m • l Dopisi. j a • Mestna glasbena šola v Ptuju priredi v torek, dne 1. junija 1920 v dvorani „ Društvene hiše" I. Veliki koncert s sodelovanjem pomnožene mestne godbe in otroškega zbora glasbene šole pod vodstvom ravnatelja gosp. V. Engererja. Pri koncertu sodelujejo iz posebne prijaznosti: Ptujsko pevsko društvo, člana glasb, šole v Mariboru gdč. Devlova in prof. Šlais, gdč. Bejolova ter drugi šoli naklonjeni glasbeniki z bogatim sporedom. V nedeljo, 13. junija priredi glasbena šola velik „pomladanski izlet" gojencev k Bračiču, s petjem in godbo. Darila za pogoščenje siromašnih otrok in za srečolov se hvaležao sprejmejo. Oddaja v glasbeni šoli. Državna politika v Ptuju. V časopisu za zgodovino in narodopisje razpravlja prof. dr. Fr. Kovačič o „Mariborskem vprašanju" ter navaja stvarne narodopisne razloge, s katerimi je naša delegacija na mirovni konferenci v St. Germainu rešila mariborski in ptujski okraj za našo državo. Razprava dokaže, da je vse nemštvo v Mariboru, Celju, in Ptuju le umetno. Pisatelj konča svoj spis s sledečimi besedami: „Obj?ktivno dognana resnica v dejanskem, narodnem razmerju mora biti tudi podlaga smotreni državni politiki, da se ne bo s kratkovidnimi kompromisi v novi obliki gojilo staro renegatstvo in tujerodnemu življu dopuščal večji vpliv, kakor mu gre po njegovi resnični moči. Učenjak, ki je z neumornim znanstvenim delom dokazal neopravičenost nemških zahtev, ima pravico zahtevati smotreno državno politiko, ki ne sme dopuščati, da naši ljudje pod krinko umetniške mednarodnosti podpirajo tuja stremljenja, ovirajo pa naše lastno kulturno delo, namesto da bi ga podpirali po svojih zmožnostih. Krajevna organizazija IDS v Ptuju je poslala 1. predsedništvu dež. vlade v Ljubljani 2. ministerstvu za notranje zadeve v Ljubljani 3. drž. pravdništvu v Mariboru oficijel-no poročilo glede naši državi sovražnega zborovanja ptujskih begunskih renegatov v Gradcu. Pozvala je imenovane oblasti, da postopajo v smislu obstoječih zakonov in na-redb proti krivcem. Odbor. Mestni sosvet v Ptuju je v seji dne 26. maja uvedel ob torkih, četrtkih in sobotah od 3.—5. ure popoldne kopalne ure v mestnem kopališču izključno za ženske. Odgovor na izjavo v „Ptujskem listu" štev. 21. G. Šegula, mizar v delavnici juž. žel. v Ptuju, je izjavil, da je imel prepričanje, stavka železničarjev je bila le za zboljšanje gmotnega položaja, da ni komunist, pač pa dober Jugoslovan. Res dobro ! Stavka je bila namenjena za zboljšanje gmotnega položaja. Pa le nekaterim je bila namenjena ta dobrota. N. pr. postajenačelnik naj bi bil postal neki vozopisec, prometni kontrolor neki premikač, načelnik progovne sekcije neki „Deutschbohm", katerega se sliši govoriti le nemški, načelnik delavnice pa najbrže g. Šegula sam i. t. d. Ta gospoda bi si bila res zboljšala svoj položaj! Kdo povrne pa izgubo zapeljanim železničarjem, po 800 K povprečno na osebo ? — Kaj pa Vaš „štrajk-fond" ? Ga ni več ? ! Ali naj dobijo iz tega fonda samo ,,ponesrečeni" novi načelniki nadomestilo za zgubo plač ? Nezadovoljnost obstoja že od početka, ko so bili tudi socialdemokrati ministri. Da pa javnost vidi, kaki Jugoslovani so vaši somišljeniki, posebno g. Šegula, se navede vsebina njegovega pisma ob času stavke, svojim ovčicam, ki se glasi sledeče: Ptuj, 20. aprila 1920. Cenjeni so-drugi! Ker menda tudi pri Vas strašijo železničarje, da jih pripravijo v službo in v delo, če ne, da pridejo pod vojaško oblast, Vam naznanjamo, da smo včeraj 2 sodruga v Maribor po informacije poslali in maribor-čani nam naznanjajo, da je to samo špinari-ja od nadinšpektorja Vrečka, torej se železničarji naj ne pustijo od tega nadzvezarja za nos voditi in naj obvarujejo mirno kri in strogo disciplino, dokler ne dobite od nas kakšnega obvestila. Pozive za vojaško službo ima samo „Pokovska okrožna komanda" (Erganzungsbezirkskommando) pravico deliti in tista še do danes nič ne ve od tega. Mislimo tudi, da se te vojaške komande bodo dobro premislile, predno bodo take pozive izdale, ker že celo vojaštvo komaj čaka momenta, da bi po njihovih tiranih vdarilo. Toraj sodrugi zaupniki vplivajte na vso osobje, naj vztraja mirno in naj bo vsaki ponosen na današnjo disciplino železničarjev. Sodrug Kopač in Nah-tigal sta se včeraj z avtomobilom v Ljubljano peljala in bota tam tistim gospodom ž e njihovo mnenje povedala, da ne bodo toliko teb strašilov pošiljali med železničarji, ker to druga ne pomeni, kakor da bi nas, ki smo že bolj na meji in daleč proč od centrale, premotili in stem našo solidarnost oslabili. Prosim Vas tudi sodrugi v Ormožu, zberita se eden ali dva z kolesom in se pe-Ijita v Središče in povej ta tam tistim paša Čučeku, da se on naj ne igra preveč z njegovo eksistenco in da mu plačilo za njegovo dejanje ne bo odšlo, ker ljudska sodba je dosti starejša, kakor pa navadna in da sodba temu Čučeku ne bo odšla. Pri vsem tem pa tudi tam tistim delavcem povejte, da bi Čuček z njegovim trabantom vred nemogel nič napraviti, če bi delavci imeli toliko energije in bi mu enkrat za vselej njihovo disciplino in korajžo pokazali. Mi smo namreč zvedli, da v Središču 8 progovnih delavcev pod komando tistega Čučeka dela. Skusite toraj, da to na vsaki način preprečite in te delavce podučite. Toraj živela solidarnost in moč, potem mora zmaga biti naša. Pečat: Splošna železničar-ska organizacija za Jugoslavijo, krajevna skupina Ptuj. Pozdrav Ivan Šegula. — Ta dopis nam kaže, kako je bilo g. Šegnla samo za zboljšanje mestnega vprašanja. Res lepo! Cene padajo na celem svetu. Pozivamo vlado in naš odbor v Ptuju, določen za do-| ločenje csn, da sedaj pripomore s svojo ob-| lastjo pri tem stopnjevanju nizdol. Na pogrebu veleč. g. župnika Jakoba | Menharta pri Veliki nedelji je nabral ormoški kaplan za ptujsko in mariborsko Dijaško kuhinjo 800 K, ki so se razdelile polovično na obe kuhinji. Umor v Zg. Hajdinu. Dne 9. t. m. je bil posestnikov sin Franc Veronek iz Zg. Haj-dina baje od tamošnjih domačinov radi že dalje časa trajajočega sovraštva iz neke vojaške puške v hrbet ustreljen ter je vsled tega drugi dan umrl. Najden utopljenec. Dne 6. t. m. je bilo blizu Sv. Vida pri Ptuju najdeno v Dravi moško truplo, ki je že več kot en mesec v vodi ležalo. Utopljenec je 25—35 let star, 173 cm visok, močne postave, okroglega lica, obrit, ima Črne lasi in dobre zobe. Na sebi ima vojaško srajco in take sp. hlače, zelen telovnik z okroglimi svetlimi gumbi, iz vojaškega plašča napravljeno suknjo, vojaške zelene hlače in iz goveje kože čevlje. Turniše pri Ptuju. V pondeljek dne 17. maja t. 1. je zjutrašnji osebni vlak Ptuj-Ma-ribor pri čuvajnici na Turnišah trčil ob z vinom naložen voz, ker voznik ni mogel pravočasno prepeljati čez progo. Strlo mu je voz in 3 polovnjake vina. Voznik Janez Vindiš iz Leskovca je z malimi poškodbami srečno ušel nesreči, ker je bil s konji vred že čez tir. Splašeni konji so mu pa zbežali na Hajdin. Lastnik vina in voznik trpita ogromno škodo. Kdo pa je zakrivil ? Ker so še železniški uslužbenci na posledicah muka-polnega stavkanja zelo utrujeni, se lahko krivcu ta nezgoda odpusti, da ni bil zmožen pravočasno zapreti zatvornic proge. Za povrnitev škode se pa itak lahko zopet zvišajo pristojbine pri železnici, češ, zakaj se ne bi to potujočemu ljudstvu nekaj več zaračunilo na korist vrlo služečim železničarjem, kar po njih načelu ne bi bilo nobene nezgode na železnicah, ko bi vedno stavkali in višjo plačo zahtevali. „Železniških nadlog — varuj nas Bog." Zdravilne rastline. Naša država daje milijone drugim državam za razna zdravila. Z nekoliko pridnostjo in pametjo pa bi mnogi teh milijonov lahko ostali doma. Imamo namreč tudi pri nas mnogo zdravilnih rastlin, ki jih pa malokdo zbira za prodajo. Je to bez-gov, lipov cvet, kamilice itd. Naše skrbne gospodinje itak poznajo ta zelišča, ter se oskrbe z njimi, zlasti v krajih, ki so bolj oddaljeni od mest. Treba bi bilo pa tudi, da bi se lotili v večjem obsegu nabiranja. Marsikdo bi si lahko s takim nabiranjem zaslužil lepih novcev, ter koristil ne le sebi, nego tudi državi, ker ne bi bilo treba iz tujine kupovati stvari, ki jih imamo dovolj doma. Naloga naših lekarjev bi bila, da delo primerno organizirajo.