Kaj   je storiti^   kadar človeka   strupena
kača piči?
Kako strašno je, če človeka strupena kača piči, so nam v poslednjih Novicah čast. gosp. Višnja-gorski žalostno prigodbo oznanili. Le nagla pomoč zamore človeka smerti oteti; zavoljo tega vam hočem povedati, kaj de je storiti, kadar se taka nesreča primeri.
Strup se mora iz rane odpraviti, de se v kri ne zasede: to je perva in nar poglavitnimi reč. Zatorej se mora strup urno iz rane izmiti; nikdar pa, posebno če je kača globokeji svoje zobe pod kožo zasadila, se ne sme iz rane iz bris o vati, ker bi se po takim ravnanju strup vtegnil še bolj v rano spraviti.
Če je koža od zob strupene kače le malo oprasnjena in ne globoko ranjena, je nar boljši po-moček:
pervič, de pičen človek z svojo vodo (sca-Hico) rano dobro splahne , ali pa de mu kak drugi človek to stori. Če je pa navadna voda pri rokah, je tudi prav, z njo rano izmiti, tode premerzla voda za tri ni dobra, ker rano vkup stisne in se potem strup v ranjeni luknjici lahko zasede. — Ko je rana na to vižo izprana, je drugič skerbeti, de kri, kolikor je mogoče, iz rane i ste če in se potem takim strup do čistiga iz trupla spravi.
Zatorej se mora kri iz pičeniga uda,   kolikor
?o
je mogoče, z roko iztisniti ali izžmeti. Pri tem opravilu je pa treba vediti, de kri po žilah iz vsih udov nazaj k sercu teče, zatorej se mora pičen ud vselej zgorej nad rano stiskati, nikoli pa spodej pod rano. Nad rano ali zgorej rane pa je to, kar je bližeji pri sercu. Ko na to vižo ud stiskamo doli proti rani ali izžmemo, se bo kri iz rane cedila in z njo strup odpravil. — De kri iz rane še bolj teče, se pičen ud nekoliko časa (kakih 5 minut) v gdrki vodi derži. Ko bi pa bila serdita kača svoje strupene zobe bolj globoko v kožo zasadila, je treba rano, ko je na imenovano vižo zmita bila, z tanjkim ojstrim nožem še en malo bolj razparati, de se ostrupnjena kri nikjer ne zasede, ampak ložeji vun teče. Globokeji pa ko poldrugo čerto (linijo) ni treba rane nikoli predreti, ker po storjenih skušnjah gad svojih zob globokeji pod kožo vbdsti nemore.
Dober pomoček v sili je tudi, strup iz rane berž ko je kača pičila, z ustni i izsesati in izpljuniti, zakaj kačji strup človeku clo nič ne škodje, če le ne pride v ranjeno kožo. Pri sesanju se mora le na to paziti, de žnablji in usta nikjer niso ranjene ali razpokane, de jih strup ne oskruni.
Ko je strup potem takim na eno ali drugo vižo odpravljen, je pa še potreba, de se ostrupnjena rana izžge in strup do dobriga pokonča, kar se tako le stori:
VIij neke kaplje h u d i č e v i g a olja (Vitriolohl) ali salmijakovca (Salmiakgeist) na rano; ali poštupaj rano zsmodnikam (pulfram) in ga na nji sožgi: ali vzemi razbeljeno železno iglico ali kak žebelj, ali pa živo oglje in celo rano z njim dobro ožgi.
To stori vsi, pomaži cel ud z lanenim ali laškim oljem in ga nekoliko časa nad žerjavco derži, de se prisad uda ne prime.
Dobro je tudi razun tega pičenimu človeku bezgoviga čaja (teja) piti dati, kterimu se po starosti človeka kake 3, 5, 8 ali 10 kapljic salmijakovca pridene; kolikor kapljic salmijakovca, toliko ž Ij i c čaja se mora vzeti in to vsako uro skozi celi dan ponavljati.
Z tem ravnanjem boste storili, kar je nar bolji, dokler vam zdravnik *), po kteriga brez zamude pošlite, na pomoč ne pride.              Dr. Bieiweis.
71