EVIDENCA NOVEMBER 2018 FOKUS Veliko dobrega 26 »Najboljši« telefoni posameznih izdelovalcev prihajajo na trg vse leto. Zato ni lahko izbrati trenutka, ko je smi­selno narediti pregled najzmogljivejših naprav. Morda je še najboljši cas jesenski prihod novih iPhonov, ko si lah­ko ogledamo, kaj so dostavili »drugi«. Najboljši androi­di, torej. 28 Preizkušeni modeli 32 Google Pixel 3 in 3 XL 33 Grafikoni 33 Tabela 34 Leto S MALI TEST Divji glodavci Igranje racunalniških iger je priljubljeno kot še nikoli. Na voljo je vedno vec razlicnih dodatkov, po samem racunalniku pa bo najpomembnejši nakup zmogljiva miška. DOSJE Vracajo se »zažgani« zasloni Problem »vžganih slik«, ki smo ga poznali z zaslonov s katodno cevjo, se v najnovejših tehnologijah ponovno pojavlja. Prakticne izkušnje s tem so imeli tudi nekateri naši bralci. 40 50 2 november 2018 NOVEMBER 2018 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 06 Neznosna lahkost informacij 08 Novice 10 Nowwwo IZVIDNICA 13 Bitka med fotoaparati se je razplamtela 14 Cenejši Huawei 16 Igricarski malcek 18 Dvojec za mirnejše spanje in potovanje NA KRATKO 20 Iskanje datotek MOBILNO 22 Naš izbor na Androidu 23 Aplikacije za pisanje sporocil 24 Naš izbor na iPhonu 25 Aplikacije za nove Applove telefone FOKUS 26 Veliko dobrega NAJBOLJŠI 38 Prenosni racunalniki MALI TEST 40 Divji glodavci DOSJE 46 Americani, Kitajci, Rusi, vsi so enaki 50 Vracajo se »zažgani« zasloni NOVE TEHNOLOGIJE 54 Kako natisniti kovine 58 Varno po zraku 60 Revolucija na podrocju racunalniške grafike IZ TUJEGA TISKA 62 Brez avtomobila v mestu avtomobilov NASVETI 66 Spremenimo karkoli v Oknih 70 Jabolcne bližnjice 74 Domaci datotecni strežnik 76 Ustavimo poplavo 78 Uredimo in polepšajmo fotografije 81 Pro et contra IZKLOP 82 Vzpon in padec – Univac 84 Pogled nazaj 78 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 27. novembra nadaljujemo MONITOR PRO MONITOR PRO 86 86 Uvodnik 88 Gostujoce pero 90 Novice 92 Digitalna preobrazba domacih podjetij je šele v povojih 94 10 prebojnih tehnologij, ki bodo krojile prihodnost NAJBOLJŠI Lenovo Legion Y730 Lenovov Legion je velik in masiven, kot se za igricarski prenosnik spodobi. 17-pacni zaslon velikost še dodatno stopnjuje. 39 PRENOSNI RACUNALNIKI 38 Lenovo Legion Y730 39 Lenovo Yoga C930 november 2018 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 november 2018 »Ne bodi Matjaž in ne klikaj cudnih APKjev na cudnih spletnih straneh. Daj pet evrov in bodi brez skrbi.« MATJAŽ KLANCAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si Zgodovina se ponavlja, tokrat na Androidu Starejši med našimi bralci se bodo morda spomnili enega izmed uvodnikov, ko sem se pohvalil, da na racunalniku ne uporabljam protivirusnika, in sem po tej samohvali prav kmalu staknil – virus. Tudi na telefonih z Androidom ga ne uporabljam in, da, tudi tu sem ga pravkar staknil. Vprašanje pa je, ali bi mi tokrat protivirusnik sploh pomagal. potrebnosti in ucinko­vitosti protivirusnikov na telefonih sem skep­ticen, priznam, in to že kar dol­go. Po eni strani se zavedam, da program na telefonu, ki je da­nes zmogljiv kot racunalnik, po­leg tega pa premore še množi­co dodatnih tipal in povezav, lahko pocne marsikaj. Po drugi strani pa verjamem, da Google in Apple za svojo trgovino ven­darle dovolj dobro skrbita, da se zlikovci vanjo težko pretihotapi­jo. Vcasih resda beremo, da jim to kljub vsemu uspe, predvsem na Googlovi strani, pa vendar je to redko. V resnici še bolj verja­mem Applu, saj sem živel v pre­pricanju, da protivirusnikov za iPhone sploh ni. No, živel sem v zmoti, so. Tako kot jih je malo morje za telefone Android. Avira, Kasper­sky, Symantec, McAfee, prav vsi so se pritepli v ta mobilni racu­nalniški svet. Nic cudnega, saj ta pocasi postaja dominantni del racunalništva kot takega. In prav vsi pravijo, da so nujni, da brez njih s telefonom (skorajda) ni varno niti telefonirati, kaj šele kaj vec. Navajajo celo statistike o tem, koliko telefonov in tablic je že bilo okuženih in kaj vse so la­stniki morali pretrpeti. Ne, jaz ne. Jaz protivirusnika nimam, to se meni pac ne more zgoditi. (Razkritje – za Windows ga seveda zdaj imam, navseza­dnje bi me v nasprotnem prime­ru naš »sistemec« izobcil.) Na­vsezadnje programe namešcam le iz trgovine Play, ki je varna. Razen kadar jih ne … Pride tako oni dan do mene moj podmladek s popolnoma lo­gicno željo: »Oci, a lahko shekaš eno igrico, jaz bi probal, kako je, ce imaš vse možne žetone v njej, preden zanjo dam pet evrov?«. Shekam! Kar pomembnega sem se pocutil, priznam. No, prav, bom pac na guglu povprašal za ustrezno »modan« (za nepou­cene – »pohekan«) APK doticne igre. Prav zanimivo, »hekane« programe za Windows se Goo­gle trudi vsaj malce zakriti, za androidni »modan« APK pa sem potreboval ravno 15 sekund in nic vec. Na telefonu sem vklo­pil dovoljenje za namešcanje iz »ne varnih« virov (ne, izraz me ni nic pretresel), poklikal pove­zavo v spletu in … zgodilo se ni nic. Uf, takoj sem vedel, koliko je ura – »ne varno« se je spreme­nilo v »nevarno«. Namestil sem nekaj, kar vsekakor ni bila igra, temvec nekaj, kar se poskuša skriti. Slaba novica … Nic, upal sem na najboljše, našel delujoci APK, ga tamalemu dal odigrati, bil je zadovoljen, na svojem tele­fonu je odštel tistih pet evrov in to je to. Šel sem spat. Naslednje jutro pa … Telefon je bil le še na robu uporabnosti, saj so se mi vsake pol minute samodejno odpirale ruske spletne strani z igrami na sreco in golimi dekleti. Saj ne, da me slednje motijo, a kar je pre­vec, je prevec, telefon je bil do­besedno ugrabljen. Za to, da sem si ga vzel nazaj, sem porabil pol dneva, pa ravno na poti na daljši dopust sem bil! Seveda sem najprej posku­sil namestiti kak protivirusnik. Vsi po vrsti so pregledali »disk« in ugotovili, da je s telefonom vse lepo in prav! Ne, pa ni! Tudi MalwareBytes, zastonjski varno­stnik, ki je na PCju še kaj vec kot le protivirusnik, ni našel nicesar. In to kljub temu da je prijazno iz­pisoval vsa imena datotek APK, ki jih je našel na telefonu. Eno­stavno so se mu vse te datoteke zdele cisto obicajne … Nic, lotil sem se rocnega dela, beri: guglanja. Ugotovil sem, de­nimo, da imajo telefoni z Andro­idom vsi po vrsti nekakšen var­ni nacin, v katerem se zažene­jo le kljucni sistemski programi. Kar pomeni, da lahko tiste, ki niso zagnani (in s tem zaklenje­ni), pobrišeš. Telefon pa potem znova zaženeš in ugotavljaš, ali je kaj bolje. In nato ponoviš vajo. Res lepo, ampak v mojem prime­ru je bila tako ali tako težava v tem, da programa sploh ni bilo videti! In prav v tem se je skrivala re­šitev – program je bil namešcen, a ni imel pripadajoce ikone! Od­namešcanje v programu Malwa­rebytes pa je k sreci toliko pame­tno narejeno, da se pri iskanju ne zanaša na ikone! Hip hip hip, strašni trik in – zlonamerni pro­gram sem odnamestil! In se tako rešil nadležnih rusov! Morala zgodbe? »Ne bodi Ma­tjaž in ne klikaj cudnih APKjev na cudnih spletnih straneh. Daj pet evrov in bodi brez skrbi.« Kaj pa protivirusnik za tele­fon? Takih, kot so zdaj, še vedno ne potrebujem.. O VKLOP KOLUMNA 9 6 november 2018 »Nikoli se ne prerekajte z idiotom. Potegnil vas bo na svojo raven in vas premagal s svojimi izkušnjami.« MARKO KOVAC Neznosna lahkost informacij Internet je dodobra spremenil dostopnost informacij, vendar tudi naše vrednotenje znanja. V trenutku, ko je vse dostopno, se zdi, da se število pravih razprav, kjer udeleženci poslušajo drug drugega in poskušajo argumentirano odgovarjati na teze nasprotne strani, hitro približuje nicli. recejšnjo krivdo za to nedvomno nosi nezno­sna lahkost informacij, ce parafraziram naslov cudovite knjige Milana Kundere, saj nam iz zavetja domacega fotelja omo­goca izpodbijanje nasprotnikov s preprostim pritiskom na gumb. Za ponazoritev naj vzamem epizodo iz moje mladosti – pri branju neke knjige, katere niti naslova niti dogajanja se ne spo­mnim vec, je bil omenjen vite­ško-meniški red Calatrava. In ker sem bil takrat v letih, ko so se mi zdeli vitezi precej pustolo­vsko privlacni, sem prav o tem redu hotel izvedeti vec. Ker in­terneta še ni bilo, je bil prvi ko­rak enciklopedija z domace knji­žnice. Na žalost je bila presplo­šna, zato je bil naslednji ko­rak obisk bližnje knjižnice. Tam sem najprej pobaral knjižnicar­ja, a o temi seveda prav tako ni vedel nic. Nadaljnji korak je bilo iskanje po knjižnicnem katalo­gu (nic) in brskanje po naboru knjig, ki so popisovale srednje­veške viteze (spet nic). Naj pou­darim, da je bilo že samo brska­nje po knjigi resnicno delo, saj je bilo v pomanjkanju stvarnih kazal ali elektronskega iskal­nika treba preleteti vse besedi­lo in upati, da bo oko uzrlo pra­vo besedo. Ker sem za dotakra­tno iskanje porabil že nekaj ur, sem ocenil, da bi iskanje v bolj specializiranih knjižnicah ver­jetno pomenilo še nekaj dni iz­gubljenega casa, saj je bila mo­žnost uspešnega odkritja nadalj­njih informacij precej picla. Zato sem nadaljnje iskanje opustil. Toda verjetno vam je že uspe­lo v iskalnik vtipkati ime iskane­ga reda in v nekaj sekundah ste o njem našli vec informacij, kot jih je pred desetletji uspelo zbra­ti meni. Toda jaz sem pred dese­tletji zaradi napornega in tudi neproduktivnega iskanja imel prednost v kontekstu. Zaradi pregleda literature sem si lahko ustvaril sliko o drugih podobnih združbah, kam so sodile in po­dobno. Hkrati je trud, ki sem ga vložil v iskanje, zrcalil mojo željo po tej informaciji. Prav ta »cena« informacije se je v sedanjih casih izgubila. Zdi se, da je imel prav supernegativec Syndrome iz ri­sanega filma Neverjetni, ko si je zaželel, da bi bili v trenutku, ko bodo vsi imeli supermoci (ali informacije), vsi super[junaki] in prav zato ne bi bil nihce vec super[junak]. Z informacijami pa je pove­zan še en zanimiv pojav – Dun­ning-Kruger efekt, ki kaže pove­zanost med samopodobo in re­snicnim znanjem, ki ga imamo o doloceni temi. Krivulja je po­dobna veliki crki N, ki kaže raz­liko med našim dojemanim in resnicnim znanjem. Ceprav se je s tem ukvarjal že Sokrat, do podobne ugotovitve pa je z iz­rekom »Malo znanja je škodlji­va stvar« prišel tudi angleški fi­lozof Alexander Pope, je pojav v casu interneta dobil popolnoma nove razsežnosti. Zaradi podat­kovne opitosti s številnimi »argu­menti« imamo cele horde inter­netnih trolov in idiotov, ki ob po­moci interneta pridobivajo do­kaze za najbolj absurdne trditve, pri cemer se jim zdi, da posedu­jejo kamen modrosti. Naj našte­jem le nekatere: plošcata Zemlja, sobivanje ljudi in dinozavrov za­radi dobesednega branja nekate­rih knjig, številne teorije zarote ipd. In ce nekatere še lahko šteje­mo za vsaj zabavne dele folklore, pa je tip takega diskurza prešel še v tehnološke vode. Proti tro­lom in cisto obicajnim idiotom se seveda lahko bojujemo le z re­snico, a problem je, ker resno do­kazovanje cesarkoli zahteva veli­kanske kolicine casa – casa, ki ga bo pravi produktivnež raje pora­bil za kaj prijetnejšega ali clove­štvu koristnejšega. Oziroma, ce se izrazim z besedami še enega modrega moža s humorno žili­co – Georgea Carlina: »Nikoli se ne prerekajte z idiotom. Potegnil vas bo na svojo raven in vas pre­magal s svojimi izkušnjami.« A hkrati s tem delamo prostor idi­otom in trolom ter predvsem nji­hovim domislicam, ki vplivajo na naslednje rodove, torej je iskanje in predstavljanje pravilnih infor­macij ob zavedanju lastne šibko­sti zaradi preobilja teh podatkov nujno. Velike tehnološke spremem­be današnjega casa, recimo ele­ktrifikacija voznega parka, ima­jo zaradi visoke financne cene precej botrov, ki hocejo v boju za ljubi kruhek tehtnico nagni­ti na to ali ono stran. S tem na­celoma ni nic narobe, dokler so jasni tako nameni kot argumen­ti. Prav o elektricni mobilnosti je v zadnjem casu izšlo kup clankov v širokem naboru medijev, ki po­krivajo tako tehnološko, financ­no, okoljevarstveno kot tudi dru­žabno okolje. A med njimi smo opazili kar nekaj kvazistrokov­nih clankov, ki opletajo z navi­dezno legitimnimi podatki, toda kaj, ko podrobno branje in pre­verjanje informacij razkrije za­poredne napake in potvorbe, vse v smeri svojevrstne poante clan­kov (nalašc ne omenjam medija niti poante). Obenem sem pono­sen, da se v pricujoci reviji trudi­mo na to in podobne teme gleda­ti iz vec zornih kotov. Vcasih bolj, vcasih manj, tu in tam kdaj tudi ustrelimo kakšnega kozla, si pa, ceprav smo tehnološki navdu­šenci, vzamemo tudi pravico, da nad cim kdaj tudi malo pobenti­mo. Vendar se pod vse zapisano tudi podpišemo.. P VKLOP NOVICE NOVICE VKLOP U U 8 november 2018 november 2018 9 Samsung je predstavil prvi te­lefon s štirimi objektivi, Sam­sung Galaxy A9, videli pa smo tudi model A7, ki ima tri objek­tive in o katerem že lahko bere­te v tokratni rubriki Najboljši iz­delki. Telefoni Galaxy A so »srednji razred« Samsungovih telefo­nov, namenjeni so povprecnim uporabnikom s srednje globoki­mi žepi, usmerjeni pa so pred­vsem na mlade. To je bilo ocitno tudi na predstavitvi, ki je bila v celoti posvecena zunanjemu vi­dezu telefonov in njihovim foto­grafskim zmogljivostim, preosta­li strojni opremi (procesorju, po­mnilniku) pa niso namenili niti besedice. Kot kaže, je uspešnost Huaweievega pristopa, ki na svo­jih telefonih poudarja fotograf­ske in video zmogljivosti, spod­budil tudi Samsung, ki vsaj v ra­zredu A stopa po isti poti. Galaxy A9 bo stal 599 evrov, na voljo pa bo sredi novembra. Ima 8-jedrni procesor srednjega razreda (Snapdragon 660), 6 GB pomnilnika in 128 GB shrambe, zaslon AMOLED pa meri 6,3 pal­ca, je enake locljivosti in ni zaob­ljen. Bralnik prstnih odtisov je tokrat na zadnji strani, tipke za glasnost so tam, kjer smo jih va­jeni, novost pa je, kot receno, fo­tografski sistem s štirimi objekti­vi/kamerami. Poleg obicajnega, približa­nega in objektiva za dolocanje globine je najbolj kljucen cetrti objektiv, ki je zelo širok, t.i. »ul­tra wide«. Zajema 120-stopinjski pogled, kar je precej vec od obi­cajnega, ki ga Samsung navaja kot 77-stopinjskega. Preizkusi­li smo ga in lahko recemo, da bo povprecnemu uporabniku/turi­stu zagotovo prišel zelo prav. Ši­rok objektiv je v rabi tudi pri za­jemanju panoram, ki so zaradi tega precej bogatejše (višje) od obicajnih. Oba telefona se ponašata z ži­vahnimi barvami in stekleno prevleko sicer kovinskega ohišja, na katerem se, preverjeno, zelo poznajo prstni odtisi. U Samsung s kar štirimi kamerami/objektivi U Windows Update tokrat nekaterim onemogocil zvok V Microsoftu imajo v zadnjem casu nemalo težav s samodejnimi nad­gradnjami prek Windows Update. Pisali smo o tem, da je nadgradnja ne­katerim uporabnikom izbrisala osebne datoteke, pred kratkim pa je dru­ga nadgradnja nekaterim uporabnikom na racunalnikih onemogoci­la zvok. Prek Windows Update so potisnili novo razlicico gonilnika za Intelov glasovni krmilnik (Intel Audio Controller), zato je racunalnik nekaterim uporabnikom sporocal, da nimajo naprave, ki bi lahko predvajala zvok (»No Audio Output Device Installed«). Napako so sicer kmalu odpravili – iz Windows Update so umaknili omenjeno razlicico gonilnika in objavili popravek, ki je že namešceno novo razlicico nadomestil s prejšnjo. U Ste med Facebookovimi nesrecniki? Facebook je objavil podrobnosti o trideset milijonih uporabniških racu­nov, ki so bili prizadeti v nedavnem hekerskem napadu. Prizadete racune, ki so jim hekerji odtujili zasebne informacije, so v Fa­cebooku razdelili v tri skupine: petnajst milijonom uporabnikov so nepri­dipravi ukradli ime in kontaktne informacije, milijonu kljub odprtemu do­stopu nicesar, štirinajstim milijonom pa so odnesli vse, kar se je odne­sti dalo, tudi podatke o uporabniškem imenu, spolu, jeziku, ljubezenskem statusu, veroizpovedi, datumu rojstva, napravah, s katerimi so se prija­vili na Facebookov racun, izobraževanju, delu in zadnjih desetih krajih, od koder so objavili lokacijo. Prizadete uporabnike so o napadu obvestili, sami pa lahko s spodaj priloženo povezavo preverimo, ali smo med njimi. U Google ne bo sodeloval s Pentagonom Google se ne bo potegoval za sodelovanje z ameriškim obrambnim mi­nistrstvom pri projektu JEDI (Joint Enterprise Defense Infrastructure clo­ud). Reuters je objavil, da deset milijard dolarjev vreden projekt oblacne­ga racunalništva Googla ne zanima vec, saj naj bi bil v nasprotju z nace­li podjetja glede izkorišcanja umetne inteligence. Poleg tega sodelovanju z ministrstvom niso naklonjeni številni zaposleni. Ceprav spletni velikan sodeluje z vlado na drugih podrocjih, ponudbe za sodelovanje pri projek­tu JEDI ne bo oddal. Najvec možnosti za posel poznavalci tako pripisuje­jo Amazonu. U Huawei razvija upogljiv telefon s povezavo 5G Naslednja generacija telefonov s povezavo 5G kitajskega podje­tja Huawei bo imela predstavni­ka z zaslonom, ki ga bo mogoce upogniti. Zamisel o telefonu z upognje­nim zaslonom ni nova, Sam­sung je v preteklosti že izdal mo­del Galaxy Round, LG pa je upo­gnil napravo G Flex. Vsi posku­si doslej niso zares izkoristili potenciala upogljivih zaslonov. Samsung utegne z upogljivim te­lefonom presenetiti še letos, nato mu bodo bržkone hitro sledili še drugi. Med njimi bo zagotovo Huawei, ki je novicarskemu sple­tišcu Digital Trends izdal, da se ukvarja z upogljivim telefonom s povezavo 5G, a ga v bližnji priho­dnosti še ni realno pricakovati. EU DIREKTIVA U Kje so kitajski prisluškovalni cipi? red kratkim je razburila Bloombergova eksklu­zivna zgodba, da so Ki­tajci med proizvodnjo Super­microvih maticnih plošc vgra­dili vanje prisluškovalne cipe, ki so tako zašli v številne ameri­ške organizacije in podjetja. Da­nes teh cipov še vedno ni nihce videl, zvrstili pa so se neverjetno odlocni, gostobesedni in prese­neceni demantiji in izjave za jav­nost. Bloomberg vztraja, da je zgod­ba verodostojna, saj da je novi­nar govoril z vec viri blizu NSA, ki so mu zgodbo potrdili. Toda cipov medtem ni našel nihce, prav tako nobenemu od preosta­lih medijev ni uspelo dobiti no­benega dokaza ali vsaj priceva­nja o tem. Vse skupaj postaja na moc nenavadno, zato je zgodbi nujno priti do dna. Po nenavadno dolgih deman­tijih, v katerih so podjetja izrec­no potrdila tudi, da niso dobila nobenega ukaza, naj molci­jo (gag order), se je zdaj odzval še Applov izvršni direktor Tim Cook. Ta je prvikrat v zgodovini od nekega medija zahteval umik zgodbe. Podjetja so veckrat neje­voljna zaradi kakšnega poroca­nja, na to se odzovejo z zanika­njem ali znamenitim »Brez ko­mentarja«, redko pa pricakujejo preklic clanka. Prav to zdaj pri­cakuje Cook. Tako odlocen je, ker so podjetje obrnili na glavo in ga preiskali, našli pa niso ni­cesar, pojasnjuje. Bloomberg pa vztraja. Odzvali so se tudi v vseh dru­gih vpletenih podjetjih, na kitaj­skem zunanjem ministrstvu in v ameriški administraciji. Vsi za­nikajo, da bi bilo v zgodbi kar­koli resnicnega. Bloomberg je znan po temeljitem preverjanju zgodb in virov, zato je vse sku­paj še bolj nenavadno. Zgodba nekoliko spominja na leto 2014, ko je Bloomberg pisal, kako je NSA izkorišcala hrošca Heart­bleed. Sledil je odlocen deman­ti, o zgodbi pa ni nikoli vec pisal nihce, a je tudi nihce ni zanikal. Oba prispevka sta delo istega av­torja. To ne pomeni, da si je Bloom­berg zgodbo izmislil. Prav mogo­ce je, da je v njej kanec resnice, a so jo viri napacno razumeli, no­vinarji napacno povzeli ali pa je bil kratki stik kje drugje. Strojno prisluškovanje je dejstvo. A mor­da ne na Supermicrovih matic­nih plošcah. Delnica podjetja je pred 14 dnevi padla za 40 odstotkov in si še ni bistveno opomogla. P Sodec po pisanju ko­rejske spletne strani Etnews, naj bi Lenovo pripravljal tablico z upo­gljivim zaslonom. Zaslon naj bi izdelal korejski LG, ki je take zaslone OLED vsaj v prototipnih obli­kah že kazal na raznih sejmih. Tablica naj bi imela 13-palcni zaslon, ki bi se prepognil in v taki obliki meril slabih 9 palcev. Pra­vijo, da naj bi bile tabli­ce primernejše za upoglji­ve zaslone, vsaj v primer­javi s telefoni, saj bi bilo prepogibanja (odpiranja in zapiranja) pri tablicah v celotni življenjski dobi naprave bistveno manj. Tablica naj bi bila sprva napro­daj na Kitajskem, v LGju naj bi se zanimali tudi za prodajo teh za­slonov drugim podjetjem. Zaen­krat gre bolj ali manj za govori­ce, a verjetno niso vec dalec od stvarnosti. U Prihajajo upogljive tablice Kot smo že napovedovali, je In­tel na svojem jesenskem dogod­ku predstavil nove procesorje. »Za smrtnike« so novosti pro­cesorji Core i9-9900K (8 jeder/16 niti, od 3,6 do 5 GHz, 488 dolar­jev), i7-9700K (8 jeder/8 niti, od 3,6 do 4,9 GHz, 373 dolarjev) in i5-9600K (6 jeder/6 niti, od 3,7 do 4,6 GHz, 262 dolarjev). Za najzahtevnejše uporab­nike so predstavili tudi nove procesorje iz serije Core­-X, ki bodo naprodaj no­vembra. Najzmogljivejši »ekstremni« model Core i9-9980XE bo imel kar 18 jeder s 36 nitmi in najviš­jo frekvenco 4,5 GHz, stal pa bo 1979 dolarjev. Na voljo bodo tudi »obi­cajni« procesorji serije X – 16 jedrni/32-nitni Core i9-9960X (1684 dolarjev), 10-jedrni/20-nitni Core i9-9820X (889 dolarjev) in 8-jedrni/16-nitni Core i7-9800X (589 dolarjev). Za strežniški svet je no­vost še najmocnejši proce­sor Xeon W-3175X. Imel bo kar 28 jeder s 56 nitmi (fre­kvenca od 3,1 do 4,3 GHz) in bo naprodaj od decem­bra. Cena še ni znana, brž­kone pa ne bo poceni. U Intelovi novi procesorji VKLOP NOWWWO U 10 november 2018 Kriptodebate ... Zadnje mesece je naval v svet kriptovalut nekako potihnil, kajti padec prak­ticno vseh kriptovalut je prizemljil uporabnike. Naložb z visokim tveganjem se velja lotiti le z zvrhano mero informacij, dober vir so seveda tudi sple­tne strani. T Windows 2000 iz brskalnika! Pred izidom operacijskega sistema Windows XP daljnega leta 2001 so zahtevnejši uporabniki racunalnikov uporabljali sistem Windows 2000. Toda ta skladno z navodili tedanje­ga direktorja Steva Balmerja ni po­nudil podpore številnim napravam, saj je vodstvo podjetja želelo tako poskrbeti, da ga domaci uporabniki ne bodo uporabljali (ali piratizirali). Kdor ni imel priložnosti uporablja­ti Windows 2000 pred skoraj dve­ma desetletjema, lahko to stori da­nes. Programer Fabrice Bellar je na­mrec ustvaril cistokrvno reinkarnaci­jo omenjenega sistema, ki se zažene kar v spletnem brskalniku, pri tem pa omogoca tudi osnovno delo s sis­temom – brskanje po spletu, ureja­nje besedil in grafik itd. Celo kakšno igro lahko odigramo ... www.bellard.org/jslinux/vm.html T Izdelajmo si digitalne nalepke Redko se zgodi, da kakšna Googlova inovacija ne uspe, a prav to se je pri­merilo klepetalnemu programu Allo, ki ga uporabniki nismo posvojili. No, nekatere funkcije so zato našle pot v druge Googlove rešitve. Funkcija, ki je omogocala uporabniku, da zajame sebek, umetna inteligenca pa nato po njem izdela risan vzorec, je za­šla v mobilno tipkovnico Gboard. Sli­ši na ime Minis in je nadvse podobna Shapchatovi pogruntavšcini Bitmoji. bit.ly/gboard458 T Prisluhnimo zvokom narave Ameriška organizacija, ki upravlja tamkajšnje narodne parke, se je od­locila za zanimiv pristop pritego­vanja pozornosti javnosti. Pripravi­la je namrec glasbeno oziroma zvoc­no kompilacijo, ki jo sestavljajo zvoki razlicnih živali in naravnih znameni­tosti v parkih po ZDA. www.findyourpark.com/news/parktracks T Koliko je staro moje srce? Angleška zdravstvena organizacija je pripravila zanimivo anketo, ki nam po 16 izpolnjenih vprašanjih postre­že z okvirno starostjo našega srca. Seveda je priporocljivo, da na vpra­šanja o svojem zdravstvenem stanju in pocutju odgovarjamo kar najbolj iskreno in objektivno. Po opravljeni anketi bomo deležni tudi nasvetov, kako skrbeti za zdravje srca. www.nhs.uk/conditions/nhs-health-check/check-your-heart-age-tool/ T Obisk vesoljske ladje Discovery Minilo je že 34 let, kar se je vesolj­sko plovilo Discovery podalo na svo­jo prvo pot. Ob tej obletnici so v Googlu poskrbeli za izjemno upodo­bitev notranjosti in zunanjosti plovi­la, saj lahko plovilo spremljamo tudi kot 360-stopinjski video posnetek na spletišcu YouTube. Del spletne stra­ni, ki je posvecena tej obletnici, so tudi digitalne razstave z vec kot 200 predmeti, odlocimo se lahko tudi za virtualno glasovno vodenje. artsandculture.google.com/project/space-shuttle-discovery T Tecajne liste v živo Ce vas morebiti zanima, kako se te­caji posameznih valut gibljejo iz mi­nute v minuto, velja obiskati spletno mesto XE, ki obvlada prav to. Stran navadno že glede na naš naslov IP razbere, v kateri državi živimo, in ustrezno prilagodi prikaz najbolj pri­ljubljenih valut in razmerij med njimi. Stran prikazuje t. i. srednje menjal­ne tecaje, torej bomo ob nakupu po­samezne valute morali placati malce vec, ce pa jo prodajamo, bomo do­bili nekaj manj denarja. Je pa stran prakticno imeti med zaznamki v br­skalniku telefona, ce veliko potuje­mo po svetu, saj lahko hitro preve­rimo, ali nas želi tuja menjalnica ali drug ponudnik »opetnajstiti«. www.xe.com T Edinstvena namizja Spletno mesto Wallpaper Hub obi­skovalcem postreže s celo vrsto edinstvenih slik in fotografij ter dru­gih graficnih mojstrovin, ki jih lahko uporabijo za ozadje namizja. Premo­rejo tudi najbolj »odbite« kombina­cije ozadij, npr. macko, ki jezdi dino­zavra T-Rex iz Jurskega parka. Moti­vi za ozadja so prakticno razporeje­ni glede na naprave (racunalniki, ta­blice, igralne konzole) in tipicno pre­morejo vec razlicnih locljivosti – to­rej izberemo tisto, ki ustreza nasta­vitvam našega namizja. Stran je ena modernejših, saj uporablja zasnovo Microsoft Fluent, zato je najbolje vi­deti v brskalniku Edge (ali pa brskal­niku Chrome z vklopljenimi eksperi­mentalnimi funkcijami). www.wallpaperhub.app T Kripto sleng Vecina spletnih strani, posebej pa fo­rumov, na katerih se družijo uporab­niki kriptovalut, uporablja povsem svojo terminologijo, pogosto meša­nico angleških izrazov. To nam (in vsem zacetnikom) pomaga razvo­zlati (pod)stran Kripto sleng, ki po­jasni prakticno vse izrazje, na katero bomo naleteli v prvih dneh ukvarja­nja s kriptovalutami. www.cryptoworld.si/kripto-sleng/ T Aktualno dogajanje v svetu kriptovalut Kako se spreminja vrednost posa­meznih kriptovalut skozi cas, kakšen je njihov položaj v svetu kriptovalut in koliko evrov (oziroma dolarjev) so vredne, si lahko ogledamo na stra­ni Kripto24, ki pohvalno podpira tudi slovenšcino. Stran nam omogoca tudi izdelavo seznama priljubljenih kriptovalut, ki jih podrobneje spre­mljamo, ali pa izdelavo lastnega por­tfelja. V rubriki Premiki si lahko ogle­damo »zmagovalce in poražence« posameznega dne (zadnjih 24 ur). www.kripto24.si T Kripto osnove Zacetnikom priporocamo tudi poslu­šanje domacega podcasta o osnovah iz sveta kriptovalut, ki so ga pripravi­li pri podcastu Apgrejd. www.apparatus.si/092apg/ T Kriptosvet Šele pred kratkim je ugledal luc sve­ta domaci spletni forum, imenovan Kriptosvet, ki upa, da bo hitro prido­bil uporabnike in da se bodo kmalu razvnele aktualne razprave. www.kriptosvet.org T Rudarjenje kriptovalut Tisti, ki jim ni do trgovanja s krip­tovalutami, temvec bi radi te valu­te ustvarjali ob pomoci zmogljive ra­cunalniške opreme, si lahko osnov­no o rudarjenju kriptovalut prebere­jo na razlicnih straneh, saj so vodni­ki odvisni od strojne opreme, ki jo premorejo. www.kriptovalute.si/rudarjenje/ Walmart z Oculus Go za ucenje zaposlenih Ameriška trgovska veriga Walmart je svojim trgovinam v ucne namene raz­delila 17.000 ocal za virtualno resnicnost Oculus Go. V Walmartu so virtualno re­snicnost vpeljali že pred ne­kaj leti, uporabljajo jo za hi­trejše in enostavnejše ucenje zaposlenih. Pravijo, da se je ucni program dobro obnesel in da se zaposleni z njim hi­treje naucijo rabe drugih teh­nologij. Za trgovskega gigan­ta so v podjetju Strivr pripra­vili 45 razlicnih ucnih modulov. Odgovorni pravijo, da lahko zaposlene s temi ocali ucijo, še preden v trgovine vpeljejo nove tehnologije (denimo nove bla­gajne, pecice, hladilnike itd.). IZVIDNICA IZVIDNICA 7 7 november 2018 13 14 november 2018 IZVIDNICA Cenejši Huawei Vrhunske tablice, tudi tiste z Androidom, so lahko pošteno drage. Kaj pa ce tablico potrebujemo le za splet in komuniciranje? Potem zadostujejo tudi cenejše alternative. 12 Igricarski malcek Ko pomislimo na racunalnike, namenjene igram, imamo pogosto pred ocmi velike namizne »kište«, a so na voljo tudi manjše alternative. Dvojec za mirnejše spanje in potovanje Ali morajo biti dobre rešitve za video nadzor in protivlomne alarme res drage in zapletene? Ce združimo sodobne naprave IoT in mobilne telefone, to ni vec nujno. 14 14 12 november 2018 elefoni serije Galaxy A so »srednji razred« Sam­sungovih telefonov, na­menjeni so povprecnim uporab­nikom s srednje globokimi žepi, usmerjeni pa predvsem na mla­de. Na predstavitvi telefona v Milanu je bilo slednje zelo ocitno – v celoti je bila posvecena zuna­njemu videzu telefonov in njiho­vim fotografskim zmogljivostim, o preostali strojni opremi (proce­sor, pomnilnik) pa ni bilo izrece­ne niti besedice. Zunanjost telefona je za ce­novni razred, v katerega telefon sodi, dejansko nadpovprecna. Telefon je zadaj lepo zaobljen in obarvan, je pa res, da se na »barvno steklo« prstni odtisi kar lepijo. Na sprednji strani kralju­je 6-palcni zaslon AMOLED (kar za ta cenovni razred tudi ni rav­no znacilno) locljivosti 2220 × 1080 pik in pokoncnega forma­ta, rob okoli njega pa je vendarle malce vecji, kot ga premo­rejo vrhunski (in skoraj 3× dražji!) modeli Galaxy S. Tehnologija AMOLED omo­goca tudi stalen prikaz in­formacij (t. i. »always on«), s cimer nas je Samsung si­cer doslej razvajal pri mo­delih Galaxy S. Fotografija, fotografija in še enkrat fotografija Kot kaže, je uspešnost Huaweievevega pristopa, da na svojih telefonih pou­darja fotografske in video zmogljivosti, spodbudil tudi Samsung, ki gre, vsaj v ra­zredu A, po isti poti. Ga­laxy A7 ima tako tri kame­re – poleg obicajne (loclji­vosti 24 MP) je tu še zelo ši­roka (8 MP) in nato še tretji objektiv (5 MP) za še boljše dolocanje globine, kar omo­goca lepše portretne foto­grafije (t.i. efekt bokeh). Fo­tografiji lahko tudi po tem, ko je že zajeta, po želji za­meglimo ozadje in/ali ji spremenimo širino, saj te­lefon hkrati zajame dve fo­tografiji. Sprednja kamera (za »selfije«) ima locljivost 24 MP. Obe zadnji kameri sta v re­snici široki, po podatkih Sam­sunga zajemata 77- in 120-sto­pinjski zorni kot. V praksi lahko potrdimo, da je slednje res širo­ko in za turiste (in »turiste«) ve­liko bolj uporabno kot, denimo, objektiv z opticnim zoomom. Enostavno lahko s telefonom zajamemo vec. Objektiva resda nimata opticne stabilizacije (glej ceno telefona …), a smo bili z zajetimi fotografijami kljub temu zelo zadovoljni. Telefon se je do­volj dobro odrezal celo v mraku, ceprav se z vrhunsko konkuren­co ne more meriti. Kaj pa sam telefon? Seveda z A7 ne bomo le fo­tografirali, cetudi ga Samsung omenja kot »Instagram ready«, zato je pomembna tudi preosta­la strojna oprema. Vgrajen ima osemjedrni procesor srednje­ga razreda z varcnimi pocasnej­šimi jedri Cortex-A53, ki se ob­nesejo dovolj dobro. Enojedrni rezultat Geekbench 1500 velja danes za »dobro«, ceprav na trgu še vedno najdemo ne­katere modele, ki zmorejo 3× nižje številke. Omenimo še 4 GB pomnilnika in 64 ali 128 GB prostora (z mo­žnostjo razširitve s 128 MB kartico), kar je ravno tako dovolj. Enako velja za bate­rijo zmogljivosti 3300 mAh. Škoda le, da telefon ne pod­pira hitrega polnjenja, s ka­terim nas razvajajo vrhun­ski modeli. Zanimivo, da ima telefon bralnik prstnih odtisov na stranski tipki za vklop, in ne na zadnji ali sprednji strani, kot smo bili tega vajeni pri Samsungih. Bralnik deluje dovolj dobro, je pa manj na­tancen, ker je precej ožji od obicajnih. Zaradi ozkosti ga moramo tudi dlje »uciti«. Nenavadno je, da se je Samsung pri modelu A7 od­locil za drasticno spremem­bo na podrocju zunanjih tipk – po novem tipke za gla­snost niso vec na levi stra­ni telefona, temvec na de­sni. Zakaj je tako in ali bo tako tudi pri drugih novih modelih, nam od Samsun­ga ni uspelo izvedeti. Ravno tako, kot nam niso znali razlo­žiti, zakaj ima najnovejši telefon leta 2018 še vedno staro vticnico microUSB (in ne USB-C). Se pri kom morda še valjajo stare zalo­ge teh vticnic, ki jih je treba po­rabiti?. Bitka med fotoaparati se je razplamtela Že kar nekaj casa je od tega, ko nas je Huawei zacel prepricevati, da mora imeti telefonski fo­toaparat vec kot le en objektiv. Uspelo mu je, danes so o tem prepri­cani vsi, tudi Samsung, ki je pred kratkim pred­stavil model s kar štiri­mi objektivi. Tokrat smo preizkusili model s tremi – letošnji Galaxy A7. Matej Šmid T SAMSUNG Galaxy A7 (2018) Prodaja: Operaterji. Cena: 325 EUR. X Videz, širokokotna kamera, odlicen zaslon AMOLED, ugodna cena, do­volj hitro delovanje. Z Stara vticnica microUSB, za Sam­sung »nestandardno« razporejene tipke. HITROST DELOVANJA 8 KAKOVOST IZDELAVE 8 . Tri kamere bodo pocasi postale standard. Huaweiu sledi tudi Samsung. Cenejši Huawei ediaPad M5 je bila so­lidna predstavnica sre­dnjega razreda, ceprav bi si morda želeli kaj vec zmo­gljivosti. S T5 pa odkrito meri­jo na nekoliko manj zahtevne uporabnike, med drugim jo po­nujajo tudi kot idealno izbiro za otroke. Kljub temu ponuja kovinsko ohišje presenetljivo visoke kako­vosti. Tablica je nekoliko debe­lejša od dražjega sorodnika, po debelini meri povsem spoštljivih 7,8 milimetra, a je zato nekoliko lažja (460 gramov). Nižja teža je posledica manjših mer, ta model ima namrec zaslon, ki meri po diagonali 10,1 palca, dražji mo­del M5 ima nekoliko vecji zaslon z diagonalo 10,9 palca. Zaslon bi lahko ponujal višjo locljivost, ta je 1920 × 1200. To se res sliši dovolj, a smo se v za­dnjih letih kljub temu razvadili, sploh z gostoto pik pri telefonih. Zaslon uporablja matriko IPS, se­veda s svetleco prevleko, svetlost je dovolj enakomerna, a bi lahko bila osvetlitev malenkost moc­nejša, sploh zunaj, na mocnej­šem soncu, je vidljivost razmero­ma slaba. Tablica ima kamero spre­daj in zadaj. Prva ponuja loclji­vost 2 MP, zadnja pa 5 MP, kako­vost fotografij je pri obeh slabša. Zvocnika sta povprecna. Zmore­ta tudi nekoliko višje glasnosti, a pri tem izgubita kar nekaj po­drobnosti, sploh pri globokih to­nih. Na desnem robu imamo tipko za vklop, ob njej pa nagibni tip­ki za nadzor glasnosti. Na drugi strani je izhod za klasicne slušal­ke, seveda je vgrajen tudi brez­žicni modul bluetooth. Zraven je še vmesnik MicroUSB, res bi že­leli novejšega USB-C. Omenjeni vmesnik sicer skrbi tako za napa­janje kot za priklop na racunal­nik (in prenos podatkov nanj). Zraven je tudi reža, v katero lah­ko vstavimo pomnilniško karti­co MicroSD, pri modelu s pove­zavo LTE pa tudi kartico SIM. Na preizkusu smo sicer imeli nava­den model s povezavo WiFi. Ve­lja omeniti, da ta podpira tudi omrežja 802.11 ac, tako pri 2,4 kot pri 5 GHz. Tablica se na preizkusu hitro­sti ni ravno najbolje obnesla, a je to glede na ceno pricakovano. V primerjavi z dražjo M5 je oko­li 40 % pocasnejša tako na pre­izkusu enega jedra kot na preiz­kusu vec jeder. Je pa med nava­dno rabo delo z njo kljub temu kar tekoce. V rabi je Huaweijev osemjedrni procesor Kirin 659, naš model je bil opremljen z 2 GB pomnilnika in 16 GB prosto­ra za datoteke. Na voljo je tudi model s 3 GB pomnilnika in po­gonom 32 GB. Predvsem slednji je po našem mnenju kar kriticen – pri preizkušenem modelu smo imeli prostora le okoli 9 GB, pre­ostalo pac zavzame namešceni Android. To nekoliko omili mo­žnost rabe pomnilniške kartice, a se nam kljub temu zdi 16 GB premalo. Se pa kar dobro obnese tudi pri igrah, kjer nismo imeli te­žav niti z graficno nekoliko zah­tevnejšimi naslovi. Tu je nižja lo­cljivost tudi prednost, saj pome­ni manj dela za graficni proce­sor. Med igranjem se tablica se­veda malce segreje, a tudi po daljšem igranju ni postala neu­dobno vroca. Vgrajena baterija ponuja 5100 mAh, to je za tabli­co tega razreda kar veliko. Brez težav bo zdržala okoli deset ur dela ali nekaj ur igranja, je pa škoda, da zmore priloženi napa­jalnik le 5 W. MediaPad T5 je zanimiva ta­blica, sploh zaradi res ugodne cene. Osnovni model namrec stane 200 evrov, model z mo­demom za mobilni prenos po­datkov pa le trideset evrov vec. Dobro se znajde tako pri manj zahtevnih opravilih (denimo ogledu videa) kot pri igrah, le pri zahtevnejšem brskanju po sple­tu (kjer imamo odprtih veliko za­vihkov) bi si želeli vec pomnilni­ka. A vecja pomanjkljivost je vse­kakor majhen pogon, na katere­ga res težko spravimo vec kot le nekaj aplikacij, sploh ce so vmes tudi kakšne prostorsko požre­šnejše igre. . Pred kratkim smo preiz­kusili Huaweijevo novo tablico MediaPad M5, zdaj smo dobili na preiz­kus cenejšo alternativo zanjo, model T5. Jure Forstneric HUAWEI MediaPad T5 Kaj: Tablica. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 200 EUR (WiFi), 230 EUR (WiFi + LTE). X Ugodna cena, kakovost izdelave. Z Nizka locljivost zaslona, microUSB, majhen pogon. M s Na preizkusu hitro­sti se tablica ni ravno najbolje obnesla, a je to glede na ceno pricakovano. ecina zagrizenih igricar­jev sedi za namiznim ra­cunalnikom, ki so si ga sami sestavili. Prednosti take poti je seveda kar nekaj, najo­citnejša je možen izbor kompo­nent, saj si lahko prav vsak detajl racunalnika prikrojimo po svoje. A to lahko vodi tudi v težave, saj se posamezne komponente vca­sih ne sporazumejo najbolje, se­stavljanje lastnega racunalnika pa terja tudi nekaj znanja in casa – sploh ko gre kaj narobe. Spletne trgovine resda ponuja­jo kar veliko vnaprej sestavljenih namiznih možnosti. S tem si za­gotovimo, da bo racunalnik delal tako, kot mora, obenem dobimo garancijo na celotno sestavo. A pogosto je pri takem namiznem modelu problem prostor, ki ga tak racunalnik terja na mizi ali pod njo. Vedno boljša alternativa so zmogljivi igricarski prenosni­ki, teh tudi v Monitorju zadnja leta preizkušamo vse vec. Na vo­ljo pa je tudi vmesna tretja pot. Zotac namrec že dolgo casa ponuja majhne namizne racu­nalnike, ki smo jim nekdaj rekli tudi »Net-top«. Gre za vmesno stopnjo med prenosnikom in na­miznim racunalnikom, pogosto uporabljajo komponente, name­njene prenosnikom, a v ohišju, na katero moramo prikljuciti še zaslon, tipkovnico in miš. In ker so racunalniške igre vedno bolj priljubljene, so se spustili tudi na to podrocje. Preizkusili smo njihov racu­nalnik ZBox Magnus, konkretno model z oznako EN1060K. Gre za licno zapakiran namizni ra­cunalnik, ki na videz in po me­rah spominja na manjšo igralno konzolo ali vecji medijski pred­vajalnik. Racunalnik se bo tako dobro znašel tudi na polici nad televizorjem ali pod njim. Ohiš­je je dokaj neopazno, odeto v ka­kovostno crno plastiko, s štirimi gumijastimi nožicami na spodnji strani. V bistvu gre za racunalnik vr­ste »Bare Bones«, torej goli mo­del, ki obsega maticno plošco, procesor, graficno kartico, manj­kata pa mu pomnilnik in pogon. To je ena izmed prednosti Zota­covih majhnih racunalnikov, saj si lahko sami izberemo, oziroma dodamo pogon in pomnilnik. To sta namrec najlaže zamenljiva dela strojne opreme in tudi manj vešcim uporabnikom vgradnja ne bi smela delati težav. Preizkušeni model je upora­bljal Intelov procesor prejšnje ge­neracije, model i5-7500T. Gre za soliden štirijedrni namizni pro­cesor srednjega razreda, crka »T« oznacuje nekoliko varcnejše delovanje v primerjavi z osnov­nim modelom. Za igre pa bo po­membnejša graficna kartica, tu so izbrali najbolj priljubljeno kar­tico ta hip, Nvidiino GTX 1060 s 6 GB lastnega pomnilnika. Karti­ca se odlicno odreže tudi pri gra­ficno najzahtevnejših igrah, po­ganja lahko tudi igre v locljivo­sti 4K, a se moramo pri tem spri­jazniti z nekoliko bolj zadržani­mi graficnimi nastavitvami. Za­radi razmeroma majhnega ohiš­ja se pri igrah kar slišijo ventila­torji, a je celoten komplet kljub vsemu obcutno tišji od primerlji­vo zmogljivih prenosnikov. Med navadnim delom (in tudi ogle­dom filmov) se ventilatorji prak­ticno ne slišijo. Zadaj sta dva vecja vijaka, ta na mestu držita spodnjo plošco, pod katero vgradimo pogon in pomnilnik. Za slednjega imamo dve reži za pomnilnik tipa DDR4 velikosti SO-DIMM, enak po­mnilnik, kot ga najdemo v veci­ni prenosnikov. Maticna plošca podpira do 32 GB pomnilnika, brez težav lahko sprva dodamo le eno palcko in kasneje sistem nadgradimo še z drugo. Za po­gon imamo na voljo prikljucek M.2 in klasicno 2,5-palcno režo s prikljuckom SATA – vgradimo lahko torej dva pogona, vseka­kor priporocamo uporabo hitre­ga pogona SSD. Spredaj imamo izhod za slu­šalke ali zvocnike, vhod za mi­krofon, en vmesnik USB 3.1 in en vmesnik USB-C, zraven je še bralnik pomnilniških kartic SD. Pohvalimo lahko nabor vme­snikov na zadnji strani, saj so tam še štirje vmesniki USB (dva po standardu 2.0, dva pa 3.0), dva izhoda DisplayPort in dva HDMI. Zraven sta še dva klasic­na omrežna vmesnika, za povrh pa še priklop za zunanjo ante­no, saj ima racunalnik vgrajeno tudi kartico za priklop v brezžic­na omrežja. ZBox Magnus se bo dobro ob­nesel kot klasicni namizni racu­nalnik in kot kombinacija vec­predstavnega racunalnika in igralne konzole, priklopljene na televizor. Pri tem je edini pro­blem nekoliko visoka cena, sploh ker moramo dodati še pogon in pomnilnik. Cene SSDjev so se v zadnjem letu res že mocno zni­žale, cene pomnilnika pa ostaja­jo še kar visoke.  . Igricarski malcek ZOTAC ZBox Magnus EN1060K Kaj: Majhen namizni racunalnik. Prodaja: www.pchand.si. Cena: 1010 EUR. X Velikost, zmogljiva graficna kartica, vmesniki. Z Cena. Ko pomislimo na ra­cunalnike, namenjene igram, imamo pogosto pred ocmi velike nami­zne »kište«, a so na voljo tudi manjše alternative – denimo preizkušeni Zo­tacov ZBox Magnus. Jure Forstneric V Dvojec za mirnejše spanje in potovanje etgear je kot eden iz­med vodilnih ponu­dnikov omrežne opre­me za rabo doma že pred casom ustvaril družino izdelkov za vi­deo nadzor, ki je pri kupcih na­letela na zelo dober odziv. Izdel­ki z imenom Arlo so postali tako priljubljeni, da je Netgear avgu­sta Arlo celo izlocil v samostojno družbo in jo zacel tržiti na borzi v New Yorku. Kje so torej razlogi za tolikšno priljubljenost? Naštejemo jih lah­ko vec, najpomembnejši med nji­mi pa je zagotovo podatek, da so kamere Arlo povsem brezžicne, tako glede napajanja kot omre­žnega prenosa podatkov. Kamero Arlo namesto tega pri­trdimo na nosilec in v nekaj ko­rakih brezžicno povežemo z ba­zno postajo. Hitro, uporabno, ucinkovito. Še vec, kamere ima­jo v sebi kovinsko plošcico, izde­lovalec pa ponuja nosilce z moc­nim magnetom, tako da kamere preprosto nataknemo, brez vija­cenja. Nadvse uporabno, ce jih želimo, denimo, obcasno pre­mešcati in uporabljati na razlic­nih mestih. Vse kamere Arlo so vodood­porne, na ravni standarda IP65. Snemajo v locljivosti HD (tocne­je 720p) in omogocajo zorni kot 110 stopinj. Povedati je treba, da Arlo ponuja tudi novejše in zmo­gljivejše kamere Arlo Pro in Arlo Pro 2, kjer ponujajo še višjo lo­cljivost (1080p), širši zorni kot in celo dvosmerni prenos zvo­ka, a te izboljšave skoraj podvo­jijo cene kompletov. Razen v po­sebnih primerih rabe 720p pov­sem zadostuje. Arlo je na voljo v razlicnih kompletih, ki se razlikujejo po številu priloženih kamer. Druži­na izdelkov Arlo se je zacela ši­riti tudi s kamerami za notra­njo rabo (ceprav zunanje lepo delujejo tudi v stanovanju), pa­metnimi svetilkami in pametni­mi zvonci/domofoni. Takimi, ki zvok obiskovalca preusmerijo na mobilni telefon, tudi ce smo na stotine kilometrov dalec. Namestitev sistema Arlo ne bi mogla biti enostavnejša. Bazno postajo prikljucimo na domaci usmerjevalnik in v elektriko. Ko se zažene, se prvic prijavimo v storitev, ki jo Arlo ponuja v obla­ku. Še najraje prek aplikacije na mobilnem telefonu, ki je kljucni element rešitve. Od tu naprej v kamere namestimo priložene ba­terije in jih preprosto zaznamo in povežemo z bazno postajo. Ko smo že pri baterijah, ena kamera potrebuje za delovanje štiri baterije CR123, ki niso rav­no poceni. Na Amazonu bomo za komplet desetih odšteli oko­li 14 evrov. Eno polnjenje po na­vedbah izdelovalca zadostuje za pol leta tipicnega (do 5 min sne­manja na dan) delovanja. Omi­slimo si lahko tudi akumulator­je CR123 in ustrezno polnilno postajo, a strošek se s tem še po­veca. Poudariti velja, da kame­re Arlo sicer uporabljajo Wi­-Fi za povezavo z bazno posta­jo, a pri tem uporabljajo izkljuc­no svoj komunikacijski kanal. To je prednost in slabost. Prednost zato, ker je taka komunikacija varna (saj veste, s kamerami va­rujemo), a obenem ne more te­meljiti na obstojeci domaci Wi­-Fi infrastrukturi, denimo raznih podaljševalnikih signala. Netgear navaja, da so kamere lahko do 90 metrov dalec od ba­zne postaje. Seveda, kadar ni zi­dov. Ko pridemo v tipicne zgrad­be iz debelih betonskih sten in zidakov, signal že po nekaj me­trih naglo opeša. V domacem okolju smo tako uspešno premo­stili razdalje nekje do 10 metrov in cez dve etaži. Za kaj vec bi po­trebovali še dodatno bazno po­stajo (priporocilo izdelovalca), a bi nas to utegnilo olajšati za do­datnega stotaka. Ko smo vse skupaj namestili, lahko na bazno postajo kar po­zabimo, jo celo skrijemo. Kom­plet Arlo temelji na oblaku, kar pomeni, da se vsi posnetki in dogodki beležijo v (varen) sple­tni portal, od tam pa so na voljo prek mobilne aplikacije, spletne­ga portala, obvestila o dogodkih pa lahko dobimo še po elektron­ski pošti, celo na pametno uro, ce jo imamo. Posnetke video ka­mere lahko prožimo in spremlja­mo tudi v živo. Snemanje posnetkov v oblak je v osnovi brezplacno, ce le ima­mo najvec pet kamer in se zado­voljimo s posnetki, ki se na por­talu hranijo do sedem dni. Mi­mogrede, posnetke lahko pre­nesemo na krajevni racunalnik, ce bi bilo treba. Ce potrebujemo ali želimo vec, se bo treba odlo­citi za eno od mesecnih naroc­nin. Menim pa, da bo za vecino brezplacna storitev povsem za­došcala. Kako dobro opravljajo kame­re Arlo svoje delo? Netgear na­vaja, da so v posamezno kame­ro vgradili zmogljivo elektroni­ko, ki ob pomoci racunalniške­ga vida in umetne inteligence lo­cuje ljudi od drugih premikanj pred kamero. Tu lahko le pritr­dimo. Domace ljubljencki, ki se sprehajajo pred kamerami, ni­koli ne sprožijo alarma. Tudi raz­meroma mocen veter in nihanje dreves jim ne prideta do živega. Se pa alarm sproži skoraj vselej, ko neposredno pred objektiv pri­leti kakšna žuželka. Kamere zelo dobro snemajo ponoci, kjer so silhuete jasno vi­dne tudi v skoraj trdi temi. Ce je treba, lahko kamere naucimo, da se pri nadzoru omejijo le na dolocen del kadra (denimo, da ignorira oddaljeno dogajanje na ulici). Nastavimo lahko tudi sto­pnjo zaznave, torej kdaj naj se sproži alarm. Aktivacija in deaktivacija ka­mer je zelo preprosta. To lahko pocnemo rocno, programira­no (s tedenskim urnikom casov vklapljanja in izklapljanja) ali pa na tretji nacin, ki mu pravijo ge­ofencing. Tu se bo detekcija giba­nja samodejno sprožila, ko se bo registrirani mobilni telefon od­daljil z obmocja, in, nasprotno, izklopil, ko pridemo domov. Ob­mocje lahko sicer sami definira­mo, a je tudi pri izbiri najmanjše­ga kroga to vsaj nekaj deset me­trov dalec od hiše, preden Arlo zazna spremembo. Sistem sicer omogoca le ene­ga upravitelja, a lahko vanj prija­vimo vec gostov oziroma družin­skih clanov in za vsakega doloci­mo, ali prejema obvestila o alar­mih, vidi posnetke na portalih in podobno. Arlo se zna povezati z Ama­zonovo Alexo, Googlovim Asi­stentom, Applovim Homeki­tom, Samsungovimi SmartThin­gsi, storitvijo Stringify. Še pose­bej pa so uporabne v kombinaci­ji s programom IFTTT, kjer lahko uporabimo eno izmed priloženih skript za krmiljenje drugih na­prav ali proženje akcij. Od kamere k alarmu Kot vidimo, nadzorne kamere Arlo znajo precej in nekoliko ra­bijo tudi kot alarmni sistem, ce­prav bi težko rekli, da lahko na­domestijo klasicne alarmne sis­teme za kontaktno varovanje. Zakaj pa ne bi kombinirali obeh pristopov varovanja domov? Tu nam je zanimanje vzbudil sistem iSmartAlarm, ki ponu­ja precej za razmeroma majhen zacetni vložek. Zacetni paket, ki obsega bazno postajo, eno tipalo za vrata ali okno, eno tipalo za zaznavo gibanja v prostorih in en kljuc za vklop/izklop alarma, je trenutno na Amazonu na voljo že za samo 100 evrov. Posame­zno tipalo za vrata/okna stane 30 evrov, kar celoto umešca med cenejše izdelke te vrste. Pa iSmartAlarm zaradi tega ni cenen izdelek. Razvilo ga je inovativno startup podjetje, ki je hitro doseglo dokaj odmeven uspeh, predvsem zaradi prepro­ste rabe in integracije z drugi­mi sistemi. Tudi ta sistem se zna, denimo, pogovarjati z Alexo in povezovati prek prej omenjene­ga sistema IFTTT. Brezžicna tipala delujejo na svoji frekvenci, namenjeni alar­mnim sistemom, signal pa nosi razmeroma dalec. V domacem okolju je eno izmed tipal name­šceno 15 metrov dalec in etažo niže od bazne postaje, pa signal deluje brez vecjih zapletov. Program na telefonu upora­bljamo za vklop in izklop alar­ma, spremljanje obvestil in do­godkov. Kdor ne želi uporablja­ti telefona v te namene, lahko uporabi kljuc za rocni vklop/iz­klop sistema. Dokupimo si lah­ko zunanjo sireno, ki je precej hru­pnejša od te, ki je vgrajena v bazno postajo. Poglavitna pomanjkljivost sis­tema je nedvomno to, da ni re­zervnega napajanja. Ce ni elek­trike, alarm neha delovati. Re­snici na ljubo, si lahko omislimo UPS, ki bo poskrbel za to, a ra­zen sprožitve lokalne sirene ne bomo dobili obvestila, ce, deni­mo, interneta ni na voljo.  . Ali morajo biti dobre re­šitve za video nadzor in protivlomne alarme res drage in zapletene? Ce združimo sodobne na­prave IoT in mobilne te­lefone, to ni vec nujno. Vladimir Djurdjic N . Osnovni komplet Arlo tvorita bazna postaja in ena kamera. Seveda jih lahko povežemo tudi vec. NETGEAR Arlo . Osnovni komplet iSmart Alarm vsebuje vse kar potrebujemo za varovanje manjšega stanovanja. Brezžicne kamere za video nadzor. Kdo: Netgear; www.arlo.com Cena: od 175 EUR (baza + 1 kame­ra) naprej, posamezna kamera 90 EUR (amazon.de). X Brezžicne povezave kamer, prepro­sta raba, pametna zaznava ljudi, brezplacno snemanje v oblak, inte­gracija z drugimi sistemi pametne hiše. Z Kamere delujejo le v lastnem omrežju, uporaba razmeroma dra­gih baterij CR123. ISMART Alarm Starter Pack Brezžicni alarmni sistem. Kdo: iSmartAlarm; www.ismartalarm.com Cena: 100 EUR (amazon.de). X Ugodna cena, brezžicno delovanje, integracija z drugimi sistemi pame­tne hiše. Z Upravljanje in konfiguracija zgolj prek telefona, ne deluje v prime­ru izkopa elektrike, šibka (osnovna) sirena. VKLOP NA KRATKO NA KRATKO VKLOP U U 20 november 2018 Iskanje datotek Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Bucko • MonitorTV – HTC Vive • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDFin še 3 GB najrazlicnejših programov! Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. ekli boste, da iskanje da­totek res ni opravilo, za katerega bi potrebova­li posebne programe, pa cetudi so to le programcki, saj iskanje zmore že v Okna vgrajeni Razi­skovalec/Explorer. Toda – iska­nje je lahko pocasno ali hitro, is­kati je mogoce po vsebini, iskati je mogoce po oblacnih vsebinah, iskati je mogoce tudi po vsebini sicer zaprtih poslovnih progra­mov. Pa poglejmo! . Fast File Finder. Zacnimo s program(ck)om, ki je na prvi po­gled videti tako, kot da si sploh ne bi zaslužil omembe. Fast File Finder je namrec zgolj eno samo okno, v katero vpišemo iskalni izraz oz. del imena datoteke, ki jo išcemo, in stisnemo Search. Po nekaj sekundah se prikaže se­znam najdenih datotek, ko dato­teko izberemo, pa se lahko še od­locimo odpreti imenik, v kate­rem je bila najdena. Nic poseb­nega, to zna tudi v Okna vgraje­ni Raziskovalec. Razlika je v ime­nu – »Fast«. Iskanje po celotnem (našem) disku, ki v raziskovalcu traja 38 sekund, v Fast File Fin­derju traja le 8 sekund! Fast File Finder Autosofted www.autosofted.com/fast_file_finder Autosofted_FastFileFinder1.2.exe Cena: Zastonj. . Quick Search. Bodimo po­šteni – preiskovanje celotnega di­ska v osmih sekundah je res zelo hitro, toda v današnjih casih smo vajeni, da nam Google ves inter­net preišce v trenutku. Rešitev je seveda v sprotnem indeksiranju datotek na disku, kar nekako, malce zmedeno, vcasih in pone­kod, pocne tudi sam Windows za svojega Raziskovalca. Quick Search to pocne v po­polnosti. Iskanje cesarkoli je v resnici trenutno in poteka kar hkrati s tem, ko v iskalno po­lje tipkamo ime datoteke, ki jo išcemo. Tako kot nas je navadil Google. Naknadno lahko najde­no razbijemo na najdena bese­dila, slike, glasbo itd. Quick Se­arch lahko oblikujemo tudi kot majhno orodjarno, ki je na zaslo­nu stalno prisotna in s tem na vo­ljo v vsakem trenutku. Mimogrede, Quick Search se pohvali, da je »Powered by Bing«, torej z Microsoftovim spletnim iskalnikom . Quick Search Glarysoft www.glarysoft.com/quick-search qsearchsetup.exe Cena: Zastonj. . Everything. Zelo podobno kot QuickSearch deluje tudi Eve­rything. V ozadju (kot storitev, torej tudi ko v racunalnik nismo prijavljeni) indeksira vse dato­teke na krajevnih diskih, malce bolj špartanski uporabniški vme­snik pa iskalne rezultate prikaže takoj, že med tipkanjem. Posebej ga omenjamo zato, ker lahko iskalne parametre/pojme shranimo kot zaznamke (book­marke), tako kot smo tega vaje­ni v brskalnikih. In pa, predvsem, ker se zna prek omrežja (kot stre­žnik FTP ali HTTP) pogovarjati z drugimi programi Everything in tako prikazovati rezultate iz vec omreženih racunalnikov. Everything David Carpenter voidtools.com Everything-1.4.1.895.x64-Setup.exe Cena: Zastonj. . Duplicate File Finder. Po­sebneži med iskalniki datotek so programi, ki so specializirani za doloceno vrst iskanja. Tak je, de­nimo, Duplicate File Finder, ki bi ga lahko uporabili za iskanje, da, podvojenih datotek. Ne upo­rablja indeksiranja, zato je do­kaj pocasen, duplikate pa lah­ko išce po imenu datoteke, da­tumu, kontrolni vsoti datoteke ali po vsebini (»bajt po bajt«). Ce nic drugega, ga lahko poizkusite pognati, preseneceni boste, koli­ko dvojnikov bo našel. Zbrisal pa jih ne bo, dokler programa ne boste kupili, ravno tako brez placila ne bo hotel na­rediti lepih porocil o rezultatih. Duplicate File Finder Ashisoft www.ashisoft.com dfsetup.exe Cena: Zastonj omejena razlicica, na voljo placljiva razlicica. . TextCrawler. Tudi TextCra­wler je posebnež svoje vrste, zato smo ga uvrstili v ta pre­gled. Ne gre za iskalnik dato­tek po imenu, temvec po vsebi­ni, res pa je, da to drži le za be­sedilne datoteke TXT. Ne upo­rablja indeksiranja, zato je po­casen (vsak datoteko na disku posebej odpre, preišce vsebi­no, jo zapre in nadaljuje z nasle­dnjo), a zna najdeno lepo prika­zati in celo zamenjati. Vsekakor koristno orodje za programer­je, ki programe pac pišejo v be­sedilnih datotekah. Programer­ji bodo veseli tudi tega, da pro­gram obvlada množico regular­nih izrazov, s katerimi lahko is­kanje zelo natancno usmerimo. TextCrawler DigitalVolcano Software www.digitalvolcano.co.uk/textcrawler.html TextCrawler_Setup.exe Cena: Zastonj, na voljo placljiva razlicica. . Total Commander. Za konec pa, stalnica med (res!) uporab­nimi programi – Total Comman­der. Total Commander zna z da­totekami delati bolj ali manj vse, torej jih zna tudi iskati. Resda ne uporablja indeksirnika, zato za iskanje po celotnih diskih ni pri­meren (je pocasen), a zna za is­kanje uporabljati regularne iz­raze (primerno za natancne­že) in zna iskati po vsebini, res­da le besedilnih datotek. Še po­sebej je koristno, da zna najdene datoteke prikazati v enem izmed svojih datotecnih oken, nato pa lahko z njimi pocnemo naprej karkoli. Total Commander Ghisler Software www.ghisler.com tcmd921ax32_64.exe Cena: Preizkusni, nato 40 CHF. R . Copernic Desktop Search. Zagotovo najpopolnejši is­kalnik na trgu je Copernic. Spomnimo se ga še iz casov Win­dows XP, ko danes obicajen iskalnik/indeksirnik v Okna še ni bil vgrajen in je kazalo, da bomo pocasi vsi imeli namešcen takratni Google Desktop ali pa – Copernic. Danes Copernic še vedno (zelo uspešno) živi, usmeril pa se je na poslovne uporabnike. Seveda uporablja indeksiranje (zato je iskanje trenutno, kar med tipkanjem iskalnega izra­za), indeksirnik pa poleg imena datotek pregleduje tudi vse­bino teh datotek. In to ne le vsebino besedilnih datotek, tem­vec v polni razlicici vsebino kar 150 razlicnih vrst datotek. Še vec, z dokupljenimi dodatki zna indeksirati tudi vsebino v oblaku (Dropbox, Google Drive …) in celo v elektronski po­šti Outlook/Exchange. Copernic Desktop Search Copernic www.copernic.com copernicdesktopsearch.exe Cena: 30 dni preizkusa, nato do 55 dolarjev na leto. D D 22 november 2018 november 2018 23 MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . Hyperion launcher je zaganjal­nik lahke kategorije, ima uporabniški vmesnik, ki se zgleduje po original­nem Androidu in ponuja obilo prilago­dljivih zmožnosti. . Tor Browser for Android (Alpha). Najboljši brskalnik za va­rovanje zasebnosti med pohajkova­njem po spletu se predstavlja z ura­dno razlicico programa za naprave z Androidom. . Sharp Clean. Pocasen telefon z obcasnimi prekinitvami delovanja je potreben temeljitega cišcenja, za to poskrbi program Sharp Clean. . Power Flashlight-The brigh­test & Powerful torch. Samookli­cana najsvetlejša programska svetilka z enim dotikom vselej priskoci na po­moc v temnem trenutku dneva. . Microsoft Stream. Microsoftov program Stream je nujen pripomocek v poslovnih okoljih s potrebo po video vsebinah in komunikaciji. . Hire (Unreleased). Googlo­va nova aplikacija Hire je namenjena manjšim in srednje velikim podjetjem, ki išcejo nove talente. . Feedly Lab (Unreleased). Prilju­bljena aplikacija za branje najrazlic­nejših spletnih virov se predstavlja v svoji drugi inkarnaciji z imenom Fe­edly Lab. . Heimdall Parental Control je nova aplikacija za starše, ki omogoca boljši nadzor nad otroki s pametnim telefonom. . Keepsafe Unlisted - Second Phone Number. Unlisted je zanimiv programski pripomocek, ki nam omo­goci rabo druge telefonske številke, kadar lastne najraje ne bi razkrili. .. Overdrop - Animated Weather & Widgets (Unreleased). Lebdeci pripomocki z vremenskimi napovedmi so pogosti kot zastoji na slovenskih avtocestah, a le redko vidimo svežino, ki jo ponuja Overdrop. .. 4K Superheroes Wallpapers - Live Wallpaper Changer. Superhe­roji so priljubljeni kot še nikoli, zato bo zbirka živih ozadij z njimi popestri­la zaslon slehernega ljubitelja bitij s supermocmi. .. Tapete je skromna zbirka izvirnih in cudovitih ozadij, razvršcenih po ja­sno locenih kategorijah, ki so na vo­ljo popolnoma brezplacno in brez oglasov. .. Connectpaper (Unreleased). Lepa ozadja telefona z Androidom kar klicejo po tem, da bi jih delili s prijate­lji in družino, pri cemer nam pomaga aplikacija Connectpaper. .. WaveEditor for Android Audio Recorder & Editor je sposoben sne­malnik in urejevalnik zvoka, ki poleg obicajnih zmožnosti ponuja tudi vrsto naprednejših zvocnih operacij. .. Music Player - Audio Player & 10 Bands Equalizer. Glasbeni pred­vajalnik z dolgim imenom ponuja vr­sto nastavitev, ki prilagodijo izkušnjo slehernemu ušesu. .. SW True-Fi Beta je predvajalnik glasbe z odlicnim prilagajanjem zvo­ka, ki med drugim omogoca ustrezno nastavitev glede na leta in spol upo­rabnika. .. Bubble Pop. Preprosta, zabavna in nalezljiva igra pokanja barvnih ba­lonov Bubble Pop predstavlja vecji iz­ziv, kot je videti sprva. .. MHST The Adventure Begins. Priljubljena igra s konzole Nintendo 3DS Monter Hunter Stories je našla pot v pametne telefone. Ker ima zaso­ljeno ceno (22 EUR), jo je priporocljivo najprej preizkusiti z brezplacnim po­glavjem The Adventure Begins. .. PAC-MAN. Dobra stara klasika se na telefonih z operacijskim sistemom Android predstavlja v vsem sijaju. .. Sonic The Hedgehog 4 Episo­de II. Znani obrazi klasicnih iger (npr. Sonic) dokazujejo, da so pametni tele­foni postali prava igricarska naprava. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . Aplikacije za pisanje sporocil Pisanje sporocil je poleg pogovarjanja osnovna naloga pametnega telefona. Prilagodljivost operacijskega sistema Android je že od vsega zacetka zaslužna za pravo poplavo programov, ki nalogo izpolnjujejo bolje od priloženih programov. Boris Šavc tarosta programov za pi­sanje sporocil je Chomp SMS., ki svoje stori­tve ponuja že precej casa, bil je ena prvih, res dobrih zamenjav za priloženo aplikacijo. Aplika­cije je odrasla v zmogljiv pripo­mocek s številnimi zmožnost­mi, med katerimi ne manjkajo niti blokiranje sporocil SMS, hi­tri odgovori, emotikoni, MMSi, skupinski pogovori, niti možnost prekinitve pošiljanja. Chomp SMS se prilagaja vsakemu upo­rabniku posebej, podpira ure z operacijskim sistemom Andro­id in komunikacijo z racunalni­ki Pushbullet. Nic mlajši ni program Han­dcent Next SMS(Free Messen­ger for texting, MMS) ., ki je že spocetka navdušil številno ob­cinstvo z bogatim naborom funk­cij. Poleg obicajnih nalog pošilja­nja sporocil SMS, MMS, smeškov, elektronskih vošcilnic in še cesa zna narediti varnostno kopijo po­slane vsebine, zašcititi zasebne pogovore, spremeniti videz upo­rabniškega vmesnika in s storitvi­jo Handcent Anywhere dejavnost preseliti na racunalnik ali tablico. Mood Messenger - SMS & MMS . je novejši predstavnik programov za pisanje in pošilja­nje sporocil, ki zmožnosti sicer nima v izobilju, a mu ne manjka nic bistvenega. Podpira spremi­njanje videza, pogovore v oblac­kih kot pri Facebooku, deljenje lokacije, napredno delo z vec­predstavnostjo in neposredno sporocanje brez uporabe tehno­logije SMS. Je popolnoma brez­placen in brez reklam. Med delom se najbolje izkaže Textra SMS ., priljubljena apli­kacija odlicnega videza. Uporab­niški vmesnik je spremenljive narave, oblikujemo ga z razlic­nimi temami, emotikoni in noc­nim nacinom delovanja. Textra opozarja z lebdecimi sporocili, pošilja z zakasnitvijo in briše s potegom prsta. Podpira ure An­droid Wear, storitve Pushbul­let, MightyText in druge. Vecina zmožnosti je brezplacnih, druge kupimo za dobre tri evre. Program prihodnosti je YAATA - SMS/MMS messaging ., ki ima precej uporabnih posebnosti. Zmore skupinsko pogovarjanje, nacrtovanje pošiljanja sporocil, samodejne odgovore, posredova­nje prejetega besedila in izdelavo varnostne kopije, ki pride prav ob nakupu nove naprave. Dobrote, med katerimi so tudi lebdeci pri­pomocki, seveda niso zastonj, a si jih velja privošciti, ce nas brez­placna osnova zadovolji.. S MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstneric . Taskade je zmogljiva aplikacija za vodenje opravkov, ena izmed zanimi­vejših funkcij je vgrajena možnost tre­nutnega sporocanja. . Hillo for Trello je nadvse prilju­bljena storitev za vodenje projektov in opravkov, Hillo pa še olajša spremlja­nje celotnega dogajanja v sistemu. . Free RSS Reader. Bralnikov no­vic RSS je v App store kar nekaj, eden enostavnejših, hitrejših in preglednej­ših je Free RSS Reader. . Microsoft Translator. Tako kot Google se tudi Microsoft ukvar­ja s prevodi, omogoca tudi prevajanje dveh jezikov simultano za lažji pogo­vor v tujini. . Animation Desk. Ena izmed zmogljivejših aplikacij za ustvarjanje najrazlicnejših animacij podpira veliko razlicnih formatov uvoza in izvoza. . Cinemagraph se uvršca med fo­tografijo in video, je torej kot fotogra­fija s ponavljajocim se gibanjem. . Blink – Travel Guide. Prikupna aplikacija, namenjena potovanju, v kateri si lahko naredimo nacrt potova­nja in odkrijemo zanimivosti. . Weather Live. Graficno nadvse dodelana aplikacija, ena najbolj prilju­bljenih za spremljanje vremena, vse­buje tudi widget za hitrejši dostop do informacij. . Eurosport Livescore. Ena izmed bolj priljubljenih aplikacij za spremlja­nje rezultatov športnih prireditev v re­alnem casu, dodamo si lahko tudi no­tifikacije za priljubljena moštva. .. 3DMark Sling Shot je eno iz­med najbolj priljubljenih orodji za pre­verjanje zmogljivosti graficnih kartic, z njim lahko preverimo tudi graficno zmogljivost mobilnih naprav. .. Logitech Arx Control. Aplika­cija, namenjena igricarjem, s katero se naš telefon spremeni v zaslon sta­nja, da enostavno spremljamo porabo sredstev našega racunalnika. .. Moovit: Public Transit. Kakor nalašc za potovanja v vecja mesta, saj vsebuje ažurne podatke o javnem pre­vozu v vec kot 2500 mestih. .. 30 Day Fitness Challenge. Te­lovadba je za marsikoga mucno opra­vilo, a pomaga resno zastavljen cilj in aplikacija, ki nas vodi cez ves mesec. .. Udacity. Ena izmed najbolj prilju­bljenih spletnih strani za ucenje novih vešcin ima tudi zmogljivo, a pregle­dno aplikacijo. .. Sonus Island. Prikupna in ele­gantna aplikacija, v kateri si nastavi­mo razlicne pomirjajoce zvoke, vsebu­je tudi vodene meditacije. .. Mazelith. Zanimiva igra, v kateri moramo prek sistema nadgrajene re­snicnosti (Augmented Reality) rešiti razlicne 3D uganke. .. Onitama: The Board Game. Ena izmed boljših namiznih iger za dva igralca, Onitama, je pred kratkim dobila tudi razlicico za iOS – igra spo­minja na hitrejši šah. .. Drift It!. Divja arkadna igra, kjer se z najrazlicnejšimi avtomobili poda­mo po zavitih barvnih progah in pri tem cim lepše drsimo cez ovinke. .. Bouncy Hoops. Igra z retro gra­fiko in zvokom, v kateri moramo v za­danem casu kar najbolje metati na koš – enostavno, a nalezljivo igranje. .. Airline Commander. Zanimiva, a kar zahtevna igra, v kateri upravlja­mo floto letal in letimo med svetovno znanimi letališci. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Aplikacije za nove Applove telefone Novi Applovi telefoni imajo od modela X naprej boljše in vecje zaslone OLED, zmogljivejše drobovje, kamero z globino, unikatno zarezo s tehnologijo Face ID ter poln rokav drugih zvijac, ki kar klicejo po prilagojenih aplikacijah s posvojenimi dobrotami. Izbrali smo najboljše. Boris Šavc alide Camera . (7 EUR) je med bolj pri­ljubljenimi aplikacijami za fotografe s telefonom iPhone in obenem prva, ki je odlicno po­svojila tako strojne kot program­ske novosti naprednejših Applo­vih mobilnikov. Halide je zmoglji­va aplikacija, ki pokriva vse, od samodejnih prilagoditev in pre­tvarjanja v obliko zapisa JPEG do surovih posnetkov RAW z rocnim ostrenjem in osvetlitvijo. Uporab­niški vmesnik je nadgrajen tako, da uporablja celotno zaslonsko površino, tudi robova ob zarezi. Gesla namesto nas že vr­sto let pomni program 1Pas­sword . (4,5 evra na mesec), ki najpomembnejše informacije šifrira in shrani na poljubno me­sto, krajevno, na Maca, v jabolc­no oblacno shrambo ali v Drop­box. Vse skupaj zaklene z enim samim super geslom. Da nam ga ni treba vsakic, ko si zaželimo vstopa v navidezni trezor, rocno vpisati, program uporabi vgra­jena tipala in kamero Face ID, ki nas prepozna in nam avtomatsko odobri dostop. Apple v zadnjem casu precej stavi na ARKit, razvijalsko orod­je, ki omogoca razvoj dovršenih programskih izdelkov z obogate­no resnicnostjo. Uporabna apli­kacija z obogateno resnicnostjo je na primer Vuforia Chalk ., ki omogoca video povezavo med dvema napravama, kjer clovek na eni strani razlaga dogajanje pred kamero telefona drugi, pri cemer ji lahko poleg govorne razlage ponudi tudi na živo sliko napisane opombe. Ozadje telefona je ena izmed stvari, ki najbolj spremenijo ob­cutek pri uporabi naprave in nam polepšajo siv delovni vsak­dan. Za ozadje telefona iPhone lahko vzamemo prakticno ka­terokoli sliko z dovolj visoko lo­cljivostjo, da je koncni izdelek vi­deti privlacen. Pri jabolcnih na­pravah z zasloni OLED se velja malce bolj potruditi, z aplikacijo Vellum Wallpapers . dobimo dostop do bogate zbirke cudovi­tih ozadij živih barv. Igra Super Mario Run . (11 EUR) je videti odlicno ne glede na napravo, ki jo poganja, a bo izkušnja neprimerno boljša, ce jo bomo igrali na velikem zaslonu OLED. Živahne barve kraljestva Mushroom bodo na novem tele­fonu iPhone zacvetele kot še ni­koli, zaradi velike zaslonske po­vršine, ki se razteza prakticno od roba do roba, bomo že na dalec videli vse sovražnike z Goomba­mi na celu.. H NAJBOLJŠI TELEFONI FOKUS FOKUS NAJBOLJŠI TELEFONI X X november 2018 27 28 november 2018 FOKUS NAJBOLJŠI TELEFONI X Veliko dobrega »Najboljši« telefoni posameznih izdelovalcev prihajajo na trg vse leto. Zato ni lahko izbrati trenutka, ko je smiselno narediti pregled najzmogljivejših naprav. Morda je še najboljši cas jesenski prihod novih iPhonov, ko si lahko ogledamo, kaj so dostavili »drugi«. Najboljši androidi, torej. Anže Tomic adnji dve leti je mo­goce vnaprej napo­vedati, katere pro­cesorske enote bodo gnale najboljše telefone vseh an­droidnih izdelovalcev. Letos je to Snapdragon 845, ki mu po­maga 4, še raje pa 6 GB pomnil­nika. Seveda tu odstopajo ti­sti izdelovalci, ki stavijo na la­stne procesorje (Samsung, Hu­awei), a ti ponavadi malo zao­stajajo za Qualcomovimi zmaji ali pa so jim bolj ali manj enako­vredni. Tudi zasloni so vecinoma vrste OLED, LCDje najdemo le še v posameznih modelih. To ome­njamo zato, ker se vecina razli­kovanja med temi telefoni zgo­di v kateri izmed funkcionalnosti (brezsticno polnjenje, širokoko­tna leca fotoaparata, velika ba­terija) in kakovosti ter všecnosti programske opreme. Predvsem slednja postavka je vedno znova predmet zanima­nja, saj androidni telefoni tež­ko uidejo lepljenju preoblek cez Googlov operacijski sistem. To je iz njihovega zornega kota neka­ko razumljivo, saj s svojimi prije­mi in estetiko kupca vežejo nase, zato ta težje zapusti doloceno blagovno znamko. Kljub temu je te preobleke nemogoce ocenje­vati brez vedenja, da bi lahko vsi ti telefoni imeli goli Android, kot si ga je zamislil Google. Tako bi vsi redno dobivali varnostne po­pravke, estetsko bi bili vmesniki dosti bolj prijazni, predvsem pa ne bi bilo podvajanja aplikacij. Podvajanje aplikacij Vsi telefoni s tokratnega pre­gleda, razen Nokie 8 Sirocco, ki jo žene goli Android, imajo v osnovi dve galeriji za fotografije - lastno in Google Photos. Bral­cem Monitorja se to morda ne zdi zmedeno, saj bodo najverje­tneje znali aplikacijo skriti, ozi­roma zamenjati zaganjalnik in tako odpraviti zmedo. Povprec­nega uporabnika pa bo to le me­dlo. V praksi je to videti tako, da nas ob poskusu shranitve po spletni pošti pridobljene foto­grafije telefon vpraša, ali bi jo shranili v »galerijo« ali Google Photos. Take dileme so odvec in le motijo uporabnika, a so žal logicna posledica tega, da ga iz­delovalci silijo v svoje ekosiste­me. Nekateri na sreco pustijo nekaj vec možnosti za nastavi­tev privzetih aplikacij, nekateri ob prvem namešcanju telefona celo dovolijo odlocitev, da teh aplikacij ne potrebujemo (Sam­sung). Fotoaparat Zajemanje slik je tisti del mo­dernih pametnih telefonov, ki je še vedno dalec najbolj v dome­ni najvišjega cenovnega razre­da, ceprav razlike v izdelavi sa­mega telefona srednjega in naj­višjega razreda niso vec tako ve­like. Seveda so dražji telefoni bolje narejeni in zmogljivejši, a tako velike razlike v cenah vsa­ko leto težje opravicimo. Za 400 evrov pac dobimo zelo spodobno strojno opremljen in narejen te­lefon. Toda ima fotoaparat, ki je stopnicko nižje od trenutno naj­boljšega. No, med napravami na tokratnem »najdražjem« pregle­du (razen Nokie) ni telefonskega fotoaparata, s katerim uporabnik ne bi bil zadovoljen. Vsako leto se meja premakne še malce višje in z dodatkom programskega ob­delovanja slike se je odprlo novo polje tekmovanja. Vsak izdelova­lec skuša uporabniku še dodatno pomagati s svojo »umetno pame­tjo«. Vcasih so to zelo uporabne reci, ko telefon, denimo, »ve«, da je imel nekdo izmed fotogra­firanih zaprte oci. Lahko pa tudi zagrenijo izkušnjo, ko, recimo, ni mogoce izklopiti glajenja kože in zato vsak avtoportret deluje pre­vec umetno. Vsi tokrat preizkušeni telefo­ni bodo zajemali zelo dobre sli­ke. Tisti malce boljši bodo v slab­ših razmerah zajeli kakšno dobro sliko vec, a resnicno razlikovanje se pocasi seli v domeno subjek­tivnega. Kaj tocno je »lepa« slika, je v oceh opazovalca, a tudi izde­lovalca, ki sam oceni, ali bo raje zajemal bolj zasicene barve (ob pomoci »umetne inteligence«) ali bo raje skušal reproducirati bolj naravne slike. Tudi glajenje kože je nekaj, kar je lahko nekomu su­per, kdo drug pa bo to cim bolj iz­klopil. Na sreco je mogoce na ve­cino teh reci vsaj nekoliko vpliva­ti prek nastavitev. Kljub temu lah­ko recemo, da so vsi fotoaparati teh telefonov dovolj dobri. . Z Manjkajoca konkurenca Nekateri najnovejši telefo­ni so pravkar izšli in jih še ni­smo dobili v roke, spet drugi so na voljo le iz tujine, tako da popolnoma celovitega pregle­da na naslednjih straneh kljub vsemu ni. A bomo vsaj nami­gnili v smer novih Googlovih Pixlov in se posuli s pepelom, ker nam ni uspelo dobiti v roke najnovejšega telefona One Plus, ki vsaj na papirju za svojo ceno ponuja veliko. HTC U12+ HTCjev težkokategornik le­tos je U12+; tudi ta je eden tistih telefonov, ki nimajo zadnje case tako priljubljene »ifonovske« za­reze. Na desni strani ima tri tipke, ki to pravzaprav niso. Name­sto fizicnih tipk so namrec tam vgradili tipkam podobne izbo­kline, ki so le obcutljive za do­tik in se ne premikajo. Podob­no, kot je to urejeno na iPhonih s tipko »Home«, se tudi tu telefon ob uporabi teh tipk ob pomoci vgrajenega motorcka rahlo stre­se. Žal je obcutek slabši kot pri Applu – tam hitro pozabimo, da se tipka ne premika, tu pa je to vse prevec ocitno. Telefon ima v stranice vgrajena tipala in zazna, ko ga stisnemo v roki. Težava s stiskanjem je povsem stvar na­vade – stiskati trd predmet v ro­kah enostavno ni prijetno, vsaj po našem mnenju ne. Lahko si si­cer nastavimo obcutljivejše stra­nice (da torej potrebujemo manj­šo silo za sprožitev), a se je že pri srednji vrednosti pre­pogosto dogajalo, da smo aplikacijo neho­te zagnali. Med dru­gim se nam je to do­gajalo tudi, ko smo telefon potisnili v žep kavbojk, pa takrat, ko smo ga pridržali in vanj vtikali polnilni kabel. Strojna za­snova telefo­na je odlicna, v rabi je Snapdra­gon 845, ki ima na vo­ljo 6 GB pomnilnika, za podat­ke imamo 64 GB prostora. Dvoj­ni fotoaparat na zadnji strani je med boljšimi, solidno se obnese tudi fotoaparat na prednji stra­ni, ki je prav tako dvojni. Foto­aparat na zadnji strani omogo­ca tako opticno stabilizacijo sli­ke kot dvakratni opticni zum (en objektiv skrbi za navadni kot za­jema, drugi pa za ožji kot ozi­roma daljši zum). V telefon sta vgrajena odlicna stereo zvocni­ka, ki ponujata dober zvok tudi pri nekoliko višjih glasnostih. Žal pa so pri HTCju v telefon vgradi­li zaslon LCD, ki bi v tem cenov­nem razredu moral biti OLED. U12+ je odlicna naprava, ki pa predvsem z opisano stisljivostjo ne preprica najbolj. Huawei Mate 20 Pro Huawei že kar nekaj let pozor­no spremlja, kaj dela konkuren­ca, potem pa vse skupaj spravi v svoje telefone in upa na najbolj­še. To se jim je že nekajkrat iz­šlo (P9), nekajkrat pa smo dobi­li telefone, ki so bili strojno sicer dobri, a oblikovno zmedeni. P20 Pro ima, denimo, zarezo in bral­nik prstnih odtisov na prednji strani, kar estetsko ni najboljša rešitev. Ima pa tri lece, a ne omo­goca brezžicnega polnjenja. Nih­ce ne ve, zakaj. Po zelo dobrem lanskem mo­delu Mate 10 Pro smo vec upov polagali v njegovega na­slednika in Huawei je dostavil napra­vo, ki ima vse, kar ima konkurenca, in še kaj vec. LG smo hvali­li, da ima široko­kotno kamero, vsi drugi pa so stavili na zoom lece. Mate 20 Pro ima na zadnji strani tri lece in ena je širokokotna. Sam­sung Note9 smo hvali­li, da ima 4000 mAh ba­terijo in pri P20 Pro smo pohvalili programsko opremo, ki pametno ubi­ja aplikacije. Mate 20 Pro ima podobno programsko opremo in ima 4200 mAh baterijo. Impresivno je, da je telefon kljub temu tanjši kot Note9, ki ima malce manjšo baterijo (4000 mAh). Pa cetu­di le za 0,2 mm. Mate 20 Pro ima brezstic­no polnjenje (koncno!) in do­datno zvijaco, ko sebe spreme­ni v postajo za brezsticno pol­njenje. Kakšna bo uporabna vre­dnost zadnjega prijema se še ni­smo odlocili, a je ta funkcional­nost v praksi videti prav »kul«. Ni pa ta funkcija nenehno vkloplje­na, temvec jo moramo vklopi­ti posebej in tako telefon pripra­viti, da bo polnil drugo napravo. Ce nekaj casa nima stika z drugo napravo, se polnjenje samodejno izklopi. Na prednji stranici je zareza, ki premore naprednejši sistem za odklep zaslona z obrazom, kot ga ima vecina drugih Andro­idov. Bolj zanimivo pa je to, da ima bralnik prstnih odtisov na­mešcen – pod zaslonom! Ko se s prstom dotaknemo kroga, kjer nam bo telefon prebral prst, ta površina zasveti in tako dobi sli­ko našega prstnega odtisa. Bral­niki pod zaslonom sicer niso tako zanesljivi kot klasicni, a gre za nadvse elegantno rešitev, ki delu­je zelo futuristicno. Je pa res, da je tak bralnik pocasnejši od kla­sicnega, tako da ne moremo go­voriti o enakovredni zamenjavi. Dobro se obnese položaj bralni­ka – tocka na sredini spodnje tre­tjine zaslona, kamor palec narav­no sede. Prepoznava obraza je še naravnejši nacin odklepanja, a se je v praksi bolje znašel bralnik in (zaenkrat) ga je tudi veliko bolj zabavno uporabljati. Oblikovno je telefon lep in »kvadratna« postavitev lec in bli­skavice nam je všecna. Pri fotoa­paratu je treba spet omeniti izje­men nocni nacin in dodati, da se bomo morali zaceti resneje po­govarjati o »pomoci«, ki nam jo daje »umetna inteligenca«, ki naj bi pomagala pri slikanju. Vca­sih pac pomaga prevec in dobi­mo ven nenaravne slike in do­brodošlo bi bilo, ko bi jo lahko tudi popolnoma izklopili. Preti­rana pomoc je posebej nadležna pri prednji kameri, ki sicer omo­goca, da nastavimo »lepotni« na­cin na 0, a kaj, ko tudi ob tej na­stavitvi skuša polepšati obraz in nas napudra. Strojno Mate 20 Pro nikakor ne zaostaja za konkurenco. Žene ga novi Huaweijev procesor Ki­rin 980 (2×2,6 GHz Cortex-A76 plus 2×1,92 GHz Cortex-A76 plus 4×1,8 GHz Cortex-A55), ki ima na voljo 6 GB pomnilnika. V testnem programu Geekbench se zelo dobro obnese pri vecjedr­nih opravilih, enojedrni rezultati pa zaostajajo za cipovjem Qual­comm in Samsung. Kljub temu Huawei lepo lovi zaostanek, ki ga je imel lani, in ce bodo nada­ljevali v tem tempu, znajo nasle­dnje leto ujeti Qualcomm (ce­prav sam Huawei meni, da so ga že letos presegli). Namešceni Android 9 tece brez težav in je seveda oble­cen v Huaweijevo preobleko. Ta je še vedno prevec podobna iOSu, a se je zgodil premik na­prej in oblikovno ni vec tak na­pad na oci kot prejšnje razlicice. 6,4-palcni zaslon AMOLED »od roba do roba« dobro opravlja svoje delo, enako impresiven je Mate 20 Pro tudi na zadnji stra­ni. Naš preizkusni primerek je bil barve »twilight«, ki je sicer za­nimiva, a pomembneje je to, da ima telefon robato teksturo. Te sicer ni cutiti s prstom in se po­kaže šele, ko gremo po površini z nohtom. V praksi se na telefon malce manj prijemljejo prstni od­tisi, a glede na stekleno zadnjo stranico je kljub temu bolje, da ga zašcitimo s kakšnim ohišjem. Mate 20 Pro je letos dokonc­no zacementiral serijo telefo­nov Mate kot tisto, ki pri Huawe­iju predstavlja vrhunec njihove ponudbe. P20 Pro je sicer do­ber telefon, a na trenutke izpade zmedeno, Mate 20 Pro pa delu­je kot dovršen izdelek, ki ve, kaj hoce. Predvsem skuša vreci s pre­stola Samsungov Note9 (navse­zadnje stane enakih 1000 evrov) in to mu dejansko tudi uspe. Huawei P20 Pro P20 Pro nekaj reci naredi tako zelo prav, da se mirno kosa z naj­boljšimi telefoni ta hip. Po ne­cem pa jih absolutno preseže, a to ni fotografija (v kateri se sicer postavi ob bok Applu in Samsun­gu), temvec avtonomija. Huawei je težavo kratke avto­nomije napadel z dveh strani. V tanko ohišje, ki je le 0,1 mm de­belejše od iPhona X, kar Huawei rad omeni, jim je uspelo spraviti kar 4000 mAh baterijo. Svojo an­droidno preobleko pa je nastavil tako, da v ozadju zelo agresivno zapira programe. To se v praksi ne izkaže za nadležnost, saj je te­lefon hiter in s hitrostjo spet od­pira aplikacije. Huawei je tako z golo kolicino mAh in agresivno programsko opremo dostavil te­lefon, ki tudi ob zelo težki rabi zdrži ves dan (in še kaj vec), kar zna biti za marsikoga osrednja lastnost, ki bo prepricala. Naslednja funkcionalnost, s katero P20 Pro prepricuje, je fo­tografija. Marketinški slogani, da ima »ta telefon tri lece in je zato v zajemu slik še boljši«, so preti­rane. Kljub temu gre za zmogljiv fotoaparat, ki se lahko meri z najboljšimi, a jih ne preseže. Strojno je P20 Pro za leto 2018 zelo hiter. Huaweijev proce­sor Kirin 970 (4 × 2,4 GHz Cor­tex-A73 in 4 × 1,8 GHz Cortex­-A53) v Geekbenchu ni med naj­hitrejšimi in zaostaja za zadnji­mi Snapdragoni, a v praksi svoje delo opravlja zelo dobro. Najvecja pomanjkljivost P20 Pro pa ostaja klasicna Ahilova peta Huaweija – njihova androi­dna preobleka EMUI. Predvsem je Emui ponekod še vedno slaba kopija Applovega iOSa in hkrati oblikovno zaostaja za vsemi pre­oblekami drugih vecjih izdelo­valcev. Pohvaliti jo gre le pri po­daljšanju avtonomije in možno­sti menjave skorajda vseh pri­vzetih aplikacij. To je konkretna prednost v primerjavi s Samsun­gom, ki nas bolj sili v rabo svojih aplikacij. Še vedno pa ne vemo, kje je brezsticno polnjenje. LG G7 ThinQ LG se je s svojo serijo G (spo­mnimo se modularnega G5) po letih eksperimentiranja naposled umiril in zacel dostavljati bolj konsistentne telefone. A zdaj jih neumno poimenuje, kajti ThinQ res nima pravega smisla. Da, ta telefon premore »umetno inteli­genco«, ki pri slikanju zazna mo­tive in posledicno ojaca dolocene barve, da je, recimo, zelena tra­va še bolj zelena. V praksi pa to pomeni manj realisticne slike in, tako kot pri Huaweiju, je pamet najbolje izklopiti. G7 pri fotoapa­ratu nadaljuje zelo všecno tradi­cijo dveh lec, pri cemer je ena ši­rokokotna. Res gre tu vedno za osebno preferenco, a široki kot se nam zdi dosti uporabnejši kot zoom, ki ga ima vecina preosta­lih telefonov. Strojno G7 sledi letošnjim naj­boljšim. Snapdragon 845 ima 4 gigabajte pomnilnika, ce je shrambe 64 GB; in 6 gigabajtov, ce je shrambe 128 GB. Seveda je Android oblecen v LGjevo preo­bleko, ki je pac taka, kot je. Do­bra ni, a so tudi dosti slabše. Zaslon tokrat navduši s svetlo­stjo in je morda najboljši zaslon LCD do zdaj, a ni OLED in crni­na pac ni crnina. Zakaj so šli pri LGju v to smer, lahko le ugiba­mo, a njihovi lanskoletni zasloni OLED v Pixlu 2 XL in lastnih tele­fonih se res niso proslavili. To so popravili z LG V40, ki pa ga žal še nismo dobili v roke. G7 je dober telefon, a mu slab­ši zaslon preprecuje, da bi pose­gel v vrh. Predvsem pa je G7 za­nimiv zaradi cene in ce pri ope­raterju kupujemo telefon in bi radi strojno zmogljivost s cim manj kompromisi, si LGjeva na­prava zasluži ogled. Nokia 8 Sirocco Nokiin 8 Sirocco žene goli An­droid, ki pa nima Googlove apli­kacije za fotografijo. Nokia je v telefon namestila svojo, ki omo­goca vec rocnih nastavitev. Slike, ki jih zajema Sirocco, so na ravni naprave, ki se hvali z dvema fo­toaparatoma (12 in 13 MP). Ne doseže najboljših telefonov letos, a gre za zelo dober fotoaparat. Pozitivno preseneti tudi za­slon. 5,5-palcni OLED z loclji­vostjo 2560 x 1440 je videti do­bro in je na robovih ukrivljen. A ne tako mocno kot zasloni Sam­sungove serije S, kjer zaslon re­snicno potone v rob telefona. Pri Nokii se zaslon ustavi dosti pred tem. V celu zaslona je (podpov­precna) prednja kamera in v bra­di na žalost ni še enega zvocnika. To omenimo le zato, ker je leto­šnji trend tak, da ima telefon za­rezo in veliko zaslona, ce pa zare­ze ni, dobimo vsaj dva zvocnika. Strojno je Sirocco za letošnjimi najboljšimi telefoni, a Snapdra­gon 835 z osmimi jedri in s šesti­mi gigabajti pomnilnika Andro­id 8.1 upravlja brez težav. Bateri­ja je z 3260 mAh spodobna in nas je mirno pripeljala cez dan. Obli­kovno je Sirocco lep telefon, ki pa v roki ne sede najbolje. Leva in desna stranica sta preostri, saj se prednja in zadnja površina srecata v ostrem robu. Tam so na desni strani še gumbi, ki so nareje­ni tako grobo, da vcasih nismo ve­deli, ali pritiskamo na rob telefona ali smo dejansko zadeli gumb. Nokia poskuša s Siroccom uje­ti najboljše, a jim to letos še ni uspelo. Strojno je malo podhra­njena, fotoaparat mora še na­predovati in ergonomija bo mo­rala narediti korak naprej. Kljub temu je to telefon z golim An­droidom, ki ga je mogoce kupi­ti prek operaterja. To se pri nas zgodi redko. Samsung Galaxy Note9 Samsungova beležnica Note je bila od nekdaj posebnež. Vca­sih s tem, da je bila res velik te­lefon, danes v resnici le še zato, ker ji je priloženo pisalo, ki so se ga nekateri navadili in ne more­jo brez njega. Novi Note9 poleg tega premore tudi res zmogljiv akumulator. 4000 mAh je obcu­tno vec kot osmica, ki je šla na manjšo baterijo zaradi »gorece« Note 7. Naš testni telefon je tudi po res hudi dnevni rabi pred spa­njem še vedno kazal okoli 50 od­stotkov moci. V Note9 je sistem peresnih be­ležk res dobro narejen. Med dru­gim lahko, denimo, beležimo ne­posredno na še zaklenjenem te­lefonu, takoj ko izvlecemo pero. Ker je to po novem vrste Blue­tooth, lahko njegovo tipko upo­rabljamo tudi kot daljinec, s ka­terim prožimo in upravljamo fo­toaparat, upravljamo glasbeni predvajalnik ali morda premika­mo »slajde« v predstavitvi. Ce ali ko se boste spomnili, da to sploh imate, seveda. Strojno je Note9 manjša nad­gradnja letošnjega Galaxy S9+. Zaslon AMOLED je (še) malen­kost vecji (6,4 palca), vgrajena strojna oprema pa je zelo podob­na, le vec pomnilnika ima. Delov­nega (6 ali 8 GB in shrambnega od 128 GB pa celo do 512 GB). Ohišje telefona (vodoodpor­no) je manj zaobljeno kot pri se­riji S, kar pomeni, da v roki lep­še in zanesljiveje leži, vgrajeni fo­toaparat pa je bolj ali manj enak, z dvema objektivoma, ki izdelu­jeta res lepe fotografije. »Ume­tna inteligenca« samodejno pre­poznava nekaj razlicnih motivov in ustrezno prilagaja nastavitve, in to, ce nic drugega, ne moti. Iz­delki so pac zelo dobri. Telefoni za 1000 evrov posta­jajo stalnica in redki bodo upra­vicili to ceno. Note9 je ena red­kih naprav, ki to ceno morda opravici. Note9 bolj ali manj vse naredi prav in je eden najboljših telefonov letos. Samsung Galaxy S9 in S9+ Telefona S9 sta s sprednje stra­ni popolnoma enaka kakor lan­ski par S8/S8+. V Applu take »vmesne« telefone poimenuje­jo s pripono S, Samsung pa oci­tno noce biti tako ociten. Kljuc­na razlika devetk v primerjavi z osemkami je zadnja stran, kjer so bralnik prstnih odtisov pre­maknili pod objektiv. Tam je laže dosegljiv (telefona sta kar viso­ka, zato je bilo na osemkah pr­stni bralnik težko doseci) in je manj možnosti, da ga zgrešimo in s tem zamažemo objektiv fo­toaparata. Fotoaparat ima po novem me­hansko zaslonko, ki dovolju­je dve vrednosti – f1.5 in f2.4, model S9+ ima tudi dva objek­tiva, kar omogoca boljše »zame­gljevanje ozadja« (t. i. efekt bo­keh) pri rocni izdelavi portretov. Ne vidimo pa novih stereo zvocnikov, ki so res veliko bolj­ši od starih zvocnikov mono. Koncno, bomo rekli, veliko kon­kurencnih telefonov je na stereo zvok prešlo že davno. Evropski modeli imajo Snap­dragonu 845 podoben Samsun­gov osemjedrni procesor Exynos 9810 Octa. Ta premore štiri hitra lastna jedra Mongoose M3 (2,7 GHz) in štiri varcna jedra Cor­tex-A55. Slednja naj bi bila 15 % varcnejša in 18 % ucinkovitejša od jeder A-53, ki smo jih v telefo­nih srecevali doslej. Pomnilnik na modelu plus so nadgradili na 6 GB. To bo mor­da preprecilo obcasno »cuka­nje«, ki smo ga po daljši rabi de­ležni uporabniki lanskega mode­la S8+, shrambe pa je 64 GB ali vec. To je vsekakor dovolj. Od programskih novosti seveda najbolj izstopa možnost izdelave t. i. »AR emojev« ali ani­miranih smeškov. Gre za slabo kopijo Applovega koncepta, saj je koncni izdelek videti nedode­lan, okoren in površen. Ko smo že pri programskih za­devah, ne bo napak opozoriti še na klasicne opombe, ki jih pod (tudi) Samsungove telefone za­pisujemo že dolga leta. Telefon ima še vedno name­šceno kopico svojih »S-aplikacij«, ki podvajajo tiste, ki so tam že od Googla. Imamo dve aplikaciji za elektronsko pošto, dva brskal­nika, dve galeriji, dva »oblaka«, dve trgovini z aplikacijami. Ali je to res nujno? K sreci se po naj­novejših sistemskih nadgradnjah lahko odlocimo, da teh aplikacij sploh ne bomo namestili. In ali je res nujno imeti loce­no tipko za anemicni Samsun­gov pomocnik Bixby? Resda lah­ko tipko po novem izklopimo, ne moremo pa ji pripisati kake dru­ge funkcije, denimo proženja fotoaparata. Vsaj ne brez doda­tnih aplikacij. S9 in S9+ odstopata le po ka­kovosti zaslona, v vsem drugem pa sta nekje v rangu tistega, kar ponuja konkurenca, in to je do­bro. Z nakupom dobimo zelo lep telefon, ki je obenem tudi hi­ter, ponuja dovolj veliko bate­rijo, ki se hitro polni, tudi brez­žicno. Programske igracke (ani­mirani emoji, hitro snemanje vi­dea) bodo morda za koga zabav­ne (prvih nekaj minut), podvo­jene aplikacije lahko ignorira­mo, to, kar ostane, pa je lepo za­okrožena strojna oprema, ki si jo programsko (denimo z zaganjal­niki) tako ali tako lahko po svoje spremenimo in opremimo. Sony Xperia XZ3 Sony je letos izdal že kar ne­kaj telefonov najvišjega cenov­nega razreda, a je XZ3 njihov najboljši. Predvsem je zanimiv, ker gre za Xperio z zaslonom OLED. Sony je dolgo vztrajal pri zaslonih LCD in OLED v XZ3 je super. Tudi oblikovno je ta te­lefon zelo všecen, saj je zaslon ukrivljen, a ne toliko, da bi bilo telefon nelagodno držati v rokah. Žal je bralnik prstnih odtisov na zadnji strani še ve­dno na sredini hrbta, in smo telefon veckrat odklepali s pri­tiskanjem na zadnjo kamero. Fotoaparat ima eno leco, ki dela dobre fotografije, a ni nic posebnega. Bolj je napredovala aplikacija za fotografijo, ki je v samodejnem nacinu prijaznej­ša do uporabnika. Glede na XZ2 je napredovala sprednja kamera, ki ima zdaj 13 mega­pik in dela boljše avtoportrete. Android 9 je oblecen v Sonyjevo preobleko, ki osta­ja med lepšimi in ima tokrat nekaj dodatnih funkcional­nosti, ki jih drugje ne vidimo. Tako kot U12+ tudi XZ3 za­znava stiskanje. V Sonyju so tako naredili nov menu, ki se od­pre, ce se s prstom dvakrat dota­knemo stranice. Tam se potem pokažejo aplikacije, za katere te­lefon meni, da so v danem tre­nutku relevantne. Žal je zaznava dotika stranice tako slabo izve­dena, da smo imeli s preizkuša­njem te funkcionalnosti težave. XZ3 ni slab telefon, saj je stroj­no (Snapdragon 845, 4 GB po­mnilnika) na ravni konkurence. Tudi oblikovno gre za enega lep­ših telefonov na tem pregledu. Kljub temu mu manjka kakšna malenkost, s katero bi izstopal, zato pristane le v povprecju. Kaj torej izbrati Vsi popisani telefoni so dobri. Temu je nemogoce uiti in, ko iz­biramo najboljšega, pocasi pre­hajamo na polje osebnih prefe­renc. No, nekaj telefonov je kljub vsemu dovolj drugacnih, da jih je mogoce bolj priporociti. Na hitro omenimo LG G7, ki zna s svojo ceno prepricati tiste, ki bi radi strojno zmogljiv tele­fon, a nocejo gledati v smeri tiso­cice evrov. Ko pa pridemo do vprašanja o najboljšem androidnem telefonu ta hip, je odgovor jasen – Hu­awei Mate 20 Pro. Tudi Sam­sungov Note9 je telefon, ki je naredil vse prav in ce je kdo za­svojen s pisalom, bo to telefon zanj. Toda Mate 20 Pro je tista naprava, ki ne varcuje pri bate­riji, fotografiji in industrijskem oblikovanju. Tako kot smo zapi­sali v opisu: Huawei spremlja, kaj dela konkurenca, nato pa vse skupaj spravi v svoje telefone in upa na najboljše. Tokrat jim je uspelo. . . Huawei stavi na kamere in to uspešno. Tudi tokrat. okratni pregled zajema telefone, ki so na voljo pri nas. Ta sta­vek je še posebej nadležen zato, ker pri nas uradno ni na vo­ljo telefonov, ki zadnja leta sodijo v sam vrh androidne ponud­be. To sta Googlova Pixla. Po pisanju tujih medijev ima tretja generaci­ja dober zaslon OLED (Samsungov, ne vec LGjev), še boljši fotoaparat (kljub le eni leci) in brezžicno polnjenje. Seveda vse zaokroža goli An­droid, ki ga redno posodabljajo in premore najboljši uporabniški vme­snik. Za konkreten preizkus bomo skušali priti do kakšnega modela v prihodnjih številkah, zaenkrat pa naj ta okvircek velja kot velika opom­ba: morda najboljšega androidnega telefona v tem clanku sploh ni. TUJA PONUDBA Google Pixel 3 in 3 XL T HTC U12+ Huawei Mate 20 Pro Huawei P20 Pro LG G7 ThinQ diagonala zaslona (palcev) 6 6,4 6,1 6,1 locljivost zaslona (pik) 2880 × 1440 3120 x 1440 2244 x 1080 3120 x 1440 procesor Qualcomm Snapdragon 845 Octa-core 4x2,8 GHz Kryo & 4x1,7 GHz Kryo HiSilicon Kirin 980 (2x2,6 GHz Cortex-A76 & 2x1,92 GHz Cortex-A76 & 4x1,8 GHz Cortex-A55) Hisilicon Kirin 970 Octa-core (4x2,4 GHz Cortex-A73 & 4x1,8 GHz Cortex-A53) Qualcomm Snapdragon 845 Octa-core 4x2,8 GHz Kryo & 4x1,7 GHz Kryo pomnilnik (GB) 6 8 6 4 shramba (GB) 64 128 128 64 akumulator (mAh) 3500 4200 4000 3000 operacijski sistem Android 8.0 Android 9.0 Android 8.1 Android 8.0 mere (mm) 156,6 × 73,9 × 8,7 157,8 x 72,3 x 8,6 155 x 73,9 x 7,8 153,2 x 71,9 x 7,9 masa (g) 188 189 180 162 cena (EUR) 770 1000 850 680 garancija 1 leto 2 leti 2 leti 2 leti spletna stran www.htc.com www.huawei.com www.huawei.com www.lg.com vec v Monitorju: 6_2018 / 04_2018 09_2018 Nokia 8 Sirocco Samsung Galaxy Note9 Samsung Galaxy S9 Samsung Galaxy S9+ Sony Xperia XZ3 diagonala zaslona (palcev) 5,8 6,4 5,8 6,2 6 (OLED) locljivost zaslona (pik) 2560 x 1440 2960 × 1440 2960 × 1440 2960 × 1440 2880 x 1440 procesor Qualcomm Snapdragon 835 Octa-core (4x2,5 GHz Kryo & 4x1,8 GHz Kryo) Exynos 9810 Octa, 4×2,7 GHz lasten, 4×1,8 GHz Cortex-A55 Exynos 9810 Octa, 4×2,7 GHz lasten, 4×1,8 GHz Cortex-A55 Exynos 9810 Octa, 4×2,7 GHz lasten, 4×1,8 GHz Cortex-A55 Qualcomm Snapdragon 845 Octa-core (4x2,7 GHz Kryo 385 Gold & 4x1,7 GHz Kryo 385 Silver) pomnilnik (GB) 6 6 4 6 4 shramba (GB) 128 128 64 64 64 akumulator (mAh) 3260 4000 3000 3500 3300 operacijski sistem Android 8.1 Android 8.0 Android 8.0 Android 8.0 Android 9.0 mere (mm) 140,9 x 73 x 7,5 161,9 × 76,4 × 8,8 148,9 × 68,1 × 8 159,5 × 73,4 × 8,1 158 x 73 x 9,9 masa (g) 177 201 155 173 193 cena (EUR) 760 1000 799 899 800 garancija 2 leti 2 leti 2 leti 2 leti 2 leti spletna stran www.nokia.com www.samsung.com www.samsung.com www.samsung.com www.sony.com vec v Monitorju: 06_2018 09_2018 04_2018 04_2018 / pplova evolucija telefo­nov sledi trendom, po­stavljenim s strani dru­gih izdelovalcev, predvsem z ve­canjem zaslonov. Lani so tako naredili zanimiv korak, ko so ob dveh »navadnih« napravah (iPhone 8 in 8 Plus) prikazali še novo zastavonošo, model iPho­ne X. Ta je prvic odpravil tip­ko »Home«, zaslon razširil proti vogalom naprave, hkrati pa vpe­ljal kar nekaj novosti za upravlja­nje. To so nove geste (predvsem za nadomestitev omenjene tip­ke Home) in možnost odklepa z obraznimi potezami, imenovana »Face ID«. Letos je tako vmesno leto, ko pridejo na vrsto manjše izbolj­šave aktualnega modela. Tako se je model X prelevil v XS (mi­mogrede, tisti »X« je rimska šte­vilka 10, torej gre za »iPhone De­set S«), obenem se je ta družina razširila še z modelom XS Max. Ob tem pa so se letos dokoncno upokojile vse prejšnje razlicice oziroma oblike. Tako ni vec mo­delov s tipko »Home«, torej ni­mamo neposrednih nadgradenj za lanska modela 8 in 8 Plus, vse bolj ocitno pa se poslavlja tudi majhen model 5 SE, ki so ga pred leti ponudili kot majhno al­ternativo za tiste, ki se jim zdijo nove generacije telefonov eno­stavno prevelike. So pa ob teh dveh rednih na­pravah predstavili še cenejšo, vstopno alternativo, imenovano XR. Besedo cenej­šo bi sicer mo­rali tu pisati v vec oklepajih, saj racunamo, da bodo cene tega modela pri nas nekje od 850 evrov naprej. Ta model bo sicer izšel v krat­kem, preizkusili pa smo oba re­dna modela, torej XS in XS Max. Kot smo bili vajeni že v pre­teklosti, je ohišje ostalo praktic­no nespremenjeno – XS ima to­rej povsem enake mere kot lan­ski model X, po uradnih podat­kih pa je pridobil par gramov na masi. Vecji model XS Max ima na videz enako ohišje, le da je povecano v višino in širino. De­belina obeh novincev je enaka kot pri lanskem modelu X, s 7,7 milimetri ostajajo telefoni raz­meroma tanki, na žalost pa je zadaj še vedno štrleci fotoapa­rat, postavljen v zgornji levi vo­gal naprave. V praksi to pomeni, da se naprava ziba, ko jo postavi­mo na ravno površino (na mizo, recimo). Kakovost izdelave je vrhun­ska, a to je nekako stalnica Applovih telefonov. Zadnja stra­nica je steklena, rob je iz nerja­vecega jekla. Vecina konkuren­ce sicer raje uporablja aluminij, so pa Applovi telefoni za obcu­tek težji od primerljivih naprav konkurencnih taborov. V Applu sicer trdijo, da so novi telefoni bolj robustni od predhodnika X, a tega nismo preizkusili. Na de­snem robu je tipka za vklop, na nasprotni strani sta dve fizicni tipki na nadzor glasnosti, nad njima je, morda nekoliko prese­netljivo, tudi fizicni drsnik za iz­klop vseh zvokov (mute). Spodaj je vmesnik Lightning, seveda pa bomo zaman iska­li klasicni vmesnik za slušal­ke (tega so opustili pred dvema letoma s prihodom iPhone 7). Obema so priložene tudi slušal­ke z omenjenim vmesnikom Li­ghtning, letos pa ne dobimo vec priloženega adapterja, s katerim bi lahko na telefon prikljucili kla­sicne slušalke. Škoda, sploh gle­de na ceno teh naprav, da mora­mo tak adapter še dokupiti (pri nas stane 11 evrov). Zaslon manjšega modela meri 5,8 palca, zaslon vecjega pa 6,5 palca. Vecji model je pri tem do­bil tudi višjo locljivost, konkretno 2688 × 1242 pik, pri manjšem je locljivost 2436 × 1125 pik, go­stota je pri obeh prakticno ena­ka – 458 pik na palec. Pomemb­nejša je uporaba zaslona OLED, to je vpeljal že lanski iPhone X, prihajajoci vstopni model, iPho­ne XR, pa bo uporabljal klasicni LCD. Zaslona ostajata odlicna, kot se pri OLEDih spodobi, crna je res povsem crna, glede na oko­liško svetlobo pa se prilagaja tudi temperatura beline (kar lahko si­cer ugasnemo). Doslej so imeli Applovi vecji telefoni zmogljivejše kamere od manjših sorodnikov, letos pa sta kameri v obeh modelih povsem enaki. Obe ponujata dva objek­tiva, enega širokega in enega ož­jega, prvi ima gorišcno razdaljo 26 mm (ce prevedemo v klasic­ni, 35 mm format), drugi pa 52 mm. Zaslonka prvega je f/1,8, drugega pa f/2,4 – specifikacije so torej prakticno enake lanske­mu modelu, so pa v Applu vgra­dili nova, malenkost vecja tipala. Kar zadeva kakovost fotogra­fij, moramo priznati, da kakih velikih razlik v primerjavi z lan­skim modelom nismo opazili. Iz­boljšave se bolj pokažejo, ko po­stavimo nova telefona ob bok ne­kaj let starejšim modelom – v na­šem primeru smo ju primerjali z iPhone 7, kjer pa se že vidi viš­ji dinamicni razpon novincev. V praksi nam tako ostane vec de­tajlov na temnejših predelih fo­tografij. V Applu se vsako leto pohvali­jo tudi z novimi procesorji, lan­skega A11 Bionic je nadomestil A12 Bionic. Zasnova je podob­na, v rabi sta dve hitri jedri in šti­ri pocasna, namenjena poganja­nju manj pomembnih procesov v ozadju na bolj varcen nacin. Po njihovih zagotovilih naj bi bili ti zmogljivi jedri za okoli 15 odstot­kov hitrejši od lanskih, to so potr­dili tudi naši hitrostni preizkusi. A pomembneje je to, da sta to najhitrejša telefona doslej – naj­bližjega androidnega konkuren­ta prehitita za dobrih 20 odstot­kov pri preizkusu enega jedra in za okoli 10 odstotkov pri vecjedr­nem preizkusu. Telefona imata sicer enak procesor in enako ko­licino pomnilnika (4 GB). V na­ših tabelah jima po hitrosti sledi­jo lanski iPhone X, nato iPhone 8 Plus, iPhone 8, šele za njimi pride Samsungova trojica S9, S9+ in Note9. Res je vprašanje, ali lahko te razlike med redno rabo zares opazimo, a je kljub temu zanimi­vo, kakšen naskok ima Apple pri pripravi svojih procesorjev. Pri sami rabi sta telefona seve­da izredno odzivna in hitra, a ne moremo trditi, da sta kaj hitrej­ša oziroma odzivnejša od trenu­tno najboljših predstavnikov an­droidnega tabora. Hitrostni pre­izkusi sicer nakazujejo na to, da imajo Applove naprave še kar ve­liko zaloge tudi v prihodnje, to­rej lahko racunamo, da bomo tak telefon brez težav uporabljali še vec let, tudi po vec nadgradnjah operacijskih sistemov. Izredno zmogljiv je tudi grafic­ni procesor – po uradnih podat­kih je kar za 50% hitrejši. Preiz­kus tega oziroma primerjava z napravami iz androidnega ta­bora je resda sizifovsko delo, saj uporabljajo povsem druge gra­ficne knjižnice kot iOS in tako preizkusi (denimo GeekBench compute) niso primerljivi. A Applove naprave se že tradicio­nalno dobro odrežejo pri poga­njanju iger, tudi ti novi modeli niso nobena izjema. Podobno omejeni smo tudi pri preizkusu baterij. Geek­bench sicer ponuja sinteticni preizkus, a so rezultati nepri­merljivi, saj je pri telefonih vse odvisno od programske opre­me in prilagoditev izdeloval­ca. Hkrati je to tudi odvisno od uporabnika – vsak uporablja te­lefon drugace, nekateri so vec zunaj, na mocnejši svetlobi (in je posledicno zaslon telefona svetlejši in potroši vec energi­je), drugi redno ugašajo razne podatkovne povezave, tretji re­dno igrajo igre itd. V Applu pra­vijo, da sta nova telefona še ne­koliko varcnejša in naj bi zdrža­la dlje od predhodnika, akumu­lator je pri XS sicer malenkost manj zmogljiv kot pri starejšem modelu X (2658 mAh namesto 2716 mAh), vecji XS Max se po­hvali s 3174 mAh. Oba nova telefona v praksi po­nujata le majhne izboljšave gle­de na lanski iPhone X. Telefona sta odlicna, nekomu, ki že ima predhodnika, res ne bi priporo­cali menjave, tisti, ki imajo sta­rejše jabolcne modele, pa bodo z novincema zelo zadovoljni. Kake resne graje cez telefo­na nimamo, smo pa razocarani nad nekaterimi podrobnostmi. Najbolj ocitna je cena, ta se pri modelu XS zacne pri 1200 evrih (za model s 64 GB prostora) in gre do 1600 evrov (512 GB). Za vstopni XS Max (spet 64 GB) bomo odšteli 1300 evrov, za mo­del s 64 GB prostora pa kar 1700 evrov. Zacetna cena XS je torej enaka, kot je bila pri lanskem modelu X, s tem da je cenejši model iPhone XR še na poti. Bolj nas je zmotilo to, da so kljub visokim cenam jabolcni­ki zelo škrti. V škatli ne dobimo vec adapterja za navadne slušal­ke, priložijo nam enak napajal­nik, kot ga gledamo že kar dol­go vrsto let. Ta ponuja moc 5 W, kljub temu da telefona podpira­ta hitro polnjenje (»Fast Char­ge«). Pri rabi mocnejših napajal­nikov dosežemo 50 % napolnje­nost v tridesetih minutah – to je vec kakor dvakrat hitreje kot pri uporabi priloženih napajalnikov. Oba telefona podpirata sicer tudi brezžicno polnjenje prek stan­darda Qi, tako delujeta s kar lepo množico razlicnih brezžicnih na­pajalnikov. V Applu so že lani si­cer napovedali lasten brezžicni napajalnik, a so nanj ocitno po­zabili.. Leto S Pri Applu smo se navadili, da nam pri telefonih vsake dve leti postreže z vecjimi novostmi, vmes pa dobimo model S, ki prinese predvsem notranje posodobitve. Letos smo ob tem dobili še razširitev družine. Jure Forstneric A IPHONE XS Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: od 1200 EUR (64 GB). X Hitrost delovanja, kakovost izdela­ve, velikost zaslona glede na ohišje. Z Cena, priložen pocasen napajalnik. HITROST DELOVANJA 10 KAKOVOST IZDELAVE 10 IPHONE XS Max Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: od 1300 EUR (64 GB). X Hitrost delovanja, kakovost izdela­ve, velikost zaslona glede na ohišje. Z Cena, priložen pocasen napajalnik. HITROST DELOVANJA 10 KAKOVOST IZDELAVE 10 . Ena novost v iOS12 so tudi novi, prilagodljivi animoji, v katerih si lahko izdelamo lasten animiran lik. . O iOS12 smo sicer že pisali, ena najbolj koristnih novih možnosti je uporaba Applovega programa Shortcuts, kjer si lahko sestavimo razlicna opravila v »bližnjice«. Tako lahko, denimo, telefon samodejno pošlje SMS partnerju, ko prispemo domov. NAJBOLJŠI 36 november 2018 november 2018 37 NOVEMBER 2018 Gigaherci, terabajti Naš urednik se je pred kratkim pritožil cez neki video posnetek, ceš da ima v temnih delih kar veliko šuma. Jure Forstneric jegova logika je bila, da bi ga vsak malo boljši te­lefon posnel lepše, brez šuma, cetudi je na drugi strani drag DSLR, cetudi že nekoliko starejši. Spravil sem se razlagat, kako je tipalo pri omenjenem DSLRju obcutno vecje, zato je bi­stveno manj globinske ostrine. In da moram zaradi tega zmanjša­ti zaslonko in povecati obcutlji­vost. Pa sem že sredi lastne raz­lage sam sebe dolgocasil, in brž obupal. Res nas nekatere zanimajo tehnicne podrobnosti, toda upo­rabniki se jih na splošno kar hi­tro navelicajo. Ko neke napra­ve dosežejo tocko, ko so »dovolj dobre«, se gleda samo še na po­drobnosti in posebnosti. Dvo­mim, da kdo pri nakupu opeka­ca za kruh preverja moc, tako kot vecina uporabnikov ne gleda vec, koliko gigahercev in terabajtov ponuja prenosnik. Odlocijo se po obliki in v razumnem cenovnem okviru, morda še po barvi in pri­ljubljenem izdelovalcu. Vse bolj to velja tudi pri pa­metnih telefonih. Pred krat­kim je Huawei predstavili nov vrhunski model, Mate 20 Pro, najzmogljivejši telefon ta hip. Preizkusili smo ga tudi v okvi­ru vecjega pregleda najzmoglji­vejših telefonov in, da, res ponu­ja veliko. Že pred uradno pred­stavitvijo telefona sem se udele­žil poprejšnje tehnicne predstavi­tve (in bil do dviga embarga za­vezan k molcecnosti). Bilo nas je razmeroma malo, a smo se po­govarjali o tehnicnih podrobno­stih – da, o gigahercih in terabaj­tih, nekateri smo spraševali tudi po vatih in miliamper-urah. Res so tudi na glavni predsta­vitvi v Londonu omenili vse glav­ne tehnicne znacilnosti, a je ja­sno, da so vedno manj pomemb­ne. Med obcinstvom je bilo kar veliko novinarjev iz netehnic­nih medijev, tudi medijev, ki pi­šejo o »lifestyle« tematikah. Me­dijev, ki jih podrobnosti sploh ne zanimajo, jim pa je pomemben videz naprave in kako dobro se obnese pri fotografiranju za dru­žabna omrežja. To je tudi razu­mljivo – tako kot racunalniki, se tudi telefoni vedno bolj približu­jejo opekacem za kruh. Odlocimo se, koliko smo okvir­no pripravljeni odšteti za telefon, ogledamo si, kaj imamo v tem razredu na voljo. Kateri telefon je lepši, prave velikosti, po mo­žnosti še znamke, ki jo poznamo, oziroma nam je nekdo nekoc pri­šepnil, da je OK. Mimogrede, da­nes so prakticno vsi že OK, sploh pa so odstopanja v nekem cenov­nem okviru vedno manjša. Je pa zanimivo, kako se izde­lovalci v oceh kupcev trudijo lo­citi drug od drugega. Huaweiju je v zadnjih nekaj let uspel izje­men preskok, saj je v oceh laicne javnosti postal enako prepozna­ven kot Samsung in Apple, s tem pa je prehitel Sony, LG, HTC in druge. Res so vlagali zelo veliko denarja v trženje, v prepoznav­nost, obenem pa so zelo odloc­no merili tudi na (morda takrat) manj tradicionalne medije – go­vorimo o zvezdnikih z YouTuba in Instagrama, ki jih starejša ge­neracija sploh ne pozna, mlaj­ši pa gledajo nanje kot nekoc na Beatle. Ta taktika je vsekakor obrodi­la sadove in jih bo še. Ce osnov­nošolec izjavi, da je Huawei bolj »kul« od Appla, je jasno, da bo ta osnovnošolec cez nekaj let pripravljen odšteti tudi po tisoc evrov za najbolj vrhunski Hu­aweijev telefon. Ne glede na her­ce in bajte v vseh permutacijah, ki jih bo model ponujal.. N s Huaweiju je v zadnjih nekaj let uspel izjemen preskok, saj je v oceh laicne javnosti postal enako prepoznaven kot Samsung in Apple, s tem pa je prehitel Sony, LG, HTC in druge. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > PRENOSNI RACUNALNIKI Lenovo Yoga C930 Lenovo že od leta 2012 ponuja prenosnike, ki jih je mogoce s pomocjo inovativnega tecaja preleviti v tablico. Letos so na sejmu IFA predstavili tokrat preizkušeni model Yoga C930, njegova posebnost je tecaj, v katerega so vgradili tudi zvocnik. 38 PRENOSNI RACUNALNIKI Lenovo Legion Y730 Lenovov Legion je velik in masiven, kot se za igricarski prenosnik spodobi. 17-pacni zaslon velikost še dodatno stopnjuje. 39 NAJBOLJŠI PRENOSNI RACUNALNIKI PRENOSNI RACUNALNIKI NAJBOLJŠI > > 38 november 2018 november 2018 39 ? Ocenjevanje prenosnikov Pri preizkusu vse prenosne racunalnike, ki jih je ta hip mogoce dobiti na sloven­skem trgu, razvršcamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo, kakovost in locljivost zaslona, kakovost tipkovnice in sledilne plošcice, hitrost delovanja, cas trajanja akumula­torja, velikost in maso prenosnika, ceno in garancijske pogoje. Ocenjevani parametri so pri razlicnih kategorijah razlicno obteženi (npr. pri ce­nejših prenosnikih igra cena vecjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so od­visne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spreme­njenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 49  PRENOSNIH RACUNALNIKOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   20 lahkih • 13 cenejših • 16 dražjih. Igre so »in« Opazili boste, da v preizkus dobimo vedno vec prenosnikov, ki so namenjeni igranju iger. Tudi Lenovov Legion je »3D zmogljiv«, vendar tudi velik, glasen in – drag. . Lenovo Yoga C930. Leno­vo je leta 2012 splavil prvi racu­nalnik z dodatno oznako Yoga, takrat je s tem zacel oznacevati prenosnike, ki se ob pomoci te­cajev prelevijo v tablice. Kmalu so pod to oznako izdalli tudi sa­mostojno linijo praviloma ma­lenkost dražjih, a slogovno do­vršenih prenosnikov. Letos so na sejmu IFA predstavili tokrat pre­izkušeni model Yoga C930, nje­gova posebnost je novi tecaj, v katerega so vgradili zvocnik. Omenjeni zvocnik se presene­tljivo dobro obnese, sploh glede na tankost ohišja. Na našem pre­izkusu ponuja dobro reproduk­cijo tako visokih kot globokih to­nov, tudi pri nekoliko višjih jako­stih. Prenosnik se tako zelo dobro obnese za ogled filmov in serij, seveda pa se ne more primerjati s kakimi samostojnimi zvocniki. Tecaj je kljub temu zelo kakovo­sten in dovolj trdno drži zaslon. Prenosnik se sicer uvršca v srednji velikostni razred tankih modelov. Zaslon meri po dia­gonali 13,9 palca, ohišje meri v debelino centimeter in pol, teža je 1,4 kilograma. Ohišje je sicer aluminijasto, deluje kakovostno in elegantno, celo nekoliko za­držano. Okoli zaslona je razmeroma malo roba, le spodnji rob je neko­liko širši. Zaslon sicer ponuja lo­cljivost 1920 × 1080 pik, na vo­ljo je tudi model z višjo locljivo­stjo, konkretno 3840 × 2160. V vsakem primeru pa je v rabi ma­trika IPS, cez je seveda svetleca prevleka, kar je standard pri za­slonih, obcutljivih za dotik. Ena­komernost osvetlitve je solidna, prav tako barvna reprodukcija. Lenovo ima tradicijo soli­dnih tipkovnic, to velja tudi to­krat. Gre sicer za nizke, prak­ticno povsem ravne tipke, ki pa kljub temu ponujajo zelo dober povratni odziv, torej res na­tancno zacutimo trenutek, ko pod tipko pride do stika. Vepr­stno tipkanje je zato na tem mo­delu zelo prijetno. Tipkovnica je solidno velika, tipka Enter je si­cer nizka, zelo nizki sta tudi tipki za premik gor in dol. Tipkovnica je osvetljena od zadaj, v desnem spodnjem vogalu je tudi bralnik prstnih odtisov. Sledna plošcica je dovolj velika in natancna za udobno rabo. Ob zaslonu, obcu­tljivem za dotik, velja omeniti še priloženo pisalo, ki se pospravi v namensko luknjo v zgornjem vo­galu prenosnika. Tanko ohišje pogosto pogojuje tudi omejen nabor vmesnikov, to velja tudi v tem primeru. Na levi strani imamo en vmesnik USB 3.0 klasicne velikosti in dva vme­snika USB-C, eden od njiju je na­menjen tudi napajanju preno­snika. Zraven je še kombiniran vmesnik za slušalke in mikrofon, to pa je tudi vse. Nimamo torej ne bralnika pomnilniških kartic ne izhoda HDMI, pogrešali smo tudi vmesnik USB na desni stra­ni ohišja. Sta pa seveda vgraje­na brezžicna modula za WiFi in Bluetooth. To, da gre za prenosnik viš­jega cenovnega razreda, se po­zna tudi pri vgrajeni strojni opre­mi. Za glavna opravila skrbi In­telov i7-8550U, ki ponuja soli­dne zmogljivosti ob zelo varc­nem delovanju, namešcenega je bilo 12 GB pomnilnika. Progra­me in podatke pa shranjujemo na pogon SSD velikosti 512 GB. Gre za hiter pogon z vmesnikom M.2. Prenosnik je zelo dobro prestal tudi preizkus vzdržljivo­sti, naš program je pokazal do­brih pet ur, ob varcni rabi pa bi lahko presegli tudi deset ur med polnjenjem. Nova Yoga C930 je dober na­slednik teh tankih hibridnih pre­nosnikov, ponuja solidne zmo­gljivosti ob dobri vzdržljivosti akumulatorja. Posebnost je so­liden zvok, sploh za tako tanek prenosnik, žal pa ponuja bolj omejen nabor vmesnikov. Obe­nem je tudi cena razmeroma vi­soka. Jure Forstneric . Lenovo Legion Y730. Igri­carstvo je v zadnjih letih v str­mem vzponu tudi pri nas, vsi ve­cji izdelovalci pa ponujajo samo­stojne linije izdelkov, s katerimi naslavljajo to razmeroma zah­tevno publiko. Lenovo je tako že pred casom izdal linijo Legion, preizkusili smo novi sedemnaj­stpalcni model Legion Y730. Prenosnik je seveda velik in masiven, a so se kljub temu tudi ti prenosniki z leti nekoliko stanjšali. Obenem je oblikovanje prešlo v bolj zadržane, skoraj že poslovne vode. Kakovost izdela­ve je resda odlicna, ohišje preiz­kušenega modela je bilo v kom­binaciji zelo temno sive barve na pokrovu in nekoliko svetlejše sive okoli tipkovnice. Nic kri­cecih barv, torej, nobenih rde­cih detajlov, tudi napisu Legion je dodana le nežna osvetlitev v obliki crke »Y«. Take barvne de­tajle je nadomestila barvna osve­tlitev, ki se skriva tako pod tip­kovnico kot za hladilnimi reža­mi na obeh skrajnih vogalih pre­nosnika. Po našem mnenju je to videti odlicno, vse skupaj lahko ugasnemo ali nastavimo barve in dolocene ucinke. Ohišje je resda razmeroma globoko, predvsem štrli še ne­kaj centimetrov naprej od teca­jev zaslona. To je posledica raz­meroma zmogljive hladilne reši­tve, nekoliko nenavadna je tudi odlocitev, da postavijo vecino vmesnikov na to zadnjo stra­nico. Je pa z vmesniki preno­snik zelo dobro založen, zadaj tako najdemo izhoda HDMI in DisplayPort za izvoz videa, dva vmesnika USB 3.1, med njima pa še klasicni omre­žni vmesnik. Na desni stra­ni je še en vmesnik USB (3.0), na levi pa vmesnik USB-C (podpira standard Thunderbolt 3). Na levi je še kombiniran vmesnik za slušalke in mikrofon, mor­da bi si želeli tudi na levi strani klasicni USB, a ponudba je vsekakor nad povprecjem. Tipkovnica je dobra, na desni strani je tudi številcnica, smer­ne tipke so vse polne velikosti. Je pa sledna plošcica razmero­ma majhna, sploh glede na pro­stor, ki je okoli nje na voljo. Del tega odpade na dve fizicni tipki pod njo, kar je sicer dobrodošlo, a bi si kljub vsemu želeli mal­ce vecjo plošcico. Zaslon upora­blja matriko IPS in ima nesvetle­co prevleko. Pri teh modelih je nadvse po­membna strojna oprema, pred­vsem graficna kartica. Preizku­šeni prenosnik je tako upora­bljal Nvidiino GTX 1050Ti. Gre za kartico srednjega zmogljivo­stnega razreda, ki bo za igranje na zaslonu locljivosti FullHD (to­rej 1920 × 1080) skrbela za do­volj tekoco izkušnjo, tudi v tre­nutno nadvse priljubljenih For­tnite in PUBG. Je sicer nekoliko manj zmogljiva od trenutno naj­bolj priljubljene GTX 1060, kljub temu pa brez težav zmore sre­dnje podrobnosti tudi pri najzah­tevnejših igrah. Procesor je Intelov i7-8750H, šestjedrni procesor, ki se odlicno odreže pri prakticno vseh opra­vilih. Zraven je še 16 GB pomnil­nika, za operacijski sistem in po­membnejše programe je vgrajen pogon SSD velikosti 128 GB, za vse drugo (tudi igre) pa klasicni pogon HDD velikosti 1 TB. Sami bi za resnejše igranje procesor raje zamenjali za manj zmoglji­vega in ob tem prešli na zmoglji­vejšo graficno kartico, a tudi ta kombinacija sploh ni slaba. Se­veda pa ne moremo pricakova­ti ravno vzdržljivosti na baterijo, na našem preizkusu nismo dose­gli niti treh ur. Hladilna rešitev je kar dobra, v primerjavi z drugi­mi igricarskimi prenosniki je ta vsekakor med tišjimi. Novi Legion Y730 je dober prenosnik, ki ponuja tako strojno zmogljivost kot tudi kakovostno izdelavo in zanimiv videz – sle­dnji lahko z osvetlitvi­jo preide od bolj za­držanega k živahnej­šim, agresivnejšim. Je pa cena zato nekoli­ko visoka. Jure Forstneric s V rabi je matrika IPS, cez je seveda svetleca prevleka, kar je standard pri zaslonih, obcutljivih za dotik. LENOVO Yoga C930 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1264. Vecpredstavni indeks SYSMark 2014 (Media Creation): 1370. Trajanje delovanja: 5 ur 13 minut. Mere: 32 × 23 × 1,5 cm., 1,4 kg. Znacilnosti: Intel Core i7-8550U, 1,8 GHz, 12 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth. Zaslon: 13,9-palcni, 1920 × 1080 pik. Operacijski sistem: Windows 10 Pro. Cena: 1700 EUR. Prodaja: www.alterna.si, www.mikropis.si, www.diss.si. X Mere in teža, kakovost izdelave, kakovost zvoka glede na tankost, vzdržljivost akumulatorja. Z Cena, nima izhoda HDMI in bralni­ka pomnilniških kartic. ZGRADBA IN OPREMA 9 VELIKOST IN TEŽA 10 LENOVO Legion Y730 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1194. Vecpredstavni indeks SYSMark 2014 (Media Creation): 1677. Trajanje delovanja: 2 uri 39 minut. Mere: 41 × 31 × 2,2 cm., 2,8 kg. Znacilnosti: Intel Core i7-8750H, 2,2 GHz, 16 GB RAM, 128 GB SSD + 1 TB HDD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Blu­etooth. Zaslon: 17,3-palcni, 1920 × 1080 pik. Operacijski sistem: Windows 10 Pro. Cena: 1500 EUR. Prodaja: www.alterna.si, www.mikropis.si, www.diss.si. X Zmogljivost, videz, vmesniki. Z Cena. ZGRADBA IN OPREMA 8 VELIKOST IN TEŽA 5 IGRALNE MIŠKE MALI TEST MALI TEST IGRALNE MIŠKE M M 40 november 2018 november 2018 41 Divji glodavci Gaming oziroma igranje racunalniških iger je priljubljeno kot še nikoli. Na voljo je vedno vec razlicnih dodatkov, po samem racunalniku pa bo najpomembnejši nakup zmogljiva miška. Jure Forstneric zbiri racunalniške miši vecina uporab­nikov ne namenja prakticno nic casa in energije. V službah pac upora­bljamo, kar nam da delodajalec, doma pa vecinoma tisto, kar smo nekoc nekje kupili ali dobili. Pri prenosnikih se praviloma kupu­jejo brezžicni modeli, nekateri si malo ogledajo barve in oblike, le redki se spustijo v resnejše razi­skave. A igricarji nismo ravno nava­dni uporabniki. Tako, kot ceni­mo strojno (predvsem graficno) moc in hitrost, cenimo tudi ka­kovostno in, roko na srce, neko­liko lepšo zunanjo opremo. Izde­lovalci našim željam seveda z ve­seljem ugodijo, in trg miši je da­nes resnicno velik. Na voljo ima­mo modele razlicnih velikosti, oblik, videza in seveda tudi cen. Zato je lahko iskanje prave miši resen zalogaj, ce ne kar muka. Pravega odgovora na to, kaj ku­piti, pravzaprav ni, a napacen nakup lahko v najskrajnejši obli­ki vodi do bolecin v zapestju, da o stran vrženemu denarju niti ne govorimo. Široka izbira Eno izmed prvih vprašanj, ki si ga moramo postaviti pri izbiri miši, je, kako sploh miš držimo. To je sicer pogosto povezano tudi z velikostjo naše roke oziro­ma dlani. Na splošno poznamo tri prijeme, nekateri uporabniki imajo prijem, ki je kombinacija dveh, nekaj uporabnikov glede na delo celo menjava med prije­mi. Na splošno pa se vecina upo­rabnikov niti ne zaveda, kako za­res držijo miš. Prvi je prijem z dlanjo, ta naj bi bil, vsaj sodec po zapisih v spletu, najpogostejši. Gre za to, da miš držimo s prsti, na njej pa imamo položeno celotno dlan. Za tak prijem so na splošno naj­primernejše vecje, težje in bolj ergonomsko oblikovane miši (denimo Asusov ROG Gladius II in vecina Razerjevih miši). Ta prijem velja za najudobnejšega, a naj bi bil hkrati najpocasnejši, premike izvajamo prakticno s ce­lotno roko, tudi s podlahtjo. Na nasprotni strani je prijem s prsti. Tu so stik s mišjo le koncni­ce prstov, za držanje skrbita dva ali trije prsti (palec in mezinec, lahko tudi prstanec), s sredin­cem in kazalcem pa klikamo ozi­roma vrtimo kolesca. Ta prijem velja za najhitrejšega, a obenem tudi najbolj napornega. Hkrati je lahko manj natancen pri finih popravkih. Gibe izvajamo bolj ali manj le z zapestjem, podlaht je pri vecidel pri miru. Tak na­cin je najprimernejši pri manj­ših ali srednje velikih (in težkih) miškah, odvisno tudi od veliko­sti naše roke oziroma dolžine pr­stov. Med preizkušenimi bodo tako nekoliko primernejši Logi­techovi modeli in Asusov Strix Impact. Zadnji prijem je nekje na po­lovici med prvim in drugim, to je prijem »kremplja« (claw). Tu miš držimo s konicami prstov, a imamo tudi zadnji del dlani mal­ce naslonjen nanjo. Ta prijem se uvršca med prej omenjena tako po natancnosti kot po udobno­sti, hitrosti in glede velikosti ter teži miši. Ti trije prijemi so bolj za iztoc­nico kot pa v kamen vklesana pravila. Pisec teh vrstic upora­bljam bolj ali manj prijem s prsti, s tem, da imam na miš obcasno naslonjen zadnji del dlani, torej prehajam s prijema s prsti na pri­jem kremplja. Pri tem so bile cisto vse preizkušene miši udobne za uporabo, le pri vsaki pac potrebujemo ne­kaj privajanja. Jasno gre tako pri obliki miške kot pri velikosti in tudi teži za osebne preference, je pa naš prijem kljub vsemu iztocnica, iz katere lahko izhajamo pri izbiri. Kaj pa specifikacije? Izdelovalci miši se pri specifi­kacijah pogosto hvalijo z locljivo­stjo miši, imenovano DPI (»Dots Per Inch«). Gre za to, koliko pik na zaslonu se premakne kazalec, ce miš premaknemo cez podlago za en palec (2,54 cm). Laicno bi morda pomislili, da je višja šte­vilka tudi boljša, a to naceloma nima nobene povezave. V pra­ksi gre le za hitrost, s katero ka­zalec poleti cez zaslon ob doloce­nem premiku. Ce imamo zaslon širine 1920 pik in DPI 800, bomo za premik z ene strani zaslona na drugo morali miš premakniti za 2,4 palca (1920 deljeno z 800). Cim višji je DPI, tem manjši pre­mik je potreben. Pri zaslonih višjih locljivosti je tako pogosto uporabnejša viš­ja nastavitev DPI, pri manjših za­slonih oziroma tistih z nižjo lo­cljivostjo pa manjša. Za koncno razmerje med premikom miši in premikom kazalca sta sicer še dva dejavnika – prvi je program­ska nastavitev operacijskega sis­tema, drugi pa programska na­stavitev uporabljenega progra­ma (v igrah). V Windows se na­celoma priporoca, da na nadzor­ni plošci pod hitrostnimi nastavi­tvami miši izberemo srednjo na­stavitev (6 od 11), saj s tem dobi­mo hitrost, neprilagojeno s stra­ni operacijskega sistema. Tako bomo s hitrostjo raje upravljali v gonilniku za miš ali pa z namen­skimi tipkami na miši. Po naših izkušnjah se najbolj obnesejo nastavitve nekje med 800 in 1600 DPI, vsaj za normal­no delo z racunalnikom. Druga zgodba so seveda igre, tam so op­timalne nastavitve seveda stvar osebne izbire pa tudi konkretne igre in nacina igranja. Zahtevnej­ši igricarji imajo tako pogosto na­stavljene namenske tipke, s kateri­mi lahko prilagajajo to hitrost, ali pa tipko, s katero v hipu preklopi­jo na vnaprej doloceno hitrost. Zgled za to, kje je taka nastavi­tev koristna, so strelske igre. Tam imamo pogosto nastavljen raz­meroma visok DPI, da se lahko zelo hitro obracamo in lovimo tarce. A pri preklopu na ostro­strelsko puško potrebujemo rav­no nasprotno – nizek DPI, da se premiki upocasnijo in omogoca­jo res natancno umeritev. Tako si nastavimo, da je DPI (recimo) 1600, a imamo tipko, ki ob pridr­žanju DPI zniža na 800, torej se premiki takoj razpolovijo. Nekateri izdelovalci podaja­jo še frekvenco osveževanja (v anglešcini znano tudi kot »Pol­ling«). Ta je pri preizkušenih miši praviloma 1000 Hz, a jo lah­ko v programski opremi tudi zni­žamo. Gre za to, kako pogosto se bo miš sporazumela z racunalni­kom, a pri naših preizkusih prak­ticne razlike med 1000 Hz in niž­jimi vrednostmi (denimo 500 Hz) nismo zaznali. Ce smo v zadnjih desetih le­tih vse bolj vajeni rabe brezžic­nih miši, tako pri prenosnikih kot pri namiznih racunalnikih, ne­mara nekoliko preseneti to, da vecina miši, namenjenih igricar­jem, uporablja povezavo USB. Naceloma ponujajo žicne miši boljšo odzivnost in bolj natanc­no delovanje, tudi ni bojazni, da bi bila povezava kakorkoli mote­na. Sami s tem tudi pri brezžic­nih miši nismo imeli težav, a mo­ramo priznati, da nismo dovolj zahtevni, niti približno dovolj dobri v igrah, ki potrebujejo hi­tre reflekse, da bi opazili razliko. Spet gre bolj ali manj tudi za osebno izbiro, tudi med igricar­skimi mišmi je nekaj brezžicnih modelov. Velja pa opozoriti, da veliko brezžicnih miši ne podpi­ra standarda Bluetooth, temvec imajo svoj oddajnik, ki ga pri ra­cunalniku vstavimo v vmesnik USB. To smo sicer tudi oznacili v naši tabeli, kjer smo loceno zabe­ležili, ali gre za brezžicno miš (ki ima sicer oddajnik) ali za miš, ki podpira tudi Bluetooth in pri na­pravah z vgrajenim BT modulom ne potrebuje dodatnega oddaj­nika. Zadnja leta pri miših izbiramo med laserskimi in opticnimi tipa­li. Delujejo po istem nacelu, pri obeh imamo svetlobni oddajnik in tipalo, ki prebere odbito sve­tlobo. Pri opticnih tipalih gre za svetleco LED, pri laserskih pa za laser, ki oddaja infrardeco svetlo­bo. V praksi naj bi opticna tipala bolje delovala pri površinah brez odsevov, laserska pa delujejo tudi na steklu. Preizkušene miši so bile cisto vse opremljene z op­ticnimi tipali, preizkusili smo jih na razlicnih površinah, tudi pro­zornih, in nismo imeli resnejših težav. Se pa za udobno (in na­tancno) delo priporoca temu pri­merna površina, za preizkus smo tako uporabili kakovostno pod­logo za miši. Preizkus Pri tokratnem preizkusu ne moremo govoriti o tem, da je neka miš boljša od druge. Eno­stavno gre za povsem osebno iz­biro, kjer ima vsak uporabnik svoje preference glede velikosti, teže, oblike, števila tipk in koles, veliko je odvisno tudi od tega, katere igre igramo in kako. Smo pa vse miši nekaj casa uporabljali, da smo dobili obcu­tek za razlike. Za preizkus smo pri vseh uporabljali kakovostno podlogo pod­jetja Razer (vec o podlogah v okvirju). V oknih smo nastavili zgoraj omenjeno nevtralno hitrost, obe­nem smo izkljucili pospeševanje (temu okna pravijo »Enhance pointer precision«). Gre za to, da se ob višji hitrosti premika kaza­lec premakne dlje, a je to pri ve­cini iger nezaželeno, saj je teže ocenjevati, natanko koliko se bo kazalec premaknil z dolocenim premikom miši. Pri vseh smo seveda namesti­li tudi namensko programsko opremo za upravljanje z vsemi funkcijami in nastavitvami, ki jih te napredne miši ponujajo. Asu­sov program se imenuje ROG Ar­moury. Logitech ima svoj prepro­sto imenovan Gaming Softwa­re, Razerjev se imenuje Synapse. Vsi omogocajo nastavljanje posamicnih tipk in kolesc, na tip­ke lahko obešamo tudi zahtevnej­še kombinacije in makre, torej za­poredje dolocenih ukazov oziro­ma vnosov. Nastavljamo lahko seveda tudi prej opisano hitrost DPI, dolocamo lahko raz­licne »korake«, med katerimi lahko preklapljamo s katero izmed tipk. Nastavimo pa lahko tudi vrsto podloge, ki jo uporabljamo, kar naj bi prilago­dilo nekatere nastavitve oziroma izboljšalo natancnost premikov. Povsem estetske narave je na­stavljanje osvetlitve LED v razlic­nih barvah. Praviloma imamo na voljo izbiro posamezne barve ali izbiro enega izmed posame­znih ucinkov, tu sta najbolj pri­ljubljena menjavanje barv (torej da miš kroži med vsem možnimi barvami) in »dihanje«, kjer osvetlitev nežno utripa. Ce uporabljamo vec naprav istega izde­lovalca, jih lah­ko med seboj tudi sinhroniziramo. Zanimiva je tudi možnost prehoda neke dolocene bar­ve, kjer se barva zac­ne na (recimo) levi strani tipkovnice in tekoce prei­de cez tipkovnico in nato še miš. Še bolj ekstremna pa je povezava s pametnimi barvnimi žarnicami Philips Hue – to zaenkrat omogoca Razer, glede na to, da pri Logitechu sicer sodeluje­jo s Philipsom. Pri neka­terih izdelkih racunamo, da bodo tudi oni prej ali slej ponudili kaj takega. Te naprave podpirajo tudi shranjevanje doloce­nih profilov, med katerimi lahko hitro prekla­pljamo. Tako si lah­ko vnaprej pripravimo en profil za navadno rabo racu­nalnika, drug profil za igre vrste MOBA, tretjega za strelske igre. Pri tem imamo v profilu shranje­no tako razporeditev tipk oziro­ma bližnjic kot tudi hitrost pre­mika in celo barvno shemo ozi­roma osvetlitev. Vstopni razred Miši smo zaradi boljšega pre­gleda razdelili v tri grobe razre­de – vstopni, kjer imamo tri ne­koliko cenejše modele, srednji s šestimi modeli in dražji spet s tremi. V tem vstopnem razre­du smo preizkusili Asusove miši ROG Strix Impact in Cerberus Fortus ter Logitechovo G305 Lightspeed. Cenovno so vse prakticno enake, prvi dve stane­ta približno petdeset evrov, Lo­gitechova je približno pet evrov dražja (cene se sicer razlikujejo od trgovine do trgovine). G305 je ena redkih brez­žicnih miši, ki smo jih preizkusili tokrat. Žal pri tem ne podpira standarda Blueto­oth, temvec upora­blja Logitechov la­stni adapter. Tega lahko pospravimo pod gornji pokrov miške. Tu je tudi prostor za navadno bate­rijo AA, eno tako baterijo dobi­mo tudi priloženo. Oba Asusova predstavnika uporabljata vme­snik USB, s tem, da ima model Cerberus Fortus kabel, oblecen v vezeno blago, Strix pa navaden plasticni kabel. Vse tri miši so primerljive ve­likosti, Strix Impact je za spo­znanje manjša in lažja od dru­gih dveh, Cerberus Fortus pa malenkost izstopa po malo vecji teži, spodaj opazimo manjšo že­lezno plošcico. Strix je povsem simetricna miš, drugi dve pa ima­ta simetricni ohiš­ji, a imata obe tipki na levi strani, torej tam, kjer poci­va palec desne roke. Levicarji ju lahko tako uporabljajo z levico, a bosta ti dve tipki manj udob­ni za rabo. G305 je edina miš na preizku­su, ki ne ponuja barvne osvetli­tve. Pri teh treh imamo razme­roma skopo izbiro tipk, najmanj jih ima Strix, poleg glavnih dveh tipk in kolesca je dodana le ena funkcijska tipka. Kolesca so pri vseh treh povsem klasicna, to­rej ne omogocajo ne na­giba, ne prostega vrte­nja (to prosto vrtenje je pri igricarskih miših sicer bolj redkost). Srednji razred Srednji razred tokrat zajema šest razlicnih miši: to so Asusov ROG Gladius II, Logitechov trojec G Pro USB, G502 Hero in G603 Lightspe­ed ter Razerjeva Basilisk in DeathAdder Elite. Po ceni segajo te miši od 70 (G502) pa do 85 evrov (DeathAdder Elite), spet se cene med posameznimi tr­govinami malce razli­kujejo. G603 Lightspe­ed je edini brezžicni predstavnik v tej skupini, pod­pira tako Logitechov lastni stan­dard z adapterjem USB (priložen je tudi podaljšek USB za omenje­ni adapter) kot standard Blue­tooth. Druge miši uporabljajo USB, s tem, da ima G Pro USB navaden plasticni kabel, pri dru­gih je kabel ovit v blago, pri Gla­diusu pa lahko celo menjavamo med obema vrstama kabla. Razerjeve miši so med vecji­mi, to velja tudi za Asusov Gla­dius in Logitechova G502 in G603, G Pro pa je ma­lenkost manjša in laž­ja. Po masi izstopa G502 Hero, tam do­bimo set petih uteži (vsaka po 3,6 grama), ki jih lah­ko razporedimo pod pokrov na spodnjem delu miši. Tako lah­ko spreminjamo tako sku­pno težo kot tudi razpo­reditev teže. Edina dru­ga miš na preizkusu, ki ji je dodana utež, je Logi­techova G903, tam lahko dodamo eno utež z maso 10 gramov. G Pro je tokrat v tej sku­pini edina simetricna miš, pa še to le delno, saj ima na levi strani dve funkcij­ski tipki. G502 in Basi­lisk sta mocneje ukrivlje­ni oziroma bolj ergono­micno oblikovani, G603 in DeathAdder Elite pa le rahlo asimetricni in bi se ju vsaj teoreticno dalo uporabljati tudi z levo roko. Razer ponuja sicer tudi model DeathAdder za levicarje. Vse te miši omo­gocajo tudi nastavljivo barvno osvetlitev. S tipkami je najbogateje zalo­žena G502. Ta poleg nagibne­ga kolesca (ki ima tudi možnost prostega vrtenja) in dveh glav­nih tipk ponuja še šest doda­tnih tipk. G603 in G Pro ponu­jata skupaj po šest tipk (s kole­scem vred), Basilisk, DeathAd­der in ROG Gladius imajo po se­dem tipk, spet s kolescem vred. Basilisk pri tem ponuja prilago­dljiv upor kolesca prek doda­tnega majhnega kolesca, skrite­ga na spodnji strani. Najbogate­je založen pa je G502, kjer ima­mo skupaj kar enajst posame­znih tipk (in nagibno kolesce). Dodatno velja omeniti še Basi­lisk, ta ima na strani (pod pal­cem) tipko, ki ji lahko zamenja­mo dolžimo. V paketu namrec dobimo tri razlicne pokrove, ki se pritrdijo ob pomoci moc­nejšega magneta. Nam je naj­bolj odgovarjal najdaljši, z njim je postala tipka nadvse priroc­na za lahkoten preklop med hi­trostmi (DPI). Višji razred V višjem razredu smo imeli to­krat tri miši, Logitechovo G903 Lightspeed in Razerjevi Mamba Elite in Naga Trinity. Mamba Eli­te stane približno sto evrov, Naga Trinity še deset evrov vec, G903 pa 140 evrov. Te tri miši so razmeroma ve­like, Mamba Elite je srednje tež­ka, drugi dve sta malenkost tež­ji. Kot smo že omenili, lahko pri G903 dodamo še manjšo utež. Mamba Elite je zelo podobna ce­nejšemu modelu DeathAdder, s tem, da ponuja malo vec svetle­cih detajlov, nagibno kolesce in namensko tipko za menjavo med profili (skrito na spodnji strani). Nagibno kolesce ponujata tudi drugi dve, Logitechova ima za povrh tudi možnost prostega vr­tenja. Kar zadeva namenske tip­ke, sodi Naga Trinity vsekakor v svoj razred. Na levi strani je na­mrec plošcica, ki se drži miške ob pomoci magnetov. To lahko zamenjamo oziroma preklaplja­mo med tremi priloženimi. Naj­bolj navadna ponuja dve tipki, podobno kot pri vecini drugih miši, zraven imamo tako, ki ima sedem tipk, razporejenih v krog, najbolj nenavadna pa ponuja dvanajst tipk, razporejenih kot v številcnici, torej s tremi stolpci po štiri tipke. Slednja bo ko­ristna predvsem v igrah, kjer potrebujemo veliko bližnjic ali makrojev, denimo v realnoca­sovnih strategijah. Obe Razerjevi miši sta asi­metricni, Logitechova G903 pa je simetricna, a prilagodlji­va. Na levi strani ima namrec dve tipki, ki pa ju lahko za­menjamo s trdim kosom pla­stike. Priloženi sta namrec še enaki tipki za drugo stran, to­rej za desno stran miške. Se­veda lahko postavimo tipke na obe strani ali pa jih povsem odstranimo. Ta miš tudi omo­goca delovanje tako v brezžic­nem nacinu kot s prikljucenim kablom USB, priložen je tudi podaljšek za brezžicni vme­snik. . . Vrhunec prilagodljivosti, kar zadeva tipke, je Naga Trinity, kjer zamenjamo celotno levo stranico miši – stranica se drži ob pomoci ravno prav mocnih magnetov. I . Kar nekaj miši ponuja možnost menjave stikal pod glavnima tipkama, pri nekaterih je par dodatnih stikal že priložen. Tako kot pri mehanskih tipkovnicah so tudi tu stikala izredno cenjena. . Ena izmed zanimivejših možnosti je prilagoditev teže in težišca ob pomoci majhnih uteži – z G502 Hero dobimo priloženih kar 6 uteži mase 3,6 grama. To se morda sliši malo, a se v praksi zelo pozna. . Vecina preizkušenih miši je namenjenih rabi z desnico, nekatere so po obliki simetricne, a imajo na levi strani nekaj tipk, le nekaj je povsem simetricnih. Ena od teh je G903 Lightspeed, kjer lahko zamenjamo stranski tipki, oziroma ju nadomestimo z negibnim kosom plastike. . Programska oprema vseh treh preizkušenih izdelovalcev ponuja upravljanje nastavitev, barv, omogoceno je tudi shranjevanje profilov neposredno v miši – s tem se miš obnaša enako, tudi ce jo prikljucimo na drug racunalnik. . Logitech G305 Lightspeed . Asus Cerberus FortuS . Asus ROG Strix Impact . Razer Basilisk . Asus ROG Gladius II b miškah smo preizkusili tudi nekaj zanimivih dodat­kov. Eden izmed pomemb­nih clenov je namrec tudi podloga, na kateri miš dejansko uporabljamo. Na voljo je kar nekaj razlicnih pod­log, med bolj priljubljenimi so meh­ke, neoprenske podloge, na voljo so tudi bolj gladke, trše podloge. Te so boljše za hitre premike, mehkejše podloge iz neoprena in blaga pa so boljše za natancnejše premike. Zelo zanimiva je možnost podlo­ge, ki je obenem brezžicni napajal­nik za miš. Preizkusili smo Logite­chovo podlogo Powerplay in Razer­jevo Firefly Hyperflux. Obe ponujata veliko, izredno kakovostno podlogo, pri obeh imamo na voljo dve razlicni površini, tršo, bolj gladko, in mehkej­šo z malo vec upora. Razerjev model ima vgrajene tudi barvne svetlobne ucinke, ki jih seveda lahko sinhroni­ziramo z miško in drugimi zunanjimi napravami. Bolj zanimivo pa je to, da ima­ta ti dve v podlogi vgrajeno tulja­vo za brezžicno polnjenje uporablje­ne miši. Razer svojo podlogo prodaja skupaj z mišjo Mamba Hyperflux (to je brezžicna razlicica modela Mam­ba), Logitechova pa deluje kot vme­snik za njihov brezžicni standard Li­ghtspeed, obenem pa tudi kot polni­lec za modele G903 in G703. Obe podlogi se odlicno obneseta, a sta tudi zelo dragi – Logitechova sta­ne 140 evrov, Razerjev komplet mi­ške Mamba Hyperflux in podloge pa 280 evrov. Obenem zasedata kar ve­liko prostora na pisalni mizi, Razer­jeva podloga meri 35 × 28 centime­trov, Logitechova pa le centimeter manj v širino. Nekoliko nenavaden dodatek je Razerjevo držalo za kabel, imenovan Mouse Bungee. Gre za stojalo z do­bro obteženim podstavkom, cez ka­tero speljemo kabel, da se ne zaple­ta, oziroma da ga imamo vedno rav­no prav za optimalne premike miši. Stane 25 evrov, svoje delo dobro opravi, a nismo povsem prepricani, da ga zares potrebujemo. ZA ZAHTEVNEJŠE Mišji dodatki O . Podloga za miš igra kar veliko vlogo pri gladkem delovanju, na voljo je kar nekaj podlog, ki ponujajo brezžicno polnjenje miši, obvezna je tudi možnost prilagoditve barvne osvetlitve. . Mišji bandži, kot se rece držalu kabla, ureja kabel in preprecuje, da bi se prevec zapletel. Spodnji del je solidno obtežen, zgornjo držalo pa ponuja nekaj mehkega upogiba. . Logitech G502 Hero . Razer DeathAdder Elite . Logitech G Pro USB . Logitech G903 Lightspeed . Razer Mamba Elite Asus ROG Strix Impact Asus ROG Gladius II Asus Cerberus Fortus Logitech G305 Lightspeed Logitech G502 Hero Logitech G603 Lightspeed povezava (USB/Bluetooth/brezžicno) USB USB, menjava kablov USB brezžicno USB brezžicno, BT simetricna (da/ne) | } delno (samo oblika) delno } } osvetlitev RGB nastavljivo nastavljivo nastavljivo nima nastavljivo nastavljivo dimenzije 115 × 62 × 39 mm 126 × 67 × 45 mm 125 × 69 × 40 mm 130 × 67 × 40 mm 132 × 75 × 40 mm 124 × 68 × 43 mm masa (brez kabla, z baterijami) 91 g 110 g 114 g 99 g 121 - 139 g 136 g število tipk in kolesc (skupaj) 4 7 6 6 11 6 posebnosti glavnega kolešcka / / / / nagibno, prosti tek / prodaja www.eventus.si www.eventus.si www.eventus.si www.eventus.si www.eventus.si www.eventus.si cena 50 EUR 80 EUR 50 EUR 55 EUR 70 EUR 74 EUR Logitech G Pro USB Logitech G903 Lightspeed Razer Basilisk Razer DeathAdder Elite Razer Mamba Elite Razer Naga Trinity povezava (USB/Bluetooth/brezžicno) USB brezžicno, USB USB USB USB USB simetricna (da/ne) delno | } } } } osvetlitev RGB nastavljivo nastavljivo nastavljivo nastavljivo nastavljivo nastavljivo dimenzije 116 × 62 × 38 mm 130 × 67 × 40 mm 124 × 75 × 43 mm 127 × 70 × 44 mm 125 × 70 × 43 mm 119 × 74 × 43 mm masa (brez kabla, z baterijami) 83 g 110 - 120 g 107 g 105 g 96 g 120 g število tipk in kolesc (skupaj) 6 11 7 7 9 9 - 19 posebnosti glavnega kolešcka / nagibno, prosti tek prilagodljiv upor / nagibno nagibno prodaja www.eventus.si www.eventus.si www.eventus.si www.eventus.si www.eventus.si www.eventus.si cena 75 EUR 140 EUR 73 EUR 85 EUR 100 EUR 110 EUR DOSJE GLOBALNI VOHUNI GLOBALNI VOHUNI DOSJE P P 46 november 2018 november 2018 47 širitvijo trga se hkrati krepi tudi povezava teh­nologije in razlicnih poli­ticnih režimov. Vse globalne vele­sile informacijske družbe namrec ugotavljajo, da so naprave in strežniške storitve idealen nacin za spremljanje dogajanja po sve­tu, kjer smo koncni uporabniki ti­sti, ki opravimo skoraj vse delo, saj z napravami preživimo veci­no svojega dneva, hkrati pa smo vedno bolj odvisni od storitev v oblaku, kjer se naši podatki pre­našajo na strežnike tujih podjetij. Izkaže se, da je navidezna svo­boda ponudbe informacijskih tehnologij in storitev skoraj ve­dno povezana z enim od glavnih akterjev na tem trgu. Združene države Amerike, Južna Koreja in Kitajska namrec obvladujejo trž­išce, bodisi kot dobavitelji poliz­delkov in komponent bodisi kot sestavljavci koncnih izdelkov in ponudniki storitev. Tehnologija je del politicne enacbe Pri tem niti ni nujno, da pod­jetja in vladne službe zavestno sodelujejo. Eden od kljucnih izzivov informacijske družbe v zadnjem casu je poleg ravnotež­ja med zasebnostjo in uporab­nostjo tudi odgovornost razvijal­skega sektorja, ki se je hoceš no­ceš znašel v precej vrocih vodah politicnih ambicij in agend posa­meznih politicnih opcij ter držav. To se pozna tudi pri pridobiva­nju kadra, saj je svetovna javna uprava, kamor spadajo tudi ob­vešcevalne službe, pregovorno šibkejša pri zaposlovanju draž­jih strokovnjakov, hkrati pa se in­dustrija informacijskih tehnolo­gij ozira predvsem na generira­nje dobicka. Zasebnost ter kiber­netska varnost za zdaj namrec še nista našli svojega stalnega me­sta na seznamu prodajnih pred­nosti. In koncno – vseprisotna tehno­logija in vpetost družbe v storitve informacijskega sektorja odpira­ta res veliko možnosti sodelova­nja pri zbiranju podatkov, hkra­ti pa onemogocata enostaven uporabniški izstop iz tega oko­lja. Ce temu dodamo še prevla­dujoce trende razvoja nadzor­nih tehnologij, ki postajajo ve­dno bolj dostopne tudi koncnim uporabnikom, in vedno hitrejši razvojni cikel pametnih in avto­nomnih naprav, ki se dopolnju­jejo in prepletajo v ultimativno zasebnostno nocno moro pame­tnih mest, lahko ugotovimo, da se spušcamo v vedno bolj nezna­ne vode. In hkrati, da enostavne rešitve teh izzivov ne obstajajo. Silicijeva dolina: v mestu vo­hunov Zacnimo na levi strani svetov­nega zemljevida. Dolina Silici­ja je že veckrat v teoriji in praksi dokazala, da tehnologijo razu­me kot podaljšek državne diplo­macije in da svoj vpliv po vsem svetu širi tudi ob pomoci svetle­cih se naprav in spoliranih sple­tnih storitev, ki jih uporablja ves svet. Ceprav lahko leto nic po­stavimo veliko pred Snowdnova razkritja, je prav ta bivši sodela­vec ameriške obvešcevalne služ­be NSA razkril, kako globoko se je ameriška država zasadila v di­gitalno zibelko zahodnjaške in­formacijske tehnologije. A ce bi rekli, da se je sodelo­vanje med tehnokrati in biro­krati zacelo šele po 11. septem­bru 2001, ko so ZDA potrebova­le konkurencno prednost pred teroristi, bi se zmotili. Že od voj­ne v Vietnamu lahko namrec spremljamo sodelovanje ameri­ške tehnološke industrije in ame­riških oblasti. Še vec – ameriške oblasti so bile, sodec po vec vi­rih, zacetni in glavni financer do­line Silicija, saj je zasebni kapital med tehnološke navdušence pri­šel šele v drugi fazi. Profesor stanfordske univerze, dr. Steve Blank, v svojih knjigah pojasnjuje, da so bila razlicna za­gonska podjetja doline Silicija v doloceni fazi hladne vojne tako mocno povezana z ameriškimi (proti)obvešcevalnimi agencija­mi, da bi jih lahko šteli za njiho­ve razvojne oddelke. »Še danes opažamo, da najvecji zaposlo­valec v dolini Silicija ni Google, temvec vojaško podjetje Lockhe­ed Martin,« opozarja. Z njim se strinja Yasha Levi­ne, avtor knjige Surveillance Val­ley, ki pojasnjuje, da gre za na­crtno sodelovanje, s katerim se okorišcata obe strani. »Google se je leta 2007 povezal z Lockhe­ed Martinom in razvijal sisteme za nadzor okolja, ki jih je vojska nato uporabljala v vojni v Iraku. Leta 2008 je Google v ameriški obvešcevalni službi dobil pogod­bo za upravljanje internega wiki projekta, 2010 pa je sklenil po­godbo z Državno geoprostorsko agencijo (National Geospatial Agency), s sestrsko agencijo NSA (National Security Agency),« na­števa Levine. Problematicen pa ni samo Google. Ceprav se drugi velikan, Apple, zadnje case zaradi priti­ska javnosti vedno bolj ukvarja z varovanjem zasebnosti svojih uporabnikov, ima v svoji omari kar nekaj okostnjakov. Med naj­bolj svežimi sta zagotovo podpis sodelovanja s kitajskimi oblastmi in vzpostavitev oblacne storitve iCloud na kitajskem ozemlju za uporabnike te države. Apple je priznal, da se je temu sicer upi­ral, a da so na koncu odlocile ki­tajske oblasti – kitajski podatki na kitajskem ozemlju ali pa nic. Šenžen: namakalni sistemi kitajskega nadzora Kitajsko mesto Šenžen (Shen­zhen, ime izhaja iz poimenova­nja za namakalni jarek) predsta­vlja najvecji tehnološki center na svetu, ki dobavlja komponente in polizdelke za celoten svet infor­macijske tehnologije. Normalno je, da se med vsemi komponen­tami znajdejo tudi take, ki jih je mogoce uporabljati v nadzor­ne namene. Priljubljena taktika? Poceni, a vseeno dovolj kakovo­stna tehnologija, da jo lahko po eni strani kupijo restriktivni reži­mi, po drugi strani pa tudi potro­šniki, ki bi radi poceni prišli do relativno dobrih izdelkov. Business Insider poroca, da je Kitajska leta 2015 zacela izva­jati desetletno strategijo, s ka­tero bi rada do leta 2025 dose­gla prevlado na trgu naprednih tehnologij. Leta 2017 so nacrte nadgradili s strategijami razvo­ja umetne inteligence in glav­no vlogo pri tem igrajo države v razvoju. Te Kitajska izrablja kot laboratorije, v katerih preizkuša nove tehnologije nadzora. Države na Zahodu v zadnjem casu postajajo vedno bolj nervo­zne, ko pogovori tecejo o upora­bi kitajske informacijske tehno­logije. Združene države Ameri­ke in Avstralija so pred kratkim odpovedale vladne pogodbe za racunalnike in pametne telefo­ne kitajskih proizvajalcev in kot vzrok navedle »skrb za domovin­sko varnost«. Zahod pa ni edina tržno za­nimiva tarca. Wired pojasnjuje, da lahko podarjeno kitajsko in­formacijsko opremo najdemo v petintridesetih državah po vsem svetu. Kitajsko darilo bi morale države po mnenju Wireda zavr­niti, saj naj bi šlo za dejanske tro­janske konje. Afriška unija naj bi tako letos prejela strežniški sis­tem, za katerega so raziskoval­ci ugotovili, da se »sam od sebe« povezuje z neznanimi spletnimi naslovi znotraj kitajske države in ji pošilja podatke. Kitajska se na obtožbe ni odzvala. Tudi Zimbabve je letos pod­pisal pogodbo s kitajskim pod­jetjem CloudWalk Technologi­es, ki je za vlado te afriške dr­žave vzpostavil sistem za algo­ritemsko obrazno prepoznava­nje. Zimbabve ga bo uporabljal za preganjanje kriminala in dru­ge namene. Tehnologija ume­tne inteligence bo tako dobi­la nov poligon za razvijanje in izpopolnjevanje nacinov prepo­znavanja, hkrati pa se s tem kre­pi državni nadzorni aparat, ki si lastnega razvoja ne more ali noce privošciti. In ne nazadnje – Salomono­vi otoki so v zadnjem trenutku prijazno zavrnili Huaweijevo po­nudbo o gradnji podmorske op­ticne povezave v svet in gradnjo raje zaupali Avstraliji. Salomo­novi otoki so si verjetno premi­slili tudi zaradi tega, ker bo Av­stralija celoten projekt finan­cirala, po besedah avstralske­ga premiera pa zato, ker bi iz­vajalec storitve imel možnost nepooblašcenega »prisluškova­nja« prometa v obeh državah. Globalni boj na usmerjevalniku A ponudba informacijske teh­nologije in storitev ne obsega le nabora za koncnega uporabni­ka, temvec je problematicna tudi na bolj industrijski ravni. Nedav­ni spor med kitajskima ZTE in Huaweijem ter ameriško vlado tako ni omejen na skrb za lastne državljane, temvec je povezan z vzpostavljanjem strežniške in od­dajniške infrastrukture. »Cenov­no ugodnejša infrastruktura ki­tajskih podjetij po ocenah ameri­škega državnovarnostnega sek­torja predstavlja veliko tveganje, saj omogoca dostop do obcutlji­vih sistemov,« pojasnjuje Andro­id Central. Tako se izkaže, da se bitka za digitalno prevlado odvija na po­polnoma drugi ravni in da so koncni uporabniki v veliki vecini primerov samo kolateralna ško­da. »Izgradnja omrežja 5G bo odlocilna za vec sektorjev indu­strije in obrambe, medtem ko bodo vojaška letala F-35 vedno manj pomembna,« je za Bloom­berg razmere komentiral neime­novani vir iz ameriške telekomu­nikacijske industrije, ki sodelu­je v razpravah o omrežjih priho­dnosti. Odgovor, zakaj so Americani tako prestrašeni, je ironicen. Ker je ameriška industrija vec let zlo­rabljala ameriško tehnologije za namene nadziranja v tujih drža­vah, so seveda obcutljivi, ko nek­do zacne podobne poteze vle­ci znotraj njihovega informacij­skega okolja. In po drugi stra­ni – ravno ameriška tehnološka ekspanzija je bila eden od glav­nih razlogov, da so druge velesi­le zacele vec sredstev in energije vlagati v razvoj lastne industrije. Tehnološka suverenost bo v pri­hodnosti vedno bolj pomembna. Drugi razlog za dvigovanje prahu je zagotovo protekcioni­zem ameriške industrije, ki se seveda boji cenejših tekmecev iz tujine. Po porocanju porta­la Mortherboard podjetje Cisco že od leta 2012 lobira in opozar­ja ameriške oblasti na »proble­maticni« Huawei in tako ustvar­ja okolje, v katerem cvetijo teori­je zarot. Pa to niti ni edini primer. Za­gotovo se še spomnite bitke med ZDA in proizvajalcem protiviru­sne opreme Kaspersky Lab, kjer je prišlo do vroce krvi zaradi nje­govega domnevnega (in zanika­nega) vohunjenja pri dolocenem uporabniku znotraj ameriške ad­ministracije, zaradi cesar so iz­delki tega ruskega podjetja pre­povedani v ameriški administra­ciji. Še vec, po novem so prepo­vedani tudi v Evropskem parla­mentu, kjer so jih poslanci v po­sebnem varnostnem porocilu še prav posebej omenili. (Mimogre­de, slovenska poslanca Alojz Pe­terle in Ivo Vajgl, ki sta glasovala za tak ukrep, se na veckratna po­izvedovanja našega urednika ni­sta odzvala.) A po drugi strani Kitajska in Amerika eden brez drugega sko­rajda ne moreta. Zadnja zgodba o sodelovanju na podrocju razvi­janja storitev ter produktov pri­haja iz Googla in je spet dvigni­la veliko prahu. Izkazalo se je na­mrec, da Google svoje najnovej­še kljuce za dvostopenjsko potr­jevanje identitete izdeluje na Ki­tajskem. Še vec – ZDNet poroca, da je Google vzel kar koncni iz­delek kitajskega podjetja Feitian Technologies in nanj le nalepil svoj prepoznavni logotip. Koncni uporabnik: nazaj na drevesa? Neodvisnost in samostojnost v informacijski dobi za posame­znika postajata vedno bolj nedo­segljiv ideal. Podatkovna omrež­ja, predajanje suverenosti tujim in domacim podjetjem ter kon­glomeratom in vseprisotna infor­macijska tehnologija, za katero se lahko v vsakem trenutku izka­že, da poleg svoje osnovne opra­vlja še nadzorno funkcijo, clove­ka navdajajo z obupom. Raziskovalci že govorijo o za­sebnostni izcrpanosti, kjer upo­rabnik v želji po zagotavljanju zasebnosti pregori in obupa, ter opozarjajo, da je kljucno delova­nje na vec ravneh: od regulative, ki doloca pravila posameznega tržišca, do osvešcenosti razvijal­cev strojne in programske opre­me ter tudi koncnih uporabni­kov, ki odlocajo s svojimi denar­nicami. In še – mogoce glavno vpraša­nje niti ni, ali kitajska vlada nad­zira proizvajalca telefonov in ali ameriški spletni velikan sode­luje z ameriškimi obvešcevalni­mi službami, temvec bi se mora­li glasneje in pogosteje spraševa­ti o razpletanju primera Tetra, o cudnih aplikacijah, ki jih na te­lefone žena namešcajo njihovi partnerji, in o tehnologijah pa­metnih mest, ki jih lahko že za­sledimo v mestih po Sloveniji in ki v tujini že dvigujejo prah zara­di morebitnih zasebnostnih zlo­rab. Trenutne vojne med ameriški­mi in kitajskimi razvijalci pro­gramske in strojne opreme ne­posrednega vpliva na koncnega uporabnika mogoce res nimajo, a se je treba zavedati, da se po­liticne in gospodarske agende oblikujejo tudi ali pa celo pred­vsem zaradi pritiska javnosti. Da se v Sloveniji premalo po­govarjamo o podatkovni neod­visnosti, da šepamo na podro­cju kibernetskega varovanja kri­ticne infrastrukture, da se o in­formacijski družbi še vedno pre­težno pogovarjamo kot o gospo­darskem izzivu in ne celostnem družbenem problemu – vse to je zelo slaba popotnica v priho­dnost informacijske družbe.. Americani, Kitajci, Rusi, vsi so enaki S Tržišce informacijske tehnologije poka po šivih. Tako z vidika razlicnih ponudnikov strojne in programske opreme kot tudi njihovega geografskega izvora. Informacijska tehnologija že zdavnaj ni vec domena zahodne doline Silicija, temvec se na tem podrocju vedno bolj krepijo tudi vzhodne države, kot sta Kitajska in Rusija. Domen Savic . Infrastrukturna samostojnost je pomembnejša kot lovska letala. Rusija: vohun, ki me je skeniral Po incidentu z ameriško administracijo je ta obtožila rusko podjetje Kaspersky Lab vohunjenja za potrebe ruske države. Izpostavili so zgodo­vino prvega moža podjetja, Eugena Kasperskyja, ki se je šolal v šoli ru­ske obvešcevalne službe KGB, opozarjali so na kompleksnost vohunske operacije in poudarili, da se je ta morala zgoditi ob védenju podjetja Ka­spersky Lab. Dokaze o vohunjenju za ruske oblasti so v podjetju menda našli tudi izraelski državni hekerji (Enota 8200), ki so v Kaspersky vdr­li leta 2015. Podjetje je vsa namigovanja zanikalo in poudarilo, da je z ameriškimi oblastmi pripravljeno sodelovati pri odkrivanju nepravilnosti. Kitajska: vladna telekomunikacijska agencija Podjetje Huawei poleg pametnih telefonov proizvaja tudi (in pred­vsem) drugo telekomunikacijsko opremo, so dalec najvecji proizvajalec mobilnih baznih postaj, ki jih uporabljajo tudi slovenski operaterji. Poleg Združenih držav Amerike so njihove izdelke prepovedali v Av­straliji, za prepoved pa se ogrevajo tudi druge države. Kritiki ga oznacu­jejo za podaljšek kitajske vlade in kot zanimivost izpostavljajo Huawe­ijevo lastno definicijo, da so kolektiv in ne zasebno podjetje (spomnimo se naše pretekle družbene lastnine). Ustanovitelj podjetja je Ren Zhen­gfei, inženir v kitajski vojski. Prvi vecji projekt je bila informatizacija ki­tajskega podeželja, kjer je podjetje posameznim županom placevalo za­hvalnino za uporabo njihove opreme, vzpostavili pa so tudi komunika­cijsko omrežje kitajske vojske. Huawei vsa namigovanja zanika. Združene države Amerike: Trenutek, vežem! Med razkritji Edwarda Snowdena je bilo tudi opozorilo, da je ameri­ška agencija NSA na omrežno opremo Cisco vec let namešcala opre­mo za dostop skozi zadnja vrata. Pri Wikileaksu so lani odkrili dodatna zadnja vrata v novejši Cisco omrežni opremi, skozi katera je do nje do­stopala druga obvešcevalna agencija – CIA. Cisco trdi, da za »napake v opremi« ni vedel. . Vohunjenje se lahko dogaja na omrežju, ne na koncni napravi. Kibernetski placanci Vohunjenje v kibernetskem prostoru že zdavnaj ni vec le domena dr­žavnih organov. Tudi na tem podrocju se vedno bolj uveljavlja model ne­odvisnih organizacij, ki sprejemajo narocila vec vlad, te pa lahko zanika­jo odgovornost, ce podatki o operaciji zaidejo v javnost. Ce pri tem upo­števamo še vedno vecje število zasebnih podjetij, ki se specializirajo za razvoj opreme za nadziranje, lahko ugotovimo, da ta panoga pocasi po­staja dostopna za vsakogar z malo tehnicnega znanja in veliko željo po nadziranju soljudi. . V ZDA so pametni števci elektricne energije že problematicni z vidika vdora v zasebnost. Izrael: zagonski vohuni Izraelska obvešcevalna agencija Mossad je letos spomladi oznanila, da je uspešno zakljucila prvi krog investicij v zagonska podjetja, s kate­rimi bo razvijala programsko in strojno opremo. Po zgledu ameriškega sklada Q-Tel, ki to že pocne v sodelovanju z agencijo CIA, bo Mossad za investicije na letni ravni porabil vec kot dva milijona evrov. Svetovne vlade: Hocemo lastni dostop! Po vsem svetu se spet prebujajo ideje državnih organov, da bi mora­la industrija informacijske tehnologije organom pregona omogociti la­stni dostop do storitev in tehnoloških izdelkov, s katerim bi se lahko laž­je borili proti potencialnemu terorizmu. Za zdaj se jim industrija še upi­ra, a kritiki že opozarjajo, da so vlade zelo vztrajne, javno mnenje pa ne­odloceno. Po drugi strani pa je prevelika odvisnost od tujih tehnoloških gigantov razlog, da se vedno bolj razvija tudi boj za tehnološko neodvi­snost – kar ni nujno slabo. DOSJE OLED OLED DOSJE P P 50 november 2018 november 2018 51 80. letih se je široko raz­mahnila raba ohranje­valnikov zaslona. Upo­rabniki so bili navdušeni pred­vsem zaradi licnih in živahnih kadrov, ki so se vrstili na zaslonu med neaktivnostjo, programer­ji pa so s tem rešili problem izde­lovalcev. Zasloni s katodno cevjo so bili namrec nagnjeni k »vžga­ni sliki« (screen burn-in). Tride­set let pozneje se zgodovina po­navlja. Moderni zasloni OLED trpijo zaradi »vztrajanja slike« (image persistence), ki se v pose­bej hudih primeri razvije do »vž­gane slike«. Svoj cas so bili problematic­ni zlasti monokromatski (eno­barvni) zasloni s katodno cev­jo (CRT), ki so po možnosti ves cas delovali pri eni sami nastavi­tvi moci. Pri teh monitorjih je ža­rel fosforni premaz na notranji strani zaslona, ko ga je bombar­diral curek elektronov. Svetilne lastnosti fosforja se z rabo poca­si spreminjajo, zato je dolgotraj­no prikazovanje istega prizora škodljivo. V takem primeru se razlicna mesta na zaslonu stara­jo razlicno hitro, to pa povzroci »vžgano sliko«. Tudi ko na zaslo­nu prikažemo drugo sliko, bomo videli blede ostanke prejšnje. V lažjih primerih ta ucinek scaso­ma izgine, v hujših pa je trajen. Posebej izrazit je bil pri eno­barvnih monitorjih, ki so dolge ure ali dneve prikazovali isto in­formacijo, denimo na letališcih, bankomatih ali avtomatih za na­kup vozovnic. Barvni monitorji so manj obcutljivi, ker uporablja­jo tri razlicne fosforne nanose (za rdece, zelene in modre pike). Prav tako so imeli poznejši »CR­Tji« boljši fosforni premaz ter aluminijev sloj za fosfornim pre­mazom za odboj cim vec svetlo­be proti uporabniku, kar je hkra­ti šcitilo fosforni premaz, zato so bili odpornejši. Raba barvnih za­slonov je dosti bolj enakomerna, zlasti pri obicajnem gledanju te­levizije, kjer so v povprecju vse tocke enako obremenjene. Dru­gace je seveda, ce spremljamo šport, brskamo po internetu, igramo igre ali gledamo filme s crnimi robovi, saj imamo v teh primerih sorazmerno staticne elemente prikazane slike (okvir z rezultatom, orodne vrstice, crni robovi ipd.). To je eden iz­med razlogov, da se plazemski televizorji niso uveljavili, saj so bili zgodnji modeli zelo nagnjeni k temu problemu. Tekoci kristali Zasloni s tekocimi kristali (LCD) so skoraj v celoti odpra­vili ta problem, ker sliko izrisu­jejo drugace. Za tekocimi kri­stali imajo uniformen vir svetlo­be, ki je bodisi fluorescentna si­jalka bodisi svetleca dioda (LED­-LCD). V vsakem primeru je ves cas osvetljen celoten zaslon, zato staranje vira svetlobe nima po­sledic na prikaz slike. V nekate­rih specificnih primerih pozna­mo težave z »vžgano sliko« tudi pri LCDjih, zlasti na kakšnih leta­lišcih ali železniških postajah. Prikaz slike regulirajo tekoci kristali, ki so ujeti med dve pla­sti polarizirajocega materiala. Tekoci kristali imajo preferenc­no orientacijo, ki pa jo spremeni­mo z elektricnim tokom. Z njim spreminjamo propustnost razto­pine tekocih kristalov za svetlobo (s spremembo polarizacije), kar se pozna kot slika. Ostanki sta­rih prizorov na LCDjih navaadno niso trajni, temvec jih normalna raba odstrani. Razlog za ta pojav pri LCD­jih še ni v celoti raziskan. Oci­tno zelo dolgotrajno držanje te­kocih kristalov v eni orientaciji vsaj kratkorocno malo spremeni njihove lastnosti, zato se ob spre­membi elektricnega polja ne vr­nejo v prvotno orientacijo. Mo­žni razlogi so nabiranje ionskih necistoc v tekocih kristalih, na­stanek elektricnega naboja v bli­žini elektrod, parazitska kapaci­tanca in enosmerna komponenta tako v elektricnih kristalih zara­di anizotropije dielektricne kon­stante v LCDjih. Poenostavlje­no povedano: tudi tekoci kristali niso povsem odporni na izjemno dolgo vztrajanje v isti orientaciji. OLED To, da v zadnjem casu spet vec beremo in pišemo o »vžganih sli­kah«, je posledica vec dejavni­kov. Cedalje priljubljenejši so za­sloni OLED (organic light-emit­ting diode), ki prikazujejo boga­tejše barve od LCDjev, a so veliko bolj obcutljivi za ta pojav. Hkra­ti je moderna tehnologija poskr­bela, da zasloni spet pogosteje prikazujejo nespremenjene ka­dre. Orodne vrstice pri brskanju po internetu, napisi pri spremlja­nju športnih prenosov, logotipi televizijskih postaj in naslovne vrstice na pametnih telefonih Android ali iOS so primeri, ki so bili pred 20 leti manj pomembni ali celo nemogoci. Zasloni OLED delujejo druga­ce kakor klasicni (fluorescentni) LCDji ali LED-LCDji. Sliko prika­zujejo tako, da posamezne toc­ke žarijo (oddajajo svetlobo), pri LCDjih pa posamezne tocke blokirajo svetlobo. Pri zaslonih OLED je vsaka pika samostojna enota, in sicer organska moleku­la, ki sedi med dvema elektroda­ma. Ena elektroda mora biti pro­zorna, tok med njima pa tece sko­zi organske molekule, ki odda­jajo svetlobo. Zaradi tega imajo boljši kontrast od LCDjev, pred­vsem crno prikazujejo bolj crno. To je razlog, da je vecina iz­delovalcev velikih televizorjev v zadnjih letih zacela izdelovati modele z OLED. Ena redkih iz­jem je Samsung, ki je tehnologijo zaradi težav z vžgano sliko pre­skocil in zacel razvijati QLED – to so še vedno LCDji (ki uporablja­jo »kvantne pike«), zato naj ne bi imel teh težav. OLED prinaša stari problem iztrošenja. Pike se starajo, in si­cer ob intenzivnejši rabi hitreje. Ce torej na nekem delu zaslona dlje casa prikazujemo isto sliko, bo ta del zaslona staran druga­ce od preostanka. Zato se lah­ko zgodi, da bomo videli »vž­gano sliko«, tudi ko bomo žele­li prikazati kak drug kader. V re­snici ne gre za »burn in«, temvec »burn down« – iztrošili smo del zaslona. Kaj storiti Probleme je laže prepreceva­ti kakor odpravljati, zato se velja izogibati predvsem primerom, ki bi vodili do »vžgane slike« (glej okvir). Ce se ta kljub vsemu na­redi, kar se vedno zgodi zlago­ma, izdelovalci priporocajo, da zaslon ugasnemo za dlje casa (recimo dan ali dva), nato pa na­daljujemo obicajno rabo. V pri­merih blažjih težav izklop ni po­treben in problem bo izzvenel sam. Vecinoma gre namrec zgolj za »vztrajanje slike«, šele v eks­tremnih primerih je težava traj­na. Ali pa ce imamo res smolo s slabim zaslonom, kot se je zgodi­lo našemu bralcu (glej okvir). Na voljo so tudi aplikacije za pametne telefone, kot je na pri­mer AMOLED Burn-in Fixer, ki na telefonu prikazuje inverzno sliko navigacijske vrstice in vr­stice stanja. Ti dve sta ob pri­žganem zaslonu vedno prika­zani, zato se lahko »odtisneta« na zaslon. Z vtisom nasprotne­ga vzorca dobimo zaslon, ki je v celoti rahlo vžgan, zato ne opa­zimo vzorca, le svetlost je neko­liko nižja. Problem ni pogost, se pa pojavlja. Celo Googlov tele­fon Pixel 2 XL je imel lani obilo težav, zaradi cesar je Google, si­cer trdec, da je (LGjev) zaslon OLED brezhiben, kljub vsemu iz­dal programski popravek, ki je malo popravil barve in zmanj­šal svetlost, da bi bil ucinek manj verjeten. Tako Google kakor Apple sta v svoje mobilne operacijske sisteme vgradila sisteme za pre­precevanje vtisa slike v zaslon. Android Wear na pametnih urah, denimo, omogoca redno premikanje vsebine na zaslo­nu za nekaj pik. Tudi vedno bolj priljubljeni telefoni z zmogljivo­stjo »Always On« približno vsa­ko minuto malce prestavijo sli­ko ure, da niso ves cas osvetlje­ne iste pike. Izdelovalci Izdelovalci se problema za­vedajo in v specifikacijah pogo­sto celo deklarirajo, koliko ur delovanja bo televizor ali moni­tor zagotovo zmogel brez težav. Kljub temu pa »vžgana slika«, ce se ne pojavi izredno kmalu, ne sodi v garancijsko jamstvo. Ura­dno Sonyjevo stališce je, da ne gre za napako, temvec posledi­co rabe, zato ne more biti pred­met garancije. Podobno meni LG – problem nastane, ko so napra­ve zunaj obicajnih pogojev rabe. Apple v garancijskih pogojih po­daljšanega jamstva AppleCare za iPhone X jasno doloca, da je »vž­gana slika« normalna obraba, ki je pri dolocenih vzorcih upora­be pricakovana. Samsungova ga­rancija prav tako izrecno izklju­cuje spremembe svetlosti zaradi normalnega staranja, z »vžgani­mi slikami« vred. Številni izdelovalci so v svoje naprave vgradili funkcije, ki se bojujejo proti problemu. LG ima na primer »Screen Shift«, Sony pa »Pixel Shift«. V teh primerih zaslon malenkostno premakne sliko, da se ne »zapece«. Najno­vejši televizorji so že tako pame­tni, da zaznajo staticni del slike (LG to funkcijo imenuje »Logo Luminance Adjustment«), na pri­mer logotip kanala, in sliko tam nekoliko zatemnijo. Cim manj je namrec slika svetla, tem teže se zažge v zaslon. Pri telefonih pro­blem ni tako perec, ker jih me­njamo pogosteje, predvsem pa je na njih slika redkokdaj »prižga­na« vec kot nekaj minut hkrati. V poslovnih okoljih pa so problemi izrazitejši. LG je mo­ral na letališcu Incheon v Juž­ni Koreji po piclih štirih mesecih zamenjati 69 novih televizorjev OLED, ker so imeli »vžgano sli­ko«. Nadomestili so jih z LCDji. Brez panike Iz zapisanega in posamicnih zgodb bi se morda ustrašili, a ni vzroka za preplah. Moderni za­sloni so odpornejši od nekdanjih. Drži, da je tehnologija OLED ob­cutljivejša od LCD. Kljub temu pa vecine ljudi z obicajnimi nava­dami, ki nimajo izrazite smole s strojno opremo, problem ne bo prizadel. Seveda pa ne pušcaj­te zaslonov prižganih vso noc, še posebej ne s staticno sliko. . Vracajo se »zažgani« zasloni V V zadnjih mesecih je cedalje vec pritožb uporabnikov, ki so v novih monitorjih ali televizorjih po daljši rabi zagledali duhove minulih prizorov. Problem »vžganih slik«, ki smo ga poznali z zaslonov s katodno cevjo, se v najnovejših tehnologijah kljub vsemu pojavlja. Prakticne izkušnje s tem so imeli tudi nekateri naši bralci. Matej Huš . Zasloni s katodno cevjo so bili obcutljivi na »vžgano sliko«. glasil se nam je bralec Ro­man, ki se mu je slika v LGjev televizor OLED za­pekla kar dvakrat. »V zacetku 2016 sem zacel razmišljati o novem TV sprejemniku. Ker cena ni bila prvi pogoj, sem tudi po nasvetu znanca zacel razmišljati o televizorju OLED, glede na novejšo in boljšo tehnologi­jo, ‘neskoncno’ crnino in s tem bolj­ši kontrast,« je dejal. Odlocil se je za 55-palcni LGjev model OLED55B6V­-Z (izdelan septembra 2016, sesta­vljen na Poljskem). V Sloveniji je stal od 3400 do 4000 evrov, na avstrijskih in nemških stra­neh pa so se našle ponudbe tudi za dobra dva tisocaka. Na koncu ga je narocil pri Yeppon.it v Milanu za 1700 evrov. In kljub nizki ceni je do­bil originalen izdelek, ki je sprva de­loval brezhibno. »Po nekaj mesecih se je na spo­dnjem delu zaslona zacela kaza­ti majhna lisa, ki je glede na bar­vo podlage spreminjala svojo bar­vo,« razlaga Roman. »Lisa je bila vedno na istem mestu in je niti ci­šcenje šuma plošce (ali Clear Pa­nel Noise, kot imenujejo to funkci­jo v nastavitvah) ni odpravilo. Sca­soma sta se pojavili še dve lisi v isti liniji. Ugotovil sem, da so lise na mestu številk strani teleteksta, ki sem ga uporabljal skoraj vsak dan okrog 15 minut. Prva in najbolj iz­razita lisa je bila tam, kjer je rume­na barva.« Zato je kontaktiral servis DAST, tam pa so mu povedali, da bo treba za­menjati zaslon. Dva tedna pozneje so mu sporocili, da je zaslon prispel, tako da je peljal popravit svoj televi­zor. Ista napaka se je naredila cez ne­kaj mesecev, zato je televizor spet nesel na servis in spet so mu zame­njali zaslon. Obe popravili so korek­tno in profesionalno izvedli v okviru garancijskega jamstva, so ga pa opo­zorili, da tretja menjava v okviru ga­rancije ne bo vec možna. Tudi v na­vodilih za uporabo uporabnikom od­svetujejo daljše prikazovanje nespre­menljivega kadra. Polletna uporaba teleteksta v pov­precju 30 minut na dan, ce zelo stro­go ocenimo njegov vzorec rabe, je manj kot 100 ur kumulativnega pri­kazovanja istega kadra. Ker se je na­paka ponovila na zamenjanem za­slonu, odpade možnost, da je šlo za individualen defekt. IZKUŠNJA Zgodba našega bralca O . Na LGjev televizorju OLED se je zaradi uporabe teleteksta zapekla slika. Slika: Roman . Navodila za uporabo televizorjev OLED cesto opozarjajo, da ne smemo predolgo prikazovati staticne slike. . Težave z zažgano sliko imamo lahko tudi na zaslonih pametnih telefonov. Slika: Mitchell Cairns oslej najvecji in najtemelji­tejši preizkus »zapeke« iz­vaja RTings.com. Konec lan­skega avgusta so kupili tri televizor­je: LG B6 (OLED), Samsung KU6300 (LED z matriko VA) in LG UJ6300 (LED z matriko IPS) in jih zaceli mu­citi. Na njih so 20 ur na dan pona­vljali 5,5 ur dolg videoposnetek, ki je imel tako staticno kakor dinamic­no vsebino. Po vec kot letu dni in 7000 urah delovanja so ugotovili, da je tehno­logija OLED res bistveno obcutljivej­ša od LCD. LG B6 ima že dodobra vž­gane logotipe (staticni del slike), za­slona v drugih televizorjih še nista vidno zažgana. Še en test so zaceli izvajati januar­ja letos, na njem pa preverjajo šest povsem enakih LG OLED C7. Prika­zujejo vsak svoj program, in sicer CNN, CNN pri najvecji svetlosti, no­gomet, NBC, igro FIFA 18 in igro Call of Duty. Že po 4000 urah se je logo­tip CNN »zažgal« v zaslon. To je bi­stveno manj od 30.000 ur, kolikor obljublja izdelovalec. LG pojasnjuje, da so imeli nekate­ri televizorji iz leta 2017 težavo, ker so jih po izdelavi kalibrirali prehitro, ko so bili še topli. Zato so imeli na­pacno tabelo za mapiranje digitalnih vrednosti v predstavitev barv na za­slonu. Ko so pri delovanju uporablja­li funkcijo Pixel Refresh za preprece­vanje vžgane slike, je to povzrocilo napacen izris. LG trdi, da so omenje­ni problem rešili z zamenjavo strojne programske opreme (firmware) z no­vim mapiranjem. Sicer pa LG vztraja, da njihovi televizorji ob normalni rabi dosežejo 30.000 ur brezhibnega de­lovanja. Leto ima 8760 ur. TEST Preizkusa na RTings.com N . »Vžgana slika« po 36 tednih gledanja CNN na najvecji osvetlitvi. Slika: RTings.com Kako se izogniti »vžgani sliki« • Uporabljajte ohranjevalnike zaslona s crnim ali temnim ozadjem. • Ne postavljajte zaslonov v slabo prezracene, vroce prostore. • Nastavite samodejni izklop ob nedejavnosti. • Vsakih nekaj ur zaslon za nekaj casa ugasnite in znova vkljucite. • Izogibajte se prikazovanju iste slike (velja tudi za dele zaslona) vec kot dve uri v kosu. Na pametnih telefonih lahko uporabite Immersive Mode, ki skrije orodne vrstice. • Zmanjšajte svetlost zaslona pri tveganih kadrih. • Redno menjajte ozadje na namizju. • Uporabljajte funkcije za zamik pik. . Pogosto je v rumeni barvi najbolj viden ucinek vžgane slike. Slika: Roman NOVE TEHNOLOGIJE 3D TISK KOVIN 3D TISK KOVIN NOVE TEHNOLOGIJE O O 54 november 2018 november 2018 55 tisk se je iz drage in spe­cializirane tehnologije, ki so si jo lahko privošci­la le najvecja podjetja, v zadnjih letih razvil v eno najbolj vrocih tehnologij. Zanjo so slišali že vsi, marsikdo je tudi že prijel v roke kak natisnjen izdelek ali si tiskal­nik ogledal pobliže. Pred petimi leti so bili 3D tiskalniki na Gar­tnerjevem seznamu desetih naj­obetavnejših tehnologij. Tehno­logija se ni izpela ali upehala, kot na primer veriženje blokov (blockchain). V resnici velja na­sprotno, tako da je Gartner 3D tisk letos oznacil za tehnologijo, ki ima najvecji potencial za spre­membo poslovnih modelov. Na­povedujejo, da bo do leta 2021 vec kot 75 odstotkov vojaških in komercialnih letal uporabljajo dele, ki so bili natisnjeni. To v resnici ni tako nemogo­ce, saj sta letalska in medicin­ska industrija prvi zaceli upora­bljati 3D tisk. To je bilo v letih, ko je bil ta tisk še tako drag, da so si ga lahko privošcili le pri izde­lavi najdražjih delov. To, cemur danes pravimo 3D tisk, je Boe­ing pod imenom aditivno pro­izvajanje (additive manufactu­ring) uvedel že pred 20 leti. Da­nes tiskajo že vec kot 50.000 raz­licnih sestavnih delov za svoja le­tala. Tudi letalski motorji imajo cedalje vec takih delov – GE Avi­ation je v svoj novi motor name­sto 855 klasicnih delov vstavil 12 natisnjenih (ki so lahko komple­ksnejših oblik), s cimer so dobi­li 10 odstotkov zmogljivejši in 20 odstotkov varcnejši turboprope­lerski motor. Tudi izdelovalci medicinske opreme s pridom izkorišcajo 3D tisk, pocasi pa ga usvajajo tudi druge branže. Posebej veliko uporabno vrednost ima tam, kjer potrebujemo posamezni stranki prilagojene izdelke. Zelo ociten zgled so proteze, ki morajo kar najlepše nadomestiti manjka­joci telesni del. Zadnji so se nad 3D tiskom navdušili v avtomobil­ski industriji. Verjetno 3D tisk ne bo nikoli v celoti nadomestil kla­sicnih proizvodnih postopkov, tako kot tudi laserski tiskalniki in diski niso v celo nadomestili brizgalnih tiskalnikov in tracnih enot. So jih pa nadomestili tam, kjer se to splaca. Pri 3D tisku so to majhne serije in prototipi, saj lahko z natisnjeni­mi izdelki hitro preverimo, ali se nek sestavni del vklaplja v celotni izdelek. Tako lahko hitro in poce­ni v resnicnosti preverjamo razlic­ne variante izdelka, preden se od­locimo za koncno produkcijsko. Tudi pri Akrapovicu in Pipistrelu so v preteklosti že povedali, da s pridom uporabljajo 3D tisk. Kaj lahko tiskamo Ce precej poenostavimo – sko­raj vse. Medtem ko ceneni 3D ti­skalniki za domaco rabo blju­vajo zgolj plasticne mase, je za ustrezno ceno mogoce natisni­ti najrazlicnejše materiale. Med njimi omenimo poliamide (naj­lon), alumid (poliamid z alumi­nijevim prahom), trdo plastiko ABS (akrilonitril butadien stiren, iz katerega so legokocke), smo­le, keramiko, karbonske materi­ale in tudi razlicne kovine. Prav slednjim se bomo posvetili v tem clanku. Gre za tehnologijo, ki do domacih uporabnikov še ni pri­spela, a bo nedvomno kmalu. Razlogi za 3D tisk kovin na­mesto uporabe klasicnih postop­kov (ulivanje) so vecidel enaki kot pri uporabi preostalih materialov. Omogoca hitrejšo proizvodnjo manjših serij, manj odpada in iz­delavo kompleksnejših oblik (na primer votlih izdelkov ali ojacenih samo na enem delu), zato so laž­ji in cenejši od konvencionalnih, predvsem pa uporabijo manj su­rovin. Letalska industrija, ki drago placuje vsak dodaten kilogram, ki ga prevaža, to še posebej ceni. Ista razlika se pozna tudi v ekonomicnosti. Dizajn izdelka, ki je namenjen klasicnemu obli­kovanju (denimo s CNC), na splošno ni primeren za 3D tisk, ker bi bil predrag. To, da bo izde­lek natisnjen, je zato treba upo­števati že pri oblikovanju. Koraki pri tisku Pri 3D tiskanju delo poteka v korakih, ki so analogni obicaj­nemu tisku na papir. Najprej potrebujemo model, ki ga obli­kujemo v racunalniškem progra­mu. To je trirazsežna upodobitev predmeta, ki ga želimo ustvariti. Model mora biti fizikalno izve­dljiv, torej mora oklepati koncno prostornino (odpadejo ravnine debeline nic in odprti volumni). Shranimo ga v enem izmed for­matov za 3D tisk: STL, AMF, 3MF ... STL je najstarejši for­mat, ki ima to slabost, da dato­teke hitro postanejo velikanske, kadar je na površini veliko detaj­lov. Zato so razvili AMF (Ameri­can Society for Testing and Ma­terials) in 3MF (Microsoft). Ka­teri standard bo dokoncno pre­vladal, še ni jasno. Potem uporabimo namen­ski program, ki prepozna mo­del in ga razkosa v plasti in pre­vede v navodila, ki so razumljiva 3D tiskalniku. Na tej tocki se od­locimo, kolikšno locljivost tiska bomo zahtevali, to pa je seveda povezano s tehniko (glej v nada­ljevanju). Navadno se zadovolji­mo z nekaj deset mikrometri. Podporne strukture Pri 3D tiskanju se lahko zgo­di, da potrebujemo podporo (su­pport). Ker morajo pri nalaganju plasti na necem sloneti, je od oblike strukture odvisno, koliko podpor potrebujemo. Tisk pro­fila crke Y poteka navadno brez podpore (kot previsa je manj­ši od 45°), pri crki T pa je previs (overhang) tolikšen, da ne bo šlo brez podpore. Seveda pa si lah­ko pomagamo tako, da predmet orientiramo drugace. Pri tem je treba biti pazljiv, saj so lastnosti predmetov odvisne od smeri, v kateri smo jih natisnili. Material ni izotropen, ker predmet nasta­ja plast za plastjo. Tisk kovin Profesionalne 3D tiskalni­ke za kovine izdelujeta EOS in Stratasys. Njuni izdelki niso po­ceni, saj cene presegajo pol mi­lijona evrov za zmogljive mode­le. Ker je to precej, lahko to stori­tev najamemo pri nekaterih pod­jetjih: svoj izdelek jim damo nati­sniti (tudi v Sloveniji jih najdemo nekaj). Najpogosteje uporablje­ne kovine za tisk so aluminij, ba­ker, bron, jeklo, medenina, plati­na, srebro, titan in zlato. Na voljo je vec tehnologij 3D tiska, za ko­vine pa se najveckrat uporablja­jo: lasersko sintranje, usmerjena depozicija in brizganje. Kako deluje Z brizgalno tehniko (binder jetting) plasti združimo tako, da se zlepijo kovinski delci. Ta teh­nika je še najbolj podobna dvo­dimenzionalnemu tiskanju na papir. Postopek poteka hladno brez segrevanja, vezivo pa je te­koce. Najprej na celotno površi­no nanesemo nekaj deset mikro­metrov debelo plast prahu. Bri­zgalna glava nato glede na obli­ko izdelka nanese plasti lepi­la, na katerega se prime kovin­ski prah. Nato se glava dvigne za eno plast in postopek se ponovi. Lepilo mora imeti zelo nizko vi­skoznost (kakšno desetinko cen­tipoise), da lahko tece skozi tan­ke reže glave. Za primerjavo: vi­skoznost vode je pri sobni tem­peraturi 0,89 centipoise. Ko je izdelek nared, odvecni prah od­stranimo (de-powdering). Sin­tranje se izvede šele na koncu, ko dokoncani izdelek postavimo v pec in ga žgemo podobno ka­kor keramiko. Postopek je hiter in sorazmerno poceni, z njim pa lahko ustvarimo velike struktu­re. Najvecja pomanjkljivost tako izdelanih predmetov sta nizki tr­dnost in gostota, ki ju spremlja poroznost, zaradi cesar niso tako vzdržljivi kakor drugi. Ta pro­blem lahko delno rešimo z na­daljnjo toplotno obdelavo. Lasersko sintranje (direct me­tal laser sintering) deluje podob­no kot brizgalna tehnika. Potre­bujemo kovinski prah, ki pa se zaradi toplotne obdelave spri­jema. V ta namen uporabljamo energijski vir, kot je laser ali kak drug mocan žarek, s katerim se­lektivno »raztalimo« prah ko­vin na želenih mestih. Ta se lah­ko le delno (sintranje) ali v celo­ti raztali. Tako se sprime s spo­dnjimi plastmi izdelka, ki nasta­ja plast za plastjo. Koncni izdelek ni porozen, kar pozitivno vpli­va na strukturno trdnost. Posa­mezna plast je debela od 20 do 150 mikrometrov in mora biti iz ene same kovine. Ker se pri na­stajanju raztali, ima koncni iz­delek podobno strukturo kakor klasicno izdelani. Poznamo vec nacinov sintranja, ki se razlikuje­jo po viru toplote – to je lahko la­ser, elektronski žarek ali kaj tre­tjega. Pri nekaterih kovinah se postopek izvaja v inertni atmos­feri, ker bi kovine pri visoki tem­peraturi reagirale s kisikom iz zraka (kovine v obliki finega pra­hu so bistveno reaktivnejše, žele­zna volna na primer gori). Pri usmerjenem nanašanju (directed energy deposition) ma­terial segrevamo hkrati, ko ga nanašamo na predmet. Potre­bujemo torej mocan vir energi­je, denimo laser ali elektronski curek. Obenem na isto mesto dovajamo tudi material za 3D tisk. To lahko storimo z vpiho­vanjem prahu, z dodajanjem tr­dnega vira ali v obliki posebne­ga plina. Postopek ima dve glav­ni inacici: LENS (laser engine­ering net shape) in EBAM (elec­tron beam additive manufactu­ring). V prvi za segrevanje upo­rabljamo laser, ki segreva prah. Pri EBAM uporabljamo elek­tronski curek, material pa dobi­mo v obliki žice, ki jo elektron­ski curek v vakuumu utekocini. Za razliko od preostalih nacinov z depozicijo ne moremo izdela­ti celotne plasti hkrati, temvec se pomikamo tockovno, zaradi cesar je proizvodnja pocasnej­ša. Ker v postopku sam predmet ne ponuja podpore, nekaterih geometrij ne moremo ustvari­ti tako brez podpor (problema­ticni so zlasti previsi). Postopek ima sorazmerno visoke toleran­ce, zaradi cesar je potrebna na­knadna obdelava, ce zahtevamo zelo fine površine. Koncna obdelava Po tisku moramo predmete še obdelati (post-processing). Kaj je zaobjeto v tem, je odvisno od iz­delka in od tehnike tiska. Nava­dno odstranimo morebitne pod­pore. Po laserskem sintranju je treba izdelek še enkrat segreti, da odstranimo nakopiceno no­tranjo napetost. Izdelke iz bri­zganja moramo v pecici žgati ka­kor keramiko, da odstranimo od­vecno vezivo in jih okrepimo. Iz­delke je vcasih treba še kemicno obdelati, polirati, odstraniti ne­potrebne dodatke, kaj dodati, jih pobarvati ali celo galvanizirati. Hewlett-Packard obljublja dostopne tiskalnike Ceprav so na voljo 3D tiskalni­ki za kovine, delujejo in so že ru­tinsko v rabi, jih v dnevnih sobah še ne bomo našli. Po najbolj opti­misticnih ocenah bi lahko tja pri­speli leta 2020, dotlej pa bodo ostali v podjetjih, kjer si lahko privošcijo vec sto tisoc evrov tež­ke investicije. Toda to ne pome­ni, da je vse izgubljeno. Cel kup podjetij ponuja 3D tisk po narocilu. Druga možnost pa je uporaba posebnih plastik, ki jim je dodan kovinski prah, a še vedno dovolj malo, da je nji­hovo tališce med 200 in 300° C. Tako lahko natisnemo predmete, ki imajo deloma kovinski znacaj, kar se pozna na videzu, obcut­ku in teži. Taki kovinski filamen­ti vsebujejo tudi do 50 odstotkov kovine. Hewlett-Packard je letos na­povedal 3D tiskalnik Metal Jet. Pred dvema letoma je izvedel pravo malo revolucijo z Jet Fu­sionom, ki je poenostavil tiska­nje plastike, Metal Jet pa kani to storiti še s kovinami. Uporabljal bo brizgalno tehnologijo. Par­tnerska podjetja (na primer Vol­kswagen) bodo Metal Jet dobi­la še letos, koncni uporabniki pa leta 2020. Zacelo se bo sramežljivo – verje­tno s kakšnimi kljukami, na koncu pa lah­ko pricakujemo avtomobile z natisnjenimi deli. Metal Jet naj bi bil konkurencen pri se­rijah okrog 50–70 tisoc izdelkov. Postopek se kljub pocasnosti in ceni splaca, ker so le­talski motorji dragi in dovršeni. Navsezadnje letalska industrija to poc­ne že leta. Podjetja, ki trenutno 3D tiskajo kovine, uporabljajo drage in velike tiskalni­ke podjetij EOS in Stratasys. Ti stanejo tudi do pol milijona evrov in zasedajo cele sobe (tak primer ima tudi ljubljanska univerza, glej okvir). Letalska industrija to že pocne GE Aviation na primer z laserskim sintra­njem proizvaja šobe za gorivo za svoje le­talske motorje. Že od 90. let so sodelovali s podjetjem Morris Technologies in ga leta 2012 tudi prevzeli. Greg Morris je eden iz­med pionirjev 3D tiska, ki je za GE Aviation tiskal prototipe. Toda koncni cilj je bil veliko smelejši – želeli so tiskati koncne izdelke v kolicinah za množino prodajo. Omenjena šoba je bila prvi primer, ki je že uspel. Združila je vec kot 20 locenih de­lov, ki so jih uporabljali poprej, hkrati pa je tehtala 25 odstotkov manj. Ko so zaceli ek­sperimentirati na starem helikopterskem motorju, jim je v 18 mesecih uspelo 900 lo­cenih komponent nadomestiti s 16 natisnje­nimi. Te so bile 40 odstotkov lažje, 60 od­stotkov cenejše in predvsem logisticno eno­stavnejše. Odpadlo je usklajevanje z duca­tom dobaviteljev, saj so si celoten predmet natisnili. Danes GE Aviation proizvaja tur­bopropelerski motor, ki namesto 855 kom­ponent vsebuje ducat natisnjenih delov (in seveda še precej klasicnih). . Kako natisniti kovine 3D V zadnjih letih je 3D tisk doživel še zadnjo fazo razvoja, skozi katero mora tehnologija, preden spremeni svet. Postal je dovolj poceni, da je dostopen tudi domacim uporabnikom, industrija pa ga že uporablja. Naslednji korak je 3D tisk kovin, ki ga potrošniki še nismo dobili. Matej Huš s Vsak material ima drugacne lastnosti, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju izdelka za 3D tisk. a ljubljanski fakulteti za strojništvo so 3. oktobra letos odpr­li nov Laboratorij za 3D tisk kovin. Pri postavitvi laboratorija in nabavi opreme so sodelovali tudi SRIP ACS+ (strateško razvoj­no inovacijsko partnerstvo na podrocju mobilnost), podjetje SIEVA in konzorcij vec partnerjev. V prostore fakultete so namestili pol milijona evrov vreden 3D tiskalnik kovin nemškega izdelovalca EOS. Ta omogoca tisk predmetov v veliko­sti do 250 x 250 x 300 milimetrov iz nerjavnega in orodnega jekla, alu­minija in nikljeve zlitine. SLOVENIJA Slovenski laboratorij za 3D tisk kovin N . 3D tiskalnik za tisk kovin na ljubljanski fakulteti za strojništvo. Slika: UL FS. Prednosti 3D tiska kovin • zanesljivost in ponovljivost • trdnost • nizka teža • minimalen odpad • fleksibilnost pri dizajnu Slabosti 3D tiska kovin • težavna optimizacija po­stopka • omejena skalabilnost • hitrost • omejena velikost Razlicne kovine za 3D tisk aluminijeve zlitine X dobre mehanicne in toplotne lastnosti X nizka gostota X dobra elektricna prevodnost Z nizka trdnost nerjavno jeklo X odpornost proti obrabi X velika trdnost X dobri razteznost in kovnost titanove zlitine X odpornost proti koroziji X dobro razmerje trdnost/teža X nizek temperaturni koeficient X biozdružljivost kobalt-kromove superzlitine X odpornost proti obrabi in koroziji X odpornost na visoke temperature X visoka trdnost X biozdružljivost nikljeve superzlitine X dobre mehanicne lastnosti X odpornost proti koroziji X odpornost na zelo visoke temperature X uporabnost v ekstremnih razmerah žlahtne kovine X za nakit Z manj pogoste . Potrebo po podpori zmanjšamo s pametnim oblikovanjem in orientacijo predmeta. . Brizgalna tehnika 3-D tiska. Slika: I. Gibson, D.W. Rosen, B. Stucker, Additive Manufacturing Technologies, Springer US, Boston, MA, 2010 . Najbolj priljubljene tehnike 3D tiska kovin: brizgalna tehnika, usmerjena depozicija (nanašanje), lasersko sintranje. Slika: 3D Hubs So tališca kovin visoka? Pri 3D tisku je ena izmed kljucnih lastnosti materiala temperatura nje­govega tališca. Ko pomislimo na kovine, je navadno ena izmed prvih asociacij visoko tališce. V resnici to ni vedno res, saj je na primer živo srebro pri sobni temperaturi tekoce. Kalij se raztali pri 63° C, natrij pri 97 °C (na voljo je celo njuna zlitina, ki je tekoca pri sobni temperaturi), kadmij pri 321° C, svinec pri 327 °C itn. Drugo skrajnost predstavlja vol­fram s tališcem pri 342° C. Tam najdemo tudi nekovine, denimo ogljik pri 3500 °C in bor pri 2300° C. Razlog za sorazmerno visoko tališce vecine kovin predstavljajo moc­ne kovinske vezi med atomi, kakor imenujemo neusmerjen privlak, ki ga zagotavljajo delokalizirani elektroni (zaradi cesar so kovine kovne). Vi­soka tališca imajo tudi ionski kristali (soli), ki imajo izjemno mocne ion­ske vezi, a so te usmerjene in mocno polarne. Zato se kuhinjska sol raz­tali pri 801° C, apno pa pri 2572° C, v vodi pa se raztopita oziroma rea­girata. Hafnijev karbid ima tališce okrog 3900° C. . Lasersko sintranje pri 3D tisku. Slika: Frazier W. E., Metal Additive Manufacturing: A Review, Journal of Materials Engineering and Performance, 2014 (23) . Prototip natisnjene prestavne rocice. Slika: HP s Oblika izdelkov, namenjena izdelavi s stružnico CNC, ni uporabna za 3D tisk, ker imajo preveliko prostornino in bi bili predragi. . 3D tisk z usmerjenim nanašanjem materiala. Slika: Creative Commons/Bits into Atoms LLC 3D TISK KOVIN NOVE TEHNOLOGIJE O . Natisnjena šoba za gorivo v letalskih motorjih GE Aviation tehta 25 odstotkov manj od prejšnjih 20 delov, ki so opravljali isto nalogo. Slika: Adam Senatori/GE Reports . Arcamov 3D tiskalnik za kovine, ki ga uporablja GE Aviation, uporablja elektronski curek in lahko tiska iz razlicnih zlitin, denimo titana in aluminija (TiAl). Slika: Mark Trent/GE Reports NOVE TEHNOLOGIJE WPA3 WPA3 NOVE TEHNOLOGIJE O O 58 november 2018 november 2018 59 Varno po zraku narašcanjem števila brezžicnih omrežij se je oglasila potreba po ucin­koviti standardizirani zašciti pro­meta, ki tece po zraku. Navseza­dnje je danes v rabi okrog devet milijard naprav, ki uporablja­jo WiFi. Razlogov za šifriranje prometa je zelo veliko in še zda­lec ne gre zgolj za preprecevanje rabe internetnega prikljucka ne­pooblašcenim mimoidocim. V resnici je glavni namen preprece­vanje prisluškovanja. Danes prek interneta hodimo v banko, bere­mo elektronsko pošto, narocamo izdelke in placujemo storitve, to pa brez zasebnosti, ki jo omogo­ca šifriranje, ni izvedljivo. Prvi standard IEEE 802.11 je leta 1997 uvedel zašcito WEP (Wired Equivalent Privacy), ki je uporabljala 40- ali 104-bitni kljuc in 24-bitni inicializacijski vektor za algoritem RC4. Kma­lu se je izkazalo, da je WEP zelo ranljiv in ga lahko v bolj pro­metnih omrežjih zlomimo že v minuti. Zacasno rešitev je leta 2003 prinesel WPA (WiFi Pro­tected Access), leto pozneje pa je standard 802.11i-2004 vpeljal WPA2, ki ga morajo od leta 2006 podpirati vse naprave z logoti­pom WiFi. Hkrati je organizacija IEEE razglasila WEP in WPA kot ne-varna in zastarela. Dvanajst let pozneje še vedno vsi uporabljamo WPA2. Ceprav je bil premišljeno zasnovan, so v tem casu odkrili nekaj ranlji­vosti, predvsem pa se je izkaza­lo, da mu manjka cel kup funk­cionalnosti. Številni strokovnja­ki bodo iz previdnosti dejali, da uporaba WPA2 ni varna in da moramo »cez« obvezno upora­bljati VPN. Najhujšo vrzel v var­nosti v WPA2 so odkrili lani in jo poimenovali KRACK (Key Rein­stallation AttaCK). Gre za napad, ki izkorišca pomanjkljiv protokol za vzpostavljanje povezave (han­dshake). Zato je bil skrajni cas, da smo dobili WPA3. Novosti v WPA3 . Dragonfly. Znan tudi pod imenom SAE (Simultaneous Authentication of Equals), gre pa za nov nacin rokovanja (han­dshake), kakor imenujemo pre­poznavanje naprav ob vzposta­vitvi povezave. Dragonfly (kot je definiran v RFC 7664) je od­poren na off-line napade s slo­varjem, ki so predstavljali veliko nevarnost za WPA2. Ce v WPA2 uporabljamo kratko in šibko ge­slo, je lahko napadalec prestre­gel dovolj brezžicnega prometa, potem pa doma v miru preizku­šal možnosti za geslo, dokler ni našel prave. Šibka gesla pogosto najdemo v slovarjih, zlasti ko gre za preproste besede brez poseb­nih znakov in številk, od koder je napad dobil ime. WPA3 je odporen na to, na­padalec torej ne more ugotoviti gesla samo z analizo prestreže­nega prometa, temvec mora biti v dometu omrežja in aktivno ko­municirati z njim. Dostopna toc­ka pa seveda lahko omeji števi­lo neuspešnih poizkusov. Dra­gonfly je tudi odporen na zgoraj omenjeni napad KRACK. Druga pomembna novost v Dragonflyju je poudarjena zau­pnost (fordward secrecy). Cetu­di napadalec ugotovi geslo, lahko dešifrira zgolj prihodnji promet, ne more pa odkleniti pretekle­ga prometa. To je zelo pomemb­no, saj je ob incidentu z varnostjo okno tveganja le cas od incidenta do zamenjave gesla, starejše do­gajanje pa ni v nevarnosti. Je pa treba imeti v mislih to, da dosto­pne tocke (AP) oziroma usmerje­valniki geslo hranijo kot besedilo (plaintext), torej jih je treba ustre­zno zašcititi, da ne bi napadalec vdrl vanje na primer prek interne­ta in gesla preprosto prebral. Vse to v praksi pomeni, da je WPA3 precej varen tudi, ce uporabljamo preprosto geslo; geslo za WPA2 pa je moralo biti dolgo, zapleteno in do ljudi neprijazno. . Šifriranje odprtih omre­žij. V WPA2 sta geslo za dostop do omrežja in šifriranje podatkov nelocljivo povezana. Ce omrežje nima gesla za dostop in je odpr­to vsakomur, je tudi promet po njem nešifriran. In v nekaterih primerih, denimo v kavarnah, na letališcih ali hotelih, želimo odprt dostop do omrežja, seveda pa ne prisluškovanja. V praksi se ta problem rešuje tako, da omrežje zašcitimo z ge­slom, ki ga potem napišemo na zid, na racune, na vizitke ali kako drugace sporocimo vsem uporab­nikom. Taka rešitev še vedno ni posebej varna, saj je pasivni na­pad sorazmerno enostaven. Na­padalec, ki ne bo imel veliko te­žav pri pridobivanju gesla, mora potem zgolj prestreci avtentikaci­jo naprave ob vzpostavitvi pove­zave (handshake) in jo analizira­ti, pa lahko prisluškuje prometu. WPA3 prinaša možnost po­samicnega šifriranja. To pome­ni, da je celotno omrežje dosto­pno vsem brez gesla, a se pro­met med posamezno napravo in brezžicno dostopno tocko šifri­ra. Tako je komunikacija bistve­no varnejša. To se imenuje OWE (Opportunistic Wireless Encryp­tion) in, kot je definiran v RFC 8110, preprecuje pasivne napa­de, ne pa tudi aktivnih. Še vedno pa ostaja problem zaupanja do­stopni tocki, saj lahko napada­lec ustvari lažno dostopno tocko in nas pretenta, da se povežemo z njo. Na primer strežniki SSH izkazujejo istovetnost z javnimi kljuci, brezžicne dostopne tocke pri uporabi OWE v WPA3 pa ni­kakor ne identificirajo. . Zamenjava WPS. WPS (WiFi Protected Setup) je bil na­menjen rabi v preprostih napra­vah, ki vcasih sploh nimajo zaslo­na, graficnega vmesnika oziro­ma možnosti vnosa parametrov. Ena možnost je bila s PINom, ki ga ima bodisi dostopna tocka ali naprava. Z vnosom PINa v dru­go napravo jima omogocimo av­tentikacijo in povezavo. Druga možnost je bila s socasnim priti­skom na gumb na napravi in do­stopni tocki, ki sta se potem pre­poznali in sparili. WPS je imel precej ranljivosti, tako so na pri­mer že leta 2011 odsvetovali rabo identifikacije s PINom, leta 2014 pa je bil predstavljen off-line na­pad na nekatere izvedbe WPS (med drugim MediaTekovo, Re­altekovo in Broadcomovo). Ker je WPS zastarel in ni va­ren, prinaša WPA3 nov protokol z imenom DPP (Device Provisi­oning Protocol). DPP uporablja javne kljuce za identifikacijo in avtentikacijo naprav, ki jo potem izvedemo z geslom ali kodo QR. Nova naprava posreduje javni kljuc v omrežje prek kode QR, ki jo poskeniramo, brezžicno prek protokola PKEX ali po standar­dih NFC ali Bluetooth. Šele po­tem se naprava zacne pogovarja­ti z dostopno tocko in vzpostavi normalno povezavo. . Daljši sejni kljuci. WPA3 podpira AES-GCM z 256-bitni­mi kljuci in elipticne krivulje s 384-bitnimi kljuci. Med algoritmi SHA2 se zdaj uporablja SHA384, kljuci RSA pa morajo biti vsaj 3072-bitni. V praksi vse to pred­stavlja 192-bitno varnost (merje­no kot dolžina simetricnega klju­ca), kar je efektivna stopnja za­šcite 384-bitnih elipticnih krivulj ali SHA384. To je pomembno za podjetja in industrijo, saj ustreza zahtevam, ki jih postavlja CNSS (Committee on National Securi­ty Systems) pri NSA. Certificiranje Pri certificiranju moramo biti pozornosti na detajle, saj je za WPA3 vec razlicnih certifika­tov. Da lahko izdelovalec na svo­je naprave nalepi oznacbo WiFi Certified WPA3, mora dobiti cer­tifikat, ki ga izda WiFi Allian­ce. Osnovni certifikat WPA3 za­poveduje le rabo novega pro­tokola Dragonfly, druge novo­sti pa opredeljujejo drugi certi­fikati. Šifriranje odprtih omre­žij ureja WiFi Certified Enhan­ced Open, DPP pa WiFi Certifi­ed Easy Connect. Rabo daljših kljucev pa zahteva šele certifi­kat WPA3-Enterprise, ne doma­ca izvedba WPA3-Personal. Pri­cakovati je, da bo vecina izdelo­valcev podprla vse opisane novo­sti, ni pa to nujno. Ce torej vidi­mo napis WPA3, to samo po sebi ne pomeni, da podpira vse novo­sti, je pa zelo verjetno. Kdaj? WiFi Alliance, ki je standardi­ziral WPA3 in ga certificira, pra­vi, da bodo prve naprave s pod­poro prispele že letos. Qual­comm že izdeluje cipe, ki razu­mejo WPA3. To pomeni, da lah­ko izdelovalci pametnih telefo­nov in tablic v nove modele svo­jih izdelkov že vgradijo podpo­ro WPA3. Pravico do rabe ustre­znega logotipa jim daje šele cer­tifikat, ki ga podeli WiFi Allian­ce, zato bodo dejanske naprave izšle proti koncu leta. Širok raz­mah pa pricakujemo leta 2019, ko bo potrjen brezžicni stan­dard 802.11ax (glej clanek Abe­cede še ne bo zmanjkalo, Monitor 02/18), kar bo povzrocilo veliko povecanje števila novih naprav. In te bodo seveda podpirale tudi WPA3. To je tudi razlog, da ni prica­kovati širše podpore WPA3 v sta­rejših napravah. Cetudi bi lah­ko izdelovalci z ustrezno nad­gradnjo programske opreme po­skrbeli za skladnost s standar­dom, bi te naprave še vedno mo­rali certificirati pri WiFi Allian­ce. Verjetneje je, da bodo cas in sredstva vložili v nove naprave. To ne bo povzrocilo vecjih te­žav, ker sta WPA2 in WPA3 nav­zkrižno združljiva. Na novih usmerjevalnikih WPA3 bosta lahko istocasno delovala WPA2 in WPA3. Tudi ko bo ves svet pre­stopil na WPA3, bo stari pame­tni telefon z WPA2 še vedno ci­sto lepo komuniciral po omrež­ju, dokler ne bo upravitelj na usmerjevalniku rocno onesposo­bil WPA2. Šlo bo seveda tudi na­sprotno – naprave WPA3 bodo znale uporabljati starejši stan­dard in se pogovarjati s starimi usmerjevalniki WPA2. Ali ga res potrebujemo Odgovor je – da. Nekate­ri strokovnjaki za varnost se si­cer hudujejo, da je celotna dru­žina WPA tako zavožena, da bi bilo bolje standard napisati na novo. Marsikaj res ni rešeno op­timalno, a biti združljiv za na­zaj je mocna sila, ki jo v dana­šnjem svetu moramo upoštevati. In WPA3 je po vseh kriterijih var­nejši od WPA2. Število naprav, ki so poveza­ne v internet, se hitro povecuje. To niso vec le pametni telefoni in prenosni racunalniki, temvec tudi termostati, hladilniki, nad­zorne kamere, garažna vrata, se­maforji itd. Zaradi tega je nadvse pomembno, da je njihova komu­nikacija kar najbolj zašcitena. In WPA3 to ponuja.. Z Standard WPA2, ki šciti vecino prometa po brezžicnih omrežjih WiFi, po vec kot desetletju dobiva naslednika. WPA3 odpravlja številne ranljivosti, prinaša novosti v varnosti zadnjega desetletja in uveljavlja dobre prakse, s cimer bo poskrbljeno za varnejšo brezžicno komunikacijo. Standard je bil dokoncan poleti, prve združljive naprave pa pricakujemo že letos. Matej Huš . Danes je v rabi okrog devet milijard naprav, ki uporabljajo WiFi. . WPA3 prinaša nov nacin enostavnega povezovanja preprostih naprav v omrežja s kodami QR, ki nadomešca stari WPS v WPA2. Glavne novosti v WPA3 • Šifriranje komunikacije v od­prtih omrežjih. • Poudarjena zaupnost (napa­dalec tudi po pridobitvi ge­sla ne more dešifrirati pro­meta za nazaj). • Odpornost na off-line napa­de s slovarjem. • Vecja zašcita pri povezova­nju naprav brez zaslona. • Daljši sejni kljuci. NOVE TEHNOLOGIJE SLEDENJE ŽARKOM V GRAFICNIH KARTICAH SLEDENJE ŽARKOM V GRAFICNIH KARTICAH NOVE TEHNOLOGIJE O O 60 november 2018 november 2018 61 podabljanje s tehniko sledenja žarkom (glej okvircek) v realnem casu je t. i. sveti gral na podro­cju racunalniške grafike vse od iznajdbe metode ob koncu 70. let prejšnjega stoletja. Tehniko s pridom uporabljajo v filmski in­dustriji, arhitekturi in marketin­gu, za uporabo v igricarski in­dustriji pa je bila do sedaj pre­velik racunski zalogaj. Nvidia obljublja in s svojimi tehnolo­škimi demonstracijskimi prime­ri tudi nakazuje, da se zna v bli­žnji prihodnosti marsikaj spre­meniti. Serija graficnih kartic 10 je bila predstavljena že (davne­ga) leta 2016, zato lahko od le­tošnje novosti pricakujemo mar­sikaj; za zacetek predvsem glad­ko igranje iger pri locljivosti 4k z vsaj 60 slicicami na sekundo. Najprej bosta iz nove serije do­stopni najboljši graficni karti­ci, GeForce RTX 2080 in 2080 Ti. Obe poleg tega, da ponujata boljše zmogljivosti za izris grafi­ke na stari nacin z uporabo jeder CUDA oz. sencilnih jeder, ponu­jata še dodatni procesni enoti, ki vsebujeta jedra RT in Tensor. Ka­sneje bodo sledile še dostopnej­še kartice 2070, 2060 in mor­da celo 2050, napovedana pa je tudi serija treh profesionalnih kartic Quadro. Medtem ko so jedra Tensor prišla na trg s sta­rejšo arhitekturo Volta in so na­menjena predvsem rabi v ume­tni inteligenci z modeli globoke­ga ucenja, so jedra RT, ki so na­menjena racunanju sledenja žar­kom v realnem casu, noviteta ar­hitekture Turing. RTX 2080 Ti ima dodatnih 768 jeder CUDA in seveda je­dra Tensor in RT. Kartica 2080 Ti ima 11 GB pomnilnika, kar je enako kot najboljše kartice seri­je 10, a je pomnilnik novejše ge­neracije GDDR6, ki namesto 11 Gb/s podpira hitrost 14 Gb/s. Kartica razreda Ti tako omogoca gladko igranje tudi najzahtevnej­ših iger pri locljivosti 4k pri hitro­stih nad 60 slicic na sekundo. To smo lahko doslej dosegli le, ce smo v racunalnik hkrati vpregli dve kartici GeForce GTX 1080 Ti. Že to je zadosten razlog za nav­dušenje, novosti pa je še kar ne­kaj. Novosti pri razvoju iger Nove tehnologije in nova je­dra omogocajo, da razvijalci del procesorske moci iz sencilnih je­der preložijo v dva nova tipa ra­cunskih jeder, ki so veliko bo­lje prilagojena za dolocene na­loge. Tako lahko racunanje ko­rakov v igro vgrajene umetne inteligence prenesejo na jedra Tensor. Nanje lahko prenese­jo tudi izvajanje »pametnih« fil­trov, kot so DLSS (glej okvircek) za izboljšanje koncne kakovo­sti slike. Na jedra RT lahko pre­nesejo izracun osvetlitve, fizi­ke in, nenazadnje, tudi obnaša­nje zvoka v prostoru (odmevi in odboji). Tako se lahko obreme­nitev osnovnih sencilnih jeder bistveno zniža in jih lahko upo­rabijo za izracun osnovne slike igre v višji locljivosti in pri viš­ji frekvenci osveževanja. Vse to pa pride še posebej do izraza v aplikacijah in igrah za navide­zno resnicnost, kjer je potreba po višjih hitrostih izrisa in višjih locljivostih verjetno najvecja. Novosti za druge aplikacije Podobno kot pri igrah bodo lahko razvijalci nove Nvidii­ne tehnologije uporabili tudi pri pospeševanju drugih apli­kacij, kot so na primer aplika­cije za 3D upodabljanje in apli­kacije za urejanje videa. Tem so namesto serije GeForce bolj na­menjene kartice serije Quadro, ki je prav tako doživela prepo­rod v tehnologiji RTX. Uporab­niki bodo tako lahko v delovni postaji združili do dve kartici, v strežniških rezinah pa tudi ve­cje število kartic te serije. Serija Quadro RTX obljublja od 16 do 48 GB pomnilnika na kartico, do 4608 jeder CUDA in do 576 je­der Tensor. Število jeder RT še ni znano. Nvidia obljublja real­nocasovno urejanje in popravlja­nje videa, hitro izvajanje algorit­mov za »pametno korekcijo«, re­alnocasovno osvetljene 3D mo­dele med samim procesom obli­kovanja in še vec. Surovi moci primerna je seve­da tudi cena, ki naj bi za najmoc­nejšo kartico dosegla vrtoglavih 10.000 dolarjev.. Revolucija na podrocju racunalniške grafike U Podjetje Nvidia je nedavno predstavilo serijo 20, novo in dolgo pricakovano generacijo graficnih kartic, ki je naslednica serije 10. Vecino medijske pozornosti je pritegnila kratica RTX, ki napoveduje uporabo tehnike sledenja žarkom v realnem casu, a so zelo pomembne tudi druge novosti, ki jih prinaša nova generacija. Ciril Bohak RTX 2080 Ti RTX 2080 RTX 2070 št. jeder CUDA 4352 2944 2304 št. jeder Tensor 533 368 288 št. jeder RT 68 46 36 pomnilnik 11 GB GDDR6 8 GB GDDR6 8 GB DDR6 Quadro RTX 8000 Quadro RTX 6000 Quadro RTX 5000 št. jeder CUDA 4608 4608 3702 št. jeder Tensor 576 576 384 št. jeder RT Da Da Da pomnilnik 48 GB GDDR6 24 GB GDDR6 16 GB DDR6 ledenje žarkom je tehni­ka izracuna osvetlitve v 3D prizoru, ki simulira pot sve­tlobnih žarkov po svetu. Gre za za­misel, da svetlobnemu žarku sle­dimo od cilja (pike na sliki) k izvo­ru (lucem) in pri tem hranimo odzive ob odbojih od površin in lomih sve­tlobe na poti skozi prosojne površi­ne. Postopek je pri kompleksnih pri­zorih procesorsko nadvse zahteven, še posebej, kadar želimo žarkom sle­diti prek veliko odbojev in/ali preho­dov skozi objekte. Koncni rezultat predstavlja slika z visoko stopnjo realizma. Ravno po­speševanju algoritmov, ki temelji­jo na sledenju žarkov, je namenjeno novo Nvidino racunsko jedro na gra­ficnih karticah serije RTX – jedra RT. V zadnjem casu se uporabljajo pribli­žne metode za izracun osvetlitve, ki se nato kombinirajo s filtri za odpra­vo šuma. Tako Nvidia že dosega izva­janje v realnem casu. Sencenje in še enkrat sencenje Ker ni pricakovati, da bodo razvijal­ci iger cez noc mocno spremenili ra­zvojni proces in s tem povsem izkori­stili novo arhitekturo, bodo imele ve­cji vpliv na igricarsko industrijo pred­vsem tehnologije in funkcionalnosti, ki so uporabne tudi sicer. Takšni sta na primer tehnologiji veclocljivostno sencenje (angl. multi-resolution sha­ding - MRS) in sencenje, prilagojeno lecam (angl. lens-matched shading - LMS). Kljub temu da sta bili v osnovi obe tehniki razviti za pospeševanje v navidezni resnicnosti, sta uporabni tudi drugace. MRS tako omogoca, da grafic­na kartica prikazano sceno pred sa­mim izrisom v realnem casu razre­že z mrežo, nato pa posamezne celi­ce mreže osenci glede na pricakova­no izhodno kvaliteto. Na zgornji sliki tako na primer ne­obarvane celice osenci pri polni ka­kovosti. Pri obarvanih, kjer ni potre­be po enaki kakovosti, pa se za rde­ce celice pri izracunu sencenja združi 4x4 pike, za modre pa na primer 2x2 piki. Glede na nizko stopnjo podrob­nosti v obarvanih celicah je razlika v koncni sliki bolj ali manj neopazna. Tak koncept lahko zelo enostavno prevedemo na igranje dirkalnih iger, kjer je igralec osredotocen na hori­zont in vozila, drugo pa je zunaj sre­dišca pozornosti. Pri Nvidii pravijo, da je v gibanju razlika nezaznavna, mocno pa razbremeni obremenitev sencilnih jeder in s tem omogoca hi­trejše stopnje osveževanja. Enaka tehnika je uporabna tudi v navidezni resnicnosti, kjer je uporab­nik vecinoma osredotocen na sredi­no slike. Po drugi strani pa je zaradi defor­macij lec smiselno slike izrisovati v drugacni obliki in s tem poskrbeti za zmanjšanje popacenja, obenem je lahko koncna izrisana slika tudi ne­koliko manjša. Prav to naslavlja teh­nika LMS. Pri Nvidii razvijajo tudi naprednej­še metode, ki bodo omogocale novo rabo že osencenih tekstur prek vec zaporednih slicic in spreminjanje ka­kovosti izrisa premikajocih se objek­tov za primere, ko oci ne zaznajo razlik. V tehnološki demonstraciji je Nvidia pokazala, da lahko v najno­vejših igrah, kot je Wolfenstein II: The New Colossus, z uporabo predsta­vljenih tehnologij dosežejo 15–20 % pospešitev z zanemarljivo izgubo ka­kovosti. OSVETLITVE Sledenje žarkom S ehniki MRS in LMS predsta­vljata tehniki pospeševanja, primerni za vse igre. A Nvi­dia ima ambicije narediti še korak dlje. Vprašanje je, kako razbremeni­ti obremenitev sencilnih jeder, ravno to pa prinaša koncept tehnike superv­zorcenja z globokim uce­njem (angl. deep learning super sampling – DLSS). DLSS je nova tehnika gla­jenja robov, za razliko od dosedanjih tehnik ne iz­korišca istih jeder kot se uporabljajo za sencenje (jedra CUDA), temvec je­dra Tensor na novem delu cipa, ki je predstavljeno z generacijo RTX. Pri DLSS gre za zamisel, da se za posamicno igro razvije specifi­cen algoritem za glajenje, ustvar­jen s superracunalnikom. Poenosta­vljeno povedano, superracunalnik za vhod uporabi velikansko kolicino slik igre v izredno visokih locljivo­stih, nato pa razvije globoki model, ki na podlagi teh slik in original­nega vhodnega slikovnega signala razvije model, ki vhodni signal »fil­trira« in ustvari cim bolj enakovre­dno izhodno sliko. Izgradnja takega modela lahko ter­ja precej casa, a Nvidia razvijalcem to možnost ponuja brezplacno. Ko se razvijalci igre povežejo z Nvidio, igro naložijo v Nvidiin oblak. Tam se nato uci zgoraj predstavlje­ni model supervzorcenja. Ko je model dovolj dobro naucen in vraca zadovoljive rezultate, ga pri Nvidii »za­pakirajo« in pošljejo igral­cem v paketu prek aplikaci­je GeForce Experience. Sli­ka z uporabo DLSS je veci­noma ostrejša kot z upora­bo najbolj priljubljene teh­nike casovnega glajenja ro­bov (angl. temporal anti aliasing). DLSS tako predstavlja odlicno al­ternativno obstojecim tehnikam glajenja robov, saj za delovanje ne obremenjuje sencilnih jeder, temvec nova jedra Tensor. Zaradi tega lahko dodaten procesorski cas, ki bi ga si­cer porabili za glajenje robov, upora­bimo za kaj drugega. Najvecjo omejitev predstavlja to, da mora Nvidia za vsako igro razvi­ti prilagojen algoritem DLSS. Kot smo že omenili, to sicer ponuja na voljo kot brezplacno storitev, s katero pa se mora seveda strinjati tudi razvija­lec. S tem omejimo tudi koncne upo­rabnike, ki so za uporabo DLSS pri­morani izbrati graficno kartico iz Nvidiinega nabora. Po drugi stra­ni uporaba DLSSja ne zahteva sko­raj nic dodatnega vložka s strani raz­vijalca, kar pomeni, da se bo morda zanjo odlocilo vec ljudi. Podpora je že napovedana za nekaj velikih tež­ko pricakovanih naslovov, kot so Fi­nal Fantasy XV, Hitman 2 in Shadow of the Tomb Rider. TEHNIKE Globoko ucenje T IZ TUJEGA TISKA IZZIV AVTONOMNIH VOZIL IZZIV AVTONOMNIH VOZIL IZ TUJEGA TISKA 2 2 62 november 2018 november 2018 63 Brez avtomobila v mestu avtomobilov Kako bo skupno lastništvo avtonomnih vozil vplivalo na urbani ustroj velikega dela Združenih držav Amerike Ed Finn, MIT Technology Review o sem sedel na uradnem servisu BMW in cakal, da mi zamenjajo poceno gumo, sem se zavedel, da sem ti­sti teden prevozil že vec kot 150 kilometrov in za volanom pre­bil vec kot pet ur, pa je bilo šele v sredo opoldne. V Phoenixu ži­vim življenje, kot je obicajno za to mesto. Široka mreža avtocest v vse smeri, ki se še razvija, in gosto posejane glavne prometnice na širšem obmocju Phoenixa so ve­licasten izraz avtomobilske kul­ture, ki zaznamuje predstavo ve­cine Americanov o urbanih nase­ljih. Kdor hoce izkoristiti ta pro­stor, potrebuje avtomobil, vsak odklon od tega pomeni pasivno ali celo aktivno izkljucitev iz vr­ste dejavnosti in same kulture. Lahko se odlocite živeti v cen­tru na eni redkih zaplat urbane­ga prostora, ki ga je mogoce ob­vladovati peš, a bo vaš dostop do trgovin s hrano, lekarn in drugih nujnih storitev mocno omejen. Za srecanje s prijatelji, prevaža­nje otrok v šolo, za obisk kon­certov in kina se je treba pridru­žiti avtomobilski kulturi z vse­mi spremljevalnimi pojavi, kot so prometni zamaški, lov za par­kirnim prostorom in vzdrževa­nje avtomobila, ki je ob nakupu drag, a hitro izgublja vrednost. Cesta Camelback Road, ena teh pomembnih prometnih žil, je dobrih 50 kilometrov dolg tem­pelj avtomobilskega kulta. Trgov­ci, avtomehanicne delavnice, tr­govine in avtopralnice, vse obda­ne s prostranimi parkirišci, so na­nizani ob šestpasovni cesti, ki se ji pešci raje izognejo. Ta svet so nacrtovali dobronamerni urba­nisti, poslovneži, politiki in nava­dni državljani, ki so bili preprica­ni, da urejajo prostor, na katerem bo cvetela blaginja, njegova go­nilna sila pa bo osebni avtomobil. A cesta Camelback je tudi toc­ka nic za tisto, kar bi lahko v pri­hodnosti bilo najvecji udarec za mesto avtomobila v ameriškem življenju od njegovega izuma. Ker v Arizoni ne pretiravajo z za­koni in predpisi, so podjetja, od katerih imajo številna sedež v so­sednji Kaliforniji, ravno v tej zve­zni državi zacela preizkušati svo­ja nova samovozeca vozila. Razprave so bolj ali manj osre­dotocene na varnost, sploh po ti­stem, ko je Uberjev samovoze­ci avtomobil marca letos v kraju Tempe usodno zadel peško. Ven­dar je varnost šele zacetek. Ne­nazadnje bi avtomobile že zdav­naj prepovedali, ce bi nas najbolj skrbele smrtne žrtve v prometu; ravno Arizona je na vrhu ZDA po številu smrtnih žrtev med pešci. Medtem ko bodo podjetja, ki razvijajo avtonomna vozila, še naprej preizkušala svoje izu­me in lobirala, bomo preostali preoblikovali družbo, da jo bomo prilagodili tej tehnologiji, in to ne le na podrocju varnosti. Avtonomna vozila ne bodo po­menila le to, da vozniku ne bo treba držati krmila, temvec bodo omogocila povsem nove naci­ne prevoza in drugacen pogled na lastništvo, zaradi cesar bi se število avtov v zasebni lasti lah­ko drasticno zmanjšajo. Kaj se bo takrat zgodilo z bogato infra­strukturo, storitvami, trgovino na drobno in kulturno izkušnjo, povezanimi z avtomobili? Kaj se bo zgodilo s Phoenixom in na stotine drugih podobnih mest, ko bo avtomobil doživel popol­no prenovo? Skupna prihodnost Že danes je mogoce rezervirati vožnjo v Googlovem vozilu brez cloveka za volanom. Zaradi ta­kšnih vozil ne bodo brez dela le cloveški vozniki Lyfta in Uberja, temvec se bo spremenilo tudi ži­vljenje milijonov vozacev v teh mestih. Avtomobili namrec ne bodo le brez voznikov, temvec verjetno tudi brez lastnikov, oziroma vsaj ne v obicajnem pomenu. Waymo ocitno meri na model skupnega lastništva in njegovi avtomobi­li bodo na voljo kot flota samo­vozecih taksijev (Waymo se je že povezal z Avisom, ki bo servi­siral in vzdrževal njegove avto­mobile v Arizoni). Direktor John Krafcik je vizijo podjetja opisal že decembra: majhna flota sa­movozecih avtov bi lahko služila vsej skupnosti, saj bo pomemb­na dostopnost avtomobila, ne njegovo lastništvo. Študija, s ka­tero so preverili, kako bi takšna flota delovala v resnici v simuli­ranem mestu, podobnem Austi­nu v Teksasu, je pokazala, da bi vzdrževanje mreže na kilometer stalo približno toliko kot lastni­štvo, ce ne manj. Za današnji Phoenix bo najbolj korenita sprememba takšne pri­hodnosti sam pomen avtomobi­la. Krafcik trdi, da avtomobilov ni vec treba snovati predvsem z mislijo na voznika kot glavnega uporabnika, temvec bi lahko se­dli v Starbucksov kombi ali kupe Burger Kinga ter se med vožnjo hkrati tudi okrepcali. To bi lah­ko pomenilo konec lokalov, v ka­terih je mogoce narocati kar iz avtomobila. Konkretno na uli­ci Camelback je nadvse prilju­bljena franšizna kavarna Dutch Brothers, pred katero zaradi pri­rocnosti caka na desetine navdu­šenih mladih strank. V tej viziji prihodnosti z mobil­nostjo v skupni rabi bodo spre­membe vplivale na tisoce ulic, po­dobnih Camelbacku. Skoraj bili­jon dolarjev vredna ameriška av­tomobilska industrija bo morala postaviti nove temelje, ko se bodo avtomobili iz objektov široke po­rabe v 95 odstotkih primerov spremenili v delovne konje pod nadzorom algoritmov za upra­vljanje s floto, katerih prva nalo­ga bo poskrbeti za cim vecjo vre­dnost vsakega prevoženega kilo­metra. Nekatere družbe bodo za­cele ponujati cenejše skupne vo­žnje s preprostimi avti, narejeni­mi za dolgoletno nenehno rabo. Ce bo manj ljudi kupovalo av­tomobile, se bo morda zaprlo veliko blešcavih avtomobilskih salonov na ulici Camelback. Ford je napovedal, da bo v prihodnje prodajal le še dva modela limu­zin in se bo posvetil športnim te­rencem in poltovornjakom. A ce se bodo cene nafte zviševale, se bodo ljudje zaradi ekonomicno­sti, malo pa tudi zaradi fizike od­povedovali terencem in intenziv­neje razmišljali o skupnem la­stništvu. Ford korenito spremi­nja svoje predstave o avtomo­bilih in se prilagaja bližnji pri­hodnosti, in sicer s ponujanjem storitev, povezanih z avtomobi­li, namesto da bi predvsem pro­dajal same avtomobile, je poja­snil Larry Goldberg, soustanovi­telj oblikovalskega studia Expe­rimental Design, ki se ukvarja z nacrtovanjem sveta prihodnosti in sodeluje s Fordom in drugimi velikimi predstavniki industrije. Fraza mobilnost kot storitev povezuje poslovne modele pod­jetij za skupno prevažanje, ambi­cije izdelovalcev, kot sta Ford in Tesla, ter zahteven prehod v eko­nomijo storitev. Avtomobili bodo vse bolj podobni pametnim tele­fonom – ne bodo le gmote stroj­ne opreme, temvec uporabniška izkušnja, za katero bomo place­vali mesecno narocnino za rabo, njihove funkcije pa bo mogo­ce spreminjati na daljavo z nad­gradnjo programske opreme, kar Tesla že pocne z nekaterimi svo­jimi vozili. Ker je vse vec avtomo­bilov avtonomnih, se bodo lahko odpeljali tja, kjer jih bodo potre­bovali, in sami nacrtovali redne servise, tako da bodo razbreme­nili uporabnika in se prepustili programju svojega izdelovalca. Ves ta sistem bo vplival na trenu­tno živahen sklop panog, pove­zanih z avtomobili, od zamenja­ve vetrobranskega stekla in opre­me po meri do mehanike, vulka­nizerjev in prodajalcev rezervnih delov, tako da se bo preoblikoval v vedno bolj zaprt režim fevdov in centraliziranih nadzornih sis­temov. Vpliv na ekonomicnost Vzemimo za primer avtopral­nico, hrbtenico urbanega življe­nja na prašnem ameriškem ju­gozahodu. Waymovo vozilo ne more v obicajno avtopralnico, da ne bi poškodovali številnih sen­zorjev. Podjetje je zato v pogod­bo z Avisom uvrstilo tudi poseb­no rocno pranje. Prvi rahli valovi spreminja­joce se avtomobilske kulture so že dosegli krajevno verigo avto­pralnic Jacksons. V poslovalni­ci, ki je eno križišce oddaljena od Camelbacka, zaposleni v ena­kih majicah živahno drgnejo si­joce avtomobile kot vedno, med­tem pa se po tekocem traku skozi hrupen niz vrtecih se krtac, pršil in krp že premikajo naslednji v vrsti. V avtopralnici je tudi napis, ki hvali sodelovanje z Uberjem. Njegovi vozniki dobijo popust in celo neomejeno pranje avtomo­bilov za mesecni pavšal – kar je nujno, saj umazan avtomobil vo­znika stane najvišje ocene. Jacksons že nadgrajuje teko­ce trakove, da bo v njihovih av­topralnicah mogoce varno oprati tudi Teslina vozila z vsemi njiho­vimi senzorji in baterijami. Evo­lucijo avtonomnih vozil skrbno spremljajo. Sean Storer, eden od podpredsednikov družbe, napoveduje, da se bo pri avto­mobilih v zasebni lasti povecalo povpraševanje po popolni sto­ritvi z rocnim pranjem in clove­kom, ki bo dobro poznal poseb­nosti avtomobila. Ce pa bodo av­tomobili v lasti Wayma, Lifta ali Uberja, si bodo družbe nemara zaradi višjega dobicka postavi­le lastne avtopralnice, v katerih bo pod eno streho avto mogoce tudi napolniti, servisirati in pre­gledati. Razlicice takih obetov se z vo­žnjo po Camelbacku samo mno­žijo. Alen Gershenfeld, sousta­novitelj Experimental Designa, si zamišlja vrsto storitev za sa­movozece avtomobile. Majhna podjetja bi se lahko specializira­la za posebne potrebe na primer vrtnarjev in vodovodarjev, oziro­ma se prilagodila posebnim za­konskim zahtevam posameznih mest. »Družbe, ki se bodo prilago­dile, bodo cvetele, a prehod bo kljub temu bolec,« napovedu­je Gershenfeld. Avtomatizacija bo izbrisala oziroma spremenila tretjino delovnih mest v Phoe­nixu, je pokazalo porocilo fun­dacije New America in podjetja za podatke o trgu z delovno silo Burning Glass. Veliko sprememb bo ravno v prometu. Ta delovna mesta so kljucna za ulico Camel­back: trgovine in storitve, skladi­šca in mehaniki, vozniki in bla­gajniki, vsi so na razlicne nacine odvisni od trenutnega sistema zasebnih avtomobilov, parkirišc in trgovin, do katerih se je mogo­ce pripeljati z avtomobilom. In ekonomskih rušitev s tem še ne bo konec. Mnogi ljudje zdaj uporabljajo Lyft in Uber in se za­poslijo po pogodbi oziroma po­stanejo samozaposleni podjetni­ki, ce izgubijo službo za poln de­lovni cas. Avtomatizacija, s ka­tero se bodo zapirala delovna mesta na ulici Camelback, ute­gne pahniti v pozabo tudi doda­tno zaposlitev kot taksist, opo­zarja Megan Garcia, vodja nove podružnice New America v Pho­enixu. Zunanji sodelavci Wayma se na primer na spletnih porta­lih že pritožujejo zaradi slabih delovnih razmer, onemogocene so jim tudi neposredne pritožbe v kadrovskem oddelku Wayma, saj jih najemajo prek zaposlitve­nih agencij. Waymo tega ni želel komentirati. Kriva je mladina Ce pustimo samovozece avto­mobile ob strani, Storerju iz av­topralnice Jacksons povzrocajo najvecje skrbi generacijske spre­membe. Mlajši ljudje v vse vecjem številu ne zavracajo le lastništva avtomobila, temvec tudi nekoc obvezni zrelostni obred po ime­nu vozniški izpit. Ce pa že kupijo avto, jim ni pretirano mar za pra­nje, vzdrževanje in podrobnosti. A taka kulturna revoluci­ja – zavracanje avtomobila kot osrednjega izraza ameriške istovetnosti – lahko prinesla tudi velike priložnosti. Isti razlogi, za­radi katerih gradijo elegantna nova stanovanja in odpirajo ka­varne v središcu Phoenixa, bi ve­liko sprošcenega casa, energije in denarja, ki ga sicer vlagamo v avtomobilski kult, lahko preu­smerili v drugacno urbano izku­šnjo. Avtomobili so resda v zaseb­ni lasti, infrastruktura, od kate­re so odvisni, pa je bolj ali manj javna: plocniki in ulice, semaforji in parkirišca. Motivirane mestne uprave bi spremembe lahko za­konsko uredile. V Londonu, New Yorku in Barceloni so na primer v nekaterih predelih že omeji­li ali celo prepovedali avtomobi­le. Razširjeno solastništvo avto­mobilov bi pripomoglo k bistve­no manjšim potrebam po parki­rišcih. Ves ta sprošceni prostor bi lahko namenili parkom, na­kupovalnim obmocjem za pešce, stanovanjem ali urbanim kme­tijam. S tem bi se povecala vre­dnost nepremicnin in zacvetelo bi novo lokalno gospodarstvo. Vse to se že dogaja. V San Franciscu je eksperiment, v okvi­ru katerega so tamkajšnja podje­tja parkirne prostore lahko spre­menila v zelenice s klopmi, star že desetletje. V Arizoni bodo v mestu Chandler, ki tesno sode­luje z Waymom, zaradi avtono­mnih vozil parkirišca zmanjša­li tudi do 40 odstotkov. Ce bo Waymo vsaj približno uspešen pri spodbujanju skupnega preva­žanja, bo to pomenilo manj vo­zil in manj zastojev. Župan Chan­dlerja Jay Tibshraeny meni, da bodo zaradi teh sprememb imeli na voljo vec zemljišc za dejavno­sti, s katerimi bodo ustvarjali pri­hodke in dobicek. Kako mikavna je misel na bolj zelen, manj one­snažen, manj zabasan Phoenix, ki ne bo vec šest mesecev na leto betonski pekel! Takšne predstave so v navdih, a so tehtni razlogi, zakaj ima­jo edina mesta, ki so že naredi­la pomembne korake v tej sme­ri, gosto pozidana mestna jedra. Usoda Phoenixa kot templja av­tomobila je morda zapecatena zaradi šestih desetletij betona, obvoznic in urbanega nacrtova­nja s poudarkom na avtomobilih. Do volana samo prek mojega trupla Zapecatena je morda tudi za­radi osebnih odlocitev. Prebival­ci Phoenixa se morda preprosto ne bodo pripravljeni odpoveda­ti svojim vozilom, ker so že pre­vec vložili vanje: v same avto­mobile, velike garaže in vso do­datno opremo. Omeniti je treba tudi pomembne odlocitve v zvezi z izbiro naselja, šolskega okrožja, vožnjo na delo, s prijatelji in z ži­vljenjskim partnerjem – celoten preplet dela in življenja nareku­jejo avtomobili in mestna struk­tura, nujna za premikanje po njem. To je razlog, zakaj številne av­tomobilske družbe še niso obu­pale nad zasebnim lastništvom avtomobila, ceprav Waymo sta­vi na prihodnost s flotami v sku­pni lasti. Elon Musk si predsta­vlja Teslino mrežo, skupno flo­to avtonomnih vozil, v katerih bodo lastniki svoj avto posoja­li drugim pod svojimi pogoji, na primer tako, da bo na voljo le pri­jateljem in družini ali ob doloce­nih urah v dnevu. David King, urbanist na ari­zonski državni univerzi, meni, da bi zaradi avtomatizacije za­sebno lastništvo postalo le še dra­gocenejše. »Avto bi nas odpeljal v službo, nato pa odšel po drugih opravkih namesto nas,« je poja­snil. »Ali veste, kaj se uporablja še manj kot pet odstotkov casa? Stranišcna školjka. A je koristno, da jo imamo pri roki.« King je že­lel povedati, da smo pripravlje­ni odšteti veliko denarja za udo­bje lastništva svojega avtomobi­la, v katerem nenazadnje lahko shranimo papirje, športno opre­mo in rezervna oblacila; tako dr­simo iz ene vloge v drugo, ko se selimo med domom, službo, te­lovadnico in restavracijo. Seli­tev vse te krame med avtomobi­li v skupnem lastništvu ali skriva­nje, medtem ko ga uporablja tu­jec, bi za številne voznike utegnili biti preveliki oviri. A tudi ce število avtomobilov na cesti ne bo drasticno upadlo, se bo zmanjšalo število vozni­kov. Obenem se bo porodilo ne­kaj popolnoma novih modelov prevažanja, in to bo doletelo tudi Camelback. Waymo bo s svojo avtonomno tehnologijo nekaj prvih odjemal­cev dobil v logistiki. Predstavljaj­te si mobilno trgovino z živili, ki se pripelje na dom in stranka lahko sama izbere jabolka in ko­rencek. Spremljali nas bodo ro­boti, ki bodo marsikaj postorili namesto nas in opravili manjše nakupe, napoveduje King: »Mor­da se bomo vrnili v case dosta­vljavcev mleka. Lahko si bomo sami dolocili dan in uro v tednu, ko bi trgovina prišla k nam, ali jo narocili po potrebi.« Avtono­mna vozila bodo na voljo v ne­šteto razlicicah in nekatera bodo dovolj majhna, da bodo vozila po plocnikih in nemoteno vijugala po predmestnih soseskah. Ustroj in vzdrževanje teh strojev bi lah­ko postal temelj nove ekonomije storitev in vozniške kulture. Tudi ce ne verjamete v takšno robotsko prihodnost, bodo sa­movozeci avtomobili verjetno zelo ugodni za majhna podje­tja. Ford resda skoraj ne bo vec sestavljal obicajnih osebnih vo­zil, zato pa bo za dvakrat pove­cal proizvodnjo uspešnega pol­tovornjaka F150. Takšna vozila so poslovna platforma in hkra­ti premicna skladišca, tako da bi vodovodar, elektricar ali sli­kopleskar lahko poslali v trgovi­no po material poltovornjak, ne da bi jim bilo treba zacasno od­ložiti delo, kar pomeni, da bi bili ucinkovitejši in bi verjetno lahko vec zaslužili. Morda bo nekaj av­tomobilskih salonov na Camel­backu ostalo, prožnejše delavni­ce pa bodo prešle na specializi­rano prodajo in storitve, morda celo oblikovale vozila. V studiu Experimental De­sign pa si predstavljajo še druga­cen razplet. Soseske bodo omeji­le vse gostejši tok dostavnih vo­zil tako, da bodo vzpostavile centralne tocke prevzema ali uvedle kombije, ki bi zaokrožili po soseski enkrat ali dvakrat na dan, tako kot sladoledar. Sosed­je bi se vsak dan ob dostavi zbrali in si izmenjali novice, tako da bi se hermeticno zaprto življenje za spušcenimi vrati garaže spreme­nilo v bolj odprto skupnost z vec sodelovanja. Ta videnja se morda zdijo pre­vec idealisticna, a pomislite na milijarde dolarjev, ki jih Ama­zon zasluži samo z narocnino (in tako je bilo že pred 20-odsto­tnim zvišanjem). Njegova stori­tev Treasure Truck (v prevodu Tovornjak zakladov) vabi naj­boljše stranke v nekaterih me­stih na srecanja na enem od na­crtovanih postankov, kjer dobi­jo dodaten popust za enega od izdelkov. Tam se srecajo z Ama­zonovimi zaposlenimi, ki vozijo dostavno vozilo, in prevzamejo svoje »zaklade«. Takšno logisti­ko so v Amazonu izpopolnjeva­li deset let. Kaj bi bilo treba, da bi takšne storitve zacele spremi­njati ustroj in kulturo v soseskah v Phoenixu? S takšnimi lokalnimi akci­jami bi bil prehod iz kulture avtomobilov v novo vrsto kolek­tivne mobilnosti morda lahko uspešen. Tisti, ki si ne bodo že­leli deliti avtomobila s tujci, ga bodo morda pripravljeni deliti s sosedi, sorodniki in prijatelji. »Ni cilj ostati brez avtomobilov, tem­vec imeti manj avtov v družini,« je poudaril Thad Miller, eden od direktorjev Centra za pame­tna mesta in obmocja, ki deluje v okviru arizonske državne uni­verze. V izrazito avtomobilsko usmerjenih mestih, kot je Phoe­nix, se zdi postopen prehod ver­jetnejša možnost. Prehod bo v tako raznolikih urbanih prostorih, kot so znacil­ni za Združene države Amerike z obalnimi obmocji in razpote­gnjenimi zalednimi naselji, uspe­šen le, ce bodo podjetja in ljudje zaceli pripovedovati nove zgod­be o avtonomnih vozilih, ki bodo primerne za dani prostor. Potre­bujejo nove sanje o ljubezni do avtomobila, da jih bodo prepri­cali, naj pozabijo na stare. Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency. K s Avtonomna vozila se bodo lahko odpeljala tja, kjer jih bodo potrebovali, in sami nacrtovala redne servise, tako da bodo razbremenila uporabnika. s Tudi ce število avtomobilov na cesti ne bo drasticno upadlo, se bo zmanjšalo število voznikov. s Mlajši ljudje v vse vecjem številu ne zavracajo le lastništva avtomobila, temvec tudi vozniški izpit. NASVETI WINDOWS WINDOWS NASVETI = = 66 november 2018 november 2018 67 Spremenimo karkoli v Oknih ovprecen uporabnik niti ne ve, kaj pomeni regi­ster sistema Windows. Tudi vecina tistih, ki se že mal­ce bolj spoznajo na racunalnike, meni, da gre za nekaj »nedota­kljivega«, saj »igranje« v registru kaj lahko pokvari ali vsaj ohromi operacijski sistem. Drži, a s spre­minjanjem pravih nastavitev lah­ko iz svojih Oken izvlecemo mar­sikaj. Analogija je podobna stika­nju pod motornim pokrovom in »igranjem« z avtomobilskim ra­cunalnikom. Tega se lotijo le ti­sti, ki vedo, kaj pocno. Ta vodnik bo poskrbel, da se boste samo­zavestno lotili sprememb opera­cijskega sistema tudi vi. Zakaj? Zato, ker je rezultat podoben »navijanju« avtomobila – na vo­ljo nam bo vec zmogljivosti, pri cemer spreminjanje privzetih na­stavitev delovanja sistema Win­dows ni nelegalno. Preden zacnemo – izdelava varnostne kopije registra je nujna! Register je nekakšen živcni sis­tem operacijskega sistema Win­dows, torej prav veliko prostora za napake pri njegovem spre­minjanju ni. Ta vodnik natanc­no opisuje možne spremembe in kaj z njimi pridobite, a ker se lju­dje tudi motimo, previdnost ne bo odvec. Varnostna kopija regi­stra vam lahko reši sistem. Kako jo izdelati? Preprosto – na meni­ju Start vpišemo vnos regedit in ga zaženemo. Odpre se nam ure­jevalnik registra Registry Editor, tam kliknemo vnos File in izbe­remo možnost Export. Zatem po­imenujemo datoteko za varno­stno kopijo, pri možnosti Export Range pa ohranimo izbor All, kar pomeni, da bomo izdelali celotno kopijo registra. Ce se bo naš racu­nalnik po uveljavljenih spremem­bah registra morda cudno vedel, postopek ponovimo, le da upora­bimo možnost Import in obnovi­mo varnostno kopijo registra. Dodatna priporocljiva mo­žnost je tudi izdelava tocke ob­nove sistema. Na meniju Start vpišemo vnos create a resto­re point in potrdimo zagon mo­žnosti, ki jo ponudi Windows. V oknu System Properties klikne­mo gumb Create in sledimo na­vodilom za izdelavo tocke obno­ve sistema. Izbira urejevalnika registra V sisteme Windows je že vgra­jen urejevalnik registra Registry Editor, ki ga priklicemo po zgo­raj omenjenem postopku. Regi­ster sestavlja drevesna struktu­ra na tisoce vnosov v obliki map in vrednosti. V praksi to pome­ni, da se moramo do posamezne­ga vnosa preklikati cez vec »ko­renin«, a sistem Windows 10 in njegov urejevalnik registra pod­pirata tudi hitrejši dostop – v ta namen preprosto kopiramo del kljuca registra, npr. do podrocja, do katerega želimo dostop, in si tako prihranimo nekaj klikov (npr. HKEY_CURRENT_USER\Control Panel\Desktop). Seveda so tudi drugi urejeval­niki registra, ki delo z registrom še poenostavijo in naredijo var­nejše. Urejevalnik Winaero Twe­aker (www.winaero.com), deni­mo, ima že vec prednastavlje­nih sprememb za sisteme Win­dows 7, 8.1 in 10, ki jih enostav­no poklikamo po svojem okusu – npr. prosojnost opravilne vrsti­ce, delo z bližnjicami, izklop poz­dravnega zaslona idr. Podobno velja tudi za urejevalnik Ultimate Windows Tweaker (www.thewin­dowsclub.com/ultimate-windows-tweaker-4-windows-10), ki pre­more vec kot 200 sprememb sistema Windows 10, razdelje­nih v štiri kategorije. Med upo­rabniki je zelo priljubljen tudi ponudnik NirSoft (www.nirsoft.net), ki pravzaprav ponuja zbir­ko brezplacnih orodij Windows, med katerimi je tudi urejevalnik registra. Za namene tokratnih nasvetov bomo uporabili kar okenski ure­jevalnik registra, primeri spre­memb pa zadevajo operacijski sistem Windows 10. Nasveti za pohitritev sistema Zacnimo kar z nasveti, ki zani­majo vecino uporabnikov – kako s popravki registra pohitriti delo­vanje operacijskega sistema Win­dows. Že ob samem zagonu sis­tem Windows ni tako hiter, kot bi lahko bil, saj caka, da se neka­teri programi in procesi naložijo v ozadju. Ce smo že prej zmanj­šali število programov, ki se za­ženejo skupaj s sistemom, velja ta zamik v celoti odpraviti, saj se bo tako operacijski sistem ne­koliko hitreje zagnal. To storimo tako, da v urejevalniku registra Registry Editor poišcemo vnos HKEY_CURRENT_USER\Soft­ware\Microsoft\Windows\Cur­rentVersion\Explorer, zatem pa desno kliknemo v desnem prede­lu okna in izdelamo nov kljuc re­gistra – kliknemo možnost New in zatem še Key. Kljuc poimenu­jemo Serialize, ga kliknemo in z desnim klikom v njem ustvarimo še vrednost DWORD (32-bit) Va­lue, ki jo poimenujemo Startup­DelayInMSec. Z dvoklikom na­njo ji dolocimo vrednost 0. Izbor potrdimo s pritiskom na gumb OK, sprememba pa se bo uvelja­vila po prvem zagonu racunalni­ka – sistem Windows bi se moral naložiti nekoliko hitreje. Pohitrimo seveda lahko tudi izklop sistema, saj Windows prav tako caka programe, ki še delujejo, da se ugasnejo, preden se tudi sam zaustavi. Obcasno kak muhast program ne sodeluje in lahko na izklop sistema caka­mo dlje casa, Okna pa nam pri­kažejo obvestilo, kateri programi se še niso zaprli, in nam dajo mo­žnosti »Vseeno izklopi.« S spre­membo nastavitve v registru pa lahko sistemu Windows ukaže­mo, naj samodejno ugasne vse odprte programe pred izklopom. To storimo tako, da se odpravi­mo na vnos HKEY_CURRENT_USER\Control Panel\Desktop in tam preverimo, ali je morebiti že na voljo vnos AutoEndTasks. Ce ni, ga ustvarimo – desno kli­knemo na desni strani in ustva­rimo novo vrednost String Va­lue ter jo poimenujemo AutoEn­dTasks. Zatem jo dvokliknemo in njeno vrednost spremenimo v 1. Aktivna bo ob naslednjem zago­nu sistema, pri tem pa moramo zdaj paziti, da bomo pred izklo­pom operacijskega sistema shra­nili vse naše delo, saj nas sistem zdaj ne bo vec opozarjal na odpr­te programe, temvec jih bo pre­prosto ugasnil. Pomemben del uporabniške izkušnje je tudi splošna odziv­nost sistema. Videz Windows 10 je tako zelo »polikan« tudi po za­slugi razlicnih drobnih animacij, ki se izvedejo ob razlicnih opra­vilih, npr. že ob kliku gumba Start. Te so vcasih tako drobne, da jih uporabniki sploh ne opa­zimo – npr. ob zagonu ali zapr­tju okna. Toda za svoje delo po­rabijo nekaj casa in z njihovim iz­klopom lahko pridobimo par se­kund. Za izklop animacij sledimo poti HKEY_CURRENT_USER\Control Panel\Desktop in dvo­kliknemo vnos MenuShowDelay na desni strani menija. Privze­to vrednost (Value Data) s 400 spremenimo na 100 milisekund in izbiro potrdimo s pritiskom na gumb OK. Okna bodo po novem »streljala«. Seveda se lahko v na­daljevanju igramo z drugacnimi vrednostmi in izberemo tisto, ki najbolj ustreza našemu okusu. Pohitrimo lahko tudi pre­doglede vsebin, torej prikaz vsebine mape, ikone ali aplikaci­je, ko se nad njo zadržimo z miš­jim kazalnikom v opravilni vrsti­ci. V tem primeru je vdelan pre­cejšen zamik, a ga lahko v ce­loti odstranimo. Sledimo poti HKEY_CURRENT_USER\Soft­ware\Microsoft\Windows\Cur­rentVersion\Explorer\Advan­ced. Desno kliknemo na desni strani okna in ustvarimo novo vrednost DWORD (32-bit) Va­lue ter jo poimenujemo Extende­dUIHoverTime. Zatem jo dvokli­knemo, osnovno spremenimo na decimalni vnos in vnesemo vre­dnost v milisekundah. Ce želimo zamik (skoraj) v celoti odpraviti, vnesemo vrednost 1. Spremem­ba se bo, tako kot vse druge, uve­ljavila po novem zagonu opera­cijskega sistema. Nasveti za sistemske izboljšave V registru okenskega ope­racijskega sistema lahko spre­menimo marsikatero njegovo lastnost. Bi želeli poleg prika­za casa v urah in minutah vi­deti tudi sekunde? Nic lažjega. Odpravimo se po poti HKEY_CURRENT_USER\SOFTWARE\Microsoft\Windows\CurrentVer­sion\Explorer\Advanced in na desni strani ustvarimo novo vre­dnost DWORD (32-bit) Value ter jo poimenujemo ShowSecondsIn­SystemClock. Dvokliknemo jo in ji vrednost spremenimo v 1, ob na­slednjem zagonu pa bomo že uži­vali v prikazu casa s sekundami. Za še bolj korenito spremem­bo se lahko odlocimo s spre­membo sistemskih pisav v Win­dows 10. V nasprotju z opera­cijskima sistemoma 7 in 8 na­mrec desetka ne ponuja možno­sti izbire druge pisave, le pri­vzete Segoe UI. To bomo seve­da popravili s popravkom regi­stra. Še prej pa se odpravimo na namizje, kjer desno kliknemo možnost Personaliziraj (Perso­nalize) in zatem Pisave (Fonts). Ko smo izbrali pisave, ki so nam všec, odpremo Beležnico (Note­pad) in jih kopiramo vanjo. Za lažje delo si lahko vnos prene­semo s povezave www.pastebin.com/xWj16NN8, kjer vnos New­Font zamenjamo z natancnim imenom pisave, ki smo jo izbra­li. Datoteko shranimo kot bese­dilo (.txt) in nato preimenuje­mo v datoteko s koncnico .reg. Nato jo dvokliknemo in spre­membe se bodo vnesle v regi­ster. Ce bi se radi vrnili nazaj na privzeto pisavo, izdelamo regi­strski kljuc naslednje vrednosti pastebin.com/yWyayMui in ga vne­semo v register. Stalno opominjanje sistema na to ali ono dejavnost moti ne­katere uporabnike. Ce sodite mednje, boste veseli novice, da ta opozorila in obvestila ne le iz­klopite, temvec kar odstranite v Windows 10 Action Center. V ta namen se odpravimo po poti HKEY_CURRENT_USER\Soft­ware\Policies\Microsoft\Win­dows\Explorer in tam desno kli­knemo ter ustvarimo novo vre­dnost DWORD (32-bit) Value. Poimenujemo jo DisableNotifi­cationCenter. Dvokliknemo jo in ji dodelimo vrednost 1. Po zago­nu operacijskega sistema bo sre­dišce Action Center izginilo iz ukazne vrstice, z njim pa tudi vsa obvestila in opozorila. Ce bi ga radi znova obudili v življenje, omenjeno vrednost le popravi­mo na 0. Windows 10 nam ob zago­nu postreže z razlicnimi slika­mi. Ce nas to moti in imamo raje minimalisticen pristop, se lah­ko odlocimo zgolj za enobarvno ozadje. V urejevalnik registra se spustimo po poti HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Polici­es\Microsoft\Windows\System in tam desno kliknemo ter ustva­rimo novo vrednost DWORD (32-bit) Value. Poimenujemo jo DisableLogonBackgroundImage. Opremimo jo z vrednostjo 1, Windows pa bo barvno podlago izbral na podlagi trenutnega na­mizja. Seveda jo lahko spremeni­mo v nastavitvah, in sicer na me­niju Personalizacija (Personali­zation) poišcemo razdelek Bar­ve (Colours). Ce bi radi na prijavni zaslon dodali kakšno sporocilo, lahko to seveda tudi storimo. Nastavi­tev pripravimo tako, da na koncu poti HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Microsoft\Win­dows\Current Version\Policies\System ustvarimo nov kljuc in ga poimenujemo legalnoticecaption. V polje vrednost nato vpišemo naslov svojega sporocila, sporo­cilo pa vnesemo kot nov vnos, imenovan legalnoticetext. Bese­dilo zopet vnesemo v polje vre­dnosti. Ob naslednji prijavi v sis­tem nas bo pricakalo nastavljeno sporocilo. Marsikateri uporabnik tudi ni navdušen nad vrtecimi in spre­minjajocimi se ploskvami na meniju start. To funkcionalnost lahko onemogocimo v registru, in sicer tako, da na koncu poti HKEY_CURRENT_USER\SOFT­WARE\Microsoft\Windows\CurrentVersion\PushNotificati­ons desno kliknemo vnos Push­Notifications in v njem ustvari­mo novo vrednost DWORD (32-bit) Value ter jo poimenujemo NoTileApplicationNotification. Zatem jo dvokliknemo in ji do­delimo vrednost 1. A da bo delo­valo v praksi, moramo zaustavi­ti tudi prikaz teh živih plošcic. To storimo tako, da na koncu poti HKEY_CURRENT_USER\SOFT­WARE\Policies\Microsoft\Win­dows\Explorer ustvarimo nov 32-bitni vnos DWORD in ga po­imenujemo ClearTilesOnExit. Njegovo vrednost nastavimo na 1, ob naslednji prijavi v sistem pa nas bo pricakal »miren« gumb Start. Odklep skritih orodij Windows Microsoftovi inženirji so v re­gister vgradili celo vrsto funkci­onalnosti, ki jih potrebujejo za razlicne namene, uporabnikom pa jih seveda skrijejo. A z nekaj znanja se lahko dokopljemo do njih. Ena takšnih je prijava za po­sodabljanje sistema na najnovej­še razlicice, t. i. Windows Insi­der, torej lahko v novostih Win­dows 10 uživamo pred drugimi uporabniki (ali pa z njimi dobi­mo kakšnega hrošca). Ce se cu­timo posebej hrabre, nam popra­vek v registru omogoci tudi pri­javo v krog uporabnikov, ime­novan Skip Ahead, kar praktic­no pomeni, da lahko preizku­šamo sistem, na katerem inže­nirji šele delajo in prinaša s se­boj tudi dolocena tveganja. Do najbolj svežega in hkrati nepre­verjenega operacijskega siste­ma Windows 10 se dokopljemo po naslednji poti HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Micro­soft\WindowsSelfHost\UI\Se­lection, tam poišcemo kljuc UI­ContentType, ga dvokliknemo in mu vrednost spremenimo v Skip. Zatem poišcemo vnos UI­Ring in mu vrednost spreme­nimo v WIF. Zatem se odpravi­mo po poti HKEY_LOCAL_MA­CHINE\SOFTWARE\Microsoft\WindowsSelfHost\Applicability in vrednost vnosa ContentType popravimo v Skip, isti postopek pa ponovi­mo še pri vnosu Ring. Po novem zagonu ra­cunalnika se odpravimo v Nastavitve (Set­tings) in v razdelku Posodobitve in varnost (Update &Security) preverimo, ali je na vo­ljo razlicica Skip Ahead (trenutno so ozna­cene z 19H1). Prenesemo jo in namestimo, a kot nas veckrat opozori Microsoft, gre v tem primeru za razlicice operacijskega sis­tema v razvoju, ki imajo lahko vec hrošcev in drugih težav, zato niso primerne za osre­dnji racunalnik uporabnika. Prehod med Windows 7 in 10 je prinesel vrsto slogovnih sprememb, ki so jih upo­rabniki hitro posvojili. Ena izmed njih pa marsikoga muci – govor je o drsniku za gla­snost, saj je bil prej postavljen navpicno, v Windows 10 pa je vodoraven. A tudi zanj je na voljo »zdravilo« v obliki popravka v re­gistru. Navpicni drsnik za glasnost si povr­nemo z naslednjim postopkom. Odpravi­mo se po poti HKEY_LOCAL_MACHINE\Software\Microsoft\Windows NT\Cur­rent Version, nato pa dvokliknemo Cur­rent Version in izdelamo nov kljuc ter ga poimenujemo MTCUVC. Zatem mu dode­limo Dword (32-bit) Value po imenu Ena­bleMtcUvc in po dvokliku vrednost spreme­nimo v 0. Spremembe sistemskih nastavitev Register operacijskega sistema je nad­vse uporaben tudi takrat, ko imamo na videz nerešljivo težavo. Vcasih se prime­ri, da nam Okna ne pustijo premakniti ali izbrisati posamezne datoteke. O tem jih bomo prepricali z aktivacijo funkcije pre­vzema nadzora. Poišcemo vnos HKEY_CLASSES_ROOT\*\shell. Nato desno kli­knemo in ustvarimo nov kljuc, imenovan runas. Dvokliknemo ga, mu vrednost spre­menimo v Take Ownership in spremem­bo potrdimo. Nato kliknemo kljuc runas in mu dodamo novo vrednost String Va­lue. Poimenujemo jo NoWorkingDirectory. Nato v kljucu runas ustvarimo nov kljuc in ga poimenujemo command. Dvoklikne­mo ga in za vrednost vnesemo naslednji ukaz cmd.exe /c takeown /f \”%1\” && icacls\”%1\” /grant administrators:F. Iz­bor potrdimo, ukazu pa dodamo novo vre­dnost String Value, ki jo poimenujemo Is­olatedCommand. Dvokliknemo jo in v po­lje vrednosti vpišemo ukaz cmd.exe /c ta­keown /f \”%1\” && icacls\”%1\” /grant administrators:F. Po novem zagonu opera­cijskega sistema bomo lahko z desnim miš­jim klikom priklicali izskocni menu, na ka­terem bo tudi možnost Take Ownership, ki nam bo dovolila upravljati problematicno datoteko. Ena izmed odlik in hkrati nadlog opera­cijskega sistema Windows 10 je, da samo­dejno namešca posodobitev gonilnikov. Žal se veckrat primeri, da operacijski sis­tem, posebej za kak eksoticen kos stroj­ne opreme, namesti posodobitev gonilni­ka, ki povzroca težave. Vcasih smo tako obnašanje lahko zaustavili v Nastavitvah, a nic vec. No, trmo Microsoftovih inže­nirjev še vedno lahko premagamo s po­mocjo registra. Odpravimo se po koreni­ni HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWA­RE\Policies\Microsoft\Windows in v klju­cu Windows ustvarimo nov kljuc ter ga po­imenujemo WindowsUpdate. Nato ta kljuc desno kliknemo in mu dodamo novo vre­dnost DWORD (32-bit), ki jo poimenujemo ExcludeWUDriversInQualityUpdate, vre­dnost pa spremenimo iz 0 v 1. Stran z nadležnimi funkcijami Microsoftova digitalna pomocnica Cor­tana je pri nas omejeno uporabna, no, roko na srce, precej neuporabna, zato jo upora­bljamo le redki. Da nas pri delu ne bi mo­tila, lahko funkcijo glasovnega upravlja­nja onemogocimo v celoti. Odpravimo se po poti HKEY_LOCAL_MACHINE\Softwa­re\Policies\Microsoft\Windows. Desno kli­knemo Windows in ustvarimo nov kljuc in ga poimenujemo Windows Search. Zatem mu dodelimo novo vrednost DWORD (32-bit) Value in jo poimenujemo AllowCorta­na. Dvokliknemo jo in ji vrednost nastavi­mo na 0. Po zagonu sistema nam Cortana ne bo vec »prisluškovala«. Ce bi radi digi­talno pomocnico zopet omogocili, zgolj po­pravimo zadnjo vrednost na 1. Ena bolj nadležnih funkcij sistema Win­dows 10 je tudi njegovo sledenje našim na­vadam glede rabe programov. Sistem to pocne z namenom, da nato prilagodi upo­rabniški vmesnik pogosteje rabljenim apli­kacijam, obenem pa stori še vrsto drugih sprememb, za katere ga nismo nikoli pro­sili. Tisti, ki mu je mar za zasebnost, bo to funkcijo onemogocil v registru. Najprej bo poiskal pot HKEY_CURRENT_USER\SOFTWARE\Microsoft\Windows\Cur­rentVersion\Explorer\Advanced. Na de­sni strani menuja bo ustvaril novo vrednost DWORD (32-bit) Value in jo poimenoval Start_TrackProgs ter njeno vrednost nasta­vil na 0.. Okenski operacijski sistemi in njihove privzete nastavitve so prilagojeni tako, da ustrezajo kar najširšemu krogu uporabnikov. Mi pa smo pripravili vrsto nasvetov, kako si jih ukrojiti po svojem okusu in dodatno optimizirati z rabo »nedotakljivega« registra. Miran Varga P . Z orodjem Ultimate Windows Tweaker lahko spremenimo marsikaj v sistemu Windows – pomaga pa, ce vemo, kaj pocnemo ... s Register je živcni sistem operacijskega sistema Windows, prav veliko prostora za napake pri spreminjanju ni. WINDOWS NASVETI = s Varnostna kopija registra vam lahko reši operacijski sistem pred najhujšim. NASVETI APPLE APPLE NASVETI = = 70 november 2018 november 2018 71 Jabolcne bližnjice možnosti telefona iPho­ne (in tablice iPad) so navadno dostopne na vec nacinov. Med njimi se zago­tovo skriva kakšna bližnjica, ki nam ob redni rabi prihrani ne­malo casa. Lep zgled so nasta­vitve, ki jih s potegom prsta od spodaj navzgor najdemo v nad­zornem središcu Control Center. Priklicani zaslon vsebuje kontro­le predvajanja, hitre gumbe za vklop in izklop povezav, zaklepa­nje orientacije zaslona, nastavi­tve svetlosti in glasnosti, svetilko, štoparico, kalkulator in bližnjico do fotoaparata. Skoraj vsak raz­delek z ikonami na nadzornem središcu Control Center je mo­goce razširiti, to storimo s krep­kim dotikom 3D Touch. Tako nam svetilka omogoca nastavlja­nje svetlosti, štoparica doloca­nje casovnega intervala, kalku­lator kopiranje zadnjega rezulta­ta, fotoaparat bližnjice do najpo­gostejših nacinov slikanja oziro­ma snemanja, povezave pa razši­rijo nabor s štirih na šest vnosov, dodana sta gumba za deljenje datotek AirDrop in vklop brez­žicne dostopne tocke. Še vecjo prilagodljivost nadzornega sre­dišca Control Center omogoca nastavitev Settings/Control Cen­tre/ Customise Controls, s katero dodamo vanj nove zmožnosti, na primer budilko, daljinski upra­vljalnik predvajalnika Apple TV, beležnico in diktafon. Hitro premikanje po vsebini med drugim omogoca tudi dro­ben trik z uro. Ko listamo nav­zdol po spletni strani, beležki ali drugi daljši vsebini, nas dotik ure na vrhu zaslona v hipu vrne na njen zacetek. Prejšnja stran v brskalniku ali nastavitev na me­niju je dosegljiva s potegom pr­sta z levega roba zaslona pro­ti desni, enaka gesta z daljšim in mocnejšim dotikom 3D Touch pa na zaslon priklice trenutno odpr­te aplikacije, med katerimi pro­sto izbiramo in jih zapiramo. Ce­prav je upravljanje programov in telefona na sploh pri jabolcnem modelu nadvse enostavno, ne smemo pozabiti na zmogljiv in prirocen iskalnik Spotlight, ki ga priklicemo s potegom prsta nav­zdol in nam pomaga poiskati ka­terokoli namešceno aplikacijo, tocno doloceno nastavitev, posa­mezno elektronsko sporocilo in še kaj bi se našlo. Tipkanje na telefonu iPhone je olajšano z zmogljivo navidezno tipkovnico, ki omogoca preprost dostop do posebnih znakov, z dotikom 3D Touch upravljanje s kazalcem, lajša enorocno in dvo­rocno tipkanje ter podpira me­njavo programskega pripomoc­ka za tipkanje. Ob morebitni na­paki pri pisanju je dovolj, da te­lefon dobro stresemo, nato se na zaslonu prikaže vprašanje, ali že­limo natipkano izbrisati. Zelo prirocne so bližnjice, s katerimi za pisanje daljših besed in bese­dnih zvez uporabimo zgolj kra­tice. Ce v nastavitvah Settings/General/Keyboard/Text Repla­cement z znakom plus dodamo na primer frazo (angl. Phrase) boris.savc@gmail.com in kratico mojgmail, jo bo tipkovnica vsa­kic, ko bo kratica vpisana, ustre­zno nadomestila s pravim naslo­vom Googlove elektronske po­šte. Poleg enorocnega tipkanja so nam v Cupertinu omogoci­li tudi upravljanje telefona z eno roko. Do posebnega nacina delo­vanja dostopamo z dvojnim do­tikom osrednjega gumba Home. Krajše stranpoti Telefon iPhone je na videz pre­prost, a zmogljiv stroj, ki skriva v sebi marsikatero presenece­nje. Skupaj z operacijskim siste­mom iOS podpira vrsto bližnjic, ki bodo ob razkritju preseneti­le tudi dolgoletnega uporabnika Applovega telefona. Prva je na­menjena lažji rabi spletnega br­skalnika Safari. Odprte zavih­ke v spletnem brskalniku Safa­ri navadno zapiramo s potegi pr­sta, a to ob vecjem številu v ozad­ju odprtih strani ni najprirocnej­ša rešitev, saj je postopek dolgo­trajen, dovzeten za napake in ne­natancen. Veliko boljša je bližnji­ca, kjer z daljšim pritiskom iko­ne s parom kvadratov dostopa­mo do možnosti Close All Tabs, ki nam v hipu zapre vse odprte zavihke spletnega brskalnika Sa­fari. Ce po pomoti zapremo na­pacen zavihek, ga lahko priklice­mo s seznamom nazadnje zapr­tih zavihkov, ki nam ga prikaže izbira ikone s parom kvadratov in nato dotik znaka plus na za­slonu z odprtimi zavihki. Spletni brskalnik Safari ima dodatno uporabno bližnjico pri odpiranju povezav v novem za­vihku. Namesto da bi želeno po­vezavo odprli z daljšim dotikom in izbiro možnosti Open in New Tab, jo izberemo z dvema prsto­ma, nato jo brskalnik samodej­no odpre v novem zavihku. Po­doben mimohod nam Safari po­nuja, ko želimo prikaz namizne razlicice spletišca. Ker vecina spletnih strani vsebino za manj­še zaslone ponuja v prilagojeni in vcasih okrnjeni inacici, imajo br­skalniki vgrajeno možnost ogle­da namizne razlicice spletišca. Slednjega brskalniki navadno ponujajo znotraj številnih zmo­žnosti, ki so zakopane globoko v nastavitvah. Safari nam olaj­ša iskanje s posebno bližnjico, do katere pridemo s pridržanjem gumba Refresh in izbiro možno­sti Request Desktop Site. Podobno mucno je lahko od­stranjevanje opozoril oziroma obvestil. Na zacetnem zaslonu si prikazana obvestila ogleda­mo ali jih s potegom prsta v stran zavržemo ter se jih tako znebi­mo, a nobeden od nacinov ni prav posebej prakticen. Na sre­co je še tretja pot, ob vecjem šte­vilu opozoril lahko s konkretnej­šim pritiskom na znak X na za­slon priklicemo možnost izbrisa vseh prikazanih sporocil. Bližnji­ca logicno deluje zgolj z jabolcni­mi napravami, ki podpirajo do­tik 3D Touch (modeli od telefo­na iPhone 6S naprej). Naslednje zelo zamudno opra­vilo je brisanje vec slik hkrati. Fo­tografije v programu Photos laže brišemo, ce v desnem zgornjem kotu uporabniškega vmesnika izberemo gumb Select in nato s prstom zaokrožimo po odvecnih slikah. Delo z imeniki je v telefo­nu iPhone ali na tablici iPad do­kaj zapleteno. Ena izmed zagat je prikaz novih sporocil. Ker je aplikacija, ki nam želi nekaj spo­rociti, v imeniku, je pot do nje daljša, kot bi si želeli. Na pomoc nam priskoci dotik 3D Touch. Ce se s podkrepljenim dotikom do­taknemo imenika s priponko, nam sistem samodejno preklopi na ustrezno aplikacijo. Urejanje in prenašanje aplika­cij med zasloni je v operacijskem sistemu iOS teoreticno prepro­sto, ikono želenega programa pridržimo tako dolgo, da zacne trepetati, nato jo premaknemo na cilj. V praksi se izkaže, da je potovanje ikone cez vec zaslonov precej nerodno. Pomaga drobna zvijaca, ko z enim prstom prime­mo trepetajoco ikono, se z dru­gim, ne da bi prvega odlepili od zaslonske površine, premikamo med zasloni. Ko (lažje) prispe­mo na cilj, spustimo oba prsta in program v hipu zamenja doma­ci naslov. Podobno živce para­joce je grupiranje aplikacij ozi­roma pripadajocih ikon v ime­nike. Najveckrat nam jo zago­de škrat, ki poskrbi, da predme­ta, ko ikono spustimo v imenik, le zamenjata mesti, namesto da bi se združila. Spet si pomagamo z drugim prstom. Ko želena iko­na zacne trepetati, se z drugim prstom dotaknemo ciljnega ime­nika. Ko se odpre, program le še spustimo vanj. Prirocna je tudi ena izmed šte­vilnih zmožnosti iskalnika Spo­tlight, ki ga priklicemo s pote­gom prsta od vrha zaslona nav­zdol (ali z leve na desno na no­vejših telefonih iPhone X, XS in XR). Gre za funkcionalnost, ki iskalnik prelevi v digitalno me­njalnico. Ce v vnosno vrstico vpi­šemo znesek v tuji denarni enoti, ga iskalnik avtomatsko pretvori v lokalni denar, v našem prime­ru v evre. Bližnjice z veliko zacetnico Operacijski sistem iOS 12 je prinesel številne novosti in iz­boljšave, med drugim program Shorcuts, ki nam omogoca, da avtomatiziramo vsakdanja opravila na telefonu iPhone. Cilj programa Shortcuts je preprost, z manj casa postoriti vec. Apple s pripomockom misli resno, ne­omejene možnosti avtomatiza­cije so odprli tujim razvijalcem, ki lahko s programom Shortcuts povežejo lastne programske iz­delke. Ker je delo z bližnjica­mi za zelence vse prej kot eno­stavno, smo pripravili nekaj na­svetov. Bližnjice so v operacijskem sis­temu iOS 12 razdeljene na dva dela: bližnjice, ki jih omogoca digitalna pomocnica Siri in so na voljo v nastavitvah Settings/Siri&Search, in aplikacijo Short­cuts, ki jo brezplacno dobimo na Applovi tržnici App Store. Bli­žnjice, ki jih ponuja digitalna po­mocnica Siri, nastajajo samo­dejno, z uporabo telefona. Sa­modejne avtomatske akcije naj­demo v nastavitvah Settings/Siri&Search/Suggested Short­cuts/All Shortcuts. Za vsako od bližnjic po želji posnamemo la­stno frazo, na katero nas bo Siri ubogala. Digitalno pomocnico z nekaj truda pripravimo celo do upoštevanja slovenšcine. Aplikacija Shortcuts je naša stara znanka, saj gre v bistvu za izpopolnjeno razlicico programa Workflow, ki omogoca ucinkovit nadzor tako nad delovanjem te­lefona kot nad izvajanjem apli­kacij in njihovih nalog. Shortcuts je aplikacija za programiranje ponavljajocih se opravil, ki upo­rabo zapletenih postopkov olajša z graficnim uporabniškim vme­snikom. Bližnjico sestavimo, kot bi zlagali kocke, pri cemer je vsa­ka kocka gradnik z nastavljivimi parametri, ki dolocajo obnašanje telefona ali aplikacije, s katerim dosežemo izvedbo zastavljene naloge. Z nekaj truda (in domi­šljije) lahko na primer ustvarimo bližnjico, ki nam v primeru, da nas med vožnjo z avtom ustavi policija, utiša glasbo s telefona, zatemni zaslon, vklopi funkcijo Ne moti (Do Not Disturb) in po­šlje SMS sporocilo vnaprej dolo­cenemu stiku. Na sreco se tehnicno manj podkovanim uporabnikom z de­lovanjem programa Shortcuts ni treba ukvarjati, saj nam je takoj po zagonu aplikacije na voljo za­vihek Gallery, v katerem najde­mo že narejene postopke, ki nam z enim dotikom omogocijo iz­delavo predvajalnih seznamov, opomnikov glede na lokacijo, sa­modejno urejanje fotografij, pre­vajanje besedila in številne dru­ge aktivnosti. Število izdelkov se iz dneva v dan povecuje, še vec pa jih bo, ko se bodo skupnosti pridružili tuji razvijalci z recep­ti za lastne aplikacije. Tako lah­ko danes na primer ustvarimo bližnjico, ki nam preveri gneco na cesti, prikaže zastavljeno pot in zacne predvajati glasbo, le v navezi z Applovimi zemljevidi, v prihodnosti pa bo mogoce hi­šni program v popolnosti nado­mestiti z Googlovim. In podob­no v primerih, ko nam tuji pro­gram bolj ustreza od jabolcnega. Google Maps je precej bolj infor­miran o stanju na slovenskih ce­stah kot Apple. Zaloge bližnjic za program Shortcuts z galerijo ne zmanjka, saj je v spletu vedno vec navdu­šencev nad programom, ki svo­je izdelke redno objavljajo. Kra­tek ogled teh nam razkrije tako bujno domišljijo razvijalcev kot širok spekter zmožnosti progra­ma. Za primer si oglejmo izde­lek Frederica Viticcija (macstori­es.net), ki je izdelal bližnjico On This Day. Slednja nam preceše knjižnico shranjenih fotografij in prikaže slikovne izdelke, ki smo jih na današnji dan posneli v pre­teklih letih. Ce si sestavo bližnji­ce ogledamo pobliže v progra­mu Shorcuts, najdemo številne gradnike, ki spominjajo na pravo programiranje. Frederico med drugim korake pridno komenti­ra z gradnikom Comments, omo­goca vnos števila let in najdenih primerkov z Numbers, uporablja spremenljivke z Get Variable, zanko If, ukaze gradnika Date, aplikacije Photos, racunske ope­racije Calculate in celo zapisova­nje na koncni rezultat z gradni­kom Text in kodo opisnega jezi­ka HTML/CSS. . Ljudje smo zanimiva bitja, vedno išcemo bližnjice. Življenje danes poteka (pre)hitro, zato si želimo s številnimi prijemi prihraniti nekaj dragocenih sekund, minut ali celo ur. Ceprav nam je Apple s telefonom iPhone položil v narocje pripomocek, ki nam prihrani zelo veliko casa, še vedno stremimo k dodatnemu prihranku. Boris Šavc Z . Nadzorno središce Control Center z dodajanjem pripomockov prilagodimo svojim željam in potrebam. . Na Applovih telefonih z vecjim zaslonom je dobrodošlo enorocno upravljanje, do katerega dostopamo z dvojnim dotikom tipke Home. . Zapiranje številnih odprtih zavihkov v brskalniku Safari je lahko zamudno delo, zato je dobrodošla bližnjica, ki nam v enem zamahu zapre vse. . Iskalnik Spotlight se po potrebi prelevi v zmogljivo menjalnico denarja. . Digitalna pomocnica Siri za pogosta opravila samodejno ustvari bližnjice, ki jih najdemo v nastavitvah Settings. . Z nekaj truda in snemanja lahko Siri za doloceno opravilo (zasilno) zaprosimo v slovenšcini. Na sliki je primer ukaza Odpri novice, ki odpre priljubljene vire v aplikaciji Google News. . Zmožnosti programa Shorcuts dojamemo šele, ko si pobliže ogledamo, kakšen izdelek znalcev iz spleta. Na sliki odlicna bližnjica s spletišca MacStories. . Program Shortcuts je zmogljivo orodje za avtomatizacijo pogostih opravil. NASVETI CISTO PRAVI RACUNALNIK CISTO PRAVI RACUNALNIK NASVETI = = 74 november 2018 november 2018 75 dvisno od potreb in zna­nja posameznika, se lah­ko izziva, kako na Ra­spberry Pi prikljuciti disk USB in ga deliti z drugimi uporabni­ki omrežja, lotite na vec nacinov. Najenostavnejši pristop je z rabo privzetih zmožnosti Linux oz. Raspbian, naprednejši pa zahte­va namestitev ene izmed namen­skih storitev. Ce želite »omreži­ti« samo en disk, bo osnovna re­šitev verjetno dovolj. Ce pa že­lite vec prostora, varovanje po­datkov pred okvaro diska in dru­ge naprednejše možnosti, bo po­trebna zmogljivejša rešitev, to pa je še enostavneje namestiti. Z Raspberry Pi lahko omrežno shrambo datotek zgradite tako, da v Raspberry Pi vstavite vecjo kartico SD in del njene zmoglji­vosti ponudite v skupno rabo, a tega ne priporocamo. Ker ima Raspberry Pi kar štiri vmesnike USB, lahko nanj priklopite vec kljuckov USB ali zunanjih diskov z vmesnikom USB. Ti prikljuc­ki so na žalost v vseh trenutnih razlicicah Raspberry Pi razlicice 2.0, zato bodo dostopne in pre­nosne hitrosti dokaj skromne, a za osnovne potrebe bo zadosto­valo. Pri zunanjih diskih uporabi­te možnost zunanjega napaja­nja diska, ce vaš disk to podpi­ra. V vsakem primeru pa boste potrebovali dovolj mocan na­pajalnik, ki bo zagotavljal do­volj veliko moc za Raspberry Pi in za prikljucene diske. Za za­nesljivejše in hitrejše delovanje Raspberry Pi kot omrežne zbir­ke diskov prikljucite v omrežje z žicno povezo. Pri formatiranju diskov ali kljuckov USB priporocamo, da izberete format FAT oz. ExFAT. Ta v linuxni distribuciji Raspbian sicer ni privzeto podprt, a je na­mestitev dodatne podpore eno­stavna. Uporabi particij NTFS pa se raje izognite, saj poleg name­stitve podpore zahteva tudi pre­cej racunalnika, kar Raspberry Pi seveda in se bo pri vecjih NTFS particijah kar mucil. Samba Najenostavneje napravo Ra­spberry Pi spremenimo v omre­žni disk tako, da namestimo in nastavimo storitev Samba. Manj poucenim povejmo, da ta sto­ritev omogoca, da podatkov­ne mape objavimo v krajevnem omrežju, do njih pa dostopamo z napravami z Windows, Linux ali Mac OS, pa tudi konzole, pame­tni televizorji in podobne napra­ve, ki so prikljucene v to omrež­je. Po domace – naredili bomo datotecni strežnik in z njega de­lili mape. Po navodilih, ki jih najdete v prejšnjih clankih iz serije, name­stite operacijski sistem Raspbian. Za tokratni projekt bo dovolj raz­licica Lite, ki ne vsebuje grafic­nega vmesnika in graficnih pro­gramov, zato zasede precej manj prostora in deluje hitreje. Po pre­nosu slike sistema na kartico SD je priporocljivo zapisati na par­ticiji boot podatke o brezžicnem omrežju v datoteko wpa_suppli­cant.conf in omogociti dostop prek SSH. Navodila za obe opra­vili smo opisali v clanku v prej­šnji številki revije. Ko ste se uspešno povezali na Raspberry Pi, poženite postopek za posodabljanje in ne pozabite spremeniti privzetega gesla. sudo apt upate sudo apt upgrade sudo passwd pi Ko je sistem namešcen in po­sodobljen, lahko namestimo storitev Samba. Najenostavne­je je, da na kartici SD ustvarimo mapo, ki jo bomo dali v skupno rabo in vsem uporabnikom do­volili branje in pisanje. sudo apt install samba sudo mkdir -m 1777 /share V datoteko /etc/samba/smb.conf dodamo novo sekcijo, v ka­teri opišemo deljeno mapo. [share] Comment = Shared Folder Path = /share Browseable = yes Writeable = Yes only guest = no create mask = 0777 directory mask = 0777 Public = yes Guest ok = yes Preden storitev zaženemo, moramo le še ustvariti racun in mu dodeliti geslo, nato pa lahko storitev na novo zaženemo. Ob novem zagonu naprave se bo sa­modejno zagnala. sudo smbpasswd -a pi sudo /etc/init.d/samba restart Bolj uporabno, kot da delimo mapo s kartice SD, bo, ce bomo na RPi prikljucili zunanji disk. Ce ste uporabili razlicico Rasp­bian Lite, se ne bo samodejno prikazala med uporabnimi po­goni, kot smo navajeni v Oknih ali Mac OS. Rešitev je veliko, mi bomo uporabili najosnovnejšo. Z ukazom lsblk poizveste, kako je sistem prepoznal priklju­ceni kljuc USB ali zunanji disk. V mapi /mnt/ pripravimo mapo, ki bo predstavljala prikljucen pogon, nato ga z ukazom umo­unt tja tudi prikljucite. Ce ima­te prikljucenih vec naprav, ukaze ustrezno prilagodite. lsblk sudo mkdir /mnt/usb sudo mount /dev/sda1 /mnt/usb Ce ste prikljucili diske, ki so formatirani z datotecnim siste­mov, ki ga Raspbian privzeto ne prepozna, lahko podporo za Ex­FAT in NTFS dodate z naslednji­ma ukazoma. sudo apt-get install exfat-fuse exfat-utils sudo apt-get install ntfs-3g A ves trud, da smo v sistem vkljucili zunanji pogon, bo za­man, ko bomo napravo vnovic zagnali. Da bo sistem prepoznal in priklopil zunanji pogon, bo treba za vsako napravo vnesti v datoteko /etc/fstab, kamor do­damo naslednjo vrstico, za vec pogonov pa jo ustrezno prilago­dimo. /dev/sda1 /mnt/usb auto defaults,user,nofail 0 2 Zdaj pa na novo priklopljeni pogon /mnt/usb dodajte še v da­toteko /etc/samba/smb.conf, kot je opisano na zacetku razdelka. Ce vse deluje, kot bi moralo, bo­ste lahko uporabili omrežni disk. Opisali smo precej zapleten postopek, pa se nismo niti do­taknili pravic do dostopa in šte­vilnih drugih podrobnosti, ki jih omogocajo zmogljivejše rešitve. Zato naprednejše konfiguraci­je Sambe priporocamo samo ti­stim, ki že imajo izkušnje ali pa bi se radi cim vec naucili. Tisti, ki bi radi prijazno dobili napre­dnejši sistem, pa naj poskusijo s programsko opremo OpenMedi­aVault. OpenMediaVault OpenMediaVault je uveljavlje­na brezplacna odprtokodna re­šitev za deljenje datotek po šte­vilnih protokolih. Temelji na De­bian Linuxu in je na voljo v šte­vilnih izvedbah. Lahko jo name­stimo v osebne racunalnike in strežnike, pa tudi za Raspberry Pi in za številne druge izvedbe sorodnih naprav. Namenjena je domacim uporabnikom, pisar­nam in majhnim podjetjem. Ker jo lahko nadgradimo s številni­mi dodatki, lahko postane veli­ko vec kot samo datotecni stre­žnik. OpenMediaVault namestite kot vse druge podobne rešitve za Raspberry Pi. S spletne stra­ni openmediavault.org prene­sete sistemsko sliko, ki že ima vse potrebno za delovanje. Po že veckrat opisanem postop­ku jo prepišite na pomnilniško kartico, to vtaknite v Raspber­ry Pi in ga zaženite. Najbolje bo, da uporabite žicno povezavo, ce to ni mogoce, pa pobrskajte po prejšnjih clankih, kako konfi­gurirati Wifi. Bodite potrpežlji­vi, prvi zagon traja nekaj minut in pripravlja sistem za delovanje tudi takrat, ko se zdi, da napra­va ne pocne nic. Ko bo zagon opravljen, bo­ste lahko z racunalnika v is­tem omrežju odprli spletišce OpenMediaVault. Za to boste morali poznati naslov IP, ki je bil dodeljen vaši napravi. Izve­ste ga v upravljavskem vmesni­ku vašega usmerjevalnika. Ce Raspberry Pi prikljucite na za­slon, bo ob uspešni vkljucitvi v omrežje dodeljeni naslov izpi­san na zaslonu. Kljub pomanjkljivi dokumen­taciji konfiguracija in deljenje di­skov ne bo pretežek zalogaj, saj je OpenMediaVault zmogljiv, a kljub temu razumljiv kos pro­gramske opreme. Prvi korak na­redite tako, da v sekciji File Sy­stems preverite, ali so prikljuce­ni diski prepoznani. Z možnostjo Mount jih prijavite v sistem. Ce v tem koraku naletite na napako, boste morali dodati podporo Ex­FAT oz. NTFS ali pa se odlociti, da boste vsebino diska zbrisali in ga na sveže formatirali. Nato v sekciji Users dolocite uporabnike. Zdaj ste pripravlje­ni, da v sekciji Share Folders disk ali njihove mape spremenite v deljene mape. Mape lahko deli­te po številnih protokolih. Upo­rabniki Windows, pa tudi drugih namiznih sistemov bodo upora­bili SMB/CIFS, kar je drugo ime za prej opisano storitev Sam­ba. Uporabniki Applovih racu­nalnikov lahko uporabijo Apple Filing, uporabniki Linuxa pa NFS. Na voljo je tudi SSH, FTP, z Rsync pa boste lahko sinhronizi­rali podatke med strežniki. Ce imate vec enakih diskov­nih pogonov in si želite sestavi­ti nekoliko varnejši ali pa hitrej­ši disk, spoznajte možnosti, ki jih ponujajo postavitve RAID. Ce to pocnete prvic, si vzemite dovolj casa za prebiranje dokumentaci­je, izkušeni pa se bodo zelo hitro pocutili domace. Graficni vmesnik OpenMedi­aVault omogoca izvedbo veci­ne potrebnih upravljalskih opra­vil brez vstopa v ukazne vrsti­ce. Sem sodijo posodobitve sis­tema, ustvarjanje ponavljajocih se opravil, upravljanje uporab­nikov, celo nastavitve požarne­ga zidu. Kot smo omenili v uvodu, so za OpenMediaVault na voljo šte­vilni vticniki. Tako boste lahko namestili številne dodatke za iz­delovanje varnostnih kopij dis­kov v oblak ali omrežne diske in storitve. Dodate lahko storitve za prenose datotek in ga spremeni­te v strežnik DLNA. OpenMediaVault je storitev, ki lahko da novo življenje zunanjim diskom, na katerih se nabira prah. S svojim prijaznim vmesni­kom, ki podpira tudi slovenšcino in živo skupnost uporabnikov, mu bodo kos tudi zacetniki. Druge rešitve Ce vas OpenVault ne preprica, si lahko ogledate sorodne stori­tve, med katerimi omenimo Nas­4Free in FreeNAS. Prvi je zelo podoben OpenMediaVault, dru­gi pa je nekoliko bolj zapleten. Vsi, ki že imate postavljen me­dijski predvajalnik Kodi, pa lah­ko enostaven datotecni stre­žnik postavite kar z njim! Libre­Elec ali druga namenska rešitev z vgrajenim Kodi bo samodejno prepoznal prikljucene zunanje diske in kljucke USB in jih dal na voljo sistemu, v nekaj korakih pa boste lahko vsebine delili tudi v omrežju.. Domaci datotecni strežnik V uredništvu smo že leta navdušeni nad napravami NAS, ki v dom ali pisarno vnašajo red in miren sen. Podatke zberejo na enem mestu, omogocajo varovanje teh podatkov pred okvaro in poenostavljajo izdelavo varnostnih kopij podatkov v oblak ali kam drugam. A ker te naprave niso prav poceni, si lahko z »naredi-si-sam« omrežnim pogonom pocenite tehnologijo. Ta pogon vsekakor ne bo tako zmogljiv kot namenska naprava, a bo kljub temu uporaben. David Vidmar O Kaj nujno potrebujemo • Raspberry Pi 2 ali zmogljivejši • kartico SD velikosti 8 GB, priporoceno 16 GB, Class 10 ali vecjo • ustrezen usmernik, priporoceno Raspberry Pi Universal Power Supply • namešcen PuTTY ali drug nacin dostopa na daljavo SSH Dodatne komponente, ki jih ne potrebujete nujno • kabel mini HDMI ali ustrezen vmesnik, ce uporabljate model Zero W • monitor z vhodom HDMI Koristne povezave: Clanek v brezplacni reviji MagPi, ki podrobno opisuje postopek za namestitev storitve Samba www.raspberrypi.org/magpi/samba-file-server - Domaca stran storitve OpenMediaVault www.openmediavault.org dokumentacija za OpenMediaVault openmediavault.readthedocs.io/en/latest NASVETI SKRIVANJE OGLASOV NA MOBILNIKU SKRIVANJE OGLASOV NA MOBILNIKU NASVETI = = 76 november 2018 november 2018 77 Ustavimo poplavo glasi na mobilnih tele­fonih so pogosto precej bolj moteci, saj je zaslon manjši, tako da zasedejo precej vecji del vidne površine spletne strani. Zato je pravzaprav logic­no, da bi se jih želeli rešiti tudi tam. Poleg tega jih na telefonih ne gledamo le v spletnem brskal­niku, temvec tudi v aplikacijah, nekateri izdelovalci pa so v za­dnjem casu šli celo tako dalec, da jih prikazujejo tudi znotraj nasta­vitev telefona. Razlog za manjšo priljublje­nost t.i. adblockerjev na mobil­nikih je predvsem v tem, da na namiznem racunalniku namesti­mo vticnik v brskalniku in že blo­kiramo oglase. Na telefonu pa je za to, da se znebimo oglasov, tre­ba nekaj vec korakov, pogosto pa tudi vec tehnicnega znanja. Po­leg tega sta mobilna ekosistema (tako Applov kot Googlov) pre­cej bolj zaprta – tako Google (ra­zumljivo, gre v osnovi za oglaše­valsko podjetje) v trgovini Play Store ne dovoljuje aplikacij, ka­terih osnovna funkcija je zapo­ra oglasov. Chrome, dalec naj­bolj uporabljan brskalnik na an­droidnih telefonih, pa ne podpi­ra vticnikov. Ob tem zapora oglasov (po­leg tega, da nas slednji ne motijo med brskanjem po spletu) prina­ša tudi nekatere druge prednosti – vecina t.i. »adblockerjev« zna blokirati tudi zlonamerne skrip­te, ki nas podrobno identificira­jo, nam kradejo osebne podat­ke ali brez naše vednosti rudari­jo kriptovalute, medtem ko smo povezani v splet. Ce ima npr. spletna stran oglase, ki se nala­gajo iz pocasnega strežnika, s tem tudi precej pohitrimo brska­nje po spletu. Vecina programov za blokiranje oglasov ponuja tudi druge zmožnosti, s katerimi si lahko pohitrimo brskanje po spletu ali povecamo varnost med deskanjem. Blokiranje oglasov v brskalniku Na napravah iOS smo, kar za­deva zaporo oglasov, uporabniki precej na boljšem kot pri Andro­idu – to velja predvsem, ce išce­mo rešitve, ki so tako preproste kot namestitev vticnika na nami­znem racunalniku. Apple je že z iOS 9 predstavil t.i. Programe »Content Blockers«, ki imajo pra­vico, da v brskalniku Safari bloki­rajo dolocene vsebine – predvsem oglase, pa tudi vticnike iz družab­nih omrežij. Pri vecini izmed njih si lahko nastavimo lastna pra­vila, kaj naj Safari prikazuje in kaj ne. Med njimi bi izpostavili 1BlockerX in Purify, ki oba po­nujata podobne zmožnosti in ju avtorji redno posodabljajo. Na Androidu moramo za eno­stavno zaporo oglasov v brskal­niku enostavno – zamenjati br­skalnik. Možnosti je vec. V za­dnjem casu je zelo priljubljen Brave Browser, ki temelji na Chromiumu (odprtokodnem je­dru Chroma), a je brez Googlo­vih dodatkov in ima blokiranje oglasov vgrajeno že v osnovi. Uporabniki Firefoxa lahko tudi na telefonu namešcate vticnike – tako da za zaporo oglasov upora­bite iste preizkušene rešitve kot na namiznem racunalniku, re­cimo uBlock Origin. Izposta­vili bi še Samsungov brskal­nik (ki je na telefonih tega izde­lovalca namešcen ob Chromu, lahko pa ga namestimo tudi na Androide preostalih izdeloval­cev) – v osnovi sicer ne podpira zapore oglasov, je pa v Samsun­govi trgovini na voljo brezplacen dodatek Disconnect, ki mu to funkcionalnost doda. Tako Fire­fox kot Brave sta na voljo tudi za iOS – z istimi zmožnostmi. Zapora oglasov v vseh aplikacijah Ce želimo oglase blokirati tudi v drugih aplikacijah, potem re­šitve, ki delujejo samo znotraj spletnih brskalnikov, ne bodo dovolj. Potrebujemo metodo, ki zapira oglase sistemsko, tako da aplikacije ne dostopajo do ogla­ševalskih strežnikov, na drugi strani pa ne onemogocajo nor­malnega delovanja aplikacij. Za vecino uporabnikov to po­meni nekaj vec dela, izpostavi­ti pa moramo, da imajo uporab­niki androidov tu precej vec mo­žnosti kot uporabniki naprav iOS – pri cemer moramo izpostaviti, da je na Applih precej manj apli­kacij z oglasi, tako da vecina po teh programih ne bi posegala, tudi ce bi bili na voljo. Oglasov v aplikacijah se najla­že rešimo s programi, ki simulira­jo povezavo VPN, vse dostope do spleta na telefonu pac preusme­rimo prek njih. Take rešitve so na voljo tako za Android kot za iOS, pri cemer pa tako Apple kot Google te aplikacije bolj ali manj uspešno sproti brišeta iz svojih trgovin. No, uporabniki androi­dov imamo vedno možnost, da aplikacije namešcamo iz (do­bro preverjenega) tretjega vira – priporocamo prenos iz trgovi­ne F-Droid ali pa neposredno s spletnih strani razvijalcev. Take aplikacije v telefonu po­stavijo lasten strežnik VPN, ki kot nekakšen vratar omejuje do­stop do spleta – ob vsaki poveza­vi aplikacija preveri, ali je stre­žnik na seznamu oznacen kot »oglaševalski« in, ce je, zavrne dostop do njega. Tako se, v ide­alnem primeru, tako v brskalni­kih kot v vseh drugih aplikacijah naložijo le vsebine iz spletnih vi­rov, ki niso na »crnem seznamu«. Pri vecini aplikacij je proces do­kaj samodejen: ko blokiranje vklo­pimo, same poskrbijo za pravil­no preusmeritev povezav, vecina pa ima že namešcen tudi seznam strežnikov, ki jih želimo blokira­ti. Izbira je precejšnja, med vse­mi pa najbolj priporocamo pro­grame Blokada in NetGuard – prvi je namenjen predvsem zapo­ri oglasov, drugi pa je zmogljiv po­žarni zid, po katerem bodo pose­gli predvsem naprednejši uporab­niki, in je na voljo tudi v trgovini Play Store. No, za možnost zapo­re oglasov bo tudi slednjega treba namestiti neposredno s proizva­jalceve spletne strani. Oba pro­grama sta odprtokodna in brez­placna – ce želimo le zaporo ogla­sov, priporocamo prvega, ker ga je enostavneje uporabljati. Za najvecjo slabost teh progra­mov je kriv kar sam Android, ne razvijalci omenjenih rešitev – s telefonom smo lahko naenkrat povezani le na en strežnik prek povezave VPN. Ce uporablja­mo rešitve, ki simulirajo poveza­vo VPN, se ne moremo obenem povezati tudi na dejanski stre­žnik VPN v spletu. Povezave VPN so v zadnjem casu priljubljene predvsem pri tistih, ki prisega­jo na vecjo zasebnost, saj z njimi še dodatno šifriramo povezavo v splet, pa tudi v poslovnem sve­tu za povezavo z npr. službeni­mi strežniki. Dokler te omejitve Google ne odpravi v samem An­droidu, bo ta omejitev žal ostala. Ce imamo odklenjen (»roo­tan«, kot temu pravimo) telefon in s tem programom omogocimo dostop tudi do sistemskih datotek (te so privzeto nedostopne za vse, razen za sistemske aplikacije), imamo možnost, da se tej omejitvi izognemo – namesto da za zaporo oglasov simuliramo strežnik VPN, kar v sistemu (v datoteki hosts) zapišemo, do katerih strežnikov telefon ne sme dostopati. Ce tega ne želimo poceti rocno, priporo­camo AdAway, odprtokodno in brezplacno aplikacijo, ki deluje tudi s starejšimi telefoni Android. Samsung je poseben Ce uporabljamo Samsungov telefon, imamo na voljo tudi tre­tjo možnost – oglase lahko bloki­ramo v vseh aplikacijah, ne da bi simulirali povezave VPN in ne da bi potrebovali dostop do sistem­skih datotek. Samsung v svojih telefonih namrec podpira varno­stno arhitekturo Knox, ki je na­menjena predvsem poslovnim uporabnikom, nekatere rešitve, ki jih ponuja, pa so vec kot do­brodošle tudi za zaporo oglasov. Žal je le ena »uradna« rešitev za blokiranje oglasov ob pomo­ci Knoxa – že prej omenjeni Di­sconnect v razlicici Pro po­nuja zaporo oglasov v vseh apli­kacijah. Na voljo je v Samsun­govi trgovini Galaxy Store, sta­ne pa kar 25 dolarjev. Ce želimo rešitev z enim klikom in se nam ta strošek ne zdi prevelik, je to za lastnike Samsungov vsekakor najelegantnejša rešitev. Druge rešitve za zaporo ogla­sov ob pomoci Knoxa od nas zah­tevajo nekaj vec znanja, pa tudi dela, saj nimajo uradne licence Knox. To pomeni, da jih mora­mo uporabljati testno. V praksi to pomeni, da se moramo pri Sam­sungu registrirati kot razvijalci in pridobiti kljuc, s katerimi testnim aplikacijam dovolimo dostop do Knoxa v telefonu. Celoten posto­pek namešcanja take aplikacije resda ni zapleten, a terja kar pre­cej korakov, tako da ga priporo­camo samo najbolj zavzetim. Med aplikacijami, ki temelji­jo na Knoxu, priporocamo Ad­Hell 3. Gre za odprtokodni pro­gram, ki poleg zapore oglasov ponuja tudi požarni zid in mo­žnost nastavljanja pravic dosto­pa do spleta za vsako aplikaci­jo in spletno stran posebej, lah­ko pa tudi povsem onemogoci­mo izbrane sistemske aplikaci­je. Navodila na spletni strani od uporabnika zahtevajo, da si iz kode vsak sam zgradi namesti­tveno datoteko, ce pa si želimo ta korak prihraniti, lahko na Red­ditu in na forumu XDA-Develo­pers najdemo povezavo do naj­novejših razlicic. Pri tem pa ve­lja opozorilo, da moramo ob tem seveda zaupati uporabniku, ki je iz kode pripravil datoteko APK. Vsekakor tudi v tem primeru pri­porocamo, da se namestitve lo­tevajo samo tisti, ki jim resnejše brkljanje po razvijalskih nastavi­tvah telefona ni tuje. Zakaj ne blokirati oglasov? Današnji splet temelji na ogla­sih – za veliko vecino brezplacnih spletnih vsebin in storitev so ogla­si namrec edini vir prihodka, s ka­terim se financira tekoce vzdrže­vanje in nadaljnji razvoj, pa naj gre za preprost blog ali za obse­žno spletno storitev. Ce smo redni bralci nekega spletnega portala ali redni uporabniki brezplacne aplikacije, se moramo zavedati, da bomo z onemogocanjem pri­kaza oglasov v zadostnem številu avtorjem prej ali slej onemogoci­li nadaljnje delo. Zato priporoca­mo, da se zapore kljub vsemu lo­tite selektivno in aplikacije, sple­tne medije in druge storitve, ki jih res uporabljate, dodate na t.i. »beli seznam« (omogocajo ga vse prej naštete aplikacije), da torej izkljucite zaporo ali pa preverite, ali lahko avtorje podprete kako drugace (npr. z narocnino ali na­kupom aplikacije). V nasprotnem primeru se lahko kaj hitro zgodi, da bodo predvsem manjši zalo­žniki in razvijalci vrgli puško v ko­ruzo.. Programi za zaporo oglasov so na namiznih racunalnikih nadvse priljubljeni – po nekaterih ocenah jih v Evropi uporablja že skoraj tretjina uporabnikov interneta. Na mobilnih napravah je zgodba drugacna – uporabnikov, ki tudi na telefonu blokirajo oglase, je manj kot 10 %. Peter Šepetavc O NASVETI APLIKACIJE ZA UREJANJE FOTOGRAFIJ APLIKACIJE ZA UREJANJE FOTOGRAFIJ NASVETI = = 78 november 2018 november 2018 79 Uredimo in polepšajmo fotografije okrat so nas zanima­le predvsem najbolj­še (pol)brezplacne pro­gramske rešitve, ki se pri najpo­gosteje uporabljanih funkcional­nostih enakovredno kosajo z bolj uveljavljenimi placljivimi. V na­sprotju z brezplacnimi aplikaci­jami, katerih avtorji so veseli vsa­kršnih donacij zadovoljnih upo­rabnikov, moramo pri ostalih nadgradnjo v polno razlicico do­kupiti. Po drugi strani lahko ve­cino placljivih aplikacij brezplac­no prenesemo s spleta in jih pre­izkusimo, za trajno uporabo pa potrebujemo licenco, ki stane v ZDA od nekaj 10 USD do okoli 1000 USD, nekateri proizvajalci pa omogocajo tudi ugoden me­secni najem. Tretja možnost je urejanje fotografij na spletu, za kar je že na voljo nekaj svetov­nih spletnih portalov, a s preno­som svojih fotografij na spletni strežnik tvegamo njihovo more­bitno zlorabo. Kaj zmorejo? Aplikacije imajo za delo v dvo­razsežnem prostoru na voljo raz­licna orodja, s katerimi lahko vpli­vamo na skoraj vsakršne podrob­nosti digitalnih fotografij: spre­minjamo locljivost, obrezujemo, izrezujemo, lepimo, uporablja­mo razlicne ucinke, s katerimi jih lahko posvetlimo ali potemnimo, spremenimo kontrast, jih osveži­mo ali postaramo ali pa iz njih na­redimo celo umetniške kubisticne ali impresionisticne kreacije. Vecina omogoca tudi ureja­nje na osnovi vec slikovnih pla­sti, ki jih nalagamo eno na drugo in jih šele na koncu (po želji) zle­pimo v eno novo plast ali vec. Na ta nacin lahko dodano besedilo poljubnokrat prestavimo, spre­minjamo pisavo, velikost in bar­vo, ne da bi morali razveljaviti prejšnje korake urejanja. Podob­no obdelujemo dele razlicnih fo­tografij, ki jih želimo zlepiti ali prilepiti na drugo sliko. Lepljenje v celoto je sicer nujno pri izvozu v zapise, ki ne podpirajo vec pla­sti (npr. JPG). Zahtevnejše funkcionalnosti, kot so nekatere umetniške pre­delave slik, spreminjanje per­spektive, lepljenje vec fotograf­skih posnetkov v panoramsko sli­ko ali raztegovanje delov slike, še posebej obrazov, trirazsežne ob­delave slik, izdelava animacij in njihovo vkljucevanje v slike ipd., so pogosto na voljo kot placljive dodatne funkcionalnosti ali pa so vkljucene v kakovostnejše pla­cljive aplikacije. Nekatere od teh imajo celo možnost kontekstual­ne obdelave fotografij na osnovi razpoznane vsebine, kot sta za­znava in obdelava obrazov s po­sebnimi ucinki. Zelo uporabna je tudi pro­gramska opticna korekcija, s katero lahko (vsaj delno) odpra­vimo napake sistemov lec, ki jih uporabljajo fotoaparati razlicnih proizvajalcev, denimo ucinek ri­bjega ocesa pri manjših objekti­vih. Zmogljivejše aplikacije vse­bujejo tudi zbirke podatkov z op­timalnimi prednastavitvami za popularne objektive razlicnih proizvajalcev, za ostale moramo ustrezne nastavitve poiskati roc­no. Nekatere aplikacije omogo­cajo še shranjevanje fotografij v spletne oblake in delitev na sple­tu pa tudi slovenske menije. Najboljše (pol)brezplacne aplikacije Številne lestvice priljubljenih (pol)brezplacnih aplikacij za ob­delavo fotografij na prvo me­sto uvršcajo odprtokodni GIMP (www.gimp.org), ki se po številnih funkcionalnostih in videzu spo­gleduje z Adobovim Photosho­pom, pri cemer se nam ni treba bati nadležnih oglasov ali placlji­vih nadgradenj do polne funk­cionalnosti. Nadobudni progra­merji vcasih celo dnevno doda­jajo nove funkcionalnosti. GIMP sicer zahteva kar precej ucenja, da se ga docela navadimo. V ve­liko pomoc je poznavanje Adobe Photoshopa ali drugih profesio­nalnih aplikacij za obdelavo di­gitalnih fotografij, še posebej pri delu v enookenskem nacinu. Nabor vgrajenih orodij je im­presiven in zajema vse uvodo­ma omenjene funkcionalnosti, med katerimi so tudi odprava (ali ustvarjanje) napak lec, pre­oblikovanje z ukrivljanjem ter animacija. Na voljo so še številni vticniki z dodatnimi funkcional­nostmi, od katerih so nekateri že prednamešceni, druge pa lah­ko naložimo prek uradnega slo­varja (angl. official glossary) na spletni strani registry.gimp.org; uporabljamo lahko celo vticnike za Adobov Photoshop. Ce to ni dovolj, je mogoce postopke av­tomatizirati tudi z uporabo pro­gramskih jezikov Python-Fu in Script-Fu, pri cemer so v GIMP že vgrajene nekatere funkcional­nosti, kot je izdelava animacije s preoblikovanjem staticne slike v po navpicni osi vrteci se elipsoid z možnostjo rocnih izbir števila slicic za animacijo enega vrtlja­ja in hitrosti predvajanja. GIMP je na voljo za operacijske sistema Windows, MacOS X in Linux. Paint.NET (www.getpaint.net) je zbirka natancnih rocnih orodij, s katerimi lahko urejamo, polep­šujemo in spreminjamo fotogra­fije. Številnim uporabnikom je všecen zaradi enostavnega pro­gramskega vmesnika. Vseeno ne smemo misliti, da gre za »poce­ni« kopijo Microsoftovega Pa­inta, saj je Paint.NET zmogljiv urejevalnik fotografij s številni­mi naprednimi orodji in podporo vec slikovnim plastem. Podobno kot GIMP omogoca (ob pomo­ci vodenja zgodovine) vracanje v prejšnja stanja obdelav in vse­buje številne filtre oziroma funk­cionalnosti za dvorazsežno pre­oblikovanje digitalnih fotogra­fij. Na voljo je veliko vticnikov skupnosti uporabnikov. Odlic­na je tudi funkcija za trirazsežno vrtenje, približevanje in odda­ljevanje dvorazsežnih slik, s ka­tero si lahko pomagamo pri le­pljenju in preurejanju fotografij. Kljub skromnejši funkcionalnosti od GIMP je Paint.NET odlicna iz­bira za uporabnike manj zmoglji­vih osebnih racunalnikov, ven­dar deluje samo v operacijskem sistemu Windows. Inksacpe (inkscape.org) je ka­kovostno brezplacno orodje, ki po nacinu dela nekoliko spomi­nja na GIMP, ceprav je namenje­no predvsem risanju in nacrtova­nju v vektorski grafiki. Omogoca kakovostno vecplastno urejanje slik, za katero so na voljo števil­ni filtri: za nastavljanje svetlosti in kontrasta, risanje prekrivnih vzorcev, razpršila … Nove plasti slik nastajajo pri dolocenih ope­racijah, kot je uvoz nove fotogra­fije iz datoteke, samodejno, lah­ko pa jih ustvarjamo tudi roc­no. Še posebej zanimiva je mo­žnost dodajanja besedil (vsebuje tudi crkovalnik) in druge vektor­ske grafike v fotografije, podpi­ra pa tudi vticnike oziroma raz­širitve. Deluje v operacijskih sis­temih Windows, MacOS X in Li­nux, pri cemer je za Windows na voljo tudi razlicica, ki ne potre­buje namešcanja in jo lahko zato zaganjamo celo s podatkovnega kljucka. Krita (krita.org) je še eden od odlicnih naprednih brezplacnih urejevalnikov fotografij, ki omo­goca lahko in intuitivno delo. Podpira vec slikovnih plasti, šte­vilne filtre, copice in druge ri­sarske pripomocke, maskirna orodja in orodja za ustvarjanje simetrije. Za urejanje fotografij lahko izkoristimo celoten zaslon, pri cemer za preklop v ta nacin dela zadošca že pritisk na tabula­torsko tipko (Tab). Deluje v oko­ljih Windows, MacOS X in Win­dows za tablicne racunalnike, za katere ima razlicica 4 vgrajeno celo posebno podporo. Photo Pos Pro (www.photopos.com/ppp3_bs/default.aspx) je odli­cen urejevalnik fotografij, a manj priljubljen od aplikacij GIMP in Paint.NET, saj moramo za raz­licico Premium s polno funkci­onalnostjo v ZDA odšteti 24,9 USD. Logicno urejeni graficni vmesnik je preglednejši in eno­stavnejši za uporabo od menijev GIMP in plošcic z orodji. Zace­tnikom je na voljo tudi poenosta­vljeni videz, ki spominja aplika­cijo Fotor, medtem ko bodo zah­tevni uporabniki raje uporabljali njim namenjeni ekspertni videz s podporo vec slikovnim pla­stem in maskam kot tudi orod­ja za rocno nastavljanje razlicnih lastnosti filtrov. Vseeno pa lah­ko prednastavljene filtre upora­bljajo iz glavnega menija z enim klikom. Podobno ko GIMP tudi Photo Pos Pro vkljucuje copic za kloniranje, ki omogoca neiz­stopajoce zakrivanje delov foto­grafij (npr. registrskih tablic av­tomobilov). Zanimiva možnosti je tudi skupinska obdelava foto­grafij v istem datotecnem ime­niku, za katero ni treba napisa­ti programske skripte. Omenimo še, da je najvecja locljivost slik, ki jih lahko shranimo z brezplac­no razlicico tega orodja, 1024 x 2014, za vecje potrebujemo Pho­to Pos Pro Premium. Enostavni (pol)brezplacni urejevalniki inPixio Photo Editor (www.inpixio.com/free-photo-editor) ima preprost uporabniški vmesnik, ki ga je lahko razumeti in se po njem sprehajati, a ne na racun uporabnih funkcionalnosti. Fo­tografije lahko uokvirjamo, obre­zujemo, spreminjamo osvetlitev, kontrast in barve, dodajamo be­sedilo in uporabljamo filtre s šte­vilnimi posebnimi ucinki. Proi­zvajalec programskega paketa sicer že na zacetni strani ponuja tudi dodatne placljive aplikacije, obenem pa poudarja brezplac­nost razlicice Free tega urejeval­nika fotografij. Vseeno je treba dokupiti tudi veliko naprednih funkcionalnosti Photo Editorja. PhotoScape (www.photosca­pe.org/ps/main/index.php) vklju­cuje kopico naprednih orodij in filtrov, a je vseeno prijazen upo­rabnikom. Kljub temu moti dej­stvo, da brezplacna razlicica za aktivacijo zahteva, da ji dovoli­mo predvajanje spletnih ogla­sov in temu primerno nastavi­mo požarni zid. Ceprav spomi­nja na precej enostaven program za urejanje fotografij, vsebuje ko­pico nadvse uporabnih funkcio­nalnosti: pretvorbe med razlic­nimi zapisi, obrezovanje, delitev fotografij na vec slik, njihovo se­stavljanje, ustvarjanje animira­nih datotek GIF pa tudi dokaj ne­navadno funkcijo, s katero lahko natisnemo razlicne vrste papir­ja, kot so papir s crtami, razpre­delnice in rokovniki. PhotoScape je prakticno orodje, ki se po svo­ji funkcionalnosti ne more pri­merjati z aplikacijo GIMP ali Pa­int.NET, kljub temu pa je dobra izbira za hitre in enostavne ob­delave fotografij. Fotor (www.fotor.com/windows/index.html) združuje enostavne obdelave fotografij, ki jih lah­ko izvedemo z enim klikom in naprednimi, rocno nastavljivi­mi obdelavami. Vsebuje tudi ka­kovostne filtre in omogoca sku­pinsko obdelavo slik, vendar ne podpira vticnikov. Kljub temu je Fotor, podobno kot PhotoScape, orodje za »popravljanje« digital­nih fotografij in ne njihovo reza­nje ter lepljenje. Odlikuje ga ve­lik nabor enostavnih filtrov, ki med drugim omogocajo ustvar­janje živahnih barv, s katerimi fotografije pomladimo ali pa jim dodamo »patino« in jih tako »po­staramo«. Fotor omogoca tudi skupinske obdelave fotografij. Najboljše placljive aplikacije Adobe Photoshop (www.ado­be.com) vecina lestvic priljublje­nosti uvršca na prvo mesto, saj je vrhunsko orodje za obdelavo di­gitalnih fotografskih posnetkov z izjemnim funkcijskim naborom in malo konkurence. Omogoca vecplastno obdelavo in vkljucu­je pester nabor orodij za triraz­sežno obdelavo digitalnih slik in fotografij pa tudi risanje vektor­ske grafike, vkljucno z lepljenjem besedil. Za profesionalno delo ga lahko kombiniramo Adobovimi aplikacijami Lightroom, After­Shot Pro ali Photo Mechanic, ki nudijo dodatne ucinke in orod­ja, med njimi celo prepoznava­nje obrazov, hkrati pa lahko z nji­mi izdelamo delovne tokove za samodejno obdelavo skupin fo­tografij. Cena za mesecni najem Photoshopa, ki vkljucuje tudi Li­ghtroom in narocnino na sple­tne storitve, kot je Adobe Stock, ter vec mobilnih aplikacij, je 9,99 USD, medtem ko jih moramo za trajno licenco odšteti kar 999. Manj zahtevni uporabniki zato pogosto posežejo po enostav­nejših, a še vedno izredno ucin­kovitih rešitvah, kot je Corelov PainShop Pro (www.corel.com) za 79,99 USD. Ta poleg zmogljivih orodij za obdelavo slik in poseb­nih ucinkov vkljucuje tudi prepo­znavanje obrazov in veliko za­logo orodij za risanje vektorske grafike, vkljucno z besedili, ki jo lahko prilepimo na fotografije. Vcasih zmoti le pocasnost neka­terih orodij. Ena izmed alternativ je tudi DxO PhotoLab za 129 USD, ki ima enostaven graficni vmesnik in ga odlikuje odlicen filter za zmanjševanje šuma v digitalnih fotografijah. Podobno kot Adobov Photoshop vsebuje zbirko podat­kov in orodje za programsko od­pravo napak lec in veliko filtrov. Kljub temu pogrešamo vec orodij za izdelavo delovnih tokov, neko­liko motece pa je tudi dolgotraj­no odstranjevanje šuma pri izbiri najvišjih stopenj odstranjevanja. Na koncu velja omeniti še Microsoftov Photos (www.micro­soft.com) za Windows 10, ki ga lahko uporabniki tega operacij­skega sistema brezplacno pre­nesejo z Microsoftovih spletnih strani. Odlikujeta ga enostaven, uporabniku prijazen graficni vmesnik z dobrim brskalnikom in iskalnikom fotografij ter soli­dna zbirka orodij za popravke in spreminjanje fotografij. Samo­dejno izdeluje foto albume, vse­buje pa tudi orodja za urejanje video ucinkov. Vseeno pogreša­mo podporo za sestavljanje foto­grafij v panoramsko sliko pa tudi orodja za selektivno fokusiranje. Obdelava fotografij na spletu Vecina orodij za spletno obdela­vo fotografij je na voljo brezplac­no v sklopu podatkovnih shramb v javnih racunalniških oblakih. Med njimi velja omeniti FlickrFree v sklopu iTunes Store, ki omogo­ca urejanje fotografij z integrirano spletno aplikacijo Aviary Editor, in Google Photos, ki je na voljo upo­rabnikom Google Driva. Za zdaj spletna orodja za obdelavo foto­grafij ne vkljucujejo tudi zahtev­nejših funkcionalnosti, ki zahte­vajo veliko procesorske moci, zato so primerna predvsem za uporab­nike mobilnih telefonov in nezah­tevne uporabnike. Kaj se izplaca in kaj ne (Pol)brezpacne aplikacije za urejanje digitalnih fotografij s ši­rokim naborom funkcionalno­sti je pred morebitno odlocitvijo za nakup placljive rešitve za do­maco rabo vsekakor vredno do­dobra preizkusiti. Po drugi stra­ni za profesionalne fotografe na­kup aplikacije za profesionalno urejanje in obdelavo fotografij navadno ni visok strošek v pri­merjavi s stroškom nakupa foto­grafske opreme. Prednosti placljivih aplikacij sta predvsem vecja zanesljivost razvoja in zagotavljanje združlji­vosti za nazaj. Veliko brezplac­nih aplikacij cez cas na tak ali drugacen nacin preide med pla­cljive ali pa njihov razvoj zamre. Obenem pa je pri (pol)brezplac­nih aplikacijah manj poudarka na hitrosti obdelav zaradi izkori­šcanja naprednih možnosti stroj­ne opreme (predvsem graficnih procesorjev in vektorskih ukazov glavnih procesorjev), skupinskih obdelav fotografij in delovnih to­kov, ki so pomembni pri obdela­vi velikih kolicin fotografij v foto­grafskih studiih.delov izreza na zgornji plasti.. S krajšanjem dolžine dneva vse vec casa preživimo doma, zato je urejanje fotografij s poletnih pocitnic prav zabavno, saj tudi domiselne brezplacne programske opreme zanj ne manjka. Zahtevnejši pa lahko posežejo po placljivih rešitvah. Simon Peter Vavpotic T . GIMP: Z naprednimi orodji preoblikovana fotografija. . Inkscape: Z vektorsko grafiko dopolnjena fotografija. . inPixio Photo Editor: Pestra ponudba filtrov za izdelavo fotografij s »patino«. . Adobe Photoshop: Rocna nastavitev svetlobnih parametrov fotografije. . Adobe Photoshop: Kubisticna kreacija na osnovi fotografije. PRO ET CONTRA NASVETI = november 2018 81 Vedno vec telefonov premore podporo za polnjenje, ki ne zahteva vec povezave z »žico«. Brezžicno polnjenje torej. Kakšno je vaše mnenje, je nakup takega modela smiseln? Nerodno, drago in pocasno Žico potrebujem le redko! rezžicno polnjenje te­lefonov v resnici ni rav­no nova pogruntavšci­na, sam sem si jo omislil že s te­lefonom Galaxy S4, torej pred petimi leti. Le moderna postaja šele sedaj, ko se je pocasi lote­vajo tudi drugi veliki izdeloval­ci, med njimi tudi Apple in Hu­awei. Res je, polnjenje prek induk­cije, kot bi ta nacin pravilno po­imenovali, je pocasno. Elek­tricna energija se prek tuljave v polnilni plošcici spremeni v ele­ktromagnetno energijo, to »uja­me« telefon, proces pa vzame svoj davek. Polnilni plošcici, ki jo napaja dvoamperski polnilec, pac uspe oddati le manjši del energije, preostalo gre v toplo­to. Pa kaj, zagotavljam vam, da te izgubljene energije na elek­tricnem racunu ne boste videli. Pocasnost pa – najboljšim med »brezžicnimi telefoni« se danes uspe napolniti v treh urah. Ne govorimo torej o pol urice, kot pri polnjenju prek žice, a je za nocno polnjenje to popolnoma vseeno. Sam imam brezžicni polni­lec/plošcico namešcen na noc­ni omarici in, ko zvecer oma­gam, telefon enostavno polo­žim nanj. Telefon se za trenu­tek prebudi, polnilna plošcica modro zasveti in … to je to, na telefon do jutra pozabim. Zju­traj je napolnjen do 100 odstot­kov, polnilna plošcica pa sve­ti zeleno. Je lahko še bolj pre­prosto? Nobenega vtikanja žice v telefon (ce imate starejši pri­kljucek microUSB, ki ni obrn­ljiv, je to še posebej simpatic­no), nicesar. Brezžicno polnjenje me je v zadnjih nekaj letih tako zasvo­jilo, da sem si za službo omislil še en polnilec, na katerem tele­fon stoji kot v naslonjalu. Polni se in mi hkrati kaže uro in dru­ga obvestila. V resnici polni­lec, ki sem ga dobil ob telefonu, uporabljam zgolj in le še, kadar potujem. Ker je manjši in ga je lažje pospraviti v kovcek. Potre­boval bi ga tudi, ce bi kdaj kje ostal brez energije in bi v resni­ci imel le 15 minut casa, da bi si na hitro opomogel, a ne po­mnim, kdaj se mi je to nazadnje zgodilo. Tudi zato, ker imajo današnji telefoni dovolj zmoglji­ve baterije, da preživijo do kon­ca dneva. Drži, brezžicni polnilci so malce dražji, ce kupimo take »z imenom«. Dvajset evrov, neko­liko vec od obicajnih ožicenih polnilcev, a ne prav veliko vec. Ce se boste pri ožicenih držali tistih »z imenom«, pa še hitrih za povrh, bo razlika hitro sko­pnela. Sploh pa – ce vam gre res za vsak evro, si lahko brez­žicni polnilec omislite tudi v po­ceni kitajskih spletnih trgovi­nah. Zagotavljam vam, da vas ne bo olajšal vec kot za nekaj evrov. Deloval pa bo enako, saj vsi delujejo po standardu Qi, kar pomeni, da so primerni za vse in vsakogar. Matej Šmid zdelovalci pametnih telefonov ne vedo vec, kaj bi nam ponudili. Ker se je rast prodaje najdraž­jih modelov ustavila, si vsako leto izmislijo naslednjo najbolj­šo stvar pod soncem. Domišlji­ja jim pocasi peša, njihovi izu­mi so vedno bolj umetni. Vo­dilo razvoja je preprosto, ce so telefoni blizu popolnosti, jih je treba pokvariti, jim kaj odvze­ti. Tako je izginil vhod za klasic­ne slušalke, sledijo mu bralni­ki prstnih odtisov. Ko so bateri­je koncno postale spodobno ve­like in polnjenje z enakimi pol­nilci hitro, so se lotili promocije brezžicnega polnjenja. Slednje je nedvomno prirocno, a hkrati nerodno, drago in pocasno. Su­mim, da z namenom. Prihodnja leta bodo zagotovo minila v is­kanju vedno hitrejšega brezžic­nega polnilca. Ceprav nas bi izdelovalci radi prepricali o nasprotnem, je brezžicno polnjenje danes dalec od uporabnega izdelka. Res je podprtih vedno vec telefonov, a so namenski polnilci dražji od obicajnih, izdelovalci pa jih praviloma ne prilagajo paketu z napravo. Razširjenost naveze je nizka, tako da bodo prijatelji ali sorodniki ob obisku in izpra­znjenem telefonu veliko bolj ve­seli ponujenega klasicnega pol­nilca kot brezžicne podloge. Vi­soko ceno izdelki za brezžicno polnjenje opravicujejo z obliko in prirocnostjo, Ikea jih vgrajuje v licno pohištvo, dobijo se v po­dobi nocne svetilke ali budilke. Trud je žal zaman, lepoto in pri­rocnost kazi to, da je treba tele­fon na podlogo precej natanc­no namestiti. Nekateri polnilci imajo v ta namen narisane celo ustrezne oznake. Resnicno ži­vljenje je dalec od oglasov, kjer uporabnik malone s treh me­trov vrže telefon na mizo in tam se v hipu zacne polniti. Brezžicno polnjenje pame­tnih telefonov danes ni le poca­sno, naprava se med sesanjem elektricnega toka tudi nenava­dno pregreva, kar zanjo zago­tovo ni dobro. Brezžicni pol­nilci so za namecek nerodni za nošenje. Ce ne moremo brez njih, je treba kupiti vsaj dva, enega doma in enega za služ­bo. Kdor o mojih besedah še vedno dvomi in ne verjame tr­dnim argumentom proti brez­žicnemu polnjenju telefonov, naj mi izpolni eno samo pro­šnjo. Med polnjenjem naj upo­rablja svoj telefon. Radi bi ver­jeli, da zvecer odložimo telefon na nocno omarico in se ga do jutra ne dotikamo vec, a praksa je žal taka, da pred spanjem mobilnemu prijatelju nameni­mo še prevec pozornosti. Ce je del naše nocne rutine gledanje posnetkov na spletišcu YouTu­be ali spremljanje norcij prija­teljev z Instagrama, brezžicno polnjenje (za zdaj) brez slabe vesti preskocimo. Boris Šavc I B VZPON IN PADEC UNIVAC UNIVAC VZPON IN PADEC q q 82 november 2018 november 2018 83 acunalniški sistem UNI­VAC, ki skriva v sebi zgo­vorno kratico UNIVersal Automatic Computer, je bil delo dveh pionirjev racunalništva. Profesor fizike John William Ma­uchly in njegov najboljši študent John Presper Eckert Jr. sta Mo­orovo šolo zapustila leta 1946 in se posvetila razvoju racunalnikov. Podjetje Eckert–Mauchly Compu­ter Corporation (EMCC) je dalo svetu prva racunalnika ENIAC in EDVAC, za obsežnejši tržni na­stop pa nista imela denarja. Ko se je v letalski nesreci leta 1949 smr­tno ponesrecil še njun glavni fi­nancer, Harry L. Strauss, je nju­no podjetje štiri mesece pozneje kupila družba Remington Rand, ki je veljala za velikana v svetu pisalnih strojev. Inovatorja sta v novem podjetju nadaljevala svo­je delo ter nacrtovala in izdela­la prvi komercialni racunalnik na svetu, BINAC (Binary Automatic Computer), ki ga je narocilo pod­jetje Northrop Aviation, a ga je pozneje le redko uporabljalo. Toda že naslednje narocilo je bilo izjemnega pomena – takra­tni ameriški statisticni urad je na­mrec financiral vecino razvoja novega racunalnika, ki bi ga lah­ko uporabljal za razlicne namene. Leta 1951 je tako ugledal luc sve­ta mainframe sistem UNIVAC I in kmalu zaslovel v ZDA. Racunalnik je pravilno napovedal izid predsedniških volitev Ena prvih nalog, ki jih je dobil UNIVAC I, je bila analiza bližajo­cih se predsedniških volitev med generalom Dwightom D. Eisen­howerjem in guvernerjem Adlai­em Stevensonom. Racunalnik je predvidel gladko zmago Eisen­howerja, izracun na podlagi ek­strapoliranih podatkov preteklih podobnih volitev je namrec poka­zal zmago v njegovo korist v raz­merju 100 : 1. Podatek se ni uje­mal z mnenjem tedanjih politic­nih analitikov, ki so zmago na volitvah pripisovali Stevensonu, zato so UNIVAC ustvarjali v za­dregi in številke niso želeli obja­viti. Naposled so ustvarili televi­zijski prispevek, v njem pa deja­li, da ima racunalnik dolocene te­žave, a da je predvidel zmago Ei­senhowerja, možnosti pa postavil na 8 proti 7. Šele ko so ameriške predsedniške volitve leta 1952 minile, so skesano priznali, da so izvirno napoved prikrili. Bila je namrec za tiste case neverjetno natancna, saj se je od dejanskih rezultatov volitev razlikovala za manj kot odstotek. Racunalnik UNIVAC I je zaslovel, o njem so uporabniki poslušali po radiu in televiziji. Preprical je tudi ameri­ško vojsko in ta je od ameriškega kongresa želela dobiti lasten UNI­VAC, da bi z njim lažje nacrtova­la velike operacije – podobne iz­krcanju zaveznikov v Normandiji. Zanesljivi, a neverjetno dragi racunalniki Originalni UNIVAC I je bil stranki dobavljen 31. marca 1951. Njegov pomnilnik so se­stavljali rezervoarji živega sre­bra, ki so lahko hranili tisoc be­sed, sestavljenih iz najvec 12 al­fanumericnih znakov. Prijel se ga je vzdevek gigantski možga­ni. V nadaljevanju so ga tržili predvsem kot zmogljiv racunal­nik za reševanje poslovnih izzi­vov. Prva stranka iz gospodar­stva je bila družba General Elec­tric, ki ga je kupila za avtomati­zacijo placilnih list, opravljanja proracunske analize, kontrole zalog in druge naloge. Žal je GE podcenil zapletenost integracije sistema in naletel na vrsto težav. Ko so te prišle v javnost, se je po­tencialnim strankam ježila koža in GEjeve težave so skoraj poto­pile družbo, ki je racunalnik iz­delala. Do leta 1956 so vse teža­ve odpravili in UNIVAC I se je iz­kazal za izjemno zanesljivega, podjetju pa je prinesel vrsto pri­hrankov po zaslugi najrazlicnej­ših izracunov in analiz. Naroci­la drugih velikih podjetij so se vr­stila. V šestih letih, kolikor so iz­delovali sistem UNIVAC I, so iz­delali 46 primerkov, vsak od njih je stal okrogel milijon dolarjev. Kako zanesljivi so bili, kaže po­datek, da je zadnji med njimi ne­hal delovati šele leta 1970! Rivalstvo, ki ni obrodilo sadov Družba Remington Rand je prepoznala potencial racunal­ništva in si obetala velike dobic­ke. Zato je želela še okrepiti ta­krat zelo omejeno racunalniško znanje. Leta 1952 je tako prevze­la podjetje Engineering Research Associates (ERA) in ga združila z lastnim laboratorijem za racu­nalniške stroje. Šlo je za zamisel, da bi ERA predstavljala oddelek za izdelavo znanstvenih racunal­nikov, UNIVAC pa oddelek za iz­delavo poslovnih racunalnikov, ki bi tekmovala med sabo. A UNIVA­Cova ekipa nad tem ni bila nav­dušena, tudi v drugem oddel­ku so imeli veliko zadržkov, zato informacije med njimi niso kro­žile, nasprotno, celo skrivali so jih. Maticna družba je ugotovi­la, da njihova zamisel ne bo ob­rodila sadov, zato so se odlocili za novo dvomljivo potezo. Ustvari­li so enotno racunalniško divizijo z imenom UNIVAC, to pa je (pri­cakovano) zelo razjezilo vse, ki so prej delali v oddelku ERA. Trenja niso pomagala k hi­trejšemu razvoju in v nekaj le­tih je IBM znatno prehitel UNI­VAC. Podjetje Remington Rand se je leta 1955 združilo s podje­tjem Sperry Corporation in po­stalo Sperry Rand, oddelek UNI­VAC pa se je preimenoval v UNI­VAC Sperry Rand. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je v ZDA delovalo osem vecjih racunalni­ških podjetij, a je IBM tako hitro prekosil tekmece, da je racunalni­ška industrija takratno stanje na trgu ZDA opisovala kar kot »IBM in sedem palckov« (med palcki so se namrec znašli Burroughs, Uni­vac, NCR, CDC, GE, RCA in Ho­neywell). Do sredine 50. let prej­šnjega stoletja je vsa UNIVACova prednost pred tekmeci izpuhte­la. Slabo trženje, zamude z doba­vo izdelkov in novi modeli konku­rencnih podjetij so Sperry Ran­du in njegovemu racunalniškemu oddelku povzrocali velike težave. Vse težje so držali korak s tekmeci Osredotocenost na trenutna narocila in trenja v razvojni ekipi so terjala svoj davek. Naslednik, imenovan UNIVAC II, je ugledal luc sveta šele leta 1958. Ceprav so racunalnik še vedno sesta­vljale pretežno vakumske cevi, so nekatera vezja že premogla tranzistorje, pomnilnik iz žive­ga srebra pa so nadomestile ma­gnetne rešitve. Osrednji pomnil­nik je lahko hranil od 2000 do 10 000 besed, še vec pa jih je lahko racunalnik shranil na magnetne pogone UNISERVO II. Racunal­niški sistem je bil v celoti zdru­žljiv s sistemom UNIVAC I, tako z vidika programov kot podatkov, kljub temu pa je UNIVAC II pre­mogel dodaten nabor ukazov. Zadnji »originalni« UNIVAC je bil model UNIVAC III, ki je bil predstavljen leta 1962. Ceprav je bil binarni stroj, je ohranil pod­poro desetiškemu sistemu in al­fanumericne podatkovne forma­te, ki sta jih uporabljala racunal­nika UNIVAC I in II. Podjetje je izdelalo le 96 racunalnikov UNI­VAC III. UNIVAC je podobno kot tekme­ci v naslednjih letih predstavil vec sistemov, ki so uporabljali sistem luknjanja kartic. UNIVAC 1004 je premogel osrednji pomnilnik dolžine 961 znakov, prebral pa je lahko 400 kartic na minuto (zapi­sal oziroma naluknjal pa 200 kar­tic). Pri tem je uporabljal sebi la­stne 90-stolpcne kartice, a je bil hkrati združljiv tudi s tedaj že uveljavljenimi IBMovimi 80-stol­picnimi karticami. Med boljšimi strankami je bila ameriška vojska. V naslednjih letih je ta racunal­nik dobil še naslednika, UNIVAC 1005 in 1050. Sredi 60. let prejšnjega stole­tja se je Sperry Rand odlocil tek­movati z IBMom tudi na podro­cju vstopnih modelov. Pripravil je štiri modele iz družine UNI­VAC 9000, pri te pa poskrbel, da so bili združljivi z arhitektu­ro IBM/360, a na nacin, s kate­rim niso kršili patentov ali avtor­skih pravic. Sperry je del pravic pridobil tudi kot poravnavo pri tožbi, v kateri je IBM obtožil rabe nekaterih njegovih patentov na podrocju pomnilniških rešitev. Zaradi nekonkurencnosti zaprli vrata Ko je IBM predstavil mainfra­me IBM/370, je bilo UNIVACu še težje, saj so sistemi UNIVAC 90 le težko držali korak s tekmeci, ce­tudi so uvedli rešitve, kot je bil virtualni pomnilnik in podobno. Zadnji racunalniki z logotipom Sperry UNIVAC so bili iz družine UNIVAC System 80, a teh ni vec izdelovalo ameriško podjetje, temvec je izdelavo in razvoj za­upalo japonski družbi Mitsubis­hi. UNIVAC preprosto ni bil vec konkurencen in Sperry Rand se je leta 1984 odlocil, da blagovno znamko in racunalniški program opusti.. Težko življenje enega prvih ameriških racunalnikov Prvim podjetjem, ki so se ukvarjala z racunalniki, ni bilo lahko. Stroji, ki so lahko hranili in obdelovali podatke v elektronski obliki, niso bili tako vsenavzoci kot danes. Tisti, ki ga je želel imeti, ga je moral prakticno izdelati sam (ali pa zanj odšteti dober milijon dolarjev). Miran Varga R . Takole je bila videti upravljavska konzola racunalnika UNIVAC I. Sam racunalnik je sicer zasedel precej vecji prostor. . Takole je bila videti racunalniška soba na ameriškem statisticnem uradu pred vec kot 60 leti! . Namestitev komponent v racunalniku UNIVAC I . UNIVACovi sistemi mainframe so se vse težje kosali s tekmeci, IBM si je malone pokoril ta trg. IZKLOP POGLED NAZAJ q 84 november 2018 PRED 10 LETI Fenomen »netbook« akšno leto bo od tega, kar so pri Asusu, pod­jetju, ki se s prenosni­ki ukvarja bolj obrobno, skoraj­da bi lahko rekli ljubiteljsko, do­besedno iz nic ustvarili novo ka­tegorijo prenosnih racunalnikov. Kategorijo mini in poceni racu­nalnikov (netbookov), ki se da­nes presenetljivo dobro prodaja. Tako dobro, da hocejo take mo­dele kar naenkrat izdelovati (in prodajati) skorajda vsi. Asus je ob razvoju svojega modela EEE PC verjetno razmi­šljal podobno kot novinarji, ki smo podobno majhne prenosni­ke preizkušali že pred davnimi leti (spomnimo se le Toshibinih modelov Libretto) in smo clan­ke o njih vedno koncali z bese­dno zvezo – »odlicno, vendar žal majhnost in prirocnost stane«. Danes nas bo vse skupaj bo stalo borih 235 evrov. Z všte­tim davkom. Resda je disk sil­no majhen, vendar je po dru­gi strani kar elektronski (fl ash) in ne mehanski, to pa pome­ni, da je prenosnik zelo robu­sten in to mu še poveca preno­sljivost. Samo mimogrede, eden naših avtorjev, ki redno upora­blja EEE, pravi, da ga uporablja skrajno nemarno – torbo s pre­nosnikom nemalokrat zaluca v kot –, pa se prenosniku v enem letu niti las ni skrivil. V prejšnji številki smo preizku­sili MSIjev Wind, v tokratni na­daljujemo z njegovo cenejšo raz­licico Wind U90 in z novinci pod­jetij Fujitsu- Siemens in Acer. Vsi so sicer precej dražji od zgoraj omenjenih 235 evrov, vendar zato tudi kar precej bolj zmoglji­vi. Z nestrpnostjo pricakujemo tudi Asusove novince, ki jih je kar nekaj, a do Slovenije, vsaj po obicajnih kanalih, še niso našli. K PRED 10 LETI Facebook in (zlo)raba osebnih podatkov mebis je po vecletnem razvoju izdal prvi slovensko-angleški racunalniški prevajalnik. Presis je orodje, ki se ga bodo razve­selili zlasti poklicni prevajalci, obicajnim radovednežem pa je namenjena brezplacna spletna razlicica. Ce bi Presis ocenjevali kot prevajalski program, namenjen angle­ško govorecim uporabnikom, ki bi radi razumeli slovenska besedila, bi si seveda, kljub nekaterim presenetljivo uspešnim prevodom, prislu­žil precej slabo oceno, saj marsikaterega stavka ne prevede niti pribli­žno razumljivo. Ker pa ni namenjen njim, temvec prevajalcem, ki ra­zumejo tako slovensko kot angleško, ga moramo ocenjevati z drugac­nim vatlom. Presis je namrec prevajalno orodje, katerega namen ni samodejno prevajanje, temvec predvsem pomoc poklicnim prevajalcem pri njiho­vem vsakdanjem delu. PRED 15 LETI Prevajalcev pomocnik Vpr: Ima Nataša Pirc Musar na Fa­cebooku svoj osebni racun? Nima. Sem sicer navdušena uporabnica sodobnih tehnologij, vendar pa za druženje v spletnih družabnih omrežjih žal ni­mam casa, morda pa imam tudi malo preganjavice pred tem, ker prevec vem o možnih zlorabah. Vpr: Katere informacije naj uporab­nik na Facebooku razkrije in kate­re ohrani zase? Svetujem previdnost – raje dva­krat premislite, preden objavite podatke o sebi ali o drugih – morda pa tistemu, ki so ga ozna­cili na objavljeni fotografiji, to ne bo všec. V primerih objav podat­kov o tretjih osebah bi vedno priporocila, da se vnaprej prepricamo, da ima­mo njihovo privo­litev, oziroma da jih obja­va ne bo motila. Vcasih tudi ne bi škodil trezen razmislek o tem, ali bi enako ravnali tudi v nava­dnem svetu, v katerem imamo precej mocnejši cut za zasebnost in ne delimo podatkov o sebi kar tako z vsemi oziroma s svojimi stiki. Zlasti pa bi si želela, da se poveca odstotek tistih, ki si vza­mejo nekaj minut casa, da si pre­berejo politiko o varovanju za­sebnosti takih spletišc – kot ka­žejo raziskave, je takšnih namrec zgolj cetrtina odstotka (0,25%) uporabnikov! Vpr: Je »zaprti« Facebook v primer­javi z »odprtim« spletnim okoljem varnejši? Naceloma da, vendar se tu za­stavlja vprašanje, koliko je Face­book dejansko »zaprt«, oziroma koliko casa bo še »zaprt«. Kdo nam zagotavlja, da se Facebook in Google v bližnji prihodnosti ne bosta dogovorila in bomo lahko z Googlom iskali po Facebooko­vih profilih? Ali dejansko vemo, kdo vse in pod kakšnimi pogo­ji ima dostop do podatkov iz na­šega profila? Natancni podatki o poslovnih modelih spletišc z dru­žabnimi omrežji, mehanizmi ob­delave – predvsem uporabe in posredovanja osebnih podatkov – niso dovolj transparentni in znani, da bi lahko na tej tocki z gotovostjo odgovorila na to vpra­šanje. Lahko pa napovem, da de­lovna skupina za varstvo oseb­nih podatkov Article 29 Wor­king Party pripravlja mnenje o teh omrežjih in da ravnokar poši­lja ponudnikom teh omrežij vpra­šalnik, s katerim želi pridobiti po­drobnejše informacije, po katerih bi lahko konkretneje ocenili var­nost osebnih podatkov pri upora­bi spletnih družabnih omrežij. A MONITOR PRO MONITOR PRO 86 november 2018 november 2018 91 88 Gostujoce pero Novice Digitalna preobrazba domacih podjetij je šele v povojih 10 prebojnih tehnologij, ki bodo krojile prihodnost 90 92 94 Reševanje Rubikove kocke na vrtiljaku MIRAN VARGA ržkone je po desetletju govora o digitalni preo­brazbi že vsem kristal­no jasno, da ni namenjena zgolj podjetjem iz Silicijeve doline ali mladim zagonskim podjetjem. Predstavlja namrec nacin življe­nja in dela organizacij, ki želi­jo preživeti in uspevati v nasle­dnjem desetletju. Je del digital­nega darvinizma, ki ne bo priza­nesljiv do podjetij, katera name­ravajo zgolj »poslovati kot pona­vadi« v nedogled. Ker to prepro­sto ne bo mogoce. Že danes vi­dimo, v kakšnih mukah so pod­jetja, ki, gledano tehnološko, ko­rak ali dva (ali še vec) zaostaja­jo. Zastareli in že zdavnaj preži­veti sistemi/poslovni modeli jim onemogocajo nujne prilagoditve poslovanja. Pa naj gre za banke, zavarovalnice, logiste, bolnišni­ce, uvoznike ali katerokoli drugo organizacijo, izziv je enak za vse. In za razliko od vecine drugih iz­zivov ga ni moc rešiti zgolj na na­cin, da mu namenijo (vedno) vec denarja. Tudi priljubljen recept modernizacije poslovanja z za­poslovanjem »digitalnih« direk­torjev (CDO) in oblikovanjem inovacijskih centrov in/ali cen­trov odlicnosti se v takih podje­tjih pogosto ne obnese. Ker se ne more, saj je sama osnova ti­sta, ki jo je treba (korenito) spre­meniti – npr. spremeniti poslov­ni model. Medtem ko se vodstva omenje­nih organizacij že precej dobro zavedajo, da živimo v svetu, ki te­melji na podatkih in zahteva vr­sto digitalnih spretnosti in inovi­ranje skozi oci strank, je spremi­njanje obstojecega stanja vse prej kot lahka naloga. Spreminjanje »statusa quo« namrec za seboj potegne tudi spreminjanje celo­tne kulture podjetja, saj mora to dati prednost dolgorocni digital­ni preobrazbi, vse skupaj pa spo­minja na poskus reševanja Rubi­kove kocke na vrtiljaku. Digitalno poslovanje podjetje vlece na vse možne strani, vodstvo pa je tisto, ki mora dolociti pravo smer in jo po potrebi prilagajati. A za kaj ta­kega potrebuje jasno strategijo in usmeritve, na osnovi katerih bo preoblikovalo kljucne poslov­ne procese, sprejelo nove kljuc­ne kazalnike uspeha in poskrbe­lo za bolj prilagodljivo in transpa­rentno poslovanje. Za tiste, ki jim bo uspelo, bodo nagrade bogate. Podjetjem, ki se niso (oziroma ne bodo) digitalno preoblikovala, ostaja le lokalen domet, drugim pa se odpre širni digitalni svet. Statistike zaenkrat kažejo strašljivo visok delež neuspe­šnih projektov s podrocja digi­talne preobrazbe. Kakšne napa­ke delajo podjetja? Izkušnje iz tujine kažejo, da se prevec po­svecajo le sebi, namesto da bi v ospredje postavila stranke, upo­rabnike in zaposlene. Ti mora­jo biti v strategiji digitalne pre­obrazbe prvi, saj ni uspešne pre­obrazbe, ki se ne bi dotakni­la vseh por poslovanja, torej ne da bi jo zacutile stranke in zapo­sleni. Podjetja morajo zato vec casa in virov nameniti razume­vanju želenih sprememb – kaj oziroma cesa si želijo tisti, za­radi katerih posel sploh obsta­ja. Za uspeh digitalne preobraz­be je v vsakem primeru najpo­membnejši clovek. Pogosto ti­sti posameznik ali skupina ljudi, ki jo v podjetju vodi. Ta ima moc uvajanja sprememb, obenem pa mora imeti tudi potrebne vešci­ne in miselno širino, da razume, kako želi poslovati v prihodnje in zakaj. Imate vse sestavine za uspešno preobrazbo?. B MONITOR PRO GOSTUJOCE PERO Neodvisne raziskave kažejo, da so za vec kot 80 % incidentov v zvezi z varnostjo krivi zaposleni, ki z malomarnim ravnanjem ali nevednostjo resno ogrozijo varnost informacijskega sistema organizacije. DR. ANDREJ RAKAR VODJA INFORMACIJSKE VARNOSTI, SIQ LJUBLJANA Kibernetska varnost pod nadzorom Z vecjo mobilnostjo zaposlenih in razpršenostjo infor­macij se lahko dostopnost od »koderkoli in kadarkoli« kaj hitro spremeni v »kdorkoli in karkoli«. odjetja in druge organi­zacije informacijske var­nosti še vedno ne jemlje­jo dovolj resno, prav nepoznava­nje dejanskega stanja varnosti pa je pogosto razlog za vecjo izposta­vljenost kibernetskim napadom. Varnost celotnega informacij­skega sistema je namrec odvisna od najšibkejšega clena – že ena pomanjkljivost v varnosti lah­ko iznici številne vpeljane var­nostne ukrepe. Neodvisne razi­skave kažejo, da so za vec kot 80 % incidentov v zvezi z varnostjo krivi prav zaposleni, ki z malo­marnim ravnanjem ali nevedno­stjo resno ogrozijo varnost infor­macijskega sistema organizacije. Uporaba mobilnih naprav brez ustrezne zašcite v javnih omrež­jih, nepremišljeno objavljanje ob­cutljivih informacij v družabnih omrežjih in dostopanje do infor­macijskih sredstev in informacij, do katerih nimajo formalno odo­brenega dostopa, je samo nekaj od tistega, kar redno pocne vec kot polovica zaposlenih. Vsako podjetje, ki se zaveda, da je var­nost podatkov kljucnega pome­na za uspešno poslovanje, ve, da je nujno vzpostaviti ustrezne varnostne kontrole. Ker je treba te kontrole nadzorovati in pre­verjati, ali je informacijski sistem res ustrezno varovan, je nujno tudi izvajati varnostne preglede oziroma revizijo informacijskih sistemov. Da bi se ustrezno zašci­tili, moramo najprej poznati de­jansko stanje varnosti informa­cijskega sistema: - ali je vzpostavljeni informa­cijski sistem ranljiv za napade; - ali zaposleni in pogodbeni sodelavci lahko zaobidejo var­nostno politiko in nepooblašce­no dostopajo do podatkov orga­nizacije; - ali imajo uporabniki informa­cijskega sistema res dostop le do tistih podatkov, ki jih potrebujejo. V zadnjem casu so vdori v in­formacijske sisteme s strani or­ganiziranih hekerskih skupin in obvešcevalnih služb vse pogostej­ši in medijsko zelo odmevni. Ki­bernetskim napadom tudi niso vec izpostavljene le organizacije, ki so zanimive s financnega stali­šca ali zaradi varovanja poslovne skrivnosti, temvec smo jim podvr­ženi vsi. Prihajajoca EU Uredba o ki­bernetski varnosti definira »ki­bernetsko varnost« kot vse de­javnosti, ki so potrebne za zašci­to omrežij in informacijskih sis­temov, uporabnikov teh siste­mov in omrežij in prizadetih oseb pred kibernetskimi grožnjami. Namen letos sprejetega Zakona o informacijski varnosti (ZInfV) je zato prav ureditev podrocja ki­bernetske varnosti in zagotovi­tev visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Re­publiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razme­rah in zagotavljajo bistvene stori­tve za ohranitev kljucnih družbe­nih in gospodarskih dejavnosti. Za dober nadzor je nujen predvsem celovit pristop k upra­vljanju varovanja informacij, od varnega nacrtovanja informacij­skega sistema, ustrezne varno­stne politike, sistema nepretrga­nega poslovanja, upravljanja po­pravkov, ozavešcanja zaposlenih do preverjanja dejanskega stanja varnosti z rednimi varnostnimi pregledi.Varnostni pregledi ozi­roma presoje so najucinkovitej­ši nacin preverjanja dejanskega stanja varnosti, saj takrat upo­rabljamo enake metode, tehnike in orodja, kot jih v praksi upora­bljajo hekerji. Le tako lahko do­bimo nedvoumen odgovor, ali so varnostne kontrole v infor­macijskem sistemu ustrezne. To je enako pomembno kot redno vzdrževanje protipožarnega sis­tema ali protivlomne centrale; šciti nas pred možnimi nesreca­mi oziroma zlorabami. Le neod­visna varnostna presoja, ki jo iz­vedejo za to usposobljeni in cer­tificirani strokovnjaki, ki niso po­vezani z razvojem ali upravlja­njem informacijskega sistema organizacije, lahko oceni dejan­sko stanje varnosti IT in oceno ucinkovitosti pogodbenih vzdr­ževalcev. Brez ustreznega nadzora in upravljanja kibernetske varnosti lahko v prihodnosti pricakujemo samo še vec težav. Stanje na tem podrocju se v zadnjih letih pri nas resda izboljšuje; k temu je veli­ko pripomogla evropska zako­nodaja, ki k nam prihaja v obliki uredb, direktiv in zakonov. Kljuc­ni korak pa je sodelovanje med organizacijami, vladnimi institu­cijami in stroko.. P MONITOR PRO NOVICE U Kalifornija predpisuje mocna gesla U mBills uvaja še placilno kartico V Kaliforniji so po hitrem po­stopku (potrebna sta bila le pri­bližno dva tedna) sprejeli za­kon, ki izdelovalcem racunalni­ških internetno povezanih na­prav narekuje implementaci­jo mehanizmov za zagotovitev mocnejših, predvsem pa unika­tnih gesel. Vse nove naprave, ki bodo narejene ali prodane v tej ame­riški zvezni državi, bodo mora­le po letu 2020 vsebovati meha­nizme, ki bodo omogocili rabo unikatnih gesel že iz tovarne. Tovarniška privzeta gesla, ki so danes bolj ali manj enaka v vseh primerkih posameznega internetno povezanega izdelka (denimo admin ali user), bodo strogo prepovedana. Izdeloval­ci bodo morali tudi zagotoviti mehanizem, ki pri namešcanju naprave od uporabnika zahte­va, da si nastavi lastno mocno geslo. Ukrep so sprejeli po hitrem postopku, ker napadi na inter­netno povezane naprave pov­zrocajo vedno vecjo škodo in v skrajnih primerih tudi nevar­nost, predvsem tam, kjer so na­prave s šibkimi gesli vpete v jav­no infrastrukturo in s tem po­vezane storitve. Sprejeti zakon uporabnikom tudi daje temelje za tožbo proti izdelovalcem, ki se tega ne bodo držali. Strokovnjaki za varnost ta korak pozdravljajo, a hkra­ti opozarjajo, da bi lahko zako­nodajalci naredili še vec, zato zakon oznacujejo za zamuje­no priložnost. S stališca varno­sti zgolj skrb za mocnejša gesla namrec ni dovolj – še vecji pro­blem so naprave, ki jih ni mo­goce posodabljati, zato so v pri­meru napada trajna nevarnost, dokler so v prikljucene v inter­net. O aplikaciji Hal mBills smo že pisali. Gre za mobilno denarni­co, torej aplikacijo, s katero lah­ko placujemo pri sodelujocih podjetjih. Novo je, da so razvijal­ci na novinarski konferenci pred­stavili povezavo z debetno kar­tico Mastercard, s katero lahko placujemo na (kot pravijo) sko­raj 44 milijonov prodajnih mest po vsem svetu. To, da se pripra­vljajo na tak korak, so nam sicer v mBills zaupali že lani, ob izda­ji aplikacije. Aplikacija mBills je na voljo tako za Android kot za iOS, na­njo lahko naložimo denar, ne glede na to, pri kateri banki ima­mo odprt transakcijski racun. Doslej je vse delovalo »digital­no«, identifikacijo, ki je potrebna za izdelavo kartice, pa uporabni­ki zdaj opravijo na poslovalnicah Petrola. Kartica je vezana na de­nar, ki ga imamo v mobilni de­narnici mBills, lahko jo seveda uporabimo tudi za placevanje prek spleta, nekako tako kot, de­nimo, kartico N26, o kateri smo tudi že pisali. Vec o sami aplikaciji si lahko preberete v našem clanku, vec o novostih pa na Facebook profilu mBills. U Lenovo spet najvecji izdelovalec racunalnikov na svetu Kitajski izdelovalec PCjev (in še cesa) je v tretji cetrtini leta 2018 spet prodal vec racunalni­kov kot HP. V Gartnerju so objavili tržne deleže najvecjih zdelovalcev ra­cunalnikov na svetu – v tretjem cetrtletju 2018 je primat zopet prevzel kitajski Lenovo, na drugem in tretjem mestu sta HP in Dell, ce­trti je Apple. Lenovo, ki ima v rokah slabo ce­trtino celotnega trga, je prestol znova zase­del po zaslugi pripoji­tve podjetja Fujitsu, pa­metnejše prodajne stra­tegije in pozitivnega trenda na trgu. Iz lestvice je raz­vidno, da smo še vedno dalec od nove renesanse PCjev, saj je rast prodaje vecinoma zanemarljiva. Izjema je Microsoft, ki se je na le­stvici znašel prvic. V ZDA je med petimi najuspešnejšimi prodajal­ci racunalnikov. U Nemcija predlaga minimalni davek za racunalniške velikane Nemški financni minister Olaf Scholz je v intervjuju izjavil, da bi podprl svetovno predpisani minimalni davek za velike multinacionalke. Evropa razmišlja predvsem o uvedbi resnejših davkov zoper ameri­ške racunalniške velikane, ki izkorišcajo vsako davcno luknjo in placu­jejo izredno malo. Po mnenju Scholza potrebujemo minimalno stopnjo davka, ki bi se je držale vse države. S tem bi se izognili obstoju davc­nih oaz. Dodatno je omenil, da je skepticen do evropskega predloga, po katerem bi EU uvedla dodatni davek za ameriške tehnološke velikane (med drugi­mi tudi Google, Facebook in Apple). Po tem predlogu bi omenjena podje­tja obdavcili po prihodkih, ne po dobicku. Najvecji nasprotnik omenjene­ga predloga je Irska, uradno je glavni razlog za nasprotovanje bojazen, da bi se v zakon ujela tudi manjša evropska podjetja. Irska je sicer ena izmed vecjih davcnih oaz v EU. NOVICE MONITOR PRO GOOGLE U Google z afero podobno Facebookovi »Cambridge Analytica« oogle je v zapisu na svo­jem blogu razkril, da so v okviru internega var­nostnega pregleda vseh svo­jih storitev že marca letos od­krili programsko napako v stori­tvi Google+, ki je zunanjim apli­kacijam omogocala nepoobla­šcen dostop do osebnih informa­cij uporabnikov storitve. Zelo po­dobno torej, kot je razkrila leto­šnja Facebookova afera Cam­bridge Analytica. V Googlu pravijo, da natancnih dnevniških zapisov nimajo, saj sistem zaradi varnosti briše vse, kar je starejše od 14 dni, a je ana­liza teh zadnjih 14 dni pokazala, da je bilo v tej smeri odprtih vec kot 500.000 uporabniških pro­filov, dostop do njih pa je imelo 438 aplikacij. Po njihovih podat­kih se nobeden od razvijalcev teh aplikacij ni zavedal priviligirane­ga dostopa, in ga tudi ni izkori­stil. Podatki, ki so bili na voljo, so ime, elektronski naslov, poklic, spol in starost, ne pa tudi zaseb­ni zapisi, ki so jih uporabniki pri­spevali v Google+. Programsko napako so zakr­pali takoj, ko so jo odkrili, ob to­kratnem razkritju pa so povedali še, da bodo Google+ enostavno – zaprli. Spomnimo se, Google+ je neuspešen poskus, da bi se postavili ob bok Facebooku, Goo­gle pa je nad njim v resnici obu­pal že leta 2015 (ko so ga razbi­li na vec storitev, kot je, denimo, photos.google.com). Trenutno je sistem zelo malo v rabi, 90 od­stotkov uporabnikov pa ga zapu­sti po petih sekundah, torej vanj padejo bolj ali manj po pomoti. Ker je, tako pravijo, kljub temu zelo zahtevno vzdrževati pro­gramske vmesnike API in pazi­ti na varnost, bodo Google+ raje kar opustili. Poslovna razlicica, ki je del paketa G Suite, ostaja. Zakaj smo za programsko na­pako izvedeli šele zdaj? Wall Street Journal poroca o internem obvestilu, ki so ga Googlovi prav­niki naslovili na vodstvo podjetja. V njem opozarjajo, da bi razkritje te varnostne programske napa­ke državne regulatorje lahko spo­mnilo na podobnost s Faceboo­kovo afero Cambridge Analytica in morebitno potrebo po regula­ciji spletnih velikanov. Zato naj bi razkritje prikrili. G U Sodelovanje dveh glavnih združenj na podrocju veriženja blokov U Spletne strani neopazno berejo podatke s tipal pametnih telefonov Tehnologija veriženja blokov (blockchain) je še zelo mlada, njen uspeh pa je v marsicem od­visen tudi od tega, koliko bodo standardi in tehnologije na tem podrocju enotni. Pretirano veje­nje na razlicne alternative bi vse­kakor prej škodovalo kot koristilo, saj se zaradi tega potencialni upo­rabniki najbrž težje odlocajo, ka­tere tehnologije uporabiti. V dvo­mih bo marsikdo raje pocakal. Videti pa je, da to dobro razu­mejo v dveh poglavitnih združe­njih na podrocju veriženja blo­kov. Enterprise Ethereum Allian­ce (EEA) in Hyperledger sta ne­davno napovedala tesno sode­lovanje pri nadaljnjem razvoju standardov in tehnologij za veri­ženje blokov v poslovne namene. Resnici na ljubo, so standardi in tehnologije, ki so nastali v obeh združenjih, že doslej bili zelo po­dobni in predvsem združljivi. Kljub temu dogovor pome­ni velik korak naprej pri poeno­tenju standardov in spodaj leže­cih tehnologij. EEA je znana zla­sti po specifikaciah EEA in Ethe­reum Virtual Machine (EVM), ki je kljucni element pro­tokola za doseganje sporazuma (consen­sus) oziroma potrdi­la drugih clanov veri­ge pri zapisovanju blo­kov. Hyperledger je po drugi strani znan po razvojnih orodjih za pametne pogodbe (smart con­tracts), kot sta Fabric in Sawtooth. Novo združenje še ni napove­dalo konkretnejših skupnih pro­jektov, a strokovnjaki menijo, da lahko tako sodelovanje kori­sti prihodnosti veriženja blokov. Za primerjavo navajajo podobna industrijska združenja Wi-Fi Al­liance in Open Mobile Alliance, ki v sodelovanju razlicnih orga­nizacij ucinkovito nadzirajo splo­šno priznane standarde. Nekako smo se že navadili, da aplikacije na pametnih tele­fonih od nas zahtevajo celo vr­sto pravic za dostop do razlic­nih podatkov in tipal, ki jih lah­ko v novejših androidih tudi za­vrnemo. Raziskovalci pa so zdaj pokazali, da imajo spletne stra­ni, ki jih obišcemo v brskalniku na pametnem telefonu, tak do­stop brez spraševanja za dovo­ljenje. Vcasih je to koristno. Ko tele­fon obrnemo, se spletna stran na novo izriše, da upošteva spre­membo postavitve iz pokoncne v ležeco. Seveda tedaj spletna stran lahko ugotovi, da se je tele­fon obrnil. Toda v resnici imajo strani prakticno neoviran dostop do številnih tipal, in to v praksi tudi izkorišcajo. Raziskovalci so analizirali vec kot 100.000 strani, ki so na vrhu seznama Alexa. Med temi jih je 3695 uporabljalo skripte, ki so pobirale podatke z vsaj enega ti­pala na pametnem telefonu. Tu ne gre zgolj za lokacijsko informacijo, po kateri, denimo, vpraša Chrome. Spletne strani vidijo neposredno v senzorje premikanja, osvetlitve, bližine itd. Za dostop do teh podatkov jim ni treba vprašati po nobe­nem dovoljenju. Dostop do po­datkov traja le, dokler je stran odprta. Samo po sebi to sicer še ne razkriva identitete uporabnika, je pa kljub temu problematicno. V teoriji je mogoce iz teh podat­kov izlušciti informacije o tem, kaj uporabnik pocne. Problem je, da je World Wide Web Con­sortium pri postavljanju stan­darda te podatke oznacil kot ne dovolj obcutljive, da bi terjali posebno dovoljenje. In zdaj jih lahko berejo vsi. Omenjene po­datke posredujejo prav vsi pre­izkušeni brskalniki. Raziskovalci poudarjajo, da vse pregledane strani niso zlo­namerne. Vecina uporablja te podatke za spremembo postavi­tve strani, interakcijo z uporab­nikom, so celo primeri za tvor­jenje nakljucnih števil. Približno 1200 strani pa je podatke upo­rabljalo za analitiko in profilira­nje. To pa je problematicno. Digitalna preobrazba domacih podjetij je šele v povojih nketo o digitalizaciji v slovenskih podjetjih sta letos pripravili podje­tji Comtrade System Integrati­on International in Housing Co., tehnicno pa predstavlja nad­gradnjo sorodne ankete iz leta 2016. Letošnja raziskava podro­cja digitalizacije domacih podje­tij je pricakovano ugotovila na­predek glede na leto 2016, a je ta vendarle manjši, kot bi prica­kovali glede na vsesplošno ome­njanje nujnosti digitalne preo­brazbe. Anketiranih je bilo 75 domacih podjetij, od tega ima­ta dve tretjini vec kot 200 zapo­slenih, razporejena pa so bila v zelo razlicne panoge gospodar­stva, zato je vzorec reprezentati­ven. Kaj so ugotovili raziskoval­ci? Predvsem vecje zavedanje o nujnosti digitalne preobrazbe, a hkrati velike »luknje« in izzive, ko gre za uresnicitev tega. Prav­zaprav so slovenska podjetja gle­de na informacije, ki jih objavlja­jo velike analiticne hiše po sve­tu, šele na zacetku. Na to kaže vec znakov in dejavnikov. Naj­boljši pokazatelj zrelosti za digi­talno preobrazbo je stopnja, na kateri je podjetje – v Sloveniji je vecina za naše razmere kar veli­kih podjetij komaj dobro shodi­la. Domaca podjetja si namrec od digitalne preobrazbe obeta­jo predvsem ucinkovitejše delo zaposlenih, stranke in njihove potrebe pa zaenkrat še niso v ospredju, prav slednje pa je glav­ni motiv in cilj digitalne preo­brazbe poslovanja. Brez nacrta, ciljev in smernic bo težko Digitalna preobrazba je preob­sežen pojem, da bi se je podjetje lotilo »na pamet«. Letošnja anke­ta o digitalizaciji poslovanja do­macih podjetij je ugotovila, da ima le dobra polovica anketiranih podjetij pripravljen uradni oziro­ma formalni nacrt digitalne preo­brazbe in izdelano digitalno stra­tegijo. Brez dobrega nacrta pa bo spremembe težko uresniciti v pra­ksi, saj še tako dobra intuicija ne more voditi obsežnih projektov. Pravilno sicer tri cetrtine pod­jetij digitalno preobrazbo obrav­nava kot poslovni proces, a so njene usmeritve pri vecini pod­jetij postavljene precej ozko. Do­maca podjetja tako merijo pred­vsem na izboljšave poslovnih procesov, ki imajo za posledico ucinkovitejše delo zaposlenih. Vecje zadovoljstvo strank, ki naj bi bil imperativ digitalizacije, je šele na tretjem mestu med cilji. Kot pojasnjujejo avtorji ankete, lahko iz tega podatka sklepamo, da je vecina podjetij še vedno v fazi, ko je digitalizacija usmerje­na bolj interno, v notranje poslo­vanje namesto k strankam. Sle­dnje bodo morala podjetja hitro spremeniti, saj izkušnje iz tuji­ne in teorija kažejo, da je kljucna dodana vrednost digitalizacije ravno v tesnejšem stiku s stran­kami in v poznavanju in zadovo­ljevanju njihovih potreb in želja. Majhni zacetni koraki Precej spodbudnejši je poda­tek, da se je velika vecina podjetij (skoraj 90 odstotkov) digital­ne preobrazbe že lotila, od tega je vec kot tretjina podjetij svo­je prve aktivnosti s podrocja di­gitalizacije zacela že pred letom 2015. Ne zamujati, je zelo po­membno, saj tudi za digitaliza­cijo veljajo poslovne resnice, ki najvec možnosti za dolgorocen uspeh pripisujejo tistim, ki so bo­disi prvi na trgu, oziroma izvede­jo nastop ob pravem casu ali pa trgu ponudijo najbolj sprejemlji­ve rešitve. Cakanje in odlašanje s spremembami pa pogosto vodi v vedno vecji in v praksi težko na­doknadljiv zaostanek. Ceprav smo raziskovalci ugo­tovili, da so podjetja prve kora­ke v digitalizacijo poslovanja sto­rila že pred vec leti, je prakticnih in oprijemljivih rezultatov bore malo. Vecina podjetij je namrec izvedla zgolj enega do tri projek­te s podrocja digitalne preobraz­be, pri cemer anketa žal ne daje informacij o tem, kako obsežni so bili ti projekti in s kakšnimi re­zultati so postregli. Kljub temu podatki kažejo, da bodo imela slovenska podjetja še precej dela, preden bodo uspešno vstopila na digitalne trge, oziroma spreme­nila trenutne poslovne modele. Iskanje tehnologij in znanj(a) Tudi izpostavitev najpomemb­nejših dejavnikov digitalne pre­obrazbe domacih podjetij govo­ri podobno zgodbo. Vecino ta hip najbolj zanimajo raziskave tehnologij, ki jim bodo v pomoc pri digitalizaciji, in izobraževa­nje zaposlenih o spremembah. Za manj pomembne pa so anke­tiranci oznacili raziskave o prica­kovanju strank in analizi poslo­vanja s strani zunanjih strokov­njakov. Vsaj prvo znova potrjuje, da je vecina podjetij še v zgodnji fazi digitalne preobrazbe, kjer šele preverjajo, kaj jim je na vo­ljo in kaj bodo za izvedbo (skro­mnih) nacrtov potrebovala. Tehnologija je torej še vedno v ospredju, tehnicna podrocja, ki so v oceh podjetij najpomemb­nejša za uspeh digitalne preo­brazbe, pa so poslovne aplikacije in varnost ter mobilnost in upra­vljanje identitet. A tudi na podro­cju tehnologij ni šlo brez prese­necenj. Anketirana podjetja so namrec za najmanj pomembna podrocja oznacila racunalniški oblak, internet stvari in ekosiste­me partnerjev, to pa je, milo re­ceno, presenetljivo in znova kaže na nižjo stopnjo zrelosti in razu­mevanja preobrazbe, ki bi mo­rala biti predvsem poslovna in zgolj podprta s tehnologijo. Izzivov ne manjka in ne gre jih podcenjevati Slovenska podjetja imajo z di­gitalno preobrazbo povezanih vrsto resnih izzivov. Pricako­vano je na vrhu lestvice prista­lo zagotavljanje virov financira­nja in ustreznih tehnologij, sledi­li pa so izzivi, kot so zagotavlja­nje podpore vodstva, spreminja­nje kulture podjetja in razume­vanje digitalne strategije. Podje­tja so ocenjevala tudi tveganja, ki bi jim lahko preprecila uspe­šno preobrazbo – na vrh lestvice »strahov« se je zavihtelo pomanj­kanje ustreznih znanj. Podjetja po svetu vse vec upov na svetlo prihodnost stavijo na podatke in analitiko, domaca podjetja pa podatki, oziroma pomanjkanje teh podatkov, nic kaj ne skrbi. »Ko govorimo o digitalni pre­obrazbi, je sprva treba razume­ti, kaj digitalna preobrazba sploh je. Je to skupek digitalnih dejav­nosti, ki dela poslovanje podje­tja naprednejše, ali je to aktiv­nost, definirana s strani velikih svetovalnih družb? Preprican sem, da je digitalna preobraz­ba proces, ki nima konca, in je sestavljena iz množice korakov, lahko tudi majhnih, ki pa vsi iz­boljšujejo obstojece stanje pod­jetja in ga delajo naprednejšega. Vsekakor pa se je digitalne trans­formacije treba lotiti premišljeno in z jasno strategijo, tega pa veci­na podjetij nima,« je komentiral Matej Šošteric, direktor poslova­nja za velika podjetja v Comtra­de System Integration Internati­onal, in dodal: »Razmeroma vi­sok odstotek podjetij trdi, da so se že lotila digitalne preobraz­be. Žal vsaka digitalizacija pro­cesa še ne pomeni digitalne pre­obrazbe. Zagotovo pa so na pra­vi poti podjetja, ki so to sprejela kot strateško dejavnost na najviš­ji ravni in v katerih vodstvo de­javno sodeluje pri digitalni pre­obrazbi.« Podjetji Comtrade System In­tegration International in Ho­using Co. tudi za prihodnja leta nacrtujeta pripravo podobne an­kete in spremljanje napredka di­gitalizacije domacih podjetij. Re­zultati bodo, tako kot doslej, jav­nosti predstavljeni na dogodku CIO leta.. Raziskave s podrocja digitalne preobrazbe kažejo, da ta v praksi v domacih podjetjih meri predvsem na interne izboljšave, manj pa se podjetja, vsaj zaenkrat, posvecajo strankam in potrošnikom ter njihovi uporabniški izkušnji. Miran Varga A Ste pri digitalni preobrazbi uporabili katero izmed naslednjih pobud in kako pomembne so bile zanjo? Katera tehnicna podrocja so bila najpomembnejša za uspeh digitalne preobrazbe?