Poltafaa platana ▼ gatavlaf
i9nduisLi icdnik
ILUSTROVAfil LIST ZA MESTO IN DEŽELO JL W	V;
Izhaja ob tetrtklh. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Tyršcva (Dunajska) cesta 29/1. PoStnl predal itev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393	Ljubljana, 20. julija 1933	Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franclji 50 frankov, v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja	itev. 20 Lato V
Kakor povsod je tudi tu zaselek; težak iu neprijeten. A to kmalu mine.
Spomnim se od lani neke družbe, ki se j« vsako nedeljo že na vse zgo-' daj odpravila na kopanje in se pod noč vračala v Ljubljano. V tej družbi, ki je, naj mimogrede povem, dobila ime »rdeči Indijanci«, je bil tudi neki gospod, ki ga je bilo zelo težko pripraviti do tega, da bi v nedeljo — pomislite, v nedeljo! — vstal že ob šestih zjutraj, ko se je drugače, vsako nedeljo izkobacal iz postelje sel« okoli poldne. Ali da ste ga takrat videli! Res je sicer, da je poslednji prispel na postajo; dostikrat je celo z uro v roki tekel od domu pa do kolodvora, da je do poslednje minute izrabiil dragoceni čas za spanje. V družbi >rdečili Indijancev« so ga zato neprestano dražili, in sam Bog ve, kako bi se ta stvar iztekla,' da ni med tem prišla jesen. Nu, o fofj družbi »rdečih Indijancev« bi vam lahko povedal še mnogo veselih in zabavnih stvari, a me je strah že same misli na posledice, ki bi me utegnile zadeti.
Vem, da se pojdemo i vi i jaz kopat, in vem tudi, da po vsej priliki to ne bo ne na Rabu ne v Crikvenici. Prav. tako pa tudi vem, da se bomo. tudi na Savi in na Sori in na Ljubljanici imenitno zabavali in da ho
tam naša koža dobila tisto lepo tem-
. .A . . 1 - .
Pod zlatim solncem
eleli smo si solnca. Dosti, dosti solnca, da bi naša koža dobila od njega lepo in privlačno temno bakreno barvo. Želeli smo si pa tudi lepili poletnih noči, ko je nebo pokrito s tisoči zvezd iu nas v nočni tišini hladi prijetni vetrič.
Evo, šele zdaj nam je srce zadovoljno. Šele zdaj se je začela letošnja sezona solnčenja in kopanja. In tega se prav tako veselimo kakor ipred dvema ali tremi ali kolikor si že bodi leti, ko smo bili še čisto majhni in smo bosonogi in zagoreli skakali po prašni cesti, vsi rdeči in zamazani od črešenj.
Nam, ki sedimo po pisarnah, se zdi sleherni solnčni dan, ki ga prebijemo v prirodi, silno dragopen. Ni čudo. Po pisarnah se dela in služi denar, v njih vladajo vročina in sopara in takšen tempo, da bi se Adam iu Eva zgrozila, če bi nas videla, kako se do vratu zapeti mučimo in znojimo v zaprtih luknjah.
Ej, življenje Adama in Eve je bilo mnogo lepš© kakor ga živimo danes mi vai po vrsti. Ce že ničesar dru-Re8a> jima moramo zavidati nepre-siauo gibanje v prirodi, v aolncu iu
na svežem zraku, ko sta se vsak trenutek lahko pognala v prijeten hladen potoček.
Mi Ljubljančani imamo pred nosom Savo, Soro in Ljubljanico, ki kar čakajo na nas. Mnogo jih je, ki se lahko vsak dan odpravijo na kopa nje, ki se vsak dan lahko solnoijo, toda za večino izmed nas pride resno v poštev samo nedelja. Zato jo pa tudi obilno izkoristimo. Od ranega jutra do poznega večera. Oj, kako prijetno je to!'
Prvi dan, ko gre človek ven, bi se hotel solnčiti od jutra do večera. Kajpak brez vsake kreme in olja. Razen tega Bog ne daj preveč v vodo, ker Se naši fini in občutljivi koži zdi rečna voda premrzla. A zvečer, ko se vračamo domov, se nam čudno zdi, da je naša koža rdeča kakor kuhan rak, da je napeta in skeleča. Ponoči dobimo še vročico in vse nas žge. In drugi dan... Iu naslednje dnij Joj, kako nas koža boli, peče in žge, in potem se nam jame luš&iti kakor oslu, kadar dlako izpreminja Ne, bogme, to ni prijetno! Ce ne verjamete, pa povprašajte junake, ki so vse to že preizkusili, pa boste videli, da vam bo vsakdo izmed njih priporočil to ali ono kroiijo ali olje.
■ ' ■	—	   —......i'
Kopaj in solnči se j s pametjo in zmerno in mešaj drugo z drugim ka-kor vino z vodo.
Pri solnčeniu. zlasti i! v začetku, ko le koža še občutljiva, jo maži s kremo, mastjo ali oljem, kjer se boš le tako zavaroval pred solnčnimi opeklinami.
Ko stopiš iz preden se greš se dobro obriši.
no bakreno barvo, ki je znamenja zdravja in trdnosti. Samo en6, prosim, ne pozabite. Nikarite se vsakih' piet minut gledati v zrcalu in nakarite vsakega znanca na ulici ustavljati iu ga izpraševati, ali ste že kaj zagoreli. Drugače bi se vam utegnilo pri* petiti kaj podobnega kakor se ije pripetilo nekemu mojemu prijatelju, kt je tako ravnal in se je sam sebi »del pravi črnec. Njegova neprestaua vprašanja in neprestano gledanje v. ogledalu so postala v nekem morw skem kopališču tako znana, da mu jd neki prijatelj pred odhodom smej« se dejal: >Res ei kakor pravi pristni črnec — zato se kar bojim, da t« tvoja žena ne bo ve£ spoznala.« Ia zlobni jeziki trde, da je bil sam * tem prepričan.
vode
it.
so
Vojna proti kamelam v Avstraliji
Klanje, ne bitka. — Preveč in premalo velblodov
Avstralija je dežela nasprotij. Tu so obširna pusta in samotna ozemlja, kjer ne srečaš ves teden žive duše, niti živali, ker ni vode, tam spet kar mrgoli na stotisoče živali, ki $ih morajo z najnovejšimi »kulturnimi« sredstvi uničevati. Ker ni bilo nekoč v Avstraliji razen vrečarjev nobenih koristnih živali, so jih morali priseljenci uvažati. Te živali so Se pa tako razplod ile, da so poslale prava šiba božja za vso deželo.
' Spočetka je bilo tako s kunci. Ljubki zajčki, ki so jih uvozili iz Ev-‘rope, so se tako naglo razmnožili, da jih je bilo na milijone. Uničevali so pašnike, kar je bilo v kvar živinoreji. Kljub najobupnejši borbi se ni posrečilo te nadležne zalege zatreti. Ceste, celo železniške nasipe in druge prometne naprave so izpodkopali in uničili. Tudi ovac je na prebitek, vendar je škoda, ki jo napravijo, mnogo manjša kakor dobiček od njihove volne in mesa.
Kamele v Avstriji
V prevročih in tropskih predelih, kjer niti vode ni, se konji niso obnesli. Zato so poskusili uvesti kamele in sicer afriške enogrbe velblode, ki slove zaradi skromnosti bodisi v prehrani, bodisi v pijači. Tudi vroče podnebje je tem živalim prijalo, zato so opravljali vse delo na velikih farmah samo še z velblodi. Orali so z njimi, vlačili in vozili seno v senike. Skratka: velblod se je sijajno obnesel kot delovna živina. Cez dve leti so morali farmarji nagnati mladiče v neobdelane predele, ker niso imeli na farmah niti prostora zanje, niti krme. Zlasti z vodo so morali štediti, kajti velblod popije trikrat toliko vode kakor konj — če mu je na razpolago, seveda. Sčasoma se je podilo na stotine svobodnih dromedarjev po stepah, ki se pa niso nikoli preveč oddaljili od farm. Ogromne in močne živali so meni nič tebi nič razgnale ovčje črede iz pašnikov, popile so jim itak že pičlo odmerjeno vodo in so tudi sicer hodile v škodo. Farmarji so se zatekli k vladi, ki je poslala različne komisije v letalih, da ugotovijo stanje podivjanih velblodov. Ure in ure je letalo krožilo nad stepo in naletelo na tucate prostih in divjih vel-blodjih čred. Odvisne kamele so precenili na več tisoč glav.
Lov na kamele je nevaren
Farmarji so dobili dovoljenje, da Bmejo vse podivjane velblode postreliti, če se približajo njihovim bivališčem in posestvom, razen tega je pa tVlada poslala še sama nekaj lovcev jaa pomoč. Toda lov na divje kamele Tbi igrača! Neka majhna odprava far-jnarjev je sledila na konjih čredi .Velblodov, v kateri je bilo tudi več Bamic z mladiči. Ker so pričeli farmarji že v začetku divje streljati, so se spustili dolgokraki štirinožci v obupen beg. Jezdeci so jim seveda sledili za petami. Mladiči so nevajeni naporov obnemogli in zaostali. Samice so v strahu drvele naprej, toda nekaj samcev, ki so v obrambo mladičev ostali zadaj, je v hrbet napadlo drzne lovce. Farmarji so mislili, da te živali, ki so jih zmerom poznali kot skromne in potrpežljive, niso prav nič nevarne, in so postre-
lili nekaj mladičev. Toda samci so se zavedali dolžnosti do svoje črede in so lovce naskočili.
Kakor ovni so se zagnale te velikanske živali v lovce in jih vrgle iz sedla. Onim, ki so padli s konja je odklenkalo. Razdraženi samci so s svojim strašnim zobovjem in s težkimi kopiti kaj kmalu maščevali smrt svojih mladičev. Čez nekaj minut je ležala polovica farmarjev strahovito razmesarjenih v lastni krvi. Ostali so pa v največjem diru odnesli pete.
Ker so se lovi na kamele čedalje bolj množili, so postajale živali vse bolj divje in nestrpne. Sčasoma so postali divji velblodi tako nevarni, da jim ni smel nihče blizu. Vse če-šče in češče so se zatekale podivjane živali na farme, ker niso drugod dobile vode. Kakor toča so padale krogle iz farmarskih pušk po njih. Velblodi, ki so utekli z zdravo kožo, so se kljub nevarnosti naslednjega dne vrnili.
Spet so farmarji prosili vlado, naj jim pomore.
Bojni poliod na dromedarje
Z vojaškimi letali so prepeljali nekaj stotnij vojaštva, s tovornimi avtomobili so pripeljali delavce s plantaž in jih oborožili z lopatami in krampi. Daleč v nižavi so po večdnevnem delu izkopali globok jarek, dolg več sto metrov in ga zbe-tonirali. Ko so po dolgih tednih skončali vsa dela, je prišel čas velike suše. Zdaj so kakor za stavo dovažali z avtomobili v velikih kadeh vodo in jo izlivali v globoki jarek. Sredi puščave je čez noč nastalo ogromno napajališče. Ob bokih tega napajališča so se zabarikadirali vojaki, tako da je bilo videti samo cevi strojnih pušk. Strelci so se poskrili za primerne okope. Kamela voha vodo na neverjetne daljave. Res so se kaj kmalu prikazale črede velblodov, ki si pa ponoči niso upale do vode.
Vso noč je vojaštvo mirovalo. Ko je pa naslednjega večera bilo ob napajališču toliko velblodov kakor v mravljišču mravelj, je pretrgal oster
21 c m antična snubitev bčevke Cye de "Pulil
15.000 km daleč se je pripeljal, da zasnubi hčer slavne filmske igralke. Ljubezenski roman med Javo in
Madžarsko.
Na budi m poslanskem letališču je te dni stopil iz letalske kabine ši-ro-kopleč in zagorel mlad mož, ki se mu je očividno zelo mudilo. Najel si je avto in se dal z vrtoglavo naglico odpeljati v neznatni kraj Gibart. Tam se je avto ustavil pred gradičem, kjer stanuje lepa osemnajstletna Judita Szeipessyjeva, hči umrlega graščaka in sodnika Szepessyja, s svojo babico. Predstavil se jima je za holandskega plantažarja Gerta Grooteu-boerja in povedal, da se je pripeljal z Jave.
Njegov prihod je seveda zbudil v malem kraju velikansko senzacijo. Vrlim ljudem nikakor ni hotelo v glavo, da se je mladi mož pripeljal z drugega konca sveta samo zalo, da je mladi gospodični izpovedal svojo ljubezen.
Lepa Judita je hči slavne filmske igralke Lye de Pulti, ki si je pred nekaj leti na tragičen način vzela življenje, in njenega prvega moža, posestnika Zoltana pl. Szepessyja. Lya de Pulti je pred leti zapustila moža in hčerko, da se posveti svoji umetniški karijeri. Pozneje, ko se ji je sreča izneverila, se je hotela spet spraviti z družino, toda razočarani in v srce zadeti mož ni hotel o teni ničesar slišati.
Gert Grootenboer je bil nesrečno igralko dostikrat občudoval v kinu; najsilnejši vtis je pa nanj napravil film »Vari je te«, kjer je Lya nastopila z Emilom Janningsom.
Judita ni podedovala po svoji materi samo lepote, nego tudi veliko podobnost obraza. Pred kakim letom dni so njeno sliko priobčili veliki svetovni listi; pisali so, da hoče neka nemška filmska družba angažirati mlado lepotico za velik film. Podobnost med hčerko in njeno malcr-
V Budimpešti, v juliju.
jo je tudi pri holandskem plantažar-ju zbudila pozornost. Brez dolgega pomišljanja je sedel za mizo in napisal z Jave dolgo pismo mladi Mad-žarki. V pismu jo je prosil, ali bi jo smel obiskati. Judita mu je ljubeznivo odgovorila. Tako se je med njiana razvilo živahno dopisovanje, in nekega dne je gospod Grootenboer plaho vprašal, ali ne bi hotela gospodična pl. Szepessy postati njegova žena.
Na to vprašanje ni dobil določnega odgovora; deklica ga je hotela prej še osebno spoznati. Tedaj je plan lazar energično sklenil odtrgati se za nekaj časa od svojih poslov, da se svoji izvoljenki osebno predstavi.
V današnjih hudih časih je potrebna že lepa porcija zaljubljenosti, da človek vse skupaj pusti in se odpravi na 15.000 km dolgo pot, samo zato, da zasnubi svojo izvoljenko. Toda gospod Grootenboer se dolge vožnje ni ustrašil.
Ko se je prikazal na gradiču v Gi-bartu, sta ga grajski dami sprejeli zelo prijazno. Tako je preživel pri njili kak teden dni, potem je pa prosil Juditino babico za roko njene vnukinje.
Toda kakor je ta zgodba romantična, tako nezadovoljiv je njen konec. Gospodična pl. Szepessyjeva se doslej še ni mogla odločiti, da bi rekla »Da«. Zaljubljenemu Holandcu je izjavila, da ji je sicer silno simpatičen, vendar jo je strah, da bi dala za zmerom slovo domovini in svojcem in se preselila na Javo.
Happy end je torej za nedoločen čas še odgoden. Toda gospod Grootenboer zatrdno upa, da bo pri svojem drugem obisku izprosil njen pristanek in da se mu takrat ne bo treba več samemu vračati na Javo,
brli/.g ozračje in že v naslednjem hipu so pričele peti strojnice svojo strašno mrtvaško pesem. Zvižgaje so sekale tisočere krogle globoke rane v tesno zgnetene množice kamel. Čez nekaj trenutkov je ležalo vzdolž napajališča na obeh plateh na tisoče trzajočih in s smrtjo se borečih kamel.
Sedem iisoč postreljenih kamel
Vse one živali, ki so se hotele z begom rešiti v stepo, so ostrostrelci brez usmiljenja postrelili. Drugo jutro je ležalo v bližini umetnega napajališča sedem tisoč ubitih kamel, ki so se kaj kmalu pričele razkrajati pod žgočim avstralskim solncem. Vlada je nemudoma poslala z letali velike sode apna, s katerim so v nekaj dneh posuli mrhovino. Farmarji so bili za dokaj časa rešeni kamelske nadloge. Uboge živali so morale plačati svojo prisilno priselitev v Avstralijo s smrtjo. -
Toda narava se je maščevala.,.
... nad ljudmi, ki so na tako surov način pobili nedolžne živali. Nekaj tednov po tem klanju se je razširila med delovnimi kamelami nepojasnjena kuga, ki je v nekaj dnevih pobrala vse živali. Zdaj so morali znova za drag denar uvažati kamele iz Afrike. Težko so bili farmarji udarjeni, še težje so se od tega udarca opomogli. Svojo delovno živino so odslej nadzirali in čuvali kakor punčico svojega očesa.
Sam Bog ve, ali so tokrat naročili velblode iz drugih pokrajin ali so pa nanje premalo pazili, vseka ko je bilo kaj kmalu spet vse polno prostih in podivjanih kamel v stepi. Toda farmarji niso prosili več vlade za pomoč. Dosegli so zakonsko dovoljenje, da sme vsak belec podivjane kamele kjerkoli ustrelili. Po potrebi so odjezdili pastirji na lov in postrelili odvečni zarod. Vendar so budno pazili na to, da niso naravnih rezerv nezmiselno uničevali.
L.dini sovražniki: lovci živili kamel
V Avstraliji traja sicer po malem še zmerom vojna na kamele, toda samo v mejah potrebe. Sam od sebe je vznikel v Avstraliji nov poklic. Našli so se drzni možje, ki lovijo žive kamele ter jih z veliko spretnostjo kar na hitro udomačijo in navadijo dela. Drugih sovražnikov proste kamele v Avstraliji nimajo, ker se edini zveri, dingo in volk-mal-har ne upata napasti kamele, samci pa svoj mladi zarod budno Čuvajo. *
Banka Baruch
15, Rac Lafayotte, PARIŠ
Odpremtja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje, — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-xelles; Holandija: št 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117 94, Pariš; Luksemburg: št 50(37, Luxemhurg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
tčdov dtufemu,
Beograd, v juliju.
utrjena in neobčutljiva -in zvečer zopet razvajena ženska, ki se zaveda svoje lepote, negovana do koncev prstov:kakor nežen dih pokriva Elida Creme de chaque heure obraz in roke, jim daje medel lesk, naredi kožo voljno in nežno.
Zjutraj z razpetimi jadri v solncu in vetrm
■ELIDiW*4
Creme de chaque heure
V predmestni krčmi v Zemunu je pri pol litru karlovčana prodal kmet svojega naj večjega pujsa potujočemu trgovcu. Z neverjetno zgovornostjo je hvalil svoje prase, na deko natanko mu je vedel težo, ni pa opazil, da sedita pri sosednji mizi dva možakarja, na oko dva pretkana tiča, ki sta z veliko pazljivostjo prisluškovala. Trgovec in kmet sta si segla v roko, kupčija je bila sklenjena. Kmetič je na dolgo in široko opisoval pot do svoje hiše, da bi ga trgovec ne zgrešil.
»Torej v redu, prijatelj, čez tri dni se zglasim okoli poldneva pri vas — iu če je prase takšno, kakor sle ga opisovali, ga vzamem kar na voz.«
Trgovec se je poslovil, kmetič si ga je pa na dobro kupčijo privoščil še polič. Postopača pri sosednji mizi sta stikala glavi; videti je bilo, da si imata mnogo povedati.
Še drugi dan po tem razgovoru se je trgovec spotoma zglasil pri kmetu. Ogledal si je prase, ki je bilo med brati vredno denarja, ki ga je kmet zahteval. Hlapca sta pomagala spraviti rejeno svinjo na voz. Kmetičev svinjak je bil prazen, za to pa žep poln denarja.
Po južnih pokrajinah naše države se potikajo iz kraja v kraj cigani z medvedom,ki veselo pleše ob zvokih tamburina, še rajši pa pije mleko iz steklenice in liže med. Tak cigan je torej pod večer istega dne prišel s svojim medvedom h kmetu in ga poprosil za prenočišče zase in za svojo žival. Kmet je bil dobrodušen moža-
iMitioc U% sUasiia
Kovno, v juliju.
Vsi se zdimo samim sebi tako zelo premeteni, pa nas včasih prav navaden goljuf pretenta. Sponmiino se samo čarovnice iz Spandava, ki je leta in leta vodila za nos s svojim zaklinjanjem in čarobnimi napitki na tisoče Berlinčanov.
Nekemu mlinarju, ki je imel bliža Kovna v oddaljeni goščavi poleg mlina še majhno žago, je umrla žena. Toda že osmi dan po njeni smrti se je pojavil v poznih nočnih urah duh v hiši in v mlinu. Prikazal se je v obliki velike v črno zastrte ženske, ki je vlačila težke verige za seboj in z njimi strašno rožljala, da je obhajala ubogega vdovca nepopisna groza. Mlinar je bil bogat in prav tako praznoveren. Nekoliko mu je k praznoverju pomogla še žalost zaradi Smrti„ ljubljene žene. Četrti večer je tresoč se po vsem životu in s šklepetajočimi očmi iztisnil iz grla vprašanje: »Kdo si, duh, in česa želiš?« — »Duh sem tvoje pokojne žene, preklet na vekomaj, če me ne odrešiš s šestimi rožnimi venci, ki jih pomoliš z vso služinčadjo vred za moje zveličanje glasno in pobožno, ne da bi se prekinil. Hudobni duh se bo zaradi zveličavne molitve strahovito razsrdil, ker mu bo ušla spet ena duša iz trdih pesti. Po vsej hiši bo rohnel in ropotal, toda nikdo se ne sme zategadelj razburjati in zapustiti čumnate v hišnem prizidku, kjer boste molili.« Duh je to govoril — in izginil ko kafra.
kar, pa je potrepljal cigana po rami. »Presneto srečo imaš! Opoldne sem prodal svinjo, zdaj lahko v svinjak zapreš medveda, ti boš pa moral na slamo!«
Cigan je ves srečen zaprl svojega kosmatinca v svinjak. Sam se je skobacal na slamo, kmetič je pa legel počivat v svojo mehko posteljo. Noč je bila topla in jasna. Na nebu so migljale zvezde.
Nenadoma sta se sredi noči prebudila oba, kmet in cigan. Za hišo sta začula obupno vpitje. Ročno sta se za silo oblekla in stekla gledat. Pokazal se jima je grozen prizor. Tik ob vratih je ležal neki mož ves v krvi. V pretrganih besedah je omenjal medveda in prestrašeno kazal na svinjak. Šele tedaj sta postala kmet in cigan pozorna na divje medvedovo renčanje. Cigan je previdno odprl vrata svinjaka in z grozo opazil, da je njegov sicer dobrodušni medved trgal sršečih oči nekega Slove ka.
Ona postopača, ki sta prejšnji dan prisluškovala pogovoru o kupčiji v zemunski krčmi, si nista mogla kaj, da bi si ne hotela prisvojiti tolste pečenke. Prav v tisti svinjak, ki ja je kmetič trgovcu toli točno opisoval, sta vlomila. Njuno razočaranje in groza sta bila nepopisna, ko sta na-mestu tolste svinje našla v njem krepkega medveda godrnjača. Medved ju je za nameravano tatvino sodil kar brez sodnije. Prvega je obsodil s svojo težko šapo na smrt, drugega je pa z ostrimi kremplji za vse življenje pohabil.	*
Ze naslednjega večera je sklical mlinar vso svojo služinčad in vse posle in jih peljal v izbico hišnega prizidka ter jim zabičal, da morajo pričeti, čim se pojavi duh, pobožno moliti, da ne smejo molitve za nobeno ceno prekiniti in se še zmeniti ne smejo za ropot in rohnenje v hiši, kajti ta nered bo delal sam vrag, ki se bo moral zaradi zveličavne molitve izseliti iz duše njegove pokojne žene.
Komaj so zaslišali lahen šum v hiši, so pričeli glasno in pobožno moliti in se še zmenili niso za ropot in rohnenje hudobnega duha. Še glasneje in še pobožneje so molili. Ko se je bližal šesti rožni venec h kraju, je postajalo v hiši tišje in tišje, dokler ni utihnil poslednji šum.
Mlinar se je razkoračil pred svojimi posli in služinčadjo ter s slavnostnim in pobožnim glasom oznanil: »Zahvaljen bodi Bog! Zdaj bo našla duša moje pokojne žene zasluženi mir v nebesih!«
Toda, o groze! Ko je prestopil prag svoje spalnice je onemel. Vse omare so bile nasilno odprte, vse skrinje izropane. Ves denar in dragocenosti je vzel zli duh s seboj...
Stdesn p&c&lc no- cI&h
Prijatelji in sorodniki Ali-beja gotovo niso bili preveč veseli, ko so ondan dobili Alijevo poročno naznanilo. Sporočil jim je namreč ne samo svojo lastno poroko z vdovo Ha-tifo, nego hkratu tudi poroke svojih treh otrok, ki so bile napovedane za isti dah. A tega že ni bilo dovolj;
tudi gospa Hatifa je oznanila, da bodo isti dan, ko se poroči z vdovcem Alijem, tudi trije njeni otroci stopili v sveti zakonski stan. Tako se bo torej isti dan vršilo sedem porok. Spričo današnjih hudih časov bo za Alijeve prijatelje in sorodnike ne majhna reč, zakaj pomisliti je treba, da bodo morali sedmim ženinom in sedmim nevestam poslati poročna darila.
PU m tn(tyet ločiti ad si/tyiU
•z€*t
Kmet Ali, ki je živel v neki vasi blizu Ankare, je zadavil svoje tri žene, nato pa še sebi prerezal žile. Ali je bil eden izmed redkih Turkov, ki se mu je vzlic strogim Ke-malovim zakonom posrečilo obdržati svoje tri žene pri sebi, ne da bi kdo to vedel. Leta in leta je živel z njimi v neskaljeni sreči, dokler ni te dni neki njegov hlapec, ki ga je Ali odpustil, naznanil njegovo trigamijo oblastvom. Ker se Ali ni mogel od nobene svojih žen ločiti, je sklenil iti z njimi vred v smrt. In to je z njihovim pristankom tudi stori1
Zagovoril &
Tom Milton je bil vihravec in postopač, toda s svojim bahaškim nastopom je zmerom koga premotil, da mu je dal denarja na posodo. Jeziček je imel dobro namazan.
Nedavno je obiskal Allana Grava in ga skušal navrtati za sto funtov, kar tako mimo grede. »Prav rad,« je dejal Gray, »izvolite v mojo delovno sobo!« Ko sta si sedla nasproti, je vprašal Allan Gray: »Kakšno poroštvo mi daste?« Milton se je bahaško odrezal:	»Sebe, gospod
Gray!« Gray je odprl pokrov velike kasete in ga s pomenljivim nasmeškom povabil: »Izvolite! Lezite kar mirno tu noter. V to kaseto polagam namreč vse zaloge in poroštva!«
Tako se je Allan Gray za zmerom iznebil neprijetnega Miltona. Ta prigoda se je kaj kmalu razvedela. Miltonovi znanci so jeli to metodo po-
snemati. Zdaj, pravijo, je postal Mik ton skromnejši in ni več takšen bahač.	*
Vlag&ada va t%ay/u oUalc
Kanadski milijonar Miller iz To* ronta, ki je umrl leta 1926, je zapustil 100.000 funtov kot nagrado tisti materi v državi Ontario, ki bo deset let po njegovi smrti, torej do leta 1936, rodila največ otrok. Italijanka Grazzia Bagnotti je zdaj zaprosila za izplačilo prvega obroka, ki je po oporoki že zdaj izplačljiv. Grazzia je namreč mati enaindvajsetih živih otrok, od katerih se jih je šest rodilo po letu 1926. Razen tega j© pa spet v blagoslovljenem stanju. Njena tekmica je Američanka Brocon, ki je rodila šestindvajset otrok, od katerih se jih je tudi šest rodilo po letu 1926. Ker pa ni, kakor Italijanka nosna, si obeta Italijanka, da bo vse volilo njeno.	*
luknja
Kdo še ni doživel neprijetnih izkustev s ključavnično luknjo, ko je v temi vzlic vsemu prizadevanju ni mogel najti? Dostikrat je temu kajpak kriva po alkoholu ali pa kako drugače zamčglena zavest. In zato bo bržčas ravno ukinitev prohibicije povod, da je ravno zdaj neki ne\vyor-ški inženjer iznašel magnetično ključavnično luknjo: v njej teče neprestano magnetični tok. Ključavnica sama je pa iz stekla ali pa iz roženega gumija. Če se s ključem približamo ključavnici, ga magnetizirana ključavnična luknja sama privlači k sebi — vse drugo je'pa igrača
»Včeraj sem se strašno razjezil,« je pripovedoval neki romanopisec. »Ko sem prišel domov, sem zagledal svojo hčerko, ki je ravno trgala rokopis mojega najnovejšega romana.«
»Res? Kaj zna vaš petletni otrok' že brati?«
Cerry
Novela — Napisal Hans H. Walter
Iz več kakor dva tisoč grl se je utrgal obupen oster krik, ki je iskal Ijzhoda, a se je s podvojeno silo odbil od visoke cirkuške kupole.
V maneži je bila Juana, levja kro-tilka. V njenem pogledu, ki je bil feicer oster dn neizprosen, da je ukrojil do besnosti razdraženo žival, je liilo v tem hipu nekaj nemirnega, skoraj boječega.' Divje puhajoče sta j se ji bližali levinji. V njunih kretnjah je bilo videti, da se pripravljata j na napad. Množica gledalcev je slutila pretečo nevarnost, pomagači zunaj kletke so priskočili k maneži in pripravili svoje železne drogove.
Juana je dvigala bič, tolkla je kakor obsedena po živalih — toda brez uspeha —!
V trenutku največje nevarnosti, ko ji je šlo za kožo, se je nečesa domislila!
>Cerryja spustite noter!« je zavpila služabnikom. V diru so se zagnali proti izhodom — sekunde so se zdele ure —! Končno so se vendar odprla vrata mrežnega hodnika in z dostojanstvom kralja, ki se mu nikamor ne mudi, je vkorakal Cerry, orjaški lev.
»Cerry!« je zaklicala Juana; kakor prošnja za pomoč je zvenel njen klic.
Stani očak je z enim samim pogledom spoznal nevarni položaj- S strahovitim rjovenjem se je pognal proti /besnima levinjama. Dvakrat — trikrat je udaril, s svojima orjaškima šapama — in Juana je bila rešena ...!
Gledalci so zavrisnili in jeli ploskati od veselja. Juana se je pa privila k Čerryju, zarila svojo drobno glavico v kuštre svojega starega prijatelja in ga hvaležno božala. Cerry je zamižal, tako mu je bilo prijetno, dn je všečno brundal. Množica se je še bolj navdušila, rjula je in ploskala kakor iz uma; menda še stari Cerry nikoli ni slišal tolikega odobravanja.
Odsihmal je vse govorilo samo o Cerryju. Vse predstave v cirkusu so bile nabito polne.
. Nekega večera, po končani predstavi, je bila Juana v svoji garderobi v družbi mladega gospoda.
»Tom, lepo te prosim, nikar me ne skušaj pregovoriti. Tako ljubim svoje živaM, da se ne morem ločiti od njih «
.»Glej, šele pred nekaj dnevi si spet videla, kako nevaren je tvoj posel,« je mehko odvrnil Tom*
»Saj veš, da je zdaj vedno še Cerry y maneži, torej se mi ni bati!«
■ »Toda stari lev je prav taka zverina kakor vsi drugi,« je jel iznova moledovati Tom. »Pusti ta strašni poklic, pridi k meni, da bova srečna za zmerom jk
' »Ne, Tom, ne morem!« ga je zavrnila. »Kaj veš ti, kako mi je, če gledalci ploskajo, če me občudujejo; saj ne moreš doumeti, da priklene cirkuško ozračje slehernega, ki je zašel vanj, tako popolnoma nase, da ne more proč. Nikoli, Tom, bi ne bila več vesela, nikoli;..«
»Kaj, za božjo voljo, pa bo z nama? Praviš, da me brezmejno ljubiš, in ■čendar se nočeš tej ljubezni na ljubo odreči temu poklicu in postati moja lfena.< /*	•■/
Juana se je prižela k Tomu in se mu zazrla v oči.
»Hočem, Tom, hočem biti tvoja žena. Saj bom kljub temu lahko še ostala to, kar sem.«
Tom jo je sunkoma privil nase in se ji vsesal v krvavordeče ustne.
»Veš, ti okrutnica, če bi te ne imel tako sila rad in če ne bi toliko zate trepetal, bi zdaj zbežal, pa bi me nikoli več ne videla ...«
»Oh, Tom, tvoji Juani bi počilo srce... toda, pustiva to! Pojdiva k Cerryju, k temu zvestemu razku-štrancu...!«
Tesno privita sta stala pred Cerry-jevo kletko. Prijazno brundajo se je splazil do mreže in pustil Juani, da ga je vlekla za brke. Nenadoma se je lev ogledal in opazil Torna. Tomu se je zdelo kakor da se je utrnil v tem hipu zlovešč ogenj v Cerryjevih zenicah, pa ne, zmotil se je; zakaj trenutek po tem je spet prijazno zarenčal...
Ko je sedel Tom naslednjega večera pri svojih knjigah, ni mogel nič delati. Venomer je moral misliti na tisti zlovešči pogled starega leva. Tako zelo vendar ni mogel biti Juani udan? Pa da ne bi bil — Tom se je zdrznil — da ne bi bil lev ljubosumen nanj?
Smešno! — Otresel se je te misli, sam sebi se je smejal. Toda polagoma se je prikradla čudna bojazen v njegovo srce. Kaj pa, če je žival instinktivno ugenila, da je Toin na poti Juanini ljubezni do nje?
Tom ni niti trenutek več pomišljal. Sunkovito je odpri predal svoje mize, vtaknil nabit samokres v žep in v diru stekel k cirkusu. Prav zdaj,
Ko je Caruso v milanski »Scali« nekaj let pred smrtjo pel Rhadamesa, je menil po predstavi »Aide« eden njegovih nevoščljivih tovarišev:
»Saj ta človek ima cmok v grlu!«
Mascagni je to slučajno slišal. Obrnil se je in dejal:
»Za tak cmok, dragi prijatelj, vam rad plačam dva tisoč lir za vsak večer!«
Muha v pivu
Gospod v restavraciji izpije na dušek naročeni vrč piva. Tedaj pa opazi, da je ostala na dnu vrča mrtva muha. Vzame jo lepo iz vrča, jo postavi na mizo, pokliče natakarja in zahteva kažoč na muho, za odškodnino nov vrč piva. Natakar se jame opravičevati in mu ga nato brez ugovarjanja prinese.
Ta prizor je opazoval pri sosednji mizi neki gospod. Ko natakar odide, pristopi, pobere muho, ki je še zmerom ležala na mizi, in vpraša: »Oprostite, ali mi jo dovolite?«
Policijsko poročilo
»Prodajalca avtomobilov Bencinskega,« tako se je glasilo policijsko poročilo, »so našli mrtvega v njegovi trgovini.« Ker ni bil izključen umor, je posebna komisija natanko preiskala kraj nesreče in ugotovila, da roparski umor ne more biti. Priče pa izpovedujejo, da so videle skozi
da, prav zdaj, mora biti Juana v maneži. Samo da se ne zakesni!
Hvala bogu! Zdaj je v cirkusu. Cul je kakor v snu odobravajoče ploskanje, tekel je mimo strežajev, ki so začudeni strmeli za njim. Še skozi vrata! — toda v tistem hipu — strahovit obupen krak množice...!
Vraga! Vrata maneže ne popustijo. Tom tolče besno z nogo obnje, končno se leseni zapah prelomi — v tistem hipu obupen prestrašen krik Juane:
»Cerry —!«
Tom je po bliskovo v maneži. Prišel je o pravem času. Cerry se je pravkar v visokem loku zagnal proti Juani! Tom je sprožil samokres, še enkrat — Juana je skočila s poti, bleda ko smrt — ostali levi so besno zarjuli, velika levinja je nastopila, še tretjii strel — stegnila se je poleg orjaškega Cerryja, ki je ležal nepremično v krvi. Tedaj se je Juana zavedla, zavihtela bič in prisilila osiale leve v odvodni hodnik. Oboroženi strežajd so bili prepočasni. Vse se je odigralo s filmsko naglico.
Tom in Juana sta z roko v roki med ploskanjem množice odšla iz maneže.
Za kulisami se je Juana vsa izčrpana naslonila na drog. Pravkar so strežaji vlekli mimo ubitega leva.
»Cerry!« je šepnila Juana, zakrilila z rokama in si v krčevitem joku zakrila oči. Tom jo je božal po laseh. »Slutil sem, Juana! Eden je moral pasti, jaz ali pa Cerry...«
»Enega rešitelja sem izgubila,« je drhtelo na Juaninih ustnicah, »drugega sem pa našla ...«
Med tem ko je vsa v solzah čepela ob truplu mrtvega leva, medtem ko ga je kakor v slovo vlekla zadnjikrat za košate brke, so zunaj v maneži uganjali klovni svoje burke. *
izložbeno okno, da je neki kupec stopil v trgovino, si izbral luksusno limuzino in voz takoj plačal v gotovini. Strah zaradi tega nepričakovanega izida kupčije je moral krepkega moža ubiti. Proti kupcu je uvedena preiskava.«
Izdal sc jc
»Ali mi lahko posodiš sto Din? Pozabil sem denarnico doma.«
»Hm, sto Din... naj bo. Toda pazi drugič — kako nerodno bi bilo, če bi tvoja žena denarnico zavohala!«
»Eli, nič hudega ne bi bilo! Saj ni nič notri!«
Pojasnilo
»Papa, kaj je bankrot?«
»Bankrot je, če človek vtekne svoj denar v hlačni žep in si da telovnik zarubiti.«
V gledališču
»Oprostite, ali smo že v tretjem dejanju?«
»Kajpada!«
»Ježeš, torej sem premor prespal!«
Zakaj jc postal komik
Ali veste, zakaj je Hans Albers postal komik?
Kakor toliko drugih je tudi on začel svojo igralsko karijero kot »mladostni junak«. Tako se je potikal po vseh mogočih »šmirah« in je nekoč igral Valentina. Bilo je na nekem podeželskem odru, kjer imajo tudi
gostilno. In ko se je tako proti koncu igre v poslednjih vzdihljajih poslavljal od svoje sestre Grete, je zaslišal iz ozadja dvorane: »Dva vrčka piva, klobaso in kruh!«
Tedaj se je »umirajoči« Albers vzpel na komolcih in z vzklikom »Meni tudi!« izdihnil svoje mlado življenje.
Takrat je vsa dvorana prasnila v takšen grohot, da je Albers sklenil igrati poslej samo še komične vloge.
To jo pa druga!
»Veste, takale prekrokana noč je res nekaj strašnega. Drugi dan ja človek ves zbit. Ali pri vas ni tako?«
»Hvala Bogu, ne! Jaz sem namreč še samec!«
Zavojček tobaka
Dolgovezna zgodba
»Kaj misliš, kaj sem včeraj našel?« »Kaj si včeraj našel?«
»Da, kaj sem včeraj našel.«
»Hm, ne vem.«
»Ne veš?«
»Ne vem.«
»Desetak sem našel.«
»Desetak si našel?«
»Da, desetak sem našel.«
»Hm — in kaj si z njim napravil?« »Kaj sem z njim napravil?«
»Da, kaj si z njim napravil.
»Kaj neki: po tobak sem poslal.« »Tako, po tobak si poslal?«
»Po tobak.«
»Hm, koliko zavojčkov pa dobiš za deset dinarjev?«
»Za deset dinarjev?«
»Za deset dinarjev.«
»Hm, dva zavojčka.«
»Dva zavojčka? Hoho, zdaj boš pa kadil!«
»Kako neki?«
»Nu, če ga imaš dva zavojčka ...« »Kakšna dva zavojčka?«
»Saj imaš vendar dva zavojčka.« »Jaz? Dva zavojčka? Beži no!« »Kaj nisi poslal po tobak?« »Seveda sem poslal po tobak. Toda...«
»Toda?«
»Toda fant ni nič prinesel.«
»Fant ni nič prinesel?«
»Fant ni nič prinesel.«
»Kako da ni fant nič prinesel?« »Kako da fant nič prinesel ni?« »Da, kako da ni fant nič prinesel? Ali je bil že razprodan ali kaj?« »Ne, razprodam še ni bil.« »Razprodan še ni bil?«
»Razprodan še ni bil.«
»Hm, potepin bi ti ga bil pa lahko prinesel.«
»Prinesel? Kako naj bi ga prinesel, če pa ni imel denarja?«
»Denarja ni imel?«
»Denarja ni imel.«
»Hm, in desetak?«
»Desetak?«
»Desetak.«
»Izgubil ga je.«
»Izgubil?«
»Izgubil.«
»Ni mogoče! Kje ga je pa izgubil?«
»Kje ga je izgubil?«
»Kje ga je izgubil.«
»Nu, na potu domov.«
»Na potu domov?«
»Na potu domov.«
»In vendar ni prinesel tobaka s seboj?«
»In vendar ni prinesel tobaka s seboj. Toda midva govoriva in govoriva, in med tem je napočil že čas za večerjo.«
HUMOR
Nevoščljivec
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI ROMAN
NAPISAL MICH EL ZEVACO
82. nadaljevanje
Nato je petorica teh mož odšla v dvorano Sveta desetorice in zasedla stole. Trije drugi so odšli v sejno dvorano tajnega sodišča.
Vse to se je odigralo s tolikšno naglico, drznostjo in smotrenostjo, da se je dvoje videlo tisti mah:
Prvič, da so bili ti možje odločeni na mestu umreti, če bi bilo treba.
In drugič, da je bilo vse to že zdavnaj do dna pripravljeno.
Ta krdela so bile čete Rolanda Candiana.
Njegov načrt je bil izredno preprost:
Pustil bo Altierija in Foscarija, da se spopadeta na nabrežjih Lida, da drug drugega uničita ali pa vsaj oslabita...
Potem bi pa zmagovalca, naj bi bil že kdorkoli, ko bi se hotel vrniti v doževsko palačo, sam napadel z vso silo na križiščih in mostovih, in če bi se mu posrečilo priti do trga Sv. Marka, Ibi tam izsilil odkrito bitko.
Tudi Roland Candiano sam se je v spremstvu petih ali šestih tovarišev, ki so šli ua njim v primerni razdalji, pojavil v mestu tisti mah, ko sta Foscari in Altieri prispela do Lida.
Napravljen je bil v oblačila, ki jih je nosil tisti večer, ko so ga prijeli in vrgli v ječo. Nobena preobleka ni zakrivala njegove moško lepe postave, iz katere je sijala čudna drznost, pomešana z neko otožnostjo.
Vse njegovo orožje je bilo paradni meč, ki mu je visel za pasom.
Roland je prišel iz neke hiše v bližini Lida in se odpravil proti doževski palači.
Govoril ni z nikomer. Stopal je z visoko dvignjeno glavo, s trdnim korakom, kakor človek, ki se po dolgem potovanju vrača domov.
Neka ženska iz ljudstva ga je prva spoznala.
Pokazala ga je drugim, ki jih je bila radovednost prignala v prve vrste.
In te ženske so se obrnile za njim in jele vzklikati:
»Roland Candianol Vrnil se je! Prišel je, da nas odreši!«
In to ime se je razširilo kakor iskra, če prižgeš smodniško vrvco.
»Roland Candiano!... Roland Močni!«
Čez četrt ure je bila okoli Rolanda množica od navdušenja blaznečih ljudi, iztezajočih proti njemu roke. Deklice, ki so jim kot otrokom pripovedovali zgodbo njegove ljubezni do Leono-re, so jokale.
Stari mornarji in čolnarji, ki so ga nekoč vozili po kanalih in ki jim je dajal cela prgišča zlatnikov in se z njimi rokoval, so ihteli in govorili:
»Benetke so rešene! Vrnil se je Roland Močni!«
Na tisoče rok se je iztezalo proti njemu. Ljudje okoli njega so se gnetli in odrivali drug drugega, da bi ga mogli videti iz obličja v obličje. In vendar je pot proti doževski palači ostala prosta. Vzkliki brezumnega veselja so vstajali iz ihtečih prs.
V dalji, na Lidu so pokali streli: tam ie divjal boj.
In ljudje so stopili v cerkve, do katerih so prišli, in jeli zvoniti plat zvona.
Roland je prispel do nekega križišča.
Kakor bi trenil so možje zložili prazne sode in položili nanje velika hišna vrata, ki so jih sneli s tečajev, ter tako priredili zasilen oder.
Na stotine rok se ja iztegnilo proti Rolandu. 'Zgrabili so ga in ga odnesli na oder.
»Govori! Govori!« so vpile ženske.
»Reši nas! Pomagaj nam, Roland!« so rjuli možje.
Roland je dal znamenje in zdajci je legla na množico strahotna tišina.
S krepkim glasom je Roland vprašal:
»Ali hočete suženjstvo ali svobodo?«
Nepopisen vihar mu je odgovoril:
»Svobodo! Svobodo!...«
»Ali mi zaupate, da bom branil vašo svobodo?«
V odgovor je vstal še mogočnejši, še silnejši vihar:
»Zaupamo ti, Roland! Roland Močni — dož ljudstva!...«
Roland je pokimal v znamenje, da sprejme, kar je ljudstvo sprejelo.
Tako se je v rohnenju pobune, v viharju vstajajoče bitke zapečatila zveza med Rolandom Candianom in beneškim ljudstvom.
Roland je stopil z odra in nadaljeval pot proti doževski palači.
Poglejmo zdaj, kaj se je odigralo na admiralski ladji v trenutku, ko sta Foscari in njegov izprevod prispela do nabrežij Lida.
V trenutku ko se je jel Scalabrino spuščati po lestvi skozi glavno lino nizdol, je na ladji že vse spalo.
Ura ko bo treba mornarje pripraviti na jutrišnje dogodke, za admirala brodovja še ni prišla.
Scalabrino se je torej lahko brez skrbi spustil v trebuh ladje, ne da bi ga bil kdo videl.
Zavil je čez dva mostiča in naposled obstal pred poslednjim; le-ta ga je ločil od najspod-njih ladijskih prostorov.
In tedaj je, vedoč, da ga živ krst ne bo tu iskal, potegnil izpod jopiča svoje mornarske obleke slepico in jo prižgal.
Potem je šel iskat line, ki drži v najspodnje prostore.
Sredi mostiča jo je odkril: bila je zaprta in pokrov je bil poveznjen nanjo s čvrstimi ključavnicami.
Scalabrino je pogledal okoli sebe in uzrl v kotu železen drog.
S tem drogom je jel udrihati po ključavnicah, dokler jih ni razbil.
Potem je privzdignil pokrov in že hotel stopiti na prvi klin železne lestve, ko je zdajci začul nad seboj sumljive glasove.
Obstal je in prisluhnil.
Zaslišal je zamolkla povelja in rožljanje verig.
Tedaj je lino skrbno zaprl, utrnil svetiljko in se popel eno nadstropje više.
Tam je nepremično obstal in prisluhnil.
Glasovi so postali razločnejši.
Ladja se je jela močneje zibati. Orjak je vedel, kaj to pomeni: dvigali so sidro.
V tem čakanju v temi je minila ura. Scalabrino se je nasmehnil.
Razumel je...
Tedaj se je spet vrnil k lini na spodnjem mostiču. To pot se je brez pomišljanja spustil dol...
Najspodnji prostori ladje so bili razdeljeni v dva predela.
Predel pod nosom ladje je bil poln železnih krogel, nabojev za arkebuze, kopij, sulic in sabelj. Pod krnom je pa bilo kakih petnajst sodov smodnika. Oba predela sta bila zaprta z debelimi vrati.
Scalabrino je z železnim drogom razklal ključavnice obeh vrat.
Nato se je razgledal okoli sebe.
Bil je malo bled.
Toda drugače se je zdel popolnoma miren.
Lotil 3e je dela brez hlastnosti, smotreno in vestno.
Najprej je zvlekel sode drugega k drugemu.
Potem je z bodalom zarezal špranjo v srednji sod.
Iz nastale luknje se je vsul smodnik.
Scalabrino je tedaj vteknil v špranjo konec vžigalne vrvce, ki jo je privlekel iz žepa svojega mornarskega jopiča.
Vrvca je bila precej dolga.
►Kakšno minuto bo trajalo,« je preračunal.
Potlej je postavil slepico na tla blizu tistega konca vrvce, ki je ostal zunaj, in jo prižgal.
Nato je pokleknil in čakal.
Zdajci se je zgoraj na mostiču začulo vpitje.
Preteklo je nekaj minut.
Scalabrino je klečal na tleh, s prižgano svetiljko v roki, in prisluškoval.
Nenadoma je vpitje utihnilo, zato so se pa zaslišala kratka in presekana povelja:
»Naprej! Na suho!...«
Tedaj je Scalabrino vzel konec vžigalne vrvce in jo podržal nad plamenom svetiljke.
Stenj je začel prasketati in se zvijati.
Scalabrino je vstal in pustil svetiljko tam, kjer je bila.
»Prisegel sem mu, da se ne bom ubil,« je zamrmral.
In počasi, kakor da se mu nikamor ne mudi, se je začel vzpenjati po lestvi.
»Izdajstvo! Izdajstvo!« je zagrmel Foscari, ko je zagledal admiralsko ladjo zasidrano ob nabrežju.
Hkratu se je obrnil h Gvidu Gennaru ir mu z vso silo zasadil bodalo v prsi.
Gennaro je padel in zaječal:
»Mrtev sem!«
Obležal je nepremično z obrazom na tleh.
Toda če bi bila koga obšla radovednost in bi bil stopil čisto k njemu, bi bil slišal, kako je zamrmral:
»Mojster Molina je res najboljši orožar na svetu; njegova železna srajca je prava mojstrovina.«
In radovednež bi bil videl, kako je mrtvec po mačje odprl eno oko in pogledal, kaj se dogaja okoli njega.
Ob Foscarijevem kriku so Altieri in njegovi zarotniki izdrli meče.
»Švicarji, k meni!« je rjovel dož. »K meni, senatorji! Kaj ne vidite, da teptajo zakone, da ubijajo svobodo ...«
»Nikakor ne!« ga je prevpil Altieri, »samo vas bomo ubili, če se ne vdaste... Vdajte se, Foscari!«
Dož je vrgel okoli sebe krvav pogled. Videl je zarotnike kako so navalili na Švicarje. Toda le-ti so se dobro držali.
»Pogum! Pogum!« je zavpil in se vrgel v sredo mednje.
Krdeli sta trčili drugo ob drugo. Pištole so pokale, arkebuze grmele, vmes pa besno rjovenje in stokanje ranjencev, da je trgalo ušesa.
»Izkrcajte se!« je zarjul Altieri in dal znamenje svojima četama.
»Izgubljen sem!« je zarenčal dož.
Z admiralske ladje so odgovorili na Altieri-jev poziv navdušeni kriki in vojaki so se zagnali na leseno brv, ki je vezala ladjo s suho zemljo.
Takrat je pretresel zrak strašen pok.
Admiralska ladja se je odprla kakor ognjenik.
Velikanski steber ognja je šinil z nje, nad njim pa gost črn dim.
Potem se je vsul v morje in na nabrežje ognjen dež, kosi tlečih tramov so padali na zemljo, raztrgani človeški udje...
Osuplost in groza sta za trenutek napravili bitki konec.
Nastala je tragična tišina.
Admiralska ladja je izginila in z njo obe Altierijevi četi in večina zarotnikov, ki so se bili vkrcali nanjo.
In potem je pretreslo zrak divje tuljenje.
Foscari je izdrl meč in se pijan od veselja zagnal naprej, za njim pa ne samo Švicarji, temveč tudi vsi patriciji, ki so do takrat še omahovali.
Nastalo je strahovito klanje.
V nekaj trenutkih je obležalo dvesto ljudi,
Altieri se je z desetorico zvestih še zmerom boril. Tedaj mu je pa neki orjaški Švicar s helebardo razklal med.
Altieri je z blaznimi očmi ošinil Foscarija.
Z obema rokama se je zgrabil za lase in iz ■ust, vseh pokritih s prahom in krvjo, se mu je jrtrgal rigajoč plač.
»Zgrabite gak je zagrmel zmagoviti dož.
Altieri se je z enim skokom zagnal iz njegovega dosega.
Videli so ga, kako je zbežal in izginil na ovinku prve ulice.
Od zmagoslavja pijanemu dožu se ni zdelo .vredno, da bi ga zasledoval.
»V doževsko palačo!« je velel.
XXXV Most vzdihov
Množica senatorjev in patricijev se Je z Vzklikanjem Foscariju zgenila. Tedaj se je pa dož zdrznil;
»Plat zvona bije! Zakaj bije plat zvona?«
»V palačo! V palačo!« so namestu odgovora kriknili senatorji.
»Ljudje kriče in vpijo... Zakaj to vpitje?...«
Vzlic temu je Foscari krenil na pot.
V bitki je izgubil sto petdeset Švicarjev. Toda še zmerom je razpolagal s precejšnjim številom vojščakov.
Okoli njega so vstajali kriki: Foscari! Foscari!...
Toda v daljavi je še zmerom bilo plat zvona, ki je Foscariju glulio odmevalo v duši.
Po kakšni uri počasnega hoda, ko so se na vsake tri korake morali za dva koraka umekniti red ljudskimi mrtožicami, je Foscari dospel do rižišča ,Della Croce4.
»Krenimo po kanalih!« je svetoval eden Izmed Desetorice.
»Ne!« je odkimal dož. »Ljudje bi mislili, da jBe jih bojim!«
Toda na križišču je zdajci počila salva arke-buz. Petnajst mož v bojnem redu, petnajst neznancev je ustrelilo in se takoj nato umeknilo V smeri proti doževski palači med vzkliki:
»Svoboda! Svoboda!...«
»Candiano! Roland Candiano!« je grmeč (odgovarjalo ljudstvo.
»Roland Candiano!« je zajecljal Foscari in prebledel.
Arkebuzada je ubila štiri vojake, sedem ali osem jih je pa ranila.
»Naprej!« je kriknil poveljnik Švicarjev.
Četa je krenila naprej.
Toda množica je čedalje glasneje vzklikala:
»Candiano! Candiano!...«
In na vsakih toliko in toliko korakov je Foscarijev izprevod trčil na čedalje večje krdelo, ki je sprožilo salvo iz arkebuz in se potem uaneknilo s kriki:
»Svoboda! Svoboda!...«
Na oknih vseh hiš so stale ženske in vpile:
»Svoboda! Candiano!«
S streh so padali na dožev izprevod cvetlični lonci, opeke, kamenje...
Bled ko mrlič je korakal Foscari. Ob vsakem koraku je padel kateri izmed njegovih. In vpitje je postalo vse hujše in silovitejše, da je rohnelo okoli njega kakor oglušujoč vihar:
»Svoboda! Svoboda!...«
»Oh!« je zarjul dož, »še teden dni, da imam oblast! Gospod, samo teden dni mi še daj, da Eružim to mesto upornikov v prah in pepel!«
»Svoboda! Svoboda!...«
To grozeče vpitje ga je spravilo ob ves faizum. Ta plameneča beseda mu je bila ko klofuta. Svoboda!... Rajši bi slišal, če bi mu kričali Bmrt... Svoboda! Ta krik ga je zadel huje od najstrahotnejše psovke...
»Svoboda! Svoboda!...«
»Suženjska drhal!« so zarjuli senatorji.
»Smrt jim! Smrt jim!« so odgovarjali vojščaki.
»Uporniki!« je grmel dož.
»Svoboda! Svoboda!«
Beneško ljudstvo je blaznelo, upijanjalo •e je nad lastnimi vzkliki. Bil je to krik iz-mrlih rodov, tisočev rodov, ki so stoletja in Btoletja delali tlako bogatinom, ustvarjali bogastvo za tiste, ki niso nič delali, rodili v trpljenju dobrine ki so si jih delili nečisti gavrani...
V 24 URAH
barva, plislra la kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobl In svetlollka srajce, ovratnike, zapestnice 1.1. d. Perc, suši, monga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Svoboda! Svoboda!...«
Duša vesoljnega človeštva je bila to, ki si je dajala duška, ki je bruhala svoje nenasitno sovraštvo do lažnivcev, zatiralcev in tiranov, ki so skrivali svoj požrešni pohlep po gospostvu pod vsemi mogočnimi imeni, pod vsemi mogočnimi krinkami...
»Svoboda! Svoboda!...«
Tako strašno je bilo to rjovenje, tako neizmerno veselje, tolikšen izbruh duš, da je Foscarija, senatorje, uradnike, patricije, dostojanstvenike, duhovnike in vojake zazeblo od groze do mozga. In ta neodoljivi izliv jih je odnašal kakor odnašajo valovi razjarjenega Oceana razbitine ladij, zamajal jih je, kakor zamaje sveži piš neviht, ki očisti zemljo, drevesa na planem...
»Svoboda! Svoboda!«
»Sužnji! Uporniška drhal!« so skušali plaho odgovarjati senatorji.
»Svoboda! Svoboda!...«
Raztrgan, z razcapanimi oblekami, z bledimi obrazi in blaznimi očmi je izprevod, ki ga je ljudski val zaganjal zdaj naprej zdaj spet nazaj, prispel na trg Svetega Marka.
»Vendar že!... Pred palačo smo!« je zarjul dož, ves blazen od groze in sovraštva.
V tistem trenutku se je iz množice utrgala četa kakim osem sto mož in počasi stopila naprej.
Na čelu ji je bil Candiano.
Svoj paradni meč je bil pustil v nožnici.
In tedaj je, kakor bi zarjulo tisoč razjarjenih levov, zagrmel iz Benetk krik, ki je moral omajati svet v tečajih:
"Svoboda! Svoboda! Svoboda!«
Dož se je ozrl okoli sebe: večina senatorjev se je spustila v beg.
Okoli njega je bilo le še kakih petdeset Švicarjev. Duhovščina se je bila že davno prej razgubila — le trije člani Sveta desetorice so vztrajali pri njem.
To malo četo so Candianovi ljudje v nekaj trenutkih obkolili z vseh strani.
Foscari je gledal, kako mu prihaja nasproti Roland, kakor bi gledal prihod smrti.
Meč mu je zdrknil iz rok.
In to je bilo kakor znamenje, da se vda: Švicarji so odložili orožje.
Trenutek nato sta si Roland in Foscari stala nasproti.
Prsteno bled, z izbuljenimi očmi je Foscari zajecljal besedo, ki jo je bil bral v Aretinovem pismu o smrti Giovannija Medicejskega:
»Osvetnik prihaja...«
»Foscari,« je izpregovoril Roland, rabeč iste besede, ki jih je izrekel dož pred devetimi leti proti njemu, »Foscari, proglasim vas za izdajalca in upornika in vas zgrabim.«
Foscari je izdrl bodalo in se hotel zabosti; toda dvajset rok je seglo po njem in ga razorožilo.
Nekaj minut nato je bil v doževski palači, zastražen z vseh strani. Pravijo, da je v trenutku, ko je zavil na stopnice Velikanov, pograbil svojo krono in jo srdito treščil ob tla — z isto kretnjo, kakor jo je videl pri starem Can-dianu tisto strašno zaročno noč.
Zunaj je orkan ljudske vstaje čedalje bolj oglušujoče pozdravljal Rolanda. Vmes je pa venomer vstajal isti strastni neugnani krik:
»Svoboda! Svoboda!...«
Bled, a miren je Roland ukazal zasesti glavna križišča Benetk. Kakih sto patricijev je prihitelo zatrjevat mu zvestobo. Roland jih je mrzlo poslušal. Tudi ostanek senatorjev se mu je predal.
Takšna je bila ta revoluci ja, ki se je končala v nekaj urah in ki je bila prav takšna kakor vse druge beneške revolucije — s to razliko, da je
to pot ljudstvo prišlo do svoje besede.
Med tem ko so izpolnjevali razna Rolandova povelja, med tem ko so v palači iskali državne listine in jih zaplenjali, ko so se vrala podzemeljskih ječ odpirala pred vzhičenimi jetniki, ko so poveljniki ladij hiteli prisegat zvestobo novemu dožu in je petje brezumne radosti vstajalo v Benetkah; med tem ko so se povsod vršile priprave za ljudske veselice in so Foscarijeve jetnike navdušeno nosili na rokah; med tem ko so čolnarji vročično pripravljali razsvetljavo kanalov — med tem je Roland stopal proti Mostu vzdihov po istih slopnicah, po katerih je šel nekoč.
Silna razburjenost ga je stiskala za srce...
Zdaj je bil dož in vsi njegovi sovražniki so popadali drug za drugim.
Poslednji, najstrašnejši je bil v njegovih rokah.
Toda ali mu bo vse to vrnilo izgubljeno srečo... ljubezen... Leonoro?...
V tistem trenutku je mislil samo nanjo:
»Kaj bo z njo?... Kako bo prenesla udarec, ki je zadel njenega moža?...«
Prispel je na most.
Z njim so bili njegovi najožji tovariši z gora, ki so vsi poznali njegovo povest in vlogo, ki jo je nekoč igral Foscari. Bili so resni kakor sodniki, ki jih čaka prihodnji trenutek strašen a neizbežen opravek.
Foscari je bil privezan na kameniti sedež, na oni strašni sedež, kamor so bili nekoč posadili starega Candiana, da so ga potem oslepili.
Roland je stopil k njemu in dejal:
»Foscari, prišli smo vas sodit in tehtat vaša dejanja. V mislih mi je samo zločin, ki ste ga zagrešili nad dožem Candianom... zakaj to, kar ste meni storili, vam odpustim!«
Stopiti moramo za nekaj trenutkov v Areti-novo palačo. Tam je bilo vse zaklenjeno in zaprto z zapahi; celo okna so bila zadelana z blazinami. Zdelo se je skoraj kakor da revolucija ne bi bila imela drugega namena, kakor navdati mojstra Pietra z grozo.
Sredi svoje palače je sedel Aretino v najbolj skriti sobi, ki je imela trojne zapahe; drgetal je, šklepetal z zobmi in se potil od strahu.
Še ta tolažba mu ni ostala, da bi videl okoli sebe svoje Aretinke; zakaj le-te so se vse postavile k edinemu oknu, ki ga vzlic apokaliptičnim grožnjam mojstra Pietra niso zadelale z blazinami.
Kajti Aretinke so hotele videti. In sklanjajo se skozi okno, da so skoraj strmoglavile na tla, so gledale...
Samo en lakej je bil pri Pietru, najzanesljivejši med vsemi; vsi drugi so dobili zapoved, da se postavijo pred glavna vrata in se oborože s pištolami in arkebuzami.
»Če bo sila, da se mi daste do poslednjega pobiti, da utegnem med lem zbežati!« jim je bil zabičil Aretino.
Lakej, ki je ostal pri njem, je bil Gianetto, tisti nekdanji mornar, ki ga je bil Roland poslal k Pietru Aretinu. In Gianetto si je zaman prizadeval, da bi svojega gospodarja pomiril.
Zaman ga je zaklinjal, da Benelke niso vstale protj njemu: vselej, kadar se je zaslišal glasnejši krik, se je Pietro vrgel na trebuh in se splazil pod posteljo. Lakej je samo zmigaval z rameni.
Zdajci so prišli kriki bliže.
Joj! To pot je konec: zakaj ti kriki so vstali v palači sami!
»Ježeš!« je zaječal Aretino pod posteljo. »Mrtev sem! Mrtev brez rešitve!...«
Tedaj so zadoneli udarci po vratih.
»Milost!? je zatulil Aretino. »Saj nisem ničesar storil, tako mi Madone!...«
Gianetto je odprl vrata... in v sobo so se vsule Aretinke. Razposajeno so ploskale z rokami in vzklikale:
»Candiano! Candiano! Roland Candiano zmaguje!...«
»Milost! Milost!« je zaječal Aretino.
»Candiano! Candiano!« so zavpile Aretinke.
»Kako?« je zaječal Pietro.
Izpod postelje se je prikazal njegov prestrašeni obraz, ki so ga deklice pozdravile z glasnim smehom.
fUmske *i<wa$tL
la pef lel v M ciljev c c d.
Dorotheo Wieckovo, ki je zaslovela s filmom »Dekle v uniformi«, je Paramountova družba angažirala za pet' let. Še ta mesec bodo pričeli delati njen prvi ameriški film »H an g m a n’s W h i p« (Rabljev bič). V pričujočih vrstah opisuje Wieckova svoje poslednje filmsko delovanje v Nemčiji in prve vtise iz Amerike.
S pričetkom mojega delovanja v Hollywoodu se konča moje dolgoletno delo pri nemškem filmu in nemškem teatru. Preden sem prišla k zvočnemu filmu, sem igrala v 12 nemih filmih.
Film “Dekle v uniformi« je bil tisti zvočni film, ki je zbudil na vsem svetu zanimanje, hkratu pa simpatije zame.
Sicer se sprva nisem hotela filma tako tesno okleniti, ker sem si želela zmerom nazaj k gledališču, kjer sem se v Berlinu (tudi v pevski vlogi Me-telle v Offenba-chovem »Pariškem življenju«) in na danajskem Josef-stiidter Teatru mnogo udejstvovala.
Po uspelem filmu »Dekle v uniformi« bi bila lahko igrala še v več drugih filmih, toda vloge, ki so mi jih ponujali, mi niso bile všeč, zato sem rajši čakala, da se najde tak sujet, ki bo v skladu z mojim umetniškim nazorom in kjer bo vloga zame taka, kakor si je želim. Steknili so »Ano in Elizabeto«! V tem filmu je že spet Herta Thiele moja partnerica. Ona igra kmečko dekle, ki ji preprosti ljudje prisojajo čudodelno moč. Jaz sem hroma grajska gospodična. Ko se posreči mladi kmetici, da reši smrti svojega bolnega brata, ki so zdravniki nad njim obupali, jo prične vsa srenja častiti kot svetnico. Ko pripeljejo to dekle k meni, verujem tudi jaz vanjo in čudež se zgodi: hromost izgine. Kesneje nanese, da zahtevani jaz, od hromosti ozdravljena, naj mi dekle reši ljubimca, ki je zbolel za jetiko. Toda tega ne zmore. Fant mi umre. V tistem hipu je v meni umrla vera v čudodelno moč dekleta. Kakor iz uma se potikam okoli, iščoča dekle, da jo ubijem. Najdem jo v objemu njenega ljubčka. Ta prizor je od sile močan in pretresljiv. Do umora ne pride, pač se pa konča film z mojim samomorom.
Film je zelo zanimiv in je zbudil v Nemčiji veliko zanimanje. Če bo uga jal ameriškemu občinstvu, ne vem. Mi Evropci si želimo problematičnih filmov. Toda tudi ta film se mi zdi, prav kakor »Dekle v uniformi« odmaknjen od interesne sfere Američanov. Evropsko občinstvo ima brez dvoma popolnoma drugačen okus
PiSe Dorothea Wieck
kakor ameriško, zlasti kar se tiče namena obiskovanja predstav v kinematografih. Mi gremo v kino ali pa v gledališče zato, da doživimo tam nekaj silnega, nekaj kar nam razgiba notranjost in nam da misliti. V Ameriki je kino po mojem mnenju zgolj zabavišče. Evropski publiki se hoče problemov, ne plehkih burk. Američanom je kino zabavišče, kjer se za nekaj ur odpočijejo in razvedre kakor naši otroci. Zdi se mi, da ima ameriško občinstvo, ki poseča kine, prav otroške nazore in otroško čud.
Že samo osebnost igralca pri nas
drugače cenimo in ocenjujemo. V Evropi se malokdo zanima za zasebno življenje umetnika. Ne pošiljajo nam časniških poročevalcev, ki skušajo na vsiljiv način zvedeti sleherno misel in tajnost filmskega igralca in odrskega junaka. Nam je igralec to, kar zmore na odru, mi cenimo njegovo umetnost, ne njega kot osebo.
Leta 1923. je bil ves svet očaran in navdušen za Cecila B. de Milla film »Deset božjih zapovedi«. Odsihmal so nam ostali neizbrisno v spominu prizori z ogromnimi množicami ljudi, česar do takrat še v nobenem filmu nismo videli. De Mille je s tem filmom okrepil hrbtenico filmske režije. V Nemčiji so igrali krstno predstavo »Desetih zapovedi« v tedanjem cirkusu »Schumann«, ki je današnji dan preurejen v veliki teater. Premiera je bil družabni dogodek prvega reda; vsa Nemčija je govorila samo o tem.
Pri nas je ta film občinstvo tako navdušil, da so morali povsod podaljšati predvajalne roke. Ljudi se je kar trlo pred kinematografi; predstave Ro bile dolgo vrsto dni razprodane. Še danes ta dan je velikan-
Mene so celo v Ameriki vprašali kaj mislim o »tajinstveni« Greti Garbo. Odgovorila sem jim: »Greta Garbo je najbrž drugačna kakor druge, najbrž ima tudi vzroke za to. Ce pa hočete vedeti za te vzroke, jo morate že sami vprašati!« Vprašali so me tudi, kaj pravim k navadi Mar-lene Dietrichove, da nosi hlače. Tudi na to sem jim rekla, da ve Marlena Dietrichova sama najbolje, zakaj se oblači po moško. Ker so me časni-ški poročevalci spraševali kaj zajtrkujem, kakšne knjige čitam, ali sem poročena in ali imam otroke, ali imam lepe noge (ki so jih hoteli za vsako ceno slikati, česar pa nisem dovolila), se mi zdi, da se ameriška javnost od sile zanima za take zasebne malenkosti filmskih igralcev.
Na vprašanje o mojem štivu sem odgovorila hkratu z željo po filmski vlogi, ki bi jo nad vse rada igrala. Omenila sem, da čitam mnogo francoskih knjig in da me zanima zlasti Flaubert. Njegova »Madame Bovary« me je očarala. In prav to »Madame Bovary« bi hotela igrati v filmu. Zelo si želim, da bi se mi ta želja izpolnila, želja, ki se mi je porodila še ko sem bila doma.
Holly\voodsko ozračje je v resnici zanimivo. V Hollywoodu vejeta od povsod film in delo, in ljudje dela ki jih srečuješ, so po večini prijetni Vse liste osebnosti, ki sem jih oboževala v filmih, srečam tu osebno. Na primer Cliva Brooka, ki je po mojem prav velik umetnik. Ali pa Wallacea Beeryja, ki je zame poosebljen igralec karakternih vlog. Ta mož je tisti, ki ume svoje srce pokazati na dlani, ki pokaže gledalcem veličino svoje duše.
V prihodnjih dneh pričnem z delom v Hollywoodu. Prva vloga, ki jo bom igrala, je zanimiva, upam pa, da bodo tudi moje bodoče naloge take, da se mi bodo podale in da bodo po moji želji. Vseh teh pet let, ki sem se jih obvezala preživeti v Hollywoodu, hočem posvetiti izključno samo svojemu umetniškemu napredku in spopolnitvi. Moji evropski prijatelji bodo najbrž videli in slišali tudi v Evropi moje filme. Trudila se bom zmerom, da jih ne bom razočarala.	*
sko delo vsem, ki so ga videli, živo v spominu.
Leta 1927. je temu orjaškemu prvencu sledil »Kralj kraljev«, ki je svojemu ustvaritelju v čast.
Leta 1932.... spet uov velik film Cecila B. de Milla. Troski produkcije znašajo nič manj ko dva milijona dolarjev. Holly\voodl je ves na nogah. 7.500 nezaposlenim ljudem je dal de Mille kruha.
Mnogo je poklicanih toda malo izvoljenih, a de Mille je tak izvoljenec, ki je menda edini zmogel smelo naslikati starodavni Rim na zveneče platno. De Mille ni zgolj najstarejši pionir kinematografije, temveč je tudi priznan za najuspešnejšega producenta. Samo ime Cecil B. de Mille nam že jamči za film svetovnega slovesa. Cecilu B. de Millu pravijo kralj
Douglas Fairbanks ml. baje ni obnovil pogodbe z Warnerjem Brosom, temveč je odpotoval v. Evropo. Pravijo, da bo svojo prihodnjo vlogo igral kot partner svojega znamenitega očeta.
*
Charlie Chaplin meni, da lahko igraš v zvočnem filmu, ne da bi govoril; seveda le kot mutec. Pravijo, da mu je to idejo dal Ernst Lubitsch.
*
Za iilmsko družbo Lauri-Volpi,
lci je napravila film »Pesem soln-ca«, igra naslovno žensko vlogo znana igralka Magda Schneider. Nemško in italijansko verzijo bo( odigrala Schneiderjeva sama. Godbo je skomponiral Pietro Ma-scagni.
režiserjev, ki je doslej ustvarjal le velika in nepozabna dela. Z nestrpno napetostjo pričakujemo ta njegov najnovejši film, ki nam utegne dati še vse več kakor prejšnji, ker je prvi zvočni film te vrste.
Vse znane nam zgodovinske osebnosti iz starodavnega Rima bodo oživele pred našimi očmi na platnu: Neron '	.. -'iboten razuzda-
/> *	»ffSsžai
'•ki	■Ufj
&
TUn*
nec, roppaea, Marcus Superbus, Mercia, Tigellinus, Dacia, Tibul, Ti-tus in kakor jim je vsem ime.
Glavni motiv dejanja je preganjanje prvih kristjanov, ki so se shajali v rimskih katakombah in skrivaj služili novemu razodetju in naposled umirali v strašnih mukah v; areni kot mučeniki vere, ljubezni in resnice.	*	<š	h-	>5»;	•
Rimski imperij je bil takrat na višku svoje trhle slave in moči. Takrat se je pričela, njegova piškava stavba krhati. Vsem, bogatinom in dvorjanom, meščanom in proletari-jatu se hoče zmerom novih, živce dražečih predstav. V cirkusu so se borili sloni zoper leve, vozači so tekmovali, gladiatorji so se bili za golo življenje. V areni izbruhne orkan navdušenja, kadar se v divjih skokih zaženo tigri na slabotne in nedolžne ljudi, mučenike svoje vere in svojega prepričanja,: Poppaea, Neronova žena, kraljevska vlačuga, daje, smer javnemu življenju.
In vendar je močnejša kakor vse zapeljevanje, kakor ves sijaj, kakor, vse orožje, vera, neomajna vera, ono veliko in brezmejno zaupanje v Krista, novega preroka, ki je skrhal int' zlomil okrvavljene meče in sulice.,«
žvočtU fihn a docent JUmu
Stran 8.
<A r_________
Kalvarija ljubezni
Roman iz naših dni. — Napisal P. R.
XI
Prepozno:
Mlada žena je bila zdaj v svoji sobi. V sobi, iki ji bo dala slovo, ki bo iz nje zbežala, kakor zbeži človek iz kraja, ki je preklet.
Da, mlada žena se je bila v trenutku odločila. Ni marala, ni mogla več ostati pri tem človeku, ki je zanj čutila le še mržnjo in stud... pri človeku, ki je bil zdaj v njenih očeh prav tako podel in nizkoten, kakor se ji je še malo ur prej zdel velik in plemenit... pri človeku, ki je bil — sam Bog ve, na kakšen zavržen način! — napravil iz Cirila Milavca človeka brez duše, ubogo bitje brez razuma, človeško razbitino. In vse to samo zaradi premoženja, ki se je zločinec bal, da mu ne uide, če bi se Ilona še kdaj hotela vrniti k Milavcu.
Da, ona je bila vzrok... ne sicer posredni, a zato nič manj resnični vzrok tega zločina. In' strašno jo je jela peči vest. In bolj kakor kdaj prej jo je prešinila želja, da popravi, kolikor se da še popraviti, da sporoči njegovi ženi, kakšno zavrženo maščevanje ji je bila pripravila.
Spustila se je na zofo. Tako je bila zatopljena v svoje mračne misli, da ni slišala, kako je Ilorvin nenadoma odprl vrata in se prikazal na pragu sobe... s sklonjeno glavo... ponižen... skoraj plah... Horvin, ki je prišel v iskrenem kesu prosit odpuščanja. Šele ko je izpregovoril, se je zdrznila.
»Rotim te, Ilona,« je zajecljal z drhtečim glasom, »rotim te, bodi usmiljena. Veruj mi, vse obžalujem, kar sem storil... rotim te, veruj mi, da je moja ljubezen ta trenutek iskrena... da je iskreno moje kesanje.
Pripravljen sem poplačati svojo krivdo... na način, kakor ga ti sama določiš... samo pusti mi upanje, da te ne bom izgubil za zmerom. Pusti mi upanje, da te bom lahko spet osvojil... toda to pot zaradi tebe same... in ne zaradi denarja...
Da ti dokažem iskrenost svojega kesanja in svoje ljubezni, te prosim, razdeli med reveže vse, kar ti je še ostalo... Vrnem ti potrdila o vsem, kar sem dal prenesti iz budimpeštanskih bank v Ljubljano... Manjkajo samo tisti zneski, ki sem jih na tvojo željo porabil za kritje svojih dolgov...
Vzemi ta potrdila!... Razdeli svoj denar... Z novim pogumom se bom lotil dela, samo pusti mi upanje, da si bom nekega dne izprosil tvoje odpuščanje. In pozneje ti bom vrnil tudi vse drugo, kar si mi dala... Delal bom noč in dan, da popravim svoj greh... Ilona, bodi dobra, bodi usmiljena...«
Ob njegovih prvih besedah je Ilona vztrepetala. Potem je počasi vstala. Njen pogled je pogumno vzdržal Horvinovega. In v njem se je bral neomajen sklep. Vzela je ovitek, ki ga ji je ponujal, ga spravila v torinco na mizi in mirno, a trdno odgovorila:
»Prepozno!«
Kirurg je iztegnil proti njej roke v nemi prošnjii.
»Sami sebi pripišite vse, kar se utegne zgoditi,« je tedaj relda, vikaj e ga. »Pravkaršnje odkritje vaših laži, vaših podlosti in zločinov je ubilo vse, kar je bilo dobrega v meni. Kar ste napravili, je nepopravljivo. Zato je tudi moj sklep neomajen. Še drevi zapustim to hišo in o vsem kar se je med nama zgodilo, ini bo ostal samo spomin na strašen sen.«
»Ne boš odpotovala, Ilona!«
»Niti ure ne maram več ostati skupaj z morilcem!«
»Ilona, bodi usmiljena!...
»Z morilcem, sem rekla.«
»Toda moja žena st, in lahko te prisilim, da ostaneš pTi meni.«
»Samo poskusite! Potem bom povedala vse kar vem ... Ve-te, kaj vas potem čaka? Da vas obsodijo kakor navadnega morilca, kakor navadnega razbojnika.«
Nič razburjenja ni bilo v njenem glasu, ko je Izgovorila te besede. Njen nemir je bil strašen. Kirurg je azprevidel, da je vsaka beseda zaman. Mla-
27. nadaljevanj©
da žena je stopila k zidu in pritisnila na gumb električnega zvonca. Na pragu se je prikazala sobarica.
»Milostljiva želi?«
»Pripravite moje kovčege in spravite vanje vse moje stvari.«
Sobarica je začudeno obstala.
»Odpotujem,« je Ilona kratko pojasnila.
Horvin je videl, da je njen sklep neomajen in da bi bilo jalovo prigovarjati ji. Toda dejal si je, da se bo Ilona skesala, ko jo bo prva jeza minila. Upal je, da si bo vendarle izprosil odpuščanje. Molčal je. Njegov obraz je bil bled ko zid.
Čez uro so bili kovčegi pripravljeni. Horvin jo je tedaj še poslednjič poskusil pregovoriti.
»Ilona, še je čas... Ne delaj neumnosti!... Ostani!...«
»Ne,« je kratko odgovorila. »Odpotujem.«
»Kam greš? Kaj boš počela?«
»Kaj vam mar? Od danes drug drugemu ničesar več ne pomeniva ... Tujca sva si.«
»To ne sme biti, Ilona ... Ljubim te... Brez tebe ne morem več živeti... Povej, kaj naj storim, da ti dokažem svojo iskrenost?«
»Molči in pozabi me.«
Glas ji ni drgetal. Toda v njenih očeh sta še zmeraj žarela obup in vročica.
»Za teboj pojdem,« je vzkliknil Horvin. »Našel te bom in privedel te bom nazaj...«
»Pri prvem poskusu, da se mi približaš, ti pri-sežem pri vsem, kar mi je svetega na zemlji, da te naznanim zaradi tvojega zločina. In za pričo pokličem tvojega prijatelja Lerchenfelda... Če te obsodijo, pripiši samemu sebi.«
Mrak je legal v sobo in tema se je od trenutka do trenutka zgoščevala. Mlada žena je spet pozvonila, potem je pa zapovedala, naj sobarica pokliče izvoščka, ki naj jo počaka pred vrtnimi vrati. Naročila ji je tudi, naj pozove sluge, da odneso kovčege.
Nekaj minut sta ostala sama. Molčala sia. Horvin se je spustil v naslanjač in si podprl glavo z obema rokama. Šele ko so se zaslišali na stopnicah koraki, se je obrnil k svoji ženi in zaprosil:
»Vsaj to mi povej, kam greš...«
»Svoji usodi naproti.«
»Toda če naju ta usoda nekega dne spravi spet drug drugemu na pot, ali boš takrat pozabila proš-lost in mi odpustila?«
»Nikoli.«
To je bila njena poslednja beseda. Dva slugi sta vstopila. Oprtala sta si kovčege na pleča in šla. Takoj za njima je odšla mlada žena. Na pragu je še slišala obupen vzklik: Ilona! Madžarka ni odgovorila. Zavila je na hodnik, ki je držal na stopnice.
Kirurg je vstal. Ze se je hotel zagnati za njo, toda v ušesih so mu še zmerom zvenele poslednje besede mlade žene:
»Pri prvem poskusu, če bi se mi hotel približati, ti prisežem pri vsem, kar mi je svetega na zemlji, da te boan naznanila zaradi tvojega zločina ...«
Pred seboj je še zmerom videl neusmiljeni ogenj v njenih očeh. In dejal si je:
»Zmožna je, da to tudi res stori.«
Ostal je v sobi, kjer je še zmerom plaval v zraku Ilonin parfum. Prvi trenutek ni vedel, kaj naj stori. Bil je ponižan in premagan... on, močni človek, ki se je bil zaklel, da bo ukrotil usodo in si jo podvrgel svojim namenom.
Po nekaj sekundah mračnega premišljevaneja je skomignil z rameni. Stopil jo k oknu in ga odprl.
Spodaj je zagledal v mraku Ilono v temnem plašču, kako je stopala proti vrtnim vratom . . . Korakala je s trdim korakom, ne da bi se bila obrnila. Horvin je slišal, kako je eden izmed slug spoštljivo vprašal:
»Ali milostljiva za dolgo odpotuje?«
In slišal je tudi njen odgovor:
»Da, za zelo dolgo ...«
In potem, čez nekaj sekund je prestregel, ka-
ko je s trdnim in odločnim glasom velela izvoščku:
»Na postajo.«
Tedaj ga je zbodlo v srce in vse mu je vztrepetalo od neznane bolečine:
»Ali je re-s ne bom nikoli več videl?«
Z zaprtimi očmi, naslonjena na blazine, se je nesrečna žena vozila proti postaji. Kam je hotela? Nazaj v Budimpešto? Ne, niti trenutek ji nti bilo na umu, da bi že nocoj zapustila Ljubljano. Poprej mora še izpolniti svojo veliko dolžnost, popraviti mora zlo, ki ga je napravila. Samo zato je rekla izvoščku, naj jo pelje na postajo, ker ni hotela pred slugami imenovati hotela, kjer se je hotela ustaviti — hotela, ki se zanj tisti trenutek še sama ni bila odločila.
Mlada žena se je nameravala za nekaj dni skriti v Ljubljani, ogniti se srečanju z znanci in ostati sama s svojo nesrečo.
Ilono je Horvinovo izdajstvo silno pretreslo. In zato ji je bil odhod od njega v neizmerno ilajšanje. Zdelo se ji je, kakor da zdaj svobodneje diha. Do zdaj se je morala hliniti in se delati, kakor da je srečna v moževem objemu... in vendar ji je bilo to premagovanje neznosno in zaradi tega je neizrekljivo trpela. Maj je vsaj tega rešena. Zdaj postane vsaj svobodna, gospodarica sama nad seboj, nad svojim srcem in telesom.
Malo pred postajo je velela izvoščku, naj jo pelje dalje, dokler mu ne bo povedala, kje naj se ustavi.
Naposled, že skoraj zunaj mesta, je zagledala skromno prenočišče. Izstopila je in dala kovčege prenesti v majhno sobo, nato je pa izvoščka odslovila.
Drugo jutro se je odpeljala na Cvetlično cesto. Ko se je voz ustavil pred hišo, je ravno stala pred vrati Ljudmilina krščenica. Madžarka je stopila k njej.
»Oprostite, gospa,« jo je ogovorila, »ali ne stanuje v tej hiši dr. Ciril Milavec?«
»Da, tu je stanoval,« je odgovorila stara Marijana, počaščena nad ljubeznivostjo neznane dame,
»Tu je stanoval, pravite?«
»Da, zakaj zdaj ga ni več v Ljubljani. Pred kakim tednom dni se je odpeljat.«
»A njegova gospa?«
»Tudi ona je odšla. Odpeljala se je z možem in otrokoma.«
»Za stalno?«
»Za stalno.«
Ilona ni mogla prikriti svojega razočaranja. Vzela je iz torbice bankovec in ga ponudila krščenim. Vrla ženica je od presenečenja pozabila usta zapreti, zakaj takih darov ni bila vajena.
Saj ni bilo prvič, da ji je kdo stisnil majhen denar v roko v zahvalo za kakšno pojasnilo, ki mu ga je dala. Časih je dobila tudi sTebrno krono. Toda danes se je prvič zgodilo, da ji je nekdo podaril bankovec. In vendar že trideset let opravlja službo krščenice! Ne, s tako obiskovalko mora biti še posebno prijazna. Zato se je globoko priklonila in ganjena zajecljala:
»Gospa ste preveč dobri... ne, to je res preveč!«
Ilona je odmahnila z roko in vprašala:
»Ali veste, kam sta odpotovala dr. Milavec in njegova žena?«
»Vem in ne vem, gospa. Zakaj gospa mi je pred odhodom dejala samo to, da odpotuje z možem in otrokoma v inozemstvo.«
»V inozemstvo?«
Glas lepe neznanke je vztrepetal, vsaj Manijani se je tako zdelo. In krščenica je nadaljevala:
»Samo to lahko gospo povem, da sta gospod in gospa mogoče še v Križah, gospodovem rojstnem kraju, kjer sta se po odhodu iz Ljubljane hotela ustaviti za nekaj dni. Ce jima hoče gospa pisati, mb slim, da bosta pismo že jutri zjutraj dobila. Naš ubogi gospod ima tam svojo staro mater, in k njej sta odšla. Od ondod sla pa namenjena v neko tujo deželo, ki se bo gospa zanjo odločila.«
u'%BŠčmmshm
Hiše- huša
Grah s feleiino
'A kg telečjega mesa zrežemo na koščke, osolimo in dodamo veliko sesekljano čebulo, nekoliko svežih zrezanih jurčkov, preeej petršilja in drobnjaka, ščepec popra, žličko paradižnikove mezge, malo majarona in žlico masti ter pustimo vse 15 minut počasi dušili. Potem dodamo še liter oluščenega zelenega graha, prilijemo malo vode, zamešamo in pustimo še pol ure počasi dušiti. Nato naredimo svetlo prežganje iz žlice masti in moke, ga dodamo k mesu, zamešamo in prilijemo 1—2 zajemalki vode ali juhe ter pustimo, da še 15 minut počasi vre. Serviramo gorko in garniramo z novim maslenim krompirjem. Solata.
Dobra večerja za 5 oseb stane 20 Din.
Grah s piščanci
Dva osnažena piščanca zrežemo na lepe kose, osolimo ter pustimo vsaj
1 uro v soli. V kozico denemo žlico masti, precej sesekljane čebule, nekoliko petršilja, majarona, paradižnikove mezge, peščico gob, ščepec popra in pustimo piščance 10 minul počasi dušiti. Potem dodamo liter svežega zelenega graha, prilijemo malo vode in pustimo zopet 20 minut dušiti. Zdaj naredimo svetlo prežganje iz žlice masti in 2 žlic moke, dodamo 1—2 zajemalki vode, vse zamešamo in pustimo še 15 minut počasi vreti. Serviramo gorko. Piščance zložimo na okroglo skledo, okrog njih grah in garniramo z novim krompirjem, ali z zabeljeno cvetačo. Solata.
boljša večerja za 5 oseb stane 30 Din.
Riži-biži s leleiino (grah in riž)
V, kg telečjega mesa zrežemo na koščke, osolimo in dodamo veliko sesekljano čebulo, malo petršilja, majarona, žličko paradižnikove mezge, ščepec popra, nekoliko zrezanih svežih jurčkov, žlico masti in pustimo 20 minut dušiti. Potem dodamo liter oluščenega svežega graha, prilijemo zajemalko juhe ali vode in zopet pustimo 15 minut počasi vreti, nato pridamo 20 dkg opranega riža, nare-dimo svetlo prežganje, prilijemo še
2 zajemalki juhe ali vode, vse zamešamo in pustimo še 20 minut počasi vreti. Serviramo gorko in potresemo s 3 dkg nastrganega parmezana. Garniramo z novim maslenim krompirjem. Solata.
Večerja za 5 oseb stane 20 Din.
Grah brez mesa
2 litra oluščenega graha denemo na kozico, pridamo žlico masti, precej sesekljane čebule, malo petršilja, majarona, svežih gob, paradižnikove nezge, ščepec soli in popra ter pustimo 15 minut dušiti. Napravimo prežganje „ žlice masti in nmke, dodamo 2 zajemalki vode ali juhe za mešamo in pustimo 20 minut počasi vreti. S tako pripravljenim graliom lahko garniramo ocvrte telečje zrezke, pečenko ali pečene piške. Tudi kot. samostojna jed s solato je zelo dober.
Za 5 oseb stane brez mesa 10 Din.
Nekaj o borovnicah
borovnice so zelo jmceni, pa vendar prava delikatesa. Vsaka gospodinja si lahko zakuha borovnice za zimo, saj stane liter le 1 dinar. Ker je sladkor precej drag, skuhamo borovnice brez njega. Paziti moramo,
da jih skuhamo zelo gosto, skoraj jaoftolnoma trdo. Zadošča nekoliko žlic teh trdo skuhanih borovnic, malo vode ter nekoliko sladkorja, pa imamo zelo dobro marmelado za omlete, kolače in drugo.
Lepe, zrele borovnice operemo in pustimo vodo odcediti. Potem jih denemo v pekač ali čisto kozico (popolnoma celo) in kuhamo pri mirnem ognju 3 ure. Nadaljujemo lahko
drugi in tretji dan (pri kuhanju kosila), dokler ne postanejo borovnice trde. Nato jih stresemo v čist glinast lonec ali v stekleno posodo in jih dobro potlačimo. Lonec mora biti napolnjen. Potem jih zalijemo z maslom ali mastjo in zavežemo s per-gamenom. Hranimo na temnem, zračnem prostoru. Salicila ni treba dodati, ker se tako skuhane borovnice ne pokvarijo.
Razni recepti
Gobe v omaki
1 kilo svežih jurčkov (4 Din) zrežemo na kosce, operemo in vodo dobro iztisnemo. Na ponev damo mast, eno na drolbno sesekljano čebulo, nekoliko majarona, popra, soli, paradižnikove mezge, 2 stroka česna, ter pustimo gobe 20 minut dušiti. Potem napravimo iz ene žlice masti in ene žlice moke svetlo prežganje, damo k gobam, vse zalijemo z vodo, zamešamo, in pustimo še kakih 10 minut po-
ižlatf© naše hrane	
	•
Joj	zi2xxe
				——--—_	 ^	Tevavna »^elkalele**
1
sladkorja. Sadje, katerekoli vrste je že, očisti in vloži v kozarec. Junija začneš s češnjami, potem pa lahko poizkusiš z jagodami, malinami, breskvami, marelicami, višnjami, češpljami in naposled z grozdjem. Pozimi boš tako imela v enem kozarcu vse vrste. Ce je sladkanega ruma premalo, ga prilij toliko, da Ibo sadje pokrito.
Ohroviova juha
Potrebščine: 2 deki masti, 2 deki moke, nekaj česna, majaron, poper, 7 dek ohrovta, 10 dek krompirja.
Priprava: Na vroči masti . napravi prežganje, prideni česen, majaron in poper in zali j z osminko litra vode. Skuhaj krompir in ohrovt, ki si ga razrezala, da bo olboje mehko. Potem še osoli, če imaš še malo klobase pri roki, jo razreži na koščke in stresi v juho.
Tirolska omaka je prav taka kakor hitra majoneza, dodati je treba le še štiri žlice paradižnikovega soka.
*
Okusno in ceneno čajno pecivo napraviš takole: pol kilograma moke zmešaj s 75 grami sirovega masla, 3 grami natrona, dvema žlicama sladkorja, prideni ščepek soli, osminko mleka in 10 gramov očiščenega vinskega kamna. To zmesi v testo, iz katerega napraviš majhne okrogle kolačke, ki jih namažeš z rumenjakom in maslom. Peci jih, dokler ne porumenijo. Serviraš jih tople.
Vse mora biti v skladu
časi vreti. Omaka naj je rajši bolj gosta, in mora biti lepe barve. Serviramo gorko na mizo, skledo obložimo lepo z ajdovimi žganci (iz 1 kile ajdove moke). Lahko se servira k temu tudi solata.
Rumovo sadje
Tako sadje začneš pripravljati že v juliju. V velik kozarec, ki ga lahko nepredušno zapreš, nalij ruma, ki si mu dodala pol toliko kuhanega
Nič bolj ne moti, kakor če niso barve in oblike oblačil v skladu med seboj in v skladu z osebo, ki jih nosi. Malim debeluškam ne pristoji košata obleka z velikimi rožastimi vzorci, one, ki so suhe, naj pa tega zla nikar ne podčrtavajo s tesnimi, oprijemajočimi se oblačili. Klobuk nuna biti v skladu z obleko, rokavice s plaščem.
Moda je vendar tako raztezna; treba je torej samo nekaj Čuta za le-V>oto in dobrega okusa, pa se je skoraj nemogoče neskladno obleči.
Široki klobuk je kakor nalašč za lahno letensko obleko. Ce je obleka
platnena, naj bo še klobuk platnen, njegovi okraski pa naj bodo iz istega blaga kakor okraski ali pa pas obleke. Takega iz lino pletene slame, iz lahke klobučevine ali pa iz gaza si pokrijemo, če smo oblečeni v družabno ali popoldansko obleko.
Klobučevinast klobuk izrazito moške oblike sodi k športni obleki.
Rokavice in torbice so ponavadi iz iste snovi. Tudi šal in torbica in čepa. še šopek se mora ujemati z ostalimi okraski iu s krojem obleke. Orhidej ne smeš pripeti na ulster,• poljskih cvetic pa ne na baršunasto obleko.
Vsi štirje liki nam pokažejo najpreprostejša toda harmonična oblačila. K obleki z naramnicami si pokrijemo preprost klobuček, h kockasti tkanini spada enobarven jopič. K obleki s kepom se najbolj poda širok mehak klobuk, dočim poveznemo k preprosti volneni obleki s šalom čepo na glavo. K športni ali popotni obleki izberemo majhen klobu-čevinasl klobuk, čigar trak je v barvah enak veliki pentlji šala, zapestnicam in pasu.
Tudi čevlji in nogavice naj se ujemajo^ oblačilom. Važna je barva nogavic in oblika čevljeve pete. *
Pisalni 6troj naj piše sam!
To je prav tako šefoma želja kakor tudi strojepisčeva.
, Toda stroja take popolnosti ne bo nikdar. Najbolj pa se tej dovršenosti približuje
(,'! S'' }» ‘■'»Vl-V
j ;	'	;	■ VVUUUMUCiv,
ki je višek, tehnike. Izumitelji — ameriški inženjerji — smejo biti ponosni na »voj izdelek.
VVoodirtook ima poln in lahek udarec, pisava je čista in dovršena.
-Kdo.- \Vopdstock vidi — mu je naklo* njen, kdor \Voodstock preizkusi, spozna, da je to najboljši stroj, a kdor le nekaj časa na njem dela — se ne more nikdar iveč ločiti od njega,. Ta stroj je v Ameriki zaslovel radi svoje priročnosti in koristnih naprav in je zadnji dve leti najbolj zahtevana znamka. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
,TIPKA, družba z o. z., trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, JLjubljana, Miklošičeva c. 13 — Tel. 29-70.
Malinovec
pristen, naraven, s čistini sladkorjem vkuhan, se dobi na inalo in veliko v
Lekarni dr. G. Piccoli Ljubljana
Tyrl«va (Dunajska) 6
nasproti »Nebotičnika*
DNEVNO SVEŽE PRA2.ENA: 11 *..
LDUBLD AN JK
»VODNIKOV TRS ST. 5.—
Zena: Ali morava res na vsak način izgubiti? Glej, že dolgo si želim novega klobuka. Ali ne bi bilo prekrasno, če dobiva toliko, kolikor stane klobuk? Če staviva na tistega-le belca, ki ga jaha mož v rdečem jopiču, bova gotovo dobila.
Mož: Naj bo! Stavim deset šilingov na moža v rdečem jopiču. Potem je pa tega konec.
Žena: Najprej stavi.
(Konji starta jo; mož z rdečim jopičem pride tretji na cilj.)
Mož: Tretji je.
Žena (zmagoslavno): Ali vidiš? Toliko da ni zmagal!
(Isti prizor se ponovi pri drugih dirkah, s to razliko, da pride jokej v rdečem, višnjevem, rumenem, zelenem ali belem jopiču zdaj kot drugi, potem kot četrti ali pa šestnajsti na cilj, samo kot prvi nikoli. Po sedmi dirki je gospod Bernard zaigral sto šilingov.)
Mož (na potu domov, očilaje): Nit, ali si zdaj kaj bolj zdrava?
Zena (molči).
Mož: Zakaj molčiš?
Žena (udari iz nje): Ker lalco lah-
komiselnega moža kakršen si ti, še nisem videla.
Mož: Kdo me je pa zapeljal k igri?
Zena: Ko sva šla na dirko, sem rekla, da si že dolgo želim novega klobuka, in da bi bilo zelo lepo, če bi prislužila znesek zanj. Klobuk stane trideset šilingov. Če bi bil ti pameten, bi mi bil dal trideset šilingov za klobuk in si tako prihranil sto šilingov.
Mož: Tega računa ne razumem.
Žena: In vendar je tako enostaven! Zaigral si sto šilingov, klobuk pa stane samo trideset šilingov...
Mož: Toda prihranek bi znašal tudi tedaj samo sedemdest šilingov.
Žena: Sto. Kaj res ne razumeš? Sto šilingov si zaigral, trideset šilingov stane klobuk... to da skupaj slo trideset šilingov ...
Mož (srepo): Kako, prosim?
Zena: Nu, sto šilingov bi si prihranil, zakaj klobuk mi moraš tako ali tako kupiti...
Protekcila
Sličica
I /Za mesto knjigovodje se torej potegujete... Sprejmem sicer vašo prošnjo, toda dosti upanja vam ne morem dati.« (»'f' - «>p:
1 >Oprostite;^ je rekel mladi mož in potegnil iz že^a neko pismo, »prinesel sem od njegove ekscelence gospoda Schleima priporočilno pismo, fee bi bil gospod ravnatelj tako Jju-feezniv? in ga prebral...«
Ravnatelj je postal mahoma zelo ljubezniv.
*0, -njegova ekscelenca vas je priporočila? ‘ Potem je stvar kajpada tisto druga... Bodite prepričani, dragi prijatelj, da bom vašo prošnjo z najboljšim priporočilom predložil seji ravnateljstva.«
Mladi .mož je, je .poslovil zahvalje-vaje se mt iVse ;strani. Ravnatelj je Vzel pismo 'V roke; na ovoju je opa* m1'v ihftn^ črte rijegove ekscelence. ft<$a preden je. utegnil pismo odpreti, ga. je poklical k sebi generalni ravnatelj. Vrgel je pismo v predal, da ga bo pozneje prečital. Toda po-da bi bilo to prav za "* ij so vendar vsa 'enaka.
r spod Prantner že $t. knjigovodja. Bil je spo.-jeuett.	vrhu	tega	ga	je
pa obdajal Še. osffl visoke protekcije. Letd.dni natd je postal že šef oddelita, čez dve leti je bil direkcijski tajnik, in vsi so vedeli, da bo pri prihodnjem napredovanju prišel do ravnateljevega namestnika.
Nekega dne je iskal Prantner v predalu gospoda ravnatelja neki akt. Tedaj mu je prišlo v roke neko še neodprto pismo. V svoje neizmerno začudenje je spoznal v njem priporočilno pismo njegove ekscelence, ki se mu ima zahvaliti za svojo karijero. Odprl je ovitek in bral:
»Dragi prijatelj! Ta nadležni človek mi ne da miru; venomer me priganja, naj bi ti pisal in se zanj zavzel. Ne morem se ga iznebiti. Zato ga pošiljam k tebi, ti pa glej, da se ga odkrižaš, kakor veš in znaš. Veliko uslugo mi napraviš, če ga postaviš pred vrata.
Za usluge zmerom pripravljen tvoj prijatelj Schleim.«
tem si
ha luMtfala dicki
(Gospod Bernard je šel s svojo ženo na dirko).
Mož:,Izpolnil sem ti željo in te vzel na dirko. Zato pa malo molči in se naslajaj na konjih.
Žena: Kaj ne bova nič stavila?
Mož: O konjih nimam pojma in tudi nisem tak norec, da bi vtikal denar v totalizator.
Žena: Brez stavljenja stvar ni zanimiva. Če bi bila vedela, da ne misliš staviti, sploh ne bi bila šla na dirko.
Mož: Kaj se ti ne zdi škoda denarja?
Svetujemo Vam . . .
da pri nakupu preparatov za nego si/aie^a ofoaza ut Mofa	pazite	na	njih kvaliteto.
Samo prvovrstni preparati kot so naši vodijo
d& ■O&vtfrCi' USpeUiX
MLADENIŠKO LEPOTO OBRAZA ohranite s stalno uporabo dokazano fine No-bilior kreme. Mastna Nobilior krema, uporabljena preko noči. varuje, pomlajuje in obnavlja kožo, a suha Nobilior krema kot podloga pudru, zožuje velike pore, drži odlično puder in olepšava obraz. Nobilior kreme ne potrebujejo reklame, ker njih učinek preseneča! Ena tuba suhe in mastne Din 12-—.
NAJITNEJŠI PUDER, ki se odlično prime obraza, a ne prepušča znoja, zelo fino parfumiran, nežen, v prekrasnih barvah, zajamčeno neškodljiv, je Nobilior puder, edinstven svoje vrste. Ena škatlica Din 10-—. mala škatlica Din 5-—.
OLEPŠAV AJOČE NOBILIOR MILO pa
ustvarja istoimensko blago penasto kremo, ki blagodejno deluje ne samo na čistočo, temveč tudi na lepoto obraza in rok. Komad Din 10-—.
SOLNČNE PEGE IN RUMENE MADEŽE
odstranite hitro in zanesljivo z uporabo holandske mlečne kreme. Učinkovanje ie hitro in uspeh zajamčen. Lonček Din 15’-.
DLAČICE IZGINEJO ZA VEDNO z obraza, rok, nog, prs itd., ako uporabljate Erbol prašek. Delovanje je hitro in zanesljivo in ne škoduje koži. Lonček z navodilom Din 15'—.
ŽE TRIDESET LET NAJBOLJŠA BARVA ZA LASE, zajamčena v zanesljivosti delovanja, trajna, enostavna v uporabi, prekrasne barve od zlatoruinene do črne je samo Oro-barva. Garnitura z navodilom Din 30-—.
NAMESTO MILA PASTA MAJAL1S
umije vaš obraz in obenem uspešno neguje lice. Ta pasta se priporoča damam, ki ne prenesejo niti najblažjega mila, a hočejo vendar imeti sveže umito in čisto lice. Velika steklena doza Din 15'—.
MNOGE ŽENE SO NESREČNE, ker se prekomerno pote, kar povzroča neprijetnosti uajvečjega pomena. Ako uporabljate Oronit-vodico, se iznebite te neprijetnosti takoj, ltajti potenje in istočasno tudi neprijetni duh potu preneha takoj. Ena velika steklenica Din 30:—.
CE IMATE ZELO MASTNO LICE. se vam delajo ogrci in velike pore, ki se ne dajo prikriti tudi z naidebelejšo plastjo pudra ali šminke. Če pa redno masirate svoj obraz zjutraj in zvečer s Pore-nilekom, boste dobili presenetljivo hitro izredno lepo in čisto polt. Steklenica t, navodilom Din 32—.
PONOS VSAKE ŽENE — MLADENIŠKE GRUDI dobe z masažo eliksirja Eau de Lahore lepo obliko in napetost. Steklenica z navodilom Din 40‘—.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ takoj prenehata z uporabo vode iz kopriv. Najstarejše in edino zanesljivo sredstvo za uspešno nego las, ki postanejo bujni in bleščeči. Velika steklenica Din 30-—,
NE POZABITE, da so roke zrcalo vsake žene, toda če želite, da vam bodo lepo bele, gladke in mehke, kljub poslu, športu ali delu v pisarni, jih nadrgnite malo s specialno Jefais Blanc . kremo. Tuba Din 10-—.
ZA RAZNEŽEN IN PROFINJEN OKUS
se priporoča uporaba najfinejše obstoječe Floria Noisette kreme, ki se istočasno uporablja kot nočna in dnevna krema ter izredno olepšava in pomlajuje. Lonček Din 40'—
PUDER NAD PUDRI za dame prefi-njenega okusa je Floria Extra puder. Prekrasen parfum, lepe barve, nenavadno nežen — Velika luksuzna škatlica Din 60-
Zahtevajte povsod izrečno gornje specialitete v vsaki boljši strokovni trgovini ali direktno od NOBILIOR parfumerije, ZAGREB, Ilira 34,
RUFF
Čokolada „ so najboljši bonboni in najceneiSi
Dlačice na bvadi
itd. Vas ženirajo, cenj. dame, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco In sramežljivost. „VENERA“-eliksir Vas reši v par sekundah vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči „ VENERA eliksir. Ne bo Vam žal. Bočica 10 Din (predplačilo), povzetje 18 Din, dve 28 Din, tri 38 Din, razpošilja:
R. COTIČ, Ljubljana VII KamniSka ulica lOa
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kern, novinar; tiska JUkarna Merkur d, d, s Ljubljani;
za tiskarno odgovarja Q, MMlek, vsi j Ljubljani,
,\ry.