ARHIVI X'l 1989
121
dve desetletji od leta 1970 do 1981.
V preddverju Osnovne Sole Fcrdo Vesel je bila v posebni vitrini razstavljena zbirka značk, spominskih krožnikov taborov ter številna priznama in odlikovanje, ki ga je dobil Tabor slovenikiii pev;kib zborcv za sveje pomembno kulturno poslanstvo; v drugi vitrini pa so bile razstavlje.ie "se publikacije in drugi tiski, ki jili je izdal organizator Kulturnega tcdi.a oziroma Tabora slovenskih pevskih zborov.
Ob jubilejni razstavi je 20 tabor slovenskih penkih zborov tudi počastil 90-letnico rojstva priznanega slovenskega umetnika slikaija akademika Boiidaiia Jak-ea. V dvorani osnovne šole je bilo razstavljenih Šest njegovih grafik, na katerih sc bili portreti slovenski!] glasbe nih umetnikov. Za razstavo je Jakčeve grafike posr;doval Bogdan Pogačnik
Za razstavo so dokumente in drugo razstavljeno gradivo prispevali: Osnovna šola Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični, kjer se hrani arhiv društva, Zvezs kulturnih organizacij Slovenije iz 1 |ubljane, Radovan Gobee, dirigent in dolgoletni soorganizator peskih taborov, Janez Lesjak iz Grosupljega, soorganizator pevskih lab orov Albert Zupane, soorganizator pevskih taborov. Bigdan Pogačnik iz Ljubljane, član upravnega odbora pevskih taborov, litja Bregar, novinar iz Ljubliane, Mitja G obe c, strokovni sodelavce Zveze kulturnih orgamzaeij Slovenije, preteini del časopisnih izrezkov pa je za razstavo prispeval Arhiv
5R Slovenije.
Razstavo je pripravila delovna skupina, ki jo je imenoval upravni odbor Tibora slovenskih pe/skih zborov oh sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Slovenije ter Osnovne Šole Perdo Vesel iz Šentvida pri Stični, ki je dala za postavitev razstave ustrezne prostore- Dokumente za razstavo je zbral Peter Ribnikar, pri izboru dokumentov pa jc sodeloval ludi Marko Studen, strokovni sodelavce Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Razstavo sta oblikovala in postavila Peter Ribnikar in Jovo Ojdanič, strokovni sodelavec za uredništvo pri ZK3S. Na otvoritvi je hil slavnostni govornik Janez Lesjak k: je razstavo tudi odprl V dveh dneh si je razstavo ogledalo več tisoč obiskovalcev domačinov in udeležencev 20 peTfskega tabora v Šentvidu, glcdaleem televizije Ljubljana pa je razstavo predstavil Peter Ribnikar.
V pripiavah razstave, zlasti pri zbiranju razstavnega gradiva, se je pokazalo, da druftvo Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu ne skrbi dovolj za svoje ar iiivsko gradivo. Ce ne bi priskočili na pomoč s svojim gradivom Radovan Gobfc, Janez Lesjak in drugi, tc raz stave ne bi mogli pripraviti. Ta pripomba naj bo opomin in hkrari napotek društvom Širom Slovenije, da poskrbijo za svoje arlrivskc gradivo in ti a s tem poskrbijo tudi za zgodovinski spomin o prehojeni poti svojega delovanja.
Ob 750-letnoni ¡uüiltíjii minontskega samostana na Pttijti
K ris timSampcrl Purg
Zgodovinski arhiv v Ptuju je v letošnjem letu tvorno sodeloval pr. 750-letnem jubileju minoritskega samosta na na Ptuju.
RAZSTAVA
Skupaj s Pokrajinskim arhivom v Mariboru smo posredovali Pokrajinskemu muzeju na Ptuju arhivske dokumente o zgodovini ptujskih minoritov in sicer spisovno gradivo, rokopisne knjige, zemljevide in načrte ter listi ne
Obsežna razstava z naslovom Pretiosa eaera et doeu-nicnta historiea je obsegala skupno 25 arhivskih doku mentov in sicer za cas od leta I30C do 1940. D:. Jože MLINARIC je pnspeval daljii sestavek za katalog in sieer Minoriiski samostan na Ptuju 1239 19?9, Marjetica S1MON1TI pa je predstavila sakralno zlatarstvo Ptuja in Ormoža. Na rnzstnvi je bile predstavljenih 49 eks ponatov Razstava je bila odprla od 15 septenb.a do 19. novembra 1989
RAZSTAVA
Številni obiskovalei so si lahko ogledali na obnovljenem nodniku minontskega samostana razstavo Iz arhivske zakladnico. Zgodovinski arhiv v Ptuju je predstavil tri vsebinske sklope fotogiafij (50 x 00 eni) iz zgodovine minontskega samostana.
1.	Načrti mesta Ptuja od konea 17. stoletja naprej -mesto samostana kot obrambenga elementa v srednje vtškem Ptuju
2.	Starejše fotografije samostana in eerkve s čudovito baročno fasado od 17. stoletja do leta 1945
3.	Ruševine minoritske cerkve.odstranjevanje le—teli, gradnja poštnega poslopja. Fotografije od leta 1945 naprej.
Razstava je bila zelo zanin iva za obiskovalce in je bila odprta od 16. septembra do 29. novembra 19'S9.
ZGODOVINSKI SIMPOZIJ
Zgodovinski simpozij ob 750 -letniei minoritskega samostana na Ptuju seje odvijal 12. in 13. oktobra v obnovljenem refektoriju samostana. Pred simpozijem je izšel zajeten (450 strani) zborrik razprav, Miiioritski samostan na Ptuju 1939 - 1989. Urednika sta dr. Jože MLINARIC in p, Maijan VOGR1N. Na simpoziju so sodelovali Številni zgodovinaiji in umetnostni zgodovinarji iz domovine in tujine. Referenti (avtoiji prispevkov v zborniku) so delali v prvi vrsti na osnovi arhivskih virov. Tako je bil uporabljen obsežen fond minoritskega konven-ta na Ptuju, listine, rokopisi in diugo gradivo iz Zgodovinskega arhiva Ptuj in iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Zelo naporno delo je bilo v tujih arhivih, predvsem v Graueu in na Dunaju. Pregledani so bili obsežni fondi, od katerih so nekateri ie neurejeni- Gradivo, ki je bilo evidentirano kot pomembno za naSo zgodovino, je bilo fo-
] 20
ARHIVI XI] 1989
tokopirano in oblikuje se poseben fend, ki se bo tudi v nodoče nadaljeval. Predvsem bo potrebno evidentirali gradivo v Italiji (Vatikan) Arhivsko gradivo, ohranjeno pri nas je namreč pokazalo predvsem gospodarsko zgo-doviuo ptujskega samostana do leta I ROP. Za ta Čas ni posebnih podatkov iipi. o duhovne.11 življenju tega samostana. "Brskati" bc treba po arhivih zi podatki o gvardijanu Gašperju D1LTLU, ki je dal barokizirati cer-kcv in samostan ob koncu 17. stoletja. Tudi številni ko deksi so se izgubili iz samostanske knjižnice. Samostan je odigral pomembno vlogo pri osvcStanju slovenskih ljudi in pri nacionalnih bojih Ta problematika bi morala biti obdelana širše in bolj temeljito- Umetnostni zgc dovinarji so v glavnem z velikim navduSenjim govorili o tem biseru baroka pri nas in t resignacijc o časih po vojni, ki so se Komaj v osemdesetih letih nagnili v pozitivno stran.
S:mpjzij je bil predstavljen zaradi aktivne udeleibe Številnih arhivskih detavcev iz domovine in tujine in zaradi problema evidentiranja arhivskega gradiva v tujih arhivih in sicer gradiva, ki prav gotovo ni le lokalnega pomena.