgodovino kot Žalec. To so mesta, ki so nekoč imela filmske programe, zdaj pa jih nimajo več in so zato zamudila priložnost, da bi se vključila v Art mrežo Slovenije. Takrat je namreč moral filmski program teči, da si se lahko s pomočjo evropskih sredstev vključil v to mrežo. Če teh pogojev nisi imel, torej če kino ni deloval, nisi imel priložnosti oziroma si moral imeti na voljo 50 do 60 tisoč evrov za spremembo tehnologije. Vse smo poskušali, potem pa je prišel ta projekt
Zaključek na Komendi
Drugo septembrsko soboto se je zaključil niz nastopov raznih skupin v okviru Poletnih večerov na gradu Komenda na Polzeli. Za piko na i so ob zaključku sezone nastopili domačini -Vokalna skupina Draž, glasbena skupina M. J. A.V. in Božidar A. Kolerič.
Vrhunec večera je bila pre-mierno predstavljena pesem Ljuba moja, avtorja glasbe sta brata Janez in Božidar A. Kolerič, besedilo pa je napisala pesnica Mirjana Bačič iz Ploč na Hrvaškem. Pesnica je nalašč za to priložnost iz Vele Luke pripotovala na Polzelo. Draževci pa so izvedli pester repertoar melodij, od ljudskih, dalmatinskih, črnskih duhovnih pesmi in tudi sodobnih zabavnih ob spremljavi kitare, nastopili pa so tudi skupaj z glasbeno skupino M.J.A.V.
T. T.
Otroci so si ogledali animirani Ovce in volkovi.
Izvajalci pripeljejo s seboj prav vse, tudi običajno kino kulinarično ponudbo s kokicami in z brezalkoholnimi pijačami.
Moj kino, ki je kot naročen.«
Moj kino je mobilni kinematograf, ki v najsodobnejši laserski tehnologiji v številnih slovenskih občinah na določen dan v mesecu predvaja najnovejše filme. Predstavniki Kulturno-umetniškega društva Drava iz Dravograda, ki izvajajo projekt, zagotovijo vse, kar je potrebno za ogled filmske predstave. V Žalcu so morali zagotoviti zgolj novo platno. Filmski dan v Žalcu bo vsak tretji petek v mesecu, razen dveh izjem, ko bo filmski dan drugi petek. V tem dnevu se bodo zvrstile štiri predsta-
ve, namenjene različnim okusom in željam občinstva.
Na prvi filmski dan smo si v Žalcu lahko ogledali ob 13.30 akcijski film Ledeni morilec: Vrnitev, ob 16. uri animirani film Ovce in volkovi, ob 18.30 zgodovinski film Ben Hur, ob 21. uri pa premiero filma Dojenček Bridget Jones. Zaradi laserske tehnologije, novega platna in izbora filmov je bil ogled filmskih predstav posebno doživetje, podobno tistemu v velikih kinodvoranah po Sloveniji. Sicer pa morate naslednjič to sami doživeti.
D. Naraglav
20
september 2016
SPORT
_SaAjlnis&e/. datine/S
Iztoku Melanšku zlato na SP
Za uvod dve zmagi rokometašic
Ekipa Tuš team (na levi Polzelan Iztok Melanšek)
V Perthu v Avstraliji je potekalo svetovno amatersko kolesarsko prvenstvo. Član slovenske reprezentance je bil tudi Polzelan Iztok Melanšek (KK Tuš team), ki tekmuje v kategoriji 50-54 let. V močni mednarodni konkurenci se je odrezal več kot odlično in se domov vrnil z zlato medaljo v ekipni vožnji.
Člani ekipe kolesarskega kluba Tuš team v sestavi Iztok Melanšek, Mitja Mahorič, Matej Kravos in Dunja Selan so z ekipno vožnjo in premišljeno taktiko premagovanja proge dokazali, da so najboljša amaterska kolesarska ekipa na svetu. Iztok Melanšek je rezultat nadgradil tudi z vožnjo na cestni dirki, kjer je zasedel
Iztok Melanšek
odlično sedmo mesto in znova dokazal, da sodi v sam svetovni vrh.
Iztok je ob vrnitvi s svetovnega prvenstva na kratko strnil svoje vtise: »Za vrhunske rezultate se mora vse poklopiti, dnevna forma, dnevna sreča in vreme, saj je v Avstraliji v tem trenutku še zima.«
T. Tavčar
Žalske rokometašice so minulo soboto zmagale tudi v gosteh na Ptuju.
Aktivna tudi med počitnicami
Čas poletnih počitnic je večina izkoristila za počitek in polnjenje baterij.
Simon Zajec iz Taekwondo kluba Sun Braslovče je pridno treniral tudi med poletnimi počitnicami in se pripravljal za nastop na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu v kickboxingu, ki je med 29. avgustom in 3. septembrom potekalo v Dublinu na Irskem.
Kot član slovenske kadetske reprezentance je nastopil v disciplini light contact do 63 kg in v prvem krogu premagal predstavnika Poljske, v drugem pa je po tesni sodniški odločitvi z 2 : 1 izgubil proti madžarskemu predstavniku. Ko se je vrnil domov, je takoj odpotoval še na svetovno mladinsko in veteransko prvenstvo v taekwondoju, kjer je nastopil v kategoriji mlajših mladincev, ravno tako v kategoriji do 63 kg. V prvem krogu se je pomeril s predstavnikom Japonske in zmagal, v drugem krogu pa je nastopil proti nasprotniku iz Kazahsta-na ter po vodstvu v prvi, nato po napeti in težki drugi rundi žal izgubil in tako osvojil 4. do
Simon Zajec in Simon Jan po tekmovanju na svetovnem prvenstvu mladincev in veteranov v taekwondoju
8. mesto.
Med veterani se je pomeril tudi trener braslovškega kluba Simon Jan, ki je posamezno premagal predstavnika ZDA in Avstralije, potem pa v četr-tfinalni borbi po izenačenem regularnem delu ter podaljšku izgubil v borbi za zlato točko proti kasnejšemu svetovnemu prvaku iz Argentine. Nastopil je tudi v slovenski veteranski ekipi, ki je po prostem prvem krogu najprej premagala Av-
stralijo, nato Rusijo in v finalu še Argentino ter tako osvojila naslov ekipnih veteranskih svetovnih prvakov.
V Braslovčah so začeli v novi sezoni trenirati s polno paro in tudi v tej sezoni se nadejajo uspešnih nastopov tako v taekwondoju kot tudi v kickboxingu, pravi Simon Jan, ki je poleg tega, da je trener, tudi zelo uspešen tekmovalec na veteranskih tekmovanjih.
D. N.
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom trenerja Jerneja Gologranca je letošnjo ligaško sezono začela z dvema zmagama, eno v domači dvorani, drugo v gosteh na Ptuju. Tudi izkupiček obeh mlajših selekcij, ki sta že začeli z ligaškimi tekmami, je štiri zmage v štirih tekmah.
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je v uvodni tekmi 1. ADRL 17. septembra v polni domači dvorani I. OŠ Žalec z rezultatom 27 : 20 (14 : 10) najprej premagala ekipo ŽRK Krka Novo mesto. Nizek izkupiček golov Krkašic kaže na odlično obrambo rokometašic ŽRK Zelene Doline Žalec na čelu z vra-tarko Edito Amon, ki je okrepila vratarsko zasedbo Žalčank, in s celotno ekipno obrambno linijo na črti. "Naša dekleta so letos zagotovo odlično pripravljena, ampak Krko sestavljajo odlične igralke, tako da ni vse vnaprej dano, morale so se zelo potruditi za to zmago. Ne bi izpostavil nobene naše igralke, prav vse so se borile odlično, ampak v resnici je zmagala kemija naše ekipe, ki ima veliko željo in se zaveda pomembnosti prav vsake vloge v ekipi. V tem smislu je pomembna tudi spodbuda igralk na klopi, osmi igralec na prvi naši tekmi pa je bila gotovo tribuna, ki je dihala z nami in nas spodbujala," je povedal trener Jernej Golo-granc in dodal, da je zmaga na prvi tekmi psihološko velikega pomena, saj je prva in še na domačem terenu, vsekakor pa da pozitiven naboj za naprej. Prva strelka tekme in RK Zelene Doline Žalec je bila leva zunanja igralka Jasna Turnšek z osmimi goli, druga pa krožna napadalka Katja Čerenjak s še-
stimi goli. Druga tekma na Ptuju je bila nekoliko trši oreh, saj so Žalčanke nekoliko popustile v obrambi, ki je najbolj prispevala k prvi zmagi, a so vendarle imele ves čas pobudo v svojih rokah ter na koncu zmagale s 25 : 27 (12 : 12), najboljša strelka je bila desna krilna igralka Špela Potisek s sedmimi goli, sledili sta ji krožna napadalka Katja Čerenjak in nova srednja zunanja igralka Neža Avbelj s po 6 goli. Jasna Turnšek in Katja Čerenjak ostajata nosilki žalske ekipe tudi v novi sezoni, poleg vratarke Edite Amon ter omenjenih Špele Potisek in Neže Avbelj pa so nove v letošnji postavi Žalčank tudi leva krilna igralka Maja Klakočer, srednja zunanja Tamara Sunarič, desna zunanja Natalija Kundija in krožna napadalka Eva Pa-vič. V ekipi ostajajo Anika Str-nad (srednja zunanja), Maruša Kompan (desno krilo), Maja Danijel (levo krilo), Tina Kru-lec (krožna napadalka), Jerneja Potočnik in Lucija Lobnikar (vratarki), krilna igralka Zala Kovačič pa se je ekipi pridružila iz vrst mlajših selekcij.
»Nekaj igralk se je odločilo, da zapusti ekipo zaradi študija in drugih osebnih razlogov, naše domače igralke iz mlajših selekcij pa so še premlade za polno sodelovanje v članski ekipi. Zato smo nadomestili igralke, ki so odšle, ob tem pa skušali rešiti tudi šibko točko lanskega leta v vratarskem delu, kar nam je uspelo. Pri novih igralkah, ki so vse domače, slovenske, pa sledimo tako imenovanemu skandinavskemu modelu. Privabljamo igralke, ki imajo v dopoldanske času zaposlitev ali so študentke, imajo poskrbljeno za lastno eksistenco, v drugi
polovici dneva pa z veseljem igrajo rokomet. V zadnjih letih se je glas o tem, da v našem klubu dobro delamo, zelo razširil po Sloveniji, zato smo privabili dekleta od vsepovsod, ki so pripravljene trdo delati, imajo željo, veselje in voljni moment za ekipno rokometno zgodbo,« je o novi zasedbi v žalskih vrstah kluba povedal športni direktor RK Zelene Doline Žalec Mitja Turnšek.
T. T.
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec se bo že to soboto, 1. oktobra, ob 19. uri pomerila na tekmi 3. kroga 1. ADRL. V domači dvorani I. OŠ Žalec bo gostila ekipo ŽRK Velenje. Ob tej priložnosti bo RK Zelene Doline Žalec predal namenu tudi prenovljene sanitarije ob telovadnici in klubsko pisarno, ki jih je uredil s pomočjo donatorskih sredstev in s prostovoljnim delom. To je po obnovi garderob v telovadnici že drugi pomemben in finančno zelo zahteven zalogaj kluba.
Novo sezono ligaških tekmovanj sta začeli tudi dve mlajši žalski ekipi. Kadetinje pod vodstvom Aleša Filip-čiča so v domači dvorani v Žalcu z rezultatom 38 : 15 (21 : 6) najprej premagale ekipo ŽRK Velenje, prejšnjo soboto pa DRŠ Alen Mihalj (rezultat 32 : 16, polčas 17 : 5). Starejše deklice A so pod vodstvom Jerneja Rantaha v prvi tekmi ravno tako premagale Velenjčanke, v drugi pa v gosteh z rezultatom 9 : 31 (3 : 14) ekipo RD Mo-škanjci Gorišnica.
Drugi kronometer na Bukovico	Od Zlatibora do Prebolda
Letošnjega kronometra, ki ga je Tekaško društvo Sa-vinjčan organiziralo drugo septembrsko soboto, se je udeležilo 26 tekačev iz raznih slovenskih krajev.
Proga, dolga 1,55 km, je bila zaradi ugodnih vremenskih
razmer tokrat suha in je omogočala razmeroma hiter tek navkreber. Absolutni zmagovalec kronometra je postal Tim Seničar iz Celja, član celjskega AD Kladivar je progo pretekel s časom 9:51. Drugo mesto v moški kategoriji je osvojil Mi-
lan Vivod iz Mozirja, tretji pa je bil Janko Jančič iz Laškega. Med ženskami je najhitreje tekla Nika Jančič, prav tako članica AD Kladivar Celje, drugo mesto je pripadlo Tiji Senica iz Hrastnika, tretja pa je bila Barbara Ovčjak iz Velenja. T. T.
Košarkarski klub Prebold 2014 je bil dejaven tudi med počitnicami. Konec junija in v začetku julija se je z dvajsetimi mladimi košarkarji udeležil mednarodnega poletnega kampa na Zlatiboru v Srbiji, konec avgusta pa prvič pripra-
vil poletni košarkarski kamp v Preboldu.
Na Zlatibor, kjer so zelo ugodni pogoji za trening in druženje mladih košarkarjev, so člani KK Prebold 2014 odpotovali z vlakom in nato iz Beograda z avtobusom. Vse dni so trdo tre-
nirali, a so imeli tudi nekaj časa za druženje z vrstniki iz drugih držav in za zabavo. Odigrali so nekaj tekem, Katja Cvar, ki je z novo sezono postala članica ŽKK Athlet iz Celja, pa je uspešno zaigrala s selekcijo KK Plava zvezda iz Beograda. D. N.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
SPORT
september 2016
21
Ulice Žalca zavzeli tekači
S 16. Tekom po ulicah Žalca, na katerem se je tretjo septembrsko soboto zbralo preko 1200 tekačev in njihovih spremljevalcev, se je končala letošnja akcija Razpnimo jadra. Zbrane je ob tej priložnosti pozdravil tudi predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez in vsem zaželel dober in varen tek po žalskih ulicah, najmlajšim udeležencem teka pa je podelil medalje za sodelovanje.
Po začetnem ogrevanju s plesno šolo Moove so se na 180-metrsko traso podali učenci in učenke 1. razredov. Sledili so teki učencev od 2. do 4. razreda, ki so premagali 590-me-trsko razdaljo. Vsi teki so bili netekmovalnega značaja, več kot 200 otrok pa je za udeležbo na teku prejelo zaslužene medalje, majice, sladoled in sok.
Na odprtem šolskem prvenstvu so se na 1,6-kilometrski razdalji pomerili učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole. Sledila sta najštevilčnejša teka - Hmeljkov tek najmlajših z mamicami in očki ter Kanin rekreativni tek na »žalsko miljo«. Rekreativnega teka se je ude-
ležilo kar 31 družin in precej posameznikov, skupaj okoli 200 udeležencev. Najštevilčnejša je bila šestčlanska družina Droljc, ki je prejela posebno nagrado.
Prireditve sta se udeležila tudi žalska olimpijca, judoist Roki Drakšič in Mihael Žgank, ki sta najuspešnejšim tekačem šolskih tekov podelila medalje. Tretji olimpijec Blaž Blagotin-šek je bil zaradi klubskih obveznosti odsoten. Na teku sta se prav tako predstavili odlični domači kickboksarki Larisa in Alisa Žagar Slemenšek, ki sta na nedavnem evropskem prvenstvu zasedli 2. oziroma 9. mesto.
Na zadnji preizkušnji dneva v teku za štajersko-koroški pokal se je med sabo pomerilo rekordnih 115 tekačev. S 5,2 km dolgo krožno progo je najhitreje opravil Matej Šturm iz Atletskega društva Slovenska Bistrica, med dekleti pa Neja Kršinar iz Medvod. Najstarejši udeleženec je bil 85-letni Polde Dolenc iz Maribora, med ženskami pa 82-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca. Glavno nagrado teka, salomonov tekaški komplet, je prejel Nino
Kazimira Lužnik v Žalcu
Najštevilčnejša družina Droljc
Zmagovalci
Učenci letnik 2002: Lo-vro Kavčič (OŠ Petrovče); učenke letnik 2002, 2003, 2004: Lea Čebin (OŠ Ivana Skvarče Zagorje); učenci letnik 2003, 2004: Tom Kljun (I. OŠ Žalec); učenke letnik 2005, 2006: Eva Ašenberger (OŠ Petrovče); učenci letnik 2005, 2006: Nail Ilar (OŠ Oskarja Kovačiča)
Šinkovec, prireditev pa je povezoval Peter Kavčič.
T. Tavčar
Tekli so tudi osnovnošolci.
Jubilejni 30. Vebrov memorial
Larisa druga na svetovnem prvenstvu
Udeleženci memoriala z glavnim organizatorjem Tomažem Volkom (stoji prvi z leve)
V Športnem centru Žalec je v petek, 16. septembra, potekal tradicionalni teniški turnir dvojic. Tokratni je bil jubilejni, saj ga že 30 let organizirajo v spomin na nekdanjega telesnokultur-nega učitelja in velikega ljubitelja tenisa Vlada Vebra.
Turnir vsako leto poteka v organizaciji Občine Žalec, Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Teniške akademije Žalec, ki jo vodi Tomaž Volk. Naj povemo, da je letošnjo teniško akademijo v času počitnic obiskovalo več kot sto otrok. Na teniških igriščih bo pestro tudi v tem šolskem letu, saj se je v teniško šolo vpisalo več kot 60 otrok (od cicibanov do srednješolcev).
Vebrovega memoriala pa se je letos udeležilo več kot 20 igralcev. Kljub slabemu vremenu je organizatorjem uspelo speljati turnir do konca. K temu sta pripomogli tudi nova preplastitev teniških igrišč in urejena zunanja razsvetljava, za kar so poskrbeli prizadevni teniški delavci kluba. Tekme so potekale na zunanjih igriščih in tudi v balonu.
Zmagovalca sta postala Lojze Posedel in Radovan Antlo-ga, ki sta v finalu z rezultatom 6 : 1 premagala Dušana Slugo in Zdravka Korotaja, na tretje mesto sta se uvrstila Marjan Laznik in Milovan Tomič, ki sta z rezultatom 6 : 2 premagala Rada Antlogo in Bena Kvedra.	D. N.
V Dublinu na Irskem je potekalo svetovno prvenstvu v kickboxu, na katerem sta barve slovenske reprezentance zastopali tudi Alisa in La-risa Žagar Slemenšek, sicer učenki 8. razreda Osnovne šole Petrovče, ki trenirata v celjskem klubu Hyong, njun trener pa je Uroš Bernard.
Larisa si je na svetovnem prvenstvu v disciplini light kontakt pri starejših kadetinjah do 55 kg priborila 2. mesto, Alisa pa je bila 9. Ob prihodu domov so jima domači in krajani pripravili prisrčen sprejem, nagovorila pa ju je tudi predsednica Sveta KS Levec Vladimira Dobnik ter jima izročila šopek rož. Povejmo še to, da je na letošnjem državnem prvenstvu Alisa slavila zmago, Larisa pa je zasedla drugo mesto. T. T.
Sestri Alisa in Larisa
Nogometni mini maraton
Ko človek počne nekaj, kar rad počne, in zraven stori kaj koristnega še za druge. Kombinacija, ki so jo udejanjili športni navdušenci iz vrst ŠD Hofrein, Kluba mladih Galicija in ŠD iz Petrovč. Fantje so se dogovorili za 12-urno neprekinjeno igranje nogometa, kar so udejanjili konec avgusta.
Od jutranjega svita do večernega mraka so se na igrišču v Veliki Pirešici za žogo podile različne generacije nogometašev, ki so zastopali barve Pire-šice z okolico na eni in Petrovč na drugi strani. Celo pripadnice
ženskega spola so imele na voljo svojih pet, z debelim, debelim podaljškom razvlečenih minut. Skupaj je ta dan na prireditvi žogo brcalo več kot 120 duš. Ob dogodku so udeleženci uspeli zbrati več kot 500 evrov, ki jih bodo namenili nakupu prepo-trebne športne opreme za POŠ Trje. Rezultat naj ostane v senci dobrodelnega izkoristka in namena prireditve, ki bo postala tradicionalna. Tako so namreč sklenili akterji v podaljških prijetnega večernega druženja. Za radovedne pa: bilo je 76 : 71 za najbolj prebrisane.	P. K.
Na zanimivem tekmovanju so sodelovali tudi najmlajši nogometaši.
22
september 2016
INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI
_SaAjlnis&e/. datine/S
UTRIPOV HOROSKOP
♦ OVEN Večje število planetov v opoziciji z vašim znakom bo oktobra postavilo marsikaj pod vprašaj. Potrebno bo bistveno več prilagajanja ljudem in situacijam, če boste hoteli delovati v sožitju. Naj se vam ne mudi preveč, še zlasti sredinski del meseca opozarja na zmernost v delovanju. Okoli 16. v mesecu, ko bo polna luna prav v vašem znamenju, se oborožite s potrpežljivostjo in ne pretiravajte prav pri nobeni stvari. V ljubezni bo zelo zanimivo v prvih treh tednih meseca, ko se boste lahko dokopali do novih spoznanj. Tudi kakšna skrbno varovana skrivnost lahko pride na plano.
Absolutni zmagovalec Dejan Cigler
♦ BIK Ogromno lahko naredite na delovnem področju že v prvem tednu, saj vam bo naklonjeni Merkur nudil še dodatno podporo. Izkoristite pozitiven vpliv tega planeta. V zadnjem tednu se bo obseg dela povečal, bodite pripravljeni na to. Vaša vladarica Venera bo do 18. kraljevala v škorpijonu, nato pa v znaku strelca. Strasti bodo povečane, mimogrede lahko pride tudi do pojava ljubosumja ali posesivnosti. Zagotovo partner ne bo stal križem rok in vam prikimaval, če boste tako razpoloženi. Povečana previdnost velja v času obeh luninih mlajev, to je 1. in 30. v mesecu.
♦ DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo oktobra potoval precej hitro in bo menjal kar tri znamenja. Zato bo tudi dinamika vašega delovanja pestra in zanimiva, pripravite se na živahno komunikacijo. Veliko koristnega lahko naredite, še zlasti pa to izkoristite za zahtevnejše delo prvi teden, ko bo Merkur omogočal natančnost in siste-matičnost. Mogoče boste v prvih treh tednih večkrat občutili povečano potrebo po svobodi in neodvisnosti, kar zna biti problem za vse dvojčke v ustaljenih razmerjih. V času drugega mlaja ne bo odveč povečana previdnost, saj se znate odzvati preveč nestrpno.
♦ RAK Oktober je mesec, v katerem lahko na delovnem področju odlično napredujete. Vztrajnosti in upornosti vam ne bo primanjkovalo in le z malo truda vam lahko uspe tudi kakšen od načrtov. Velja se potruditi, uspeh se vam nasmiha. Vaša vladarica luna bo oktobra kar dvakrat v konjunkciji s Soncem, kar je prava posebnost. Prvič se bo to zgodilo že 1. oktobra, ko bo nastopil lunin mlaj v tehtnici, in drugič 30. oktobra, ko bo mlaj v znaku škorpijona. Zelo pozorni bodite ob mlaju konec meseca, takrat bo namreč vaša energija nižja in boste občutljivejši na vse vplive iz okolice, še zlasti na čustvenem področju.
♦ LEV V jesensko obdobje boste vstopili polni novih idej in načrtov, kako ga preživeti. Delovno področje bo zagotovo v ospredju in nič vas ne bo odvrnilo od tega, da uresničite svoje ambicije. Mogoče se bo kakšna prioriteta spremenila, vendar bistvenega odmika od začrtanega ne bo. Z močjo discipline in trdne volje boste zagotovo želi uspehe. Na zasebnem področju bo prav tako živahno in zanimivo. Lahko se zgodi, da boste imeli v prvi polovici oktobra pogosto občutek, da je partner prezahteven do vas, to vas lahko utesnjuje. Vendar se bo situacija še pred koncem meseca spremenila, zato ni razloga za skrb. V nadaljevanju jesenskih dni bo vajina zveza žarela v krasnih barvah.
DEVICA Vaš vladar Merkur bo v prvem tednu potoval prav po vašem znaku. To vam bo nudilo izdatno podporo na delovnem področju, zelo uspešni boste v sodelovanju z okolico in pri dogovarjanju. Ta pozitiven vpliv morate kar najbolje izkoristiti. Tudi v drugem delu meseca bo dogajanje živahno in zelo zanimivo, dolgočasno vam nikakor ne bo. Zadovoljni boste tudi s svojimi rezultati. Tudi zasebno življenje bo zelo aktualno in ne bo prav nič v senci ostalega. Vezane device se boste lahko veselile dni, ki so pred vami. Nekaj več previdnosti ne bo odveč na začetku in koncu oktobra. Samski pripadniki tega znaka boste uzrli nove priložnosti, ki jih velja izkoristiti.
TEHTNICA Vladavina vašega znamenja in planet Jupiter, ki prav tako potuje po vašem znamenju, sta zagotovilo za zelo uspešen oktober. Ogromno lahko naredite v tem času, pomembno pa je, da si določite točne cilje in jim sledite. Tokrat boste uspešnejši kot po navadi, saj vas bodo spremljale tudi srečne okoliščine. Mnogi med vami boste čutili, da ste v prelomnem obdobju, v katerem so mogoči sprejemi zelo pomembnih odločitev. Lahko se zgodi, da boste menjali svoj stil življenja, se odločili za dodatno izobraževanje, načrtovali selitev ali začeli z novim poglavjem v svojem čustvenem življenju.
♦ ŠKORPIJON Večje število planetov v vašem znamenju in v zadnji tretjini meseca tudi začetek vladavine vašega znaka so zagotovilo za aktiven in izredno zanimiv mesec. Lepe premike lahko naredite, na delovnem področju pa velja izkoristiti vse zmožnosti, saj boste uspešni. Venera bo do 18. oktobra v vašem znamenju, zato lahko samski škorpijoni spoznate ljubezen svojega življenja, le dobro se morate ozreti okoli sebe. Vezanim bo lepo v ustaljenih razmerjih, odlično bo cvetelo tudi družabno življenje. To je čas, ko se boste odlično počutili in svojo dobro voljo prenašali tudi na okolico. Izžarevali boste poseben šarm, kar vam bo še posebej všeč.
STRELEC Vaš vladar Jupiter bo mirno potoval po prvi dekadi znaka tehtnice. Prav zaradi tega bo vaša pozornost oktobra v veliki meri usmerjena v usklajevanje nasprotij in v iskanje harmonije na vseh nivojih. Na delovnem področju boste z malce več truda zelo uspešni, zato se velja potruditi. Od 18. oktobra dalje, ko bo v vaš znak vstopila Venera, se bo začelo zelo ugodno obdobje na čustvenem področju. Samski se boste lahko zaljubili, čutili boste poseben žar in strast. Vezanim strelcem pa bo v ustaljenih razmerjih lepo, poskrbeli boste tudi za nadgradnjo vašega odnosa.
♦ KOZOROG Vaš vladar Saturn je direkten v znamenju strelca in še vedno zahteva red in disciplino. Temu pritisku se ne bo dalo izogniti. Še dobro, da je oboje v vašem značaju in da s tem ne boste imeli posebnih težav. Priložnosti na delovnem področju se bodo še kazale in neumno bi bilo, če jih ne bi izkoristili. Čas za počitek bo prišel kasneje, čeprav se boste zelo spraševali, kdaj to sploh bo. V prvi polovici meseca bo na ljubezenskem področju nekoliko negotovo, bo pa zato drugi del oktobra toliko bolj strasten in zanimiv. Pazljivo čisto ob začetku in na koncu meseca, saj lahko strasti mimogrede zagorijo v pravi ogenj.
♦ VODNAR Večje število planetov v zračnih znamenjih je odlična podlaga za dobro obdobje oktobra. Odlično se boste vklopili v vse v svoji okolici in znali iz vsega potegniti tisto najboljše. Uspešni boste pri delu, zato si boste dovolili povečati nivo lastnih zahtev in želja. Čutili boste, da je mogoče poseči višje. Ne boste se motili, zato se morate potruditi, saj vam bo dobro uspevalo. Ljubezen vas bo našla, pripravljene ali nepripravljene. Samo od vas bo odvisno, ali boste spustili v svojo bližino tudi ljudi, ki ste jih spoznali pred časom, ali boste to storili kasneje, tudi še v zadnji tretjini leta.
♦ RIBI Vstop v jesensko obdobje bo za vas lep in zanimiv. Sicer si boste povzročali nekaj nepotrebnih skrbi, ki pa se bodo kaj kmalu unesle. Vaša prizadevanja se bodo obrestovala po finančni plati, česar boste še posebej veseli. Sodelovanje z okolico bo dobro in počutili se boste odlično. Nekdo bo nežno trkal na vašo dušo in če ste še sami, se boste zagotovo odzvali. Vezanim ribicam bo v prvi polovici meseca res lepo. Utrdili boste vajino razmerje, ob morebitnih ljubosumnih mislih pa takoj spremenite svoje razmišljanje in si ne povzročajte škode po nepotrebnem.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265
ter Facebook dolores astro).
Zveza avto-modelarskih klubov in društev Slovenije je v organizaciji Društva modelarjev Modelar Velenje - Prebold na stezi Struga v Kaplji vasi pri Preboldu prvo septembrsko soboto organizirala 5. offroad dirko za odprto državno prvenstvo 2016 v radijsko vodenih offroad modelih avtomobilov.
Zmagovalec dirke je postal član društva Modelar in domačin Dejan Cigler, ki je s tem dosežkom postal tudi absolutni zmagovalec in državni prvak. Pri tem je bil nadvse suveren, saj je zmagal na vseh petih tekmah letošnje sezone, dvakrat tudi na domači stezi Struga. Tekmovalci tekmujejo z modeli offroad buggy v merilu 1 : 8. Modele poganja brezkrtačni elektro motor, s katerim lahko dosežemo hitrost do 60 km na uro. Tokratne dirke se je udeležilo 20 voznikov iz vse Slovenije in dva s Hrvaške. Dirke se je udeležilo tudi pet članov DMM Velenje - Prebold, trem pa se je uspelo uvrstiti tudi v finale A.
V vseh treh vožnjah je zanesljivo zmagal Dejan Cigler. Poleg njega sta barve kluba zastopala in se dobro uvrstila tudi Vili Teržan, ki je osvojil 5. Mesto, in Klemen Špes, ki je tekmovanje končal na 7. mestu. Njihove rezultate dopolnjujeta s 13. in 16. mestom Goran Smole in Sebastjan Pogorevc.
Uradna razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov in nagrad najuspešnejšim v državnem prvenstvu offroad bo oktobra.	D. Naraglav
Zmagovalec Dejan Cigler ob drugo- in tretjeuvrščenim ter ob svojem očetu (prvi z desne) in predsedniku preboldskega kluba modelarjev Urošu Škofleku (prvi z leve)
Tekmovalci na tekmovalnem stolpu (Dejan prvi z leve)
Nedelja, 23. oktober 2016, ob 17. uri
MARTINA ANDERLIČ in IRENA ANŽIČ
Koncert za citrarski abonma in izven
Avla Doma II. slovens
i tabora Žalec
Vstopnice: TIC Zalee, 710 04 34, www.zkst-zalec.si
LUC SVETI V TEMI
Mirno lahko zapišem, da je bilo letos s prireditvami in z raznimi obletnicami v naši dolini zelenega zlata bogato poletje, kar nas lahko res veseli in na kar smo lahko ponosni. Žal pa ne moremo biti ponosni, da se vseh dogodkov ne znamo skupaj veseliti. Prepogosto se namreč dogaja, da se nekako grupiramo, saj na določenih shodih prevladuje ena opcija (mimogrede opcija je svobodna izbira), spet drugje druga opcija, pa tretja, ne bom naštevala, sem pa prepričana, da je bilo v preteklem, danes tako kritiziranem enoumju pravzaprav boljše, saj smo bili ljudje enakoumni, danes smo pač umno porazdeljeni - nepovezano, povezano, celo strankarsko, zgornji in spodnji, levi in desni, naj zaključim z ugotovitvijo, da smo različno umni, da ne rečem neumni, pravzaprav pripadnostno neumni.
Se pa, kakor je videti, zgodovina ponavlja. Naša mladež, naša svetla prihodnost v nekaterih osnovnih šolah pri pouku uporablja tablice. Pa saj so jih naši stari in prastari starši tudi uporabljali. Res niso imeli digitalnih tablic, bile so preprostejše, bile so manualne, ampak tablice so bile. Edino, kar je danes zaskrbljujoče, je to, da nam nova finančna ministrica v imenu zdrave atmosfere in ne zaradi varčevanja, kot bi kdo pričakoval, napoveduje izklop energije, ki te tablice napaja. Če nas bodo napadli taki demoni, potem bomo pa res v temi in zna se zgoditi, da nam bo svetla prihodnost le še oddaljen, težko dosegljiv žarek na koncu tunela. Pa vendarle, bodimo optimistični! Še vedno obstaja upanje, da nas mogoče le doleti lepša prihodnost, saj pri nas strokovnjake menjujemo po tekočem traku in ni vrag, da bomo enkrat zadeli žebljico na glavico. Sem nekje prebrala, da so izumili cigarete brez nikotina, kavo brez kofeina, izdelali so letala brez pilotov, žal pa ne znajo izumiti vlade brez idiotov. Ampak tudi čudeži se še dogajajo in zadnji znan čudež je zagotovo naš Čeferin, kije na kolena spravil vso vodilno svetovno nogometno konkurenco.
Luč vedno sveti v temi. V upanju in želji, da to ni tista luč, tista lažna svetloba, ki nas na koncu vse potegne tja, od koder ni vrnitve, vas lepo pozdravljam.
Ola Mar
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
MLADI
september 2016
23
Letos priznanje OŠ Polzela
Bronasti mladi šahist
Organizacija tokratne vseslovenske prireditve je bila v rokah OŠ Petrovče, lanskoletne dobitnice naziva najboljša kulturna šola.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v sodelovanju z OŠ Petrovče in POŠ Trje (najbolj kulturno šolo preteklega leta) na zaključni prireditvi v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu razglasil imena 56 osnovnih šol, ki so si letos prislužile naziv »kulturna šola«, in najboljšo med vsemi, najbolj kulturno šolo leta 2016. Gre za najvišja priznanja JSKD na področju kulture za osnovne šole. Najbolj kulturna šola leta 2016 je po mnenju strokovne komisije, ki je podrobno pregledala in ocenila obšolske kulturne dejavnosti 58 šol, prijavljenih na tokratni razpis, Osnovna šola Luisa Adamiča Grosuplje.
Že zgodaj zjutraj se je več kot 150 predstavnikov šol, ki so se letos potegovale za naziv kulturna šola, zbralo pred OŠ Petrovče. Učenci omenjene šole so jih peljali v Dvorec Novo Celje, kjer so več izvedeli o zgodovini dvorca, učiteljice pa so jih nato povabile v osem delavnic in učenci so se lahko preizkusili kot lutkarji, glasbeniki, folkloristi, slikarji, plesalci, literati, gledališčniki v slovenskem in angleškem jeziku;
H*
Igor Teršar podeljuje priznanje Mojci Cestnik z OŠ Polzela.
njihovi mentorji pa so imeli med tem časom prav posebne delavnice s predstavniki JSKD.
Zaključek s kulturnim program in podelitvijo priznanj so pripravili v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer so po uvodnih besedah voditeljice in pozdravu župana Janka Kosa nadaljevali s kulturnim programom Nič in vse, s katerim so organizatorji (OŠ Petrovče) upravičili lanskoletni naziv najbolj kulturna šola.
Tokrat se je z nazivom kulturna šola okitilo kar 56 šol, od tega jih je 12 prejelo priznanja za posamezna področja, med njimi iz Spodnje Savinjske do-
Mladi šahist Matic Nareks, član ŠD Savinjčan Šempeter, si je v začetku avgusta na prvenstvu Evropske unije, v kategoriji fantov do 10 let, priboril bronasto odličje.
Slovenska delegacija je na prvenstvu štela skupaj sedemnajst fantov in deklet, njen uradni spremljevalec pa je bil Damijan Nareks, prav tako član Šahovskega društva Savinjčan Šempeter.
L. K., foto: Damijan Nareks
Matic Nareks po prejemu odličja
Uspešna v disco danceu
Plesalka Ema Turnšek iz Petrovč se je s tekmovanja za svetovni pokal v modernih plesih, ki je potekalo med 15. in 18. septembrom na otoku Sardinija, vrnila z dvema odličnima uvrstitvama.
Članica plesnega kluba Kat-tan iz Celja in dijakinja I. gimnazije v Celju je v kategoriji disco solo članice zasedla 5. mesto, v duetu s soplesalko Pio Vrbovšek - Plahutar pa sta si v kategoriji disco duo članice priplesali 2. mesto.
L. K., foto: arhiv E. T.
Ema Turnšek je bila odlična v disco danceu.
line tudi OŠ Polzela za izredne dosežke in prodornost na področju likovne in fotografske dejavnosti.
Za piko na i pa so poskrbeli pevci in zborovodje 16 kulturnih šol celjske in savinjske regije, ki so se ob koncu pridružili petrovškim in trjan-skim pevcem, instrumentalistom in folkloristom. Tako je iz okoli dvesto grl ubrano zazvenela pesem Od Celja do Žalca, bučen aplavz pa je pevce spodbudil, da so za slovo, še polni vtisov nad celotnim programom, zapeli tudi Savinjsko dolino.
T. Tavčar
Plavalna tečaja v Preboldu
Udeleženci drugega plavalnega tečaja z vaditelji in glavno organizatorko Mojco Bobek (čepi prva z desne)
Počitniški teniški tečaji
Tenis postaja priljubljen šport tudi med otroki. To bi lahko sklepali tudi po tem, da so letos nekateri učenci preboldske osnovne šole in tudi od drugod del svojih počitniških dni preživeli na teniških igriščih.
V sodelovanju s Športno zvezo Prebold so na teniških igriščih ŠD Partizan Prebold pripravili tri tečaje. Prva so izpeljali takoj na začetku počitnic, in sicer v času od 27. junija do 1. julija in od 4. julija do 8. julija, tretjega pa od 22. do 26. avgusta. Tečaje je vodil vodja preboldske teniške šole Rade Vogrinčič, ki nam je povedal, da se je tečajev udeležilo lepo število teniških navdušencev. Kar nekaj jih je
Udeleženci drugega tečaja z Radom Vogrinčičem (prvi z leve) in njegovim pomočnikom Matevžem Vrunčem
nadgradilo svoje znanje, ki so ga pridobili na lanskem tečaju, večina pa je letos prvič osvajala veščine tenisa.
Pri vodenju tečajev je Radu Vogrinčiču letos pomagal so-krajan Matevž Vrunč, ki se je izkazal za odličnega pomoč-
nika. S teniškimi tečaji bodo nadaljevali tudi v tem šolskem letu.
D. N.
Na preboldskem bazenu so že končali letošnjo kopalno sezono, bazen je bil namreč odprt do 1. septembra. Letos je bila sezona kar uspešna, na kopališču v Preboldu pa je bilo mogoče prijetno preživeti prosti čas. Na svoj račun so prišli tudi tečajniki dveh plavalnih tečajev.
Prvega (začetnega) se je udeležilo 15 otrok, drugega (nadaljevalnega) pa kar 40 otrok. Zanje je skrbelo več vaditeljev plavanja skupaj z vodjo tečaja Mojco Bobek, ob zaključku pa so udeleženci glede na osvojeno plavalno znanje prejeli ustrezno diplomo.
Kot je povedala Mojca Bo-bek, jim je letos šlo na roke tudi vreme, tako da so lahko tečaja uspešno izpeljali. Poudarila je, da se tečajev udeležujejo predvsem mlajši otroci, ki so bodisi slabi plavalci ali
ne znajo plavati, drugače pa je zanimanje za plavanje zelo veliko, toda pogrešajo plavalce, ki ne obvladajo dovolj tehnike, saj so prehitro zadovoljni samo z osnovnim znanjem.
Sicer pa je bilo tudi letos kopanje na preboldskem bazenu brezplačno za vse otroke iz občine, ostali otroci in dijaki pa so za dnevno vstopnico odšteli en evro oziroma deset evrov za sezonsko karto.
D. N.
24
september 2016
SAVINJSKE ZGODBE
_SoAtlnis&e/. datine/S
Prizma optimizma	Proslavili jubilej	
^■ 1 _ . jmsss^^m .M», - K i S» H ■!		
Sašo Hribar in Tilen Artač v vlogi Svetlane Makarovič
V dvorani Doma kulture Svoboda Griže je prvo septembrsko soboto potekala razvedrilna radijska oddaja Prizma optimizma, ki je vari-etejska oddaja RTV Slovenije. Z njo tedensko gostujejo po slovenskih krajih in razveseljujejo poslušalce že od leta 1978.
Namenjena je starejšemu občinstvu, vendar se tako z glasbenimi kot z govornimi vsebinami in z optimizmom nastopajočih dotakne tudi mlajših in naključnih poslušal-
cev. Optimizem in dobro voljo ustvarjalci oddaje in njihovi gostje sejejo z izvrstnimi glasbenimi in govornimi vložki, ki se jim tako obiskovalci v dvorani kot radijski poslušalci radi od srca nasmejejo. V vsaki oddaji v odrsko dogajanje vključijo tudi nekaj obiskovalcev in predstavnikov okolja, v katerem gostujejo. Stalnica oddaje so Big Band RTV Slovenija, »gagajevec« Tilen Artač v vlogi psihologinje Ifigenije in multipraktik Sašo Hribar. Za oddajo skrbi in jo vodi Milan Krapež.
V tokratni oddaji v Grižah so poleg orkestra Big Band RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom Lojzeta Krajnčana, nastopili pevka Severa Gjurin, voditelj in humorist Sašo Hribar ter humorist Tilen Artač, ki se je prelevil v lik Svetlane Makarovič, ki ga je zmagovito upodobil tudi v izjemno priljubljeni in najbolj gledani oddaji Znan obraz ima svoj glas. Skupaj s Hribarjem sta do solz nasmejala občinstvo tako v dvorani kot kasneje ob radijskih sprejemnikih.	D. N.
V dvorani DU Zabukovi-ca Griže so se v petek, 9. septembra, na tradicionalnem srečanju zbrali starejši nad 70 let. Srečanje vsako leto organizira Krajevna organizacija RK Griže v sodelovanju s KS Griže. Letos je bilo še posebej slovesno, saj obeležuje KO RK Griže 70-letnico svojega delovanja.
Udeležence je pozdravila predsednica KO RK Griže Cvetka Grm. V svojem govoru je izpostavila že 39-letno tradicijo teh srečanj in se zahvalila Občini Žalec in Krajevni skupnosti Griže, ki jim s finančno podporo omogočata izpeljati ta prijeten dogodek. Grmova,
ki je na čelu Krajevne organizacije RK Griže že 30 let, je v svojem govoru na kratko predstavila delovanje te humanitarne krajevne organizacije in ob tem poudarila 70-letni jubilej njihovega delovanja. Zbrane so pozdravili tudi predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb, podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, predsednica DU Griže Zabukovica Danica Vončina Veligošek in podpredsednik Območne organizacije RK Žalec Janez Meglič. Vsi so KO RK Griže in njeni predsednici izrekli čestitke za uspešno delo in za vsestransko aktivnost na vseh področjih delovanja njihove humanitarne organizacije.
V krajevni skupnosti Griže živi 442 krajanov, ki so stari 70 in več let. Tokrat žal med udeleženci ni bilo obeh najstarejših krajanov, 95-letnega Antona Cizeja in prav tako 95-letne Marije Turnšek. Šopka, namenjena najstarejšima, tokrat niso mogli podeliti na srečanju, so pa najstarejša krajana pozneje obiskali na njunem domu.
Na srečanju so za prijeten kulturni program poskrbeli pevke in pevci Mešanega pevskega zbora DU Griže pod vodstvom Zdenke Markovič ter učenci OŠ Griže, v družabnem delu pa je za veselo razpoloženja poskrbel domači glasbeni Duo Septima.	D. N.
Zlata Edvard in Frančiška Jug
Starejši obujali spomine
Edvard in Frančiška Jug, rojena Štahl, z Brega pri Polzeli sta drugo septembrsko soboto praznovala 50 let skupnega življenja. Civilni obred je na gradu Komenda opravil pol-zelski župan Jože Kužnik.
Frančiška se je rodila leta 1945 na Bregu pri Polzeli kot sedma v družini z devetimi otroki, ki so kmalu izgubili mamo. Edi se je leta 1943 rodil v Vinski Gori v družini s tremi otroki, ki pa je kmalu izgubila očeta. Tako da so vsa kmečka dela prešla na še odraščajočega dečka, ki je moral v težkih pogojih odrasti brez pravega otroštva.
Usoda je hotela, da sta se dve ranjeni duši s težkim otroštvom znašli pred amorjevo puščico, ki ju je vedno združila. Ker sta morala oba odrasti brez prave-
ga otroštva, sta si želela ustvariti družino, da bi lahko svojim otrokom nudila vse tisto, za kar sta bila sama prikrajšana. Zase in zanje sta ustvarila trden in varen dom na Bregu pri Polzeli. V zakonu so se jima rodili hčeri Edita in Zdenka ter sin Edi. Vsi so jima neizmerno hvaležni za vso ljubezen in varno otroštvo in da sta vrednote, kot so delavnost, pridnost in poštenje, uspela prenesti tudi na svoje otroke. Zaposlena sta bila v Tovarni nogavic Polzela, zdaj pa sta že kar nekaj časa upokojena.
Zelo sta ponosna na svoje otroke in svojih pet vnukinj. Vsi dokazujejo, da imajo dobre korenine, da so tudi otroci njuno šolo življenja odlično prenesli na naslednjo generacijo. Vsi ju vedno znova z veseljem obiščejo, saj mama Fani rada
razvaja s svojo dobro kuhinjo, peko sladic, domačimi vrtninami ter vloženo zelenjavo in sadjem, ata Edi pa je neumoren s svojimi življenjskimi nauki in nasveti, kako izboljšati stvari. Z vsem srcem je tudi čebelar, kar pomeni, da svojim najdražjim tako ali drugače sladka življenje.	T. T.
Občina Vransko je v sodelovanju z Župnijsko Karitas in Občinsko organizacijo Rdečega križa Vransko tretjo septembrsko nedeljo pripravila tradicionalno srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Teh je v Občini Vransko več kot 350, srečanja pa se je udeležila dobra tretji-
j	Brglez, d. o. o.
liOZ Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Pekarna in slaščičarna-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaščičarne: Petrovče: 713 30 84, Šempeter: 703 30 46. Trgovine: Žalec: 713 30 82, Vransko: 703 30 42, Ostrožno Celje: 428 20 60, Laze v Tuhinju: 834 52 50, Jaka Zagoije: 566 02 80, Vrbje: 713 30 86.
Spoštovani!
Vabljeni, da obiščete naše lokale in si polepšate vsakdan s kakšno dobro slaščico ali pa s sladkimi dobrotami razveselite svoje najdražje, sosede, prijatelje in z njimi ob kovici tudi malo poklepetate. Naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru in Petrovčah so prav prijetne lokacije za polepšanje jesenskih in tudi drugih dni v letu. V naših lokalih lahko naročite tudi torte za razne priložnosti; veseli bomo vaših naročil.
na. Naprej so se zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela in prisluhnili sveti maši, ki sta jo darovala upokojeni župnik Vlado Rutar in sedanji župnik Jože Turinek, z družabnim delom pa so nadaljevali v Športni dvorani Vransko.
Starejše je sprejel župan Franc Sušnik. V nagovoru je med drugim povedal, da so tovrstna srečanja zelo dobrodošla, saj se tako starejši med seboj pogovorijo in obujajo spomine na čase, ko so skupaj ustvarjali utrip kraja. Nekaj besed je župan namenil tudi aktualnemu dogajanju v občini. Med drugim letos mineva deset let od gradnje Zavoda sv. Rafaela Naš dom na Vran-
skem. Poudaril je, da je bila odločitev za gradnjo doma za starejše prava odločitev, in dejal, da se tudi v teh mesecih v kraju veliko dogaja. Obnavljajo zdravstveni dom, objekt, kjer domuje Kmetijska zadruga Vransko, župnijsko cerkev, nekatere ceste itd.
Srečanje so s kulturnim programom popestrili pevci MePZ LIvRa Vransko, plesalke sodobnega plesa na OŠ Vransko - Tabor, šolska folklorna skupina in ansambel Prijatelji. Udeleženci srečanja so ob tej priložnosti prejeli spominsko darilo, ki so ga pripravile članice Karitas Vransko, prireditev pa je povezovala Amalia Felici-jan.	T. Tavčar
Zlatoporočenca Jug
_SaAtirUs&e/.daiittes.J
SAVINJSKE ZGODBE
september 2016
25
80 let LD Gozdnik Griže
70 let Lovske družine Braslovče
Člani lovske družine (z leve v prvi vrsti četrti Vojko Gorišek, prejemnik najvišjega društvenega priznanja - bronastega kipca lovca)
Konec prejšnjega meseca so v Grižah slovesno obeležili 80-letnico LD Gozdnik Griže. Jubilejno slovesnost so pripravili v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma, jubilejni dogodek pa popestrili in obogatili z lovsko razstavo in izdajo biltena.
Slovesnost, ki jo je vodila Danica Vončina Veligošek, so začeli Savinjski rogisti, zbrane pa je pozdravil in nagovoril starešina (predsednik) LD Gozdnik Griže Andrej Dre-venšek. »Vsakih deset let se lovci v Grižah spomnimo na dogodke iz leta 1936, ko je skupina podobno mislečih krajanov - lovcev združila moči in je kljub takratni prepovedi organiziranih lovskih združb pod vodstvom takratnega učitelja Ivana Dolinarja, velikega ljubitelja narave in lova, uspela na licitaciji pridobiti v zakup lovišče na področju današnje KS Griže. Leto 1936 tako obeležujemo kot leto prvega društveno organiziranega lovstva na našem področju. Res je od takrat preteklo 80 let, kar je v človeškem merilu veliko, vendar to za naravo časovno ne predstavlja nič. Sposobnost sodobnega človeka je, da lahko v izredno kratkem obdobju, ki ga ni potrebno več šteti v stoletjih, ampak letih, mesecih in dnevih, uniči vse, kar je narava ustvarjala tisočletja in milijone let,« je povedal Andrej Dreven-šek in v nadaljevanju spregovoril o nespametnih človeških ravnanjih, ki uničujejo naravo in krčijo življenjski prostor mnogim živim bitjem. »Zagotovo si pred 80 leti naši predhodniki niso zamišljali, da na Gozdniku ne bo več pel divji petelin in ne bo več svatoval gozdni jereb. Nismo ga iztrebili ali pregnali iz njegovih bivališč mi, lovci, ampak spremembe v
njegovem življenjskem okolju in napačna ravnanja vseh nas. Na srečo imamo ljudje poleg uničevalne moči tudi možnost, da začnemo popravljati storjene napake. Vsega žal ne moremo popraviti in veliko je za zmeraj izgubljeno. Od zavesti vsakega posameznika pa je odvisno, kako bo to dojel in kako ravnal v korist narave ter koliko je pripravljen storiti v njeno dobro. Ravno lovci smo tisti, ki najbolj razumemo in občutimo naravo in si jo želimo ohraniti. Toliko miru, spokoja ni nikjer drugje, le stopiti moraš v njen svet, ga začutiti in opazovati. Ja, lovci lovimo, a ne vsepov-prek. Držimo se predpisanih in določenih kvot odvzema posamezne vrste divjadi, predvsem pa pravi lovec spoštuje lovsko etiko in moralo. Tisti, ki postavlja lov na prvo mesto, zagotovo ni lovec današnjega časa. Naša glavna naloga je ohranitev narave in posredno divjadi v njej. Lov nas druži, ampak samo do te mere, da skrbimo za ravnovesje med divjadjo in njenim življenjskim okoljem. Trudimo se, da smo za svoje naloge in delo strokovno dovolj usposobljeni. Lovci skrbimo tudi za veliko lovskih objektov, ponosni smo na svoj lovski dom na Gozdniku, na prevzemnico divjačine in na novo obnovljene in zgrajene objekte, na katerih se urimo v strelskih sposobnostih.« V nadaljevanju je nekaj besed namenil tudi jubilejni razstavi, ki predstavlja del njihove zgodovine društvenega dela.
Jubilejno slovesnost so obogatili izvajalci kulturnega programa: citrar Božo Trnovšek, KD Svoboda Griže z Olgo Markovič in Urško Zakonjšek, učenci OŠ Griže z mentorjem in Mešani pevski zbor DU Griže pod vodstvom Zdenke
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
Markovič. Ob tej priložnosti sta predsednik LD Gozdnik Griže Andrej Dervenšek in predsednik komisije za priznanja Marjan Burjan podelila 23 zahval članom lovske družine in 14 zahval raznim organizacijam, društvom, posameznikom in Občini Žalec za dolgoletno sodelovanje. Posebno priznanje - bronasti kipec lovca pa je prejel Vojko Gorišek, ki je že vse od leta 1975 član te lovske družine in ves čas zelo aktiven na vseh področjih v društvu in tudi v drugih organih lovske organizacije, med drugim je tudi dobitnik znaka (odlikovanja) za lovske zasluge in reda za lovske zasluge III. stopnje, ki ju podeljuje Lovska zveza Slovenije. Slednja je tokrat LD Gozdnik Griže podelila posebno priznanje za 80-letni jubilej. Jubilejno priznanje pa je društvu podelila tudi Savinjsko-Kozjanska zveza LD Celje. Priznanji je lovski družini iz Griž podelil strokovni tajnik SKZLD Celje Zdravko Mastnak, ki je v imenu obeh zvez pozdravil in čestital lovcem za visok jubilej.
Slovesnosti so se udeležili tudi gostje, med drugimi župan Janko Kos, ki je ob tem dejal, da je zelo vesel in ponosen, da v lokalni skupnosti že 80 let deluje lovska družina, ki s svojim delovanjem, pozitivno naravnanostjo in pripravljenostjo ohranja in varuje naravo, pomaga divjadi in drugim prostoživečim živalim. Lovcem je čestital in se jim zahvalil za njihovo dosedanje delo ter dejal, da verjame, da bodo z načrtnim, s strokovnim in kakovostnim delom uspešni tudi v prihodnje. S podobnimi željami in čestitkami so lovce nagovorili predsednik KS Griže Marjan Vodeb, predstavnik celjske enote Zavoda za gozdove Peter Terglav in drugi.
Po zaključku uradnega dela slovesnosti so si udeleženci v manjši dvorani ogledali jubilejno razstavo, v avli dvorane, v tako imenovanem razstavno--prireditvenem prostoru KD Svoboda Griže, pa so nadaljevali z druženjem ob kulinaričnih dobrotah. D. Naraglav
Lovci Lovske družine Bra-slovče so prvo septembrsko soboto v Domu kulture Bra-slovče s slavnostno akademijo praznovali 70-letnico delovanja. Številne lovce in druge so ob tem visokem jubileju nagovorili slavnostni govornik mag. Peter Voušek, ustanovni član LD Braslovče, podpredsednik Lovske zveze Slovenije Peter Malešič, predsednik LD Braslovče Janez Šumak in župan Občine Braslovče Brani-mir Strojanšek.
Res da se v zgodovini lovstva v Braslovčah omenja, da mnogi posamezniki niso imeli dovolj sredstev za pridobitev lovišča in so zato leta 1925 ustanovili lovsko društvo. Lovsko društvo v Braslovčah je praviloma obstajalo za čas zakupa in se ponovno formiralo ob novem zakupu v enaki ali morda v nekoliko spremenjeni sestavi. Druga svetovna vojna je celotno delo lovskih družb oziroma društev prekinila, tako da so za ustanovitev LD Braslovče začeli šteti leto 1946. Enakomi-sleči ljudje, ki jim ni bilo vseeno za naravo in gojitev divjadi, so že istega leta združevali svoje delo in interese s prvim projektom - gradnjo lovske koče (brunarice) na Bezovcu. Naslednji korak je bila gradnja lovske koče pod Grmado leta 1976. Lovci imajo svoja pravila, lovske šege in običaje ter kodeks slovenskega lovca. Tako kot družbeno politična ureditev se je v Sloveniji spremenilo delovanje lovskih družin. Div-
Dobitniki lovskih priznanj in odlikovanj
jad je last države, lovske družine so tiste, ki gospodarijo z lovišči in divjadjo in ves iztržek od mesa divjadi je potrebno vrniti v lovišča v obliki biotehničnih ukrepov, odvračalnega krmljenja ter za povračilo v sporazumih dogovorjenih škodah. Članstvo v LD Braslovče niha, leta 1996, ko so praznovali 50-letnico ustanovitve, je bilo vanjo včlanjenih 75 članov, danes jih je 57. Ne morejo še mimo ene delovne zmage, to je gradnje lovskega doma v centru Braslovč pred 20 leti, kjer imajo tudi prevzemnico s hladilnico za divjačino. Lovska družina dobro sodelovanje z Občino Braslovče, društvi in drugimi, predvsem z lastniki kmetijskih in gozdnih površin. Leta 2009 so od države dobili 20-letno koncesijo upravljanja z loviščem v braslovški občini (majhen delež občini Mozirje in Vransko).
Na slovesnosti ob jubileju
so podelili odlikovanja z II. redom Lovske zveze Slovenije, to priznanje so prejeli Karol Cizej, Marko Kos, Jože Rojnik, Karel Šolinc in Viktor Zorec. Najvišje priznanje LD Braslov-če - zlatega jereba pa so podelili mag. Petru Voušku, srebrnega pa Janezu Šumaku.
V nadaljevanju so prisluhnili zanimivemu kulturnemu programu. Čar narave in privlačnost divjadi v gozdu ter svoja doživetja znajo lovci zelo dobro opisovati v družbi, toda tisto pravo doživetje so jim pričarali člani sekcije oponašalcev jelenjega rukanja in ostale avtohtone divjadi v slovenskem prostoru pod vodstvom staroste in ustanovitelja sekcije Jožeta Grila, in sicer Janez Pod-križnik iz LD Ljubno ob Savinji ter Damijan Zdovc mlajši in Blaž Šuler, oba iz LD Prežiho-vo. Za prijetno vzdušje pa so poskrbeli tudi Savinjski rogisti.
T. T.
Veselo v drugo petdesetletje
Abrahamovci, ki so se udeležili letošnjega srečanja, v družbi župana Janka Kosa.
Na tržnici v Žalcu, v neposredni bližini Fontane Zeleno zlato, so se ob prazniku Občine Žalec srečali abrahamovci žalske občine. Srečanja se je udeležilo več kot sto tistih, ki so ali bodo v tem letu dopolnili petdeset let, vseh pa je v občini 336.
Slavljence je nagovoril žalski župan Janko Kos in jim iz lastnih izkušenj dal nekaj nasvetov za lepo in prijetno pot
proti novim jubilejem. V kulturnem programu je nastopila znana skupina Fešta band iz Velenja, ki je navdušila številne abrahamovce in tudi druge, ki so prišli na ogled pivske fontane. Jubilanti so za darilo prejeli vrček za pivo in presto ter skupno fotografijo, za najpomembnejše, dobro voljo in veselje do življenja, pa morajo poskrbeti sami.
T. T.
otni atelje Ursula
ljševanje TREPALNIC, nega OBRAZA, oblikovanje TELESA
NOVOST: podaljševanje in permanentno lakiranje NOHTOV Pokličite za termin: 070 369 660
Šlandrov trg 42, Žalec (nasproti vhoda v cerkev)
Z veseljem vas pričakujemo!
26
september 2016
NASA DEDIŠČINA
_SaAMAii&be/. datine/S
Skromen mož velikih dejanj
Ljudska pesem v Preboldu
Karmen Kreže in Ljudske pevke treh vasi
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so 7. septembra v počastitev praznika Občine Žalec in v sklopu festivala Zeleno zlato odprli zanimivo in poučno razstavo z naslovom Skromen mož velikih dejanj: Janez Hausenbichler.
Razstavo je predstavila Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Osvetlila je dejanja in dejavnosti tega velikega, a na žalost včasih prezrtega moža Janeza Hausen-bichlerja, ki se je 13. januarja 1838 rodil v Žalcu. Izučil se je medičarske obrti in se štiri leta izpopolnjeval v tujini. Po očetovi smrti se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. Po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar sta odprla gostilno, ki je kmalu zaslovela preko meja domače doline in postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. Bil je organizator drugega slovenskega tabora, ki je potekal 6. septembra 1868 v Žalcu. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali zapisnik in zbirali podpise za taborski proglas. Leto pozneje je pod njegovim vodstvom v njegovi gostilni začela delovati prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Pomagal je ustanavljati tudi razna društva, leta 1880 pa je ustanovil žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik.
Pri Jožefu Bilgerju, oskrbniku graščine v Novem Celju, se je seznanil s hmeljem in tudi sam posadil prvi nasad. Pridelovanja in sušenja hmelja je učil kmete po dolini in jim med drugim podarjal tudi hmeljske sadike. Leta 1880 je bil med
Večer se je zaključil s harmonijo skupne pesmi.
ustanovitelji hmeljarskega društva, naslednje leto pa je izdal knjižico Navod o hmeljariji, v kateri je pozval savinjskega kmeta z besedami: »Vzemi v roke lopato in bodi hmeljar ...« Po pravici ga imenujemo oče savinjskega hmeljarstva.
Njegova druga skrb so bili vinogradi, v katere je nasadil odpornejše »amerikanske sorte«. Spodbujal je tudi sodobnejšo živinorejo, predvsem konjerejo. V Žalcu je ustanovil Dirkarsko društvo, ki je vsako leto prirejalo tekme. Ob Savinji je zasadil vrbe, da bi spodbudil vrborejo in pletarstvo kot dodaten kmetov zaslužek. Ustanovil je tudi tamburaško društvo in sam kupil tamburice, hkrati se je tudi sam učil igrati. Da bi pripomogli k večjemu gospodarskemu razcvetu Savinjske doline, so žalski rodoljubi na pobudo Janeza Hausenbichlerja leta 1881 ustanovili narodni denarni zavod Savinjska posojilnica. Prizadeval si je, da bi savinjska železnica, ki je bila zgrajena 1891, potekala tik mimo žalskega trga. Pri žalskem občinskem odboru se je zavzel, da je prispeval zahtevano vsoto za spremembo prvotnega načrta.
Več kot trideset let je bil svetovalec pri takratni trški občini Žalec ter njen večletni župan in podpredsednik okrajnega celjskega zastopa. Več občin v Savinjski dolini ga je v znak spoštovanja razglasilo za častnega občana. Nenadna bolezen je prekinila njegovo plodno življenje. Umrl je 11. aprila 1896 v Žalcu. Ker je rad hodil v hribe, še posebej na Mrzlico, so leta 1899 v njegov spomin tam postavili Hausenbichlerjevo kočo. Razstava bo na ogled v času
Glasbeno-gledališka predstava, broadwayska uspešnica, v izvedbi učenk in učencev II. osnovne šole Celje, dijakinj in dijakov Gimnazije Celje - Center ter glasbene zasedbe The Takeover
Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, in kupikarto.si
odprtosti knjižnice do sredine oktobra.	T. Tavčar
Ljudske pevke treh vasi so ob tej priložnosti pred knjižnico prikazale obiranje hmelja na star način in ob tem zapele nekaj pesmi, zbrane je pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Že-leznik, večer pa je popestrila mlada citrarka Klara Majcen, učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki je pod mentorstvom učiteljice Franje Kočnik zaigrala nekaj slovenskih ljudskih pesmi.
Pod tem naslovom je prejšnjo soboto v Dvorani Prebold potekala tradicionalna prireditev, ki so jo vse do lani z naslovom Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto pripravljali sredi januarja. Prireditev je organiziralo Kulturno društvo Šešče oziroma ljudski pevci Prijatelji 6 Še. V dogovoru z žalsko območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti in Kulturnim društvom Marija Reka, ki je v okviru prireditve Pod reško planino veselo živimo vrsto let pripravljalo srečanje ljudskih pevcev in godcev, so vsi trije organizatorji združili moči in organizirali prireditev, ki naj bi bila vsako
Nedelja, 23. oktober 2016, ob 17. uri
MARTINA ANDERLIČ in IRENA ANŽIČ
Koncert za citrarski abonma in izven
Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, www.zkst-zalec.si
Vabljeni na ogled drame
FAUST
v SNG Drama Ljubljana
torek, 18. oktobra 2016, ob 19.30
(za potujoči abonma in izven, odhod iz Žalca ob 17.30).
Pašjon
Komedija Iztoka Mlakaija
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica Za gledališka abonmaja in izven
24. in 25. oktober 2016 ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
s
Vstopnice za izven od 10.10. dalje: TIC Žalec in kupikarto-si
leto septembra.
Javnemu skladu za kulturne dejavnosti je s to prireditvijo uspelo spraviti pod streho območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Marijarečani so tako nadomestili svojo prireditev srečanja ljudskih pevcev, prav tako pa svojo tradicijo, sicer v drugem letnem času, nadaljujejo ljudski pevci Prijatelji 6 Še, ki so še pred časom poleg srečanja ljudskih pevcev in godcev pripravljali tudi mednarodni simpozij o ljudski pesmi. Ob tokratnem srečanju so se znova odločili za simpozij o ljudski pesmi, na katerem je o ljudski glasbi predavala Adriana Gabrščak, ki uči petje pri Akademski folklorni skupini France Marolt in izvaja seminarje učenja ljudskega petja na JSKD in seminarje, namenjene učiteljem, ki ljudsko petje in ples vključujejo v redni izobraževalni program, in strokovno spremlja srečanja pevskih in godčevskih skupin.
Na tokratni prireditvi, ki jo je povezovala Monika Lobni-kar, so nastopile najprej štiri spodnjesavinjske skupine ljudskih pevcev, in sicer Pevke treh vasi, Ljudske pevke Ponikva, Ljudske pevke Grifon in Prijatelji 6 Še, skupine pa je strokovno spremljal selektor Miha Zupanc.
V drugem delu večera so nastopile predvsem gostujoče skupine, in sicer Ljudske pevke Telče, Rečiški kvartet, Rečica pri Laškem, Stari znanci, Ljudske pevke Adlešiči in tamburaši iz KUD Božo Račič. Ob koncu so Prijatelji 6 Še na oder povabili Marijo Petek in se ji zahvalili za pesmi, ki jih je napisala zanje, srečanje pa so s pesmijo sklenile vse nastopajoče skupine. Prireditvi je sledilo druženje ob dobrotah, ki so jih za to priložnost pripravili organizatorji.	D. Naraglav
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
V četrtek, 29. septembra 2016,
Vas ob 17. uri vljudno vabimo v Savinovo hišo Žalec na odprtje
PRODAJNEGA SALONA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN.
Oskar Kogoj, svetovno priznani industrijski oblikovalec, akademik in predvsem umetnik,
se tako vrača v Žalec, v mesto svoje prve galerije. Ob prodajnem salonu želi v Savinovi hiši lepih umetnosti zasnovati tudi stalno
zbirko svojih del in se tako pridružiti umetnikom, ki tu že domujejo: Savinova spominska soba, Salon Jelice Žuža, Galerija Savinjskih likovnih umetnikov in razstavišče Savinov likovni salon.
Informacije:	¡sz
TIC Žalec in www.zkst-zalec.si
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
NAGRADNA KRIŽANKA / INFORMACIJE
september 2016
27
Telekom Slovenije širi optično omrežje na območju Žalca
Telekom Slovenije v sodelovanju z občino Žalec gradi optično omrežje, ki bo prebivalcem območja omogo-
čilo višje internetne hitrosti in boljšo izkušnjo spremljanja televizije. V telekomu Slovenije sicer načrtujejo, da bo
gradnja v sodelovanju s krajani in občino potekala tekoče, tako da bi izgradnjo celotnega novega optičnega omrežja na omenjenem območju zaključili že do konca tega leta.
Glavna prednost optičnega omrežja je velika pasovna širina, ki omogoča hitrejši, zanesljivejši in varnejši prenos podatkov, saj je optična povezava manj občutljiva na elektromagnetne motnje in udar strele. Optično omrežje zagotavlja kakovostno uporabo fiksnih storitev, kot so televizija, internet in internetna telefonija. Krajani bodo o možnostih uporabe in naročila storitev Telekoma Slovenije seznanjeni sproti, ko bo omrežje na posameznem območju nadgrajeno in bo možen vklop novih naročnikov. V Telekomu Slovenije priporočajo, da se krajani za prehod na optiko odločijo že v času izvedbe gradbenih del, saj bodo po tem dodatni izkopi za povezave do hiš potekali z daljšim časovnim zamikom.
Po zaključeni nadgradnji bodo imeli krajani na voljo najsodobnejše storitve Telekoma Slovenije, ki vključujejo internet, televizijo (SiOL TV) in fiksno telefonijo. SiOL TV nudi širok nabor TV-vsebin za vso družino, poleg tega pa še številne napredne funkcije. Tako možnost Ogled nazaj omogoča ogled TV-vsebin do 7 dni nazaj, v videoteki DKino
in naročniških videote-kah (Pickbox, Voyo, Mi-nimax+ ter HBO OD in HBO GO) pa so na voljo tudi dodatne TV-vsebine. S storitvijo TViN se lahko TV-programe spremlja prek računalnika, tablice ali pametnega telefona kjerkoli.
Več informacij o ponudbi Telekoma Slovenije lahko krajani dobijo na spletni strani www.tele-
kom.si ali v Telekomovem centru Celje, Maksimilijan, kjer lahko želene storitve tudi naročijo. Naročilo pa lahko oddajo tudi na http://ts.si/gra-dnja-optike. Za dodatne informacije pa so jim svetovalci Telekoma Slovenije 24 ur na dan na voljo tudi na brezplačni številki 080 8000 ali na e-naslo-vu info@telekom.si.
Promocijsko besedilo
AMOMALA: julijski hrošč AZURIT: modri bakrenec BIVA: japonski inštrument ORIBI: afriška antilopa DIRA: preprost voz KRAKER: slovenski pesnik KEMI: finsko mesto
Nagradna križanka »KAMINI KOČEVAR«
Rešitev križanke objavljene v avgustovski številki Utripa: FONTANA-ZELENO-ZLATO. Izžrebani nagrajenci: 1. Franc Pšaker, Parižlje 51 c, Braslovče; 2. Marija Orešnik, Petrovče 83, Petrovče; 3. Pavel Žaubi, Vransko 125, Vransko.
Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je Kamini Kočevar, d. o. o., Juhartova ul. 19, Šempeter. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 17. 10. 2016.
28
september 2016
ŽIVIMO Z ZEMLJO
_SaAjlnis&e/. datine/S
O aktualnih razmerah v kmetijstvu Velika razstava malih živali
Novoizvoljeni upravni odbor (UO) Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije (KGZS) se je septembra sestal že na drugi seji in največ pozornosti namenil predlogom Evropske komisije za omilitev težav, s katerimi se sooča mlečni sektor. Oblikoval je stališča glede izvedbe ukrepov v Sloveniji. Člani UO pa so sprejeli tudi stališča do vsebine sprememb zakonov o dohodnini in zakona o kmetijstvu in uredbe o dopolnilnih dejavnosti ter podali pobude glede ukrepov za preprečitev pojava vozličastega dermatitisa.
UO je največ pozornosti posvetil ukrepom za izboljšanje položaja v mlečnem sektorju, ki je zaradi padanja odkupnih cen najbolj prizadel kmete -pridelovalce mleka. Evropska komisija je namreč v začetku tega meseca objavila uredbi, s katerima skuša izboljšati položaj v mlečnem sektorju. Upravni odbor KGZS je v zvezi z nacionalnimi ukrepi, namenjenimi reševanju krize v sektorju mleka, sprejel stališče, da podpira ukrep, ki predvideva stabilizacijo proizvodnje mleka brez omejitev za upravičence.
Upravni odbor se je seznanil s predlogi in pripombami KGZS glede zakona o doho-
V flIDft SPECIALIST
" Cesta na Žago 21, 3311 Šempeter
objavlja prosto delovno mesto
avtomehanika
Od vas pričakujemo delovne izkušnje.
Zaposlitev na lokaciji Šempeter v Sav. dolini. Polni delovni čas, z enoizmenskim del. časom, možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Tel.: 041 799 214
dnini in podprl rešitev, ki uvaja posebno davčno ureditev predelave malih količin na kmetiji pridelanih kmetijskih pridelkov, ob hkratnem pričakovanju, da se bo dvignila vrednost, do katere so opredeljene male količine, in razširil nabor izdelkov.
Obravnavali so tudi pripombe glede zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijstvu in posebej izpostavili nujnost urejanja področja sezonske delovne sile. Upravni odbor KGZS je potrdil zbrane predloge in pripombe ter pozval kmetijsko ministrstvo, da jih v največji možni meri upošteva in jih vključi v spremembe in dopolnitve zakona o kmetijstvu.
UO se je seznanil tudi z ukrepi za omejitev in preprečevanje širjenja bolezni modrikastega jezika in vozličastega dermati-tisa. V zvezi z nevarnima boleznima goved je sklenil, da naj zaradi drugega pojava bolezni modrikastega jezika v Sloveniji Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvede vse ukrepe, ki bodo preprečili širjenje te nevarne bolezni. Glede možnosti pojava bolezni vozličastega dermatitisa v Sloveniji pa poziva UVHVVR, naj uvede karanteno za živali, uvožene iz držav, ki mejijo z državami, kjer je bolezen vozliča-stega dermatitisa že prisotna.
Člani UO so sprejeli tudi pobudo, da se na območjih s škodo po pozebi dovoljenja za obnovo vinogradov, ki so sicer veljavna do leta 2018, zaradi izpada pridelka in pomanjkanja finančnih sredstev podaljšajo za tri leta (do leta 2021) in opozorili na nujnost reševanja škode tudi po letošnjih neurjih z interventnim zakonom. Dali
BASTL - REDUKTOR d.o.o.
SLOVENIJA
www.bastlreduktor.com
Naše podjetje želi zaposliti nove sodelavce / sodelavke za delo v proizvodnji:
1.	UPRAVLJAN J AN JE CNC OBDELOVALNIH STROJEV (m/ž)
Kandidati morajo imeti končano poklicno ali srednjo izobrazbo tehnične smeri, zaželjene so delovne izkušnjez delom na strojih.
2.	ORGANIZACIJA IN PLANIRANJE PROIZVODNJE (m/ž)
Kandidati morajo imeti končano vsaj srednjo izobrazbo tehnične smeri in pet let delovnih izkušenj na zahtevanem področju.
Vse ostale informacije lahko najdete na
www.bastlreduktor.com.
Prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov:
Bastl-Reduktor, d. o. o.,
Ločiška cesta 98 a, 3313 Polzela
ali na elektronski naslov: info@bastlreduktor.com.
Dodatne informacije na tel. št.: 03 700 15 78.
Zahvaljujemo se vam za prijavo.
so tudi pobudo za tesnejše sodelovanje na področju letalske obrambe pred točo med Slovenijo in Avstrijo.
Glede na to, da se je že začela sezona spravila kmetijskih pridelkov, so opozorili na nujnost spremembe pravil prevozov kmetijskih pridelkov, pri katerih pride do onesnaženja cestišča, na način, kot ga poznajo v posameznih kmetijsko razvitih državah.
Opozorili so tudi na težave, s katerimi se srečujejo kmetje zaradi slabe infrastrukture, s poudarkom na slabo vzdrževanih cestah ter težavah pri uporabi davčnih blagajn, ki so posledica slabih internetnih povezav. Dana je bila pobuda, da se podeželske občine pozove k prioritetni obravnavi zlasti slabih telekomunikacijskih povezav ter slabo vzdrževanih cestnih povezav.
Upravni odbor KGZS je poleg tega opozoril, da v postopku sklepanja trgovinskega sporazuma med EU in Združenimi državami Amerike ter Kanado prednosti trgovinskega sporazuma ne smejo iti na račun kmetijske pridelave in visokih standardov na tem področju. Od vseh, ki lahko vplivajo na sklepanje sporazuma, pričakuje, da bodo zaščitili tako pridelovalce kot potrošnike hrane. Obstaja namreč bojazen, da se bodo na trgu EU znašli ceneni izdelki precej nižje kakovosti, ki pogosto vsebujejo snovi, nevarne za človeka in okolje, hkrati pa bi bili nelojalna konkurenca lokalnim izdelkom. Posledica bi bila še nižja cena že tako prenizkih odkupnih cen kmetijskih pridelkov, hkrati pa bi lahko prišlo do opuščanja kmetijske proizvodnje.
K. R.
Z razstave malih živali
Člani Savinjskega društva gojiteljev malih živali Občine Žalec so pripravili že 16. razstavo malih pasemskih živali, na kateri je bilo razstavljenih več kot 140 živali 50 različnih pasem.
Društvo se ponaša z gojitelji, katerih živali dosegajo državno in tudi mednarodno kakovost. Na razstavi ste si lahko ogleda-
li redkejše in eksotične pasme kokoši, perutnine, morske prašičke, od majhnih do velikih kuncev in golobov.
Razstava je bila po besedah organizatorjev tudi letos zelo uspešna. Sodniki so svoje delo dobro opravili že prvi dan in razdelili svoje stroge ocene. Kar nekaj živali je doseglo normo za razglasitev prvaka pa-
sme. Z nazivom prvak razstave pa se lahko v močni konkurenci pohvalita kunec pasme pritlikavi ovnač Sanje Stropnik in petelin Mihaele Stropnih. Za člane društva je bila ta razstava šele začetek sezone. Do decembra jih namreč čaka še kar nekaj pomembnih razstav, med njimi tudi državna razstava v Celju.	T. T.
Slovenska potica na trgovskih policah
Inštitut za nutricionistiko izbira najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Letos je bilo v skupini finega pekovskega peciva nagrajeno podjetje Sastela iz Ljutomera, in sicer za slovensko potico iz linije Slovenske dobrote, ki je na voljo v Tuše-vih prodajalnah. Pri izdelavi potice in naravnih sestavin in brez umetnih dodatkov je sodelovala Savinjčanka Irena Rotar.

HIŠNI SEJEM & 3. SEKAŠKO TEKMOVANJE
Sobota, 15. 10. 2016
Od 9. do 17. ure Latkova vas, Prebold
Zabavali vas bodo IGOR in ZLATI ZVOKI.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
inovativna, saj jo poznamo že stoletja? V Tušu smo iskali rešitev, kako našo nacionalno sladico potico ponesti v svet in jo narediti čim bolj dostopno skozi celo leto. Slovenska potica je narejena po tradicionalnem receptu brez konzervansov, zamrznjena in pečena v pravem slovenskem pekaču - potičnici, ki jo izdelujejo v Keramiki Boj-nec oziroma nekdanji keramični tovarni v Libojah. Potičnica mora biti ravno prav debela, da se potica skoraj v celoti prepe-če istočasno in da lahko kupec potico, če želi ustvariti pravi domači vonj, dopeče v potičnici v katerekoli pečici. V Slovenski potici je združeno prav vse - naravne sestavine, znanje in tradicija in inovativnost, saj priprava potice na tak način zahteva posebna znanja,« je zapisala Irena Rotar. Ob tem inovativno embalažo nadgradi še prtiček v obliki čipke.
Nagrajeni ustvarjalci inova-tivnih živil so že storili korak naprej. »Razvili smo namreč Slovensko potico iz krhkega testa, ki ima rok trajanja kar eno
Irena Rotar
leto in s staranjem pridobiva na okusu. Razvili smo edinstveno embalažo Zabojček Slovenskih dobrot, ki nosi prestižni znak I Feel Slovenia,« pravi Irena Rotar. Vanjo so položili slovensko potičnico in druge izbrane izdelke, ki se ponašajo vsak s svojo zgodbo. »Zabojček Slovenskih dobrot kot osebna kulinarična in protokolarna darila bodo ponašala našo identiteto v svet. Da ponosno pokažemo svetu kaj imamo!« je še poudarila Irena Rotar.	K. R.
V ČASU SEJMA V PRODAJALNI UNIFOREST RAZVESELJUJEMO S POPUSTI.
T: +386 3 777 14 23 | E: prodajalna@uniforest.si | www.uniforest.si
Četrtek, 20. 10. 2016, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
VERA IN ORIGINALI, ANS. ROKA ŽLINDRE in KLAPA SKALA
Koncert za abonma narodno-zabavne glasbe in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
_SaAtirUs&e/.daiittes.J
INFORMACIJE
september 2016
29
Um^UlUDSKA UNIVERZA ŽALEC
UM^UIUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Zaposlene* vabimo v BREZPLAČNE računalniške tečaje in druge izobraževalne programe, ki jih bomo v letih 2016-2019 izvajali v okviru projekta »Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc zaposlenih v savinjski regiji«.
Vključite se lahko v naslednje izobraževalne programe:
•	računalniška pismenost za odrasle,
•	računalniško digitalno opismenjevanje,
•	poslovno sporazumevanje v tujem jeziku,
•	priprava na izpit iz slovenskega jezika,
•	usposabljanje za življenjsko uspešnost Izzivi podeželja,
•	začetna integracija priseljencev.
S PROGRAMI ZAČNEMO ŽE OKTOBRA, ZATO POHITITE S PRIJAVAMI. Prijave in informacije: www.upi.si, biserka.neuholt@upi.si, 03/713 35 51.
*Cilj projekta je povečati vključenost nižje izobraženih in manj usposobljenih zaposlenih, s poudarkom na starejših od 45 let.
Programi so sofinancirani v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 10 Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10.1 Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnih ciljev: 10.1.1 Izboljšanje kompetenc manj vključenih v vseživljenjsko učenje, 10.1.2 Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela.
ZAPOSLENI, ki potrebujete dodatna ZNANJA, USPOSABLJANJA ali (PRE) KVALIFIKACIJO, vabljeni na OSEBNO SVETOVANJE, pri katerem boste lahko:
•	analizirali svoje karierne in izobraževalne potrebe, postavili cilje in oblikovali načrt za doseganje le-teh;
•	prepoznali in ovrednotili svoja predhodna neformalno pridobljena znanja, spretnosti in kompetence ter jih uredili v zbirni mapi in vse to ob pomoči prijaznega strokovnjaka - svetovalca.
Vse storitve so zaupne in jih BREZPLAČNO ponujamo v savinjski regiji, saj izvajamo projekt partnerji UPI - ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Šolski center Celje in Šolski center Slovenske Konjice - Zreče, SIC - izobraževanje odraslih in svetovanje.
Za podrobnejše informacije o projektu obiščite našo spletno stran www.upi.si.
Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa 2014-2020, prednostna os: 10 Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10.1 Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10.1.2 Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela.
REPUBLIKA MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA SLOVENIJA OKOLJE IN PROSTOR OBRAMBO
Na podlagi tretjega odstavka 25. člena v zvezi s četrtim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 - popr. in 57/12) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odločba US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) Ministrstvo za okolje in prostor (Direktorat za prostor, graditev in stanovanja) in Ministrstvo za infrastrukturo (Direktorat za kopenski promet) s tem
J A V N i M N A Z N A N i L O M
obveščata javnost o javni razgrnitvi študije variant s predlogom najustreznejše variante in okoljskega poročila za cesto med AC A1 Maribor-Ljubljana in AC A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu (3. razvojna os - sredinski del)
I.
Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo naznanjata javno razgrnitev:
-	študije variant z naslovom »Dopolnitev študije variant/predinvesticijske zasnove s predlogom najustreznejše variante za cesto med AC A1 Maribor-Ljubljana in AC A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu«, ki jo je pod številko projekta RC-552/10-ŠV avgusta 2016 izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje;
-	okoljskega poročila z naslovom »Dopolnitve okoljskega poročila za tretjo razvojno os - osrednji del (OPN-VR, V1 in V2)«, ki ga je pod številko projekta 1214 avgusta 2016 izdelal Oikos, d. o. o., Kamnik;
-	povzetka za javnost;
-	ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo predlagane rešitve, med drugim tudi:
-	»Študije variant s predlogom najustreznejše variante za državno cesto med AC A1 Maribor-Ljubljana in AC A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu«, ki jo je pod številko projekta 302-1-2/07 aprila 2008 izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje;
-	»Okoljskega poročila za DPN za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor-Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu (3. razvojna os - osrednji del)«, ki ga je pod številko projekta 756 decembra 2008 izdelal Oikos, d. o. o., Domžale.
ii.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 4. oktobra 2016 do 4. novembra 2016 javno razgrnjeno:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja, na lokaciji Dunajska 21, Ljubljana,
-	na Ministrstvu za infrastrukturo, Direktoratu za kopenski promet, Langusova 4, Ljubljana,
-	v prostorih Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec,
-	v prostorih Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje,
-	v prostorih Občine Radeče, Ulica Milana Majcna 1, 1433 Radeče,
-	v prostorih Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Laško, Trubarjeva ulica 3, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Rečica, Huda jama 1, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Marija Gradec, Marija Gradec 29, 3270 Laško,
-	v prostorih Krajevne skupnosti Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 6, 3272 Rimske Toplice,
-	v prostorih Krajevne skupnosti KS Zidani Most, Zidani Most 12, 1432 Zidani Most,
-	v prostorih Občine Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan,
-	v prostorih Občine Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica,
-	v prostorih Občine Mokronog Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog,
-	v prostorih Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice,
-	v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova c. 1, 8000 Novo mesto,
-	v prostorih Občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče,
-	v prostorih Občine Prebold, Hmeljarska 3, 3312 Prebold,
-	v prostorih Občine Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje,
-	v prostorih Občine Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, 1430 Hrastnik,
-	v prostorih Občine Litija, Jerebova ulica 14, 1270 Litija,
-	v prostorih Občine Šentrupert, Šentrupert 33, 8232 Šentrupert,
-	v prostorih Občine Mirna, Glavna cesta 28, 8233 Mirna,
-	v prostorih Občine Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje,
-	v prostorih Občine Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur,
-	v prostorih Občine Dobje, Dobje pri Planini 26, 3226 Dobje pri Planini,
-	v prostorih Občine Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško.
Gradivo bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor (pod »aktualno/pomembne povezave/državni prostorski načrti/javne razgrnitve in seznanitve«) in Ministrstva za infrastrukturo, Direktorata za kopenski promet.
iii.
Javne obravnave bodo potekale:
-	11. 10. 2016 s pričetkom ob 15.00 v dvorani Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec,
-	11. 10. 2016 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi pod dvoranami Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje,
-	12. 10. 2016 s pričetkom ob 15.00 v sejni sobi Občine Radeče, Ulica Milana Majcna 1, 1433 Radeče,
-	12. 10. 2016 s pričetkom ob 18.00 v Kulturnem centru Laško, Trg svobode 6, 3270 Laško,
-	18. 10. 2016 s pričetkom ob 15.00 v dvorani Upravno kulturnega centra, Pod gradom 2, 8230 Mokronog,
-	18. 10. 2016 s pričetkom ob 18.00 v Kulturni dvorani Sevnica, Kvedrova c. 25, 8290 Sevnica,
-	20. 10. 2016 s pričetkom ob 15.00 v dvorani Metelkovega doma, Škocjan 35, 8275 Škocjan,
-	20. 10. 2016 s pričetkom ob 18.00 v dvorani Družbenega doma Šmarjeta, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice,
-	25. 10. 2016 s pričetkom ob 18.00 v dvorani šolskega centra Grm - center biotehnike in turizma, Sevno 13, 8000 Novo mesto.
IV.
V okviru javne razgrnitve lahko javnost daje pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Pripombe in predlogi se lahko do 4. novembra 2016 dajo pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Tretja razvojna os - sredinski del«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.
Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo bosta v roku 60 dni preučili pripombe in predloge javnosti in do njih zavzeli stališče. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, jih bo objavilo na svoji spletni strani in jih tudi posredovalo mestnima občinama Celje in Novo mesto ter občinam Žalec, Radeče, Laško, Škocjan, Sevnica, Mokronog Trebelno, Šmarješke Toplice, Braslovče, Prebold, Trbovlje, Hrastnik, Litija, Šentrupert, Mirna, Trebnje, Šentjur, Dobje, Krško.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim občinam. Osebe, ki želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki, naj to pri dajanju pripomb in predlogov posebej navedejo.
Št. 35008-2/2006
Ljubljana, dne 6. septembra 2016
Barbara RADOVAN,	Mag. Darja KOCJAN,
GENERALNA DIREKTORICA	GENERALNA DIREKTORICA
DIREKTORATA ZA PROSTOR,	DIREKTORATA ZA KOPENSKI PROMET
GRADITEV IN STANOVANJA
30
september 2016
KRONIKA / INFORMACIJE
_SaAjlnis&e/. datine/S
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
MALI OGLASI
NUDIM NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218 (Mateja)
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
PESTRA PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE, zastopstvo gozdarskih strojev Kotschenreuter, prodaja traktorjev, delovnih strojev in priključkov iz zaloge in po naročilu.
Info.: www.merks.si, 03 809 0008
KLASIČNA IN ŠPORTNA MASAŽA. Pri nas ali pri vas doma. Rezervirajte si termin na 041 254 640. Moja masaža, Gregor Jeram s. p., Prebold.
STROJNO OBIRANJE KORUZE in mulčanje koruznice. Žalec z okolico. Info.: 031 603 955.
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Info.: 031 706 281
ODDAM V NAJEM sobo v stanovanjski hiši, za mirno dejavnost ali možno tudi bivanje, lastni vhod. Info.: 031 822 521.
Medobčinsko društvo invalidov Žalec vljudno vabi na
14. dobrodelni koncert »človek - človeku«
v nedeljo, 16. oktobra 2016, ob 17. uri
v Dom II. slovenskega tabora Žalec.
S spremno besedo Toneta Vrabla bodo nastopili: pevki Andreja Zakonjšek Krt in Manca Izmajlova, učenci glasbene šole Risto Savin Žalec na tolkalih, Tanja Zajc Zupan na citrah, vokalni skupini Eros in Zapet ter ansambli Lunca, Navihani muzikantje, Savinjski kvintet, Smeh, Za ka pa Ne in Mira Klinca ter Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Bogat program in solidarnost dobrih ljudi bo humanitarni prispevek za pomoč invalidom.
KORONARNI KLUB SAVINJSKA DOLINA ŽALEC Hmeljarska ulica 3 3310 ŽALEC
Koronarni klub Savinjska dolina Žalec vabi srčno-žilne bolnike, da se jim pridružite ob začetku vadbene sezone.
Vadba poteka dvakrat tedensko pod vodstvom strokovno usposobljenih medicinskih sester. Pripravljajo predavanja strokovnjakov, enkrat letno organizirajo obnovitveno rehabilitacijo na morju in enkrat v toplicah po zelo ugodni ceni, skupna druženja in še kaj.
Vse informacije dobite na tel. 040 546-740. Vabljeni!
Pogrebna služba - cvetličarna
1
MORAMA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Žalujemo, ker si odšel, a srečni smo, da si sploh bil; bil si vse, kar človek naj bi bil, skromen, veder, pošten, delaven, nikoli nevoščljiv, zadovoljen z življenjem, ki ti ni prizanašalo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in strica
ALBERTA LICHTENEGGERJA
iz Žalca (15. 8. 1935-15. 8. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste nam ob njegovem slovesu, v za nas najtežjih trenutkih, izrazili sožalje in nam naklonili veliko prijaznih besed za blažitev bolečin. Zahvala vsem za darovane sveče, cvetje, izražena pisna sožalja, govornici za poslovilne besede, pevcem za čudovito odpete pesmi, vsemu zdravniškemu in zdravstvenemu osebju, vsem reševalcem, vsem patronažnim sestram, ki so kadarkoli nudili pomoč. Zahvala ZB za vrednote NOB - KD Zalec,
Društvu invalidov Zalec, društvu upokojencev in Čebelarskemu društvu Gotovlje. Prav tako zahvala pogrebni službi Ropotar in JKP Zalec za njihove storitve. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga ob slovesu v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Ostal bo spomin in ostaja praznina.
Žalujoči: žena Pavlica, sinova Uroš in Vito z družino
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
ZAHVALA
KAREL REZEC
Gregorčičeva 3, Žalec (18. 10. 1925-15. 9. 2016)
Izgubili smo našega dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica, toda nismo bili sami. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsakemu posebej, iskrena hvala, za topel stisk roke in besede tolažbe. Hvala patru Jožetu za pogrebni obred.
Vsi njegovi
^^Sa^Uni&Ae^dalineA
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Zalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Zalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.800 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič)
Zapustila nas je draga mama, babica in prababica
FANIKA PLANINSEK
iz Šempetra, Vrtna ulica 2 (20. 2. 1926-2. 9. 2016).
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju celjskega Doma ob Savinji za skrbno nego in sočutje. Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti.
Vsi njeni
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel nate pa bo ostala, spomin večno bo živel...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in ata
JANEZA SATLERJA
iz Sp. Grušovelj, Šempeter (1934-2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici za besede slovesa, pevcem, članom ZŠAM Savinjske doline in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Angela, sinova Simon in Ivi z družinama
V SPOMIN
MINKA in OTO MAJCEN
(1942-1991)	(1937-1992)
Minilo je 25. leto, odkar je prenehalo biti srce moje ljube mame, in samo 9 mescev manj, ko je v prometni nesreči podlegel poškodbam moj dragi ati.
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu.
Sin Darko
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob izgubi drage življenjske sopotnice in tete
JUSTINE PINTER
iz Zabukovice 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gasilskemu društvu PGD Zabukovica, še posebej predsedniku g. Andreju Kvedru za ganljive besede slovesa. Prav tako hvala g. Ivanki Ropotar za govor ob slovesu. Posebej hvala patronažni sestri ga. Poloni, ki je v času njene bolezni vedno priskočila na pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Tomo in ostalo sorodstvo
_SaAurUs&e/.daiitte/A
KRONIKA
september 2016
31
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman vas išče, ni več vašega smehljaja, utihnil je vaš glas, bolečina in samota sta pri nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
ANGELE BLAZINSEK
iz Galicije 23
(15. 1. 1939-17. 8. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, za izražena ustna in pisna sožalja, podarjene sveče in za darovane svete maše. Hvala dr. Brigiti Artiček, patronažni sestri Milici, Splošni bolnišnici Celje in Oddelku za podaljšano bolnišnično bivanje Ptuj. Hvala gospodu župniku Janku Cigali za lep pogrebni obred, govornici Magdi, citrarki Karmen Zidar Kos, pevcem Idila ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste z nami vedno ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Srce se je ustavilo, tvoj dih je zastal, le lep spomin nate bo ostal.
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat
JANEZ CESTNIK
iz Sv. Lovrenca
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem za izrečene besede
tolažbe, darovane sveče in denarno pomoč. Posebna hvala sestri Zinki z družino, Oddelku za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Zelo te bomo pogrešali.
Žalujoči: žena Marjana s sinovoma Matejem in Janijem ter mama
Nekje v tebi je bila bol, a ti zamahnil si z roko, češ zmagal bom -a vendar ni bilo tako ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, dedija, pradedija in tasta
IVANA DOLINSKA
iz Šempetra (2. 4. 1938-21. 8. 2016)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Strugarstva Rožič ter Abanke za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in oporo v najtežjih trenutkih. Hvala pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec, govornici gospe Magdi Šalamon, pevcem EROS, trobentaču ter gospodu župniku Škofleku, šoferjem ZŠAM in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Težko je pozabiti človeka, ki nam je bil
drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Vse je minljivo, spomini ostanejo. čas ozdravi, kar boli ...
ERVIN GROBELNIK
iz Zabukovice 18 (12. 5. 1942-29. 8. 2016)
Beseda zahvale je namenjena vam, dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, sodelavci ZNO Špesovega doma in Rimskih term, ter vsem
našim znancem, ki ste ga s spoštovanjem pospremili na njegovo zadnjo pot k večnemu počitku. Hvala za vse izrečene besede sožalja, sveče, darovane svete maše ter vso podpro, ki ste nam jo namenili v težkih trenutkih.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
-m-
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Vsi bomo enkrat zaspali. V miru počivali vsi. Delo za zmeraj končali, v hišo očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite. Zvonite domov . Zvonite lepo . (A. M. Slomšek)
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila naša draga teta in sestra
ŠTEFKA KAUDIK
iz Žalca (26. 12. 1926-19. 8. 2016)
Hvala vsem za izrečene in pisne tolažilne besede, molitve, darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala pevkam za lepo odpete žalostinke, hvala gospe Anki za recital in gospe Magdi za govor. Zahvaljujemo
se gospodu patru Jožetu za lepo opravljen cerkveni obred. Prav tako hvala gospe Aniti, gospe Marinki in gospe Greti za vso pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: nečak Vlado z družino in vsi njeni
Ni več njenega smehljaja, le trud in delo njenih rok ostaja. Čeprav njen glas se več ne sliši, beseda njena v nas živi, povsod jo čutimo mi vsi .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
VERE MEHTIG
iz Žalca (11. 11. 1926-19. 8. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, Cvetličarni Boža, pogrebni službi Ropotar, ga. Magdi Šalamon, skupini M.J.A.V. in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, izrazili sožalja ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi osebju Doma ob Savinji Celje in Kardiološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za nego in lajšanje bolečin. »Človek ne preboli. Bolečina skeli, teče kot lava skozi srce, privre na dan skozi oči, se zalesketa, po licih spolzi, tiho kane na tla ... in človek ima le še polovico srca ...«
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu življenja se je poslovil naš brat, stric in svak
VIKI UZMAH
iz Sv. Lovrenca 116 (20. 5. 1930-9. 8. 2016)
Beseda zahvale je namenjena vam, dragi sorodniki, sosedje, znanci in bivši sodelavci za besede sožalja, darovane sveče in za svete maše. Zahvala gospodoma župnikoma Damjanu Ratajcu in Mirku Škofleku za opravljen obred in darovano sveto mašo. Hvala pogrebni službi Ropotar, ga. Ivanki za vso nudeno pomoč in besede slovesa, pevcem iz Letuša, citrarki Karmen Zidar Kos in praporščakom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Zahvale za oktobersko številko Utripa sprejemamo do 15. oktobra 2016 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Vse, kar je lepo, je lepo zato, ker s tvojo lepoto se ujema, vse, kar je dobro, je dobro zato, ker tvojo dobroto posnema. (Ciril Zlobec)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice
FRANČIŠKE REHER
s Sentjungerta 5 (6. 7. 1927-3. 9. 2016)
se najprisrčneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za pomoč in tolažbo v trenutkih žalosti. Hvala za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše ter obnovo cerkve. Hvala duhovnikom, pevcem mešanega cerkvenega pevskega zbora in fantovskemu kvartetu za doživeto zapete pesmi, citrarki za odigran venček, gospe Anki Krčmar za sočutne besede slovesa in gospe Nataši Zupan za ganljivo zapeto Ave Marijo. Zahvala velja tudi gospodu Vaniju Ašenbergerju ter Nadi in Stanku Reharju za vsestransko pomoč. Hvala pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni
Ni smrt tisto, kar loči nas,
so vezi močnejše in brez pomena zanje
so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Od nas se je mirno, tiho in dostojanstveno poslovila
ANICA SKETA
iz Orle vasi 26 (4. 7. 1928-16. 8. 2016)
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene in napisane izraze sožalja ter tople misli.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili ob zadnjem slovesu, darovali sveče, cvetje, prispevke za cerkev in za svete maše. Hvala tudi osebju Zavoda sv. Rafaela Vransko, pogrebni službi Morana, pevcem, Cvetličarni Boža, gospodu župniku Milanu Gosaku ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli sodelovali pri zadnjem slovesu od naše drage mame. Za vedno boš ostala naša ljuba mama. Zahvaljujemo se ti za vso ljubezen in dobroto, ki si ju delila z nami in pustila za vedno zapisano in ujeto v naših srcih. Del tebe ostaja z nami!
Tvoji domači
V SPOMIN
ALBERTU KOTNIKU
Minila so tri leta, odkar te več med nami ni, pri sinu Bertiju zdaj srečen si, lučka v pozdrav vama vedno gori. Če na grobu upihnil jo bo vihar, v srcih je naših ne bo nikdar.
Vsi vajini
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi . Med nami si!
V SPOMIN
TOMAŽU PRISLANU
Minilo je deset let, odkar si nas zapustil, dragi sin in brat. Neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji domači
32
september 2016
ZANIMIVOSTI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Krap, da te kap
Na razstavi več kot 230 buč
Ivan z ženo in trofejnim krapom
Tako bi lahko zapisali pod fotografijo, ki je nastala predzadnji avgustovski ponedeljek ob Slivniškem jezeru ali kozjanskem morju, kot ga mnogi imenujejo, saj se razprostira na 84 hektarjih in meri v dolžino 5 km.
Na to jezero je pred dese-
timi leti že zahajal lovit tudi ljubiteljski športni ribič Ivan Lesjak iz Dobriše vasi pri Pe-trovčah. Letos so ga tja spet zvabili prijatelji. Kupil je ribiško karto in ribiška sreča mu je bila naklonjena z dvema trofejnima ulovoma. Najprej je s svojo običajno ribiško pa-
Da se bolje spoznajo
Skupinski posnetek Kamenčanov
Kamenče so vas v braslovški občini, kamor se je v zadnjih letih priselilo več družin. Staro- in novoselci so se poznali le na videz, saj so se pogosto srečevali v trgovini, šoli ali na cesti. Zato so se odločili, da bodo pripravili spoznavno srečanje. Dobro je namreč, da se prebivalci istega kraja, še
posebej majhnega, med seboj poznajo.
Stari in mladi so se zbrali drugo septembrsko soboto. Najprej so se skupaj odpravili na sprehod okrog Žovneške-ga jezera in ob poti preizkusili tudi nova igrala, ki so jih postavili člani društva ŠD Žov-nek. Za nekatere bi bila pot
Tek, dobrodelnost in Šport špas
Društvo podeželskih žena Občine Braslovče je drugi septembrski vikend v avli Doma kulture Braslovče pripravilo 11. bučijado.
Ob odprtju razstave je zbrane pozdravila predsednica braslovškega društva podeželskih žena Amalija Brinovec, ki je med drugim povedala, da so na razstavi prikazali
več kot 230 jedilnih, hranljivih in okrasnih buč. Zbrane je nagovoril tudi braslovški župan Branimir Strojanšek, ki je poudaril, da je to druga od številnih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, članicam in članu društva pa čestital za izjemno razstavo buč. Organizatorice so ob tej priložnosti pripravile 26 raz-
ličnih jedi iz buč in tudi marmelado ter kompot, poskrbele pa so tudi za delavnico, na kateri so pod mentorstvom Jolande Petek Tomazin učenci turističnega podmladka bra-slovške osnovne šole izdelovali najrazličnejše izdelke iz buč. Dogodek je z igranjem na harmoniko popestril Domen Lukman.	T. Tavčar
lico ujel 14,2 kg, čez teden dni pa kar 18,4 kg težkega krapa, kar je tudi najtežja riba v njegovi ribiški karieri. Krapa je nato spustil nazaj v jezero, kot določajo pravila, saj je ribe, težje od 5 kg, prepovedano upleniti.
D. N.
Član in članice Društva podeželskih žena Občine Braslovče
V Žalcu kolesarile družine
prenaporna, zato so raje uživali v prijetni senci ob sladkih dobrotah in osvežujoči pijači. Ob vrnitvi pohodnikov so uživali v športnih in drugih zabavnih igrah. Zaradi dobrega odziva so sklenili, da bodo srečanja postala tradicionalna. »Nasvi-denje prihodnje leto!« so si rekli.	T. T.
Kmalu po startu
Kolesarski klub Žalec je v sodelovanju z ZKŠT Žalec v sklopu športnih prireditev ob občinskem prazniku Občine
Žalec drugo septembrsko nedeljo organiziral rekreativno prireditev Družina kolesari. V lepem vremenu se je na 17
Občina Polzela je v sodelovanju z OŠ Polzela zadnjo septembrsko soboto v okviru prireditev ob občinskem prazniku organizirala že 5. dobrodelni malteški tek po hmeljski poti na 5, 10 in 21 km ter Šport špas - dan druženja in gibanja vseh generacij. Skupaj je teklo kar 730 tekačev, prihodek od startnin malteškega teka, 1700 evrov, pa je šel v dobrodelni županov sklad.
Med moškimi je bil na 5 km najhitrejši Matej Čebin iz Zagorja, pri ženskah pa Tjaša Kotnik iz Vojnika. Zmagovalec 10-kilometrske preizkušnje pri
moških je bil Tomaž Govek iz Prebolda, pri ženskah pa Mary Pavlič iz Komende. Zmagovalec polmaratona je postal Rok Uroš Blazinšek iz Nove cerkve, pri ženskah pa Tanja Jazbec s Polzele.
Poleg tega so pripravili tudi petelinijado, sejem dobrot s kmetij, gobjo razstavo, podelili so priznanja za urejeno okolje in izvedli še nekaj športnih prireditev. Pestra je bila tudi ponudba na stojnicah, na katerih so se predstavili polzelska krajevna organizacija Območnega združenja Rdečega križa Žalec, gasilci, planinci in drugi.
T. Tavčar
Start malteškega teka
kilometrov dolgo pot odpravilo 86 kolesarjev, najštevilčnejša pa je bila petčlanska družina Pirnat z Ložnice pri Žalcu.
Pred startom je zbrane v imenu ZKŠT Žalec nagovoril Matej Sitar in na kratko orisal potek proge, nato pa kolesarjem zaželel srečno in varno vožnjo. Kolesarje je pot vodila na Ložnico, mimo ribnika Tajht, nadaljevali so proti perišču Toplica, od tam pa proti Zgornjim in Spodnjim Grušovljam do Podloga, Gotovelj, Ložnice in do cilja pred klubskimi prostori KK Žalec. Kolesarji so se ob poti in na cilju okrepčali, vsi udeleženci pa so prejeli tudi praktično nagrado.
Med udeleženci četrte kolesarske prireditve Družina kolesari so izžrebali glavno nagrado - otroško kolo, lastnik otroškega kolesa pa je postal osemletni Jakob Arčan z Lo-žnice pri Žalcu.
T. Tavčar