ELEKTRO MARIBOR d.o.o. let elektrifikacije Slovenije let distribucije električne energije v Mariboru let javne službe distribucije električne energije v Mariboru Zbornik skupine Elektro Maribor let elektrifikacije Slovenije let distribucije električne energije v Mariboru let javne službe distribucije električne energije v Mariboru Zbornik skupine Elektro Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 1 Vsebina UVOD ������������������������������� 5 100 LET ELEKTRA MARIBOR ������� 17 Tradicija in ambicija ��������������� 5 Organiziranost družbe Elektro Maribor ����������������� 17 130 let elektrifikacije Slovenije ���������� 5 Zametek današnjega podjetja Elektro 115 let distribucije električne energije Maribor ��������������������������� 17 v Mariboru �������������������������� 5 Med obema vojnama ���������������� 20 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru�������������������� Med drugo svetovno vojno ����������� 24 Generacije zaposlenih in odjemalcev ���� 5 Organiziranost v letih od 1945 do 1990 ������������������� 26 Distribucija električne energije v novem veku ����������������������� 6 Od osamosvojitve Slovenije … pa do danes ������������������������ 28 Skupina Elektro Maribor: danes in jutri �� 7 Distribucijski sistem, upravljanje in razvoj �������������������������� 33 130 LET ELEKTRIFIKACIJE ����������� 9 Konična obremenitev distribucijskega omrežja ��������������������������� 33 Prva žarnica je zasijala v Mariboru � 9 Prehod na trinivojsko stopnjevanje Maribor pred letom 1883 �������������� 9 napetosti �������������������������� 34 Distribucijski center vodenja, Elektrifikacija mesta Maribor ����� 11 telekomunikacijsko omrežje in zaščitne naprave ter monitoring napetosti ������ 35 Prva javna razsvetljava Maribora je bila plinska ����������������������� 13 Reguliranje s kakovostjo oskrbe �������� 36 Elektrifikacija mesta po letu 1890 ������ 13 Vpliv razpršenih proizvodnih virov ������ 36 Prva dravska hidroelektrarna v Fali ����� 14 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 2 Uporabniki električne energije ���� 39 Pomembnejši dogodki na območnih in storitvenih enotah ������������������� 72 Tarifiranje električne energije ���������� 39 Usmerjeni na uporabnike omrežja ������ 40 Javna razsvetljava ��������������� 77 Pred elektriko je bil plin �������������� 77 Storitvena dejavnost ������������� 45 Večplastnost javne razsvetljave �������� 77 Storitvena enota Maribor ������������� 45 Spoštovanje najnovejših smernic ������� 79 Storitvena enota Ljutomer ������������ 46 Merilni laboratorij ������������������� 47 Trg z električno energijo ��������� 81 Dogajanje na trgu z električno energijo � 81 Poslovna odličnost, varnost, družbena odgovornost, šport �������������� 49 Energija plus ����������������������� 82 Kakovost �������������������������� 49 Novo prodajno mesto s svetovalno informacijsko pisarno v Mariboru ������ 84 Varstvo pri delu ��������������������� 50 Družbena odgovornost ��������������� 85 Družbena odgovornost ��������������� 50 Šport je rasel s podjetjem ������������ 54 Obnovljivi viri energije - OVEN ���� 87 OVEN – fotonapetostne elektrarne ����� 87 Sindikat kot soustvarjalec energetske politike �������������� 57 OVEN – male hidroelektrarne ��������� 87 Rast omrežja in razvoj enot ������� 61 POGLED V PRIHODNOST���������� 89 Tehnološki razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja na območju Elektra Maribor ��������������������� 61 Kolofon ����������������������� 92 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 3 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 4 UVOD Tradicija in ambicija Povod za pričujočo publikacijo je skoraj sovpadanje treh jubilejev, povezanih z dejavnostjo naše družbe: 130 let začetka elektrifikacije Slovenije, 115 let distribucije električne energije v Mariboru in 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru. 130 let elektrifikacije Slovenije elektrarno z dvema plinskima motorjema in dve- Minilo je 130 let, odkar je leta 1883 v Maribo- ma dinamo strojema, ki sta z električno energijo ru zasvetila prva električna luč. Komaj štiri leta enosmerne napetosti 350 V polnila veliko akumu- po Edisonovem izumu žarnice na ogleno nitko je latorsko baterijo, ta pa prav takrat zgrajeno dis- mariborski podjetnik Karl Scherbaum v svojih po- tribucijsko omrežje z enosmerno napetostjo 150 slovnih in stanovanjskih prostorih ter na Grajskem V. Distribucijski sistem je napajal sodišče, mestno trgu v Mariboru parnemu stroju dodal Siemensov gledališče ter zgradbe nekaterih meščanov. dinamo in električno napeljavo s 36 Edisonovimi žarnicami. V delu Zgodovina slovenskega elek- 100 let javne službe distribucije trogospodarstva (Janez Hrovatin et al., Elektro-električne energije v Mariboru tehniška zveza Slovenije, Ljubljana, 2007) temu Letos mineva 100 let, odkar je 15. julija 1914 ma- pomembnemu dogodku pripisujejo poseben po- riborski mestni svet na predlog svojega odbora za men, saj gre za prvo ugotovljeno tehnično upora- elektrifikacijo sprejel pogodbo s Štajersko elek- bo električne energije na slovenskem ozemlju ozi- trično družbo v Gradcu o dobavi električne ener- roma za začetek elektrifikacije Slovenije. gije. Pogodba je predvidevala, da bo mestna ob- čina zgradila električno razdelilno napeljavo po Začetek elektrifikacije Slovenije tako zahvaljujoč mestu in skrbela za prodajo električne energije, inovativnosti Karla Scherbauma, osrednje gospo- zato so organizirali posebno mestno službo, ki darske osebnosti v življenju Maribora v obdob- je leta 1914 začela graditi izmenično elektrodis- ju fin de siècle, časovno sovpada z začetki v dru- tribucijsko omrežje v mestu in njegovi okolici. Na gih državah. Za primerjavo, istega leta je Tho- tej podlagi je bilo leta 1917 ustanovljeno podjetje mas Edison v Rosellu v New Jerseyju zgradil prvi Städtische Elektrizitäts Unternehmung Marburg, sistem javne razsvetljave z nadzemnimi vodniki v kasneje Mestno elektriško podjetje, ki je nadalje- Združenih državah Amerike, v Milanu v Italiji pa valo gradnjo električnega omrežja. Ko je bila leta je bila zgrajena prva srednjeevropska elektrarna. 1918 izgrajena hidroelektrarna Fala in leta 1919 še 10-kilovoltni daljnovod med hidroelektrarno 115 let distribucije električne energije Fala in Mariborom, je bila Mariboru dostopna iz- v Mariboru menična napetost 10 kV. Mestno elektriško pod- Kmalu bo preteklo 115 let, odkar je leta 1900 jetje je lahko v celoti izvajalo svoje osnovno pos- mariborski podjetnik Franc Neger v svoji tovar- lanstvo, to je zagotavljati kakovostno oskrbo pre- ni na dizelski motor namestil dinamo. Električno bivalstva in gospodarstva z električno energijo. energijo je uporabljal za lastne potrebe, delno pa jo je na osnovi koncesije mestne občine do- Generacije zaposlenih in odjemalcev bavljal 36 obrtnikom in podjetnikom. Leto 1900 Sodelavke in sodelavci Elektra Maribor se čuti- smemo torej označiti kot leto začetka distribuci- mo naslednike teh pionirskih podvigov vizionar- je električne energije v Mariboru. jev, ki so postavili temelje elektrifikacije. Prav je, da Leta 1909 je družba Vereinigte Gaswerke, lastni-se spomnimo vizionarjev, kot sta bila podjetnika ca Plinarne v Mariboru, v Mariboru zgradila malo Karl Scherbaum in Franc Neger, ter pionirjev, kot je 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 5 bil prvi vodja mestnega električnega podjetja Karl tudi na najzahtevnejših terenih, v snegu, žledu, ve-Ruprecht. Ne glede na družbenoekonomske spre- tru, ob nevihtah, v mrazu ali vročini, podnevi ali pomembe – od začetka dejavnosti elektrodistribuci- noči, ob prazniku ali delovniku, tudi v zelo zahtevnih je je nastalo in propadlo že več držav, pomembno družbenih razmerah, v miru in v vojni. Prizadevne pa so se spreminjali tudi pogoji gospodarjenja – so sodelavke in sodelavci v dejavnosti elektrodistribuci-podjetje omogočili skrbni lastniki, ki so elektrifika-je si zato zaslužijo priznanje za plemenito delo, dru-cijo prepoznali ne le kot poslovno priložnost, am- žine pa za razumevanje. pak tudi kot poslanstvo. K uspešnosti projekta ele- ktrifikacije so pomembno prispevale lokalne, regio- nalne (v času njihovega obstoja) in državne oblasti. Današnji uspehi podjetja Elektro Maribor teme- ljijo tudi na rezultatih generacij zaposlenih in odjemalcev v: • Städtische Elektrizitäts Unternehmung Mar- burg (1917), • Mestnem električnem podjetju Maribor (1919), • Električnem podjetju Maribor (1925), Graf 1: Merilna mesta odjemalcev Elektra Maribor. Leta 1921 je elektrodistribucijsko omrežje oskrbovalo odjemal- • Energieversorgung Südsteiermark (1941), ce na 1.900 merilnih mestih. Obseg elektrifikacije je posto-pno naraščal. Najbolj intenzivno je proces elektrifikacije po- • Upravi za Maribor in Mariborski okrožni tekal med letoma 1950 in 1960, ko je bilo priključenih več kot 48.000 merilnih mest. Do leta 1965 se je število odjemnih upravi Državnih elektrarn Slovenije (1946), mest povzpelo na več kot 100.000, leta 2004 pa že na več kot • Podjetju za razdeljevanje električne energije 200.000. Konec leta 2013 je bilo na oskrbnem območju Elektra Maribor 214.052 merilnih mest naših odjemalcev. v Ljubljani (1949), • Podjetju za distribucijo električne energije Elektrifikacija je namenjena odjemalcem. Vedno Elektro Maribor (1951), so bili, so in bodo najpomembnejši, njihovo za- • Podjetju Elektro Maribor okolica in podjetju dovoljstvo pa prva skrb distribucije. Hvaležni smo Maribor mesto (1952), za vso izkazano zaupanje, razumevanje in zvesto- • Podjetju za distribucijo električne energije bo naših odjemalcev ter skrbnost in vizionarstvo Elektro Maribor (1963), naših lastnikov. • Združenem podjetju za distribucijo električne 1400 energije Slovenije v Mariboru (1971), 1200 • Delovni organizaciji za distribucijo električ- ber 1000 ne energije Elektro Maribor n.sol.o. (1979), 800 • Podjetju za distribucijo električne energije an 31.decem Elektro Maribor p.o. (1990), 600 • Javnem podjetju Elektro Maribor p.o. (1994), 400 Zaposleni na d • Javnem podjetju za distribucijo električne 200 energije Elektro Maribor d.d. (1988) in 0 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020 • Podjetju za distribucijo električne energije Graf 2: Zaposleni na dan 31. december. Obseg zaposlenih se Elektro Maribor d.d. (2007). je povečeval vse do leta 1987, in sicer od 143 zaposlenih leta Za razvoj elektrifikacije, ki je pomembno vplivala na 1947 na 1190 zaposlenih leta 1987. Temu je sledilo obdobje zmanjševanja zaposlenih, in sicer za več kot tretjino do leta razvoj gospodarstva in na dvig življenjske ravni pre-2012, ko je bilo 31. decembra v družbi 761 zaposlenih. Obseg bivalstva, so neprecenljive strokovnost, odgovornost zaposlenih je bil leta 2012 približno enak kot pred 50 leti, med tem pa se je število merilnih mest praktično podvojilo. in zavzetost generacij sodelavk in sodelavcev družbe Elektro Maribor in njenih predhodnic. Njihova pre-Distribucija električne energije v novem danost izvajanju poslanstva družbe v korist prebival-veku stva in gospodarstva tudi v najtežjih terenskih in vre-Elektrifikacija je bila gotovo eden od glavnih ra- menskih razmerah je zgled družbene odgovornosti. zvojnih vektorjev v 20. stoletju. Zaradi njenega Svojo požrtvovalnost v korist skupnosti izkazujejo pomena jo je ameriška nacionalna inženirska 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 6 akademija na lestvici dvajsetih najpomembnej- • oskrba z biomaso, ših tehnoloških dosežkov v minulem stoletju • proizvodnja električne energije (iz obnovlji- uvrstila kar na prvo mesto (George Constable in vih virov in iz naprav z visokim izkoristkom). Bob Somerville, A Century of Innovation: Twen- Elektroenergetska podjetja v skupini Elektro Ma- ty Engineering Achievements that Transformed ribor v javnem interesu izvajajo naloge, ki se na- our Lives, National Academies Press, Washing- našajo na zanesljivost, rednost, kakovost in ceno ton, DC, 2003). Električna energija, kot ena od oskrbe z energijo, napredne storitve ter na varo- najžlahtnejših oblik energije, je pomemben ra- vanje okolja, vključno z učinkovito rabo energije, zvojni vektor tudi v 21. stoletju. Pred nami je ob- energijo iz obnovljivih virov in varstvom podnebja. dobje velikih sprememb, povezanih s prehodom Zavezani smo vrednotam poslovanja na osnovi v nizkoogljično družbo in prodorom novih tehno- spoštovanja etičnih in pravnih norm, skladno s logij. Distribucijo električne energije to postavlja politiko kakovosti in poslovne odličnosti. Odnos pred velike izzive. do odjemalcev gradimo na temelju spoštovanja, zaupanja, učinkovitosti in varnosti, do družbene- Sodobna distribucija zaradi množice razpršenih ga okolja na temelju odgovornosti, zakonitosti in virov ni več enosmerno prenašanje energije od preglednosti, do zaposlenih na temelju spošto- proizvajalca do uporabnika. Vedno več odjemal- vanja, zagotavljanja primernega delovnega oko- cev je hkrati tudi proizvajalcev električne energi- lja, omogočanja poklicnega samouresničevanja je, regulativa, ki spodbuja skoraj nič energijske in osebnostnega razvoja, do poslovnih partner- oziroma aktivne zgradbe in lokalno proizvodnjo, jev na temelju odgovornih razmerij, do lastnikov pa bo ta proces še intenzivirala. Razvoj elektro- na temelju stabilnosti in perspektivnosti vložkov mobilnosti predstavlja nov izziv za elektrodistri- ter ustvarjenih donosov, do naravnega okolja pa bucijo tako zaradi množice novih porabnikov kot na temelju trajnostnega razvoja. tudi zaradi potencialov hranjenja energije. V dis- tribucijskih omrežjih ima poleg pretokov energi- Tudi v prihodnje želimo prebivalstvu in gospo- je vedno pomembnejšo mesto pretok podatkov. darstvu zagotavljati visokokakovostno električno Vedno bolj sofisticirane naprave, ki za svoje de- energijo in storitve na okoljsko sprejemljiv, ce- lovanje uporabljajo električno energijo, postavlja- novno konkurenčen, zanesljiv, zadovoljiv in varen jo vse višje zahteve po kakovosti dobavljene ele- način ter s tem zagotavljati visoko kakovost živ- ktrične energije. Nove tehnologije odpirajo tudi ljenja in spodbujati gospodarski razvoj. številne nove priložnosti za napredne storitve. Po Naša vizija je tudi v prihodnje utrditi Elektro Ma- drugi strani pa podnebne spremembe in z nji- ribor kot vodilno družbo na svojem področju, ki mi povezane vedno pogostejše in intenzivnejše temelji na odličnosti in inovativnosti poslovanja, naravne ujme še bolj izpostavljajo pomen robu- zagotavljanju trajnostnih in konkurenčnih stori- stnosti in zmanjševanja občutljivosti omrežij. tev našim odjemalcem, odgovornosti do delni- čarjev in zaposlenih ter do družbenega in narav- nega okolja. Skupina Elektro Maribor: danes in jutri Elektro Maribor se zaveda svojih korenin in svo- Skupina Elektro Maribor danes vključuje delniško jega poslanstva. Hvaležni smo generacijam sode- družbo Elektro Maribor kot obvladujočo družbo lavk in sodelavcev, ki so soustvarjale družbo in za-in družbi z omejeno odgovornostjo Energija plus gotovile trdne temelje za razvoj v sodobnih raz- in OVEN Elektro Maribor kot odvisni družbi. merah. Zavedajoč se številnih izzivov v sedanjosti sprejemamo odgovornost za prihodnji razvoj v Skupina Elektro Maribor deluje na naslednjih trgih: razmerah, v katerih pričakujemo obsežne tehno- • električne energije (nakup, prodaja, distri- loške spremembe, ki prinašajo tudi veliko novih bucija, učinkovita raba energije in druge priložnosti. Prizadevali si bomo, da bodo v korist storitve), prebivalstva, gospodarstva in naravnega okolja. • oskrba z zemeljskim plinom, • oskrba z daljinsko toploto, mag. Boris Sovič, predsednik uprave 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 7 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 8 130 LET ELEKTRIFIKACIJE Prva žarnica je zasijala v Mariboru Razvoj elektrogospodarstva je tesno povezan z razvojem in napredkom celotnega gospodarskega in družbenega življenja. Začetni koraki segajo več kot stoletje nazaj, v leto 1879, ko je Thomas A. Edison izdelal žarnico na žarilno nitko. Le štiri leta kasneje je zagorela tudi na Slovenskem. Premalo preverjeni podatki sicer govore, da bi se naj to zgodilo že leta 1880 ali 1881 v Tržiču na Gorenjskem, vendar je nesporno dokumentirano, da je prva električna žarnica pri nas zasvetila prav v Mariboru. Leta 1883 je namreč Karel Scherbaum, lastnik velikega parnega mlina v Mariboru, postavil dinamo, ki ga je poganjal parni stroj. Električno energijo je uporabljal za razsvetljevanje v svojem obratu. Minilo je še pet let, da so v Mariboru, ob obisku avstroogrskega prestolonaslednika, uprizorili 'prvo slavnostno električno razsvetljavo'. Po tistem je razvoj elektrifikacije v Mariboru za vrsto let obstal. Čeprav je v letu 1883 v Mariboru zasvetila prva izdelovanje oblek. električna žarnica, je moralo preteči kar 35 let, da Do določenih sprememb je prihajalo posebej pri je električna energija močneje posegla v gospo- tistih obrteh, katerih dejavnost je bila tesneje podarski in splošni razvoj našega območja. vezana z uporabo določene energije. Leta 1846 je Matija Vertovec v Kmetijskih in ro- Maribor pred letom 1883 kodelskih novicah v članku Nekaj kemije verjetno Maribor se je v desetletjih pred letom 1883, ko je prvič uporabil besedo elektro v slovenščini. v mestu zasvetila prva električna žarnica, razvijal dokaj uspešno. Hitrejši gospodarski razvoj mesta Tako je bilo leta 1846 na reki Dravi še devet la- se je pričel že z odprtjem železniške proge od Du- dijskih mlinov, leta 1864 jih je bilo še pet in leta naja do Maribora, pozneje tudi do Trsta, vseka-1871 le še trije. Namesto njih so se pričeli po- kor pa z začetkom delovanja Delavnic južnih že- javljati novi industrijski mlini, ki so kot energi- leznic. S tem so bili dani pogoji za razvoj veliko jo začeli uporabljati parne stroje, imenovane obrti, saj je njihovo število stalno naraščalo. Tako lokomobile. je bilo leta 1846 v mestu 293 obrtnikov, nekaj let kasneje pa že več kot 300. Prvi parni stroj v Sloveniji in v Mariboru je bil na-meščen v tovarni žganja in likerjev lastnika Jako- Po letu 1859, ko je bil sprejet nov obrtni red – ba Felberja v Pristaniški ulici. Delovati je pričel že zakon, se je število obrti in obrtnikov še povečaleta 1825. lo. Na osnovi tega zakona je prišlo do razdelitve obrti, in sicer na tisto, za katero je bilo treba priV mestu lahko od leta 1860 govorimo tudi o in- dobiti koncesijo; na primer obrt tiska, gradbeni- dustrijski proizvodnji, saj so v mestu delovale ve- štva, izdelovanja orožja in municije, obrti gostiln like pivovarne, in sicer lastnikov Tappeiner, Götz in točilnice alkohola itd. Vse druge obrti so dobi- in Tscheligi ter velike usnjarne lastnikov Staubin- le označbo prosta obrt. ger in Kleinschuster. Obrtniki so se v glavnem združevali v zadru- Leta 1872 je bila v Mariboru ustanovljena Ma- ge ali društva. Leta 1871 je bilo v mestu Mari- riborska tovarna čevljev. Število obrtnikov se je bor že 381 obrtnikov, med njimi so se pojavlja- proti koncu 19. stoletja še naprej povečevalo, le nove obrti, med katerimi navedimo na primer tako da je bilo v mestu Maribor in njegovi ožji 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 9 okolici leta 1884 593 in leta 1899 že kar 610 obrtnikov. Vsekakor pa se na slovenskih tleh v drugi polovi- ci 19. stoletja začnejo pojavljati naprave za proi- zvodnjo električne energije. Te naprave so bile po moči majhne, vendar so bile namenjene izključno proizvodnji električne energije za potrebe indu- strije, obrti in posameznih potrošnikov. Te naprave, ki jih lahko že imenujemo elektrarne, med seboj niso bile povezane, čeprav so nespor- no pripomogle pri elektrifikaciji. Po definiciji iz leta 1932 je elektrifikacija “preskrba vsakega in-teresenta s trajno, kar najcenejšo energijo v za- dostni množini z najmanjšimi sredstvi in tehnič- no najpopolnejše“. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 10 Elektrifikacija mesta Maribor Za začetek elektrifikacije Maribora, Slovenije in • Mešane elektrarne so proizvajale električno tega dela Evrope štejemo leto 1883. Od tega leta energijo delno za industrijske obrate in obrti, lahko dokumentirano spremljamo uporabo elek- delno pa za druge potrošnike, ki so električ- trične energije za praktične namene. Takšna upo- no energijo v prvi fazi uporabljali za razsvet- raba je povezana s W.v. Siemensovim dinamom ljavo, kasneje pa tudi za pogon elektromo- (samovzpodbudnim enosmernim generatorjem) torjev, za gretje in gospodinjske stroje. iz leta 1866. Z njim se je dalo proizvajati električ- • Javne elektrarne so bile prvenstveno no energijo, namenjeno najprej obrti, kasneje in- postavljene zato, da so proizvajale električno dustriji in še kasneje široki uporabi. energijo za najširši krog potrošnikov. Začetno obdobje električne razsvetljave so zazna- movali poskusi z obločnicami, na primer z Göbe- lovimi in Lodiginovimi obločnicami, preboj v šir- šo uporabo pa je omogočil razvoj žarnice, pri če- mer je imel ključno vlogo Thomas Alva Edison leta 1879 s svojo žarnico na žarilno nitko. Thomas Alva Edison se je rodil 11. februarja 1847. Ko je 18. oktobra 1931 preminil, je bil raz- glašen za najuspešnejšega izumitelja, saj je sam ali s sodelavci prijavil več kot tisoč patentov. Med najpomembnejša odkritja sodita leta 1876 paten-tirani ogleni mikrofon in leta 1877 fonograf kot predhodnik gramofona. Leta 1879 je Edison patentiral žarnico z oglenim bambusovim vlaknom ter s posebnim navojem za žarnico, imenovanim “Edisonov navoj“. Žarni- ca je dajala štiri lumne svetlobnega toka na vat dovedene električne moči. Slika 1: Edisonova žarnica, arhiv Arhivskega društva Maribor V letu 1881 je prijavil patent prvega električnega Vodilna osebnost mariborskega poslovnega sve- generatorja in bil leta 1882 udeležen pri projektu ta med letoma 1850 in 1900 je bil vsekakor Karl prve elektrarne za napajanje več kot 1000 odje- Scherbaum (rojen 1811, umrl 1901). Kot sposo- mnih mest. V času od leta 1888 do 1891 je sku- ben in dober gospodarstvenik je izkoristil dano paj z Dicksonom razvil in patentiral kinetograf – možnost in kot mariborski pek kupil posestvo prvo uporabno filmsko kamero na svetu, ter leta “Brandhof“ v Magdalenskem predmestju v bli- 1893 organiziral prvi filmski studio. Leta 1904 žini takrat na novo postavljene Kadetnice in de- je Edison patentiral nikelj – železni akumulator, lavnic Južnih železnic, kamor je prodajal kruh in imenovan “Edisonov akumulator“, in leta 1907 moko ter druga živila. na primer prijavil patent novega vlivanja betona. Ker se je prodaja kruha in moke hitro poveče- Glede na namembnost so poznali tri vrste proi- vala, se je Karl Scherbaum odločil in leta 1872 zvajalcev električne energije (elektrarne), in sicer: v starem mestnem jedru na dvorišču stavbe ob • Industrijske elektrarne, ki so proizvajale elek- Grajskem trgu zgradil nov parni mlin. Tako je že trično energijo za svoje lastne potrebe in pot- 27. januarja 1872 naslovil na Mestni urad Mari- rebe svojih obratov. bor prošnjo z željo, da mu ta dovoli kot hišnemu 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 11 posestniku in lastniku gradbenih parcel št. 4 in električna žarnica. To se je vsekakor zgodilo kak- 5 ob že obstoječem skladišču za žito zgraditi, na šen dan ali dva pred 4. aprilom 1883, ko o tem osnovi izdelanih in predloženih načrtov, nov par- pomembnem dogodku obvesti prebivalce mesta ni mlin z novim parnim strojem za pogon naprav Maribor časopis Marburger Zeitung. Vendar so za mletje žita ter peč za peko kruha proizvajal- podatki v članku zelo skopi, iz njega ne izvemo ca Wieghorsta (prvič v takratni Avstriji) in kasne- nič o tem, kakšna je bila naprava in kakšno moč je peč Sebastijana Wenza, ki je bila v uporabi vse je proizvajala. Sklepamo pa lahko, da je šlo ned- do leta 1983. vomno za enosmerni tok iz dinama, ki je bil pri- ključen na že omenjeni parni stroj, imenovan tudi lokomobila. Moč dinama je bila, glede na nave- deno število žarnic, lahko do 5 kW. Slika 4: Napoved električne razsvetljave v Wildonu, Marburger Zeitung (6. junija 1883), arhiv Arhivskega društva Maribor Slika 2: Umestitev parnega stroja iz leta 1871, arhiv Zanimivo je, da je moderna žarnica v Mariboru Arhivskega društva Maribor zasvetila le dobra tri leta po tem, ko je T. A. Edison v Ameriki prijavil “novo žarnico“ kot svoj pa- Enajst let kasneje, torej leta 1883, je Karl Scher- tent. Da je uvedba električne razsvetljave v par- baum uporabil moč tega parnega stroja in nanj nem mlinu Karla Scherbauma dobro uspela, pri- priključil dinamo, ki je proizvajal električno ener- ča članek v Marburger Zeitungu z dne 6. junija gijo za razsvetljavo s 36 žarnicami na žarilno 1883, v katerem avtor ugotavlja, da je bila uve- nitko. dena električna razsvetljava prva v deželi, in na- poveduje uporabo električne razsvetljave tudi v Leta 1883 je Karel Scherbaum, lastnik velikega valjčnem mlinu v Wildonu. parnega mlina v Mariboru, postavil dinamo, ki S tem letom se je pričela na naših tleh doba ele- ga je poganjal parni stroj. Električno energijo je ktrifikacije, čeprav v začetni dobi izraba električ- uporabljal za razsvetljevanje v svojem obratu. ne energije ni bila naklonjena razsvetljavi, saj so si uporabo električne energije lahko privoščili le najpremožnejši. V časopisnih virih takratnega časa lahko sledimo uporabi električne energije v Mariboru v nasled- njih letih. Tako 3. novembra 1886 lastnik mlina Slika 3: Električna razsvetljava, Marburger Zeitung (4. april Franz v Melju uporabi električno energijo kot po-1883), arhiv Arhivskega društva Maribor gonsko sredstvo. Isto leto nabavi Gledališko in kazinsko društvo v Mariboru posebno električ- Tako je v poslovnih in proizvodnih prostorih in no napravo za razsvetljavo prireditev. Izvedena je tudi pred vhodom v hišo na Grajskem trgu, v ka- bila tudi elektrifikacija Ljudskega vrta – vile Lan-teri je prebivala družina Scherbaum, prvič v Ma- ger, ko so tam 1. avgusta priredili veselico. riboru, Sloveniji in v tem delu Evrope zasvetila Leta 1887 je Olepševalno društvo Maribor na 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 12 veliki poletni veselici 3. julija v večernih urah or-Karl Scherbaum skupaj s podjetjem Ganz iz Bu- ganiziralo razsvetljavo prireditvenega prostora. dimpešte izvedel slavnostno razsvetljavo mesta, 25. julija so nastopili različni umetniki v Götzo- predvsem Grajskega trga in ulic okrog njega, ter vi pivovarni v dvorani, razsvetljeni z električnimi namestil večje število žarnic, za katere je prido-lučmi. bil električno energijo iz sposojenega močnejše- ga dinama in lokomobile, ki je delovala v njego- vem parnem mlinu na dvorišču hiš na Grajskem Prva javna razsvetljava Maribora je bila trgu. Po končanem obisku so večino žarnic vrnili, plinska nad vhodom v hišo na Grajskem trgu 7 pa pusti- Prvi začetki elektrifikacije v naslednjih letih niso li eno, ki je dobivala električno energijo iz ome-prinesli izrazitejšega izkoriščanja električne ener-njene lokomobile, kot spomin na obisk presto- gije za razsvetljavo. Ta je bila namreč vse do leta lonaslednika Rudolfa Habsburškega v Mariboru. 1863 izvedena s pomočjo oljenk, po tem letu pa so tu in tam pričeli za razsvetljavo uporablja- ti petrolej. Elektrifikacija mesta po letu 1890 Razvoj elektrifikacije Maribora in njegove okolice Leta 1869 je podjetnik Draš v mestu ustanovil je v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji po letu Mariborsko plinarno, in sicer po tem, ko je z ma-1890 potekal počasneje. Kljub temu pa so električ- riborsko mestno občino sklenil dogovor, na osno- no energijo začeli uporabljati v tovarni lesovine in vi katerega bo občina od njegove plinarne 20 let lepenke v Ceršaku in v delavnicah Južnih železnic, kupovala plin za razsvetljavo. kjer so leta 1890 namestili tri diname za razsvetlja-vo. Leta 1900 so v Götzovi pivovarni v Mariboru s Januarja 1870 so v mestu Maribor montirali za trifaznim generatorjem proizvajali približno 30 kW tiste čase najmodernejšo plinsko razsvetljavo. moči toka za potrebe delovanja obrata. Zaradi denarnih težav je podjetnik Draš Maribor- Kasneje je Franc Neger, lastnik tovarne koles in sko plinarno skupaj s koncesijo prodal delniški šivalnih strojev, namestil v svoji tovarni dinamo s družbi Združene plinarne v Augsburgu (Vereinig-pogonom na dizlov motor. Ta je proizvajal elek- te Gaswerke in Augsburg). Ta je kot lastnica Ma- trično energijo, delno namenjeno tovarni, delno riborske plinarne vsekakor vplivala na zastoj ra- pa na osnovi koncesije z mestno občino za 36 zvoja elektrifikacije v Mariboru in njegovi okolici. malih obrtnikov in Kralikovo, kasnejšo Maribor- sko tiskarno. Na tekmovanju med električno in plinsko razsvet- ljavo so torej zmagali plinarji, saj so v mestu Ma- Ob koncu leta 1902 se je v elektrifikacijo mes- ribor večinoma svetile plinske luči, tako na uli- ta vključila Mariborska plinarna, ki je električ- cah, v javnih stavbah, šolah, na železniških posta- no energijo iz dinama na plinski pogon nameni- jah kakor tudi v tovarnah in obrtnih delavnicah. la novi sodni palači, kaznilnici in stavbi Okrajne- ga glavarstva. V samostanu Šolskih sester so leta Za slavnostni sprejem avstrijskega prestolonasle- 1908 nabavili dizlov agregat za razsvetljavo sa- dnika Rudolfa Habsburškega je Karl Scherbaum mostana Šolskih sester in šole. skupaj s podjetjem Ganz iz Budimpešte izvedel slavnostno razsvetljavo mesta, predvsem Graj- skega trga in ulic okoli njega. Leta 1909 je lastnica Plinarne v Mariboru “Ve- reinigte Gaswerke“ zgradila malo elektrarno z dvema plinskima motorjema in dvema dinamo Leta 1888 (po nekaterih virih leta 1887) pa je ele- strojema, ki sta z električno energijo enosmer- ktrična energija v mestu Maribor ponovno od- ne napetosti 350 V polnila veliko akumulatorsko igrala pomembno vlogo. Za slavnostni sprejem baterijo, ta pa je z enosmerno napetostjo 150 V avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Habsbur- napajala sodišče, mestno gledališče ter zgradbe škega, sina cesarja Franca Jožefa I., je podjetni nekaterih meščanov. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 13 Tem malim proizvajalcem električne energije se elektrarni, prvo na Felberjevem otoku – dana- je kmalu priključila zasnova projekta o izkorišča- šnjem Mariborskem otoku, drugo pa v kraju Fala. nju reke Drave v bližini mesta Maribor za prido- Za izgradnjo obeh elektrarn je podjetje BUSS iz bivanje večjih količin električne energije. Prvi pro-Gradca že leta 1912 izdelalo celotno gradbeno, jekt sta prijavila inž. Mayrguenter in mariborski tehnično in tehnološko dokumentacijo. Že iste- industrialec Karl Scherbaum ml. Pristojne oblas- ga leta so se odločili za izgradnjo hidroelektrar- ti sta zaprosila za koncesijo za izkoriščanje reke ne na Fali. Odločujoče je bilo to, da so bili za to Drave pri Fali. lokacijo ugodno rešena zemljiškoknjižna vpraša- nja, a tudi kraj je bil za izgradnjo elektrarne po iz-Zaradi lobiranja Mariborske plinarne, ki je imela javah nekaterih strokovnjakov primernejši od Ma- koncesijo za razsvetljavo mesta do leta 1920, ni riborskega otoka. prišlo do pozitivnih premikov vse do leta 1912, ko je Štajersko deželno namestništvo v Gradcu Štajerska električna družba si je prizadevala za dovolilo gradnjo elektrarne pri Felberjevemu, da- čim prej izdelane električne napeljave in daljno- nes Mariborskem, otoku. vode, ki bi bili osnova za razdeljevanje električ- ne energije po krajih in naseljih, med katerimi je imel pomembno vlogo, predvsem zaradi svoje velikosti, Maribor. Ko so torej leta 1912 začeli intenzivne pripra- ve za gradnjo hidroelektrarne Fala, so se hkra- ti pričeli tudi projekti elektrifikacije naših krajev in z njo povezana izgradnja električnih omrežij. Štajerska električna družba s sedežem v Grad- cu, ki je imela koncesijo za take dejavnosti, si je prizadevala, da bi bile čim prej izdelane električ- ne napeljave in daljnovodi, s katerimi bi bili dani pogoji za razdeljevanje električne energije po različnih krajih in naseljih, med katerimi je imel pomembno vlogo Maribor, ki je bil zaradi svoje velikosti izjemno zanimiv. Slika 5: Projekt hidrocentrale na Felberjevem (Mariborskem) otoku, 1917, SI_PAM/0005 Mestna občina Maribor 1528– 1941, AŠ 113, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Prva dravska hidroelektrarna v Fali Okoli leta 1913 je prevzela iniciativo za prido- bivanje električne energije z izkoriščanjem reke Drave na Fali Štajerska električna družba. Na osnovi projekta, ki je bil zasnovan že pred Slika 6: Gradnja hidroelektrarne Fala 1914 , 3. 4. 1914 (PAM; letom 1912, naj bi na reki Dravi zgradili dve Albumi, A_ 1), arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 14 Gradnja falske elektrarne je stekla med prvo sve- tovno vojno, medtem ko je elektrarna Mariborski otok na svojo gradnjo morala počakati do kon- ca druge svetovne vojne in na čas po njej. Grad- nja hidroelektrarne na Fali se je nadaljevala tudi zaradi prizadevanja investitorjev in pobudnikov. Štajerski električni družbi iz Gradca in maribor- skemu poslovnežu Karlu Scherbaumu je v sode- lovanju z Mestno občino Maribor uspelo doseči, da se je gradnja hidroelektrarne Fala nadaljeva- la tudi v okviru načrtov kraljevo-cesarskega mi- nistrstva za obrambo na Dunaju. S pomočjo švi- carskega kapitala in po zapletenih postopkih je bila gradnja leta 1918 dokončana. Elektrarna na reki Dravi na Fali pri Mariboru je od tega leta da- lje nosilka elektrifikacije severovzhodne Sloveni- je, Prekmurja in Medžimurja. Slika 7: Občina Maribor je leta 1914 s Štajerskim električnim podjetjem sklenila pogodbo o dobavi elektrike, arhiv Arhivskega društva Maribor Določila pogodbe za dobavo električne energije iz leta 1914 so nam lahko razumljiva, saj so pred- videvali, da bo Mestna občina Maribor pri elek- trifikaciji mesta in njegove okolice aktivno sode- lovala, tako da bo “zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu in skrbela za prodajo elek- trične energije“. Členi te pogodbe pomenijo de- jansko pravno osnovo za začetek delovanja ele- ktričnega podjetja. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 15 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 16 100 LET ELEKTRA MARIBOR Organiziranost družbe Elektro Maribor Zametek današnjega podjetja Elektro je bil inženir Karl Ruprecht iz Salzburga, ki je s Maribor tem dejansko postal vodja mestnega električne- ga podjetja, čeprav se to takrat še ni tako ime- novalo. Služba, ki je skrbela za izgradnjo električ- nega omrežja, je pričela delovati v okviru služb Mestne občine Maribor že prej. Kako pomembno je bilo imenovanje novega oziroma prvega vodje mestnega električnega podjetja, kaže tudi reakci- ja Štajerske električne družbe s sedežem v Grad- cu, ki je s posebnim navdušenjem sprejela v ved- nost, da je mestni svet Mestne občine Maribor Karla Ruprechta imenoval za direktorja podjetja električne razdelilne naprave (Elektrische Strom – Vertailungsanlage). Slika 8: Imenovanje Karla Ruprechta za vodjo mestnega električnega podjetja, SI_PAM/005 Mestna občina Maribor 1528-1941, Zapisnik mestnega sveta z dne 28.11.1917, AŠ 49, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Velika aktivnost in vsesplošno prizadevanje Mestne občine Maribor za dokončanje gradnje in nadaljnji razvoj hidroelektrarne Fala sta pripe- ljala do tega, da so v okviru občine morali orga- nizirati posebno mestno službo, ki je začela gra- diti električno omrežje v mestu in njegovi okolici. Na seji mestnega sveta Mestne občine Maribor so že v začetku leta 1917 odločali o tem, da je treba v mestu za dejavnost električnega razde- Slika 9: Dopis Štajerske električne družbe o prejemu obvestila lilnega sistema nastaviti tudi ustreznega stroo novem direktorju električnega podjetja, 1918, SI_ kovnjaka. Tega je mesto na posebni seji mestne- PAM/005 Mestna občina Maribor 1528-1941, AŠ 137, arhiv ga sveta 28. novembra 1917 tudi imenovalo. To Pokrajinskega arhiva Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 17 Nesporna je ugotovitev, da se je projekt izpelja- električno energijo“. Ustanovljena je bila tudi po- ve električnega razdelilnega omrežja pričel že v sebna družba za izgradnjo električnih sistemov, letu 1914. Potekal je pod budnim očesom dveh imenovana Gradec Maribor – Dravske elektrar- ustanov. Prva je bila Združenje za električno indu- ne. Ta je prevzela skrb, da bo Mestni občini Ma- strijo (Gesellschaft für elektrische Industrie), ki je ribor v okviru vsakoletnih ali dolgoletnih pogodb sicer imela sedež v Gradcu, svoje izpostave pa v zagotavljala električno energijo. več avstrijskih in italijanskih mestih, druga je bila Štajerska električna družba (Steiermarkische Elektrizitätsges ellschaft) s sedežem v Gradcu, ki je v tem času že gradila hidroelektrarni v krajih Pe- ggau in Lebring, ki ležita južno od Gradca. Leta 1914, v času župana Johana Schmidererja, so nastali prvi zametki današnjega podjetja Ele- ktro Maribor z začetkom projekta izpeljave elek- tričnega razdelilnega omrežja izmenične napeto- sti. Prizadevanje in modrost posameznih mestnih svetnikov, ki so daljnovidno prepoznali prednosti električne energije, sta obrodila sadove, saj jim je uspelo, da se je dogovarjanje in sporazumevanje s Štajersko električno družbo s sedežem v Gradcu nadaljevalo. Prav ti dogovori in vpliv te družbe na elektrifikacijo Maribora so pripeljali do tega, da je v poletnih mesecih leta 1914 mestni svet na svoji seji 15. julija sprejel in obravnaval t. i. sporazum oziroma pogodbo (med zapisniki mestnega sveta Mestne občine Maribor jo hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru), ki sta jo na predlog odbora za elek- trifikacijo sklenila Mestna občina Maribor in Šta- jerska električna družba (Steiermarkische Elektri- zitätsgesellschaft) s sedežem v Gradcu. Slika 10: Sporazum o elektrifikaciji Maribora, 1914, SI_ Leta 1914 so nastali prvi zametki današnjega PAM/005 Mestna občina Maribor 1528-1941, Zapisnik podjetja Elektro Maribor z začetkom projekta iz-mestnega sveta z dne 15.7.1914, AŠ 48, arhiv Pokrajinskega peljave električnega razdelilnega omrežja izme-arhiva Maribor nične napetosti. Mestni svet na svoji seji 15. ju- lija 1914 obravnaval in sprejel tako imenovani sporazum oziroma pogodbo, ki sta jo na pred- V tej pogodbi je bilo dogovorjeno, da bo Mestna log odbora za elektrifikacijo sklenila Mestna ob- občina Maribor vztrajala pri pridobitvi oziroma čina Maribor in Štajerska električna družba s se- uvedbi električne energije, ne samo za razsvetlja- dežem v Gradcu. vo, ampak tudi za delovanje gospodarskih stro- jev. Obširna pogodba, ki ima več poglavij, vse- Pogodba je predvidevala, da bo mestna občina buje tudi določbe, ki predpisujejo izgradnjo dalj- zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu novodov ter izdelavo glavnih transformatorskih in skrbela za prodajo električne energije. postaj. Pogodba predpisuje, kaj vse je bilo treba narediti, da bo električna energija lahko napelja- V uvodnem delu pogodbe je bilo navedeno, “da na v mestno električno mrežo. je potrebno pričakovati, da bo po izgradnji ele- ktrične centrale na Fali Maribor tisto mesto, ki Mestna občina Maribor je bila torej tista, ki je mo-se bo moralo ali moglo čim prej priključiti na rala na svoje stroške zgraditi električno razdelilno 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 18 mrežo in uporabnikom omogočiti odvzem elek- Leta 1915 je plinarno (Marburger Gasfabrik trične energije, najprej na ozemlju Mestne občine G.E.Z.) od podjetja“Vereinigte Gaswerke in Au- Maribor, kasneje še v sosednjih občinah Studen- gsburg“ skupaj z električnimi napravami eno- ci, Nova vas, Radvanje, Razvanje, Tezno, Pobrežje, smerne napetosti odkupila Mestna občina Malečnik, Košaki in drugod. Ker na trasi daljnovo- Maribor. da s Fale proti Mariboru ležita občini Kamnica in Bresternica, je bil podan predlog, da se tudi ti dve občini priključita na električno omrežje. Slika 12: Logotip Mestnega elektriškega podjetja Maribor ob Dravi, 1923, SI_PAM/005 Mestna občina Maribor 1528-1941, AŠ 520, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Slika 11: Električar, arhiv Pokrajinskega muzeja Maribor Slika 13: Logotip Mestnega elektriškega podjetja Maribor ob Mestna občina Maribor je ustanovila posebni od-Dravi, 1923, SI_PAM/0005 Mestna občina Maribor 1528-1941, bor mestnega sveta za elektrifikacijo. Osnovna AŠ 520, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor dejavnost tega odbora je bila spremljati izvedbo električne razdelilne mreže ter postavitev trans- Prizadevanja predsednika Odbora za elektrifika- formatorskih postaj. Odbor za elektrifikacijo je cijo pri mestnem svetu Mestne občine Maribor, spremljal razvoj uvajanja električne energije ter mariborskega advokata dr. Oskarja Orosla, kažejo poudarjal nujnost začetka uporabe električne na to, da je ta od mestnega sveta zahteval čim- energije za razsvetljavo in kot energijo za delo z prejšnjo ustanovitev posebnega podjetja, ki bo električnimi stroji. izvajalo elektrifikacijo mesta in distribucijo električne energije, kajti omenjeni odbor ni imel ta- Obstoj in delovanje tega odbora lahko imamo kih pristojnosti in tudi sestavljen ni bil tako, da za dejanskega predhodnika Električnega podje-bi lahko vse strokovne in tehnične naloge izvajal tja Maribor, saj je ta v okviru sodelovanja s Šta- kakovostno in brez težav. jersko električno družbo in z Elektrotehničnim podjetjem Pichler skrbel za izvajanje strokovnih Zato lahko v letu 1917 (po nekaterih podatkih nalog v okviru elektrifikacije in distribucije elek-je bilo Mestno elektriško podjetje ustanovljeno trične energije. šele leta 1920, po drugih podatkih pa je začelo 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 19 poslovati leta 1919) že zasledimo premike v zve- Ob izvajanju teh dejavnosti je imelo Mestno elek- zi z zahtevo advokata Orosla, saj je iz ohranjenih trično podjetje velike težave, ki so bile povezane dokumentov razvidno, da je tega leta že delovalo s pridobivanjem potrebnega materiala. Pogoste Mestno električno podjetje Maribor (Städtische so bile nekakovostne dobave električne energije Elektrizitäts – Unternehmung Marburg). Tega (po moči in času), zaradi česar so se pričeli odje- leta je namreč Mestna občina Maribor tudi nas- malci pritoževati. Bili so nezadovoljni in niso bili tavila prvega direktorja podjetja, inž. Karla Rup-pripravljeni plačevati računov za porabljeno ele- rechta iz Salzburga. ktrično energijo, kar je pomenilo enega od naj- večjih problemov, s katerimi se je v tem času uba- dalo Mestno električno podjetje. Leta 1919 je bil zgrajen 10 kV daljnovod med hi- droelektrarno Fala in Mariborom. S tem je bila Mariboru dostopna izmenična napetost 10 kV. Zaradi raznolikosti izvajalcev, povojnega časa in nastanka nove države je težko določiti dejanski čas, kdaj je bil prvi, osnovni del projekta elek- trifikacije Maribora zaključen. Pogosto se nava- ja 2. oktober 1920, čas prvega vladnega komi- sarja Vilka Pfeiferja, ko naj bi bilo takratno celot-Slika 14: Žig Mestnega elektriškega podjetja, 1925, no električno nizkonapetostno omrežje napetosti arhiv Arhivskega društva Maribor 220/380 V in razdeljevalno omrežje napetosti 10 kV ter 22 transformatorskih postaj v takem sta- nju, da sta lahko dobava in distribucija električ- Med obema vojnama ne energije potekali nemoteno. Slika 15: Izsek iz poročila mariborskega župana o pomanjkanju kuriva, potrebah po materialu za instaliranje električnega omrežja, 1917, SI_PAM/0005 Mestna občina Maribor 1528-1941, AŠ 137, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Zanimivo je, da je Mestno električno podjetje v letih 1918 in 1919 opravljalo tri pomembne na- loge. Tako je nadaljevalo z izgradnjo električne- ga omrežja in pričelo izvajati svojo osnovno pos- lanstvo, tj. zagotavljati nemoteno in zadostno dobavo kakovostne električne energije, hkrati pa Slika 16: Poročilo o motnjah omrežja, SI_PAM/0005 Mestna je skrbelo za postopke plačevanja in finančnega občina Maribor 1528-1941, AŠ 520, arhiv Pokrajinskega poslovanja nasploh. arhiva Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 20 Slika 17: Dokument v zvezi z reorganizacijo Mestnega Slika 18: Stanje omrežja visoke napetosti, poročila inž. Turnška, elektriškega podjetja (33 strani) s podatki o podjetju, 1923, SI_PAM/0005 Mestna občina Maribor 1528-1941, AŠ proizvodnji, osebju, 1923, SI_PAM/0005 Mestna občina 520, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Maribor 1528-1941, AŠ 520, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Leta 1925 so se pojavili veliki problemi in z njimi nove možnosti, ki jih je Mestno električno podje-Ob koncu leta 1924 se je Mestno električno tje ponudilo z uvajanjem nočnega toka in s tem podjetje angažiralo pri nadaljevanju elektrifika- tudi nočnih tarif. Za porabo te oblike električne cije mesta in njegove okolice. Tako v začetku leta energije v začetku ni bilo posebnega navdušenja, 1925 zasledimo projekt elektrifikacije Studencev kasneje pa so se za nočne tarife začela zanima- kot predmestja Maribora. Mestno električno pod- ti tako podjetja oziroma industrija kakor tudi po- jetje (MEP) je skrbelo za dobavo, razdeljevanje in samezni mali odjemalci. obračunavanje porabljene električne energije v mestu Maribor in njegovi najožji okolici. Skrbe- Leta 1925 je Mestno električno podjetje priče- lo je tudi za razvoj elektrifikacije mesta in oko- lo z uvajanjem nočnega toka in s tem tudi noč- nih tarif. lice, kar pomeni pridobivanje novih odjemalcev električne energije, ki so jih predstavljali mali odjemalci, torej posamezniki in posamezne zgrad- Seveda elektrifikacija in aktivnosti Mestnega ele- be, ter veleodjemalci, kar so bile tovarne, uradi, ktričnega podjetja niso bile prav preproste. Ve- gospodarska posestva ipd. Te aktivnosti so bile likokrat je prihajalo do težav in nesoglasij med opredeljene že v pogodbi iz leta 1914, čeprav je Mestnim električnim podjetjem in Mestno obči- zavoljo tega, ker je mesto Maribor koncesijo za no Maribor. Problemi so nastajali hkrati z želja- razsvetljavo poverilo mestni plinarni, elektrifika- mi, kako izvesti električne priklope in možnosti, cija potekala mnogo počasneje, kot bi lahko. Ob ki jih je ponujala planirana elektrifikacija mesta. tem se je pojavila še razvita trgovina s petrolejem Stalno prizadevanje Mestnega električnega podin bencinom, ki je tudi konkurirala izvajanju de- jetja, da bi odjemalcem zagotavljali kvalitetno javnosti zagotavljanja električne energije. napetost in stalnost električne energije, je bilo 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 21 povezano z različnimi reorganizacijami in dogra- pa tudi v načinu življenja meščanov. Mestno ele- jevanjem sistema. ktrično podjetje je pri tem odigralo pomembno V vsakdanjem življenju je z uporabo električne vlogo, saj je tako na področju elektrifikacije mes- energije prihajalo tudi do težav, ki so jih povzro- ta kot tudi industrije dejansko pripomoglo k veli- čili nenadni odklopi električne energije, o kate- kemu napredku in gospodarskemu razvoju, k po- rih bi elektrarna Fala morala – seveda takrat, ka- večanju števila odjemalcev in podjetij, ki so se pri-dar je bilo to možno – Mestno električno podjetje ključevala na električno omrežje. pravočasno obveščati. Obstajali so sicer seznami in programi za odklapljanje energije, vendar so se prekinitve pojavljale tudi zaradi nezgod, ki so jih povzročali udari strel, močan veter, sneg ipd. Slika 20: Sedež Elektriškega podjetja Maribor do leta 1928 na Jurčičevi ulici 8 v Mariboru, 1961, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Slika 19: Izvleček iz pogojev za dobavo električnega toka iz mestnega elektrovodnega omrežja v Mariboru, 1925, SI_ Leta 1926 je bil zgrajen 35 kV daljnovod med Ma- PAM/0005 Mestna občina Maribor 1528-1941, AŠ 140, arhiv riborom in Mursko Soboto, ki je bil leta 1928 po-Pokrajinskega arhiva Maribor daljšan do Varaždina na Hrvaškem.Leta 1928 je mariborska plinarna demontirala celotno ulično Projekt širjenja možnosti za uporabo električne razsvetljavo in svojo elektrarno na enosmerni tok. energije v mestu je bil povezan z mnogo težava- mi, zlasti ko je šlo za izgradnjo in izpeljavo dalj-V drugi polovici leta 1928 se Električno podjetje novodov. Takšen razvoj, vključno z navedenimi Maribor preseli iz sob v hiši na Jurčičevi 8, kjer je težavami, s katerimi se je ubadalo Mestno elek-delovalo od svojega začetka, na novo lokacijo, v trično podjetje, lahko spremljamo skozi vrsto let. zgradbo na Frančiškanski ulici, današnji ulici Vita Leta 1925 se je zgodila sprememba imena pod-Kraigherja 8. jetja, ki je odtlej bilo Električno podjetje Maribor. Leta 1930 je bila zgrajena razdelilna transforma- V zgodovini mesta Maribor v času pred drugo torska postaja Radvanje, ki je 80-kilovoltni dalj- svetovno vojno je elektrifikacija pomenila veliko novod s Fale povezala z mariborskim 10-kilo- spremembo v gospodarskem razvoju, prav tako voltnim distribucijskim omrežjem. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 22 drugi pa odjemalca. Oba se potegujeta za uspeš- no poslovanje. Te relacije spremljamo pravzaprav ves čas, vse do začetka druge svetovne vojne. Slika 21: Pregradba 10 kV voda Radvanje - Studenci, 1937, arhiv Arhivskega društva Maribor V letu 1934 se podjetje močno angažira pri ele- ktrifikaciji mariborske industrije, posebej tekstil-ne, in sicer v Tovarni Marka Rosnerja, Jugoteksti- lu in Jugosvili. Vsa ta podjetja so se enakovredno potegovala za dobavo električne energije po po- sebnih cenah, zaradi česar je prihajalo do mnogo dogovorov in predvsem usklajevanja cen električ- ne energije, nabave pravilnih števcev in dogovo- rov glede plačil za na novo izvedene ali razširje- ne projekte elektrifikacije. Sredi leta 1935 je prišlo do reorganizacije Ele- ktričnega podjetja Maribor, saj je Mestna obči- na Maribor sklenila združiti vsa mestna podjetja v eno podjetje, ki je imelo svojo osrednjo knjigo- vodstvo, glavno blagajno in upravo v prvem nad- stropju Orožnove 2. Gospodarska kriza je bila vzrok več zahtev pro- izvajalcev, industrije in drugih odjemalcev elek- Slika 22 in 23: Okrožnica šefom pod Mestna podjetja trične energije, da naj se vendar znižajo cene, podpadajočih ustanov o osamosvojitvi gospodarskega davščine ter javne dajatve, kar bo močno raz-poslovanja Mestne občine Maribor in ustanovitvi Mestnih bremenilo proizvodnjo. Tako imamo na eni strani podjetij, 1932, SI_PAM/0005 Mestna občina Maribor 1528-proizvajalca električne energije in posrednika, na 1941, AŠ 370, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 23 Slika 24: Maribor ponoči, arhiv Pokrajinskega muzeja Maribor Leta 1936 je imelo Mestno električno podjetje že 12.413 odjemalcev, leto kasneje pa je bil Mari- bor z okolico po porabljeni električni energiji na prvem mestu v tedanji Kraljevini Jugoslaviji. Nizke cene električne energije so spodbudile ra- zvoj industrije, še posebej tekstilne, ki je zaposlovala več tisoč ljudi. Slika 25: Letak Mestnega električnega podjetja Maribor, okoli Leta 1938 je bilo moč zaslediti novo nevarnost in 1938, SI_PAM/0005 Mestna občina Maribor 1528-1941, arhiv priprave na vojno. Zaradi tega je bilo glede upo-Pokrajinskega arhiva Maribor rabe električne energije možno zaslediti določe- ne obete za nadaljevanje izvajanja priklopov, saj Ti naslovi se kasneje zamenjajo z Energieversor- so vzeli v zakup možnost, da bi se v primeru voj- gung Südsteiermark Körperschaft öffentlichen ne lahko dobava električne energije poslabšala. Rechtes in Marburg (v nadaljevanju EV. Süd ). To V času pred drugo svetovno vojno se je povečalo je bila organizacija, ki je kasneje v celoti prevzela število zasebnih odjemalcev, saj so takrat v Mari-v svoje upravljanje mariborsko električno podjetje boru zgradili nekaj znanih zasebnih vil, v katere in vsa podobna podjetja (tudi rudnike) na ozem- so začeli napeljevati električni tok za razsvetljavo lju spodnje, slovenske Štajerske. Takoj po priho-in za uporabo različnih naprav ter strojev. du okupatorja leta 1941 je bil zamenjan doteda- nji direktor ing. Jurij Uršič. Za začasnega komi- Obstoječe stanje sta leta 1941 prekinili okupaci- sarja je bil postavljen Emil Scherer, ki je bil sicer ja in priključitev Električnega podjetja Maribor doma iz Švice, a je že pred drugo svetovno vojno skupnemu Štajerskemu električnemu podjetju dalj časa živel v Mariboru. (Energieversorgung Südsteiermark) s sedežem v Gradcu. Med drugo svetovno vojno Vsekakor je leto 1941 pomenilo velik preobrat v delu in poslovanju električnega podjetja, ven- dar pa ni mogoče trditi, da bi bile do druge po- lovice tega leta vse zadeve urejene. Težave z or- ganizacijo lahko spremljamo s pomočjo ohranje- nih spisov, kar kaže na to, da vsaj v drugi polovici Slika 26: Maribor, Glavni trg, arhiv Pokrajinskega muzeja Maribor leta 1941 reorganizacija podjetja še ni bila izvedena. V njih se še vedno pojavlja Mestna obči- V prvih mesecih okupacije je bilo delovanje na Maribor in poleg nje tudi električno podjetje. mestnega električnega podjetja tesno povezano 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 24 s celotno politično aktivnostjo okupatorja, ki je Osnovna dejavnost uprave EV. Süd v Mariboru je izvajal tako politične kakor tudi nacionalne priti- bila skrb za: ske in ukrepe proti slovenskemu narodu. Tako je • izgradnjo električnega omrežja, politika raznarodovanja in izseljevanja zavednih • obnovo drogov in nosilcev, Slovencev doletela tudi zaposlene v ukinjenem • izboljšavo dobav ter Električnem podjetju Maribor. Vendar, kakor raz- • bolj kakovostno oskrbo z električno energijo beremo v skromni literaturi, se jih je večina pra- v vseh krajih spodnje Štajerske. vočasno umaknila. Marsikdo se je pozneje pri- ključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Začasni upravitelj Scherer je vse do 1. decembra 1941 deloval v smeri reorganizacije EV. Süd z iz- postavami v Celju, Laškem, Slovenj Gradcu, Ve- Slika 27: Medvojni logotip Energieversorgung Sudsteiermark, lenju in drugod. Tako je bila pravzaprav ta orga-Aktiengesellschaft, E. V. Sud Marburg/Drau, 1944; SI_ nizacija tista, ki je skrbela za razvoj elektrifikacije PAM/005 Mestna občina Maribor 1528-1941, AŠ 19, na spodnjem Štajerskem. arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Glavna uprava je morala izvajati tudi zadeve, po- Od leta 1944 do maja leta 1945 je poraba elek- vezane z vojaško pripravljenostjo, ki se je odra- trične energije naglo upadala, predvsem v gospo- žala v obveznostih do zatemnitev mest in krajev. darstvu, kajti Maribor je bil izpostavljen močnim bombnim napadom, ki so bili predvsem usmerje- Ta aktivnost je slonela na priporočilih nemške dr- ni na industrijske objekte. Bombni napadi so sko- žave, ki so izšla že leta 1939 in v katerih je na- raj popolnoma onemogočili dobavo električne tančno določeno, kdo je zadolžen za izklapljanje energije, posebej potem, ko je bilo zaradi voja- električne energije, prav tako pa tudi, kdo nosi ških in bombnih napadov poškodovanih ali poru- finančno odgovornost za škodo, ki nastane za- šenih nekaj transformatorskih postaj. voljo teh izpadov. Leta 1943 se je uprava zaradi sprememb organi- Uprava EV. Süd je bila v stalnih stikih z različnimi zacijske strukture na spodnjem Štajerskem pre-policijskimi, političnimi, vojaškimi in gospodarski-imenovala v Energieversorgung Südsteiermark mi upravami, predvsem v zvezi z njenim delova- (EV. Süd) Akziengeselschaft Marburg. Kasneje je njem na področju novogradenj in vzdrževanjem uprava za Maribor dobila nov naziv, in sicer Ener- ter popravili električnih napeljav in naprav, pred- gieversorgung Südsteiermark (EV. Süd) A. G. Be- vsem tistih, ki so so bile namenjene razpošiljanju zirkssverwaltung Marburg/Drau. Seveda so spre- električne energije, proizvedene v elektrarni Fala. membe naziva in pristojnosti uprave vplivale tudi Slika 28: Elektrarna Fala, arhiv Pokrajinskega muzeja Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 25 na kadrovsko zasedenost. Zamenjali so se usluž- gospodarsko podjetje splošnega državnega po- benci, vendar se obveznosti, ki jih je imelo pod- mena in se kmalu preimenovala v Elektrokovino. jetje do Maribora in njegove okolice, pravzaprav niso v ničemer spremenile. Osnovne dejavnosti S 1. januarjem 1948 je začela veljati prva sloven- so ostale “stalno zagotavljanje električne ener- ska tarifa za električno energijo. gije ter obnavljanje starih in pa izgradnja novih daljnovodov“. Leta 1948 je bil zgrajen dvosistemski 110 kV dalj- novod med Dravogradom in Mariborom. V letu 1949 sta obe mariborski upravi prešli v sestavo novoustanovljenega Podjetja za razde- ljevanje električne energije s sedežem v Ljubljani. V letu 1951 je prenehalo obstajati Podjetje za razdeljevanje električne energije, istočasno pa je bilo ustanovljenih pet podjetij za distribucijo električne energije. Eno izmed njih je bilo tudi Podje- tje za distribucijo električne energije Elektro Ma- Slika 29: Maribor, Aleksandrova cesta, arhiv Pokrajinskega ribor s sedežem v Mariboru. Istega leta je bil v muzeja Maribor okviru tega podjetja ustanovljen nov obrat Slo- venska Bistrica. Po letu 1945 je prišlo do reorganizacije in usta- novitve posebnega podjetja, ki se je imenovalo V letih od 1951 do 1953 so se zaradi notranje Podjetje za proizvodnjo in prenos ter distribucijo delitve dela od Elektrokovine postopoma odce- električne energije. pile delavnice, ki so se vključile v tedanje Podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor. Organiziranost v letih od 1945 do 1990 V letu 1952 sta iz Podjetja za distribucijo električ- Pri pregledu dokumentacije za nazaj vse do leta ne energije Elektro Maribor nastali dve podjetji, 1945 je razvidno, kako so se razvijale oblike or- in sicer Podjetje Elektro Maribor – okolica z ob- ganiziranosti elektrodistribucijske dejavnosti v rati Maribor – okolica, Slovenska Bistrica, Gornja Mariboru, na Ptuju, v Gornji Radgoni, Murski So- Radgona, Murska Sobota, Ptuj in Radvanje ter boti, Slovenski Bistrici in Ljutomeru. Podjetje Maribor – mesto, ki je nastalo iz dote- danjega obrata Maribor – mesto. V letu 1946 so dejavnosti za distribucijo električ- ne energije izvajali v Upravi za Maribor mesto in Leta 1954 je bila zgrajena razdelilno-transforma- v Mariborski okrožni upravi, ki sta bili v sesta- torska postaja Pekre in priključena na obnovljen vu podjetja Državne elektrarne Slovenije. V okvi- 110 kV daljnovod med Falo in Laškim. ru Mariborske okrožne uprave so bili organizira- ni obrati: Maribor okolica, Ptuj, Ormož, Gornja V letu 1954 sta obe podjetji postali sestavni del v Radgona, Ljutomer, Murska Sobota in Radvanje tem letu ustanovljenega ELES-a (Elektrogospodar- (Pekre). Nekoliko kasneje je bila ustanovljena še ska skupnost Slovenije), ki je imela sedež v Ljubljani. delavnica za izdelovanje opreme in železnih kon- strukcij za izgradnjo transformatorskih postaj, V letu 1958 je prešel obrat Pekre iz tedanjega daljnovodov in nizkonapetostnih omrežij na Te- Podjetja Elektro Maribor – okolica v novoustano- znem, v njej pa so tudi popravljali in umerjali ele-vljeno podjetje Elektroprenos, ki je imelo nalo- ktrične števce. Leta 1949 je postala ta delavnica go skrbeti za visokonapetostne naprave nad 35 samostojna enota EMD Maribor – Tezno, ki se je kV. V tem času je bil zaradi potreb distribucij- v letu 1950 organizirala v samostojno Državno ske dejavnosti ustanovljen nov samostojni obrat 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 26 Remontne delavnice Radvanje s transformator-pet Skupnosti TOZD-ov, ki so pokrivale pet pres- sko, elektrokovinsko, števčno, avtomehanično in krbovalnih območij v celotni Republiki Sloveniji. elektromotorno delavnico. V letu 1958 sta postali obe podjetji članici v is- Podjetje DES in Skupnost TOZD Elektro Maribor tem letu ustanovljenega strokovnega združenja sta bila vpisana v sodni register OZD (organizacija DES. V letu 1961 se je združenje preimenovalo v združenega dela, kot je bil v tistem času “samo- Poslovno združenje DES. upravni“ naziv za podjetje) v letu 1975. V letu 1962 se je zaradi skupnih interesov Pod- Na podlagi navedenega lahko vidimo, da je bilo jetju Elektro Maribor – okolica pridružilo podje- od leta 1945 do leta 1975 kar precej sprememb tje Elektron v Ljutomeru, iz katerega je nastal nov organiziranosti elektrodistribucijske dejavnosti. obrat Gradnje in montaža Ljutomer, ki je izvajal Z uveljavitvijo Zakona o združenem delu v letu novogradnje, obnove in vsa srednja investicijska 1976 so se v elektrodistribucijski dejavnosti pri- vzdrževalna dela na vzhodnem območju Podje- čele aktivnosti za potrebne spremembe v organi- tja Elektro Maribor – okolica. ziranosti. V začetku leta 1979 je bila ustanovlje- na delovna organizacija (DO), ko so vsi TOZD-i v V letu 1963 so v Mariboru ustanovili nov obrat sestavu DO sprejeli samoupravni sporazum (po- Gradnje in montaža Maribor. Opravljal je isto de- godbo) o združitvi v DO Elektro Maribor s sede- javnost kot obrat v Ljutomeru, le da jo je izvajal žem v Mariboru. na zahodnem območju Podjetja Maribor – oko- lica. Še istega leta 1963 sta se podjetji Elektro 1. aprila 1982 je bilo organizirano podjetje Elek- Maribor – okolica in podjetje Elektro Maribor – tro Maribor – delovna organizacija za distribuci- mesto na podlagi odločbe Izvršnega sveta (vla- jo električne energije n.sol.o. (skrajšano Elektro de) Skupščine RS Slovenije združili v Podjetje za Maribor n.sol.o.). Sedež delovne organizacije je distribucijo električne energije Elektro Maribor, bil v Mariboru, Vetrinjska ul. 2. ki je imelo 10 organizacijskih enot: obrat Ma- ribor – okolica, obrat Slov. Bistrica, obrat Gor- Delovna organizacija je nastala z združitvijo nas- nja Radgona, obrat Murska Sobota, obrat Ptuj, lednjih TOZD-ov: obrat Maribor – mesto, obrat Remontne delav- • TOZD Elektro Maribor – mesto n.sol.o. nice, obrat Gradnje in montaža Ljutomer, obrat • TOZD Elektro Maribor – okolica n.sol.o. Gradnje in montaža Maribor in uprava s sede- • TOZD Elektro Slovenska Bistrica n.sol. o. žem v Mariboru. • TOZD Elektro Ptuj n.sol.o. • TOZD Elektro Murska Sobota n. sol.o. Podjetje Elektro Maribor je bilo eno izmed petih • TOZD Elektro Gornja Radgona n.sol.o. podjetij za distribucijo električne energije v Slo- • TOZD Elektrogradnje in montaža Maribor veniji, ki so se v letu 1971 zlila v Združeno pod- n.sol.o. jetje za distribucijo električne energije Sloveni- • TOZD Elektrogradnje in montaža Ljutomer je v Ljubljani. n.sol.o. • TOZD Elektroremontna delavnica Radvanje V letu 1974 se je iz dotedanjih devetih obratov n.sol.o. ustanovilo devet TOZD-ov (temeljna organizaci- ja združenega dela), iz dotedanje uprave pa so V letu 1983 je prišlo do spremembe imena, Elek- se ustanovile skupne službe za opravljanje sku- tro Maribor je dobil nov naziv Elektrodistribucija. pnih poslov. Vsi TOZD-i so se še v istem letu zdru- žili v Skupnost TOZD s sedežem v Mariboru, prav Leta 1985 je bila v Slovenski Bistrici zgrajena nova tako pa so se združili tudi v Podjetje za distribu-poslovna zgradba in spremenil se je sedež TOZD. cijo električne energije Slovenije DES s sedežem Leta 1986 je bila v Gornji Radgoni zgrajena nova v Ljubljani. Podjetje DES je združevalo 26 TOZD- poslovna zgradba in spremenil se je sedež TOZD. -ov iz vse Slovenije, ki so bili organizirani tudi v 19. decembra 1987 se je delovna organizacija 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 27 združila v sestavljeno organizacijo združenega dela odločbo ugotovilo, da je 60,38 odstotka druž- (SOZD) Elektrogospodarstvo Slovenije n.sub.o. benega kapitala last RS, preostali delež v višini Leta 1989 je bila v Mariboru zgrajena nova po- 39,62 odstotka pa naj bi se lastninil po zako- slovna zgradba in spremenil se je tudi sedež nu o lastninskem preoblikovanju podjetij (vred- TOZD Elektrodistribucija Maribor – mesto. nost tega dela družbenega kapitala je znaša- la 4.108.395.000 tolarjev). Zaposleni, družinski Leta 1990 se je delovna organizacija preobliko- člani, upokojenci in nekdanji zaposleni so reali- vala v podjetje v družbeni lastnini Elektro Mari- zirali le okrog 10 odstotkov deleža, ki naj bi se bor – podjetje za distribucijo električne energije lastninil, kar je predstavljalo manj kot 1 odstotek p.o. Z vpisom v sodni register so prenehale obstajati temeljne organizacije, ki so postale po- skupne vrednosti podjetja. Poleg certifikatov so slovne enote. bile pri lastninjenju uporabljene tudi zadolžnice za neizplačane plače v letih 1991 in 1992. S ciljem koordinacije in pospeševanja distribu- Od osamosvojitve Slovenije … cijske dejavnosti v RS je pet samostojnih javnih pa do danes podjetij za distribucijo električne energije v de- V procesu nenehnih reorganizacij in različnih or- cembru 1996 ustanovilo Gospodarsko interesno ganizacijskih oblik je bilo torej v letu 1990 uki- združenje – GIZ. njeno poslovanje po zakonu o združenem delu S statutom so bili opredeljeni glavni skupni inte- in iz delovne organizacije Elektro Maribor je nas- resi na področjih: talo podjetje za distribucijo električne energije. Iz • standardizacija in tipizacija, devetih TOZD-ov je nastalo devet poslovnih enot • razvojni projekti in nove tehnologije, z nekoliko zmanjšanimi pristojnostmi. Prenehala • poenotenje tehničnih navodil, je delovati sestavljena organizacija (SOZD EGS), • integrirani informacijski sistem, ostale pa so sorazmerno močne strokovne služ- • varstvo pri delu, be, ki so še kar vrsto let opravljale določena stro- • izobraževanje zaposlenih. kovna dela za potrebe lastnika (države). Names- to skupnega prihodka smo prešli na sklepanje Reševanje problematike se je odvijalo v delovnih pogodb o nakupu in prodaji električne energi- skupinah ali komisijah, odločalo oziroma sklepa- je. Sami nismo imeli vpliva na oblikovanje cen, s lo pa na skupščini GIZ. tem pa tudi ne na ekonomijo poslovanja podje- tja. Osnova za poslovanje so bili t. i. vrednostni Energetski zakon (EZ) je bil sprejet konec leta plani, ki so jih pripravljali v strokovnih službah 1999. EGS, nakar jih je sprejela Vlada Republike Slove- nije. Sestavni del teh vrednostnih planov so bile Takšni, kakršni smo bili, nismo bili primerni za planirane izgube. vstop v EU. Rešitev naj bi prinesel energetski za- kon (EZ), ki je bil sprejet konec leta 1999. Na nje-Nato sta bila sprejeta dva zakona, ki sta resne- govi osnovi je bila sprejeta dolga vrsta podzakon- je posegla v poslovanje, in sicer Zakon o gospo- skih aktov (uredb, sklepov, pravilnikov, navodil darskih družbah in Zakon o gospodarskih javnih itd). Po EZ se je bilo treba reorganizirati tako, da službah. Od leta 1994, ko smo se začeli priprav-se gospodarske javne službe izvajajo kot reguli- ljati na proces lastninjenja, smo se z njim ukvar- rane dejavnosti, za usodo katerih naj bi poskrbe- jali kar štiri leta, do 20. maja 1998, ko smo dobili la agencija za energijo. Ločeno od gospodarskih sklep o vpisu v sodni register kot Elektro Maribor, javnih služb pa se ustanovita dejavnost trženja javno podjetje za distribucijo električne energi- električne energije upravičenim odjemalcem in je, d.d. Vmes smo, od 1. avgusta 1994, z uredbo dejavnost storitev. Tako je za pet dejavnosti nas- Vlade RS delovali kot Elektro Maribor p.o. javno talo pet sektorjev, poslovne enote pa so bile uki- podjetje v lasti RS. njene oziroma preoblikovane v območne enote. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je z EZ je predvideval tudi možnost privatizacije 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 28 distribucijskih podjetij, ki pa zaradi neugodnih Leta 1998 smo dobili nadzorni svet, ki ga imenu- ekonomskih kazalnikov oziroma taka, kot so bila, je skupščina delniške družbe; od šestih članov sta niso bila najbolj primerna za “prodajo“. Vlada je dva člana na predlog sveta delavcev imenovana videla rešitev v sklepu o koncentraciji kapitala in iz vrst zaposlenih. poslovnih funkcij, kar naj bi zagotavljalo največjo možno učinkovitost dejavnosti distribucije. Kapi-Za prvo obdobje po osamosvojitvi, tja do leta tal oziroma novi lastniki kapitala naj bi narekovali 1999, je značilna agonija umirjenega sožitja z strategijo razvoja in postavljali nove cilje tako kot usodo večnega “zgubaša“. Električna energija ponekod v tujini. je bila tudi socialna kategorija, ki je vplivala tudi na inflacijo in zadovoljstvo prebivalstva. Čeprav enotnega elektroenergetskega sistema v Sloveniji ni več, je dobava za odjemalce mogo- Leta 2001 je prišlo do delnega odprtja trga z ele- ča le prek enega omrežja, kjer ni nobenih obvo- ktrično energijo. Upravičeni odjemalci, uporabni- zov, nobene rezervne poti. Zato bi moralo biti ki s priključno močjo nad 41 kW, so si od 15. ok- to omrežje maksimalno zanesljivo in marsikdo je tobra 2001 lahko sami izbirali dobavitelja. pripravljen to tudi dobro plačati. V “hiši“ želimo imeti red in čiste odnose. Zavedali smo se po- Leta 2002 je podjetje Elektro Maribor odprlo svo- mena gospodarske javne službe. To sicer pome- jo spletno stran www.elektro-maribor.si. ni monopolni položaj, vendar ne za vsako ceno. V letih 1994 in 1995 smo “izgubili“ nekaj sto od- jemalcev na hrvaški strani. Slika 30: Distribucijski center vodenja, 2014, arhiv družbe Elektro Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 29 Slika 31: Klicni center, 2014, arhiv družbe Elektro Maribor Leta 2002 je začel obratovati nov distribucijski sektor upravljanja distribucijskega omrežja, sek- center vodenja Elektro Maribor, ki obratuje ne- tor distribucije električne energije in sektor odjeprekinjeno 24 ur na dan in ki je omogočil uvedbo ma, v okviru tržnih dejavnosti pa sektor nakupa novih funkcij za učinkovito vodenje in nadzor di- in prodaje električne energije ter sektor storitev. stribucijskega omrežja. Tega leta je Elektro Mari- bor odprl tudi sodobni klicni center. V letu 2005 je Elektro Maribor uvedel novo sto- ritev inženiringa. Leta 2003 je bilo ustanovljeno hčerinsko podjetje Male hidroelektrarne Elektro Maribor d.o.o. Tega Leta 2007 je Elektro Maribor d.d. skupaj s svojo leta je začelo v razdelilni transformatorski posta- hčerinsko družbo HE Elektro Maribor d.o.o. nare- ji Melje v Mariboru obratovati prvo s plinom izo- dil prvi korak na področju izrabe sončne energi- lirano 110 kV stikališče na prostem v Sloveniji. je, saj je investiral v gradnjo male fotonapetostne elektrarne na strehi svoje poslovne stavbe. Njena Leta 2004 je bil trg z električno energijo odprt za nameščena zmogljivost znaša 36,18 kW. vse odjemalce električne energije, razen za go- spodinjstva. Elektro Maribor oblikuje lastno bi- Leta 2007 so delničarji potrdili spremembo ime- lančno skupino. na družbe, ki se glasi Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d. V letu 2004 je bila podpisana Podjetniška kolek- tivna pogodba. Odprtje trga z električno energijo s 1. julijem 2007. Leta 2005 smo po novi organizacijski strukturi družbe za opravljanje dejavnosti SODO ustanovili 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 30 Leta 2007 je družba Elektro Maribor d.d. pre- Leta 2011 Elektro Maribor prejme osnovni certi- nehala opravljati dejavnost sistemskega opera- fikat Družini prijazno podjetje. terja distribucijskega omrežja (SODO). To de- javnost je 1. julija 2007 začela opravlja družba Leta 2011 se je skupina 31 sodelavcev Elektra SODO d.o.o., ki jo je ustanovila Republika Slove- Maribor usposobila za delo pod napetostjo in ga nija kot edini družbenik. Elektro Maribor posluje uvedla v svoje delo. z družbo SODO d.o.o. na podlagi Pogodbe o na- jemu elektrodistribucijske infrastrukture in izva- Leta 2012 Elektro Maribor v uporabo preda prvo janju storitev za sistemskega operaterja distribu- hitro polnilno postajo za električna vozila, prvo cijskega omrežja. na področju JV Evrope. Je na Območni enoti Ma- ribor z okolico. Leta 2008 Elektro Maribor razvije blagovno znamko OVEN, ki predstavlja celovito ponudbo Maja 2013 je začel Elektro Maribor individualno projektiranja in gradnje, proizvodnje in trženja obveščati uporabnike o načrtovanih izklopih tudi električne energije iz obnovljivih virov. preko ePošte in SMS sporočil. Kot pobudnik razvoja številnih storitev na podro- čju elektrodistribucije je družba Elektro Maribor leta 2008 z izgradnjo fotovoltaičnih sistemov od- jemalcem ponudila nov, do narave prijazen vir za proizvodnjo električne energije – sončno elek- trarno na ključ. Slika 32: Upravna stavba Elektra Maribor, arhiv družbe Elektro Maribor Leta 2010 so v Elektru Maribor pripravili nov pa- ket – paket Sonček, izgradnjo sončne elektrarne Slika 33: Delo pod napetostjo, arhiv družbe Elektro Maribor na ključ, ki združuje izgradnjo, financiranje, za-varovanje in ugoden odkup električne energije. 1. decembra 2011 je prišlo do izčlenitve tržne de- javnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo Elektro Maribor Energija plus d.o.o. S tem je prodajo električne energije prev- zela nova hčerinska družba Elektra Maribor d.d. z imenom Elektro Maribor Energija plus d.o.o. Družba Elektro Maribor d.d. še naprej opravlja dejavnost distribucije električne energije. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 31 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 32 Distribucijski sistem, upravljanje in razvoj Električna energija je dragocena in pomembna Največja električna moč (konična obremenitev) dobrina. Razpoložljivost in dostop do električne na določenem nivoju distribucijskega omrežja je energije je temelj narodno-gospodarske rasti, na- tisti parameter, ki je pri načrtovanju ključen za predka in razvoja družbe. V družbi Elektro Maribor odločitve o okrepitvi obstoječega omrežja in šir- se zavedamo, da je distribucijski elektroenergetski jenju z novimi vodi, objekti in napravami. sistem (DEES) pomemben člen, s katerim je upo- rabnikom omogočen dostop do električne energije. Letna konična obremenitev distribucijskega siste- ma na območju Elektra Maribor je bila leta 2012 Osnovne naloge dejavnosti distribucije električne 47-krat večja kot leta 1946. energije so zagotavljanje dolgoročne zmogljivo- sti distribucijskega omrežja ob upoštevanju po- Tabela 1: Konične obremenitve med letoma 1946 in 2013 treb uporabnikov, zagotavljanje ustrezne kakovo- Leto Konična moč (MW) sti napetosti in zagotavljanje varnega in zaneslji- 1946 8,6 vega obratovanja distribucijskega sistema. 1950 14,8 1955 27,5 Za izpolnitev teh nalog je treba ustrezno načrto- 1960 41,9 vati, graditi in vzdrževati visoko-, srednje- in niz-1965 63,91 konapetostno omrežje s pripadajočimi razdelilni- 1970 95,5 mi transformatorskimi postajami (RTP) 110kV/SN in transformatorskimi postajami (TP) SN/0,4 kV. 1975 144 1980 220 Distribucijsko omrežje mora biti pravilno načrto- 1985 243 vano, izvedeno na tehnično in ekonomsko učin- 1990 265,6 kovit način, optimalno vodeno in skrbno vzdrže- 1995 274,4 vano, umeščeno v prostor z minimiziranjem vplivov na okolje in varno. 2000 314,6 2005 350,9 2010 394,9 Poleg primarnega omrežja je enako pomemben 2012 409 tudi sekundarni sistem, ki obsega zaščito posa- 2013 390 meznih elementov sistema ter nadzor in vode- nje distribucijskega elektroenergetskega sistema. N Le ajveč tne kje letne oličine koničn moči e( moči MW) (MW) Razvoj razdeljevalnega (distribucijskega) omrež- 450 ja električne energije na območju, kjer dejavnost 400 distribucije električne energije izvaja družba Elek-350 300 tro Maribor, je bil vse od začetkov dejavnosti leta 250 1914 do danes odvisen od družbenega in gospo- MW 200 darskega razvoja v tem delu Slovenije. 150 100 50 0 Konična obremenitev distribucijskega 1946 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2012 2013 omrežja Graf 3: Letne konične moči Gospodarskemu in družbenemu razvoju tesno sledi tudi rast porabe električne energije in s tem obre- Podatkov o letnih koničnih obremenitvah za ob- menjevanje celotnega elektroenergetskega siste- močje, na katerem Elektro Maribor opravlja dis- ma z električno močjo, torej tudi distribucijskega tribucijo električne energije, v obdobju od leta elektroenergetskega omrežja kot njegovega dela. 1914 do 1945 ni. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 33 Obstaja podatek, da je območje mesta Maribor Porasti povprečne letne konične moči (%) z bližnjo okolico leta 1932 doseglo največjo le- 16 tno konično obremenitev 5,5 MW, leta 1940 pa 14 5,7 MW. 12 10 Od leta 1914 do konca druge svetovne vojne leta 1945 je trajala prva elektrifikacija, ki je obsegala % 8 elektrifikacijo mest z njihovo neposredno okolico 6 in večjih krajev v severovzhodni Sloveniji. Po dru- 4 gi svetovni vojni se je začela intenzivna elektrifi-2 kacija podeželja. Povprečna letna rast koničnih 0 obremenitev na območju distribucijske dejavno- 1946-1950 1950-1960 1960-1970 1970-1980 1980-1990 1990-2000 2000-2010 sti Elektro Maribor je od leta 1946 do 1980 do- Graf 4: Porasti povprečne letne konične moči segala vrednosti od 8,6 % do 14,5 %. Do leta 1975 se je dolžina 35 kV omrežja in šte- Tabela 2: Povprečna letna rast koničnih obremenitev med vilo RTP 35/10 kV s pripadajočim 10 kV omrež- letoma 1946 in 2012 jem zelo povečalo, vendar ni bilo kos izredni ras- Povprečni letni porast ti letnih koničnih obremenitev. Obdobje konične moči (%) 1946–1950 14,5 Uporabniki upravičeno pričakujejo, da bo elek- trična energija dosegala standarde kakovosti; ne- 1950–1960 11,0 prekinjenost (zanesljivost) oskrbe in kakovost 1960–1970 8,6 napetosti. Stalnost, zanesljivost oskrbe pome- 1970–1980 8,7 ni, da je električna energija na voljo takrat, ko jo 1980–1990 1,9 uporabnik potrebuje v obliki in mejah, ki zago- tavljajo optimalno delovanje in pričakovano ži- 1990–2000 1,7 vljenjsko dobo električnih naprav. 2000–2010 2,3 Neprekinjenost napajanja in kakovost električne 2000–2012 2,2 napetosti ob zadostitvi potreb po električni moči 1950–1980 9,4 so bile zahteve, ki so bile od vsega začetka po- 1980–2010 2,0 membne pri oskrbi odjemalcev z električno ener- 1950–2010 5,6 gijo. Z nenehno rastjo konične obremenitve se je 1946–2010 6,2 kakovost napetosti pri odjemalcih, zaradi preve- likih padcev tako v srednjenapetostnih kakor tudi 1946–2012 6,0 v nizkonapetostnih omrežjih, slabšala. Elektrifikacija je z gradnjo 10 kV in 35 kV omrež- ja ter RTP 35/10 kV in TP 10/0,38 kV s pripada- Prehod na trinivojsko stopnjevanje jočimi nizkonapetostnimi omrežji omogočila pri- napetosti ključevanje novih odjemalcev, tako industrijskih Elektro Maribor je skupaj z drugimi distribucij- kot gospodinjskih. S širjenjem industrije in indu- skimi podjetji in s pomočjo študij Elektroinštituta strijske proizvodnje ter višanjem standarda go-Milan Vidmar v začetku sedemdesetih let sprejel spodinjstev sta se povečevali poraba električne odločitev, da se preide s štirinivojskega stopnje- energije in obremenjenost omrežja, kar je zahte- vanja napetosti (110/35/10–20/0,4 kV) na trini- valo nenehne širitve in okrepitve le-tega. Porast vojsko stopnjevanje 110/20/0,4 kV. Začelo se je povprečne letne konične moči (%): opuščati 35 kV in graditi 110 kV omrežje. Do leta 1980 je Elektro Maribor zgradil t. i. Pomursko 110 kV zanko: RTP 400/110 kV Maribor – RTP Sladki Vrh – RTP Radenci – RTP Murska Sobota 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 34 – RTP Ljutomer – HE Formin. Poleg 110 kV dalj- Distribucijski center vodenja, novodov je bil osnovni element RTP 110/20 (10) telekomunikacijsko omrežje in zaščitne kV, za katero je bilo značilno, da je bila daljinsko naprave ter monitoring napetosti nadzorovana in vodena. Transformatorji 110/20 (10) kV imajo avtomatsko regulacijo napetosti na Da bi DEES dosegal zastavljene standarde kako- 110 kV nivoju za reguliranje napetosti na sre- vosti, mora delovati stabilno. Mora biti sposoben dnjenapetostni strani. regeneracije ob mejnih obratovalnih stanjih, de- lovati v vseh vremenskih pogojih in se prilagaja- ti razmeram v omrežju. Svojo vlogo morajo opra- viti avtomatizacija, zaščita in vodenje omrežja ob pomoči informacijsko komunikacijskih tehnologij, ki nadgrajujejo pravilno načrtovano, izvedeno in vzdrževano primarno elektroenergetsko omrežje. Z uvedbo daljinskega nadzora in vodenja RTP 110/20(10) kV je bila, hkrati z izgradnjo Pomur- ske 110 kV zanke, v distribucijski center vode- nja Elektra Maribor na upravi podjetja v Maribo- ru, katerega začetki delovanja segajo v leto 1970 (daljinsko vodenje RTP Studenci in RTP Melje), leta 1977 vgrajena prva sinoptična plošča s she- Slika 34: RTP Rače, arhiv družbe Elektro Maribor mami 110 kV in srednjenapetostnih stikališč RTP. Od leta 1975 do 1990 je Elektro Maribor inten- Vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja, zivno izvajal postopne prehode 10 kV omrež- upravljanje pretoka električne energije po distri- ja na 20 kV napetost, ukinjanje transformacije bucijskem omrežju, izvajanje analiz in spremlja- 35/10 kV in 35 kV daljnovodov ter transformaci- nje dogodkov na elektroenergetskih postrojih in je 110/35 kV (RTP Slovenska Bistrica, RTP Ljuto- napravah, zagotavljanje izvajanja optimalne re- mer, RTP Pekre). Ponekod je 10 kV omrežje preš- stavracije sistema po motnjah, varno in zaneslji- lo na obratovanje z 20 kV napetostjo tudi prek vo obratovanje distribucijskega omrežja, izvaja- transformacije 35/20 kV (RTP Rače, RTP Mačkov- nje omejitev porabe električne energije in izvaja- ci, RTP Petišovci, RTP Podvelka). Prehod na trini- nje sistemskih obratovalnih navodil so aktivnosti, vojsko stopnjevanje napetosti v distribucijskem ki bistveno pripomorejo, da se uporabnikom za- omrežju na območju Elektro Maribor do danes gotovi dobava dogovorjenih količin električne še ni končan. energije, kakovost katere je v skladu z Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije in v skladu s Pravilnikom o sistemskem obratovanju distribucijskega omrežja za električ- no energijo. Osnova za uspešno izvajanje omenjenih nalog je sodobni distribucijski center vodenja (DCV) s pro- gramsko opremo SCADA in DMS. Zgrajen je bil leta 2002 in obnovljen leta 2012. V njem se ne- nehno, 24 ur na dan, izvaja vodenje (nadzor in krmiljenje) distribucijskega elektroenergetskega sistema (DEES) Elektra Maribor. Nadaljnji korak v vodenju distribucijskega sre- Slika 35: RTP Slovenske Konjice, arhiv družbe Elektro Maribor dnjenapetostnega omrežja je bilo uvajanje 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 35 daljinsko vodenih ločilnikov, ločilnih stikal in poznanih vrst informacij. Telekomunikacijsko odklopnikov, nameščenih v posamezne transfor- omrežje delimo v dva segmenta, in sicer tehnično matorske postaje in na drogove v srednjenape- omrežje, ki se uporablja za nadzor, upravljanje in tostnem omrežju. Daljinsko vodena ločilna sti- vodenje elektroenergetskega omrežja, in poslov- kala in odklopniki omogočajo hitrejše odkriva- no omrežje, ki je podpora delovnim procesom. nje odseka voda, ki je v okvari. Če ima odklopnik nameščeno zaščito, pa dosežemo tudi zmanjša- Telekomunikacijsko omrežje je zgrajeno na hrb- nje števila uporabnikov omrežja, prizadetih zara- teničnem nivoju (RTP, OE, SE, nadzorništva) in s di okvare na vodu. To je korak v smeri avtoma- tem pripravljeno za uvajanje novih storitev in teh- tizacije delovanja srednjenapetostnega omrežja nologij. Smo pa pred naslednjim izzivom, in to je (samodejno iskanje in izoliranje odsekov z okva- posodobitev naših približno 3500 TP-jev, jih pro- ro ter vzpostavitev rezervnega napajanja za zdra- cesno pripraviti za nadzor, upravljanje in vode- ve dele voda). nje (avtomatizacijo) ter komunikacijsko povezati v naše prej omenjeno hrbtenično omrežje. Konč- Zaščitne naprave skrbijo za varno in zanesljivo ni dolgoročni cilj je optika kot fizični medij do teh obratovanje v začetku elektromehanske, danes objektov, vendar bo treba v srednjeročnem ob- sodobne numerične zaščite, integrirane z daljin- dobju razmišljati tudi o drugih oblikah komunika- skim vodenjem oz. krmiljenjem posameznih ele- cijskih povezav in te bodo povezava danes znanih mentov DEES. V zadnjih desetih letih smo ob- komunikacij (WiMax, PLC, xDSL, LTE …). novili večino razdelilnih postaj. Vpeljali smo so- dobne numerične terminale, ki omogočajo avtomatske ponovne vklope – to so avtomatski Reguliranje s kakovostjo oskrbe vklopi odklopnikov po določenem času izklopa Ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja in zaradi delovanja zaščite. Kljub najsodobnejši op- še bolj po letu 2000, ko sta bila uvedena trg z remi pa je ob okvarah v omrežju, kot so zemeljski električno energijo ter ločitev dejavnosti na de- stiki, še vedno prihajalo do motenj z oskrbo. Da javnost sistemskega operaterja distribucijske- bi bilo teh motenj čim manj, smo v zadnjih dese- ga omrežja in dejavnost trgovanja z električno tih letih v 11 RTP-jih uspešno uvedli t. i. odklop- energijo, so postale vse pomembnejše kakovost nike shunt, v dveh pa prešli na obratovanje nev- električne napetosti in neprekinjenost distribuci- tralne točke s Petersenovo dušilko. S tem se je je električne energije ter komercialna kakovost. dobava električne energije pri bežnih zemeljskih Javna agencija za energijo je neprekinjenost na- stikih v omrežju bistveno izboljšala. pajanja vključila v regulativno formulo, s čimer so lahko distribucijska podjetja, ki ne dosegajo mi-Na področju meritev skladno z zakonodajo in nimalnih parametrov neprekinjenosti napajanja, standardom SIST EN 50160 imamo vzpostavljen kaznovana z nižjim upravičenim prihodkom. Pri stalni monitoring napetosti VN in SN v RTP 110/x izvajanju regulirane dejavnosti sistemskega ope- kV, istočasno pa na celotnem oskrbovalnem ob- raterja distribucijske dejavnosti je treba v okviru močju izvajamo občasne meritve pri odjemalcih regulativnega okvira stalno izboljševati stroškov- in v nizko napetostnem omrežju. no učinkovitost izvajanja dejavnosti. Zato je tre- ba pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in obra- Z uvedbo daljinskega nadzora in vodenja RTP ter tovanju distribucijskega elektroenergetskega sis- stikal v globini srednjenapetostnega omrežja so tema upoštevati tudi ekonomičnost. se v Elektru Maribor začele razvijati tudi teleko- munikacije z lastnimi telekomunikacijskimi vodi in napravami v vozliščih. Vpliv razpršenih proizvodnih virov Velik vpliv na načrtovanje in obratovanje distri- Lastno telekomunikacijsko omrežje kot podpora bucijskega elektroenergetskega sistema imajo za nemoteno in zanesljivo delovanje elektroener- razpršeni proizvodni viri, ki proizvajajo električ- getskega sistema, ki omogoča prenos danes vseh no energijo iz obnovljivih virov električne energije 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 36 (voda, sonce, veter) ter v soproizvodnji toplote z visokim izkoristkom (bioplin, zemeljski plin …), katerih število priključitev na srednje- in nizko- napetostna omrežja se je skokovito povečevalo od leta 2008 do vključno 2012, predvsem števi- lo sončnih elektrarn. Pričakovanja uporabnikov se med družbenoeko- nomskim razvojem spreminjajo, čemur se prila- gaja tudi razvoj DEES. Od začetkov elektrifikacije in izgradnje primarnega omrežja, v nadaljevanju avtomatizacije omrežja, sedaj prehajamo v dobo Graf 6: Proizvodnja električne energije iz razpršenih virov t. i. pametnih omrežij. Razvoj trga z električno energijo, implementacija razpršenih virov (OVE) S priključevanjem proizvodnih virov s časovno in prizadevanja za učinkovito rabo energije (URE) nepredvidljivo proizvodnjo električne energije, postavljajo DEES pred nove izzive, na katere mo- razpršeno po nizkonapetostnih in srednjenape- ramo in znamo odgovoriti. tostnih omrežjih, je Elektro Maribor postavljen pred novo fazo razvoja distribucijskega omrež- Priključna moč na omrežje priključenih proizvod- ja. Gre za t. i. pametna omrežja, ki bodo nad- nih virov na distribucijskem omrežju Elektra Ma- gradnja sedanjemu distribucijskemu elektroener- ribor se je od leta 2008 do konca leta 2013 pove- getskemu omrežju in predstavljajo izziv za pri- čala za 3,6-krat, z 42,1 MW na 150,8 MW. Elek- hodnost. Nadgradnjo s pametnimi omrežji lahko trične energije, proizvedene iz proizvodnih virov, obravnavamo kot tretjo fazo gradnje distribucij- pa je bilo leta 2013 za 90 % več kot leta 2008. skega sistema. Graf 5: Inštalirana moč razpršenih virov Povečevanje števila razpršenih virov na nizkona- petostnem in srednjenapetostnem omrežju je posledica ugodnih subvencij države za gradnjo teh proizvodnih virov s ciljem doseči 20-odsto- tni delež energije iz obnovljivih virov, za katere- ga se je Slovenija obvezala, da ga bo dosegla do leta 2020. S priključevanjem velikega števila pro- izvodnih virov na omrežja je treba z načrtova- njem priključitve na omrežje zagotoviti, da os- tane napetostni profil vzdolž nizkonapetostnih in srednjenapetostnih vodov v predpisanih me- jah za odklon napetosti, določen z veljavnim standardom. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 37 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 38 Uporabniki električne energije Tarifiranje električne energije Slika 36: Obrazec za porabo električnega toka; okrog 1920, arhiv Arhivskega društva Maribor Prodaja električne energije je narekovala, da so se konzumni (tokovni) oddelki formirali takoj po drugi svetovni vojni in prevzeli obračunavanje električne energije. Električna energija se je v tistem času obračunavala po tarifi, ki je veljala med vojno. Obračun električne energije je bil v zače- Slika 37: Obrazec za prijavo inštalacije, arhiv Arhivskega tnem obdobju neposreden, pri čemer so raču-društva Maribor ne izstavljali inkasanti ob odčitku števcev. V kon- zumnih oddelkih so račune inkasantov kontroli- so bili naslednji tipi števcev deležni izboljšav, rali ter izdelovali sestave po kategorijah odjemnih saj so se zaostrile tudi zahteve po kakovosti in skupin, transformatorskih postajah in enotah. Pr- zmogljivosti. votna kontrolna služba je bila namenjena le kon- troli odjema, pozneje pa se je delila na finančno Zaradi težnje po znižanju stroškov inkasa se je in tehniško kontrolo. uvedel dvomesečni inkaso v vseh enotah, razen v strogem centru Maribora, ki je zaradi večje po- Prva slovenska tarifa je začela veljati s 1. januar-rabe električne energije ostal na enomesečnem jem 1948 in je bila objavljena v takratnem Vestni-inkasu. Obračuni pri večjih industrijskih uporab- ku. Cena električne energije je bila odvisna od nikih so bili ves čas mesečni. namenske porabe in prispevka. Porabljeno elek- trično energijo pa so v večji meri zaračunavali v Industrijska tarifa je imela kategorijo za splošni obliki pavšala, ki se je ugotavljal po jakosti porab-odjem, za težko in kemično industrijo, premo- nikov in vrsti odjema. Tarifa je imela kategorijo za govnike, cementarne, električne železnice, jav-gospodinjstva, za razsvetljavo poslovnih prosto- ne vodovode in klavnice. Prispevek za nizko na- rov, za motorje in aparate, za poljedelstvo, javno petost se je zaračunaval po kvadraturi prostorov, razsvetljavo, pavšalno uporabo v vseh tarifah ter inštalirani moči in tarifni kategoriji. industrijsko tarifo. V letu 1963 je izšla zvezna uredba o tarifnem Istega leta je družba Iskra na trg posredova- sistemu, ki je opredeljevala odjem na visoki na- la prvi indukcijski števec domače izdelave, to je petosti s tarifno postavko za napetost 10 kV in bil enofazni števec vrste E 1. Števec je bil kas- za napetost 35 kV, odjem na nizki napetosti pa neje deležen še nekaterih izboljšav, pa tudi sicer je opredeljevala v štiri tarifne skupine, in sicer: 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 39 gospodinjski odjem, komunalni odjem, kmetij-elektroenergetskem trgu, v smislu deregulacije ski odjem in splošni odjem na nizki napetosti. trga. Tako so v letu 2001 vsi odjemalci s priključ- Uveljavile so se višja in nižja sezona ter večja in no močjo nad 41 kW postali upravičeni odjemalci manjša dnevna postavka za porabljeno električno in kot takšni (1.400 merilnih mest) dobili pravico energijo za vse kategorije odjema. Uvedeni so bili do izbire dobavitelja električne energije. kupoprodajni odnosi v elektrogospodarstvu med proizvodnjo, prenosom in distribucijo. Julij 2004 je za približno 19.800 tarifnih odjemal- cev, ki so postali upravičeni odjemalci, pomenil Od 1. januarja 1952 so uporabljali tarifo, ki je že prelomnico; tarifni odjemalci so po tem roku os-razporejala uporabnike električne energije v tari- tala le še gospodinjstva, za katere se je trg odprl fo za maloodjem, tarifo za veleodjem in tarifo za 1. julija 2007. posebne odjemalce. Sočasno so v vseh treh tari- fah uvedli različno ceno za dnevno in nočno po- rabo električne energije. Pavšal je bil zaradi po- Elektro Maribor je tako v funkciji distributerja s manjkanja merilnih naprav odpravljen šele 31. tem postal servis za dobavitelje in uporabnike decembra 1960. omrežja (odjemalce in proizvajalce). Posledično smo prevzeli tudi naloge v smislu izvajalca me- Z nakupom računalnika v letu 1965 in z ustanovi- njav dobavitelja. Število menjav dobavitelja se je tvijo elektronskega računskega centra pri sloven- od odprtja trga za gospodinjske odjemalce leta ski distribuciji v Ljubljani so se v letih 1965/66 pri-2007 povečalo za skoraj 12-krat in je leta 2012 čele priprave na strojni obračun. V začetnem ob- znašalo rekordnih 11.405. dobju so prešli na strojni obračun vsi gospodinjski uporabniki in uporabniki preostalega odjema na Medtem ko je trg z električno energijo zaživel v nizki napetosti. V letu 1973 pa je bil prehod iz- polnem obsegu, se je nekaj podobnega priče- veden še za preostale uporabnike. lo dogajati tudi s proizvodnjo električne energije na distribucijskem omrežju. Predvsem po zaslu- Do konca leta 1968 je bil dokončno ukinjen pri- gi sistema podpor je proizvodnja strmo narašča- spevek, ki so ga ugotavljali na podlagi površi- la in se med letoma 1987 in 2012 povečala kar ne prostorov in moči. Obračunsko moč so začeli za 62-krat. V letu 2012 je delež obnovljivih vi- ugotavljati s pomočjo tarifne varovalke oziroma rov energije in virov z visokim izkoristkom na ob- s števcem z maksimalnim kazalcem. močju Elektro Maribor dosegel rekordno raven. Medtem ko so leta 2005 proizvodni viri, vključe- Med letoma 1950 in 1970, ko je potekala elektri- ni v distribucijsko omrežje Elektro Maribor, pok- fikacija Slovenije, se je število odjemalcev poveča-rili 4 % potreb odjemalcev po električni energi- lo z 42.740 na 127.582, poraba električne ener- ji, so v letu 2012 pokrili že osmino ali skoraj 13 gije pa celo s 77.683 MWh na 480.503 MWh. % potreb, največ v sodobni zgodovini podjetja. V želji po zmanjševanju stroškov obračuna ter po čim bolj sprotnem dotoku finančnih sredstev se 1.000.000 je v drugi polovici sedemdesetih let uveljavil in- m kaso z letnim obračunom. V letu 1983 so v kon- cijske ] zumnih oddelkih na enotah pričeli uporabljati u h 100.000 W terminale, ki so bili povezani s centralnim raču- istrib [M nalnikom v ERC Ljubljana. a d žju ja n re n mo 10.000 d izvo Usmerjeni na uporabnike omrežja roP Obdobje zadnjih 15 let je bilo zaznamova- 1.000 no tako s prihodom novih tehnologij kot s 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 precejšnjimi spremembami med akterji na Graf 7: Proizvodnja razpršenih virov 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 40 V obdobju 2005–2013 se je proizvodnja poveča-z vklopom odklopnika), hitrejše odkrivanje napak la za štirikrat. Proizvodni viri, ki so k temu prispe-in s tem zmanjšanje izgub v omrežju, možnost vali, so predvsem male hidroelektrarne, elektrar- povezave z merjenjem porabe preostalih ener- ne na bioplin in zemeljski plin ter sončne elek- gentov. Za odjemalca je pomembno tudi to, da trarne. Leta 2005 je bilo na distribucijsko omrežje prejema račune po dejanski porabi, od prvega do priključenih 40 elektrarn s skupno močjo 38 MW, zadnjega dne v mesecu, in s tem učinkoviteje iz- medtem ko je bilo leta 2013 priključenih 1.251 vaja ukrepe varčne rabe energije. elektrarn s skupno močjo 157 MW. Pri uporabnikih omrežja, ki so vključeni v indu- V letu 2013 so proizvodni viri, vključeni v distri- strijski sistem naprednega merjenja, smo leta bucijsko omrežje Elektra Maribor, proizvedli sku- 2009 povsod, kjer merilna naprava omogoča paj 296 GWh električne energije, kar je 2 % več spremljanje dogodkov, v merilni center vključi- kot leto prej. li modul spremljanja dogodkov na merilnih mes- tih. Istega leta smo izvedli pilotni projekt “Daljin-Področje, ki je v zadnjih letih doživelo največ ski izklop“, v katerega smo vključili 120 uporab- sprememb, je področje števčnih meritev in zago- nikov omrežja. Danes je tovrstna oprema zaradi tavljanja podatkov. pozitivnih zaključkov projekta v Elektro Mari- bor del standardne opreme sistema napredne- Do leta 2008 smo v skladu z zakonodajo prilago- ga merjenja. dili vsa merilna mesta z merjeno močjo (nad 41 kW), kar pomeni, da smo zagotovili merjenje in V naslednjem letu smo za učinkovitejšo izvajanje registracijo četrturnih vrednosti delovne in jalove “Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko energije ter daljinski prenos podatkov. Ta meril- učinkovitost“ pri večjih odjemalcih izvedli akci- na mesta smo postopoma vključevali v sistem na- jo zagotavljanja pomoči pri spodbujanju ukrepov prednega merjenja. Sistem naprednega merjenja, učinkovite rabe energije in jim omogočili enome- ki je osnoven gradnik pametnih omrežij, smo za- sečno testno spremljanje četrturne porabe elek- čeli leta 2005 graditi tudi na področju malih po- trične energije prek spleta. Precej odjemalcev se slovnih in gospodinjskih odjemalcev. Tako smo v je po enomesečnem testnem spremljanju odlo- letu 2006 v okviru pilotnega projekta prvič izved- čilo za eno izmed ponujenih podatkovnih sple- li masovni obračun gospodinjskih odjemalcev na tnih storitev. podlagi daljinsko pridobljenih stanj. V letu 2013 je število odjemalcev, ki so vključeni v sistem na- V letu 2011 smo izvedli pilotni projekt “Integra- prednega merjenja, že doseglo 80 tisoč, kar po- cija AMI v Smart grids“ na območju treh trans- meni že 37 % vseh odjemalcev. Pozitivne učin- formatorskih postaj, kjer smo v sistem daljinske- ke uvedbe sistema naprednega merjenja zaznajo ga merjenja vključili tudi naprave za spremljanje tako uporabniki omrežja, dobavitelji kot tudi sis- kakovosti električne energije. temski operater distribucijskega omrežja. Še po- sebej pa velja ob tem omeniti tudi pozitivni uči- V letu 2012 smo v sistem naprednega merjenja nek na okolje; manjši izpusti zaradi zmanjšanja vključili nove storitve za odjemalce in dobavite- porabe in izgub v omrežju. lje, ki so naravnane k spodbujanju ukrepov učin- kovite rabe energije in znižanju konične moči v Uvedba naprednega merjenja prinaša za odje- sistemu (posredovanje podatkov, spletni ener- malca mnogo koristi, med njimi so: kakovostnejši getski prikazovalnik porabe energije, hišni ener- podatki zaradi daljinskega odčitavanja, možnost getski prikazovalnik porabe energije in stroškov). merjenja več tarif ter izvajanje ukrepov prilagaja- Nove storitve smo ponudili prvim odjemalcem in nja odjema in upravljanja s porabo, možnost da- dobaviteljem. S prvim dobaviteljem smo skleni- ljinskega odklopa in omejevanja moči (v primeru li pogodbo o zagotavljanju dodatnih storitev s izklopa zaradi prekoračitve naročene moči si od- področja merjenja in te storitve omogočili prvim jemalec lahko sam zagotovi ponovno napajanje odjemalcem. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 41 VGRADNJA NOVEGA ŠTEVCA VGRADNJA NOVEGA ŠTEVCA VGRADNJA NOVEGA ŠTEVCA NAVODILO ZA ODBIRANJE ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ISKRAEMECO NAVODILO ZA ODBIRANJE ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE LANDIS+GYR NAVODILO ZA ODBIRANJE ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE LANDIS+GYR TIPOV TIPOV TIPOV ME 381 IN MT 381 ZCXi 120 in ZMXi 320 ZCF 120 in ZMF 120 Zaslon LCD s prikazom Tipka za podatkov o listanje po Tipka za porabi meniju listanje po meniju Zaslon LCD s Zaslon LCD s prikazom prikazom podatkov o Tipka za podatkov o porabi ponovno porabi priključitev Tipka za ponovno priključitev Maribor, januar 2014 Maribor, januar 2014 Maribor, januar 2014 Slika 38: Navodila za uporabnike novih števcev, zloženke V letu 2013 smo odjemalcem, ki so bili v tem letu Ta je bila med odjemalci zelo dobro sprejeta, saj vključeni v sistem naprednega merjenja, names- omogoča, da lahko odjemalci nekatere stvari ure- tili odklopnik za potrebe omejevanja priključne dijo kar od doma. Aplikacija omogoča veliko (obračunske) moči in daljinskega izklopa. V tem funkcionalnosti 24 ur na dan, brez čakalne vrste obdobju smo vgrajevali sistemske števce električ- in brezplačno. ne energije, ki so opremljeni s stikalno napra- vo, ki nadomeščajo glavno varovalko kot obra- Razvoj spletnega poslovanja smo leta 2008 čunski element za ugotavljanje obračunske moči. nadgradili s pošiljanjem e-računov. Za stranke to Odklopnik je nameščen v števcu in izvede odklop pomeni enostaven in do okolja prijazen način po- električne energije v primeru prekoračitve naro- slovanja. Fizične osebe oz. potrošniki s prejemom čene moči zaradi preobremenitve v elektroinšta- e-računa v svoji elektronski banki na enem mestu laciji uporabnika. V primeru odklopa odklopnika pregledujejo in z nekaj enostavnimi kliki ter brez uporabnikom ni treba več klicati dežurne službe prepisovanja podatkov poravnavajo svoje obve- Elektra Maribor, ampak se lahko ponovno priklo- znosti. Podobno velja za pravne osebe, ki lahko pijo kar sami s pritiskom tipke, ki je nameščena račune uvažajo v svoj informacijski sistem. Prijava na vratih priključno-merilne omarice oz. nepos-na prejem e-računa se opravi elektronsko, v okvi- redno na števcu. Brez električne energije je od- ru spletne banke. jemalec tako le kratek čas, hkrati pa ni treba za- menjati glavne varovalke. V iskanju kar najprijaznejšega in učinkovitega sti- ka s strankami s pomočjo modernih telekomuni- kacij in storitev, ki jih te omogočajo, se je podjetje Elektro Maribor d.d. ob prelomu tisočletja od- ločilo za investicijo v moderni klicni center. Klicni center smo v naslednjih letih še nadgrajevali in našim zaposlenim omogočili odgovarjanje na kli- ce od doma, kar pomeni, da smo ob nepredvidlji- vih vremenskih dogodkih bistveno bolj odzivni. Že več let zagotavljamo 24-urni servis na brezplačni Slika 39: Aplikacija eStoritve modri telefonski številki za prijavo okvar ali mo- tenj – 080 21 05. Za informiranje strank glede V Elektru Maribor posebno pozornost posveča- dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega mo elektronskemu poslovanju. V letu 2005 smo omrežja pa je vpeljana brezplačna modra telefon- odjemalcem ponudili spletno aplikacijo eStoritve. ska številka za splošne informacije – 080 21 01. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 42 Slika 40: Spletna stran družbe Elektro Maribor, junij 2014 Informiranje uporabnikov omrežja danes poteka V zadnjih letih dajemo velik poudarek uvajanju prek klicnega centra, osebnih obiskov strank, kla- naprednih storitev, ki se nanašajo tudi na upo- sične pošte, elektronske pošte info@elektro-mari- rabo novih, učinkovitejših načinov komunicira- bor.si, spletne strani www.elektro-maribor.si, splenja s strankami. V Elektru Maribor smo v letu tnega portala eStoritve ter socialnih omrežij Fa- 2013 tako uporabnikom omrežja omogočili, da cebook in Twitter. Odjemalcem posredujemo se prek naše spletne strani prijavijo na brezplač- podatke o okvarah, motnjah in planskih delih na no obveščanje o izklopih zaradi rednih vzdrže- omrežji ter odgovarjamo na vprašanja glede pri- valnih del. Obveščanje poteka prek SMS-sporo- ključevanja, obračunskih podatkov, kakovosti do- čil in elektronske pošte, odziv odjemalcev pa je bavljene električne energije, merilnih napravah in zelo dober. ostalem. Slika 41: Facebook profil družbe Elektro Maribor, junij 2014 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 43 Tabela 3: Nekateri statistični podatki v obdobju 1921–2013 Proizvodn- Poraba Proizvodn- Poraba ja na distri- končnih Konična ja na distri- končnih Konična bucijskem odjemal- obreme- Merilna bucijskem odjemal- obreme- Merilna omrežju cev nitev mesta omrežju cev nitev mesta Leto [MWh] [MWh] [MW] [št.] Leto [MWh] [MWh] [MW] [št.] 1921 2.350 1.900 1991 14.400 1.386.507 270 181.587 1926 4.850 5.470 1992 12.888 1.350.077 250 181.885 1931 10.030 9.392 1993 13.405 1.379.108 270 183.705 1936 18.925 12.413 1994 18.588 1.446.435 269 185.454 1940 22.905 15.953 1995 20.847 1.438.206 274 187.391 1945 35.810 30.055 1996 26.782 1.479.365 277 188.778 1950 77.683 14,8 42.740 1997 23.201 1.505.668 283 190.353 1955 122.839 27,5 69.300 1998 28.658 1.556.175 292 191.839 1960 199.997 41,9 91.003 1999 31.386 1.636.130 292 193.423 1965 323.716 63,91 115.222 2000 22.729 1.650.033 315 194.501 1970 480.503 95,5 127.582 2001 29.699 1.736.991 321 196.244 1975 681.038 144 136.784 2002 29.861 1.760.191 323 197.402 1980 1.062.937 220 153.257 2003 35.174 1.816.750 332 198.823 1981 1.124.795 218 157.791 2004 66.786 1.870.142 340 200.477 1982 1.094.198 230 158.025 2005 73.477 1.899.490 351 202.293 1983 1.109.723 228 160.628 2006 105.888 2.020.984 368 203.837 1984 1.166.260 231 163.250 2007 132.418 2.091.867 387 206.232 1985 1.247.564 243 166.302 2008 155.303 2.164.069 378 208.688 1986 1.309.112 251 169.005 2009 193.178 2.078.193 399 210.434 1987 4.671 1.377.077 270 170.524 2010 209.574 2.164.681 395 211.633 1988 6.870 1.408.660 266 173.616 2011 250.558 2.195.801 393 212.418 1989 7.557 1.413.689 269 177.473 2012 290.231 2.164.458 409 213.425 1990 10.545 1.358.399 266 179.070 2013 296.115 2.165.579 390 214.052 2.500.000 h]W 2.000.000 alcev [M 1.500.000 1.000.000 500.000 Poraba končnih odjem 0 1920 1940 1960 1980 2000 2020 Graf 8: Poraba končnih odjemalcev med letoma 1920 in 2013 Graf 10: Proizvodnja na distribucijskem omrežju med letoma 1987 in 2013 250.000 450 400 ] 200.000 W 350 est m 300 ih 150.000 enitev [M 250 eriln m 200 100.000 150 Število 50.000 100 Konična obrem 50 0 0 1900 1920 1940 1960 1980 2000 2020 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 Graf 9: Število merilnih mest med letoma 1900 in 2013 Graf 11: Konična obremenitev med letoma 1950 in 2013 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 44 Storitvena dejavnost Storitvena enota Maribor distribucijo električne energije, med njimi tudi Storitvena enota (SE) Maribor je nastala 1. febru- Elektro Maribor, obrat Radvanje pa se je preime- arja 2004 z združitvijo SE Elektrogradnje Maribor noval v Remontne delavnice Radvanje. Obrat so in SE Elektroremont Radvanje s sedežem na Ve- sestavljale: selovi ulici 10 v Mariboru. Do združitve obeh enot ima vsaka enota svojo zgodovino Slika 43: Kontrola preciznih števcev, arhiv družbe Elektro Maribor • motorna delavnica, kjer so opravljali servis elektromotorjev, popravila in previjanje vseh Slika 42: Kovinska delavnica, arhiv družbe Elektro Maribor vrst elektromotorjev, merilnih transformatorjev, varilnih agregatov in generatorjev, Prvi zametki nastanka SE Elektroremont Radva- • kovinska delavnica s stikalnimi ploščami, kjer nje segajo v leto 1930. Gre torej za eno od naj- so izdelovali železne konstrukcije za NN in starejših enot v sestavi Elektra Maribor. Omenje- VN omrežje ter stikalne bloke za razvod ele- nega leta je bila na sedanji lokaciji enote zgra- ktrične energije in krmilno-regulacijskih omar jena prva razdelilna transformatorska postaja ter bloke za meritev električne energije, Radvanje 80/10 kV, iz katere se napajajo celot- • števčna delavnica, v kateri so opravljali servi- no območje mesta Maribor ter večji kraji v sme- siranje, umerjanje, kontrolo točnosti ter ove- ri Pragersko. ritev električnih merilnih naprav za obračun električne energije, Prva uradna zabeležena registracija enote v Rad- vanju je bila 4. oktobra 1945 v okviru novo usta- novljenega podjetja DES. DES je združeval vsa elektrogospodarska podje- tja Slovenije. Eden od veznih členov je bila Mari- borska okrožna uprava, ki je imela v svoji sestavi kot peti obrat tudi obrat Radvanje, kasnejše Re- montne delavnice Radvanje. Ta je bil ustanovljen izključno za potrebe distribucije, kar je narekoval izredni tempo elektrifikacije ter vedno večje potrebe po opremi in gradbenih elementih za elek- Slika 44: Avtomehanična delavnica, arhiv družbe Elektro trifikacijske objekte. Maribor Drugi uradni datum ustanovitve je bil zabeležen • transformatorska delavnica, kjer so vzdrževa- 1. aprila 1951, ko so ustanovili pet podjetij za li in popravljali distribucijske transformatorje 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 45 in odklopnike; dela so opravljali v delavnici Storitvena enota Maribor od 1. februarja in na terenu; terensko delo je obsegalo re- 2004 dne letne preglede trifaznih oljnih transfor- V letu 2004 je bil v sklopu SE Elektrogradnje in matorjev vseh velikosti ter stikala srednje in remont ustanovljen inženiring, pričeli pa so ure- visoke napetosti ter jati tehnično dokumentacijo za potrebe pridobi- • avtomehanična delavnica, kjer so skrbe- vanja uporabnih dovoljenj območne enote. Us- li za vzdrževanje avtomobilov in strojne tanovljena je bila skupina za popravilo in vzdrže- mehanizacije. vanje transformatorskih postaj za SV del države. “Bela hiša“ V leto 2008 sega začetek gradnje sončnih elek- V letu 1985 je bil dograjen južni del delavnic, ki trarn. V letih 2008 in 2009 SE Maribor zgradi de- naj bi bil sprva namenjen novi števčni delavni- vet sončnih elektrarn skupne moči ca. 620 kW. ci, vendar so prostore preuredili v poslovni del, v Leta 2009 se na lokaciji bivše transformatorske katerem so namestili splošno in finančno službo. delavnice zgradi nov center za zbiranje, ločeva- Stavbi so zaposleni rekli “bela hiša“. Tedaj je ko- nje in predelavo demontirane opreme, ki se kot vinska delavnica dobila svojo pisarno, delavnica sekundarne surovine prodajajo na trgu. stikalnih plošč pa skladišče. V letu 2010 se inženiring izčleni iz SE Maribor. Od leta 1985 ni bilo večjih investicijskih vlaganj, SE Maribor še naprej sodeluje pri izvajanju del razen nujnih vzdrževalnih del na objektih (po- za inženiring, predvsem na področju sončnih pravilo streh, delna obnovitev fasade) in ureditve elektrarn. dvorišča ter priklopa na TOM skupaj z drugimi enotami na tej lokaciji. V nabavo novih sredstev Storitvena enota Maribor je v tem obdobju sode- in naprav ni bilo veliko investiranega. Izjema je lovala z drugimi enotami pri izgradnji objektov v bila le števčna delavnica, ki mora slediti zako- in zunaj družbe z izvedbo gradbeno montažnih nodaji. Oktobra leta 2004 so se delavci delav- storitev in izdelavo raznovrstnih kovinskih kon- nice preselili v prenovljene prostore bivše “mo- strukcij in detajlov, razdelilnih in merilnih oma- torne“. Kot samostojna enota se je SE Elektrore- ric ter preostale kovinske in elektro opreme. Za mont počasi ukinjala in se s 1. februarjem 2004 v navedene proizvedene kovinske in elektro izdel- sklopu sektorja storitev združila s sosednjo enoto ke se priložijo vsa tehnična dokumentacija in po- SE Elektrogradnje Maribor. Preimenovali sta se v trdila, ki so zajeta v označevanje izdelkov z zna- SE Elektro Gradnje in Remont Maribor. Ob usta- kom CE. novitvi je bilo v njej zaposlenih skupaj 136 ljudi. Sedež združene enote je bil na Veselovi ulici 10 V sodelovanju z ICEM-TC, centrom za energet- v Mariboru. ske meritve, ter fakulteto FERI Maribor se prido- bi znak CE (preizkušeni kovinski izdelki, s prilo- SE Elektrogradnje Maribor ženimi poročili, potrdili in atesti v skladu s stan-V začetku šestdesetih let se je za uspešno de- dardi in direktivami EU). lovanje podjetja Elektro Maribor pokazala pot- reba po urejeni delitvi dela med novogradnjami in obratovanjem. Zato je bil s 1. januarjem 1963 Storitvena enota Ljutomer ustanovljen obrat Gradnje in montaže Maribor. SE Ljutomer je nastal iz podjetja Elektron leta To je bila najmlajša enota podjetja Elektro Mari- 1954. To elektroinstalacijsko in elektromehanič- bor, namenjena gradbenim in montažnim dejav- no podjetje, ki je bilo ustanovljeno in delovalo v nostim na območju zahodnega dela preskrboval- Ljutomeru celih osem let kot uspešno in vzorno nega območja Elektra Maribor. Istega leta so bili podjetje, se je Elektru Mariboru pripojilo 30. apri-zgrajeni poslovni prostori enote na lokaciji Vese- la 1962 predvsem zaradi pomanjkanja strokov- lova ulica 11 v Radvanju. nih delavcev v Elektru Maribor in preobilice dela pri elektrifikaciji podeželja. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 46 V začetnem obdobju se je največ časa in naporov število upadlo; delno zaradi zmanjšanja števila posvečalo nujni potrebi po elektrifikaciji severo- novogradenj v industriji, delno pa tudi zaradi po- vzhodnega dela Slovenije, predvsem odročnejših stopnega uvajanja novejše in modernejše meha- predelov podeželja. Pri tem delu so se zaposle- nizacije in opreme ter nenehnega zmanjševanja ni srečevali z velikim pomanjkanjem materiala in zaposlenih na takratnih poslovnih enotah podje- mehaniziranih delovnih pripomočkov ter trans- tja Elektro Maribor. Vmes je bilo kar nekaj reor- portnih sredstev. Večina del, ki bi jih bilo sicer ganizacij in spreminjanja imena podjetja: Grad- mogoče narediti lažje in hitreje s pomočjo meha- nje in Montaža Ljutomer, Elektrogradnje Ljuto- nizacije, se je morala opraviti ročno. Zaradi po- mer, SE Elektro Gradnje Ljutomer in SE Ljutomer. manjkanja transportnih sredstev je bilo potreb- nih precej prevozov materiala, zlasti pri gradn- Z letom 2012 smo ponovno pričeli izvajati grad- ji na podeželju (npr. za živinsko vprego). Precej bena dela v lastni režiji, ki smo jih prej naročali materiala in orodja so delavci prepeljali tudi na na trgu. Enota pri izgradnji investicijskih elektro-kolesih. Kolo je bilo v tistem času najpogostej- energetskih objektov v celoti pokriva severovzho- še osebno prevozno sredstvo, ne samo za pri- dni del Slovenije, pojavlja pa se tudi drugod po hod in odhod iz službe, temveč tudi za prihod Sloveniji. Od začetkov do danes je enota s stal- na delovišče. nim razvojem pridobila bogate izkušnje na vseh področjih gradenj in vzdrževanja elektroenerget- skih objektov ter naprav do napetosti 110 kV. Velika pridobitev za enoto predstavlja izgradnja nove poslovne stavbe v letu 2005, s katero smo združili vse funkcije poslovanja znotraj enega dvorišča. Leta 2012 so se v naše poslovne pro- store preselili zaposleni nadzorništva Ljutomer. Merilni laboratorij Slika 45: SE Ljutomer, arhiv družbe Elektro Maribor Kasneje, v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, se je dejavnost enote zara- di vse večje industrializacije razširila tudi na področje elektroinštalacij proizvodnih hal, preostalih industrijskih objektov, elektroinštalacij bolnišnic, šol, kulturnih objektov ter individualnih ter blo-kovnih stanovanjskih objektov, kjer so bile potre- be prav tako velike. Slika 46: Umerjanje, arhiv družbe Elektro Maribor Med pomembnejše dejavnosti spada tudi izgradnja cestnih razsvetljav mest in kasneje po- Leta 2006 je bila pridobljena akreditacija pri iz- deželja. Takrat je bila to pravzaprav edino elek- vajanju kontrole in overitev merilnega laborato- tromontažno podjetje v tem delu Slovenije, ki je rija SIST EN ISO/IEC 17020. Storitve, ki jih že de- bilo usposobljeno in ustrezno opremljeno za to- setletja opravlja Elektro Maribor, so servisiranje, vrstna dela. Kljub temu pa je največji delež pri-umerjanje, kontrola in overitev merilnih naprav za padal elektromontažni dejavnosti elektroenerget- obračun električne energije. Mednje spadajo raz- skih objektov srednje in nizke napetosti. Okoli lične vrste električnih števcev, stikalnih ur in me-leta 1980 je enota štela že več kot 110 zaposle- rilnih transformatorjev. Številne novosti in spre- nih. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je to membe na področju zakonskega meroslovja so 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 47 v letu 2005 prispevale k odločitvi vodstva podjetja, da z Uradom RS za meroslovje sklene pogod- bo za samostojno izvajanje kontrole in overitev meril, v kateri se zavzame, da bo do določenega roka s Slovensko akreditacijo sklenila pogodbo o akreditaciji zaradi ocene usposobljenosti pri izva- janju overitev. S sklenitvijo pogodbe se v podje- tju prične z aktivnostmi za pridobitev akreditacije. Merilni laboratorij v okviru sektorja storitev prične delovati neodvisno v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17020:2004 kot kontrolni organ tipa C, kar pomeni, da s primerno organizacijo in doku- mentiranimi postopki zagotovi ločitev obvezno- sti za kontrolne storitve od vseh drugih dejavno- sti v podjetju. Z ugotovitvijo ocenjevalne komisije, da so izpolnjeni pogoji, sledi postopek za podeli-tev Akreditacijske listine, ki je bila podeljena 10. aprila 2006. Na podlagi akreditacije Urada RS za meroslovje se pridobi imenovanje za samostojno opravljanje strokovno tehničnih nalog. V obdobju novih tehnologij, ki so predmet ra- zvojnih načrtov elektrodistribucijskih omrežij in naprednih sistemov merjenja, je dobila vgradnja pametnih števcev in opreme večji pomen in raz- sežnost. Pri kontroli točnosti električnih števcev je nastala potreba po kontroli teh števcev na terenu. V letu 2013 je bila nabavljena najsodobnejša merilna oprema, z dobavo merilnega avtomobi- la pa se opravijo meritve števcev tudi na terenu. Razširitev akreditacije in pridobitev imenovanja se načrtuje v letu 2014. Poleg akreditirane dejavnosti kontrola točnosti obračunskih meril načrtujemo v merilnem labora- toriju tudi trženje neakreditiranih dejavnosti, kot so kontrola komunikacij števca, kontrola kvalite-te omrežja, kontrola števcev pri avtopolnilnicah in fotovoltaiki ter strokovno svetovanje o učinko- viti rabi električne energije. Pri svojem delu so zaposleni v merilnem laboratoriju neposredno priče tehnološkemu razvoju obračunskih meril, potre- bam in željam odjemalcev ter trendom, ki jih pri- naša področje meroslovja. Enotni smo v mnenju, da točnost števca v laboratoriju še ne pomeni, da je števec točen tudi na merilnem mestu. Zaradi vseh ugotovitev začenja merilni laboratorij v letu 2014 meritve akreditiranih in neakreditiranih de- javnosti izvajati tudi na terenu. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 48 Poslovna odličnost, varnost, družbena odgovornost, šport Kakovost s katerimi spremljamo njihovo izvajanje. Pridobljen certifikat kakovosti nima trajne veljave, zato njegovo veljavnost preverjamo in potrjujemo z zunanjimi in notranjimi presojami ter vodstve- nim pregledom. Slika 47: Certifikat ISO 9001:2008, arhiv družbe Elektro Maribor Zagotavljanje kakovosti v poslovanju podjetja na eni strani in zadovoljevanje pričakovanj in potreb uporabnikov omrežja na drugi strani sta že v letu Slika 48: Certifikat: ISO/IEC 27001:2005, arhiv družbe Elektro 2001 pripeljala do vzpostavitve sistema vodenja Maribor kakovosti po standardu ISO 9001:2000 (kasne- je nadgrajen z zahtevami ISO 9001:2008). Tako Standard ISO 9001:2008 je procesno naravnan in smo v skupini elektrodistribucijskih podjetij bili od vseh zahteva, da se v vsakem trenutku in na med prvimi, ki smo začeli uvajati novo, dinamič- vseh področjih stalno izboljšuje izvajanje proce- no različico standarda kakovosti. sov, da se upoštevajo zahteve in pričakovanja na- Na osnovi izvajanja rednih in izrednih notranjih ših odjemalcev, da se ustrezno komunicira z jav- ter zunanjih presoj redno ugotavljamo morebitna nostjo, da se zagotovita motivacija in zadovoljstvo odstopanja in na njihovi osnovi izvajamo korekci-zaposlenih in da se stalno izboljšuje ugled družbe. je v obliki ukrepov. Sestavni del izvajanja korekcij Velik poudarek dajemo virom in procesom dela, je tudi posodabljanje sistemske dokumentacije. prijaznosti do poslovnih partnerjev in kupcev električne energije ter varstvu okolja, kar so Na osnovi zahtev standarda smo identificirali vse prevladujoči elementi, opredeljeni v sistemskih procese v družbi z namenom, da opredelimo nji- dokumentih. hove cilje, da določimo izvajalce in njihovo od- Zaposleni v podjetju Elektro Maribor d.d. smo govornost, da jih poenotimo pri izvajanju v vseh ponosni na pridobitev certifikata, ki nam začr- delih družbe in da določimo ustrezne kazalnike, tuje delo v prihodnosti in hkrati pomeni izkaz 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 49 odličnosti, odgovornosti in potrditve, da nam je Osnovna naloga varnosti in zdravja pri delu je uspelo. Prispevek vsakega posameznika se iz- ta, da delodajalec zagotovi varno delovno okolje. kazuje v sinergiji delovanja podjetja kot celote. Odgovornost zaposlenih za lastno varnost spod- Vzpostavljen sistem vodenja, s katerim smo prido- bujamo z ustrezno delovno opremo, osebno va- bili certifikat, bomo vsekakor negovali in dopolnje-rovalno opremo, ustreznim izobraževanjem in vali, predvsem z namenom zagotoviti popolno za- ozaveščanjem zaposlenih. dovoljstvo v podjetju in v njegovem širšem okolju. Kot prvi v Sloveniji smo pričeli izvajati dela pod V želji po kvalitetnejšem in učinkovitejšem delu je napetostjo na distribucijskem omrežju, v letu v letu 2012 potekalo tudi nadgrajevanje sistemov 2012 pa pripravili osnutke za delo na srednji na- vodenja z uvajanjem sistema varovanja informa- petosti. S pripravo ustreznih postopkov dela, do- cij po zahtevah standarda ISO IEC 27001:2005. kumentacije in usposabljanj zaposlenih za delo Zahteve po vodenju kakovosti so bile prepoznane pod napetostjo so bili zagotovljeni pogoji za var- tudi v Merilnem laboratoriju, kjer smo leta 2006 nost in zdravje pri delu. po zahtevah standarda SIST EN ISO 17020:2004 vzpostavili temelje vodenja kakovosti. Slovenska akreditacija kot kontrolni organ redno preverja Družbena odgovornost izvajanje standarda. Odgovornost do družbenega okolja Slika 50: Podelitev priznanj najboljšim študentom Univerze v Mariboru 2013/2014, arhiv družbe Elektro Maribor Družbeno odgovornost dojemamo kot sestavni del našega poslovanja, saj posredno odseva od- nos do okolja in vpliva na razmere v ožjem in širšem prostoru, v katerem živimo. Svoje sledo- ve tako pušča v sedanjosti in prihodnosti naše- ga bivanja. Slika 49: Certifikat BS OHSAS 18001:2007, arhiv družbe Ker smo v našem okolju pravzaprav vseprisotni, Elektro Maribor spodbujamo k družbeni odgovornosti tudi okolje, v katero smo vpeti in v katerem delujemo in živi- Varstvo pri delu mo. Zato ne delujemo samo v poslovnem okolju, V letu 2008 smo po standardu OHSAS temveč tudi na širokem področju družbenih de- 18001:2007 vzpostavili in certificirali sistem var- javnosti. Kot pobudnik ali udeleženec sodeluje- nosti in zdravja pri delu ter ga združili v enoten mo pri številnih projektih in s številnimi organiza-sistem vodenja, ki izpolnjuje zahteve vseh nave- cijami z različnih področij ter prepletamo poslov- denih standardov. no in družbeno okolje, naj bo to s sponzorskimi 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 50 ali donatorskimi sredstvi. Tako vzpostavljamo vza- Poslovno odličnost kot temeljno vizijo družbe Ele- jemnost, ki nam zagotavlja stik z okoljem, v ka- ktro Maribor prenašamo tudi na odličnost mladih terem delujemo, in ustvarja dodano vrednost za v izobraževanju. V družbi Elektro Maribor nada- najširšo skupnost. ljujemo s prakso spodbujanja in nagrajevanja od- ličnih dijakov tistih srednjih šol, ki prenašajo znanje, temeljno za naše odlično delovanje. Ponosni smo tudi na odličnost in študijske uspehe ma- riborskih študentov, ki jih v skupaj z Univerzo v Mariboru spodbujamo in nagrajujemo kot odlič- nost v akademskem delu, s priznanjem najboljše- mu študentu pa spodbujamo stremljenja po do- seganju vrhunskih študijskih rezultatov. Podprli smo številne kulturne prireditve, društva in dogodke, ki v naši družbeni skupnosti v teh Slika 51: Dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj se tudi z našo težkih časih pomenijo zelo veliko. Med največjimi pomočjo učijo o sončnih elektrarnah, arhiv družbe Elektro prireditvami, ki smo jih podprli, so Festival Lent, Maribor Borštnikovo srečanje, Zlata lisica in številne dru- ge, ki so pomembne za našo družbeno skupnost. Zaposleni družbe Elektro Maribor se ob izpolnje- vanju našega temeljnega poslanstva, zagotavlja- Leta 2013 smo na stopnišču upravne poslovne ti prebivalstvu in gospodarstvu visokokakovostno stavbe odprli razstavišče, ki je namenjeno bolj ali električno energijo, v okviru naše družbene od-manj uveljavljenim umetnikom. govornosti prizadevamo tudi za podporo huma- nitarnim organizacijam. V sedanjih družbenih razmerah je pomoč sočloveku še posebej po- membna, zato smo ob koncu leta 2013 podprli tri dobrodelne organizacije: Rdeči križ, Nadško- fijsko karitas in Zvezo prijateljev mladine. V letu 2011 smo se pridružili obsežni humanitar- ni akciji 'Veliko srce za mamograf', katere namen je bil zbrati sredstva za nakup nujno potrebnega medicinskega diagnostičnega aparata – digital- Slika 53: Razstavišče Elektro Maribor, arhiv družbe Elektro nega mamografa. Maribor V družbi Elektro Maribor se ves čas, v preteklosti in sedanjosti, zavedamo družbene odgovornosti do okolja, v katerem delujemo, tudi na področju ohranjanja in razvoja delovnih mest. Slednje prikazujemo predvsem z zaposlitvami, ki jih v zadnjih treh letih izvajamo v okviru pro- jektnega zaposlovanja za izvedbo del na podro- čju investicij, vzdrževanja elektrodistribucijskega omrežja in elektroenergetskih storitev na trgu. S temi aktivnostmi zmanjšujemo brezposelnosti v podravski in pomurski regiji. Slika 52: Festival Lent, 2010, nagradna igra, arhiv družbe Z zaposlovanjem dajemo možnost ljudem, da se Elektro Maribor lahko zaposlijo na ustreznih delovnih mestih v 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 51 skladu s pridobljeno izobrazbo in usposobljenostjo. Prav tako je družba Elektro Maribor delodajalec, ki je aktiven pri zagotavljanju možnosti pridobiva- nja praktičnih znanj mladim – dijakom in študen- tom – za usposabljanje pri delu v okviru obveznih šolskih/študijskih praks. S tem se mladi praktično usposobijo za svoj želeni bodoči poklic in pridobi- jo strokovni in osebni razvoj na poti do zaposlitve. Odgovornost do zaposlenih Slika 55: Seznam uslužbencev računskega oddelka MEP, 1923, SI_PAM/0005 Mestna občina Maribor 1528_1941, AŠ 520 , arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Slika 56: Seznam uslužbencev tehničnega oddelka MEP, 1923, SI_PAM/0005 Mestna občina Maribor 1528_1941, AŠ 520 , arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Število delavcev s poklicem v elektro stroki se je postopoma pričelo povečevati po letu 1955 in jih je bilo v naslednjih desetih letih največ, tako kot je še danes. Slika 54: Seznam monterjev in delavcev, 1923, SI_PAM/0005 Mestna občina Maribor 1528-1941, AŠ 520, arhiv Zaposlitve so se tako stopnjevale v skladu s šir- Pokrajinskega arhiva Maribor jenjem delovnih procesov, spremenjenih delov- nih procesov, novosti in posledično organizira- Podatke o izobrazbeni strukturi vodimo od leta nosti družbe. 1947. Med letoma 1947 in 1953 pa je bilo naj- več zaposlenih s kvalificirano izobrazbo različnih poklicev, sledili so delavci s t. i. nižjo izobrazbo, polkvalificirano izobrazbo in nekvalificirani delavci. Samo nekaj ljudi je bilo zaposlenih s srednjo izobrazbo. Leta 1953 se je zaposlil prvi delavec z visoko izobrazbo. Prvi delavec z višjo izobrazbo Slika 56: Osnovni certifikat se je zaposlil šele leta 1960. Po letu 1960 se je družini prijazno podjetje število zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo vsa- ko nadaljnje leto povečevalo. Število zaposlenih V obdobju od 2012 do 2014 zaposlujemo večje s poklicno izobrazbo pa je bilo vedno najvišje in število sodelavcev v projektnem zaposlovanju za tako je še danes. izvedbo del v lastni režiji na področju investicij, 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 52 projektov, tekočih vzdrževalnih del in havarij. S tem zmanjšujemo outsourcing. Izboljšanje odnosov na relaciji zaposleni–podje- tje smo leta 2011 dosegli z vpeljavo certifikata Družini prijazno podjetje, kjer z različnimi ukre- pi spodbujamo prilagajanje medsebojnih odno- sov tako zaposlenih kot podjetja na zahteve zu- nanjega okolja. Največ zaposlenih je bilo v obdobju med letoma Graf 12: Povprečno število zaposlenih v desetletjih 1981 in 1990 in sicer povprečno 1.154. Po tistem obdobju se je število zaposlenih zmanjšalo Odgovornost do naravnega okolja za tretjino. Tabela 4: Število zaposlenih po letih Število Število Število zapo- zaposle- zaposle- Leto slenih Leto nih Leto nih 1947 143 1970 908 1993 976 1948 181 1971 907 1994 962 1949 216 1972 901 1995 959 1950 216 1973 915 1996 928 1951 343 1974 941 1997 913 1952 368 1975 1031 1998 915 1953 475 1976 1029 1999 918 1954 531 1977 1055 2000 908 1955 566 1978 1101 2001 919 1956 549 1979 1122 2002 909 1957 601 1980 1133 2003 895 1958 593 1981 1136 2004 882 1959 663 1982 1145 2005 863 1960 664 1983 1143 2006 864 1961 717 1984 1170 2007 849 1962 717 1985 1162 2008 837 1963 767 1986 1165 2009 821 1964 809 1987 1190 2010 819 1965 780 1988 1162 2011 771 Slika 57: Certifikat ISO 14001:2004, arhiv družbe Elektro 1966 794 1989 1161 2012 761 Maribor 1967 850 1990 1106 2013 762 1968 862 1991 1051 1969 889 1992 1017 V skrbi, da s svojim delovanjem zmanjšamo poten- cialne vplive na okolje, družba Elektro Maribor že od leta 2006 sistematično izvaja ukrepe varovanje Naše nadaljnje delo na področju zagotavljanja okolja v skladu s standardom ISO 14001:2004. Pri kakovosti bo v prihodnje temeljilo tudi na izbolj- tem je pomembno vključevanje vseh zaposlenih, ševanju dela na že vzpostavljenih sistemih vo- ki s svojimi dejanji tako znotraj družbe kot tudi zu-denja ter njihovem nadgrajevanju. V tem pog- naj nje pripomorejo k varovanju okolja. ledu smo si zadali cilj vpeljave modela poslovne Svoje aktivno delo na področju varovanja oko- odličnosti s samoocenjevanjem, kar smo v letu lja smo izvajali prek različnih okoljskih progra- 2013 tudi izvedli in pridobili mnogo koristnih mov, s katerimi dajemo poudarek predvsem informacij. zmanjševanju obremenjevanja okolja z odpadki, 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 53 zmanjševanju onesnaževanja tal, voda in zraka ter preostalim posrednim in neposrednim vpli- vom, ki jih lahko obvladujemo. Veliko pozornos- ti namenjamo ravnanju z odpadki, saj ti v veči- ni primerov predstavljajo sekundarno surovino; v ta namen je bil zgrajen Zbirni center za zbi- ranje, ločevanje in predelavo lastne demontira- ne opreme, katerega izkoriščenost se kaže tudi v dobrem gospodarjenju z odpadki v družbi Ele- ktro Maribor. Leto Prihodki Stroški Razlika 2013 77.944 45.563 +32.381 2012 63.389 50.454 +12.935 Slika 58: I. sind. zimsko-športno prvenstvo elektrogospodar-2011 93.433 110.972 -17.539 stva Slovenije, Stari vrh, arhiv družbe Elektro Maribor Tabela 5: Poslovanje Zbirnega centra S pogledom nazaj ugotavljamo, da je bil v našem Nadgradnja spremljanja negativnih vplivov naše- podjetju šport vseskozi prisoten. Prve letne igre in ga podjetja na okolje oz. podnebni sistem je iz-s tem začetek športa segajo že v leto 1955, ko so račun ogljičnega odtisa podjetja. Po letu 2011, vodilni organizirali igre podjetij, kot so elektrar-ko smo ga prvič izračunali, redno izvajamo izra- ne, prenos, distribucija in premogovništvo. Aktiv- čunavanje le-tega in na podlagi rezultatov ukre- nosti tako na letnih kot tudi zimskih igrah Elektra pamo v smislu zmanjšanja količine toplogrednih beležimo vse tja v osemdeseta leta, kjer so vse- plinov, ki nastajajo pri našem delovanju. skozi nastopali tudi naši športniki in dosegali vi- dne uvrstitve. Leto 2011 2012 2013 Izpusti (kg CO / 4.921 4.790 4.694 2 zaposlenega) Tabela 6: Izpusti ogljikovega dioksida na zaposlenega Tako smo z optimiranjem prevozov, obnovo poslovnih stavb in prehodom na elektronsko pisar- niško poslovanje znižali ogljični odtis družbe Ele- ktro Maribor. Šport je rasel s podjetjem Slika 59: Tekmovalci v teku, arhiv družbe Elektro Maribor Reka Drava privre na dan kot majhen potok na Toblaškem polju in se vije med skalovjem in za- Program takratnih iger je bil široko zastavljen. V tem med gozdovi ter polji narašča, ko se ji prid- treh dneh se je zvrstila cela paleta tekmovanj; od ružujejo drugi potočki. Po pretoku državne meje atletike, odbojke in kegljanja pa vse do namizne- pri Dravogradu priteče v Maribor že kot velika in ga tenisa, šaha, plavanja, balinanja in streljanja pomembna reka. In prav v Mariboru je sedež ve- z zračno puško. Prav streljanje z zračno puško je likega podjetja Elektro Maribor, ki je – podob- prineslo prve uspešne nastope naših tekmovalcev no kot Drava – zraslo iz majhnih potokov enot in to že na drugih športnih igrah Elektra leta 1958 v veliko podjetje in ki sedaj pokriva celotno se- v Novi Gorici. Uspehi in zagnanost na tem podro- verovzhodno območje Slovenije. Vzporedno z čju so v letu 1961 pripeljali do ustanovitve doma- rastjo podjetja je potekala tudi športna aktivnost čega strelskega društva, ki je nosilo ime takra- v njem. tnega podjetja, in sicer Elektro Maribor – mesto. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 54 Igre elektrodistribucij Slovenije premoru so zagnani športniki na položajih strni- li glave in prepričali okolico, da so druženje in s tem tudi igre še kako pomemben dejavnik za razvoj in homogenost neke družbe. Tako so se ro- dile novodobne letne in zimske igre elektrodis- tribucijskih podjetij Slovenije, pod okriljem kate- rih so se srečali športniki vseh petih distribucijskih podjetij v državi. 12. februarja 1994 so pripravili prve zimske igre EDS in 11. junija 1994 tudi prve letne igre EDS. Elektro Ljubljana je tako organizirala prve zim- ske igre. S tem so postavili temelj in vzorec za delovanje novodobnih športnih iger elektrodis- tributerjev. Po tem vzorcu vsako leto igre EDS, tako letne kot zimske, organizira drugo distribu- cijsko podjetje, in sicer po vnaprej določenem vr- stnem redu. Na letnih igrah se zvrsti 12 športnih disciplin, na zimskih pa veleslalom in smučarski tek. V nasprotju s prejšnjimi igrami, ki so traja- Slika 60: Odbojkaši nekoč, arhiv družbe Elektro Maribor le tri dni, se v sedanjih, novodobnih igrah, celotni športni in družabni program izpeljeta v enem Zavoljo sprememb in organiziranosti v elektro- samem dnevu. gospodarstvu je prišlo do prenehanja organizi- ranja iger pod zastavo Elektra. Po nekajletnem Športno društvo smo ustanovili leta 1996. Slika 61: Zmagovalna ekipa 19. letnih športnih iger zaposlenih v elektrodistribucijskih podjetjih Slovenije, Ruše, 2013, arhiv družbe Elektro Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 55 Za boljše delovanje, organiziranost in pripravljenost ekip za nastope na igrah EDS in tudi medse- bojna srečanja so se v posameznih športnih oko- ljih distribucije organizirale v športna društva. Tudi v okviru našega podjetja smo ustanovi- li športno društvo Elektro Maribor, katerega roj- stni dan je bil 12. april 1996. Društvo s svojim programom skrbi za rekreacijo v vsem letu, delo- vanje pa je usmerjeno k finalnemu delu, ko naj- boljši tekmujejo na letnih in zimskih igrah. Športniki na igrah dosegajo vidne rezultate, naj tako samo omenimo, da smo v zadnjih osmih le- tih na letnih igrah enkrat delili prvo mesto, bili enkrat drugi ter šestkrat zmagali in tako že dru- gič zapovrstjo osvojili prehodni pokal v trajno last. Zimske igre so nekoliko v senci letnih, ven- dar se tudi na zimskih tekmovalci bojujemo po najboljših močeh, a večji uspeh, kot je tretje mes- to v strašni konkurenci tekmovalcev z višjih gor- skih krajev, kjer imajo snega na pretek, nam ne uspe. Zadnja leta so se nam pri igrah pridružila še pod- jetja SODO, Informatika in STELKOM, ki na igrah sodelujejo kot del naše ekipe. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 56 Sindikat kot soustvarjalec energetske politike Kar nekam po tiho in skoraj neopazno se je iztekel čas zadnjih skoraj že desetih let od naše prve izdaje zbornika, ki govori o našem podjetju in skoraj o vsem, kar se je v preteklosti dogajalo na področju elektrifikacije na našem koncu. Vedno znova se mi zdi pomembno to, da sem tudi sam del te preteklosti, ki se je zasidrala v meni in jo čutim na skoraj vsakem koraku. Bolj ko prihajam v zadnji del aktivnega delovnega obdobja, bolj postaja podjetje Elektro Maribor moje podjetje. Počasi mi uspeva razvozlavati besede in občutke, o katerih so govorili sodelavci in sodelavke, ko so se odpravljali na zaslužen počitek v tretjem starostnem obdobju. Mislim, da skorajda ni človeka, ki ne bi dal kaj recesije nenadoma pristopilo v rezanje in rigoroz- na praznik, obletnico, spomin ali kaj podobne- ne omejitve, tako na materialni strani kot tudi pri ga. Zaposleni v naši družbi se pravzaprav morda osnovnih pravicah delavcev, kar je za seboj po- niti ne zavedamo, da je pred nami 100. obletni- tegnilo mnogo nepravičnih in krivičnih odločitev. ca naše družbe in da smo dejansko, hoteli ali ne, Delavci in zaposleni so postajali čedalje bolj za- vpeti v zgodovinski razvoj družbe skozi desetle- postavljeni, čedalje več se je zahtevalo od njih, tja do danes, ko lahko s ponosom rečemo: “To neplačevanje opravljenega dela je nekako pos- je moje podjetje.“ talo navada ali nacionalna folklora. Za nami je bilo nešteto delovnih izzivov, novih V energetiki so se zametki omejitev in varčeva- nalog, zadolžitev in seveda angažma vsakega in nja pričeli pojavljati v letu 2010 in se s polnimi ja-vseh zato, da so se zadane zahtevne naloge izva- dri nadaljevali v letu 2012, ko so v Vladi RS prek jale strokovno in odgovorno. Res pa je, da se je AUKN s priporočili posegali v vsebino Podjetni- v obdobju od leta 2004 do izteka leta 2013 veli- ških kolektivnih pogodb in Kolektivnih pogodb ko dogajalo in tu je vloga sindikata postajala vse dejavnosti. V SDE smo zaslutili, da moramo ta- bolj pomembna. koj odreagirati že na slutnje, kajti iz izkušenj drugih smo se naučili, da je prepozno za kakršnoko- Ne bi se spustil v posamezna naštevanja, kaj vse li akcijo ali dogovore, ko se je neki ukrep že za- je bilo postorjeno in kaj vse je še treba storiti, da čel uveljavljati. se v današnjem času obdrži in obrani to, za kar smo si vsa ta leta prizadevali. Velikokrat nam v S sprejemom varčevalnega interventnega zakona SDE očitajo, da smo preveč zahtevni, da naj razu- za celotno državo je nastopilo tudi neko obdob- memo današnji trenutek in da so nekateri ključni je, ko je zavladala navidezna apatija, ki je sama akti bili pisani in sporazumno podpisani v tistih kazala v smer, da tistega, kar vlada sprejme, tako drugačnih, boljših časih, kot so danes. ali tako ne moremo spreminjati, kaj šele, da bi vplivali na dejansko stanje ali celo predlagali Res je edino to, da so bili od leta 2004 pa do leta spremembe. 2008 oziroma 2009 situacija in doseženi uspehi, kar se tiče socialne varnosti in materialnega po- V SDE Slovenije imamo potencial in svojevrstno ložaja delavcev, relativno dobri. Relativno dob- obravnavo pri socialnih partnerjih – mislim na ri zato, ker bi lahko bili še boljši, če bi tedaj ime-vlado, ministre, predstavnike gospodarske zbor- li za zgled nekatere ostale dejavnosti znotraj za- nice, energetske zbornice in ne nazadnje imam v sebnega sektorja, ki so žele nadpovprečno dobre mislih tudi menedžerje družb, predsednike uprav poslovne rezultate. in še koga. Tako smo v preteklosti, ne glede na barvo vlade in njeno zasedbo, vedno izražali svo- Zgodilo se je tudi to, da se je zaradi naslutene je nezadovoljstvo in proteste, če smo ugotavljali, 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 57 da so v pripravi ali v osnutkih zavite besede pod- članstva. SDE v družbi Elektro Maribor d.d. delu- zakonskih aktov, samih predlogov zakonov, ki bi je na osnovi Statuta SDE Slovenije ter Pravil delo- lahko imeli daljnosežne posledice za zaposlene in vanja v družbi, s katero ima podpisan tudi pose- njihov status v družbah. ben dogovor o sodelovanju sindikata in družbe. V nasprotju z mnogo drugimi sindikati v ZSSS Upam si trditi, da smo v vseh letih delovali v pra- se nam še vedno uspeva dogovarjati, da prek vo smer in da smo postavljali svoje pogoje v po- ESOE (Ekonomsko socialnega odbora na podro- gajanjih ter iz tega tudi naredili, če temu lahko čju energetike) s polnim konsenzom sprejemamo tako rečem, dobre “izplene“, ki so bili v zado- pomembne odločitve in tako ostajamo soustvar- voljstvo članstva in primerni trenutnim gospo- jalec realne energetske politike in s tem ne do- darskim razmeram. To nekako potrjuje tudi po- puščamo kupčkanja in barantanja znotraj dejav- večano članstvo v vrstah Sindikata, na kar smo v nosti. V mnogo primerih posamezniki, ki ne želi- SDE ponosni. jo, da ima SDE Slovenije tako pomembno vlogo v slovenski energetiki, uporabljajo neargumenti- Sindikat je v tem trenutku resnično ena redkih, če rane izjave, da se SDE vmešava v mnogo poslov- ne edina organizirana oblika delavcev in delavk, nih odločitev v energetskih družbah in da naj se ki s svojimi sugestijami in predlogi ter zahtevami raje ukvarja s svojim članstvom in solidarnostni- postavljajo člane IO pred pomembno odgovor- mi pomočmi. nost zagovarjanja zahtev z argumenti, s katerimi se je treba prebijati skozi zakonodajo, priporoči- Takim pa vedno znova odgovarjamo z napoved- la, zahteve lastnikov ... Precej je aktivnosti, ki niso mi dejanj, ki sledijo v prihodnosti. Uporabljamo planirane v letnem planu sindikata za tekoče ali izrecno miren in argumentiran dialog, s katerim naslednja leta, pač pa so odraz trenutne situaci- želimo obrniti razmišljanja v smer trezne preso- je in zahteve lastnika za spremembe, ki pa ima- je, kajti vedno bolj se v ospredje postavlja dobič- jo zelo kratko časovno omejitev. V takšnih prime- konosnost podjetij, po možnosti z minimalnim rih je treba odreagirati preudarno, razumno in z številom zaposlenih, kar posledično pomeni iz- veliko mero odgovornosti do članstva in ostalih gorevanje zaposlenih na delovnih mestih. zaposlenih. V SDE smo znotraj družbe razvili socialno-par- V zadnjem času, torej v letih 2012 in 2013, se je tnerski odnos tudi po zaslugi nekdanjega in se- precej zaostrilo na energetskem področju zaradi danjega vodstva družbe. Kljub problematiki, ki se postopkov Vlade RS v zvezi z novim Energetskim pojavlja tako rekoč skoraj vsak dan, poskušamo zakonom-1, v katerem se utemeljujejo položaj z dogovorno politiko uskladiti mnenja in hotenja energetskih družb, njihovo financiranje in pred- ter tako poiskati srednjo pot, ki je sprejemljiva vsem delitev dela in odnos do odjemalcev ter nji- za oba partnerja. Z Izvršnim odborom sindikata hove pravice, kot tudi naše energetske dolžnos- Elektra Maribor d.d. smo postali številčnejši. Od ti do njih. Evropske direktive so v tretjem paketu leta 2011, ko je bila izčlenjena druga hčerinska zahtevale kompatibilnost tistega dela slovenske družba Energija Plus d.o.o., zastopa skoraj polo- zakonodaje, ki bi naj imela implementirana na- vico članov SDE sindikalna zaupnica, ki je člani- vodila in priporočila ter smernice EU. Obdelova- ca IO Sindikata Elektro Maribor d.d. Prav tako se nje osnutkov EZ-1 in ugotavljanje, kaj je tisto, kar nam je pridružila tudi članica IO iz vrst prve hče-lahko ima tudi dolgoročno škodljive posledice za rinske družbe Oven d.o.o. delovanje in obstoj družb, ni bil mačji kašelj. Enakopravno zastopanje članov s strani vseh treh Na svetlo pa je prinesen še en osnutek Zakona o družb skozi članstvo v IO je poglavitno za pre- Slovenskem državnem holdingu, kjer bi bila zdru- nos informacij, vsebine skupnih sej, odpiranja žena številna slovenska podjetja in družbe, ki bi in reševanja posebnih ali tekočih problemov ter jih bodoči zakon opredeljeval kot strateške, po- vseh aktivnosti, zaradi katerih je sindikat v službi membne in portfeljske naložbe. Pomemben je 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 58 delež lastništva države v teh družbah, ki bi seve-položaja zaposlenih v družbi. V upanju, da bomo da lahko bile tudi predmet prodaje, če bi se la- z združenimi močmi zmogli ta naš nasedli voz stnik oziroma upravljavec premoženja teh družb potisniti iz blata in kolesa počasi obrniti v smer tako odločil. Tudi tukaj imamo sindikati svoje trdne podlage in vedrega neba, bomo najlep- trdno stališče, da ne dovolimo privatizacije ener- še obeležili našo 100. obletnico družbe in 130. getskega sektorja, saj se je v bližnji preteklosti iz-obletnico prve električne svetilke v Mariboru. kazalo to kot največje zlo tako za družbe, še po- sebej pa za zaposlene. Strinjamo pa se, da se vlo- ži tudi tuj kapital v razvoj in investicije, ki bodo dolgoročno nosili dobičke in s tem hkrati tudi razvoj lokalnih skupnosti in infrastrukture. Po- sledično to pomeni tudi povečanje zaposlova- nja in razbremenitev države iz naslova pomoči brezposelnim. V energetiki do sedaj ni bilo odpuščanj, čeprav so bile izdelane številne študije, ki govorijo o ve-likem presežku delavcev v podjetjih. Take študi- je temeljijo na naročilih, in ne na realnih osno- vah. Do sedaj so se pokazale kot študije, za ka- tere so bila porabljena velika sredstva, vsebinsko pa so zelo revne. Tudi v naši družbi smo z upravo v pogostih sti- kih, saj pravkar potekata reorganizacija in siste- mizacija. Ti naj bi prinesli racionalno poslovanje, vitko organizacijo, zmanjšanje nepotrebnih stro- škov in večjo učinkovitost v poslovnih procesih. Upamo, da bodo rezultati znani oziroma vidni že po končanih postopkih za dokončno oblikova- nje delovnih mest, zagotovo pa po direktni upo- rabi nove sheme v praksi. Reorganizacija in siste- mizacija bosta zagotovo imeli velik vpliv na soci- alno varnost zaposlenih. V letih, ki so pred nami, nam v SDE ne bodo cve- tele rože. Spopadati se bomo morali s pritiski po zniževanju pravic in stroškov – tudi stroškov dela. Potrebovali bomo vsako sugestijo, predlog, stro- kovno mnenje, da bomo lažje zavzemali stališča in pripravljali argumente za nasprotno prepriče- vanje, če bo to seveda potrebno. Tukaj močno ra- čunamo na naše članstvo, prav tako pa bi si žele- li, da se bolj aktivno vključijo tudi tisti, ki še niso člani SDE, pa morda to še bodo. Kljub nekaterim omejitvam je sindikat še ved- no tisti, ki lahko uporabi vse metode sindikalne- ga boja za ohranitev socialnega in materialnega 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 59 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 60 Rast omrežja in razvoj enot Tehnološki razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja na Leta 1924 je bil na slovenskih tleh zgrajen prvi območju Elektra Maribor dvosistemski 80 kV prenosni daljnovod od HE Fala do Laškega. Na ta daljnovod je bila leta Obdobje med letoma 1918 in 1945 1930 priključena tudi razdelilna transformator- ska postaja 80/10 kV Radvanje, iz katere so se Elektrifikacija mest in večjih krajev v severovzho- z električno energijo napajali celotno obmo- dni Sloveniji se je začela že med obema svetov- čje mesta Maribora in nekateri večji kraji proti nima vojnama. Vir električne energije je bila hi- Pragerskem. droelektrarna (HE) Fala, takoj po drugi svetovni vojni pa tudi HE Mariborski otok. Že leta 1919 je bil od HE Fala do Maribora zgrajen 10 kV daljno- RTP Radvanje je pred drugo svetovno vojno pos- vod. S tem je dobil Maribor na razpolago 10 kV tala s svojim 35 kV stikališčem pomembno voz- trifazno izmenično napetost. V prvi fazi elektrifi- lišče 35 kV daljnovodov. Kraji v zgornji Dravski kacije mesta Maribor z njegovim obrobjem je bilo dolini so se napajali po 10 kV vodih iz HE Fala in do konca leta 1920 zgrajenih 22 transformator- nekaterih manjših industrijskih elektrarn. Z izgra- skih postaj 10/0,38 kV s pripadajočim nizkona- dnjo daljnovoda 35 kV Radvanje – Pekre – Plač petostnim omrežjem 220/380 V. med drugo svetovno vojno (1943) so bili elek- trificirani tudi kraji v Pesniški dolini do Kungote. Zgrajen je bil tudi 35 kV daljnovod Radvanje – Pekre – Slovenska Bistrica – Podplat. Prvi odjemalci, priključeni na ta distribucijska omrežja, so bili javne razsvetljave ulic v mestih ter premožnejša gospodinjstva, ki so v svojih sta- novanjih imela priključene žarnice za razsvetlja- vo. Pozneje so se kot porabniki pojavili tudi elek- tromotorni pogoni. Prvi odjemalci, priključeni na ta distribucijska Slika 62: RTP Radvanje , arhiv družbe Elektro Maribor omrežja, so bili javne razsvetljave ulic v mestih ter premožnejša gospodinjstva, ki so v svojih sta- Leta 1922 je bil od HE Fala do Radvanja v Ma- novanjih imela priključene žarnice za razsvetlja- riboru zgrajen 35 kV daljnovod. Leta 1925 je vo. Pozneje so se kot porabniki pojavili tudi elek- bil 35 kV daljnovod zgrajen do Ptuja, leta 1926 tromotorni pogoni. Odjemalci so bili maloštevil- pa do Ormoža, Ljutomera in Murske Sobote. ni, poraba električne energije pa je bila nizka. Do Leta 1927/28 je bil zgrajen tudi 35 kV daljno-konca druge svetovne vojne je bila elektrifikaci- vod od Ormoža prek Središča ob Dravi do Va- ja izvedena v mestih in na njihovih obrobjih ter v raždina na Hrvaškem. Pozneje, leta 1939, so 35 nekaterih večjih krajih severovzhodne Slovenije. kV daljnovod zgradili še od Ljutomera do Gor- Največ odjemalcev in največjo porabo električne nje Radgone. Daljnovodi 35 kV so bili zgrajeni z energije je imel Maribor z okoliškimi kraji. lesenimi drogovi in bakrenimi vodniki prerezov V Mariboru se je v obdobju med obema vojna- 25 mm2, 35 mm2, 50 mm2 in 70 mm2. Na daljno- ma razvila industrija, še posebej tekstilna, ki je vode so bile sprva priključene transformatorske zaposlovala več tisoč ljudi. Leta 1935 je Mestno postaje 35/0,4 kV, v mestih pa so zgradili razde- elektriško podjetje imelo 11.630 odjemalcev, lilne transformatorske postaje 35/10 kV, na ka- leta 1937 pa je imel Maribor z okolico najve- tere je bilo priključeno 10 kV omrežje s transfor- čjo porabo električne energije v tedanji Kralje- matorskimi postajami 10/0,4 kV. vini Jugoslaviji. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 61 Obdobje med letoma 1945 in 1990 Intenzivna elektrifikacija podeželja se je zače- la po drugi svetovni vojni, predvsem med letoma 1950 in 1960. Elektrifikacija se je nadaljevala z nadaljnjim širjenjem 35 kV omrežja in gradnjo razdelilnih trans- formatorskih postaj 35/10 kV ter 10 kV napa- jalnega omrežja s transformatorskimi postajami 10/0,4 kV. V tem obdobju je bilo zgrajeno elek- Slika 63: RTP Petišovci, arhiv družbe Elektro Maribor trično omrežje v Slovenskih goricah, Halozah, Pomurju, na Pohorju in Kozjaku. V Ljutomeru je bila pred drugo svetovno vojno zgrajena vozliščna 35 kV razdelilna postaja, ki je Na območju Maribora je bil v obdobju med leto- bila leta 1947 preurejena za transformacijo 35/10 ma 1947 in 1949 zgrajen 35 kV daljnovod Rad- kV in vgrajen transformator 200 kVA. V Gornji vanje – Melje, ki je do začetka obratovanja novo- Radgoni je bila leta 1950 predvojno zgrajena RTP zgrajene RTP 35/10 kV Melje leta 1951 obrato- s transformacijo 35/6 kV preurejena za transfor- val z 10 kV napetostjo. V obratovanje je bila leta macijo 35/10 kV. V mestu Gornja Radgona je bilo 1949 vključena provizorična RTP Mariborski otok s tem odpravljeno 6 kV omrežje. s transformacijo 10/35 kV in tremi transforma- torji moči 1,6 MVA pri HE Mariborski otok. Po- Leta 1954 je bila zgrajena RTP Petišovci za potrebe membna je bila izgradnja razdelilne transforma-takratnega podjetja Nafta. Istega leta je bila pred torske postaje 110/35 kV Pekre leta 1954. Pred vojno zgrajena RTP 35/10 kV Murska Sobota re- tem je bil v letih 1952 in 1953 80 kV daljnovod konstruirana za dva transformatorja moči 4 MVA. HE Fala–Laško preurejen za obratovanje na na- petosti 110 kV. Leta 1952 je bilo 80 kV stikali- Na območju Dravske doline je bila leta 1952 šče RTP Radvanje preurejeno za obratovanje na pred drugo svetovno vojno zgrajena TP Gere- 110 kV napetosti tako, da je RTP Radvanje zače- čja vas rekonstruirana za transformacijo 35/10 la obratovati s transformacijo 110/10 kV in vgra- kV z možnostjo vgradnje transformatorja moči jenim transformatorjem moči 15 MVA. Povečanje 4 MVA. moči transformacije je bilo potrebno zaradi po- večanja odjema predvsem Tovarne avtomobilov Z gradnjo novih in rekonstrukcijami obstoje- Maribor. V letu 1956 je bila dokončana gradnja čih RTP 35/10 kV se je povečevala dolžina 10 in vključena v obratovanje RTP 35/10 kV Tezno. kV omrežja in število transformatorskih po- Projektirana je bila za štiri transformatorje moči staj 10/0,4 kV. Z elektrifikacijo je konična obre- 4 MVA. Priključena je bila na dvosistemski 35 kV menitev odjema rastla. V obdobju med letoma daljnovod iz RTP Pekre. 1955 in 1965 je bil povprečni letni porast konič- ne obremenitve na nivoju celotnega napajalne- Na območjih zunaj Maribora in njegove bližnje ga območja Elektro Maribor 8,9 %. okolice je bila leta 1948 zgrajena RTP 35/10 kV Slovenska Bistrica s transformatorjem moči 200 Pri načrtovanju 35 kV omrežja je v tistih časih so- kVA. Leta 1952 je bila rekonstruirana zaradi pri- deloval Inštitut za elektriško gospodarstvo Lju- ključitve valjarne tovarne Impol. Tovarna Impol se bljana (danes Elektroinštitut Milan Vidmar), je leta 1964 priključila na 35 kV napetost po 35 ki je omrežje načrtoval s pomočjo mrežnega kV daljnovodu iz 35 kV stikališča RTP Slovenska analizatorja. Bistrica. RTP 35/10 kV Slovenske Konjice je bila leta 1952 (pozneje še 1959) dograjena in name- Zaradi dolgih prenosnih 35 kV vodov in 10 kV ščen transformator 4 MVA. omrežja so se povečali padci napetosti, izgube 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 62 v omrežju in slabšala se je kakovost napetosti 35 kV daljnovoda Ljutomer – Murska Sobota, v pri odjemalcih. Zato je bilo treba 35 kV omrež- letu 1967 pa še 35 kV daljnovoda Ljutomer – Or- je okrepiti. mož. Transformacija 110/35 kV v RTP Ljutomer je bila leta 1969 ojačana z drugim transformator- Na osnovi analiz takratnega omrežja je bila pred- jem 110/35 kV moči 30 MVA. videna gradnja novega 35 kV daljnovoda med RTP Pekre in Mursko Soboto čez Gradišče (da- Leta 1962 je bil zgrajen 35 kV daljnovod med nes Sveta Trojica blizu Lenarta) ter nova razde- RTP Murska Sobota in Mačkovci, kjer je leta 1963 lilna postaja na območju med Ormožem in Ljut- začela obratovati nova RTP 35/10 kV, predvidena omerom zaradi predvidene tovarne sladkorja v za dva transformatorja po 2,5 MVA. Inštaliran je Ormožu in širitve industrije v Lendavi (petrokemi- bil transformator 35/10 kV moči 1 MVA. Na ob- ja) ter elektrifikacije Goričkega na območju RTP močju Ormoža je bila na lokaciji 35 kV razdelilne 35/10 kV Murska Sobota. Na osnovi te študije je postaje leta 1964 uvedena transformacija 35/10 bil nato v letih 1959 in 1960 zgrajen 35 kV dalj- kV s transformatorjem 2,5 MVA. novod RTP 110/35 kV Pekre – Mariborski otok – Osek – Radenci. V Oseku je bila leta 1959 v obra- tovanje vključena nova RTP 35/10 kV Osek z dve- ma transformatorjema moči 2 MVA. Leta 1960 je bil zgrajen daljnovod 35 kV od Oseka do ob- stoječega 35 kV daljnovoda Ljutomer – Gornja Radgona pri Radencih. V Ljutomeru je bila v le- tih 1960 in 1961 na lokaciji RTP 35/10 kV zgra- jeno stikališče 110 kV in leta 1962 v obratovanje vključen transformator 110/35 kV moči 20 MVA. Stikališče 110 kV s transformacijo 110/35 kV je Slika 65: RTP Melje, arhiv družbe Elektro Maribor takrat zgradilo podjetje Elektroprenos, leta 1968 pa je bila RTP 110/35 kV Ljutomer, zaradi svojega Na območju mesta Maribor je bil leta 1965 zgra- povsem distribucijskega značaja, predana Elek- tru Maribor. jen 35 kV kablovod RTP 110/35 kV Pekre – RTP Studenci – PTM – RTP Melje. RTP 35/10 kV Stu- denci je bila zasnovana za transformacijo 3 x 8 MVA in vgrajenim transformatorjem 8 MVA. Z iz- gradnjo navedenega 35 kV kablovoda med RTP Pekre in RTP Melje je bila v mestu Mariboru sku- paj s 35 kV daljnovodom RTP Pekre – RTP Tezno - RTP Melje sklenjena 35 kV zanka. Slika 64: RTP Murska Sobota, arhiv družbe Elektro Maribor RTP 110/35 kV Ljutomer je bila priključena na 110 kV daljnovod Kidričevo – Nedeljanec z od- cepnim priključnim 110 kV daljnovodom. Iz re- konstruiranega 35 kV stikališča RTP Ljutomer je bil leta 1962 zgrajen 35 kV daljnovod do Peti- Slika 66: RTP Podvelka, arhiv družbe Elektro Maribor šovcev. V letu 1964 je bila izvedena okrepitev 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 63 V Dravski dolini je bila leta 1966 zgrajena RTP kV je bila leta 1971 priključena tudi RTP 110/10 35/10 kV Podvelka z možnostjo namestitve trans- kV Radvanje, ki je obratovala s transformator- formatorjev 2 x 2,5 MVA, vgrajeni sta bili dve jem 110/10 kV 15 MVA in 20 MVA. Po začetku enoti po 1 MVA. RTP Podvelka je bila dvostran- poskusnega obratovanja RTP 400/110 kV Mari- sko vključena v obstoječi 35 kV HE Fala – HE bor leta 1976 je bil DV 2 x 110 kV Pekre – Melje Vuhred. vključen v 110 kV stikališče te razdelilne postaje. Nastala sta dva daljnovoda, in sicer DV 2 x 110 kV RTP Maribor – RTP Melje in DV 2 x 110 kV RTP Maribor – RTP Pekre. Razdeljevanje električne energije je zaradi neneh- nega večanja obremenitev postalo predvsem na podeželju kritično. Število razdelilnih transforma- torskih postaj 35/10(20) kV se je zelo povečalo. Zaradi velike dolžine 35 kV omrežja in pogos- te transformacije 35/10(20) kV brez avtomat- ske regulacije napetosti se je kakovost napetosti poslabševala in povečevale so se izgube v trans- Slika 67: RTP Tezno, arhiv družbe Elektro Maribor formaciji in vodih. Zaradi povečanja koničnih obremenitev na obmo- čju Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic je bila Elektroinštitut Milan Vidmar je za posamezna ob-leta 1967/68 zgrajena RTP 110/35 kV Slovenska močja izdelal študije prehoda razdeljevalnega 35 Bistrica, ki je bila na 110 kV nivoju vključena v kV omrežja na 110 kV oziroma 10 kV omrežja dvosistemski 110 kV daljnovod RTP Pekre – Selce. na obratovanje z napetostjo 20 kV. S tem je Ele- V obratovanje je bil vključen transformator moči ktro Maribor prešel s 35 kV napetosti na 110 kV 31,5 MVA. Iz rekonstruiranega stikališča 35 kV je nivo in na gradnjo razdelilnih transformatorskih bil do Slovenskih Konjic zgrajen nov 35 kV dalj- postaj 110/20 kV, ki so postopoma zamenjeva- novod. Iz 35 kV stikališča v Slovenski Bistrici je bil le RTP 35/10–20 kV. Na območju mesta Maribor, predviden tudi nov daljnovod za železniško napa- kjer je bilo največ podzemnega kabelskega 10 kV jalno postajo v Poljčanah. Na območju poslovne omrežja, se je uvajala transformacija 110/10 kV. enote Slovenska Bistrica je bila v Račah leta 1971 RTP 110/20 (10) kV so bile projektirane za dva dokončana gradnja nove RTP 35/10–20 kV Rače. transformatorja moči do 40 MVA. Stikališča 110 Z začetkom obratovanja te razdelilne postaje je kV so bila zasnovana v t. i. H-shemi, ki je obse- bila na Dravskem polju in na območju Elektra Ma- gala dve 110 kV vodni polji in dve transforma- ribor prvič uvedena napetost 20 kV. torski polji ter spojno polje z dvema ločilnikoma. V začetku sedemdesetih let je bilo v Mariboru največje povečanje porabe električne energije in konične moči na območju Melja, kjer so bili ve- činoma industrijski odjemalci. Zato je bilo leta 1972 ob obstoječem stikališču 35/10 kV zgraje- no 110 kV stikališče, do katerega je bil leta 1971 zgrajen daljnovod 2 x 110 kV Pekre – Melje. V RTP, zasnovani za dva transformatorja moči do 40 MVA, sta bila nameščena transformatorja moči po 20 MVA. RTP 110/10 kV Melje je bila da- ljinsko vodena postaja iz distribucijskega centra vodenja Elektro Maribor. Na daljnovod 2 x 110 Slika 68: RTP Ormož, arhiv družbe Elektro Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 64 Ena od prvih razdelilnih transformatorskih po- na obratovanje z 20 kV napetostjo. V letu 1978 staj 110/20 kV je bila zgrajena 1973 na Ptuju. V je začel obratovati tudi nov daljnovod 2 x 110 kV prvi fazi je bil v RTP vgrajen transformator 110/10 HE Formin–Lešnica in daljnovod 110 kV Lešnica– kV moči 20 MVA, ki je napajal obstoječe 10 kV Ljutomer I (Ljutomer II–Lešnica je v lasti ELES-a). omrežje. S predelavo 10 kV omrežja za obratova- nje na 20 kV je bil leta 1976 vgrajen drugi trans- Na območju Sladkega Vrha se je povečevala po- formator 110/20 kV moči 20 MVA. Prehod na raba in obremenitev tovarne papirja v Sladkem 20 kV se je končal leta 1982 z zamenjavo prve- Vrhu in v Ceršaku. ga transformatorja 110/10 kV s transformator- jem 110/20 kV 20 MVA. Na območju Ormoža je 10 kV omrežje prešlo na obratovanje z 20 kV napetostjo v letih 1976 in 1977 z vgraditvijo transformatorja 35/20 kV, 4 MVA. Leta 1979 je bilo za potrebe priključitve Tovarne sladkorja Ormož zgrajeno novo stikali- šče 20 kV s transformacijo 35/20 kV, 8 MVA, na severovzhodni strani mesta Ormož. RTP 35/20 kV je bila priključena na obstoječi 35 kV daljnovod RTP Ljutomer – Ormož. Slika 70: RTP Sladki vrh, arhiv družbe Elektro Maribor Leta 1978 je začela obratovati RTP 110/20 kV Radenci z nameščenim transformatorjem moči 20 MVA. Priključena je bila na 110 kV daljnovod RTP Murska Sobota – RTP Radenci, ki je bil zgrajen leta 1977. V letu 1979 je začel obratovati še dru- gi transformator 20 MVA. Poleg tega je bila ko- nec sedemdesetih let prejšnjega stoletja predvide- na gradnja železniške napajalne postaje v Šenti- lju. Odjemalci tega območja so se napajali po 10 Slika 69: RTP Radenci, arhiv družbe Elektro Maribor kV daljnovodih iz RTP Mariborski otok ter 35 kV daljnovodu iz RTP Pekre (tovarni v Sladkem Vrhu Razvoj omrežja na območju Slovenskih goric in in Ceršaku). Zato je bila leta 1977 v obratovanje Pomurja je Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) vključena RTP 110/20 kV Sladki Vrh s transforma- obdelal v referatu št. 544 z naslovom Dolgoročni torjem moči 20 MVA priključena na DV 110 kV iz razvoj razdelilnega in napajalnega omrežja Slo- RTP 400/110 kV Maribor, zgrajen leta 1977. Trans- venskih goric in Pomurja. Zaradi povečanja obre- formacija 110/20 kV je bila v RTP Sladki Vrh okre- menitev 35 kV in 10 kV omrežja RTP 35/10 kV pljena v letu 1981. Leta 1980 je bil v obratovanje Murska Sobota je bil leta 1978 zgrajen 110 kV vključen tudi 110 kV daljnovod med RTP Sladki Vrh daljnovod RTP Ljutomer – RTP Murska Sobota. in RTP Radenci. Z vključitvijo v obratovanje tega Ob obstoječem 35 kV stikališču je bilo zgrajeno 110 kV daljnovoda je bila sklenjena zanka med HE novo 110 kV stikališče. Obratovati je začel trans- Formin (vključena v obratovanje leta 1978) in RTP formator 110/10 kV, 20 MVA. Začela se je preu- 400/110 kV Maribor ter s tem končana gradnja reditev 10 kV omrežja za obratovanje na 20 kV. t. i. Pomurske zanke. V letu 1979 je bil nameščen drugi transformator 110/20 kV, 20 MVA. V letu 1981 je bil tudi prvi transformator prevezan za obratovanje 110/20 kV, s čimer je bil končan prehod 10 kV omrežja 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 65 S širitvijo industrije v Slovenskih Konjicah, Zrečah bilo na lokaciji ob stikališču RTP 35/10 kV Tezno in Vitanju je obremenitev omrežja 10 kV, priklju- zgrajeno 110 kV stikališče, ki je bilo priključeno čenega na RTP 35/10 kV Slovenske Konjice, ra- z DV 2 x 110 kV na daljnovod 2 x 10 kV RTP Pe- stla, s tem pa so postajale napetostne razmere v omrežju in pri odjemalcih vse slabše. kre – RTP Maribor. V stikališču sta bila nameš- čena transformatorja 110/10 kV, 2 x 31,5 MVA. V referatu štev. 590, ki ga je pripravil EIMV Lju- bljana, z naslovom Dolgoročni razvoj napajalne- ga in razdelilnega omrežja Slovenskih Konjic, Slo- venske Bistrice in Rač je bila predvidena izgradnja nove RTP 110/20 kV Slovenske Konjice. Razdelilna postaja je bila v obratovanje vključena leta 1977. Zasnovana je bila za transformatorja 2 x 40 MVA, inštaliran pa je bil transformator moči 20 MVA. RTP je bila takrat priključena na DV 2 x 110 kV Pekre–Selce, sedaj DV 2 x 110 kV RTP Maribor–Selce. Transformacija je bila z drugim Slika 71: RTP Ruše, arhiv družbe Elektro Maribor transformatorjem 110/20 kV, 20 MVA, ojačena leta 1981. Pred vključitvijo nove RTP v obrato- Po letu 1980 sta bili zgrajeni in vključeni v obra- vanje sta bili izvedeni preureditev 10 kV omrež- tovanje dve novi razdelilni transformatorski po- ja za obratovanje na 20 kV in gradnja novih 20 staji 110/20 kV Ruše in Lendava leta 1985. Prva kV vodov. V RTP 110/35 kV Slovenska Bistrica je je bila vključena v daljnovod 110 kV Mariborski bila leta 1977 transformacija 110/35 kV ojačena otok – HE Fala, RTP Lendava pa na 110 kV dalj- z drugim transformatorjem moči 30 MVA. novod Ljutomer – Lendava. V vsako je bil vgra- jen transformator moči 20 MVA. Z izgradnjo RTP Ruše se je v Dravski dolini začel prehod z 10 kV omrežja na 20 kV napetost. Prav tako je to velja- lo za 10 kV omrežje iz RTP Petišovci. Leta 1988 je bilo v RTP Slovenska Bistrica v obra- tovanje vključeno novo 20 kV stikališče in uvede- na direktna transformacija 110/20 kV. Z uvedbo transformacije 110/20-10 kV in ukinja- njem 35 kV in 10 kV napetosti na podeželju so Slika 70: RTP Lendava, arhiv družbe Elektro Maribor se napetostne razmere pri odjemalcih izboljšale. Na območju mesta Maribor sta se v sedemde- K izboljšanju napetostnih razmer je doprinesla setih letih prejšnjega stoletja razvili industrija in tudi vgraditev avtomatske regulacije na transfor-obrtna dejavnost, izvajala pa se je tudi intenzivna matorjih 110/20-10 kV. stanovanjska gradnja. Leta 1978 je začela obra- tovati RTP 110/10 kV Dobrava 2 x 31,5 MVA. Na RTP Dobrava sta se priključila Tovarna avtomobi- Izboljšala se je tudi stalnost dobave električ- lov Maribor ter območje severovzhodnega dela ne energije. Velika skrb je bila namenjena tudi mesta Maribor z okolico (Duplek, Miklavž, Do- kompenzaciji jalove energije pri velikih odjemal- goše). V RTP 110/10 kV Melje je bila v letih 1978 cih, ki se jih je spodbujalo, da so vgrajevali avto-in 1979 ojačena transformacija 110/10 kV na 2 matske kompenzacijske naprave čim bližje po- x 31,5 MVA zaradi rasti koničnih moči industrij- rabnikom jalove energije. V nekatere RTP 110/20 skega odjema na območju Melja. Leta 1981 je kV so bile vgrajene kompenzacijske naprave na 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 66 20 kV napetosti v 20 kV stikališčih RTP. V začetku Po letu 1990 sta se nadaljevala prizadeva- osemdesetih let prejšnjega stoletja so se pokaza- nje po nadaljnjem uvajanju trinivojske napeto- le posledice gospodarske recesije, kar se je odra- sti 110/20/0,4 kV ter ukinjanje 35 kV napetosti zilo tudi na porabi električne energije in povpreč- v omrežju. Tako je bila leta 1992 zgrajena RTP nih letnih porastih koničnih obremenitev (porast 110/20 kV Lenart in 2 x 110 kV daljnovod RTP konične obremenitve je v tem desetletju padel Maribor – RTP Lenart z nameščenim le enim siste- na 1,9 %). Odjemalci električne energije so za- mom vodnikov. Ob tem je 10 kV omrežje na ob- čeli varčevati pri porabi električne energije. Večja močju mesta Lenart prešlo na obratovanje z 20 podjetja so začela vgrajevati sisteme za optimi- kV. Ukinjena sta bila transformacija 35/10 kV v ranje svoje konične obremenitve in porabe elek- RTP Osek in obratovanje daljnovoda RTP Pekre– trične energije. Osek na 35 kV napetosti od Mariborskega otoka proti Lenartu. Daljnovod je bil vključen v 20 kV sti-Obdobje po letu 1990 kališče RTP Lenart. V obdobju do leta 1995 je v Sloveniji zaradi izgube trgov na tleh nekdanjih jugoslovanskih republik prenehalo delovati in končalo v stečaju veliko podjetij. V obdobju ob koncu osemdesetih let in v začetku devetdesetih, ki je bilo zaznamovano z osamo- svojitvijo Slovenije leta 1991 in razpadom nek- danje skupne države Jugoslavije, se je rast po- rabe električne energije in koničnih moči zmanj- šala, nato pa se je od leta 1994 naprej začela Slika 72: RTP Lenart, arhiv družbe Elektro Maribor povečevati. Na začetku smo zamenjevali le posamezne po- Za načrtovanje distribucijskega elektroenerget- membne naprave, kot so 110 kV maloolj- skega omrežja je pomembna sklenitev pogodbe ni odklopniki, odvodniki prenapetosti z iskriš- leta 1991 med Elektrom Maribor in preostalimi či, v srednjenapetostnih stikališčih pa malooljne distribucijskimi podjetji v Sloveniji ter Elektroinšti-odklopnike, odvodnike prenapetosti in skoznike. tutom Milan Vidmar o začetku projekta “Razvoj Po letu 2000 smo začeli izvajati rekonstrukcije ce- elektrodistribucijskega omrežja Slovenije do leta lotnih 110 kV stikališč, poleg primarne opreme 2020 (REDOS 2020)“. zamenjujemo tudi sekundarno opremo, kot so zaščita, oprema daljinskega vodenja, sistemi iz- V projektu Elektroinštitut Milan Vidmar v petle- meničnega in enosmernega napajanja, kabelske tnem obdobju vsako leto obdela razvoj elektro- povezave in ozemljitve. distribucijskega omrežja enega distribucijskega podjetja za obdobje 20–30 let. Dotrajane malooljne 110 kV odklopnike smo za- čeli zamenjevati z odklopniki, polnjenimi s pli- V okviru projekta se je za posamezno distribu- nom žveplov heksaflurid (SF6), z odličnimi izola- cijsko območje izdelalo študijo prognoze pora- cijskimi in izklopnimi zmogljivostmi ter minimal- be električne energije in koničnih obremenitev nimi zahtevami za vzdrževanje. ter študije razvoja srednjenapetostnega omrežja s pripadajočo transformacijo 110/x kV po posame- Leta 1996 je bilo v RTP 110/35/20 kV Ljutomer v znih manjših območjih znotraj podjetja. V okviru obratovanje vključeno novo 20 kV stikališče, uki- projekta, ki se ponovi vsakih pet let, je bil razvit njena transformacija 110/35 kV in uvedena direk-tudi programski paket (GREDOS) za analizo dis- tna transformacija 110/20 kV s transformatorje- tribucijskih srednje in nizkonapetostnih omrežij. ma 31,5 MVA. Za potrebe rezervnega napajanja 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 67 transformacije 35/20 kV v Mačkovcih in Petišov- kot razdelilna postaja (RP) brez transformacije, cih ter napajanja RTP 35/20 kV Ormož je bila v RTP ki je bila priključena v RTP Slovenska Bistrica v Ljutomer ohranjena transformacija 20/35 kV moči normalnem obratovalnem stanju z možnostjo re- 8 + 4 MVA. Prehod 10 kV omrežja na obratova- zervnega napajanja iz RTP 110/20 kV Dobrava. nje z 20 kV, priključenega na RTP Ljutomer, je bil opravljen takoj po letu 1990 z zamenjavo trans- Eden od velikih uspehov po letu 2000 je bil zače- formatorjev 35/10 kV s transformatorji 35/20 kV. tek obratovanja novega distribucijskega centra vodenja Elektra Maribor v letu 2002, ki je zara- di zastarelosti in nezmožnosti zadovoljiti zahte- ve, ki jih pred distribucijo postavlja zakonodaja v zvezi s trgovanjem z električno energijo, zame- njal dotedanjega. Slika 73: RTP Ljutomer, arhiv družbe Elektro Maribor Po letu 2000 smo na področju rekonstrukcij in novogradenj 110 kV stikališč začeli načrtovati in graditi s plinom SF izolirana 110 kV stikališča. Ta 6 tehnologija omogoča gradnjo 110 kV stikališč na Slika 74: RTP Koroška vrata, arhiv družbe Elektro Maribor bistveno manjšem prostoru, tako na prostem kot v zgradbah. Pri rekonstrukcijah srednjenapetostnih stikališč razdelilnih transformatorskih postaj zamenjuje- Leta 1998 je bila direktna transformacija 110/20 mo dotrajane malooljne odklopnike z vakuumski- kV uvedena v RTP 35/20 kV Ormož, na lokaciji mi. Vakuumska stikala so se izkazala z odličnimi katere je bilo predhodno zgrajeno novo 110 kV izklopnimi lastnostmi in povečanim dovoljenim stikališče, ki je bilo dvostransko vključeno z no- številom odklopov kratkih stikov, ki praktično ne vim daljnovodom 2 x 110 kV v obstoječi daljno- potrebujejo vzdrževanja. Pri novogradnjah razde- vod 2 x 110 kV HE Formin – RTP Ljutomer. Stika- lilnih transformatorskih postaj in pri rekonstrukci-lišče 20 kV je bilo uvedeno ob uvedbi transfor- jah srednjenapetostnih stikališč v obstoječih RTP macije 35/20 kV s transformatorjem moči 8 MVA vgrajujemo kovinsko oklopljene stikalne celice pred letom 1980. Z začetkom obratovanja direk- z izvlečnimi vakuumskimi odklopniki. Za zašči- tne transformacije 110/20 kV v RTP Ormož je bila to pred atmosferskimi in obratovalnimi prenape- ukinjena transformacija 35/20 kV, daljnovod 35 tostmi smo prešli na uvedbo cink-oksidnih od- kV Ljutomer – Ormož pa je prešel na obratova- vodnikov prenapetosti. Po letu 2000 smo v 110 nje z 20 kV napetostjo, in sicer z vključitvijo v 20 kV in srednjenapetostnih stikališčih RTP zamenja- kV stikališče RTP Ormož oziroma RTP Ljutomer. li vse stare odvodnike z iskrišči, ki so med obra- tovanjem povzročali eksplozije in z nepotrebnim Po letu 2000 je bila zgrajena prva razdelil- delovanjem motili dobavo električne energije od- na transformatorska postaja 110/20 kV z dve- jemalcem. Zamenjave so bile izvedene tudi v sre- ma transformatorjema 20 MVA, in sicer v Račah dnjenapetostnem omrežju. leta 2002. Transformacija 35/20 kV v RTP Rače je bila ukinjena z uvedbo direktne transformacije Novi distribucijski center vodenja omogoča vpe- 110/20 kV in ukinitvijo transformacije 110/35 kV ljavo novih funkcij za učinkovito vodenje in nad- v RTP Slovenska Bistrica. RTP Rače je obratovala zor distribucijskega elektroenergetskega sistema. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 68 Slika 75: Polaganje kablovoda na dno Drave, arhiv družbe Slika 77:RTP Ptuj, arhiv družbe Elektro Maribor Elektro Maribor Drave, priključena v 110 kV stikališče RTP Melje. V letu 2011 je bila v tem centru zamenjana stroj- Leta 2012 je bil zgrajen in v obratovanje vključen na oprema in izvedena nadgradnja programske še 110 kV kablovod med RTP Koroška vrata in opreme. RTP Pekre, s čimer smo zaprli 110 kV zanko med S tehnološkega vidika je bil pomemben dogodek RTP Maribor in RTP Pekre ter zagotovili dvostran- za razvoj distribucijskega sistema Elektra Maribor sko napajanje RTP Melje in RTP Koroška vrata. Z tudi rekonstrukcija RTP 110/10 kV Melje v Mari- zaprtjem 110 kV zanke so omogočeni ukinitev boru, v okviru katere je bila zgrajena stavba no- transformacije 110/35 kV v Pekrah ter obratova- vega stikališča 10 (20) kV s komandnim prosto- nje 35 kV kablovoda med RTP Pekre in RTP Stu- rom, dvema temeljema za transformatorje do 40 denci in transformacije 35/10 kV v RTP Studenci MVA na lokaciji obstoječega 110 kV prostozrač- ter rezervno napajanje RTP Melje po 35 kV kablo- nega stikališča ter zgrajeno novo, s plinom SF6 vodu iz RTP Studenci. V letu 2010 sta prenehala izolirano 110 kV stikališče na prostem, in to kot obratovati tudi RTP 35/10 kV Marles in 35 kV prvo v Sloveniji. Rekonstruirana RTP 110/10 (20) daljnovod med RTP Pekre in RTP Marles. S tem je kV Melje z inštaliranima dvema transformator- na območju mesta Maribor in neposredne okoli- jema po 40 MVA je začela obratovati leta 2003. ce bila ukinjena 35 kV napetost. Slika 76: RTP Breg, arhiv družbe Elektro Maribor Slika 78: RTP Dobrava, arhiv družbe Elektro Maribor Leta 2008 se je končala gradnja RTP 110/10(20) Na desnem bregu reke Drave na Ptuju je bila kV Koroška vrata v Mariboru na levem bregu leta 2008 končana izgradnja razdelilne postaje reke Drave. V obratovanje je bila vključena leta 110/20 kV Breg z nameščenima dvema transfor- 2009. RTP Koroška vrata ima s plinom SF6 izoli- matorjema 110/20 kV, 31,5 MVA. Po 10 letih je rano 110 kV stikališče (izvedba GIS), ki je skupaj bil zgrajen približno 1 km dolg daljnovod 2 x 110 z dvema transformatorjema moči 31,5 MVA na- kV za dvostransko vključitev RTP Breg v obstoječi meščeno v objektu. Leta 2009 je bila s 110 kV daljnovod 2 x 110 kV RTP Kidričevo–RTP Ptuj. Z kablovodom, položenim na dno struge reke začetkom obratovanja nove RTP Breg leta 2009 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 69 je bila razbremenjena RTP Ptuj, ki je dosegala ko- Ljutomer in RTP Petišovci, kjer sta transformaci- nične obremenitve do 40 MVA. Njeno obsežno ja 20/35 kV oziroma 35/20 kV in 35 kV daljno- napajalno območje je obsegalo območje Haloz, vod Ljutomer – Petišovci, po kateri se po potre- Ptujsko in Dravsko polje, mesto Ptuj in del Slo- bi ob izpadu DV 110 kV Ljutomer–Lendava izva- venskih goric. Dotikalo se je napajalnih območij ja rezervno napajanje dela napajalnega območja RTP Ormož, RTP Radenci, RTP Lenart, RTP Dob- RTP Lendava. rava, RTP Rače in RTP Slovenska Bistrica. Ob nje- V letu 2012 se je pričela gradnja RTP 110/20 kV nem izpadu je bilo možno vzpostaviti rezervno Podvelka na lokaciji nekdanje RTP 35/10–20 kV napajanje podeželskemu 20 kV omrežju iz so- Podvelka, ki je bila predhodno odstranjena, obra- sednjih RTP, nikakor pa ne območju mesta Ptu- tuje pa provizorična razdelilna postaja. Zgrajena ja, katerega konično obremenitev zaradi odda- je stavba za 20 kV stikališče, 110 kV s plinom izo- ljenosti ni bilo mogoče v rezervnem napajanju lirano stikališče (GIS) in komandnim prostorom. pokriti iz sosednjih RTP. Z začetkom obratovanja RTP bo dvostransko vključena na bližnji daljno- je RTP Breg prevzela del napajalnega območja vod 2 x 110 kV Vuhred – Ožbalt. RTP je projekti- RTP Ptuj na desnem bregu Drave, hkrati pa lah- rana za dva energetska transformatorja 110/20 ko druga drugi zagotavljata rezervno napajanje kV, 31,5 MVA (110 kV stikališče s shemo H). ob izpadu zaradi večje okvare na transformator- jih ali priključnem daljnovodu 2 x 110 kV. V zadnjih letih smo naredili velik korak tudi na področju razvoja telekomunikacij, namreč z uva- janjem optičnih povezav in povečanjem kapacitet ter hitrosti prenosa podatkov, kar je pomembno za potrebe tehničnega sistema, kakor tudi za po- slovno informatiko. Večje investicije v obdobju 1999– 2013 Od leta 1999 do vključno 2013 je bilo zgrajenih 115 km SN vodov, od tega 69 km kablovodov in 45 km daljnovodov, 68 SN/NN transformatorskih postaj, od tega 37 novogradenj in 31 obnovlje- Slika 79: RTP Mačkovci, arhiv družbe Elektro Maribor nih, 146 km nizkonapetostnega omrežja, od tega 50 km nadzemnih vodov in 96 km kablovodov. V Prekmurju, v Mačkovcih, je bila leta 2011 za- ključena gradnja RTP 110/20 kV Mačkovci, ven- dar še ni vključena v obratovanje, ker ni zgrajen in ne obratuje daljnovod 2 x 110 kV Murska So- bota–Mačkovci. Gradnja daljnovoda je predvide- na v letih 2014 in 2015, kar je skrajni rok za za- četek obratovanja te razdelilne postaje. Razlog je začetek obratovanja železniške napajalne posta- je Gornji Petrovci (priključna moč 4 MVA), zara- di katere je bila uvedba transformacije 110/20 kV v Mačkovcih tudi načrtovana. 110 kV stikališče v RTP Mačkovci je zaradi prostorske stiske izvede- no na prostem, v oklopljeni s plinom SF6 izolira- ni izvedbi. V novi RTP Mačkovci trenutno obratu- je transformacija 35/20 kV, priključena na 35 kV daljnovod iz RTP Murska Sobota, kjer je nameš- čena transformacija 20/35 kV moči 8 MVA. 35 kV napetost je v Pomurju prisotna tudi še v RTP 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 70 Obdobje/ leto Investicija 1999–2004 Ob gradnji novih objektov so se pričele rekonstrukcije 110 kV in srednjenapetostnih stikališč v obstoječih RTP 110/10 (20) kV. Zamenjevala se je primarna in sekundarna oprema stikališč, oprema za daljinsko vodenje, kabelske povezave, ozemljitve na naslednjih RTP 110/20 kV: Ormož, Radenci, Ptuj, Murska Sobota, Lenart, Ljutomer, Lendava, Sladki Vrh in Ruše. 2000 Večja pridobitev je bil začetek obratovanja novega distribucijskega centra vodenja, ki je omogočil vpeljavo novih funkcij za učinkovito vodenje in nadzor distribucijskega sistema. 2001–2005 Zgrajena je bila nova RTP 110/20 kV Rače. 2000–2005 Izvedena je bila rekonstrukcija RTP Melje 110/10 (20) kV (najstarejša in najbolj obremenjena RTP na preskrbovalnem območju Elektra Maribor). Pri obnovi je bila uporabljena najnovejša tehnologija. S tem se je bistveno izboljšalo napajanje levega brega Maribora. 2007 Na poslovni stavbi je bila izvedena mala fotonapetostna elektrarna, ki je bila v tistem času z močjo 36,18 kW največja v Sloveniji. 2007 Zaradi gradnje AC odseka Slivnica–Pesnica je bilo potrebno na DV 2 x 110 kV Maribor–Melje izvesti zahtevna in izredno občutljiva prenapajanja celotnega odjema RTP Melje. 2008 Pričele so se aktivnosti v zvezi z izgradnjo daljnovoda 2 x 110 kV na relaciji Murska Sobota–Mačkovci in izvedba prehoda RTP Mačkovci na višjo napajalno napetost (nova RTP 110/20 kV). Omenjena investicija je izrednega pomena za zanesljivo in kakovostno napajanje na območju Goričkega in elektrifikacije železniške proge. 2008 Zgrajena je bila nova RTP 110/10 (20) kV Koroška vrata, ki je bila ena od najpomembnejših investicij zadnjih let. Z njeno izgradnjo se je razbremenila pre-obremenjena RTP Melje, povečale so se zanesljivost, nemotenost in kakovost dobave električne energije odjemalcev na levem bregu Drave. 2008 Zgrajen pa je bil tudi 110 kV kablovod med RTP Koroška vrata in RTP Melje – položen v strugi Drave. 2008 Položen je tudi 110 kV kablovod Pekre – RTP Koroška vrata. Dolžina trase je 3800 m. Umestitev objekta v prostor in pridobitev vse potrebne dokumentacije za gradnjo sta predstavljali levji delež v času od ideje do izvedbe. 2008 Zgrajena sta bila tudi RTP 110/20 kV Ptuj–Breg in priključni 110kV daljnovod RTP Ptuj – Breg. 2012 Za izboljšanje razmer pri enopolnih zemeljskih stikih se je na nevtralno točko energetskega transformatorja v RTP Rače 110/20 kV in RTP Breg–Ptuj 110/20 kV vgradila Petersenova dušilka. 2013 Gradnja RTP 110/20 kV Podvelka. Rekonstrukcija RTP Radvanje. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 71 Pomembnejši dogodki na območnih in storitvenih enotah Območna enota Maribor z okolico 1946 Maribor – okolica ustanovljena kot obrat v Mariborski okrožni upravi. 1946 Ustanovitev uprave za Maribor – mesto. 1953 Izgradnja RTP Radvanje 110/10 kV. 1960 Prenos dela dejavnosti Maribor – okolica na rajon v Lenartu. 1963 Enota Maribor – mesto se združi v novo Slika 80: Hoče okrog 1962, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor podjetje Elektro Maribor. 1963 Preselitev rajona Ruše v nove prostore in na novo lokacijo. 1967 Selitev obrata Maribor – okolica iz starih prostorov v Vetrinjski 12 v nove na Vetrinjski 2. 1972 Rekonstrukcija RTP Melje na 110/10 kV. 1985 Izgradnja obratnih prostorov in skladišč eno- te Maribor – mesto v Vodovodni ulici. 1988 Operativni del enote Maribor – okolica se preseli na lokacijo v Veselovi ulici. 1989 Selitev enote Maribor – mesto v novo po- slovno stavbo v Vodovodni ulici. Slika 81: Lenart 1966, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor 1995 Na lokacijo Maribor – okolica (Veselova) se preselita še splošna in finančna služba. 2005 Izgradnja RTP Melje 110/10 kV 2 × 40 MVA 2005 Združitev območnih enot Maribor – okoli- ca in Maribor –mesto v novo OE Maribor z oko- lico in selitev OE Maribor z okolico na Vodovod- no ul. 2. 2007 Izgradnja nadzorništva Šentilj. 2007 Preselitev nadzorništva Ruše v Maribor. 2008 Položitev 110 kV kablovoda med RTP Melje in RTP Koroška vrata v Dravi. 2009 RTP Koroška vrata vključena v obratovanje Slika 82: Maribor, Vetrinjska ul. 2, 1965, arhiv Pokrajinskega – enostransko iz RTP Melje. arhiva Maribor 2009 Obnova RTP Tezno. 2010 Na strehi poslovne stavbe je priključena fo- tovoltaična elektrarna. 2011 V uporabo je predana prva lastna polnilna postaja za električna vozila. 2012 V uporabo je predana hitro polnilna postaja za električna vozila, prva na področju JV Evrope. 2013 Položitev 110 kV kablovoda RTP Pekre – RTP Koroška vrata in vzpostavitev 110 kV zanke oko- li Maribora. 2013 Končana obnova RTP Radvanje. 2013 Menjava transformatorja 110/20 kV RTP Slika 83: Ruše 1966, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Dobrava. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 72 Območna enota Slovenska Bistrica 1951 Ustanovitev novega obrata Slovenska Bistri- ca na lokaciji Trg svobode. 1979 Selitev OE v novo poslovno stavbo na loka- ciji v Kolodvorski ulici. 1976 Izgradnja RTP 110/20 Slovenske Konjice, prenos dela dejavnosti na rajon, selitev nadzor- ništva na lokacijo Prevrat 28. 1988 Zagon obratovanja RTP Slovenska Bistrica. 2003 Zagon RTP Rače in novo nadzorništvo. 2005 Ukinjeno nadzorništvo Poljčane. Slika 84: Hitropolnilna postaja na OE Maribor z okolico, Mediaspeed Območna enota Gornja Radgona 1946 Ustanovljena obrata v Gornji Radgoni in Ljutomeru. 1949 Izgradnja RTP Radgona 35/10 kV. 1975 Selitev v poslovne prostore rajona Ljutomer. 1978 Izgradnja RTP Radenci 110/20 kV. 1985 Selitev OE iz starih prostorov na novo loka- cijo v Lackovi ulici. 1995 Obnovljen RTP Ljutomer. Območna enota Murska Sobota 1926 Elektrika v Murski Soboti iz HE Fala po Slika 85: Slovenska Bistrica, 1962, arhiv Pokrajinskega arhiva 35 kV daljnovodu Fala–Ptuj–Ormož–Ljutomer– Maribor Murska Sobota. 1946 Ustanovljen obrat v Murski Soboti za celot- no Prekmurje. 1954 Izgradnja RTP 35/10 kV v Murski Soboti. 1963 Izgradnja RTP 35/10 kV v Mačkovcih. 1975 Ustanovljen rajon Mačkovci. 1978 Začetek obratovanja RTP Murska Sobota 110/20 kV. 1987 Novi prostori rajona Lendava. 1995 Izgradnja obratnih prostorov in skladišč ob- močne enote. Slika 86: Slovenske Konjice, 1964, arhiv Pokrajinskega arhiva 1998 Selitev OE v nove poslovne prostore. Maribor 2009 Na strehi delavnic in poslovne stavbe deluje MFE z instalirano močjo 25,2 kWp. 2012 Izgradnja RTP 110 (35)/20 kV Mačkovci. 2012 V uporabo sta predani polnilni postaji za električna vozila pri OE Murska Sobota in na Nadzorništvu Lendava. Območna enota Ptuj 1946 Ustanovljena obrata na Ptuju in v Ormožu. 1973 Izgradnja RTP Ptuj 110/20 kV. 1981 Dokončna preselitev OE na novo lokacijo na Ormoški cesti. Slika 87: Rače, okrog 1960, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 73 1999 Izgradnja RTP Ormož 110/20 kV in vključi- tev v pomursko zanko DV 110 kV. 2001 Selitev v novozgrajene operativno poslovne prostore rajona Ormož. 2003 Izgrajen objekt tehnično operativnih služb. 2005 Puhov most spremeni trase SN in NN elek- troenergetskih kablov. 2005 Gradnja SN zanke za povezavo obrtnih con na levem bregu Drave. 2008 Izgradnja SN kablovoda Obrtna cona Novi Slika 88: Gornja Radgona 1962, arhiv Pokrajinskega arhiva Jork. Maribor 2010 RTP 110/20 kV Ptuj Breg vključen v obratovanje. 2012 Prekinjeno dvostransko 110 kV napajanje RTP 110/2O kV Ptuj zaradi novemberske ujme. Storitvena enota Ljutomer 1954 Ustanovitev podjetja Elektron na lokaciji Postružnikova 3. 1962 Priključitev podjetja k Elektru Maribor kot obrat Gradnje in montaže Ljutomer. 1962 Izgradnja nove poslovno-stanovanjske stav- be na Postružnikovi 3. Slika 89: Murska Sobota, 1964, arhiv Pokrajinskega arhiva 1975 Ustanovitev TOZD-a Elektro gradnje in mon-Maribor taže Ljutomer. 1979 Izgradnja poslovno-stanovanjskih prostorov na Postružnikovi 1. 1982 Izgradnja skladiščnih prostorov na lokaciji Rada Pušenjaka 5. 2000 Po zadnji reorganizaciji delovanje enote v okviru sektorja storitev. 2005 Izgradnja nove poslovne stavbe na lokaciji Rada Pušenjaka 5. 2012 Preselitev nadzorništva Ljutomer na lokaci- jo Rada Pušenjaka 5. Slika 90: Ptuj, 1948, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor Storitvena enota Maribor Elektroremont Radvanje 1930 Zgraditev prve RTP Radvanje 80/10 kV. 1945 Prva uradna registracija obrata Radvanje in preselitev delavnice s Tezna v Radvanje. Po pri- pojitvi Wagnerjeve delavnice se je dejavnost raz- širila na previjanje in popravilo elektromotorjev; obrat je imel močno vzdrževalno ekipo za delo na VN napravah. 1951 Uradna ustanovitev Remontnih delavnic Radvanje kot dela podjetja Elektro Maribor na lokaciji Majcigerjeva 23. Slika 91: Ormož, okrog 1950, arhiv Pokrajinskega arhiva 1954 Po izgradnji RTP Pekre 110/35 kV se del Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 74 delavcev preseli na lokacijo Pekre (kasnejši Elektroprenos). 1960 Izgradnja novih prostorov na lokaciji Majci- gerjeva 23, ki omogoči povečanje števila zaposle- nih in rast proizvodnje. 1963 S sprejetjem statuta Elektra Maribor posta- nejo Remontne delavnice v Radvanju ena izmed desetih enot podjetja. 1974 Z novo ustavo se podjetje reorganizira v Podjetje za distribucijo električne energije Slove- nije – DES v Ljubljani s 26 TOZD-i, od katerih je Slika 92: Ljutomer 1963, arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor ena izmed njih TOZD Elektro remontne delavnice Radvanje. 1985 Dograjen je južni del delavnic, vselitev splo- šne in finančne službe v “belo hišo“. 2001 Ukinitev več delavnic in zmanjševanje zapo- slenih z naravnim odhodom. 2004 Združitev enot SE Elektroremont in SE Ele- ktro Gradnje Maribor v enoto SE Elektro Grad- nje in remont Maribor s sedežem na Veselovi 10. Storitvena enota Maribor od 1. februarja Slika 93: Maribor, arhiv Arhivskega društva Maribor 2004 2004 Ustanovitev inženiringa v sklopu SE Elektro- gradnje in remont ter pričetek urejanja tehnične dokumentacije za potrebe pridobivanja uporab- nih dovoljenj OE. 2004 Ustanovitev skupine za popravilo in vzdrže- vanje transformatorskih postaj za SV del države. 2006 Pridobitev akreditacije pri izvajanju kontro- le in overitev merilnega laboratorija SIST EN ISO/ IEC 1702 2006 Selitev sedeža enote na Veselovo 6. 2008 Začetek gradnje sončnih elektrarn. Slika 94: Sončna elektrarna Vaga NEP, BTC, arhiv družbe 2009 Zgraditev novega centra za zbiranje, ločeva-Elektro Maribor nje in predelavo demontirane opreme na lokaci- ji bivše transformatorske delavnice, ki se kot se- kundarne surovine prodajajo na trgu. 2010 Izčlenitev inženiringa iz SE Maribor. SE Ma- ribor še naprej sodeluje pri izvajanju del za inže- niring predvsem na področju sončnih elektrarn. 2010 V sodelovanju z ICEM-TC, centrom za ener- getske meritve, ter fakulteto FERI Maribor prido- bitev znaka CE. 2012 Kontrola meril na terenu. 2012 Pričetek izgradnje nove trafo- in avtomeha- nične delavnice. Slika 95: Kogeneracija, arhiv družbe Elektro Maribor 2013 Namestitev in priključitev naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 75 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 76 Javna razsvetljava Pred elektriko je bil plin Svetilke z žarnicami na žarilno nitko so bile v za- Človekova želja in potreba je, da si dnevne ak- četku razporejene na velikih razdaljah druga od tivnosti in udobje podaljša v nočni čas. To mu druge in pritrjene na lesene drogove in fasade hiš ali pa so visele na jekleni vrvi. svetloba kot medij v obliki umetne razsvetlja- ve tudi omogoča. Del te umetne razsvetljave je tudi javna razsvetljava. Dejavnost javne razsvet- ljave je nekoliko širši pojem, ki zajema razsvetlja-vo javnega pomena, v katero spadajo predvsem cestna razsvetljava in razsvetljava trgov, parkov, parkirišč, dekorativna razsvetljava kulturnozgo- dovinskih spomenikov itd. Zametki javne razsvetljave segajo daleč v zgodo- vino. Javna električna razsvetljava, katere pred- hodnica je bila plinska razsvetljava, je bila ena od najvidnejših potrditev začetka elektrifikaci- je na našem območju, ki sega v drugo polovi- co 19. stoletja. Z izgradnjo javne razsvetljave in z njo povezanim omrežjem se je večala možnost uporabe električne energije tudi pri posameznih potrošnikih. Slika 97: V Mariboru je leta 1883 zasvetila prva električna luč na Slovenskem, arhiv Pokrajinskega Muzeja Maribor Začetki javne razsvetljave so bili seveda skromni in jih zasledimo le v večjih mestih, kakršno je bilo Maribor, Ptuj ali Murska Sobota. Kandelabrska Slika 96: Javna razsvetljava v Mariboru, arhiv Pokrajinskega razsvetljava je bila za tiste čase veliko razkošje in Muzeja Maribor jo zasledimo le na mostovih, trgih in glavnih uli- cah večjih mest. Tako je javna razsvetljava dejavnost, ki podjetje Elektro Maribor spremlja že od samega začet- ka. Pri Elektru Maribor smo javno razsvetljavo in Večplastnost javne razsvetljave tudi semaforizacijo – če se omejimo na obdob- Javna razsvetljava ima večplastni pomen. Od za- je zadnjih 50 let – kot vzporedno dejavnost iz- četne želje po orientaciji in splošni varnosti se je vajali v celoti, od projektiranja prek izgradnje do vedno močneje pojavljala potreba po prometni vzdrževanja. Da je bilo tako, je razumljivo pred- varnosti, optičnem vodenju prometa in odvrača- vsem iz ekonomskih in tehničnih razlogov, saj je nju od kriminala, pa vse do estetskih vidikov noč- javna razsvetljava bila zaradi skupnih vodov, opo- ne scene. rišč, napajalnih mest in tehničnega kadra cenejša in tako dostopnejša širšemu okolju. K temu napredku je pripomogla uporaba novih svetlobnih virov. Tako v letu 1953 že zasledimo 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 77 uporabo fluorescentne sijalke, v letu 1959 se po- V letu 1993 je bila med Elektrom Maribor in Ni- javijo prve svetilke z živosrebrovimi sijalkami, re-gradom sklenjena pogodba o brezplačnem pre- lativno pozno pa smo uvedli uporabo visokotlač- nosu dejavnosti javne razsvetljave na slednjega, nih natrijevih sijalk (z začetkom izgradnje hitre vključno s kadri in delovnimi sredstvi. ceste v Mariboru leta 1980). Večjemu razmahu javne razsvetljave smo bili priča v letih od 1964 Tudi po 15 letih niso rešeni vsi problemi razmeji- do 1970, danes pa je javna razsvetljava že v vsa- tve, kot kaže, pa še ne bodo tako kmalu. Gre za ki vasi in zaselku. Prve LED sijalke smo namesti- stikalna mesta, ki so v transformatorskih postajah li leta 2010. in katerih lastnik ter upravljavec je Elektro Maribor, za skupna oporišča na nizkonapetostnih omrežjih, Iz obrobja fenomena, imenovanega javna deloma pa so skupni tudi še nekateri vodi. razsvetljava, so z današnjega zornega kota za- nimiva še druga dogajanja, ki so ga spremljala. Tako so se ob pomanjkanju električne energije izvajale redukcije, pri čemer je bila vedno prva »na udaru« javna razsvetljava. Toda koristnega učinka pri tem praktično ni bilo, kar je razumlji- vo, saj je bila poraba javne razsvetljave v skupni porabi električne energije le približno 1-odsto- tna. Zato pa je nastala škoda na napravah jav- ne razsvetljave, zgodilo se je večje število prome- tnih nesreč itd. Slika 98: Javna razsvetljava v Lendavi , arhiv družbe Elektro Maribor Težave z lastništvom javne razsvetljave Leta 1963 je Elektro Maribor iz svoje knjigo- Ne glede na prej povedano moramo na jav- vodske evidence izbrisal osnovna sredstva javne no razsvetljavo gledati kot na skupno dobrino, razsvetljave, ki naj bi prešla v last posameznih ob-v podjetju Elektro Maribor pa tudi kot na po- čin, kar pa se ni zgodilo. Tako so bila sredstva jav-membnega in ugodnega porabnika. Poraba jav- ne razsvetljave dalj časa brez formalnega lastnika ne razsvetljave na oskrbnem območju Elektra in ta paradoks se je celo odražal pri odškodnin- Maribor je v letu 2003 znašala 1,7 % skupne skih tožbah zaradi različnih nesreč. porabe. Ocenjujemo, da znaša skupna obtežba javne razsvetljave približno 9 MVA letno. V letu 1969 je podjetje Elektro Maribor skleni- lo z večino občin na svojem območju pogodbo V današnjem obdobju predstavlja javna razsvet- o upravljanju z javno razsvetljavo, ki se je izvaja-ljava za Elektro Maribor sicer manjši delež de- la v skladu z letnimi plani – te so potrjevale in fi-javnosti, kot je to bilo v preteklosti. Z vidi- nancirale občine. ka učinkovite rabe energije pa je to brez dvo- ma pomembno področje in obe storitveni enoti Po letu 1980 je bil sprejet zakon, da dejavnost ponujata, gradita, obnavljata ter vzdržujeta jav- javne razsvetljave v celoti preide v komunalno de- ne razsvetljave predvsem za občine ter pri tem javnost občin. To se seveda ni zgodilo čez noč, ustvarjata dodaten prihodek na trgu. Dokaj us- saj tako velike spremembe ni bilo preprosto iz- pešni smo tudi pri paralelnih izvajanjih skupaj z vesti. Trajalo je kar nekaj let, da se je stvar utirila, našimi investicijami, kjer občinam lahko ponu-pri tem pa je javna razsvetljava morala še naprej dimo cenejšo izvedbo prav na račun sočasnega služiti svojemu namenu. Problem je bil komple- polaganja kablov JR v naše jaške. Zavedamo se, ksen, saj je šlo za velika finančna sredstva, orga- da moramo dejavnost javne razsvetljave v Elek- nizacijo, kadre, delovna sredstva, dokumentaci- tru Maribor še naprej ohranjati in je nikakor ne jo in navsezadnje tudi za varnost. nameravamo opustiti. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 78 Spoštovanje najnovejših smernic Želja po uporabi “bele“ svetlobe je še vedno pri- sotna (“bela“ svetloba z npr. metalhalogenidnimi V letu 2014 smo izvedli projekt prenove javne sijalkami namesto rumenega tona z visokotlačni- razsvetljave na Grajskem trgu v Mariboru. Ura- mi natrijevimi sijalkami), njeno uresničevanje pa dno smo jo v uporabo predali ob 130 letnici za- zavira več dejavnikov: višja cena sijalk, slabši iz- četka elektrifikacije Maribora in tudi Slovenije. koristek ter negativen vpliv zaradi motilnih učin- Razsvetljavo in same svetilke, ki so bile pred leti izdelane v Elektru Maribor, smo rekonstruirali v kov na insekte. Uporablja se v omejenem obse- skladu z najsodobnejšimi standardi. gu, predvsem na športnih površinah. Trend je v upoštevanju strožjih kriterijev, pred- Pogoji za izgradnjo javne razsvetljave so se zaradi vsem pa v racionalnejši rabi energije – t. i. ener-spoštovanja najnovejših smernic precej zaostrili. getski učinkovitosti (varčnejše sijalke, sanaci- Uredba o svetlobnem onesnaževanju v naravnem ja starejše JR), s ciljem, da z manj moči dobimo in življenjskem okolju uveljavlja strožja merila za enako ali celo več svetlobe. način uporabe javne razsvetljave. Predvsem gre za kontrolirano usmeritev svetlobe, tja, kjer je ta potrebna, brez sevanja v širšo okolico, v bivalne prostore ob prometnicah, predvsem pa s strogo omejitvijo sevanja proti nebu. Slika 99: Prenova javne razsvetljave na Grajskem trgu v Mariboru , arhiv družbe Elektro Maribor Iz tega sledi dosledna uporaba zasenčenih sve- tilk, ki omejujejo bleščanje. To narekuje večjo go- stoto svetilk in dražjo izvedbo. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 79 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 80 Trg z električno energijo Dogajanje na trgu z električno energijo posledično tudi na trgu z električno energijo je Trg z električno energijo se je v Sloveniji odpiral v letu 2006 povzročilo, da so tako cene plina in postopoma. Prvi korak je bil narejen v letu 2001, naftnih derivatov kot tudi cene električne ener- ko se je s 15. aprilom 2001 začelo prehodno ob- gije na trgu presegle vsa pričakovanja. Skokovito dobje možnega sklepanja pogodb o nakupu ele- povečana poraba električne energije, predvsem ktrične energije po tržnih načelih. 15. oktobra is- v zimskem času, in bistveno spremenjene okoliš- tega leta je sklenitev postala obvezna za vsa od- čine na trgu so povzročile, da so cene električ- jemna mesta s priključno močjo nad 41 kW. To je ne energije na trgu v letu 2006 izjemno narasle. pomenilo večino večjih industrijskih odjemalcev, ki so skupaj porabili približno 65 % električne 1. julija 2007 je prišlo do popolnega odprtja trga energije v Sloveniji. Ti odjemalci so dobili pravico z električno energijo, saj so tudi gospodinjstva do svobodne izbire dobavitelja, srečali pa so se dobila pravico do proste izbire dobavitelja. tudi z novim načinom določanja cen, ki se je po novem razdelil na plačilo uporabe elektroener- Popolno odprtje trga je predstavljalo mejnik pri getskih omrežij, ki jo zaračunava pristojni lokalni oblikovanju polno delujočega evropskega ener-Sistemski operater distribucijskega omrežja (v na- getskega trga. Tako so vsi odjemalci pridobili daljevanju SODO), in ceno za dobavljeno električ- možnost proste izbire dobavitelja električne ener- no energijo, ki jo zaračunava dobavitelj energije. gije, ki je temeljila na različnih kriterijih: ceni, po-godbenih pogojih, ugledu dobavitelja, billingu, S korakom, ki ga je leta 2001 naredila Slovenija, možnosti plačevanja na različne načine, doda- je tako ob koncu leta dosegla kar 65-odstotno tnih storitvah, odzivnosti, seveda pa tudi mož- odprtost trga, medtem ko so že bile 100-odsto- nosti pridobivanja električne energije iz različnih tno odprte Avstrija, Finska, Nemčija, Norveška, virov (sonce, veter, voda). Po drugi strani pa so Švedska in Velika Britanija, Danska 90-odstotno, se dobavitelji srečali z novimi izzivi (večja konku-ostale države EU pa 55-odstotno ali manj. renca, nestabilne razmere na nabavnem trgu, na- raščajoče cene in poraba električne energije, pla- 1. januarja 2003 se je slovenski trg na nabav- čilna nedisciplina odjemalcev), kar jih je spodbu- ni strani odprl tudi za tuja podjetja. Podjetja za jalo k razvijanju novih produktov in storitev po distribucijo so začela uvažati električno energijo meri odjemalcev. oziroma so jo proizvajalci iz drugih držav ponu- jali v odkup, z izjemo primerov, ko bi bil zavrnjen V drugi polovici leta 2009 so cene na trgu z elek-dostop do omrežja proizvajalcu iz države, v kate- trično energijo začele drastično padati, česar se- ri odjemalec, ki ga oskrbuje, ni bil upravičen do veda ni mogel nihče predvideti. Nastopila je sve- proste izbire dobavitelja. tovna gospodarska kriza, ki ponekod traja še da- nes. Od takrat pa vse do danes se padanje cen Do popolnega odprtja trga se je v letu 2004 zgo- električne energije še ni ustavilo. dil še en vmesni korak, ko se je trg odprl za vse poslovne odjemalce. Po 1. juliju 2004 so tako v Na osnovi Direktive 2009/72/ES, ki zahteva ne- skupino tarifnih odjemalcev spadala samo še go- odvisnost upravljavca distribucijskega omrežja od spodinjstva, ki potrebujejo električno energijo za proizvodnje in dobave električne energije, so se lastno domačo uporabo, kar izključuje opravlja- leta 2011 v Sloveniji tržne dejavnosti odcepile od nje gospodarske ali poklicne dejavnosti. Vsi dru- matičnih distribucijskih podjetij. Takrat je bilo us-gi odjemalci so po tem datumu postali upraviče- tanovljeno novo hčerinsko podjetje za trgovanje ni odjemalci in so imeli možnost proste izbire do- in prodajo električne energije Energija plus d.o.o. bavitelja električne energije. Svetovno dogajanje na političnem in gospo- Dogajanje na evropskem trgu z energenti in darskem področju je v zadnjih letih močno 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 81 zaznamovalo trge z energenti. Dolžniška kriza, Poslovno okolje je zaznamovalo nadaljevanje go- nejasne gospodarske perspektive in napetosti spodarske in finančne krize, kar je precej vpli- med državami so ključni dejavniki, ki destabilizira-valo na ključni predmet poslovanja, to je nakup jo energetske trge. Takšno stanje na trgu nepos- in prodajo električne energije. S sprotnim spre- redno navaja na to, da bosta v prihodnjih letih iz- mljanjem, analiziranjem in predvidevanjem tržnih jemnega pomena obvladovanje cenovnih tveganj gibanj jim je uspelo zagotoviti dobre osnove za in preudarno gospodarjenje z energijskim portfe- sprejemanje poslovnih odločitev. Čeprav fokus ljem, ki sega od enega leta do treh let vnaprej. Po poslovanja še vedno ostaja domači trg, razvoj napovedih naj bi gospodarstvo v srednjeročnem terja odpiranje in povezovanje s partnerji zunaj obdobju počasi začelo okrevati, čeprav je še ved- meja. Širjenje poslovanja na druga sorodna pod- no prisotna visoka stopnja negotovosti. ročja, kot so trženje zemeljskega plina in proi- zvodnja ter prodaja toplote, so identificirali kot pomembno sestavino svoje dolgoročne razvoj- ne strategije, ki so jo začeli uresničevati skupaj s kompetentnimi partnerji iz Slovenije in tujine. Področje učinkovite rabe energije (URE) so identi- ficirali kot pomembno razvojno priložnost in sku- Graf 13: Gibanje cen pasovne energije na borzi EEX na dan paj s partnerji razvili osnovo za vzpostavitev so-01.07. v posameznem letu dobnega sistema upravljanja različnih porabnikov energije doma, v poslovnih prostorih in industriji. Področje električne energije torej dolga leta ni bilo neposredno soočeno z mehanizmi trženja in V Energiji plus se zavedajo, da večja stopnja ener- konkurence. Odkar je električna energija postala getske učinkovitosti prispeva k povečani zaneslji- tržna kategorija, so se pojavili različni dobavitelji. vosti oskrbe z energijo, konkurenčnosti gospo- Vedno večja konkurenca in agresivnost ponudni- darstva in regionalnemu razvoju. Že tretje leto kov prodaje električne energije na majhnem pro- zapored se ukvarjajo tudi s spodbujanjem aktiv- storu pomenita tveganje izgube vrednosti portfe- nosti na področju učinkovite rabe energije (URE), lja, zato se nenehno spremlja delovanje konku- pripravljajo razpise za različne ukrepe in izvajajo rence, analizira se poslovanje elektroenergetskih postopke za pridobitev nepovratnih sredstev Eko in plinskih podjetij, meri se zadovoljstvo kupcev, sklada. Razpis je namenjen javnemu in storitve- razvijajo se novi inovativni produkti in storitve, nemu sektorju ter industriji. komunicira se z zunanjim in notranjim okoljem, se povezuje s poslovnimi partnerji in podobno. Energija plus 2012 je bilo prvo leto poslovanja Energije plus d.o.o. To leto je za Energijo plus predstavljalo poseben izziv, saj so ob ustanovitvi podjetja konec leta 2011 kupcem obljubili novosti, katerih rezul- Slika 100: Z Energijo plus do ugodnejših investicij v projekte tat je večja izbira kakovostnih produktov in stori-za učinkovito rabo energije tev. V letu 2012 so tako pripravili nekatere novo- sti in odprli nove razvojne priložnosti. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 82 Širitev ponudbe energentov in storitev je temelj- kupca dostavijo na dom, pri večjih nakupih pa na usmeritev razvoja družbe Energija plus. Zato omogočajo tudi obročno plačilo. so v letu 2013 vstopili tudi na trg z zemeljskim plinom, proizvodnje in prodaje toplote ter lesnih peletov. Maja 2013 so uskladili in podpisali okvirno po- godbo s tujim dobaviteljem E.ON Energy Sales GmbH, ki Energiji plus omogoča dobavo ze- meljskega plina domačim kupcem. Prve doba- ve plina so stekle že v juniju. Zemeljski plin ponu-Slika 102: V ponudbi so tudi peleti jajo tako gospodinjskim kot tudi vsem poslovnim kupcem, ki jim pripravijo individualno ponudbo V skladu z razvojno strategijo Republike Sloveni- po meri, z različnimi možnostmi zakupa in seve- je ter željo po zagotavljanju infrastrukture za do da glede na predvideno letno porabo. Dodatna okolja prijaznejše energente so v letu 2013 izved- prednost in s tem povezan prihranek, ki so ju po- li projekt prenove kurilnice na Pobrežju v Maribo- nudili kupcem, je obračun elektrike in plina na ru in začeli proizvodnjo in prodajo toplotne ener- eni položnici, ki jo je mogoče poravnati na vseh gije za potrebe 580 stanovanj, ki so se ogrevala iz prodajnih mestih Energije plus prek POS-termina-dotrajane kotlovnice. Sistem bodo upravljali nas- la, in to brez provizije. lednjih deset let. S prehodom na zemeljski plin, novimi kotli in soproizvodnjo toplote in elektrike so občutno znižali stroške ogrevanja, zmanjšali emisije CO in povečali učinkovitost ter komfort 2 celotnega sistema ogrevanja. Slika 103: Dan odprtih vrat (4. junij 2014), ogled kotlovnice in druženje s stanovalci, arhiv Energije plus Slika 101: Od junija 2013 poleg električne energije tudi Po uspešnem zagonu so projekt prijavili tudi na dobava zemeljskega plina natečaj Časnika Finance in Inštituta Jožef Štefan, ki je potekal v sklopu 16. Dnevov energetikov v Nepredvidljive in v zadnjem času visoke cene ku- Portorožu aprila 2014. V kategoriji “Energetsko rilnega olja spodbujajo k iskanju cenejših virov. učinkovit projekt (URE) 2014“ so prejeli prestižno Lesna biomasa, kamor spadajo tudi lesni pele- prvo nagrado. Izboljšanje energetske učinkovi- ti, je vse bolj priljubljena, saj omogoča do 50-od-tosti kurilnice Pobrežje je gospodinjstvom, brez stotne prihranke pri nabavi kuriva. Ker so v Ener- večjih lastnih vlaganj, prineslo vsaj 30 % manj- giji plus naravnani k iskanju najboljših rešitev za še stroške, okolju nekaj več kot 500.000 kg manj svoje kupce, so septembra 2013 v svoj prodajni izpustov CO letno in 1,5 mio kWh energetske- 2 program vključili tudi lesne pelete, ki jih po želji ga prihranka. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 83 organizirajo različna promocijska srečanja, prip- ravljajo nagradne igre in pripravljajo nasvete za varčno rabo energije. Slika 104: Priznanje za energetsko učinkovit projekt, arhiv Energije plus Slika 105: Plačevanje položnic Energije plus brez provizije preko POS terminalov na vseh njihovih prodajnih mestih. V Energiji plus ostajata ključna skrb za kupce in njihovo zadovoljstvo. Zato bodo še naprej vlagali Za kupce so 24 ur/dan dosegljivi na: v širitev ponudbe energentov in storitev ter • spletni strani www.energijaplus.si, razvoj inovativnih rešitev. • Facebooku, • Twitterju, V Energiji plus vedno prisluhnejo željam kupcev • preko kanala Youtube in in iščejo zanje ustrezne rešitve, svetujejo pri izbi- • spletne aplikacije eStoritve. ri produktov in oblikovanju portfelja. Zadnja kupcem omogoča, da lahko veliko stva- Za manjše poslovne kupce vsakodnevno iščejo ri rešijo neposredno, brez čakanja, kar od doma najugodnejše možnosti na trgu in jih oblikujejo (npr. pregled izstavljenih računov, plačil, vnos sta-v najboljšo možno ponudbo, bodisi za električ- nja števca za obračun po dejanski porabi, prijava no energijo ali plin. Zanje večkrat letno pripravi- na eRačun, pregled porabe in podobno). jo tudi posebne ponudbe za različna obdobja po garantiranih cenah. Z večjimi poslovnimi kupci vzdržujejo osebni stik, po dogovoru pošiljajo ponudbe in jih ob ugodnih nakupnih trenutkih na to še posebej opozorijo. Na različne načine jim pomagajo zmanjševati tve- ganja, saj se cene vsakodnevno spreminjajo. Sve- tujejo pri iskanju in implementaciji ukrepov za Slika 106: Spletna aplikacija eStoritve prinaša številne učinkovito in varčno rabo energije, obveščajo o funkcionalne prednosti, 24 ur na dan brez čakalne vrste. dogajanju na trgu, sodelujejo partnersko, pred- vsem pa zagotavljajo različne možnosti nakupa energentov, tudi za daljša časovna obdobja po Novo prodajno mesto s svetovalno vnaprej zagotovljenih cenah. informacijsko pisarno v Mariboru V Energiji plus so prepričani, da so bližina, uspo- S svojimi prodajnimi mesti v Mariboru, Gornji sobljeni sodelavci, svetovanje in učinkovita po- Radgoni, Murski Soboti, na Ptuju in v Slovenski moč ob težavah tisti, ki dajejo konkurenčno Bistrici ima Energija plus vzpostavljen neposreden prednost. Predvsem zato, ker se cene energen- stik s kupci, da lahko na teh mestih uredijo prav tov med različnimi ponudniki le malo razlikujejo. vse: od in-formacij, sklepanja pogodb do plačil Neposreden stik ter individualna obravnava sta brez provizije prek POS-terminalov. Njihovi kup- tisti prednosti, ki jih njihovi kupci najbolj cenijo. ci so vedno deležni posebne obravnave, saj ne Prav zato so 5. marca 2014 odprli novo prodaj- delajo razlik med malimi in velikimi. Cenijo zve- no mesto s svetovalno informacijsko pisarno na stobo in jo tudi nagrajujejo. Za kupce občasno Vetrinjski ulici 2. Hkrati to sovpada tudi z okroglo 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 84 obletnico obstoja njihove matične družbe. Kot družbeno odgovorno podjetje donacije med Novi sodobno in funkcionalno opremljeni prosto- drugim v veliki meri namenjajo prav v dobrodel- ri zagotavljajo strankam popolno energetsko sto- ne namene. S tem poskušajo pomagati tistim, ki ritev na enem mestu v prijetnem ambientu, omo- to gotovo najbolj potrebujejo na vseh področ- gočajo hitrejšo obravnavo strank in prispevajo k jih življenja. njihovemu boljšemu počutju. Zaradi več prodaj- Glede na zmožnosti pomagajo različnim pomoči nih mest/okenc je zagotovljeno hitrejše urejanje potrebnim organizacijam in posameznikom tako zadev. Tudi plačevanje položnic brez provizij po- na socialnem, kulturnem kot tudi športnem po- teka hitreje, saj so na voljo kar trije POS-terminadročju. Verjamejo, da sta usmerjenost v trajnostni li. V novi svetovalno informacijski pisarni je za- razvoj in posluh za potrebe družbe dokaz njiho- gotovljena večja zasebnost pri obravnavi kupcev, vega uspeha. kar pripomore k večjemu varovanju osebnih po- datkov, na voljo pa je tudi poseben prostor za in- dividualne obravnave. Slika 108: Donacija Rdečemu križu Slovenije, 2013, arhiv Energije plus Slika 107: Novi prostori, marec 2014, arhiv Energije plus Glavni cilji poslovanja Energije plus ostajajo pridobivanje novih kupcev, zaokrožitev ponudbe energije in storitev po meri kupcev in še širša pa- leta energentov ter rešitev za učinkovitejše, ka- kovostnejše in ugodnejše življenje in poslovanje. Kljub agresivni konkurenci krepijo prepoznavnost in tržni položaj. Njihovi kupci so njihovi partnerji. Strateška usmeritev Energije plus zato je in bo os- tala tudi v prihodnje diferencirana in zaokrože- na ponudba energije ter storitev po meri kupcev. Družbena odgovornost Odgovornost do ljudi in ožjega ter širšega ži- vljenjskega prostora je pomembna vrednota, ki jo v Energiji plus posebej obravnavajo in krepi- Slika 109: Zahvala Doma Danice Vogrinec, 2014, arhiv Energije jo. Kot družbeno odgovorno podjetje želijo pri-plus spevati k pozitivnim spremembam tako za ljudi kot naravo. S prepoznavanjem potreb okolja in aktivnim odzivom nanje gradijo dolgoročna par- tnerstva, ki zagotavljajo obojestranski napredek in jih delajo različne. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 85 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 86 Obnovljivi viri energije - OVEN OVEN Elektro Maribor d.o.o. se ukvarja s proizvo- kWp dnjo električne energije in obnovljivimi viri ter s 5. Fotonapetostna elektrarna na OE Murska So-povezanimi produkti s področja “modre“ ener- bota 25,2 kWp gije, čistega okolja, e-mobilnosti in svetovanja. 6. Fotonapetostna elektrarna Nadzorništvo Or- mož 22,08 kWp OVEN Elektro Maribor, d.o.o. je lastnik in uprav- 7. Fotonapetostna elektrarna Nadzorništvo Len- ljavec štirih malih hidroelektrarn, ene srednje hi- dava 26,88 kWp droelektrarne in 16 fotonapetostnih elektrarn. 8. Fotonapetostna elektrarna SE Ljutomer 49,92 kWp OVEN – fotonapetostne elektrarne 9. Fotonapetostna elektrarna OE Maribor z 1. Fotonapetostna elektrarna Elektro Maribor okolico 34,56 kWp 36,18 kWp 10. Fotonapetostna elektrarna Nadzorništvo 2. Fotonapetostna elektrarna EGRM 37,80 kWp Rače 23,76 kWp 3. Fotonapetostna elektrarna ŠC Ptuj 17,36 11. Fotonapetostna elektrarna Nadzorništvo Slo- kWp venske Konjice 24,24 kWp 4. Fotonapetostna elektrarna na OE Ptuj 49,98 12. Fotonapetostna elektrarna EGRM/4 28,80 kWp 13. Fotonapetostna elektrarna zbirni center 28,80 kWp 14. Fotonapetostna elektrarna RTP Slovenska Bi- strica 33,12 kWp 15. Fotonapetostna elektrarna RTP Dobrava 24,84 kWp 16. Fotonapetostna elektrarna OVEN-Bavaria-IT 49,98 kWp OVEN – male hidroelektrarne Slika 110: Fotonapetostna elektrarna; Elektro Maribor, 1. MHE Činžat I. 635 kWp Vetrinjska ulica 2, Maribor, arhiv OVEN Elektro Maribor 2. MHE Činžat II. 510 kWp 3. MHE Josipdol 160 kWp 4. MHE Skomarje 170 kWp 5. SHE Oplotnica 1.050 kWp Oven je dejaven tudi v regiji, in to predvsem v Sr- biji in Črni gori, kjer intenzivno išče lokacije za male hidroelektrarne. V zadnjih treh letih pospe- šeno vlagajo v gradnjo sončnih elektrarn, prav tako so aktivni pri iskanju in trženju povezanih produktov. Znani so tudi po organizaciji poslovnih konferenc Slika 111: Fotonapetostna elektrarna; Šolski center Ptuj, (OVEN energija, Planet OVEN). arhiv OVEN Elektro Maribor OVEN se tako razvija na področju energetike 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 87 (obnovljivi viri) in na drugih področjih. Trenutno se ukvarjajo s poslovnim modelom za izvajanje gradbenih in elektro del, za katera so tudi regi- strirani, pa jih do sedaj niso izvajali. Slika 112: Mala hidroelektrarna Činžat I, arhiv OVEN Elektro Maribor Slika 113: Mala hidroelektrarna Skomarje, arhiv OVEN Elektro Maribor 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 88 POGLED V PRIHODNOST Obstoječi elektrodistribucijski sistem učinkovito, Koncept pametnih omrežij oziroma pogosto ime- zanesljivo in varno služi uporabnikom omrežja novani SmartGrids predstavlja posodobljen kon- že več desetletij. Vendar pa se že zadnjih nekaj cept načrtovanja, obratovanja in vodenja elek- let srečuje s številnimi novimi izzivi, ki jih prina-troenergetskih sistemov v vseh njegovih vertikal- šajo kontinuirana rast porabe električne energi- no razdeljenih nivojih – od proizvodnje, prenosa, je, ki se je sicer v trenutnih gospodarskih razme- distribucije do porabe električne energije. Cilji so rah nekoliko upočasnila, rast konične obreme-omogočiti ekonomsko vzdržno reševanje proble- nitve sistema, starosti infrastrukture, prostorske matike, s katero se danes elektroenergetski sis- omejitve in s tem povezane težave z umeščanjem tem srečuje, integracija novih tehnologij ter učin- v prostor, okoljska problematika in razpršena pro- kovitejša izraba obstoječe infrastrukture, pri tem izvodnja. Poleg tega se elektroenergetski siste- pa predvsem še naprej zagotavljati varno in za- mi povsod po svetu srečujejo z vrsto novih na- nesljivo obratovanje sistema ter uporabnikom za- log. Poleg zahtevane vedno višje varnosti in za- gotoviti kakovostno oskrbo na eni strani ter tran- nesljivosti ter trajnostne oskrbe predstavlja velik sparenten trg z električno energijo na drugi. izziv tudi stroškovno učinkovito vključevanje no- vih elementov v sistem, kot so napredni merilni Z ustreznimi spodbudami želimo doseči, da se sistemi z vsemi pripadajočimi funkcionalnostmi, tudi odjemalci aktivno vključijo v proces zmanj- tako na operaterski kot tudi na uporabniški stra- šanja odjema ter tako prispevajo k znižanju inve- ni, razpršeni viri električne energije, električna vo-sticijskih stroškov in v širitev elektroenergetskega zila s pripadajočo polnilno infrastrukturo, sodob-omrežja, hkrati pa si s spremembo svojih navad ne kompenzacijske naprave, hranilniki električne oz. odjema zagotovijo dovolj velike prihranke. energije in podobno. Odjemalec lahko spremeni svoj vzorec porabe tako v časovnem kot tudi v količinskem smislu. Poslanstvo družbe Elektro Maribor je prebival- stvu in gospodarstvu zagotavljati visokokakovo- Vendar pa si v družbi prizadevamo v največji mo- stno električno energijo na okoljsko sprejemljiv, žni meri zadovoljiti tudi širši spekter potreb upo- cenovno konkurenčen, zanesljiv, zadovoljiv in va- rabnikov omrežja, pri čemer je govora o t. i. pa- ren način ter s tem zagotavljati visoko kakovost metnih mestih oziroma celo pametnih skupno- življenja in spodbujati gospodarski razvoj. Vendar stih. Napredne tehnologije so namreč odlična pa je ob vsem tem treba upoštevati tudi trenutne osnova za medsebojno sodelovanje področij, ki razmere v gospodarskem in socialnem okolju, kar se ukvarjajo z različnimi energenti (voda, plin, to-se v preteklih nekaj letih odraža v zniževanju ko- plota, elektrika). Trenutno je na električni števec ličin distribuirane energije in manjšem povpraše-omogočena priključitev do štirih merilnih naprav vanju po storitvah na trgu. Posledično za sleher- za preostale energente. V sodelovanju z nekateri- no elektrodistribucijsko podjetje to pomeni nižje mi podjetji tako že izvajamo testiranja plinskih in prihodke. Zato sta še toliko bolj pomembna iska-vodnih števcev ter proučujemo tehnične možnos- nje novih rešitev na področju razvoja omrežja ob ti skupnega sodelovanja v smislu skupnega mer- ustreznem optimiranju investicijskih in vzdrževal- jenja, posredovanja merilnih podatkov ter omo- nih sredstev ter iskanje novih načinov obratova- gočanja dodatnih storitev v smislu spletnih pri- nja omrežja, in sicer z vključevanjem vseh zgoraj kazov porabe. omenjenih novih elementov v elektrodistribucij- ski sistem ter aktivnim sodelovanjem uporabni- Uporabnikom omrežja bomo tako ponudili nabor kov omrežja. Pri tem je seveda govora o t. i. kon- storitev, od katerih bodo imeli korist tako upo- ceptu pametnega omrežja ter vedno bolj aktual- rabniki kot tudi omrežje. V naslednjih letih načr- nem upravljanju s sredstvi. tujemo ponudbo mobilne in prenovljene spletne 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 89 aplikacije, s katero bi jim omogočili sprotni vpog-led v porabo električne energije in še mnogo več. Načrtujemo povezavo z napravami hišne avto- matizacije (nadzor naprav na domu – ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, varnostni alarmi …). Vse to z namenom, da bi izboljšali odjemalčevo udo- bje, energetsko učinkovitost in varnost. Aktivno- sti pa načrtujemo tudi v t. i. programih Demand/ response, tako na področju industrijskih kot go- spodinjskih odjemalcev. Kakovost življenja v posameznih skupnostih je odvisna od stanovanjskih, gospodarskih, kultur- nih, družbenih in okoljskih razmer, vse to pa tudi od storitev, ki jih skupnost svojim prebivalcem zagotavlja. S tega vidika si prizadevamo v naši družbi integrirati pristop za zagotavljanje grad- nikov pametnega mesta po različnih področjih, kot sta področje zagotavljanja kakovosti bivanja in področje pametne ekonomije. Pri tem pa je osnovni predpogoj izgradnja sistema napredne- ga merjenja, ki je ob informacijski in komunika- cijski tehnologiji eden izmed osnovnih gradnikov pametnih omrežij. V družbi Elektro Maribor d.d. ga uspešno uvajamo že od leta 2008. Pod pojmom upravljanje s sredstvi pa lahko razu- memo razvoj in vzdrževanje omrežja, ki je pod- krepljeno še z ekonomskim vidikom in tvega- nji. Gre za načrtovanje in posledično investicije v omrežje ter vzdrževanje omrežja ob predpostav-kah, da je zagotovljena ustrezna kakovost oskr- be z električno energijo, pri čemer pa morajo biti zagotovljeni optimalni donos iz opravljanja de- javnosti in maksimalno eliminirana oziroma ob- vladovana tveganja. Tako za uvajanje koncepta pametnih omrežij/ skupnosti kot tudi za uvedbo upravljanja s sred- stvi je bila v družbi sprejeta odločitev o projek- tnem pristopu s posameznimi demonstracijskimi projekti. Nekateri projekti na to temo v družbi te- čejo že nekaj let. V naslednjih letih se bomo v po- sameznih segmentih vključili tudi v izvedbo naci- onalnega demonstracijskega projekta, pri čemer računamo tudi na določena nepovratna sredstva, s katerimi se ustrezno spodbujajo podobni pro- jekti tako v Sloveniji kot v Evropi. 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 90 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 91 Kolofon Naslov: 130 let elektrifikacije Slovenije - 115 let distribucije električne energije v Mariboru - 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru; Zbornik družbe Elektro Maribor Izdal in založil: Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Za izdajatelja: mag. Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor d.d. Izdaja: 1. izdaja Urednica: Karin Zagomilšek Sodelavci in nekdanji sodelavci družb Elektro Maribor, Energija plus in OVEN Elektro Maribor, ki so so-delovali pri pripravi vsebin: Marjan Alt, Andrej Babenko, Timotej Čelofiga, Damir Ćatić, Jože Ferlič, Ar-pad Gaál, Božidar Govedič, Boštjan Grabar, Boris Grčar, Bojan Horvat, David Gril, Jana Jurše Škorc, Peter Kaube, Bernardka Kos, Darja Lapov, Štefan Lutar, Otto Mithans, Miroslav Pečovnik, Irena Podgra-jšek, Miroslav Prešern, Mitja Prešern, Lara Radonjič, Silvo Ropoša,Valentina Sabol Prapotnik, Boris So-vič, Andrej Sraka, Mihaela Šnuderl, Franc Toplak, Jurij Tretjak, Jože Turkl, Natalia Varl, Karin Zagomil- šek, Andreja Zorko Zbornik smo pripravili v sodelovanju: - s Primožem Plevnikom, prof. zgodovine iz Arhivskega društva Maribor, ki nam je leta 2003 pomagal pripraviti vsebine za zloženko ob 120-letnici odkar je v Mariboru zasvetila prva žarnica, - s sodelavci Pokrajinskega arhiva Maribor in Pokrajinskega muzeja Maribor, ki so nas leta 2004 in 2014 založili s vsebinami in slikovnim gradivom ob izdaji zbornika ob 90-letnici Elektra Maribor in tega zbornika Recenzija: dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica, in Marjan Matjašič, muzejski svetovalec, Muzej narodne osvoboditve Maribor Fotografije: arhiv družbe Elektro Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, arhiv Arhivskega društva Maribor Oblikovna zasnova in izvedba: Designstudio d.o.o. Jezikovni pregled: Bla bla Tisk: Design Studio Naklada: 100 Maribor, julij 2014 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 621.3(082) ELEKTRO (Maribor) 130 let elektrifikacije Slovenije ; 115 let distribucije električne energije v Mariboru ; 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru : zbornik družbe Elektro Maribor / [uredni-ca Karin Zagomilšek]. - 1. izd. - Maribor : Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, 2014 100 izv. 1. Zagomilšek, Karin COBISS.SI-ID 78813697 130 let elektrifikacije Slovenije | 115 let distribucije električne energije v Mariboru | 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 92