189 Letnik 47 (2024), št. 1 O DEL U ARHIV SKEG A DR UŠ TV A IN ARHIV O V SL O VENIJE A CTIVITIES OF THE AR CHIV AL SOCIETY AND AR CHIVES OF SL O VENIA Poročilo o delu medarhivskih delovnih skupin (MDS) v letu 2023 Ur edil k oor dinat or MDS dr . Mat e vž K ošir 1. Pravne podlage za delovanje medarhivskih delovnih skupin Osno v a za delo v anje medar hi v skih delo vnih sk upin (dalje MDS) je Zak on o v arstvu dok umenta rneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih (Uradni list RS , št . 30/2006, 24/201 4 – od l. US in 51/2014), ki v sed mem odsta v k u 54. člena določa, da za obr a vna v o str ok o vnih vpr ašanj na posameznih po - dr očjih ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela minist er , prist ojen za ar hi v e, ustano vi medar hi v sk e delo vne sk upine za posamezna podr očja ar hi v sk e deja vnosti. P odr obnejše delo v anje medar hi v skih delo vnih sk upin določa Pr a vilnik o delu medar hi v skih delo vnih sk upin (Uradni list RS , št . 66/2016). Na podlagi prv eg a odsta v k a 4. in 5. člena na v edeneg a pr a vilnik a je minist er , prist ojen za k ultu r o, 20 . f ebruarja 201 7 izdal Sklep o ustano vitvi medar hi v skih delo v - nih sk upin, imeno v anju čla no v medar hi v skih delo vnih sk upin in imeno v a - nju k oor dinat orja medar hi v skih delo vnih sk upin. Za obr a vna v o str ok o vnih vpr ašanj na posameznih podr očjih ar hi v sk eg a dela so bile ustano v ljene me - dar hi v sk e delo vne sk upine za podr očja: upr a v e, pr a v osodja, zdr a v stv a in so - cialneg a v arstv a, k ultur e in znanosti, vzgoje in izobr aže v anja, gospodarstv a t er sk upina za ar hi v sk o str ok o vno izr azje. Leta 2021 je v skladu s sklepom ministr a za k ultur o v juniju začela delo še Medar hi v sk a delo vna sk upina za podr očje inf or macijsk e t ehnologije. V sk upinah so v ečinoma zast opani v si slo v enski ja vni ar hi vi (z izjemo MDS za str ok o vno izr azje). Sk upine se k ažejo k ot uspešen pr ost or sodelo v anja na št e vilnih podr očjih, še posebno pri pri - pr a vi enotnih sk upnih pisnih str ok o vnih na v odil, or g anizaciji izobr aže v anj t er izmenja vi str ok o vnih mnenj, delo vnih pr ak s in opozarjanju na aktualno pr oblematik o ar hi v sk eg a dela. 2. Skupni sestanek vodij medarhivskih delovnih skupin K ot običajno je bil letni sestanek k oor dinacije delo vnih sk upin v skladu s Pr a vilnik om o delu MDS (6. čl.), v decembru (6. december 2023) v Ljubljani v pr ost orih Ar hi v a R epublik e Slo v enije, ki so se g a poleg k oor dinat orja (dr . Mat e vž K ošir) udeležili v si v odje MDS: mag. Hed vik a Zdo v c iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje upr a v e), mag. Aida Šk or o Ba bić iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje pr a v os odja), mag. Marija Čipić R ehar iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljublja na (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje zdr a v stv a in socialneg a v arstv a), mag. Hana Habjan iz Zgodo vins k eg a ar hi v a Ljublja - na (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za vzgojo in izobr aže v anje), Nata - ša Majerič K ek ec iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ptuj (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje k ultur e in znanosti), Jože Kr anjec iz Zgodo vinsk eg a ar - hi v a Celje (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospo darstv o), dr . Zdenk a Semlič R ajh iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za ar hi v sk o str ok o vno izr azje) in Iv ančica Sab adin iz P okr ajinsk e - 190 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia g a ar hi v a K oper (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje inf ormatik e). V odje MDS so obr a vna v ali opr a v ljeno delo. V sek ak or MDS, ki združujejo ar hi vist e, ki opr a v ljajo sor odne naloge, po - meni tudi r acionalizacijo de la t er boljše in enotnejše prist ope pri r eše v anju ar - hi v skih izzi v o v . 3. Glavne teme in izzivi pri delu medarhivskih delovnih skupin v letu 2023 MDS za upravo je bila osr edot očena pr ed v sem na pr e vzemanje gr adi v a Geodetsk e upr a v e R epublik e Slo v enije (GUR S). Sk upina se je sestala trikr at in pripr a vila smernice za pr e vzem – sk upina za pripr a v o smernic je bila nek olik o r azširjena s člani iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije in GUR S-a t er je pripr a v ljala no - v elir ano pisno str ok o vno na v odilo (PSN), osnut ek klasifik acijsk eg a načrta (KN), obr a vna v ala je gr adi v o pr ed hodnik o v GUR S-a. Delo se bo nadalje v alo tudi v letu 2024. Sk upina se je ukv arjala tudi z »izzi vi s t er ena«, k ot na primer z r azlago klasifik acijsk eg a znak a 351, dodatnim na v odilom za od bir anje klasifik acijsk eg a znak a 371 upr a vnih enot it d. MDS za pravosodje je imela št e vilne dopisne se stank e, pr ed v sem v zv ezi z oblik o v anjem enotnih PSN (ozir oma dodatnih PSN) za okr ožna, okr ajna sodi - šča, sodnik e za pr ekršk e, notarje, vpr ašanji, po v ezanimi s centr alizacijo sodišč, s pomočjo pri pripr a vi KN , posebno z r oki hr ambe, in tudi s »t eža v ami na t er enu«. P osebni izzi vi za MDS so bil e t eme k ot hibridno gr adi v o, centr alizir ane e viden - ce, centr alizir ani vpisniki, post opki izdaje PSN . Načrtujejo, da se bodo pos v eti - li tu di delo vnim in socialnim sodiščem. T udi sicer izzi v o v MDS ne manjk a, k ot so: obr azci za popiso v anje, pr enos iz ISUD-ja, elektr ons k o gr adi v o, vpr ašanja o prist ojnosti, gr adi v o sodneg a s v eta na r aznih sodiščih ipd., dost op do I US-IN - F O , pr e vzemanje e videnc in gr adi v a, vr ho vno sodišče de la NP za v sa sodišča, ali bodo vzor čna NP ali ena za v se, vpr ašanje šk at el, ki še v edno niso v seznamu, ipd. P os eben izzi v so str ok o vna vpr ašanja pr a vno-f ormalne prist ojnosti in or g a - nizir anosti slo v enskih ja vnih ar hi v o v , ki bodo sčasoma v se bolj per eča t er bo o njih potr eben r esen r azmislek z vidik a r acionalneg a in optimalneg a oper ati vne - g a delo v anja slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe. Izzi vi centr alizacije so tisti, s k at erimi se ukv arjata tak o MDS za upravo k ot MDS za pravosodje , saj tudi npr . gr adi v o GUR S-a ni v eč fizično ločeno, go - v orimo lahk o le o dost opih. V se aktualnejša sta vpr ašanje hibridneg a gr adi v a in pr e vzemanje t eg a gr adi v a, ki naj bi bilo pr e vzet o sk upaj in v celoti – K do bo t o pr e vzel? Do leta 2022 pr obl ematik e na GUR S-u še ni, k er imajo v se digitalizir a - no, v endar se bo izzi v poja vil v prihodnje. Delo MDS za zdravstvo in socialno varstvo je zaznamo v al odhod v odje Marije Gr abnar (Ar hi v R epublik e Slo v enije) v pok oj. MDS se je sestala trikr at . Na sestankih so obr a vna v al i naslednje t eme: na v odila za vzor čenja pri odbir a - nju ambulantnih k art ono v , pr edlog na v odila bo po uskladitvi poslan bolnišni - cam; pr oblematik a centr o v za socialno delo in občutlji v eg a gr adi v a, po v ezaneg a s pos v ojitv ami; sk upno izobr aže v anje, ki g a načrtujejo v letu 2024. Sicer tudi t ej sk upini ni zmanjk alo drugih t em za obr a vna v o, k ot so: por odni zapisniki in ukr adeni otr oci, vpr ašanja dost opa do gr adi v a; vpr ašanja k oncesionarje v v zdr a v stvu in njiho v eg a gr adi v a; k aj in k olik o se izpelje s sklepi v R egistru ustv ar - jalce v ar hi v sk eg a gr adi v a – R egUst le za v ečje k oncesionarje (sanat oriji, domo vi star ejših občano v ipd.), gr adi v o k oncesionarje v po k oncu k oncesij, se k art oni vrnejo v zdr a v stv ene domo v e, gr adi v o zasebnik o v naj bi pr e vzela zdr a vnišk a zbornica it d. K oncesije in gr adi v o k oncesionarje v so bili tudi ena od t em MDS za go- spodarstvo zar adi št e vilnih podjetij, ki so k oncesionarji, tudi tujih podjetij, ki imajo v R epub liki Slo v eniji k oncesijo. MDS za gospodars tv o meni, da bi bilo tr e - 191 Letnik 47 (2024), št. 1 ba popr a viti zak onsk e podlage ozir oma je pri t em pomembna v log a tistih, ki sodelujejo v post opkih podelje v anja k oncesij. V odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstvo je na seji v odij MDS dne 6. decembr a 2023 pr edsta vil tudi sklep sk upine o vr ednot enju dok umen - tarneg a gr adi v a k oncesionar je v . Drugi v odje MDS so ob t em menili, da se ta pr e - dlog lahk o r azširi tudi na drug a podr očja (socialno varstvo, šolstvo idr .) in bi lahk o v eljal na splošno za v se k oncesionarje, ki jim bo izdan sklep o vpisu v R e - gUst in se bo njiho v o dok umentarno gr adi v o vr ednotilo. K oor dinacija v odij MDS se je strinjala s podanim pr edlogom in odločila, da se posr eduje za prihodnjo sejo dir ekt orje v slo v enskih ja vnih ar hi v o v (20. decembr a 2023). V odenje MDS za kulturo je pr e vzela Nataša Majerič K ek ec, medt em k o je por očilo pripr a vil še Bojan Himmelr eich. V MDS so se pos v etili pripr a vi t emat - sk e št e vilk e publik acije Arhivi . Pr oblematik a Slo v ensk eg a g ledališk eg a inštituta – SL OGI se je r ešila, pomembno je, da bo dogo v orjeno držalo tudi v pr ak si, saj je bilo dogo v orjeno, k aj bo k do pr e vzemal. Aktualna pr oblematik a, ki so jo obr a v - na v ali, seg a od digitalizir anja ar hi v sk eg a gr adi v a pri ustv arjalcih, pr oblematik e gr adi v a na r azličnih video in r ačunalniških nosilcih, do pr oblematik e pr ost or a na str ežnikih, ali naj bi v se t o šlo v e-ar hi v , tr enutno se t o hr ani na zunanjih diskih, do vpr ašanj poenot enja r ok o v hr ambe za napr ej in vpr ašanje izpit o v de - la v ce v , ki delajo z dok ument arnim gr adi v om Ja vneg a sklada R epublik e Slo v enije za k ultu rne de ja vnosti – skl ep k omisije je namr eč bil, da se jim ugodi, da lahk o opr a v ljajo izpit kjer k oli. Zamenjal se je tudi v odja MDS za izobraževanje . MDS sodeluje z Ministr - stv om za vzgo jo in izobr aže v anje R epublik e Slo v enije g lede pr edlog a enotne - g a KN v delo vni sk upini na ministrstvu. Čak a se na čist opis. Začeli so r azpr a v o g lede gr adi v a, k at er o bi bilo ar hi v sk o in k at er o tr ajno, zmanjšali bi nabor A G, saj določeno ar hi v sk o gr adi v o izgubi pr a vno v elja v o in nima posebne k ulturne v elja v e. T udi o neustr eznost i in neusklajenosti pr a vilnik o v Ministrstv a za viso - k o šolstv o, znanost in ino v acije R epublik e Slo v enije z ar hi v sk o zak onodajo je sk upina pripr a vila pr edlog, pr a v tak o pr edlog za spr emembo zak ona o osno vni šoli. Ar hi v sk a in šolsk a zak onodaja nista usklajeni, čepr a v ar hi v sk a pr e v lada. Sk upina je obr a vna v ala tudi PSN za zasebne višje šole it d. T udi sesta v a MDS za gospodarstvo se je pr eno vila. Sk upina je imela d v e seji in v eč k or espondenčnih. Obr a vna v ali so vpr ašanja sklepo v , vpiso v v R egUst za posamezne gospodarsk e or g anizacije, izmenja v o izk ušenj, izzi v o v; vpr ašanje vr ednot enja gr adi v a območnih obrtnih zbornic it d. Pri izv ajalcih ja vne službe, k omunalne deja vnosti, se k aže potr eba po vr ednot enju izv ajalce v , da se v eči - na gr adi v a pr e vzema pri podelje v alcih k oncesij ipd. Dogo v orjeno je bilo, da pri ustv arjalcih, ki imajo enot e na podr očju v eč r egionalnih ar hi v o v , ostane gr adi v o tam, kjer je sedež pisarnišk eg a poslo v anja. P oseben izzi v so pr oizv ajalci električ - ne ener gije, ki niso obr a vna v ani k ot ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. Kaže se tudi potr eba po spr emembi opr edelitv e ja vno-pr a vne osebe za gospodarsk e zborni - ce it d. MDS je obr a vna v ala tudi vpr ašanja vr ednot enja gr adi v a k oncesionarje v (npr . NOMA GO), ali se gr adi v o vr ednoti širše ali ožje ipd. Na splošno je potr eben smiseln in enot en prist op do k oncesionarje v . MDS je obr a vna v ala še vr ednot enje gr adi v a slo v enskih železnic, sodelo v anje in drug a str ok o vna vpr ašanja ipd. MDS za informatiko je imela r edne sestank e mesečno , in sicer deset se - stank o v . R edne t eme so bile scopeAr chi v , eR epozit orij, v arnostne k opije ipd. Iz - zi v ni le ar hi v sk o e-gr adi v o, ampak tudi e-gr adi v o ar hi v o v in njego v a hr amba. Izv edena sta bila v arnostni pr eg led sist ema e- ARH.si in dela vnica za inf orma - tik e. Delo MDS se pr epleta s siceršnjim delom inf ormatik o v in drugih delo vnih sk upin, po v ezanih s t em. T eme so bile še: šolanje v seh v SJ A S, izobr aže v anja za inf ormatik e, pomoč pri pr e vzemu digitalneg a gr adi v a, ki nastaja pri pr ojektu »E vr opsk a pr est olnica k ultu r e 2025 No v a Gorica – Goric a«, dela vnica o pr enosu gr adi v a v eR epozit orij, t estir anja, pr oblematik a hr amb e gr adi v a na zastar elih medijih ipd. 192 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia MDS za strokovno izrazje – po mnenju v odje sesta v a sk upine ni opti - malna, saj so t eme posebne in v sk upini so tudi uslužbenci, ki niso jezik oslo v ci. Kljub nek at erim sklepom sk upine (digitizacija : digitalizacija) t o ni v edno spr e - jet o, čepr a v se je MDS pos v et o v ala z inštituti in jezik oslo v ci. Pričak uje se, da se mnenje sk upine upošt e v a. Drug a t ema MDS je bilo vpr ašanje v ključitv e poklica ar hi vist v klasifik acijo pokli ce v . R ešujeta se klasifik acija poklice v in njiho v opis, in sicer za ar hi vista in ar hi v arja, saj je klasifik acija pomanjklji v a. Že sestanek AAR S g lede kl asifik acije je pok azal, da je zade v a v ezana na širši okvir in po v e - zana s klasifik acijo t er se spr eminja le v sakih nek aj let ipd. Ena izmed starih nalog MDS je t erminološki slo v ar . V letu 2023 so na MDS obr a vna v ali vmesnik za ScopeAr chi v , ki je bil poslan v Š vico, kjer je ožja sk upina pripr a vila pr e v od vmesnik a. Zdaj čak ajo t estno r azličico. Pr e v ajali so le de l, ki je bil pr eno v ljen – t o je bil že četrti pr e v od, medt em k o se star ejših stv ari niso pr e v ajali. 4. Predlogi MDS za sejo direktorjev slovenskih javnih arhivov V odje MDS so pripr a vili pr edlog nek at erih vpr ašanj in sklepo v za sejo di - r ekt orje v slo v enskih ja vnih ar hi v o v (20. decembr a 202 3) z naslednjimi t emati - k ami: • hr anjenje gr adi v a na z astar elih medijih (MDS za inf orm atik o); • vr edno t enje dok umentarneg a gr adi v a k oncesiona rje v (MDS za gospodar - stv o); • v eč pobud s podr očja dela M DS za pr a v osodje (M DS za pr a v osodje); • pobudo MDS za vzgoj o in iz obr aže v anje bodo podr obneje obr a vna v ali na prihodnji seji. Dir ekt orji slo v enskih ja vnih ar hi v o v naj bi sog lašali s prvim pr edlogom (a.), da ar hi vi popišejo v se vrst e medije v , na k at erih hr anijo gr adi v o in ne ustr e - za ar hi v skim pr edpisom. P o izdela vi popisa je tr eba gr adi v o pr episati na do v o - ljene medije. Za prihodnjo sejo dir ekt orje v slo v enskih ja vnih ar hi v o v ostaja za obr a v - na v o še pobuda MDS za izobr aže v anje in vzgojo, in sicer g lede neskladja pr ed - piso v . V se pobude, ki jih podajo MDS na s v et dir ekt orje v , so dobr odošle, v endar je zaželeno, da jih najpr ej obr a vna v ajo v odje MDS na sk upnem sestank u in do njih za vzamejo stališče. 5. Sestava medarhivskih delovnih skupin po sklepu ministrice za kulturo z dne 4. aprila 2023 V odje MDS so označeni krepko. 1. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za upr a v o se imenujejo: Suzana Čeh (P okr ajinski ar hi v Maribor), Aleš Jambr ek (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), T atja - na Šenk (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), dr . T anja Mart elanc (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), dr . T eja Kr ašo v ec (P okr ajinski ar hi v K oper), V esna Got o vina (Ar hi v R epublik e Slo v enije), mag. Hedvika Zdovc (Zgodo vinski ar hi v Celje). 2. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za pr a v osodje se imenujejo: Anja Prša (Zgodo vinski ar hi v Celje), mag. Žar k o Bizjak (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), mag. Aida Škoro Babić (Ar hi v R epublik e Slo v enije), mag. Boštjan Zajšek (P o - kr ajinski ar hi v Maribor), dr . Debor ah R ogoznica (P okr ajinski ar hi v K oper), Ur oš La vr enčič Muger li (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Aleš Jambr ek (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju). 3. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za zdr a v stv o in socialno v arstv o se imenujejo: Gor dana Šő v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Maribor), Mat ej Mu - 193 Letnik 47 (2024), št. 1 ženič (P okr ajinski ar hi v K oper), Nataša Majerič K ek ec (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Bojana Arist o vnik (Zgodo vinski ar hi v Celje), Iv ank a Uršič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Anja P aulič (Ar hi v R epublik e Slo v enije), mag. Marija Čipić Rehar (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana). 4. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za k ultur o in znanost se imenujejo: mag. Marjana K os (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Nataša Majerič Kekec (Zgo - do vinski ar hi v na Ptuju), Gor dana Šő v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Mari - bor), Iv ank a Uršič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Mirjana K ont estabile R o vis (P okr ajinski ar hi v K oper), dr . Bojan Himmelr eich (Zgodo vinski ar hi v Celje), dr . Mat eja Jer aj (Ar hi v R epublik e Slo v enije). 5. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za vzgojo in izobr aže v anje se imenuje - jo: Mirj ana K ont estabile R o vis (P okr ajinski ar hi v K oper), Milena Černe (P okr a - jinski ar hi v v No vi Gorici), Simona V elunšek (P okr ajinski ar hi v Maribor), V esna K oče v ar (Zgodo vinski ar hi v Celje), mag. Hana Habjan (Zgodo vinski ar hi v Lju - bljana), Nataša Majerič K ek ec (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Maja P o v alej (Ar hi v R epublik e Slo v enije). 6. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za gospodarstv o se imenujejo: Mojca K osi (P okr ajinski ar hi v Maribor), Jože Kranjec (Zgodo vinski ar hi v Celje), Vla - dimir Dr obnja k (P okr ajinski ar hi v K oper), Monik a Č uš (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Alek sandr a Mr da v šič (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Januš Jer ončič (P okr a - jinski ar hi v v No vi Gorici), Janez Br eg ar (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana). 7. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za ar hi v sk o str ok o vno izr azje se ime - nujejo: dr . Bojan Himmelr eich (Zgodo vinski ar hi v Celje), dr. Zdenka Semlič Rajh (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Olg a Pi v k (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Mat ej Muženič (P okr ajinski ar hi v K oper), mag. Jur e Maček (P okr ajinski ar hi v Maribor), dr . T anja Mart elanc (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Katja Z upanič (Zgodo vinski ar hi v Ptuj). 8. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za podr očje inf ormatik e se imenujejo: Tine Za vršnik , dr . T atjana Hajtnik, mag. Boris Domajnk o, Kla v dija Kri v ec (v si Ar hi v R epubli k e Slo v enije), Ivančica Sabadin (P okr ajinski ar hi v K oper), dr . Mi - r osla v No v ak (P okr ajinski ar hi v Maribor), Erik Pr egelj (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Ur h K opitar (Zgodo vinski ar hi v Celje), Jože Gla vič (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Damjan Lindental (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju). P or očila za posamezne MDS so pripr a vili njiho vi v odje, ki so na v edeni na k oncu por očila. Letna por očila posameznih MDS sem k ot k oor dinat or združil in nek olik o prilagodil. 6. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za področje uprave Medar hi v sk a delo vna sk upina za upr a v o v sesta vi Suzana Čeh (P okr ajinski ar hi v Maribor), Aleš Jambr ek (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), T atjana Šenk (Zgo - do vinski ar hi v Ljubljana), dr . T anja Mart elanc (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), V esna Got o vina (Ar hi v R epublik e Slo v enije), mag. Hed vik a Zdo v c (Zgodo vinski ar hi v C elje) in z v ključitvijo Alenk e Starman Alič (Ar hi v R epublik e Slo v enije) se je v letu 2023 sestala na tr eh delo vnih sestankih, in sicer 26. julija 2023, 18. okt obr a 2023 in 20. decembr a 2023. Delo vna sestank a 26. julija in 20. decembr a 2023 sta pot ek ala v ži v o v sejni sobi Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, medt em k o je 18. okt obr a 2023 pot ek al z upor abo spletne aplik acije Zoom. Za obr a vna v o posameznih str ok o vnih vpr a - šanj ali uskladitv e mnenj se je upor abljala elektr onsk a pošta. 19. januarja 2023 je ožja delo vna sk upina spr ejela Dop olnit e v enotneg a sk upneg a str ok o vneg a pisneg a na v odila za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz do - k umentarneg a gr adi v a za Finančno upr a v o R epublik e Slo v enije, z začetk om v e - lja vnosti 1. januar 2023. 194 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia 9. mar ca 2023 je bilo potrjeno še Enotno sk upno pisno str ok o vno na v odi - lo za od bir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za Za v od R epu - blik e Slo v enije za zaposlo v anje, z začetk om v elja vnosti 1. januar 2023. V letu 2023 je bila dana priorit eta pripr a vi pisnih str ok o vnih na v odil za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za Geodetsk o upr a - v o R epublik e Slo v enije in pripr a vi smernic za pr e vzemanje ar hi v sk eg a gr adi v a pr edhodnik o v območnih geodetskih upr a v . Zat o je bila že 6. decembr a 2022 na sestank u Medar hi v sk e delo vne sk upi - ne za upr a v o imeno v ana ožj a delo vna sk upina za pripr a v o PSN za GUR S, in sicer Katja Z upanič (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Aleš Jambr ek (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Hed vik a Zdo v c (Zgod o vinski ar hi v Celje), Mitja Sadek (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Alenk a Starman Alič (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Suzana Čeh (P o - kr ajinski ar hi v Maribor), medt em k o sta bila iz Geodetsk e upr a v e R S imeno v ana Bar bar a P ehar c (GUR S) in Žan Log ar (GUR S). Pr ed pripr a v o pisnih str ok o vnih na v odil je bilo tr eba natančno pr eg ledati osnut ek no v elir aneg a enotneg a načrta klasifik acijskih znak o v , ki g a je pripr a vila GUR S. Pri pripr a vi no v elir aneg a enotneg a načrta klasifik acijskih znak o v je bilo tr eba upošt e v ati no v o or g anizir anost GUR S-a (Gla vni ur ad, Ur ad za geodezijo, Ur ad za množi čno vr ednot enje nepr emičnin, Ur ad za nepr emičnine in Območne geodetsk e upr a v e s pripadajočimi geodetskimi pisarnami) t er enotno v odenje zade v in dok ument o v v t ek oči in stalni zbir ki dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a. Do 1. aprila 2022 so za v od enje zade v in dok ument o v območne geodet - sk e upr a v e upor abljale pr ogr amski pak et Pisarna ozir oma fizični delo v odnik, in sicer na g la vnem ur adu Lotus Not es SPIS. S 1. aprilom 2022 je celotna GUR S z območnimi geodetskimi upr a v ami in geodetskimi pisar nami pr ešla na digitalno poslo v anje z u v edbo enotneg a inf ormacijsk eg a sist ema za upr a v ljanje z dok u - menti Krpan. Pr a v tak o so 1. aprila 2022 začeli upor abl jati inf ormacijski sist em Katast er , v k at er em r ef er enti r ešujejo v loge. Vloge in elabor ati GUR S-a z v semi metapodatki se v inf ormaci jsk em sist emu Katast er hr anijo v digitalni obliki. Iz inf ormacijsk eg a sist ema Kat ast er lahk o za potr ebe upr a vneg a poslo v anja prido - bijo podatk e tudi občine, upr a vne enot e, k omunalna podjetja … Z u v ed bo digi talneg a poslo v anja je pr enehala tudi območna prist ojnost območnih geodetskih upr a v za zajem in hr ambo ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a. Enotno sk upno pisno str ok o vno na v odilo za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za GUR S je bilo spr ejet o 20. sept embr a 2023, med - t em k o je no v elir an enotni načrt klasifik acijskih znak o v z r oki hr ambe GUR S začela upor abljati 1. januarja 2024. T ak o se bo mor al pri odbir anju ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za obdobje od leta 2008 do leta 2023 upošt e v ati enotni načrt klasifik a - cijskih znak o v z r oki hr amb e, spr ejet no v embr a 2008, medt em k o bo mor al za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a pr ed let om 2008 v sak prist ojni ar hi v izdati območnim geodetskim upr a v am še dodatna pisna na v odila ob odbir anju ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a. Ob pripr a vi enotneg a pisneg a str ok o vneg a na v odila za odbir anje ar hi - v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a se je izpost a vilo vpr ašanje pr e vze - manja ar hi v sk eg a gr adi v a pr edhodnik o v območnih geodetskih upr a v v prist oj - ne ar hi v e. Celotno gr adi v o pr edhodnik o v območnih geodetskih upr a v (elabor ati, par celniki, posestni listi, k atastrsk e mape …) je že digitalizir ano. Pri upr a vnem poslo v anju na območnih geodetskih upr a v ah se upor abljata tak o digitalizir ano gr adi v o k ot tudi gr adi v o v fizični obliki. Stanje pr e vzet eg a ar hi v sk eg a gr adi v a pr edhodnik o v območnih geodet - skih upr a v v r egionalnih ar hi vih je r azlično tak o po obsegu k ot tudi časo vnem obdobju pr e vz et eg a gr adi v a. Sk or aj v celoti ima že pr e vzet o ar hi v sk o gr adi v o 195 Letnik 47 (2024), št. 1 pr edhodnik o v območnih geodetski upr a v samo Zgodo vinski ar hi v Ptuj (Območ - na geodetsk a upr a v a Ptuj, 1870–2018 in Območna geodetsk a upr a v a Ormož, 1881–2016). P o obst oječi ar hi v ski zak onodaji se ar hi v sk o gr adi v o v ja vne ar hi v e pr e - vzema po trid esetih letih od nastank a. V endar so se člani sk upine strinjali, da je g lede na potr ebe upr a vneg a poslo v anja r ok za pr edajo ar hi v sk eg a gr adi v a pr e - kr at ek. Pr a v ta k o je bilo poudarjeno, da bo tr eba ar hi v sk o gr adi v o pr e vzemati v ja vne ar hi v e suk cesi vno, na eni str ani zar adi potr eb upr a vneg a poslo v anja, na drugi str ani zar adi pr ost orsk e stisk e pri posameznih r egionalnih ar hi vih. Zat o bo tr eba pr ed pr e vzem anjem ar hi v sk eg a gr adi v a pr edhodnik o v ob - močnih geode tskih upr a v v prist ojne ar hi v e pri imetnikih nar editi analizo sta - nja g lede pogoje v hr ambe ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a v depojih, in sicer po časo vnem obdobju in obsegu še nepr e vzet eg a ar hi v sk eg a gr adi v a v fi - zični obliki. P o opr a v ljeni analizi bo v sak prist ojni ar hi v g lede na pr ost orsk e mo - žnosti v depojih in g lede na potr ebe upr a vneg a poslo v anja pri imetnikih določil dinamik o pr e vzemanja ar hi v sk eg a gr adi v a. P oleg pripr a v e pisnih str ok o vnih na v odil za Geodetsk o upr a v o R epubli - k e Slo v enije je delo vna sk upina za upr a v o obr a vna v ala posr edo v ano pr ošnjo Upr a vne enot e Šk ofja Lok a za r azlago dik cije »indi vidualnih pr ojekt o v objekt o v in napr a v «, ki je v opisu klasifik acijsk eg a znak a 351 v enotnem načrtu klasifi - k acijskih znak o v za upr a vne enot e. T eža v a je nastala pri odbir anju pr ojektne dok umentacije fizičnih in v estit orje v in izr očitvi t e njim, k ajti fizični in v estit or lahk o gr adi tudi v ečstano v anjsk e objekt e. Medar hi v sk a delo vna sk upina je odločila, da ima poleg gr adbeneg a in upor abneg a do v oljenja tudi v sa pr ojektna dok umentacija za ja vne in v ečstano - v anjsk e objekt e (ne g lede na in v estit orja) oznak o ar hi v sk eg a gr adi v a. Zat o se pr ojekti ne vr ačajo in v estit orjem. Izbor indi vidualnih pr ojekt o v se opr a vi samo za izgr adnjo enostano v anjskih objekt o v fizičnih in v estit orje v . T anja Mart elanc (P ANG) je izposta vila ugot o vit e v , da prihaja pri e videnti - r anju zade v in dok ument o v v okviru enotneg a načrta klasifik acijskih znak o v za lok alne sk upnosti do pod v ajanja ist o vrstneg a gr adi v a pri r azličnih klasifik acij - skih znakih. T ak primer so finančni načrti upor abnik o v pr or ačuna pri klasifik a - cijsk em znak u 410 – Pr or ačun in finančni dok umenti. Zat o je delo vna sk upina za upr a v o spr ejela sklep, da se bodo finančni načrti upor abnik o v pr or ačuna k ot ar hi v sk o gr adi v o pr e vzemali k ot prilog a zapisnik om sej občinskih odbor o v . Na sk upino je bilo posr edo v ano tudi vpr ašanje, pod k at erim klasifik acij - skim znak om se e videntir ajo zade v e in dok umenti za izgr adnjo cest v enotnem načrtu klasifik acijskih znak o v za lok alne sk upnosti. Ali pod klasifik acijskim znak om 351 ali pod klasifik acijskim znak om 371? Do k umentacija za izgr adnjo cest (lok acijsk o, gr adbeno do v oljenje, pr ojektna dok umentacija) se e viden - tir a in hr ani pod klasifik acijskim znak om 351. Splošno o cestnem pr ometu in infr astruktur i, v ozila, pr e v ozi v cestnem pr ometu, cestnine, pr e v ozniki, licencir anje, načrt o v anje, r azv oj, upr a v ljanje, vzdrž e v anje in v arstv o cest t er cestne infr astruktur e, opr ema … se e videnti - r ajo pod klasifi k acijskim znak om 371. v odja MDS mag. Hed vik a Zdo v c 7. Poročilo Medarhivske delovne skupine za področje pravosodja Medar hi v sk o delo vno sk upino za podr očje pr a v osodja sesta v ljajo: Žar - k o Bizjak (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Debor ah R ogoznica (P okr ajinski ar - hi v K oper), Ur oš La vr enčič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Boštjan Zajšek (P okr ajinski ar hi v Maribor), Aleš Jambr ek (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Anja 196 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia Prša (Zgodo vinski ar hi v Celje), Aida Šk or o Babić (v odja MDS, Ar hi v R epublik e Slo v enije). MDS za pr a v osodje je v letu 2023 delo v ala z dopisnimi sejami, s sejami z upor abo Zooma in s sestanki v ži v o, saj so aktualne deja vnosti sk upine usmer - jene pr ed v sem v obr a vna v o in pr euče v anje obsežneg a gr adi v a, k er se sk upina spopada s pospešenimi k or aki inf ormatizacije pr a v osod ja, ki je v t ek u že dobr o desetletje. MDS je v letu 2023 k ot sesta vni del k omisije za izdajo enotnih pisnih str o - k o vnih na v odi l za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a pripr a v ljala enotna pisna str ok o vna na v odila za notarje. V ta namen je deja vno sodelo v ala z Notarsk o zbornico Slo v enije (NZS). V okviru t eh deja vnosti so sledile tudi izdaje odločb za vpis notarje v in NZS v R egUst . MDS je let o popr ej oblik o v ala enotna pisna str ok o vna na v odila za okr ožna in okr ajna sod išča t er sodn ik e za pr ekršk e. T a na v odila so v letu 2023 postala podlag a za odbir anje, in posledično se je MDS začela spopadati z no vimi vpr aša - nji. Okr ajna so dišča, t eh je 44, so prv ost openjsk a sodišča , ki so prist ojna za nižje vr ednosti spor o v ozir oma k azni v a dejanja, za k at er a je zagr ožena k azen zapor a do tr eh let . Okr ajna sodišča v odijo tudi zemljišk o knjigo in odločajo v izvršilnih post opkih. Viš ja sodišča r ešujejo prit ožbe zoper odločbe prv ost openjskih so - dišč. P oleg odločanja o prit ožbah zoper odločbe okr ajnih in okr ožnih sodišč z njiho v eg a območja odločajo tudi o mor ebitnih sporih o prist ojnosti med t emi sodišči. Višje delo vno in soc ialno sodišče r ešuje prit ožbe zoper odločbe prv o - st openjskih de lo vnih in socialneg a sodišča. V r ho vno sodišče je naj višje sodišče v dr ža vi. R ešuje izr edna pr a vna sr edstv a v ci vilnih, k azenskih, gospodarskih, upr a vnih t er delo vnih in so cialnih zade v ah. V v eliki v ečini zade v , za k at er e je prist ojno, je sodišče tr etje st opnje, k ar pomeni, da obr a vna v a pr ed v sem tak o imeno v ana izr edna pr a vna sr edstv a. P oleg v sebinsk eg a odločanja v sodnih po - st opkih V r ho vno sodišče od loča tudi v sporih o prist ojnosti med nižjimi sodišči t er o pr enosu prist ojnosti na drugo sodišče v posamez nih primerih in skr bi za e videnco sodn e pr ak se. Opr a v lja tudi druge naloge, ki so v ezane na širše de - lo v anje slo v enskih sodišč: dodelje v anje k adr o v , pripr a v a pr or ačuna za sodišča, inf ormatizacija sodišč, mednar odna por očanja in podobno. Specializir ana sodišča delujejo na podr očju delo vneg a t er socialneg a in upr a vneg a pr a v a. Delo vno sodišče odloča v indi vidualn ih in k olekti vnih delo v - nih sporih. Socialno sodišče pr esoja v socialnih sporih t er pr e v erja pr a vilnosti odločit e v in dejanj prist ojnih or g ano v o pr a vicah, ob v eznostih in pr a vnih k ori - stih na podr očju socialne v arnosti. Upr a vno sodišče zagota v lja sodno v arstv o g lede izdanih upr a vnih akt o v in ima status višjeg a sodišča. Za v sa zgor aj našt eta sodišč a skr bi Cent er za inf ormatik o pri V r ho vnem sodišču, kjer se v odijo enotni sist emi za posamezna podr očja poslo v anja. T ak šen sist em je na primer Elektr onski vpisnik PUND , kjer se v odijo inf ormatizir ani vpisniki za sod išča v seh st openj za pr a v dne zade v e, gospodarsk e spor e, nepr a v - dne zade v e, zapuščinsk e zade v e, zade v e za v ar o v anja iz prist ojnosti okr ožnih sodišč, plačilne naloge, r azne ci vilne zade v e, zade v e pr a vne pomoči, delo vne in socialne spor e, upr a vne spor e, zade v e br ezplačne pr a vne pomoči, nadzorstv ene prit ožbe in r ok o vne pr edloge, e videnca mediacijskih zade v , e videnca izdanih iz - pisk o v in potr dil zemljišk e knjige t er pr episo v listin iz zbir k e listin. T ak o se je pr ojektna sk upina, ki skr bi za inf ormatizir an Kazenski vpisnik na V r ho vnem sodišču, prijazno odzv ala na pr ošnjo v odje MDS, da se pr edsta vi Kazenski vpisnik v sem članom MDS. Pr edsta vit e v je bil a or g anizir ana v pr ost o - rih V r ho vneg a sodišča, poleg člano v MDS so se pr edsta vitvi pridružili še nek a - t eri ar hi visti in IT -str ok o vnjaki iz pokr ajinskih ar hi v o v . P osebnost Kazensk eg a vpisnik a je, da se v odi centr alizir ano za v sa sodišča ne g lede na t o, na k at eri st opnji se zade v a odloča. Z elektr onskim Kazenskim vpi - snik om se je tudi vzposta vil no v način označe v anja ozir oma št e vilčenja, in sicer se opr a vilna št e vilk a pr enaša na podlagi subjekta, medt em k o oznak e vpisnik o v 197 Letnik 47 (2024), št. 1 pr edsta v ljajo le f aze v post opk u, bodisi je zade v a v pr eisk a vi, na prvi st opnji ali višjih st opnjah. T ak o je na r a vni eneg a sodišča t ežk o opr edeliti obseg poslo v anja. T udi Drža vno od v etništv o v odi centr alizir ane vpisnik e, sicer gr e za eno pr a vno osebo z zunanjimi oddelki. MDS se že nek aj let ukv arja z vpr ašanjem prist ojnosti Drža vneg a od v etništv a ozir oma zunanjih oddelk o v slednjeg a. Medar hi v sk a delo vna sk upina za ar hi v sk o gr adi v o s podr očja pr a v osodja je na se ji 22. no v embr a 2023 spr ejela sklep, da se k oor dinat orju MDS posr eduje nek aj ključnih vpr ašanj, ki jih je tr eba r azr ešiti med ja vnimi ar hi vi in ki jih MDS za pr a v osodje potr ebuje za nadaljnje delo: • Ja vni ar hi vi bodo pr e vzemali ar hi v sk o gr adi v o sod nik a za pr ekršk e v di - gitalni obliki (1991–1994). Sodniki za pr ekršk e bodo v prist ojnosti r egio - nalnih ar hi v o v (za pa je izdano enotno pisno str ok o vno na v odilo iz str ani AR S). • MDS se obr ača na dir ekt orje ar hi v o v , ki so podpisali dogo v or o elektr on - sk em ar hi vu. Gr e za vpr ašanje pr a vno-f ormalne nar a v e in pr a vno-f ormal - neg a pr e vzema t er pr a vno-f ormalneg a skr bništv a pr e vzet eg a gr adi v a. T ak o MDS potr ebuje odgo v or e na vpr ašanja: • K do izda pisna str ok o vno-t ehnična na v odila? • K do podpiš e pr e vzemni z apisnik? • K do je skr bnik pr e vzet eg a g r adi v a? • Sodišča poslujejo s centr aln o v odenimi vpisniki pri V r ho vnem sodišču. Gr e za sk upne e vidence in o v ojnice sodnih spiso v okr ožn ih in okr ajnih so - dišč, ta k o v k azenskih k ot ci vilnih zade v ah. Zar adi k omplek snosti vpisni - k o v in zar adi ohr anitv e celo vit osti ( gr e za hibridno gr adi v o) MDS potr e - buje inf ormacijo o prist ojnosti ar hi v o v . Enotno v odena e videnca zajema zbir k o gr adi v a v eč ustv arjalce v . • Drža vno od v etništv o je centr alizir an or g an. Z una nje od delk e so pr e vze - mali pokr ajinski ar hi vi, v endar k er gr e za centr alno v odene vpisnik e, je MDS nasla v lja vpr ašanje o prist ojnosti g lede gr adi v a Dr ža vneg a od v etni - štv a zunanjih oddelk o v . • K er se na podr očju pr a v oso dja v v eliki meri izdajajo enotna pisna str o - k o vna na v odila in k er pr a v osodni or g ani poslujejo zelo eno vit o, je tr eba uskladiti tudi zaht e v e za ar hi v sk e šk atle pri v seh pokr ajinskih ar hi vih (t o - r ej poz i v , da se upošt e v ajo zaht e v e, ki jih je izdal in obja vil Ar hi v R epubli - k e Slo v enije). • Za s v oje delo člani MD S za p r a v osodje potr ebujejo dost op do IUS-INF O . • Za lažje in sod obno poslo v anje potr ebujejo člani MDS iz r egionalnih ar hi - v o v elektr onsk e podpise za podpiso v anje digitalnih dok ument o v . • Zar adi občutlji vih podatk o v v gr adi vu je r ok za pr e vz em pr a v osodneg a gr adi v a kr at ek – pobuda za dopolnit e v 65. do 68. člena ZVD A G A. Za nadaljnje delo MDS za pr a v osodje je ključno, da se r azr ešijo str ok o vna vpr ašanja pr a vno-f ormalne prist ojnosti, pri čemer že v eč let pr osijo za dost op do portala I US-INF O . v odja MDS mag. Aida Šk or o Babić 8. Poročilo Medarhivske delovne skupine za področje vzgoje in izobraževanja Medar hi v sk a delo vna sk upina za podr očje vzgoje in izobr aže v anja se je sestala na sestank u dne 12. aprila 2023 na sedežu Zgo do vinsk eg a ar hi v a Lju - bljana, T r dino v a ulica 4, Ljubljana, dne 20. aprila in 8. decembr a 2023 z upo - r abo spletne aplik acije Zoom , drugo pr oblematik o so r eše v ale v elektr onsk em dopiso v anju. 198 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia Medar hi v sk a delo vna sk upina za podr očje vzgoje in izobr aže v anja je v letu 2023 delo v ala v naslednji sesta vi: Milena Černe (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), mag. H ana Habjan (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, v odja sk upine), V esna K oče v ar (Zgod o vinski ar hi v Celje), Mirjana K ont estabil e R o vis (P okr ajinski ar - hi v K oper), Nataša Majerič K ek ec (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Maja P o v alej (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Simona V elunšek (P okr ajinski ar hi v Maribor). Dne 4. aprila 2023 je Ministrstv o za k ultur o R epublik e Slo v enijeizdalo no v sklep o ustano vitvi medar hi v skih delo vnih sk upin, št . 012-18/2023-3340- 4. Mirjana K ont estabile R o vis je izr azila željo, da ne bi bila v eč v odja sk upine. Za no v o v odjo so članice sk upine potr dile Hano Habjan. Ministrstv o za izobr aže v anje, znanost in šport R epublik e Slo v enije je iz - dalo Sklep o imeno v anju delo vne sk upine za pripr a v o pr edlog a spr ememb in dopolnit e v Enotneg a klasifik acijsk eg a načrta (EKN) za vzgojno-izobr aže v alne za v ode (VIZ), št .: 012-81/20 22/1, z dne 11. no v embr a 2022. V sk upino so bile imeno v ane tri pr edsta vnice Medar hi v sk e delo vne sk upine za vzgojo in izobr a - že v anje: Mirjana K ont estabile R o vis, Maja P o v alej in mag. Hana Habjan. Sestan - k o v sta se deja vno udeleže v ali Maja P o v alej in Hana Habjan. Delo vna sk upina se je v ečkr at sestala in tr enutn o še zaključuje EKN VIZ, v endar je pr e v ladal tr end, da se v klasifik acijsk em načrtu podr obneje opr edelijo sk upine ozir oma za v sak o vrst o dok umentacije določi jasen r ok hr ambe, četudi se klasifik acijski znaki ne spr eminjajo. Ministrstv o za vzgojo in izobr aže v anje R epublik e Slo v enije mor a posodobljen EKN VIZ obja viti v Uradnem listu . Med čla nicami sk upine je v prvih mesecih leta pot ek ala r azpr a v a g lede r azličnih vrst ar hi v sk eg a gr adi v a, ki bi g a po mnenju dela članic lahk o spr eme - nili v tr ajno gr adi v o. Mnenja niso bila po v sem enotna, kljub t emu so se članice strinjale g lede nek at erih spr ememb; pr ed v sem se je zmanjšal nabor ar hi v sk eg a gr adi v a v k orist tr ajnemu ( gr e za pedagošk o dok ument acijo o udeležencih izo - br aže v anja, ki sčasoma izgubi pr a vno v elja v o, a obenem njen pomen za k ultur o, zgodo vino in r azisk a v e ni t olik šen, da bi ut emeljil tr ajno ar hi v sk o hr ambo). V sak ar hi vist se lahk o ob izdaji pisnih str ok o vnih na v odil samost ojno odloči, ali bo t o gr adi v o označil k ot ar hi v sk o. Obenem je s v ojo odločit e v MDS spor očila sk upini za pr eno v o enotneg a načrta klasifik acijskih znak o v , pr ed en je ta zaključila s s v o - jim delom, da so lahk o v EKN vnesli ustr ezne spr emembe. EKN VIZ je pri delo vni sk upini v post opk u pripr a v e čist opisa. Pr ed t em so članice medar hi v sk e sk upine pr eg ledale EKN VIZ in podale s v oje mnenje na klasifik acijski načrt . Delo vna sk upina za pr eno v o enotneg a načrta klasifik acijskih znak o v za vzgojno-izobr aže v alne znak e je pri s v ojem delu ugot o vila, da sta Pr a vilnik o zbi - r anju in v arstvu osebnih podatk o v na podr očju osno vnošolsk eg a izobr aže v anja (zlasti 35. člen) t er Pr a vilnik o zbir anju in v arstvu osebnih podatk o v pr edšolsk e vzgoje neustr ezna (zlasti 16. in 22. člen), saj ne v sebujeta določil, da je tr eba pri obdela vi osebnih podatk o v upošt e v ati tudi ar hi v sk o zak onodajo. Medar hi - v sk a sk upina za vzgojo in iz obr aže v anje je posledično Ministrstvu za vzgojo in izobr aže v anje R epublik e Sl o v enije podala pr edlog, da se omenjeni pr a vilniki dopolnijo, t er hkr ati podala k omentar na Zak on o spr emembah in dopolnitv ah Zak ona o osno vni šoli (EV A: 2023-3350-0032), ki je bil v ja vni obr a vna vi od 11. maja do 12. junija 2023. Medar hi v sk a sk upina je pri s v ojem delu namr eč ugot o vila, da določena zak onodaja s podr očja vzgoje in izobr aže v anja ni usklajena z zak onodajo, ki ur eja v arstv o osebnih podatk o v , t er zak onodajo, ki ur eja v arstv o dok umentar - neg a in ar hi v sk eg a gr adi v a, zar adi česar prihaja med ja vnopr a vnimi osebami in ar hi vi do nejasnosti. Pr edlag ani Zak on o spr emembah in dopolnitv ah Zak ona o osno vni šoli (EV A: 2023-3350-0032) ne v sebuje spr ememb g lede shr anje v anja zbir k podatk o v , zat o podaja sk upina pr edlog za spr emembo 98. člena obst oje - čeg a zak ona. Sk upina je pr edlag ala, da se popr a vi tudi obr azec sog lasja starše v g lede v odenja osebnih map otr ok s posebnimi potr ebami, pripr a v ljen na podlagi okr o - 199 Letnik 47 (2024), št. 1 žnice MIZŠ VIZ št . 092-7/20 18 z dne 5. f ebruarja 2018, in sicer: »Starši soglaša- mo, da se osebni podatki obdelujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.« V si pr edlogi so bili posr edo v ani Ministrstvu za vzgojo in izobr aže v anje. Članica sk upine je na aprilsk em sestank u posr edo v ala pobudo zasebne višje str ok o vne šole, da se za v se zasebne višje šole, ki imajo ja vno pooblastilo, pripr a vi sk upno pisno str ok o vno na v odilo. Sk upina se je strinjala, da se pripr a vi tipsk o na v odilo za višje str ok o vne šole. Enota v Ljubljani Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana že upor ablja tipsk o na v odilo, njego v a članica sk upine je ostalim člani - cam posr edo v ala pisno str ok o vno na v odilo. Članica sk upine je posr edo v ala inf ormacijo g lede ar hi v sk eg a gr adi v a šol, vrt ce v in drugih ustano v , k at erih ustano vit eljica je Rimsk ok at olišk a cer k e v in ki ustv arjajo ja vno ar hi v sk o gr adi v o. Z željo, da bi se za ar hi v sk o gr adi v o t eh usta - no v or g anizir alo lastno v arstv o v okviru šk ofijskih ar hi v o v , se namer a v a Slo v en - sk a šk of o v sk a k onf er enca obrniti na Ministrstv o za k ult ur o R epublik e Slo v enije. V odje MDS so se na sestank u, ki je pot ek al 6. decembr a 2023 v Ar hi vu R e - publik e Slo v enije na Zemljemerski v Ljubljani, strinjali s pr edlogom o r azširitvi št e vila člano v sk upin z doda tnimi pr edsta vniki slo v enskih ar hi v o v (pr ed v sem iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubl jana, ki deluje po enotah), pri čemer se o t em po v - pr aša člane MDS. Članice sk upine so potr dile pr edlog v odij, da se v MDS VIZ po v abijo še dodatni pr edsta vniki ar hi v o v . Nadalje je na obeh sestankih (v odje sk upin in MDS VIZ) pot ek ala r azpr a - v a o vr ednot enju med ja vnimi in zasebnimi ustv arjalci s k oncesijo – t emo je izposta vila v odja MDS za socialo in zdr a v stv o. Na šolsk em podr očju je merilo za stat us ustv arjalca vpis v r azvid izv ajalce v ja vno v elja vnih izobr aže v alnih pr ogr amo v . Sk upina je načeloma mnenja, da bi bilo tr eba vr ednotiti ustv arjal - ce ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, v endar nam tr enutna ar hi v sk a zak onodaja t eg a ne dopušča. V zv ezi s t em bo sk upina pripr a vila s v oje pr edloge za posodobit e v ar hi v sk eg a zak ona in jih posr edo v ala ustr eznim or g anom, k o se bo spr eminjal zak on. Članice sk upine so r azpr a v ljale o podr očju visok eg a šo lstv a, pri čemer je bilo izposta v ljeno, da je Zak on o visok em šolstvu v naspr otju z usta v o, saj ne opr edeljuje ja vne službe. Na decembrsk em sestank u so članice sk upine sklenile, da v letu 2024 sk upina načrtuje in izv aja deja vnosti v zv ezi s spr emembo obr azce v za sog lasja starše v g lede otr ok, ki potr ebujejo pomoč ali s v et o v anje, s spr ejetjem in z obja - v o posodobljeneg a EKN VIZ t er int enzi vir a k omunik acijo s s v et om dir ekt orje v ar hi v o v , z možnostjo int enzi vnejših stik o v z višjimi instancami. v odja MDS mag. Hana Habjan 9. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za gradivo s področja kulture in znanosti V letu 2023 se je sk upina, k at er e članice in član so dr . Mat eja Jer aj (Ar hi v R epublik e Slo v enije), mag. Marjana K os (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Mirja - na K ont estabile R o vis (P okr ajinski ar hi v K oper), Nataša Majerič K ek ec (Zgodo - vinski ar hi v na Ptuju), Gor dana Šö v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Maribor), Iv ank a Uršič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici) in dr . Bojan Himmelr eich (Zgodo - vinski ar hi v C elje), sestala d v akr at (9. mar ca in 9. no v embr a). A g la vnina dela sk upine je pot ek ala sk ozi v se let o v nef ormalnih stikih člano v . V prvi polo vici leta je sk upina za tisk pripr a vila člank e za t ematsk o št e - vilk o Arhivov . Int enzi vno so isk ali r ešit e v g lede notr anjih pr a vil pri ustv arjalcih s podr očja k ultur e. Za v odi namr eč v se pogost eje spr ašujejo, k ak o se t eg a lotiti. V endar se pri t em spopadajo z v elikimi, v ečkr at nepr emag lji vimi t eža v ami: po - 200 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia manjk anje financ (v elik o za v odo v ima malo zaposlenih, nek at eri celo samo po eneg a, in t emu ustr ezne so finance), izdela v a ustr ezneg a klasifik acijsk eg a načr - ta, naba v a ustr ezne r ačunalnišk e opr eme it d. T eža v e se poja v ljajo tudi pri pr e vzemanju nespiso vneg a gr adi v a, ki g a je r a vno pri k ulturi naj v eč: CD , D VD , filmi, f ot ogr afije, vinilne plošče, k aset e, VHS (pr oblematik a f ormata, r epr oduk cije, napr a v za pr ed v ajanje, npr . gr amof on za vinilne plošče, magnet of on, k aset of on ...). Kljub zak onodajnim določilom obsta - jajo r azhajanja med t eorijo in pr ak so. S t o vrstnim gr adi v om so po v ezane tudi t eža v e, ki se tičejo a vt orskih pr a vic in njego v e upor abne vr ednosti ob pomanj - k anju podatk o v (za star ejše gr adi v o se nihče v eč ne spomni, k do je snemal ali f ot ogr afir al, medt em k o je obja v ljanje br ez na v edbe a vt orje v tv eg ano). Sk upina se je v nek at erih ar hi vih lotila digitalizacije t o vrstneg a gr adi v a. Na sestankih in pri drugih stikih si člani sk upine izmenjujejo tudi podatk e o pomembnejših pr e vzemih gr adi v a ali pri pripr a vi nanj (npr . P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici g lede E vr opsk e pr est olnice k ultur e v letu 2025) in upor abi gr adi v a njiho vih ustv arjalce v pri r azsta v ah (npr . F esti v al K urir ček v P okr ajinsk em ar hi - vu Maribor). Pri delu z ustv arjalci so zaznali še eno pr oblematik o: obst oj r azličnih r o - k o v hr ambe za ist o vrstno gr adi v o pri r azličnih ustv arjalcih (npr . pogodbe o a vt orsk em delu imajo v ečinoma r ok hr ambe deset let , medt em k o bi bilo pri umetniških delih, npr . r ežiji ali oblik o v anju it d., t o smiselno spr emeniti). P o - tr ebna sta t or ej pr esoja dodatnih meril in mor ebitno poenot enje za ist o vrstne za v ode. v odja MDS dr . Bojan Himmelr eich 10 Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za zdravstvo in socialno varstvo Medar hi v sk o delo vno sk upino za zdr a v stv o in socialno v arstv o je z no vim let om 2023 zar adi upok ojitv e zapustila v odja Marija Gr abnar , ki jo je nadome - stila Anja P aulič (Ar hi v R epublik e Slo v enije), ostali član i v sk upini so ostali isti: Gor dana Šő v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Maribor), Mat ej Muženič (P okr a - jinski ar hi v K oper), Nataša Majerič K ek ec (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Bojana Arist o vnik (Zgodo vinski ar hi v Celje), Iv ank a Uršič (P okr ajinski ar hi v v No vi Go - rici), mag. Marija Čipić R ehar (Zgodo vinski ar hi v Ljublja na), ki je bila na prv em sestank u sog lasno izbr ana za v odjo sk upine. V letu 2023 so izv edli tri sestank e, in sicer d v a: 23. f ebruarja in 29. sep - t embr a na lok aciji Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, T r dino v a 4, in eneg a, 30. no v em - br a, iz pr aktičnih r azlogo v po Zoomu. Pri slednjem je zar adi r azpr a v e o usposa - bljanju za centr e za socialno delo (C SD) sodelo v ala tudi Hed vik a Zdo v c iz ZA C-a. Obr a vna v ane pr oblematik e so bile naslednje: • V zor ec ambulantnih k art ono v: K er je g lede nastajanj a in pr e vzemanja vzor ca ambula ntnih k art ono v pr ecej r azlična pr ak sa, so se v sk upini do - go v orili za pripr a v o enotneg a na v odila za odbir anje ambulantnih k art o - no v . Pri t em so pripr a vili pr edlog na v odila, ki bo posr ed o v an bolnišnicam in zdr a v stv enim domo v om, in sicer k ot pomoč pri odbir anju zdr a v stv enih k art ono v . Uslužbenci bodo lahk o spr oti označili izbr ane k art one. • Gr adi v o C SD – pos v ojitv e: Za gr adi v o pr e vzetih pos v ojit e v od C SD-je v v e - lja dogo v or s C SD-ji, da so jim potr ebne k opije gr adi v a posr edo v ane v pri - merih, k o je gr adi v o še aktualno. • Sodelo v anje s Sk upnostjo socialnih za v odo v Slo v enije: Sk upnost social - nih za v odo v Slo v enije je izr azila željo po sk upni pripr a vi izobr aže v anja za dela v ce v domo vih star ejših občano v . T ek om leta je bilo dogo v orjeno, da na začetk u leta 2024 sk upaj izpeljemo izobr aže v anje, t očni pogo v ori 201 Letnik 47 (2024), št. 1 g lede pr eda v anj še pot ek ajo. Ar hi vi bodo pr ed vidoma iz peljali del o pisar - nišk em poslo v anju, e-gr adi vu in skr bi za ar hi v sk o gr adi v o. • Ar hi v sk o gr adi v o z obsežni mi zdr a v stv enimi podatki: V letu 2023 je še v edno aktualn o gr adi v o por odnih zapisnik o v , v endar se je poja vila no v a t ematik a, in sicer »ukr adeni otr oci«, ki je v g la vnem aktualna v P AM in ZAL. V sk upini so natančno pr e v erili zak onodajo in možnosti dost opa do t eg a gr adi v a, sploh, k er se na sk upino obr ačajo tudi njiho vi JPO . • K onces ionarji s podr očja zd r a v stv a in sociale: Na podr očju zdr a v stv a in sociale je izjemno v elik o št e vilo k oncesionarje v – r azlične zasebne am - bulant e, domo vi star ejših občano v , pri čemer so se v sk upini dogo v orili, da izpeljejo izv ajanje v arstv a dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a k on - cesionarje v t er izdajo sklep o vpisu v R egUst za tist e k oncesionarje, ki so do v olj v eliki, npr . Diagnostični cent er Bled it d., v endar ne za v sak eg a zobozdr a vnik a posebej. T eža v a je namr eč njiho v a št e vilčnost . • C SD-ji in str ok o vno usposabljanje: Za C SD-je naj bi v letu 2024 pripr a vili dopolnilno str ok o vno izobr aže v anje na t emo dodatnih str ok o vno-t ehnič - nih na v odil za zajem in hr ambo digitalneg a gr adi v a. Izv edla g a bo mag. Hed vik a Zdo v c. • P opla v e v posameznih ar hi vih: V sk upini so se sez nanil i s stanjem po po - sameznih ar hi vih t er pr edebatir ali ukr epe in izv edbe. Na sestankih so bile obdelane tudi druge t eme, npr . dok umentacija zo - bozdr a v stv enih ustano v , zak on o zdr a v stv enem inf orm acijsk em sist emu, EKN za domo v e star ejših občano v , v endar so bile t o t eme, pri k at erih lahk o ar hi visti samo s v etujejo, medt em k o niso prist ojni za določanje v t eh zade v ah. v odja MDS mag. Marija Čipić R ehar 11. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za področje informatike Medar hi v sk a sk upina za podr očje inf ormatik e (MDSI) št eje deset r ednih člano v iz ar hi v o v Slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe: Tine Za vršnik (Ar hi v R epu - blik e Slo v enije), T atjana Hajtnik (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Boris Domajnk o (Ar hi v R epubl ik e Slo v enije) , Kla v dija Kri v ec (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Jože Gla vič (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Mir osla v No v ak (P okr ajinski ar hi v Mari - bor), Damjan Lindental (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Erik Pr egelj (P okr ajinski ar hi v No v a Gorica), Ur h K opitar (Zgodo vinski ar hi v Celje), Iv ančica Sabadin (P o - kr ajinski ar hi v K oper). Sk upina se je v letu 2023 sr ečala desetkr at z upor abo aplik aciji Zoom: 4. januarja 2023 , 1. f ebruarja 2023, 8. mar ca 2023, 5. aprila 2023, 3. maja 2023, 7. junija 2023 , 4. sept embr a 2023, 4. okt obr a 2023, 8. no v embr a 2023 in 6. de - cembr a 2023. Za popiso v anje ar hi v sk eg a gr adi v a slo v enski ar hi vi upor abljajo pr ogr am - sk o or odje scopeAr chi v . Ar hi v sk o gr adi v o, ki je ur ejeno in popisano, se tudi lah - k o obja vi v Virtualni ar hi v ski čitalnici t er je na ta način dost opno upor abnik om za vpog led in nar očanje. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje inf or - matik e so pr a viloma t ehnični skr bniki pr ogr amsk eg a or odja scopeAr chi v e t er r edno spr emljajo spr emembe, posodobitv e in mor ebitne t eža v e pri delo v anju or odja. V sk upini so t estir al i no v e r azličice scopeAr hi v e in dopolnitv e, ki jih je ponudnik izv ajal pri posameznih modulih (še posebej Ingest). V letu 2023 je bila izv edena v v se h ja vnih ar hi vih nadgr adnja odjemalca scopeAr chi v na najno v ejšo r azličico, k at er eg a upor abniški vmesnik je bil pr e v eden v slo v enski jezik. Upo - r abnost t eg a pr ogr amsk eg a or odja merimo sk ozi statistične prik aze. Ti k ažejo, da so ar hi v ski str ok o vni dela v ci do k onca leta 2023 izdelali sk upaj 3.083.895 za - 202 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia piso v popisnih enot , 2.720.0 48 po v eza v med zapisi popisnih enot in deskript or - ji t er 2.757.374 po v eza v med zapisi popisnih enot in t ehničnih enot . P odr obni statistični podatki v zv ezi z upor abo or odja scopeAr chi v so obja v ljeni v Moderni arhivistiki 5 (2023), št . 2 ( https://doi.or g/10.54356/MA/2023/MJUO4040 ). V sklopu dela vnice, or g anizir ane za člane MDSI, je Boris Domajnk o iz Ar hi - v a R epublik e Slo v enije pr edsta vil post opek zajema (ang l. Ingest) SIP (Spr ejemni inf ormacijski pak et) pak et o v z or odjem scopeAr chi v . T a post opek je ključen za v se slo v ensk e ar hi v e, k er omogoča zajem gr adi v a v elektr onski obliki in dost op do gr adi v a s pomočjo Virtualne ar hi v sk e čitalnice (V A Č). P o zaključk u post op - k a je elektr onsk o gr adi v o shr anjeno v eR epozit oriju in na ta način upošt e v amo načela dolgor očne hr ambe e-gr adi v a, in sicer načela dost opnosti, upor abnosti, celo vit osti, a vt entičnosti in tr ajnosti. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje inf ormatik e (MDSI) so se v letu 2023 r edno udeleže v ali str ok o vnih izobr aže v anj s podr očja inf ormacij - skih t ehnologij, k ot so inf ormacijsk a v arnost , etično hekir anje, administr acija oper acijskih sist emo v , pr ogr amir anje, podatk o vne baze in virtualizacija. Inf ormatiki Slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe so tudi deja vni člani pr ojek - tnih sk upin pri pr ojektu e- Ar h.si NOO 2022-2025/2026 in delo vnih sk upin za upr a v ljanje, vzdrže v anje in nadaljnji r azv oj sist ema e- ARH.si. V letu 2023 so inf ormatiki bili or g anizir ani v v eč delo vnih sk upin, ki so opr a v ljale naslednje naloge: Oper ati vna izv edba pr edlog a no v e t opologije in ar hit ektur e sist ema e - - ARH.si: Cilj naloge je posodobit e v infr astruktur e sist ema e- ARH.si, ki obseg a sist emsk o pr ogr amsk o opr emo in str ežnišk o opr emo. V zposta vit e v centr alneg a upr a v ljanja z v arnostnimi k opijami na način, da bo v seh sedem ar hi v o v izpolnilo zak onsk o zaht e v o v arne hr ambe podatk o v na tr eh lok acijah. V arnostni pr eg led sist ema e- ARH.si: Ar hi vi skr bijo za s v oje inf ormacij - sk e sist eme in r edno, pr a viloma v sak e d v e leti, izv ajajo v arnostne pr eg lede, ki obseg ajo pr eg led zunanjeg a in notr anjeg a omr ežja, pr eg led spletnih str ani in aplik acij t er simulacijo zlonamerne elektr onsk e pošt e. V letu 2023 je s pomočjo člano v MDSI zunanji izv ajalec podr obno pr eg ledal v arnost ar hi v skih inf orma - cijskih sist emo v in pr edlag al način za izboljša v o t eh, izboljša v e se bodo izv ajale na začetk u let a 2024. Ob t em je bila izv edena tudi dela vnica za člane MDSI, pri čemer so se člani podr obneje seznanili z r ealnimi tv eg anji in gr ožnjami na po - dr očju inf ormacijsk e v arnosti v okviru SJ A S. Naba v a in implementacija RDP -str ežnik a, v ključno s pr ogr amsk o opr e - mo: V zv ezi s t em je bila pripr a v ljena osno vna dok umentacija za odločanje g lede izv edbe oddaljene r ešitv e. Implementacija r ešitv e (pr ogr amsk a opr ema in st orit e v) za podpor o upr a v ljanju si st ema e- ARH.si: V ta namen je bila v prvi polo vici leta izv edena r azisk a v a tržišča, na t ej osno vi je pripr a v ljena potr ebna r azpisna dok umentacija. P o izv edenem r azpisnem post opk u je bilo vzposta v ljeno t estno ok olje, v ključno s prilagoditv ami upor abnišk eg a vmesnik a za r anlji v e sk upine. K onec leta 2023 je bilo vzposta v ljeno še tudi delujoče pr oduk cijsk o ok olje r ešitv e. Pripr a v ljena so bila še na v odila za upor abo t eg a or odja in so ja vno dost opna v okviru SJ A S. Znotr aj Medar hi v sk e sk upine za podr očje inf ormatik e je vzposta v ljena tudi sk upina za t estir anje pr ot ok ola za pr enos obst oječih digitalizat o v ar hi v sk e - g a gr adi v a v r epozit orij e- ARH.si, ki ima nalogo t estir ati post opek pr enosa digi - talizat o v , ki so o vr ednot eni k ot ar hi v sk a k opija in izpolnjujejo enak e zaht e v e k ot izvirno digitalno ar hi v sk o gr adi v o. v odja MDS Iv ančica Sabadin 203 Letnik 47 (2024), št. 1 12 Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za gospodarstvo P o skle pu Ministrstv a za k ul tur o R epublik e Slo v enije z dne 4. aprila 2023 so Medar hi v sk o delo vno sk upino za gospodarstv o v letu 2023 sesta v ljali nasle - dnji člani: Mojca K osi (P okr ajinski ar hi v Maribor), Jože Kr anjec (Zgodo vinski ar hi v C elje), V ladimir Dr obnjak (P okr ajinski ar hi v K oper), Monik a Č uš (Zgodo - vinski ar hi v na Ptuju), Alek sandr a Mr da v šič (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Januš Jer ončič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici) in Janez Br eg ar (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana). Medar hi v sk a delo vna sk upina za gospodarstv o se je v letu 2023 sestala na d v eh r ednih sejah, prvič 18. aprila 2023 in drugič 14. no v embr a 2023. Na seje so bili v abljeni člani sk upine in po potr ebi tudi drugi, ki lahk o s s v ojim mnenjem, str ok o vnim znanjem in z izk ušnjami pripomor ejo k delu sk upine ozir oma so vpeti v delo vna podr očja, ki jih obr a vna v a sk upina. Na r edni seji 18. aprila 2023 je Medar hi v sk a delo vna sk upina za gospo - darstv o ob prisotnosti v seh člano v sk upine obr a vna v ala štiri t očk e dne vneg a r eda, t o so član stv o in delo v anje medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o, izdajanje sklepo v za vpis v R egUst , t ek oča pr oblematik a in r azno. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se seznanili s skle - pom ministrst v a o ustano vitvi medar hi v skih delo vnih sk upin, imeno v anju čla - no v medar hi v skih delo vnih sk upin in imeno v anju k oor dinat orja medar hi v skih delo vnih sk upin (št . 012-18/2023-3340-4, z dne 4. aprila 2023). V Medar hi v sk o delo vno sk upino za gospoda rstv o so bili s t em sklepom na začetk u t eg a por očila imeno v ani člani. Glede na pr ejšnji sklep Ministrstv a za k ultur o R epublik e Slo v e - nije z dne 12. mar ca 2021 so z no vim sklepom Ministrstv a za k ultur o R epublik e Slo v enije, z dne 4. aprila 20 23, postali no vi člani Mojca K osi za P okr ajinski ar - hi v Maribor (pr ej mag. Nina Gost enčnik), Monik a Č uš za Zgodo vinski ar hi v na Ptuju (pr ej Ka tja Z upanič) in Januš Jer ončič za P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici (pr ej Milena Č erne). V odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o Jože Kr anjec je pris otnim članom sk upine na kr atk o pr edsta vil v odenje in delo v anje sk upine t er sklice v anje r ednih in dopisnih sej sk upine, k ot t o ur ejata Pr a vilnik o de lu medar hi v skih delo vnih sk upin (Uradni list RS , št . 66/2016) in P oslo v - nik o delu Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o (20. no v embr a 2017). K er se je član stv o v Medar hi v ski delo vni sk upini za gospodarstv o od pr ejšnje seje sk upine pr ecej spr emenilo, je v odja sk upine Jože Kr anjec, ki je bil za v odjo izbr an na pr ejšnji seji sk upine 22. no v embr a 2022, med drugim pr e v eril tudi zaupanje člano v sk upine g lede podeljeneg a mandata v odje sk upine. Glede izdajanja sklepo v o vpisu ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a v R egUst po ar hi vih so si člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o na seji na kr atk o izmenjali dotakr atne izk ušnje in napr edek. Bistv enih spr ememb od pr ej - šnje seje sk upine na t em podr očju ni bilo. V endar je po pr ejšnji seji sk upine mag. Nina Gost enčnik v sem članom sk upine posr edo v ala analize za r azlična gospo - darsk a podr očja, na k at erih delujejo ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a, za k at er e so prist ojni člani sk upine. Analize so leta 2014 pripr a vili člani sk upine za potr ebe izdajanja sklepo v za vpis ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a v R egUst . Analize so člani sk upine nat o tudi na naslednjih sejah sk upine pr eg ledali in obr a vna v ali. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so si izmenjali r az - lične izk ušnje (dobr e in slabe) o sodelo v anju z ustv arjalci ali imetniki ar hi v sk e - g a gr adi v a, ki delujejo na gospodarsk em podr očju. Iz r azpr a v e člano v sk upine je bilo r azvidno, da so imeli člani sk upine naj v eč t eža v z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a, ki po ar hi v sk em zak onu ne ustr ezajo opr edelitvi ja vnopr a vne osebe, v endar so ustv arjalci ali so imetniki ar hi v sk eg a gr adi v a, ki je nastalo pr ed la - stninskim pr eoblik o v anjem gospodarskih družb v de v et desetih letih pr ejšnjeg a st oletja. Člani sk upine so si med izčrpno r azpr a v o izmenjali r azlična mnenja, ideje in pr edloge. Člani sk upine so se pogo v arjali tudi o načinih sodelo v anja z 204 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia v ečjimi gospo darskimi druž bami, ki imajo s v oje poslo vne enot e in ar hi v sk e de - poje t eh poslo vnih enot na območju celotne R epublik e Slo v enije. Pri zadnji t očki so se člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o pogo v arjali tu di o vr ednot enju dok umentarneg a gr adi v a območnih obrtno-pod - jetniških zbornic, pr ed v sem dosjeje v obrtnik o v in obrtnih do v oljenj, ki se od leta 1994/1995 napr ej izdajajo na območnih obrtno-podjetniških zbornicah. Na r edni seji 14. no v embr a 2023 je Medar hi v sk a delo vna sk upina za go - spodarstv o ob prisotnosti v ečje v ečine člano v sk upine, manjk al je samo en član, obr a vna v ala štiri t očk e dne vneg a r eda, t o so potr dit e v zapisnik a r edne seje Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o z dne 18. aprila 2023, r egist er ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a (R egUst), vr ednot enje dok umentarneg a gr adi - v a pri k oncesionarjih (izv aja lci ja vnih služb in nosilci ja vnih pooblastil) in r azno. Najpr ej so član i Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospod arstv o pr eg ledali in potr dili zapisnik r edne seje sk upine, ki je pot ek ala dne 18. aprila 2023. Glede izdajanja sklepo v o vpisu ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a, ki de - lujejo na podr očju gospodarskih deja vnosti v R egUst , so člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o na seji na kr atk o pr edsta vili napr edek po ar - hi vih t er dileme in t eža v e, s k at erimi se spopadajo pri t em. Pr ed v sem območ - nim obrtno-podjetniškim zbornicam in ustv arjalcem, ki izv ajajo ja vne službe na podr očju k omunalnih deja vnosti, sta pot ek ala izdajanje sklepo v in vpis t eh ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a v R egUst br ez v ečjih posebnosti. Izdajanje sklepo v je v v ečini primer o v pot ek alo v skladu z analizami in s pr edlogi iz leta 2014, ki so jih člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o pripr a vili za gospodarsk a podr očja ener getik e, gospodarskih združenj, gozdnih gospo - darst e v , k omunalnih podjetij, zbornic in cestnih podjetij. Na seji je bilo izposta - v ljeno, da v sem izv ajalcem ja vnih služb ni smiselno izdajati sklepo v o vpisu v R egUst , da je potr ebna tudi v alorizacija ustv arjalce v k ot tak šnih. K ot primer so bile na v edene fizične osebe ali samost ojni podjetniki, ki opr a v ljajo ja vno služ - bo pluženja cestišč ali k ošnje tr a v e. Pri izv ajalcih t eh in podobnih ja vnih služb pr a viloma ne nastaja gr adi v o, ki bi imelo ar hi v sk o vr ednost . Ar hi v sk o gr adi v o s podatki o izv ajanju ozir oma por očila o izv ajanju t eh ja vnih služb se nahajajo v gr adi vu podelje v alce v ja vnih služb ozir oma je del njiho vih por očil, ki pr a vi - loma ima status ar hi v sk eg a gr adi v a in se bo v ar hi v e pr e vzemalo v okviru ar - hi v sk eg a gr adi v a podelje v alce v ja vnih služb (npr . občine). Na sestank u je pr a v tak o bilo izposta v ljeno vpr ašanje enot ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a, kjer je matična enota v prist ojnosti eneg a ar hi v a, medt em k o so njego v e enot e na po - dr očju drugeg a ali v eč drugih ar hi v o v . R azpr a v a na seji je t ekla v smeri, da se po ar hi vih r a vnajmo tak o, da je posamezni ar hi v prist ojen za enot o, ki deluje na območju njego v e območne prist ojnosti, če ta ima lastno pisarnišk o poslo v anje. Na seji so bili izposta v ljeni tudi pr oizv ajalci in distribut erji električne ener gije, saj se ti na ar hi v e obr ačajo z vpr ašanji, ali so ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a ozi - r oma ali ustr ezajo opr edelitvi ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu. Člani sk upine so o t em r azpr a v ljali in se strinjali, da pr oizv ajalci in distribut erji ele - ktrične ener gije pr a viloma niso izv ajalci ja vne službe ali nosilci ja vnih poobla - stil in tak o ne ustr ezajo tr enutni opr edelitvi ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu. Na seji je bilo izposta v ljeno tudi vpr ašanje gospodarskih zbornic ozi - r oma območnih gospodarskih zbornic in samost ojnih r egionalnih zbornic – ali se jim izdaja sklep v vpisu R egUst ali ne. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so v skladu z analizami iz leta 2014 pr edlag ali, da se sklep izda tistim območnim gospodarskih zbornicam in samost ojnim r egionalnim zbor - nicam, ki imajo podeljeno ja vno pooblastilo. Član Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o je pr edsta vil primer ustv arjalca ar hi v sk eg a gr adi v a, podjetja, ki mu bo izdan sklep o vpisu v R egUst , in sicer k ot k oncesionarju a vt obusnih pr e v ozo v ozir oma pr e v ozo v oseb. P od - jetje je tudi v post opk u pripr a v e in potrje v anja notr anjih pr a vil. Zanimalo g a je mnenje čla no v Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o o vr ednot e - 205 Letnik 47 (2024), št. 1 nju dok umentarneg a gr adi v a k oncesionarje v , ali bomo v ar hi vih dok umentar - no gr adi v o k oncesionarje v vr ednotili širše ali ožje. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so v obširni r azpr a vi izposta vili v eč pomembnih r azlo - go v za širše vr ednot enje dok umentarneg a gr adi v a, k ar pomeni, da k ot ar hi v sk o gr adi v o ni o vr ednot ena samo neposr edna dok umentac ija o izv ajanju k oncesije k ot tak šnem, ampak tudi drugo dok umentarno gr adi v o, ki lahk o v sebuje inf or - macije o izv ajanju k oncesije , t o so lahk o tudi zapisniki or g ano v k oncesionarja, letni načrti k oncesionarja, poslo vna por očila k oncesionarja itn. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se pogo v arjali o možnostih sodelo v anja med ar hi vi pri vr ednot enju dok umentarneg a gr adi v a v ečjih gospodarskih družb. Pr a v tak o so se, k ot že mnogokr at pr ej, pogo v ar - jali tudi o tr enutni opr edelitvi ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu, ki po mnenju člano v ni najustr ezn ejša. V eč gospodarskih dru žb, ki bi po mnenju čla - no v Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o mor alo ustv arjati ja vno ar - hi v sk o gr adi v o, t ej opr edelitvi ne ustr eza in jim tak o ni mogoče izdati sklepa o vpisu v R egUst . Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se že na pr ejšnjih se jah pogo v arjali, da bi k ot sk upina na prihodnjih sejah lahk o pr e - tr esli omenjeno opr edelit e v in sk ušali izoblik o v ati s v oj pr edlog za spr emembo opr edelitv e v prihodnje. Sk upina bi tak o ob naslednjih spr emembah ar hi v sk e zak onodaje, ob pr edhodno že izoblik o v anih osno v ah pr edlog a spr ememb opr e - delitv e ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu, lahk o takr at lažje in hitr eje z manjšimi prilagoditv ami pripr a v ljeneg a osnutk a pr ed log a g lede na takr atno situacijo izoblik o v ala k ončni pr edlog spr ememb opr ede litv e ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu. Sk upina se na prihodnje spr emembe ar hi v sk e zak ono - daje g lede t eg a lahk o pr edhodno pripr a vi in nat o hitr o izdela k ončni pr edlog spr ememb omenjene opr ed elitv e. Ali bo pr edlog spr ejet ali v saj delno spr ejet , na t o sk upina vpli v a nima. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se pr a v tak o pogo v arjali o načrtu dela sk upine za let o 2024. v odja MDS Jože Kr anjec »Slovenci so med Jugoslovani zagotovo presenečenje …« Delovni obisk predstavnic Arhiva Republike Slovenije v češkem Narodnem arhivu Obiski slo v enskih ar hi vist o v v tujih ar hi vih so v edno dobr odošli. Med - nar odni str ok o vni stiki, isk anje no vih str ok o vnih r ešit e v , izmenja v e izk ušenj, mnenj in idej bog atijo v se udeležene. Ar hi v R epublik e Slo v enije že desetletja neguje bog at e vzajemne str ok o vne stik e s češkimi ar hi vi – v t em času je na Če - šk o odpot o v alo v eč slo v ens kih ar hi vist o v , ki so o obiskih pripr a vili por očila in d v a v odnik a po gr adi vu, natančneje po češk em Nar odnem ar hi vu 1 in drugih če - ških ar hi vih. 2 R edno je tudi sodelo v anje Nar odneg a ar hi v a s Centr om za k on - 1 Ribnik ar , P et er: Vodnik po arhivskem gradivu o Jugoslaviji v Državnem osrednjem arhivu ČSR v Pragi . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 1989. Gr e za v odnik po gr adi vu, ki je v Nar odnem ar hi vu poimeno v an Jugosla vik a, v k at er em je zbr ano in popisano gr adi v o o Čehih in Slo v akih v Jugosla viji, manj je dok ument o v o »jugoslo v anskih« drža v ljanih na Češk em. Na podoben način je za gr adi v o, po v ezano z nek danjo So vjetsk o zv ezo, v Nar odnem ar hi vu ur ejen popis So vjetik a. 2 Ž umer , Vladimir et al.: Vodnik po arhivskem gradivu o Sloveniji v oblastnih, okrajnih in podje- tniških arhivih Češke republike: 1212–1945 . Ljubljana: Ar hi v R epub lik e Slo v enije, 2000. R a - dulo vić, Br ank o: E videntir anje ar hi v sk eg a gr adi v a za zgodo vino Slo v ence v v ar hi vih Češk e r epublik e. V : Evidentiranje virov za zgodovino Slovencev v tujini; Novosti v slovenski arhivski