Tjftto XYm. ¥ Celili, dne 10. junija 1908. Štev. 65. Uredništvo Jo na Schilleijevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vTačajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3. krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa. kokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranje znaten popust. Vsem spodnještajerskim obrtnim zadrugam! Kakor je bilo že svoj čas naznanjeno po časopisju, se je osnoval na obrtniškem sestanku dne 26. aprila 1908 v Celju pripravljalni odbor, ki ima namen osnovati „Zvezo obrtnih zadrug" na Spod. Štajerskem. Take zveze obstoje že drugod in tudi v nemškem delu naše kronovine ter ima obrtništvo v njih največjo zaslombo. Česar ne zmorejo posamezne zadruge doseči za svoje člane, bodisi že glede stanovskih ali čis o gospodarskih zadev, to zmore zveza, močna, enotna vez vseh zadrug katera ima na vse strani potreben ugled in upliv. Vsled silne konkurence, splošne draginje, plačilnih bojev, visokih davkov in še drugih okolnosti stoji zlasti slovensko spodnje-štajersko obrtništvo na robu propada. Treba nam strokovne in gospodarske povzdige, treba je, da bodemo stali vsi za jednega, jeden za vse. Mi moramo kreniti na pot, katero smo si tako krasno začrtali v Celju. Vsled tega poziva pripravljalni odbor kakor slišimo, vse slavne spodnještajerske obrtne zadruge, da mu blagovolijo naznaniti svoj pristop snujoči se „Zvezi obrtnih zadrug" za Spod. Štajersko. Za osnovanje je treba, da se prijavi vsaj 10 zadrug. Ker smo zavedni obrtniki uverjeni, da vedo vsi ceniti koristi take zveze, katerim daje novi obrtni red iz 1. 1907 še posebno moč in upliv, se zanašamo na mnogoštevilne priglase, ki se naj zgode vsaj do 1, julija, da moremo potem na podlagi došlih izjav sklicati ustanovni občni zbor in določiti konečno delokrog »Zveze". Tovariši obrtniki, agitirajte osebno za prijave naših zadrug! Obrtnik. Za pripravljalni odbor: Predsednica Matilda dr. Grossmannpva, tajnica Josipina Pihler. Prijave, nasveti in prispevki naj se blagovolijo pošiljati na gospo Marijo Socnvan kot blagajničarko v Ljutomeru. r>7 i ■ _ Narodnemu slovenskemu ženstvu Murskega polja in Slovenskih gorje! Dneva 15. in 16. avgusta t l n^j bosta pf^vi narodni praznik za Mursko polje in Slov. gorice. Ta dneva praznuj? telovadno društvo »Murski Sokol" svqj petletni obstanek in ob enem razvitje svoje društvene zastave Naša častna dolžnost je, da našemu »Sokolu" podarimo društveno zastavo in da ob enem priredimo slavnost, katera naj pokaže, da nad Murskim poljem in Slov. goricami ponosno vihra zastava narodne trdnosti, narodne za-vednosti ip vzorne slovanske požrtvovalnosti. Vabimo Vas torej vse narodne Slovenke v naš krog, da pomagate z delom, nasveti in prispevki, da bi dneva 15. }n 16. avgust bila res vpisana v zgodovino našega okraja kot prava manifestačna narodna dneva! Nazdar! Politični pregled. Domače dežele. Vlada je izdala jezikovni zakonski načrt za Češko. Načrt je baron Beck pokazal samo nekaterim izvoljencem, ki so se pa morali obvezati, da bodo o njem molčali, kajti gospod baron ga namerava predložiti še le jeseni parlamentu in hoče v počitnicah imeti mir. Da Nemci o Beckovem jezikovnem načrtu molče, to bi se nam ne zdelo čudno, ker vemo, da Nemci znajo o pravem času govoriti, da celo upiti, ko se ere za njih koristi, dočim se Mladočehi in češki agrarci kaj radi pobabajo z uspehi tudi ko teh uspehov ni. To pot so pa tako tiho, da se človeku nehote usiljuje slutnja, da bode tudi pripr^v|jeni jezikovni zakon samo nadaljevanje dosedanjih neuspehov in porazov »pozitivne politike". Za nas Slovence bo ta zakon prav gotovo neuspeh, kajti ako se Becku posreči dobiti yečino za jezikovni zakon na Češkem in za ureditev jezikovnega vprašanja v Dalmaciji, bomo mi Slovenci na Štajerskem in Koroškem iz-ročeni na milost in nemilost Nemcem. Beckova vlada se drži v resnici načela, izvrševati germanizacije od etape do etape, od dežele do dežele, germa-nizacijo pravim kljub temu, da bode dala Dalmatincem kako drobtinico glede takozvanega notranjega jezika. Pri tem mora nas Slovence veseliti dejstvo, da raste nezadovoljnost proti vladnim strankam in vladnim poslancem na Češkem in v Dalmaciji s tako silo, da bode narod prav gotovo napravil konec temu tlačanstvu še predno si gospoda misli. Evo dokazov. V največji meščanski stranki češki, v agrarni stranki je navstala huda opozicija proti ministru Prašku in njegovim pristašem, ki zagovarjajo sedanjo vladno politiko. Alfons Štastny, osnovatelj Češke agrarne stranke piše v „Selskych Novinach" proti Praškovemu »Ven-kovu". »Seveda, Dunaja ne smemo po mnenju dopisnika zapustiti, kajti toliko dobrot, kolikOr nam jih tam nadele, kar ne bomo več mogli prenašati. Tam se razdajejo predvsem ministerski fraki tam se delajo dvorni svetniki in visoki uradniki, tam so mastne diete kar zastonj itd., skratka, tam se lahko grabi. In pri vsem tem ni treba nič delati za narod in za domovino, kar je prav za prav glavna stvar. Krasno se nam barvajo in slikajo ti naši državni poslanci; vse kar je res! Ti Mladočehe v vseh njih pogreških daleč gdkriljujejo". — Kakor pri nas, vse kakor pri ujjs^ samo s tem malim razločkom, da našim ppkorpim in vernim slugom vlade ne dajejo na Dunaju ne ministrskih frakov, ne hofratskib služb, ne druzega, pač pa napi pošiljajo nemške sodnike, nemške politične uradnike, nemške davčne uradnice v čisto slovenske kraje ter preganjajo slovenske uradnjke pa Kranjsko ali na gornje Štajersko, dajejo se nam nemške gimnazije v Ljubljano in v Kočevje, štajerskim jn koroškim S)o-venpem pa kratijo šole vsake vrste, otežuje nam vsak način pot dp izobrazbe, napredka in kulture! In za tako Jtulturi XX. stoletja v obraz bijoče početje služijo naši poslanci Beckovi vladi. Tpda čujmp Dalmatince. »Crvena hrvatska" glasilo hrvatske stranke, kateri pripada večina dalmatinskih Vladnih kimovcev, piše v uvodniku od 6. t. m. »Spregovoril je! Kdo za Boga? On, ministerski predsednik Beck, on prijatelj" Dalmacije, on, razumni globoki politik, on, upravni genij, on, tolmač in čuvaj zakona! In mi v globokem spoštovanju in s^ahu »skidamo ipji" pred to veličino in pravimo: »Prav je! Poslapci, kateri ti vender glasujejo za proračun, ne zaslužijo drugega odgovora na njihove interpelacije, negp da se jim izrogaš"! C. H. piše nadalje o Beckovem napačnem tolmačenju državnopravnega razmerja med Avstrijo in Dalmacijo. Beck je v svojem govoru izjayil, da Dalmacija ne bode nikdar združena s kraljevino Hrvatsko in Slavonijo, ampak da ostane vedno avstrijska. C. H. pravi, da »ostane Dalmacija, kot popebpo telo, samo zalogaj za Italijo. s^ma nesrečna bitva na morju in Dalmacija je za Dunaj izgubljena, ako zaledje ne bode imelo moči, da jo obdrži za se. To ne pravimo mi, temveč to uči zgodovina stare in nove dobe. Ali je bilo zaledje tako močno, da je moglo upli-vati na Dalmacijo ter osnovati z njo samostojno državo, kakor je bilo to za dobe Hirov in hrvatske države, ali je pa Dalmacija po kratkem ^rza^jn pala pod Italijo, kakor za časa starega Ripia in benpčanske republike. Tertium non datnr in tudi ni mogoče zaradi položaja ozkega jezika zemlje, ki se imenuje Dalmacija, kjer se, kakor kaže sedanjost, ne more vstvariti ni-kako središče, katero bi vezalo dele". Tako mislijo Dalmatinci o prihodnjosti svoje dežele. Njih misli se od misli državnih poslancev in barona Becka bistveno razlikujejo, zato pride prav kmalo do krize. Že danes pa lahko trdimo, da takih in toliko vladnih kimovcev kakor zadnjič, ne pride nikdar več v državni zbor in naj b} se vsi fratri, vsi duhovniki, vsi uradniki in vsi žandarji v Dalmaciji še s tako vnemo vrgli v volilni boj. Dani se tudi v Dalmaciji. Kaj pa pri n?s? Ali se ne bode začelo tndi pri nas bolj kritično misliti o političnem položaju in o političnem deju naših poslapcev? čas bi bil. Vožnje države. Buski car in angleški kralj st» se sešla dne 9. t. m. v Revalu. V spremstvu carja je ministerski predsednik Stolipin, minister vnanjih rečij Izvolski, minister mornarice Dikov, ruski poslanik Benkendorff, carica, carica mati in mnogo velikih knezov, z angležkim kraljem je kraljica in sekretar vnanjih reči. Ruski listi sploh s prisrčnimi besedami pozdravljajo an-gležkega kralja. »Rječ" pravi, da po-mpni ta poset velik korak naprej na poti do angloruskega zedinjenja na temelju miru. Nemški listi splošno neprijazno pišejo o tem shodu. Perzijski šah je pobegnil iz svoje prestolice ter se je utaboril z ndano mu vojsko v mestu Tebris 60 km oddaljenem od ruske meje. Položaj 7 Perziji je zelo napet, vsak hip lahko nastanejo resni nemiri. Štajerske novice. — Gledališko predstavp priredi »Bralno društvo" v Gaberjih v nedeljo, dne 14. junija v »Skalni kleti" pri Celju. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Igrata se veseloigri »Raztresenca" in ,Damoklejev meč". Po predstavi je prosta zabava Vstopnina: sedeži 1 K, ozir. 60 vin., stojišča 30 vin. — Dru- ' štvo je dobilo nov delaven odbor in je zato želeti, da bi zlasti naši napredni krogi obiskali to prireditev. Saj je društveno delovanje v Gaberjih velikega pomena. — Čebelarji ppkonel! Velik čebelarski shpd priredi »Čebelarska podružnica za Celje in okolico" v nedeljo 14. j upi j a pb 4. uri popoldan pri čebelnjaku gostilničarja g. Sameca na Ložnici pri Celju. dnevnem redu bo predavanje o čebelarstvu, poduk o izdelovanj umetnega satovja in 0 prilepljenju takega satovja v okvirje, zvezan s praktičnim delom. ysem čebelarjem kliče na vesplo svidenje v nedeljo — čebelarska podružnica. — Kopeert. Na Rinkoštpi pondeljek so priredbi tamburaši tukajšnjih 80cijaln0-dempkratičnih organizacij pod o?ebpim vqdstyom g. Bariča koncert na vrtu »Skalnp ^leti" pri Celju. Tam-burali so prav dobro in pridpo ter mnogo pripompgli ^ zabavi, ki se je zelo živahno razvil^. Obisk moremo imenovati povoljen. — Bralno društvo za Breg, KoS-nieo, Zagrad in okolico se je pred kratkim ustanovilo. Svoje prostore ima društvo začasno v Radejevi gostilni na Bregu. Društvo nudi svojim članom mnogo beriva in bode skrbelo tudi za zabave in izobraževalno delo, čim se dovoljno razvije. Ker je članarina tako nizka — samo 20 vin. na mesec — zato pristopajte k društvu! — Lastni dom, reg. kreditna in stavbna zadruga ima izvanredni občni zbor v torek, dne 16. junija t. L ob 6. uri zvečer v uradnih prostorih. Na dnevnem redu je: 1. Dopolnilna sprememba pravil. 2. Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. — Tiskovna pomota se je pripetila v inseratn o razpisu stavbe „Sokolskega doma" v zadnji številki „Domovine". — Rok zar vložbo po-nudeb namreč ni do 15. julija, kakor se je pomotno tiskalo, ampak do 15. junija t. 1. Slovenski obrtniki in podjetniki, ki se hočejo za stavbo zglasiti, naj vzamejo to na znanje. — Čudna vaga — nevarna pri-zanesljivost. Te dni so prišli k nekemu mesarju v jedni glavnih ulic v Celju uradno preiskovat vage. Ko policijski uslužbenec odstrani od mesarjeve vage vse uteži, podloge i. t. d. ne ostane vaga v ravnovesju, kakor bi morala, ampak pade skudela, v katero se poklada meso, kar sama na mizo. Policijski uslužbenec začudeno vpraša, kaka vaga je to, ki ne ostane sama v prostem ravnovesju. Mesar, seveda nedolžen ko jagnje, ni vedel nič o tem in se je delal tudi silno začudenega. Uradni mož pa dvigne čudežno skodelo, jo obrne, in glej — na spodnji strani je bila pritrjena še posebna težka ple-hasta plošča, katera je provzročevala dvoje čudo: 1. da se vaša ni mogla vzdržati v prostem ravnovesju in 2. da je vsak kupec mesarju plačeval tudi pleh za meso, ne da bi plehaste plačane priklade kdaj tudi dobil. Uradni mož je ploščo takoj odtrgal, a tehtnica še vedno ni dobro igrala in se je popravljena" skodela še vedno sama nagibala na mizo. Policijski uslužbenec je „nedolžnega in nevednega" mesarja samo posvaril, naj gleda, da spravi tehtnico v red, ker bi mu jo sicer moral konfiscirati. Nam se pa zdi, da hi bilo edino prav, ako bi bil nepošteno tehtnico na mestu konfisciral in proti mesarju nastopil tako, kakor se mora edino postopati proti onim, ki se poslužujejo krive mere in vage. Taka prizanesljivost od strani nadzornih oblastev ima samo ta učinek, da občinstvo ne bo moglo zaupati ne mesarju ne nadzorujočemu mestnemu ob-lastvu. — Za poletno zasedanje celjskega porotnega sodišča so izžrebani sledeči porotniki: gg. F. Baumann, Konjice, J. Goričnik, Rečiška vas, Fr. Šarb, Gornjigrad, M. Male, Zg. Hudinja, A. Gtinther, Slovenjgradec, F. Ranzinger, Celje, I. Laurič, . Vransko, L. Šešerko, Planina, F. Zdolšek, Podgorje, A. Hasenbiichel, Dobrna, I. Skoberne, Liboje, F. Tribuč, Mozirje, A TurnŠek, Žlaba, M. Speglič, Celje, I. Čolnar, Kališovec, F. Kolenc, Juvanje, F. Korun, Št. Peter v Sav. dolini, dr. J. Barle, Kozje, I. Radej, Rajhenburg, pl. Bien, Rakovlje, I. Pauer, Braslovče, F. Brence, Arclin, A. Deisinger, Celje, M. Kovač, Sevnica, H. Strohmaier, Celje, I. Scharner, Lehen, 1. Suher, Celje, I. Verdnik Otišniški vrh, A. Orel, Šoštanj, I. Majcen, Dol, I. Radej, Breg pri Celju, A. Kunej, Stolovnik, I. Vrečer Vojnik, K. Ferjen, Celje, dr. J. Sernec, Celje, K. Jaklin, Vitanje. Namestniki gg. A. Lednik, Lokrovec, M. Novak. Celje, dr. G. Jesenko, Celje, R. Lang, Celje, dr. J. Hrašovec, Celje, M. Per-novšek, Celje, J. Leskošek, Celje, F. Strupi, Celje in A. Kukovec, Celje. — V jubilejnem sprevodu na Dunaju v petek 12. junija boste nastopili tudi dve zgornještajerski skupini, kateri priredita štajersko umetniško društvo in štajersko -lovsko društvo. Nastopi zgoraještajercka ženitovanjska družka in družba lovcev. — Izlet na Mrzlico. Se enkrat opozarjamo vse prijatelje planin na pogovor, ki se vrši danes v sredo, ob 8. uri zvečer v »Skalni kleti" radi izleta na Mrzlico. — Stoletnieo obhaja avstrijsko domobranstvo. Na Binkoštni; pondeljek je poteklo ravno sto let, kar je cesar Franc ustanovil domobranstvo v notranjih avstrijskih deželah. Spočetka so jemali za domobrance slabejše fante in one, ki so bili začasno oproščeni vojaške službe, in sicer od 18. do 45. leta. V naši štajerski deželi je organiziral domobranstvo nadvojvoda Ivan. Štajerski domobranci so iiosili takrat kratko zeleno suknjo z belimi obšivi, sive hlače in klobnk, čegar krajci so bili na eni strani upognjeni. Leta 1908 je štelo štajersko domobranstvo 13.819 mož v 13 bataljonih. Prvič so prišli štajerski domobranci v ogenj leta 1809; takrat je polkovnik Hummel tako hrabro branil z njimi neko pristavo pri Gjuru na Ogrskem pred Francozi, da je dobil visoki red Marije Terezije. — Danes je, kakor znano, domobranstvo docela razvito kakor redna vojska. — Dekliško trgovsko šolo, nemško seveda, misli ustanoviti celjska mestna občina, če dobi dovoljeno podporo od države, občine in graške trgovsko - obrtne zbornice. Slovenski davkoplačevalci bodo tedaj znova plačevali za zavod, kjer se bo dosledno preziral njihov jezik. In ne le to: celjskim Nemcem, ki so že itak preobla-godarjeni z raznimi šolami in zavodi, naj dasta vlada in dežela zopet za novo ponemčujoč zavod podporo — mi pa ne dobimo niti najpotrebnejšega! — Požar. V soboto okrog 11. ure ponoči je izbruhnil v Šikolah na Dravskem polju požar. Pogorela so s sedmim posestnikom gospodarska in deloma hišna poslopja. Živino so rešili. Baje je bilo zažgano. — Ali je bilo potrebno, da je kar mrgolelo na Binkošti iz hiše oo. frančiškanov tik glavnega kolodvora v Mariboru, v kateri se nahaja tudi razun „Narodnega doma" edina slovenska gostilna, vencev za nemška pevska društva in se je klicalo glasno ter izzivalno: „heil"? — Mrliča je naplavila Drava v Boču pri Selnici nad Mariborom. Mrlič je odrasli moški in ima na glavi rano, katero mu je najbrž zadala tuja roka. — Slovenjgraški okrajni glavar dr. Poiger in vsi drugi predstojniki tamošnjih c. kr. uradov so predzadnjo nedeljo nastopili v družbi nekaterih mladih fantov kot turnarji na neki turnarski slavnosti v Slovenj gradcu. Spoštujemo osebno mišljenje — a dokler se naši uradniki narodno ne smejo skoraj ganiti, ne bomo puščali, da bi najvišji politični uradnik v docela slovenskem političnem okraju na slavnosti, čije ost je bila naperjena proti Slovencem in more torej slovensko ljudstvo le izzivati in žaliti, nastopal tako demonstrativno kot Nemec. Ako pa to zeli, naj gre v nemški del dežele. --Mislite na „ Zvezo narodnih društev"! Odbori narodnih društev, sklenite nemudoma pristopne izjave in določite delegate za ustanovni občni zbor „Zveze", ki se vrši v Celju dne 28. junija t. 1. — Iz Središča. Mati veleč. gosp. župana Šinko je 7. t. m. v 100. letu svoje starosti umrla. Vrlemu rodoljubu iskreno sožalje. — Nemška demonstracija v uradu. Ako dotični mladenič, ki pisari pri c. kr. okrajnem sodišču, ne bo nehal v uradnih prostorih nositi modriža (plavic), bodemo postali brezobzirni in sami skrbeli za to, da mu ne bode kaj takega nikdar več prišlo na misel. — Iz Gradca. Tukaj se je vršila prizivna obravnava pred c. kr. nadso-diščem. Stali ste si nasproti dve slovenski stranki. Za tožiteljico je predlagal dr. Brenčič iz Celja, da se naj obravnava vrši v slovenskem jeziku, kakor na prvi inštanci v Celju; temu predlogu se je pridružil toženčev zastopnik dr. Juro Hrašovec iz Celja.— Senat je ta predlog odklonil in se kakor do sedaj tudi tokrat skliceval na to okolnost, da justična uprava, ki bi bila sicer v to opravičena, do sedaj ni izdala naredbe, ki bi spremenila dosedanjo rabo jezika pri nadsodišču. — Šolske vesti. V pokoj je stopil nadučitelj v Žičah, g. A. Eberl. Defi-nitivnim je imenovana suplentinja v Šmarjeti na Dravskem polju gdč. Ljudmila Skrbinšek. — Drobne novice. Utonil je blizu Laškega trga dveletni sinček železn. čuvaja Bergleza. — V Mariboru je utonil vojak tamošnjega domobranskega polka Ludvik Bauer. — V Majšpergu pri Ptujski gori je ubil neki Vaupotič tovariša istega rodbinskega imena. — Pri Mariboru se je ustrelil 21 letni pekovski pomočnik Miha Rožman iz Št. Jurja. Našli so pri njem listek, na katerem je bilo napisano, da si je vzel življenje radi nekega žaljenja. — Neki 39 letni pomožni delavec Al. Lorbek je skočil v pondeljek v Mariboru v Dravo, vendar so ga rešili iz vode. Storil je to, ker ni imel baje dela. — Poneveril je poštni upravitelj Steiner v mestu Murau na Zgornjem Štajerskem precejšnjo vsoto denarja in zbežal. — Osrednja zveza čeških požar-bramb na Češkem je sklenila pri občnem zboru na Binkoštni pondeljek, da se požarniki v bodoče ne bodo več v paradi udeleževali raznih cerkvenih slavnosti, ker ima požarna bramba samo skrbeti za varnost imetja in življenja svojih soobčanov. — Zadevo Wratschko, Koller-Veberič zaradi poskušenega podkupovanja za volitve v gornjeradgonski okrajni zastop je končalo zadnji petek mariborsko okrožno sodišče s tem, da je oprostilo Wratschka in Kollerja. Prvikrat sta bila pred istim sodiščem oba obsojena. — Štiristoletnica Trubarjevega rojstva je bila v pondeljek. Ljubljanski listi so priobčili ob tej priliki posebne članke, „S. N." celo pesem na uvodnem mestu. Nam je obljubljena iz odličnega peresa razprava o pomenu Primoža Trubarja za Slovence, katero pričnemo kmalu priobčevati v „listku". , — Wastian pride zopet v državni zbor? Nemški listi poročajo, da misli v Inomostu kandidirati namesto nemškega nacijonalca Erlerja, kateri je odstopil, mariborski Wastian in sicer na svoj „ radikalno anti-klerikalni program". — V Vuhredu ob Dravi je kupil Urmovo posestvo vrli narodnjak, gosp. Peter Mravljak, veleposestnikov sin pri Sv. Antonu na Pohorju. S tem je prešlo glavno gnezdo in shajališče tukajšnjih hajlovcev v slovenske roke. Prejšnji posestnik je bil sicer koncilijanten Nemec, a imel je tembolj vročekrvne in nestrpne najemnike, ki so hoteli biti tukaj glavni stebri že itak propadlega nemčurstva. Osobito trgovec Sch. se vedno trudi za ptujskega „Štajerca". Temu mora biti konec! Na slovenski zemlji domače ljudi! Prepričani smo, da novi posestnik korenito obračuni s temi poturicami. — Promocija. Minuli petek je promoviral na dunajskem vseučilišču doktorjem prava štajerski rojak gosp. Anton Stuhec. Častitamo! — Iz Ormoža. Ormoška čitalnica v zvezi z moško ter žensko podružnico sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo dne 9. avgusta 1.1. veliki vrtni koncert v prid Družbi sv. Cirila in Metoda. Svira godba mesta Varaždina. Pojejo moški ter mešani zbori. Za sedaj opozarjamo samo vsa nam bratska društva na to prireditev z uljndno prošnjo, da na ta dan ne vpostavijo nobene veselice, da bo uspeh koncerta tam večji ter obulus na oltar domovine tem zdatnejši, ter jih ob jednem poživljamo, da se te prireditve udeleže po možnosti čim najštevilneje. Natančneji program tega koncerta obelodanimo kasneje. Odbor. — Iz Hardeka pri Ormožu. Naše prostovoljno gasilno društvo za orm. okolico se sedežem na Hardeku izvolilo si je pretečeni teden sledeči novi odbor: Andrej Žinko, posestnik na Hardeku, načelnik, Matija Masten, kmet, Pušenci, načelnikov namestnik, Josip Rajšp, nadušitelj, okolica Ormož, blagajnik, Anton Porekar, nadučitelj, Hum, tajnik, Matjaž Rajh. kmet, Pav-lovci, vodja plezalcev, Franc Mc žnarič, čevlj. mojster, Ormož, njegov namestnik. Franc Hanželič ml., veleposestnik, Hardek, vodja brizgalničarjev, Jožef Vaupotič, posestnik, Dobrava, njegov namestnik, Martin Školiber, kmet, Pušenci, vodja varuhov, Ivan Trstenjak, kmet, Pušenci, njegov namestnik, Lovro Kirič, posestnik na Hardeku, vodja orodja, Jakob Kociper, čevljar v Lit-merku, vodja ročnih cevij, Jakob Sever, čevljar v Litmerku, njegov namestnik. Adolf Rosina. učitelj in posestnik okol. Ormož, zdravstveni načelnik, Ivan Richter, solicitator v Ormožu, njegov namestnik, Andrej Kovačič, posestnik na Dobravi, trobentaš. Občni zbor je sklenil marsikaj v korist društva, se spomnil prezgodaj umrlih članov ter zahvalil podpornikom, katerih imenik se priobči pozneje. Darovi se vedno hvaležno sprejemajo. Po občnem zboru uprizorila se je prosta zabava z društveno godbo na vrtu gospe Julijane Kalchbrenner v Ormožu, katere se je razun društve-nikov id podpornikov udeležilo mnogo občinstva. — Iz Huma pri Ormožu. Celi mesec maj smo imeli lepo suho vreme, katero ugaja letos posebno polni trti. Polja in travniki suhi — studenci usahnujejo. Tuk. cerkvenega patrona sv. Ivana Krstnika praznovali bodemo letos v nedeljo 28. t. m. — V Ormožu je kupil hišo pokojnega mizarja Windisch-a g. Franc Hanželič star. iz Hardeka. Zopet jedna slov. hiša v Ormožu več. Kakor čujemo, misli tam g. Hanželič postaviti novo eno- ali dvonadstropno hišo. — Klerikalna posojilnica v Mozirju. Ravnateljstvo „Gornjesavinske posojilnice" v Mozirju nas prosi izjaviti, da ne stoji z dopisom o „ klerikalni ali farovški" posojilnici v Mozirju, kateri je bil priobčen v štev. 60 našega lista, v nikaki zvezi, da ga ni pisalo niti inspiriralo, kar s tem drage volje storimo. — Dvojna mera. V „Slov. Nar." čitamo, da se glasilo duhovstva na Slovenskem „Slovenec" zakadi v vsak sokolski zlet in grozi celo, da bo nahujskalo kranjske kmete, da bodo sokole poklali — kadar pa gredo nemški turnarji iz Ljubljane izzivat Slovencev po deželi, „Slovenec" molči. Qui tacet, consentire videtur. V teh časih, ko so kranjski Nemci toliko darovali za „kranjsko" procesijo na Dunaju, se jih vobče mora pri miru pustiti! — Ključarovski shod. „Slovenski Gospodar" je priobčil o tem shodu prav neresnično in zavito poročilo, katerega s tem nekoliko popravljam. Res je, da udeležba ni bila velika, a ljudi sem naštel sam nad 50. Ker se nam ni •zdelo vredno delati nobenih formalnosti, 'nismo dali voliti nobenih funkcionarjev, temveč sem hotel le nekoliko ljudem povedati _ o tekočih političnih zadevah in o gospodarskih vprašanjih. Da je to možem ugajalo, ne morejo tajiti niti tisti 4 zvezarji, ki so bili na shodu, najmanj pa oni med njimi, ki je prišel gotovo na komando iz daljnega Trgo-višča na shod zabavljat in si delal nekake zapiske. Za svoje obnašanje bi zaslužil po izreku krčmarice prav svežo brezovko. Najbrž je tudi ta čedni „mladenič" naznanil onemu, ki je zadnjič pri Veseliču pod okni poslušal, da sem dolžil klerikalne poslance podkupljivosti. Tega izraza nisem rabil in ako bi ga tudi bil, bi ga tudi pošteno utemeljil. Da sta mi navzoča zvezarska ^mladeniča" preprečila besedo, je smešna trditev; saj vesta sama, da so se jima smejali vsi zborovalci zaradi njune „modrosti". No, ako pa boste prihodnjič prišli na naprednjake „kakor junaki, oboroženi s puško krščanske vere in z mečem slovenskega jezika" — in vas bode moral braniti „liberalni naprednjak", kakor sem to storil jaz, da vas niso možje, katere je razdražilo vaše vedenje, prav pošteno našeškali — si pač ne boste pridobili nobene slave in še manj „zaslug". Zakaj ljudje, ki so „ zvesti delavci na krščansko-narodnem polju", ne morejo in nočejo biti pošteni in resnicoljubni P Marsikaj bi bilo za nas drugače in bolje. I. L. — Katoliško denuncijanstvo. ^Slovenec" od 3. t. m. piše v svojem poročilu iz državnega zbora (Beckov pouk Rusinom). „ Obenem pa priporočam tudi Starorusinom odkrito politiko, ki more prepričati tudi nasprotnike, da njih politika ni centrifugalna (sredobežna) ampak centripelna (sredo-točna)." Temu čisto nepotrebnemu „pouku" ministerskega predsednika na adreso maloštevilne in brezpomembne skupinice „Starorusov" dodaje katoliški poročevalec v oklepajih to le ovadbo: „S tem je baron Beck hotel bržčas grajati Staro-ruse, v katerih imenu seje dr. Hlibovicki pridružil dr. K rani &Fu in Hribarju na potu v Peterburg". O shodu v Peterburgu smo lahko različnega mnenja, vsak vidi stvar od svoje strani. Dve stvari ste pa nad vsak dvom vzvišeni.: 1. da pot Kramafa, Hlibovickega in Hribarja ni političnega značaja, ker so se v Peterburgu vršila še le posvetovanja o pogojih, pod katerimi naj bi se sklical slovanski shod — in so, kakor znano, vsi govorniki povdarjali, da tudi slovanski shod sam, ako se ga skliče, ne sme imeti političnega značaja, 2. da so že ta posvetovanja obrodila en dober sad: zbližanje Rusov in Poljakov, kar bode za na-daljni kulturni in gospodarski razvoj Slovanstva ne-docenljive vrednosti. Ako se dva največja slovanska naroda spora-zumneta, bo to dobro uplivalo tudi na razcepljeni slovanski jug. Tega se pa katoliški klerikalci boje, ker nad razcepljenimi plemeni se lažje vlada, nego nad samozavestno, mogočno celoto. O xesnici teh trditev jasno priča cela vrsta dogodkov v zadnjem poldrugem letu: katoliška nestrpnost v Dalmaciji, kjer so klerikalci zanesli razkol med katoličani in pravoslavnimi tudi na zadružno torej na čisto gospodarsko polje, kakor pri nas na Slovenskem med naprednim in klerikalnim prebivalstvom; sklep katoliškega shoda v Velehradu na Moravskem ustanoviti katoliški apostolat za Balkan z namenom zanetiti versko mržnjo in verske •boje med pravoslavnim in mohame- dahakim prebivaistvoifl na korist fca-tolištva; denuncijacije katoliškega škofa Stadlerja v Sarajevu, kateri je bosansko In hercegovsko srbsko prebivalstvo, ki je v obeh deželah v ogromni večini pred cesarjem in vlado dolžil veleizdajstva z namenom priboriti posebnih privilegijev in pokroviteljstva od strani žandarmerije in policije za svojo katoliško propagando v okupo-vanih deželah; gorečnost, s katero so klerikalni listi na Slovenskem te denuncijacije škofa Stadlerja širili in razpihovali mržnjo proti Srbom med Slovenci; končno „Slovenčeva" denun-cijacija delegatov avstrijskih Slovanov, ki so bili poslani v Peterburg na posvetovanje, kedaj, kje in pod kakimi pogoji naj. se skliče slovanski shod. To so glavni članki nepretrgane verige katoliških denuncijacij, klerikalnega rovanja in ščuvanja proti slovanski kulturni in gospodarski vzajemnosti. Opozarjamo svoje čitatelje na to, da se bodo naučili paznejše zasledovati in presojati „domoljubno" in „narodno" stvar klerikalnega delovanja. Kdor ima odprte oči, vidi jasno, da zasleduje klerikalizem svoje posebne, slovenskemu in vsem slovanskim narodom naravnost nasprotne interese in da se v tej tuji službi poslužuje najostudnej-šega orožja: hujskanja, zdrlaž-barstva in še posebno denun-cijantstva! — „ Slovenski Gospodar" In gostovanje ljubljanskih Igralcev v mariborskem »Narodnem domu". Minoli teden se je končalo gostovanje ljubljanskih gledaliških igralcev v Mariboru. Reči moramo, da je za procvit mariborskega slovenstva tako gostovanje velikega pomena. O tem govoriti na dolgo in široko, je — odveč. Tudi nikomur ni bilo žal, če je kaj pripomogel k večjemu uspehu teh predstav! Pač! Jeden je bil, ki se se ni mogel otresti grde navade, samoljubja. To je bil „Slovenski Gospodar". Ker je pel jeden pevec pri opereti kuplet, v katerem je bil govor tudi o nekem mladem kaplanu, pa se je čutil „Slov. Gosp." precej poklicanega zavrniti tako gro-zanski napad na nedolžnost, čistost itd., same čednosti duhovniškega stanu. Obljubil je celo maščevanje prav po pristno katoliški šegi, tem presnetim ljubljanskim „kulturonoscem". Naše mnenje pa je v kratkem, da so ti potujoči sinovi muz dokaj večji kulturonosci, kakor pa tisti klerikalni zagrizenci, ki drugega ne delajo, kot iščejo prepir, delajo zdražbe in trosijo mržnjo in sovraštvo med ljudmi. Tudi drugi stanovi so dobili satirične brce, zlasti učiteljski stan v Cankarjevem „Pohuj-šanju v dolini Šentflorjanski" in vendar se noben učitelj ni škandaliziral nad tem! Saj se tudi noben količkaj kulturen človek ne more spodtikati nad takimi „napadi". Bilo bi žalostno in prežalostno, da bi niti satiriku ne bila več dovoljena beseda. Tako daleč pa tudi pri nas še nismo. — Nemški „Schulverein" je dovolil po poročilih nemških listov izredno visoko podporo za nameravano nemško šolo pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Dovolil je tudi podporo za zidanje nove šole na Sladki gori pri Cmureku in za nemško šolo v Šiški pri Ljubljani. — Zbodel je z nožem posestnikov sin Miha Kapun v Prosenjakovi gostilni v Slov. Bistrici hlapca Fridriha, s katerim se je spri, v desno bedro. Kapuna so djali pod ključ. Presedel je še le pred kratkim petmesečno ječo v Mariboru, ker je z nožem hudo obdelal svojega brata. — Iz Gradea. Povodom cesarjevega jubileja je priredil c. kr. namestnik štajerski v svojem vrtu Gradčanom tridnevno v eselico, ki se je pričela 2. junija in zaključila 4. junija. Značaj te slavnosti, kakor sploh vseh sličnih, naj bi bil strogo mednaroden. Tako je bilo v načrtu in zato niso razobesili sicer pri vsaki graški veselici običajnih pruskih zastav, da bi tako omogočili pristop i ljudem druge narodnosti. Ver selica, ki je privabila tisoče gostov, se je pričela. Prikorakala s,o tudi korpo-rativno pevska društva in tnrnarji. Toda glej! Takoj so zopet odkorakali — ljudje pa zjali — kaj neki se je zgodilo? Zagonetka je bila kmalu rešena, ko so pevci komiteju naznanili, da jim ni mogoče sodelovati, ker prireditev nima nemškega značaja. Nobene frankfurtarice — to je vendar višek brezobzirnosti! Kako naj se pro-Žncira vsenemški Mihel, če mu ne dela sence pruska bandera! Temu žalečemu nedostatku se je kmalu odpomoglo, Drugi dan so že vihrale okrog slavnostnega prostora in v oddelku, ki je bil namenjen otrokom, nemške zastave — in društva so se vrnila. Ta sprememba, seveda, ni motila Slovenca. Videti je bilo marsikaterega, ki se niti ne udeleži slovenskih prireditev graških. Sedaj ta gospoda marljivo skrbi za to, da se tudi dinastičnim slavnostim nadeva pruski značaj — in odlični patrijotje in visoki dostojanstveniki v slavnostnem odboru se temu diktatu pokore. Jemljemo na znanje! — Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu, dne 6. junija 1908, II. Poročilo. Dolgo trajajoča, izvan-redna vročina ne upliva ugodno na daljno, normalno razvijanje hmeljske rastline; sedanja suša nam more prikrajšati zlasti množino srednje-ranega hmelja. Rastlina je zdrava — izdaten dež čez vse potreben. Društveno vodstvo. ; si. — Iz Hrastnika. Nadutost mesarja v baraki kemične tovarne že presega vse meje. On misli, da sme za-sramovati priprosto delavsko ljudstvo ter mu usiljevati ostanke in kosti. Ker mora revež in trpin ravno toliko plačati kot bogataš, zakaj bi ne imel pravice tudi kaj boljšega uživati? Pa tudi takozvani boljši krogi dobe večkrat kaj, kar bi jim, ako bi vedeli, gotovo ne šlo v slast. Dobivamo pritožbe, da se gode naravnost neverjetni pregreški proti zdravstvenim in živinozdravni-škim predpisom. Gospodu ravnatelju svetujemo toraj, naj se za stvar malo bolj zanima ter naj mesarju zaukaže vestno svojo službo opravljati, ali ga naj pa nadomesti z bolj vestnim in tudi z bolj vljudnim človekom. — Pri c. kr. poštnohranilničnem uradu na Dunaju je imenovan g. Al. Potočnik c. kr. kontrolorjem. Našemu rojaku doma iz Šalovec pri Središču prisrčne častitke. — Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Pri tukajšnjih pobožnih cerkvenih pevcih se vedno dogodi kaj novega. V petek, dne 29. maja so se fantje zbrali k pevski vaji, a ker je bila ta odpove- dana. so šli malo povasovat. Nekaj mlajših fantov je šlo naprej, ostali vodje šentjurskega Katoliškega izobraževalnega (?) društva pa za njimi. Zadnji so menda iz ljubosumnosti napadli s kamenjem svoje spredaj idoče tovariše in sopevce. Enemu pevcu je priletel kamen naravnost v glavo ter mu napravil težko rano, 3 cm dolgo in 1 cm globoko. Drugemu so obleko docela raztrgali. Najbolj značilno je pa to, da so vsi ti cerkveni pevci obiskovali že večkrat krščansko socijalne kurze. Zopet dokaz več, da so navadno obiskovalci krščansko socijalnih kurzov najspret-nejši pretepači in ponočnjaki. Saj pa imajo v teh kurzih tudi izborne profesorje! Gotovo je vsem znano, kako so proslavljali znanega tukajšnjega kurzovca izza prejšnjih časov, kako naroden in dober človek da je. In kaj se je sedaj odkrilo? Znano je, koliko svojih in očetovskih denarjev je zapravil, katere bi sedaj bolje potreboval pri vojakih. Dragi stariši! svarimo vse, ne dajajte v klerikalna društva in kurze svojih sinov in hčera pohujševat, ako vam še tli iskrica ljubezni do svojih otrok. Gospodom vodjem našega „izobraževalnega" društva pa svetujem, da naj najprej tukaj svoje nosove vtaknejo in potem šele naj pozvedujejo, kaj delajo šentjurski mladeniči. Do tega časa pa zdravi! —nski. — Jubilejna mlekarna v Št. Jurju ob Južni železnici izvrstno napreduje. Vsako jutro odpošljejo čez 300 litrov mleka in nabrala si je že za kratek čas svojega obstanka lep rezervni zaklad. To je delo naprednjakov. O klerikalni pa ni veliko slišati. — Slovensko pevsko društvo »Vranska Vila" izleti v nedeljo dne 14. t. m. v prijazno Gomilsko in se vdeleži veselice tamošnjega bralnega društva. Listnica uredništva. Ormož: PrisrCna hvala. Na ostalo od-ovorim te dni. Sprejme se mlad 46 3- sedlarski pomočnik v trajno delo. J. Kralj, sedlar Železniki, Gorenjsko. Išče se za gostilno na deželi na račun. — Prednost imajo poštene ženske v srednje dobi, katere so kot natakarice na deželi. Ponudbe pod »natakarica 400" na upravništvo „Domovine". 335 2-2 Sokolskega doma. v Gaberju px>i Celju. Društvo Sokolski dom razpisuje natečaj za enoaadstropno stavbo s sokolsko telovadnico. Vsa dela so proračunjena približno sledeče: 1. Zidarska dela.............k 24.000'_ 2. Tesarska dela.............b 10.000'_ 3. Mizarska, ključavničarska, pleskarska in steklarska dela.............n 6.400'— 4. Kleparska dela.............7go'_ 5. Slikarska dela............n 390"_ Stavba se odda enemu podjetniku ali pa posamezna dela posameznim podjetnikom. Odločitev si pridrži odbor. Stavba se mora dovršiti najkasneje do 15. oktobra 1.1. Vsak ponudnik mora položiti 5 % varščine. Ponudbe je staviti najdalje do 15. junija 1.1. Načrti in proračun so do konca zglasilnega roka na vpogled pri br. Jože Smertniku v Celjski posojilnici. 336 2-2 Odbor društva Sokolski dom Loterijske številke. Trst, 6. junija 1908: 36, 56, 84, 79, 11. Line, „ „ 73,83, 80, 6,53. Kupujte narodni kolek! mm veščega slovenske in nemške stenografije, vajenega v pisanju na stroj in izurjenega v pisarniških poslih sprejme dr. Josip Karlovšek, odvetnik V Celju. 840 3-1 ' f.lf - <■•>". . ' fl * 3 dobro izurjene .(••o za stavbinska dela sprejmem takoj v trajno deio. Prosto stanovanje in hrana, , „ plača na teden od 8 do 14 K. Matej Gogala, mizarstvo na Bledn, Gorenjsko. se sprejmejo takoj v trajno delo pri Fr. Žuieku, kleparju na Bledn, (Gorenjsko). 343 2-1 s trg. opravo oddajo se takoj W ip^jfclfp? Trgovina, ki je že čez 4 leta dobro uspevala, morala se je vsled smrti najemnika opustiti. Proda se tudi še nerabljen, na razstavi kupljen ,klavir". Za letoviščarje je oddati meblovana soba za dve osebi. :! . "Vfr :•*' rj•• } 1 r 7 ' f ' Za mnogostransko izraženo sožalje ob smrti naše nepozablijve hčerke, oziroma sestre Micike Štiglic ter za mnogoštevilno udeležbo ob nje zadnjem spremstvu — usojamo se tem potom vsem blagim prijateljem in znancem izreči najsrčnejšo zahvalo. Osobito se posebej še za mnoge podarjene krasne vence, prečastiti duhovščini z Rečice, samostana Nazarja in z Mozirja za Častno spremstvo, C. g. kaplanu M. Jurharju za tolažljivo propoved, šolskemu vodstvu iz Rečice z šolarji in domači požarni brambi za korporativni nastop in spremstvo ter gg. pevcem za ginljive ža-lostinke — iskreno zahvaljujemo. Rečica, dne 4. junija 1908. 344 1 Rodbina Franc ic. ,vV; tih '.(v/ tih tih tih tih ('h «V> <'h «y» tihtih tih, > i " i'.'l«1 1 «* 1'U i » ^ krti iiftjKSf r.i «7fSf«Jh a«.. lilijno mlečno milo IVaj milejše kožno milo. 2« (iinu stutajm iBh §g| Celje : Storil. HI Izvršuje v svojo stroko spiiijoči dela ikisu in li koikueičBil © ml © I«' ----- ■:.[ ,Oi!«nR' H! 109' OH preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-zkuševališču na Dunaju. f I • >! f -M » I iSrtirtlftMtjAjkiaj je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter še priporoča leot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KYEDER 13 130—59 1 ■ ■•■ ~ *'" a> ao - ^ a r,rr ■it je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju.. za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške B IfnctlA m# Callll IVOZIpKC za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča ■ ■ W wC«JHP