Mftßtoo In appantttw: Maribor, Koroško ulice 5. Naročnina Hsti: „STRAŽA“ ishafa ▼ pcmdeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. STRIZI Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Cek> leto .... . t2 K Pol leta .... . 6 K Četrt leta . 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 SL Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petit vrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust St 32 Maribor, dne 18 marca 1910. Letnik II. K volitvam v Petrovčah. Krasna je lega petrovške občine, katera leži sredi lepe Savinjske doline. Bistra Savinja, ki prihiti iz Savinjskih planin, teče skozi petrovško občino in jo deli v dva krasna dela. Na levem bregu se razprostira obširno in rodovitno polje z velikimi vasmi in lepimi graščinami. Na desnem bregu se pa vrstijo vinorodne gorice in se dvigajo visoke, z gozdovi pokrite gore proti nebu. V sredini občine pa ležijo prijazne Petrovče s svojo starodavno in veleslavno romarsko cerkvijo, katero obišče vsako leto na tisoče pobožnega ljudstva iz vseh krajev naše širše in ožje domovine. In tukaj biva daleč na okoli znan čvrsti rod korenjaških Petrovčanov, ki je od nekdaj zvest svoji veri in v ljubezni vdan svoji domovini. Živeli so petrovški občani že zdavna na podlagi krščanske ljubezni in poštenosti v lepi medsebojni slogi, in edinosti; volili so si svoj občinski zastop, v, katerem se-kakor obče znano, od nekdaj vi vsakem oziru vestno in izvrstno gospodari z občinskim imetjem v, korist vseh občanov. Ta lepa sloga med občani, in obenem ugodno stanje občinskega gospodarstva pa ni dalo in ne daje znanemu agitatorju Narodne stranke, katerega so poslali v naše miroljubne Petrovče, miru. Skusil je sejati po primernem liberalnem receptu prepir in razpon v petrovški občini, in tako pripraviti tla za občinske volitve. In ko se je približal čas za volitve, so nasprotniki pod njegovo komando, izdali bojni klic, la hočejo naskočiti naše Petrovče ter dobiti v svoje roke občinski zastop. Pod vodstvom liberalno zagrizenega agitatorja se je začela divja gonja. Porabljala so se vsa pristno-liberalna sredstva za agitacijo, delalo se je z grdimi lažmi in ostudnim obrekovanjem, blatila so se poštena imena, in da se je pokazala vsa napredna kultura in omika, se je tudi posluževalo nepostavnih dejanj. Toda vse je bilo zaman in brezuspešno. Nečuveno in nesramno hujskanje je vzbudilo v občini nepopisno ogorčenost in: razburjenje zo-oer naše nasprotnike, v prvi vrsti pa zoper povzročitelje cele gonje. Zavednost naših volilcev se je v-sled tega le še bolj utrdila, in njih navdušenje je naraščalo. V dneh volitve, to je 14. in 15., t. m., so naši vrli možje iz Petrove in sosesk naše občine, in tudi iz sosednih občin, ponosni in navdušeni kar trumo- ma prihiteli, ali se pripeljali na volišče, ter moško oddali svoje glasove za kandidate krščansko-narod-ne stranke. Kakor znano, so dobili naši kandidatje v III. razredu 181 do 182 glasov, naši nasprotniki pa okoli 90 glasov; v II. razredu 36 do 37 glasov, nasprotniki pa 27 do 29 glasov; v I. razredu pa naši 9 glasov, nasprotniki 6 glasov. V vseh treh razredih so torej sijajno zmagali krščanski kandidatje. Zavednost in poštenost volilcev petrovške občine je dala nasprotnim brezvestnim hujskačem. jasen in krepak odgovor, kateri se gromovito razlega po celi občini in Savinjski dolini, ter mogočno odmeva od naših gor. Sijajna zmaga v Petrovčah naj naznani svetu, da živi v srcih občanov petrovske občine še vedno stara značajnost in zvestoba do rodne zemlje, da smo in ostanemo zvesti svoji veri, in v ljubezni vdani svoji domovini, in da ostanemo na domači zemlji domači kmetje gospodarji. Cast in slava vsem ,ti a š i m vrlim volil c e m petrovške občine! > 1Ž i v e 1 a naša starodavna občina Petrovče! Ali se narod reši s hinavstvom? Spominjam se še dobro, kako sem nekako pred petimi ali šestimi leti bil nekje na Slovenskem pri neki novi maši in so pozno na večer nastopali razni navdušeni govorniki. Kar naenkrat vstane eden in po par besedah vzklikne: „Naša rešitev ni ne v liberalizmu, ne v klerikalizmu, ampak v klerikalnem liberalizmu!“ Možu so se natihem smejali, pa ni tega zaslužil, zakaj njegova beseda je) bila zelo modra, čeprav je bila ura že pozna . . . Res je namreč, da so še besede tega govornika izpolnile, kajti kar danes liberalci prodajajo po svetu okoli, je res ! neka čudna mešanica, pravi klerikalni liberalizem, kakor ga je zrl v svojem duhu novomašni napitničar. To se najbolj jasno poznal" na 'Ciril-Metodovi družbi. Ciril-Metodova ‘družba je bila zasnovana na krščanskem temelju. Sicer so že izpočetka sedeli v vodstvu družbe možje, ki so bili naši ljudski stranki nasprotni, ali pa je niso razumeli, vendar pa je ve- ljalo načelo, da se da slovenstvo narodno rešiti le, če se ohranijo v 'ljudstvu verska načela, če se utrjuje krščanska nravnost in se zida dalje na tem, kar so naši predniki zgradili. Toda to ni dolgo trajalo. Liberalci so namreč od nekdaj merili na to, da družbo, ki so jo Vodili možje, ki niso imeli ravno pre-trdnih hrbtnic In so bili v svojih nazorih precej nejasni, dobe v svoje roke. To se jim je konečno posrečilo, ker so merodajni faktorji v stranki polagoma sami priplavali v tok, ki ni bil čisto pravi. (Menili so namreč, da je pač vseeno, kdo za narodno stvar dela, saj je narodno načelo itak vsem skupno. Stvar pa ni ta, zakaj narodnost je mogoča izključno in brezpogojno le na temelju krščanstva, oziroma katoličanstva. Le kdor veruje, da je človeška duša neskončno veliko vredna, kdor veruje, da je Bog, ki pravično sodi in kaznuje, le kdor veruje, da je ljudstvo od Boga samega za velike naloge poklicano, kdor veruje, da se da narodnostno vprašanje rešiti le na temelju krščanske pravičnosti in ljubezni, — le ta je naroden ! Liberalna narodnost je pa le dozdevna narodnost, zakaj narodnost, ki ne pozna vere in zaničuje ljudstvo, se ne more narodnost imenovati. Kdor razširja na meji liberalizem, 'ta dela za posurovljenje, pokvarjenje in demoralizacijo slovenskega življa, in če obenem govori, da za narodnost; dela, je to tako, kakor če bi kdo z roko semena sejal, z nogo pa jih sproti pohojeval. Zato so se nekateri naši „prvoboritelji“ zelo urezali, ko so mislili, da je narodno 'delo vsem Slovencem skupno, zakaj narodni so le tisti Slovenci, ki so katoliški, svobodomiselni pa si to le domišljajo. Vsled te zmote so torej liberalci primeroma lahko prišli v družbi do pretežne veljave in konečno so še zadnje naše ljudi iz vodstva pometali. Zdaj pa se je začelo to, kar je omenjeni dobrovoljček imenoval „klerikalni liberalizem.“ To. pa je bilo tako-le : V šolah se mora verski nauk poučevati, ker tako zahtevajo zakoni. .(Tako je ostalo tudi pri družbinih šolah. Ampak liberalci so to začeli povdarjati kakor nekaj posebnega in zaslužnega: češ, saj mi ne delamo zoper katoliško vero, ker se v družbinih šolah podučuje versko./ (Mi torej že mladi slovenski naraščaj, ki ga rešujemo v narodnem oziru, obenem rešujemo tudi v verskem. PODLISTEK. Moja kandidatura. Humoreska iz amerikanskega volilnega boja. Mark T w a i n. Pred nekoliko meseci me je postavila neodvisna stranka kandidatom za guvernersko službo v veliki državi new-yorški; moja protikandidata sta bila John T. Smith in Blank J. Blank. Čutil sem, da imam precej več upanja na zmago kakor omenjena gospoda, kajti moje ime je bilo na dobrem glasu. Dnevniki so pokazali, da je dobro ime mojih nasprotnikov za vselej pri kraju, — če sta bila sploh kedaj na dobrem glasu. Kajti dognalo se je, da sta uganjala zadnja leta najnesramnejša hudodelstva. —----- Toda v tistem hipu, ko sem blagroval samega sebe In se na tihem veselil, se je skalila moja tiha, brezmejna sreča; slišal sem namreč, da se moje ime vlači po listih ob jednem z imeni mojih podlih nasprotnikov. Vznemirjal sem se bolj in bolj. Naposled sem pisal o tem svoji stari materi. Odgovorila mi je hitro in jako ostro. Pisala je: „Storil nisi v svojem življenju ničesar, česar bi se mor;jl sramovati — niti najmanjše stvarice. Poglej časopise — poglej jih in prepričaj se, kakšni so ti ljudje, kakor sta gospod Smith in Blank, in potem premisli, ali se moreš tako globoko ponižati, đa bi z njima v javnosti tekmoval.“ To je bila tudi moja tajna misel. Tisto noč nisem zaspal niti za hip. A navzlic temu nisem mogel odstopiti. Po vseh pravilih so me postavili kandida- tom, jaz sem kandidaturo vsprejel, in vztrajati sem moral v boju. Ko sem po zajutreku nehote pogledal v časopis, me je zbodel v oči sledeči sestavek, in priznati moram, da nisem bil še nikoli tako osupnjen. „K r i v a p r i s e g a. — Morda se bode gospod Mark Twain vsaj sedaj toliko ponižal, ko stopa pred občinstvo 1 kot kandidat za guvernersko mesto, ter pojasnil, kako se je godilo takrat, ko se mu je dokazalo v Wakawrahu v Konchinchini vpričo 34 prič 1. 1863, da je po krivem prisegel. Storil je to hudodelstvo v ta namen, da ugrabi neki vdovi in njenim nedoraslim otrokom poslednjo pomoč in rešitev v njihovem uboštvu- in obupu — majhen plantanski nasad. Gospod Twain je dolžan sebi in velikemu narodu, za čegar glasove se potega, da vso zadevo zadostno pojasni. Ali bode to storil?“ Mislil sem, da moram počiti, tako me je to osupnilo. Tako strašna, brezvestna objava! Konchinchine nisem videl nikdar v svojem življenju! O Wahawahu nisem čul Še nikoli niti besedice! Plantanskega nasada bi ne mogel razločevati od kakega kenguruja! Pomagati si nisem vedel in bil sem ves iz sebe. Dan je prešel in storil nisem ničesar v svojo obrambo. Drugo jutro je priobčil isti časopis sledeče: „Pomenljivo. — Opozarjati moramo, da gospod Mark Twain glede krive prisege v Konchinchini molči — kar mnogo pomeni.“ (Opomba. — Za časa celega volilnega boja ni govoril omenjeni časopis o meni drugače, kakor o: „nesramnem krivoprisežniku Twainu.“) Potem je prišla „Gazetta“ z naslednjim poročilom: „Pojasnila bi želeli. — Ali bode hotel novi kandidat za guvernersko mesto blagovoljno pojasniti svojim someščanom neko malenkost. Njegovi tovariši v Montani so namreč zgubljali od časa do časa svoje dragocenosti, dokler jih niso našli nespre-, menjene pri gospodu Mark Twainu, oziroma v njego- vem kovčegu, na kar so bili prisiljeni ga v njegovo korist prav prijateljski posvariti; i moral je seveda prepustiti nehvaležno svoje mesto negotovi usodi. Ali nam bode to stvar pojasnil?“ Ali se je sploh kedaj kaj hudobnejšega zapisalo kakor to!? Saj nisem bil vendar še: svoj živ dan nikoli v Montani! (Potem je govoril časopis venomer o: „Twainu, montanskem tatu.“) Z vedno večjim strahom sem jemal časopis v roke — kakor bi kdo privzdigoval robec, pod katerim bi slutil, da tiči kača klopotača. Nekega dne sem zagledal to-le: „Zasačen lažnjivec! — Gospodje Mih. O’Flanagan, Snut Rafferty in Caty Mulligan, stanujoči na Water-Street, so s prisego potrdili nesramno trditev gospoda Mark Twaina, da je bil prerano u-mrli stari oče plemenitega prvoborilca naše stranke, gospoda Blank J. Blank, kot cestni razbojnik obešen. Brutalna, iz trte izvita laž! Krepostni možje bi morali v svojem delovanju obupati, ko vidijo, kako nesramnih sredstev se nekaterniki poslužujejo, da bi dosegli kak političen vspeh. Celo mrtvece v grobovih nam napadajo in blatijo njih pošteno ime! Ce pomislimo, kako bridko užaljeni morajo poslušati nedolžni sorodniki in prijatelji to nesramno obrekovanje, smo takorekoč prisiljeni, da pozovemo užaljeno občinstvo, naj se maščuje nad brezobraznim lažnikom. Toda ne! Prepustimo ga rajši smrtnemu strahu njegove vesti, če jo ima sploh še kako trohico! (Ako bi pa dalo razburjeno občinstvo vseeno duška svojim užaljenim čutilom ter poplačalo lažnika, kakor je zaslužil, — tedaj ne more tega obsojati nobena pravica in noben sodni dvor!)“ Ta genijalni zaključek je tako močno vplival^ da sem moral še tisto noč prav po bliskovo iz postelje in še hitreje pri zadnjih vratih iz svoje hiše, do-čim je prihrumelo „užaljeno občinstvo“ pri sprednjih Toda razun šol ima pa družba svoje podružnice, svojo organizacijo za pobiranje doneskov in prirejanje veselic ter iger v to svrho. To podružništvo so liberalci, ko so dobili družbo popolnoma v roke, poliberalili. V podružnicah so zbrali podeželske liberalce in jim postavili na čelo svoje učitelje: potovalni učitelji družbe pa trosijo liberalna načela kar na debelo. Prekoršek je v tem oziru preveč znan, da bi bilo treba to še posebič dokazovati; potovalni učitelj za Kranjsko pa, Ante Beg, ni na 'Dolenjskem še nikoli priredil zborovanja, da ne bi zabavljal zoper duhovščino in S. L. S. Kako in s kakšnimi nameni 'se na Kranjskem ustanavljajo podružnice, en vzgled! V Št. Vidu nad Ljubljano je bil dolgo let za nadučitelja znani Žiro nik, tip „klerikalnega liberalca.“ V šoli je veri kadil, kar se je dalo, kmete delal še bolj katoliške, kakor so bili, politično pa vzgajal pristaše, ki jih je vjel na ta lim, za popolne liberalce, nasprotnike duhovščine, in končno so priplavali vsi skupaj lepo počasi v Svobodno Misel. Žirovnik je moral naposled stran iz St. Vida in so ga prestavili na Borovnico. No — tukaj je mož zatrjeval, da je preutrujen in vednih bojev naveličan, pa da bo miroval. Zdaj pa je Zvaril — podružnico. V tej so zbrani vsi veleumi naprednejših nazorov, železniški uradniki, učitelji itd. Zdaj bodo Šli na lov na kmete, jim peli visoko pesem narodnosti, potem pa jih bodo začeli obdelovati jz liberalno žavbo. Seveda ne bo šlo, ampak značilno je, kakšnih metod se poslužujejo voditelji podružništva! Vsak pošten Slovenec, ki mu je res na tem, da se naše ljudstvo kulturno, politično in gospodarsko povzdigne, mora spričo tega priti do zaključka, daje to, kar liberalci zdaj uganjajo pod firmo Cirimetod-stva, ostudna in za narod škodljiva hinavščina. V obmejnih krajih se v družbinih šolah ohranja toliko in toliko otrok veri in narodnosti, v podružnicah pa najmanj desetkrat več odraščenih mož zapeljuje v liberalizmom in svobodomiselstvo! Ali se ne pravi to podirati, kar se je sezidalo? [Nekaj tisoč dece se do desetega leta versko-nravno podučuje, mladeniče in može pa se hoče s pomočjo cirilmetodovstva združiti v liberalni stranki. Ta dvojna morala pa je narodu v največjo škodo. Hinavščina narodu nikoli ne more koristiti! Kaj pa, kadar otrok na meji pride iz Šole? 'Ce ne dobi opore v krščanski politični, izobraževalni in gospodarski organizaciji, se ravno v mladeniški in moški dobi najraje potujči, spomini iz Šole mu prav malo pomagajo; to uči vsakdanja izkušnja! Koroški mladeniči, ki so prišli iz družbinih šol, bi bili danes večinoma že potujčeni, ali pa bi v moški dobi odpadli, če ne bi se organizirali v katoliških društvih! Delo teh društev in organizacijo pa ravno liberalni Cirilmetodarji ovjrajo in v nič devljejo! Ali je to koristno za narod? Ne! To je škodljivo, nekr-Ščansko in obenem nenarodno! Zato pa nas prav nič ne gane, kar so liberalni kolovodje družbe preteklo nedeljo na manifestacijskem shodu v Ljubljani govorili in zabavljali. S tem so družbi le Škodovali, zakaj družba je zdaj vsa njihova in katoliški Slovenci zato z njo ne morejo imeti nobenega opravka. Družba sv. Cirila in Metoda je zdaj čisto naslonjena na liberalno politično organizacijo, na Štajerskem na Narodno stranko, na nepolitično liberalno organizacijo, „Prosveto“, in tudi na njeno gospodarsko organizacijo. Verskonravna vzgoja dece sloni navsezadnje na svobodomiselnem teme- vratih v hišo, polomilo okna in vse mobilije in vzelo pri odhodu toliko mojih stvari seboj, kolikor je pač moglo odnesti. In vendar položim lahko z mirno vestjo roko na sveto pismo in prisežem, da nisem nikoli obrekoval starega očeta gospoda Blanka. Se več: Do tistega dne in datuma nisem še nikoli ničesar o njem slišal, Še manj pa omenil. (Mimogrede naj opomnim, da je časopis, ki je to novost priobčil, govoril odslej vedno le o: „Mark Twainu, oskrunjevalcu mrličev.“) Se bolj me je zbodla nastopna notica: „Ljubezniv kandidat. — Gospod Mark Twain, ki bi moral govoriti sinoči na volilnem shodu neodvisne stranke, ni prišel o pravem času! Njegov zdravnik je brzojavil, da se mu je splašil konj, in da je padel iz voza, ter si zlomil nogo na dveh mestih — da trpi siromak peklenske muke, in tako dalje in tako dalje — Še vse polno podobnih budalostij. In neodvisneži so se trudili na vse mogoče načine, da bi verjeli to sleparijo, in kakor bi ne vedeli, zakaj je odsotno ono zavrženo bitje, kakor/' imenujejo svojega prvoboritelja. Ljudje so gledali sinoči neko gotovo osebo, ki je uprav živinsko pijana omahovala proti hotelu gospoda Mark Twaina. Svetaj' dolžnost neodvisne stranke je, da dokaže, da ta pijana živina ni bil Mark Twain v lastni osebi. > Blednjič jo imamo! iTo je dejstvo, kateremu se ne morete kar tako izogniti. Narod vprašuje z gromečim glasom: 'Kdo je bil ta mož?“ Prvi hip se mi je zdelo neverjetno, naravnost neverjetno, da se res moje ime spravlja v dotiko s tako nesramnim sumničenjem. Tri leta so že prešla preko moje glave, odkar sem poslednjikrat okusil pivo, vino ali sploh kako drugo pijačo. (Vsakdo se lahko prepričaj kako debelo kožo sem sčasoma dobil za podobne napade, ako povem da sem čisto mirno bral v naslednji Številki tega lista lju — na tisti stranki, ki ima na svojem programu bolj ali manj prikrito ločitev cerkve od države, raz-poroko in Svobodno šolo! — To je ravno tako, kakor v indijski bajki, ko je svet slonel na miši, in se je vseskup podrlo! Za naše katoliško ljudstvo ostane zdaj le dvoje: da se začne zbirati v katoliški narodni obrambni organizaciji in pa da pazi na to, da liberalna „narodnoobrambna“ organizacija ne bo ljudstva poliberal-jevala! Politični pregled. Državni «bor. Seja 10. marca. Italijanska pravna fakulteta. V današnji seji je najprvo odgovoril trgovinski minister na nekatere interpelacije,i' potem je pa povzel besedo glavni pro-govornik v zadevi italijanske pravne fakultete dr. Waldner. V nasprotju z Wastianom, ki je odločno nastopil proti italijanski zahtevi, (kakor je trdil sicer iz strahu pred iredento, gotovo pa iz narodne prenapetosti, ki ne dovoli nobenemu nenemškemu narodu v Avstriji kake udobnosti, je ta govornik nemŠko-na-rodne zveze zagovarjal ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu in odločno protestiral proti temu, da bi se po vladnem načrtu osnovala italijanska pravna fakulteta na Dunaju, (ker bi se s tem kršil nemški (!!) značaj dunajskega mesta. Za Waldnerjem je govoril kot glavni proti-go-vornik tržaški poslanec dr. Rybar. Izjavil je: Jugoslovani občudujemo italijansko kulturo, kajteri ( smo zelo blizu, nočemo pa, da bi se še nadalje vladalo po sistemu protežiranja posameznih narodov. Ako so mali narodi v Avstriji zaostali, je to krivda nemških vlad. Kako bi pri honetnem, pravičnem sistemu Slovani napredovali, najbolj jasno priča češka univerza, ki se lahko meri z nemškimi. Jugoslovani mora* mo biti tudi iz taktičnih ozirov proti zahtevi Italijanov, ki ne dovole v Trstu za 1200 slovenskih otrok nobene slovenske Šole. Od gotovih strani se povdarja, da zahteva zunanja politika, da se italijanski zahtevi ugodi. Kaj bi pa rekli ti krogi, ako bi tudi mi Jugoslovani začeli iskati pomoči v inozemstvu. Tega sicer nočemo storiti in hočemo ostati v Avstriji ‘ in biti dobri Avstrijci, nočemo se pa pustiti ponemčiti. Mir ne bo nastal prej, dokler se ne bo Jugoslovanov potom enakopravnosti okrepilo. To bo za državo boljša obramba, kakor vse piškave zveze, trdnjave, vojne ladije in kanoni. Za tem je bil predlog o italijanski pravni fakulteti odkazen proračunskemu odseku. Tu se bo tudi odločila usoda o italijanski univerzi. Akoravno podpirajo zahtevo Italijanov Nemci v pretežni večini in so se tudi socialni demokrati izjavili za njo, {vendar zadeva ne bo Šla tako gladko naprej. Vlada bi se sicer sigurno vdala, ako bi se sklenilo, da naj se spremeni vladna predloga v toliko, da se ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu in ne na Dunaju. V poštev pa pridejo slovanske zahteve po novih vseučiliščih, ki bodo ob tej priliki gotovo prišle v razgovor. Prepričani smo, da se bo našim poslancem posrečilo potom poštenih kompromisov dovesti vsa ta pereča vprašanja do ugodne rešitve. svoje ime v sledeči obliki: „Gospod Delirium 'Tre- mens Twain“, dasiravno sem vedel, da me odslej ta list ne bode nikoli drugače imenoval.) Med tem časom so bila brezimna pisma najvažnejši del moje korespondence. Najbolj običajna je bila sledeča oblika: \j „No, kako je s staro ženo, ' katero ste zapodili od svojega praga, ko vas je prišla prosit? ’ Pol. Pry.“ „Storili ste nekaj, česar ne ve nihče razven mene. Najbolje storite, da pošljete par dolarjev spodaj podpisani, ker sicer bodete zvedeli po časopisih, kdo je Handy Andy.“ Taka pisma so bila najbolj navadna. Na željo bi jih navajal lahko še tako dolgo, dokler bi čitatelju ne prišlo slabo. Kmalu nato mi je glasilo republikancev „dokazalo“, da sem prav nesramno podkupaval, in prvi demokratski časnik me je obdolžil groznega oderuštva. (Na ta način sem si pridobil dve novi imeni: „Twain, umazan podkupljevalec“ in „Twain, gnjusna pijavka.“) Med tem se je vzdignil tak vihar, ker nisem odgovarjal na vse brezštevilne tožbe, da so mi dejali uredniki in voditelji moje stranke, da sem politično mrtev, ako Še dalje molčim. Da me nazadnje res prisilijo, je priobčil drugi dan neki časopis sledeče: „Sedaj pa poglejte moža! Kandidat neodvisne stranke molči Še vedno, ker si ne upa govoriti. Vsaka obtožba proti njemu je bila dovolj utemeljena, in vse nam je potrdil njegov lastni zgovorni molk,' in tako je danes obsojen na večno. Poglejte si svojega kandidata, vi neodvisneži! Glejte nesramnega krivo-prisežnika, montanskega tatu, oskrunjevalca mrličev! Oglodajta si svojega poosebljenega pijanca, svojega umazanega podkupovalca, svojo gnjusno pijavko ! Natančno si ga oglejte, premislite, in potem povejte, ali morete dati svoje poštene glasove takemu stvoru, ki Zakon proti pijančevanju. V V imenu socialno-političnega odseka poroča na to češki katoliško-narodni poslanec dr. Stojan, o zakonu proti pijančevanju. V svojem utemeljevanju opozarja posebno na žganjarsko kugo, ki zahteva .toliko žrtev. Cerkev in šola se morate združiti s pomočjo vlade na boj proti temu zahrbtnemu sovražniku. Ker je pa v nekaterih obrtnih krogih precejšno gibanje proti temu zakonu, bo najbrže vrnjen odseku v predelavo. Nujni predlog glede železniške nesreče pri Uherskem, ki je zopet prišel v razpravo,' je bil' po kratki debati enoglasno sprejet. Interpelacije Slov. kluba. Konečno so se pročitale interpelacije, med katerimi so tudi 4 dr. Benkoviča in tovarišev. V prvi se interpelira naučnega ministra radi slabih učnih vspehov v nemščini na celjski višji gimnaziji, £>osekno radi žalitev slovenskih dijakov po profesorju Eisnerju. V drugi zahtevajo interpelantje pojasnila od finančnega ministra radi napačnega tolmačenja predpisov o prosti kuhi žganja na Štajerskem. Finančne oblasti smatrajo kot nedopustno prosto kuho žganja, če je kdo v istem letu, ko je žganje kuhal, preje ali pozneje kdaj točil domače vino, četudi le pod vejo ali le v omejenem času. ,To je protipostavno, ker je le istočasno kuhanje žganja in točenje vina prepovedano. Interpelacija zahteva, da se finančnim oblastim na Štajerskem prepove tako samovoljno tolmačenje zakona. Tretja interpelacija opozarja železniškega ministra na množeče se nesreče na progi Zidanimost— Litija južne železnice, posebno na skrčenje števila železniških čuvajev, zahtevajoč, da se vzroki teh nesreč preiščejo in bolj skrbi za varnost prometa na tej progi. V četrti interpelaciji opozarjajo dr. Benkovič in tovariši trgovskega ministra in tudi celokupno ministrstvo na italijanske lesotržce v sevniškem okraju, ki so že mnogo domačinov oškodovali. Družbi baron Treves in Co., ter Societa anonima itd. sploh v Avstriji niste dopuščeni. Interpelacija odločno zahteva, da se nepostavnostim konec napravi in oškodovanim povrne škoda. Interesentje naj se obrnejo na poslanca dr. Benkoviča. Prihodnja seja dne 17. t. m. ■ * Seja 17. marca. Nadaljuje se razprava o zakonu proti pijančevanju. Iz razprave, katere se je udeležilo mnogo poslancev, se je razvidelo, da je velika večina zbornice nezadovoljna s predloženim načrtom in hoče mnogo sprememb. (Pri nekaterih govornikih se je celo opažalo, da ne smatrajo tega za dobrobit narodov velepomembnega problema, resnim. Dr. Krek se je toplo zavzel za postavo. 'Akoravno ta načrt ni popolen, nudi vendar mnogo dobrega in bi gotovo dvignil duševno in telesno od alkohola razjedeno razpoloženje ljudstva. Po končani debati je bil zakon zopet odkazan odseku z naročilom, da postavni načrt tekom enega meseca v smislu izvajanj govornikov spremeni in zopet predloži zbornici. si je prislužil s svojimi groznimi zlodejstvi celo vrsto takih naslovov, ki si ne upa odpreti ust, da bi zanikal vsaj jeden zločin!“ Nisem se mogel več izogniti, in pričel sem sestavljati prav pohleven „odgovor“' na nebroj neutemeljenih obtožb in navadnih, zlobnih lažij. A dovršil nisem svojega dela nikoli, kajti drugo jutro je izšel časopis z novim, pošastnim strašilom in obdolžil me je v svoji peklenski zlobi povsem resno, da sem požgal neko blaznico z norci vred, ker mi je ovirala razgled iz svojega stanovanja. To me je navdalo z groznim strahom. Potem me je obtožil, da sem zastrupil svojega strica, da bi se polastil njegovega premoženja. Ob enem je gromovito zahteval, naj se grob takoj odpre in truplo zdravniško pregleda. To me je spravilo skoraj v obup. A dolžitve še niso bile pri kraju. Obsodili so me, da sem kot načelnik najdenišnice zlorabljal svoje stare, nesposobne in brezzobe sorodnike v ta namen, da so pripravljali jedila. Jel sem že omahovati. In krono so postavili na glavo svojemu obrekovanju in preganjanju s tem, da so mi povzročili na javnem zborovanju grozen Škandal in sramoto. Ko sem stal ravno na govorniškem odru, je privršalo k meni devet razcapanih in umazanih najetih otročičev, se me oklenilo okoli nog In kričalo: „Papa! Papa!“ Tedaj sem opustil vsak nadaljni poskus. ,-Zastavo sem odložil in se udal. Spoznal sem, da nisem sposoben za volilni boj. Umaknil sem svojo kandidaturo za guvernersko mesto ter podpisal bridkega srca pismeno izjavo tako-le: Vam zvesto udani bivši poštenjak, a sedaj Mark Twain, nesramen krivoprisežnik, montanski tat, oskrunjeva-lec mrličev, pijanec, umazan podkupovalec in gjusna pijavka. Lokalne železnice. Poročevalec Wittek je začel razpravo o zakonskem načrtu glede lokalnih železnic. Debata se je pa po prvem govorniku za njim prekinila. Prihodnja seja dne 18. t. m. To bo zadnja seja pred Velikonočjo. Dalmatinske železnice. Poslanci Vukovič, dr. Šušteršič in tovariši so vložili dne 16. t. m. sledeči nujni predlog: 1- C. kr. vlada se poziva: a) Da se že prične graditi normalna državna železnica na Kranjskem iz Novega Mesta čez Črnomelj, Metliko do deželne meje in od Knina do deželne meje Hrvaške, za kateri progi so se s postavo z dne 30. decembra 1907 že dovolila potrebna sredstva, da se doseže zveza Dalmacije z monarhijo; b) da stori nemudoma energične korake pri budimpeštanski ogrski vladi, da prične graditi zvezne proge od kranjske meje do Karlovca in od Ogulina, ali kake druge primerne točke železniške proge Karlovec—Reka čez Otočač, Gospič, Gračac, Mala Popi-na, Pribudič do dalmatinske meje, zakar se je po zapisniku,, sestavljenem v Budimpešti dne 8. oktobra 1907, potrjenemu po obeh vladah, tako obvezala, da bi se bili morali navedeni progi pričeti graditi že leta 1908 ,'in bi morali biti zgrajeni do oktobra 1910, oziroma do decembra 1911, a so se obroki že zamudili; c) če ogrska vlada takojšnje po pogodbi zajam-, čene železniške zveze ne zajamči, naj nemudoma v smislu iXXIV. člena avstro-ogrske nagodbe iz leta 1907 odloči razsodišče, koliko je glede na to vprašanje zamudila ogrska vlada izvršiti svoje dolžnosti z ozirom na zgradbo zvezne železnice in kakšne posledice mora za to nositi. 2. C. kr. vlada se poziva, da objavi tajni zapisnik o pogodbi med avstrijsko in ogrsko vlado, ki se je sestavil v Budimpešti ob sklepanju zadnje avstro-ogrske nagodbe in v katerem je označeno, kdaj se mora brezpogojno pričeti proga Arjanov—Bugojno, ali pa podati izjavo, kaj da se je glede na to že u-krenilo. 3. C. kr. vlada se poziva, naznaniti razloge, zakaj da je dovolila povišati tarife na železnici Kočica—Oderberg, ker so vsa obratna vprašanja te železnice v zvezi z junktimom že omenjenega zapisnika z dne 8. oktobra 1907 (odd. L, II., III.), in se je izjavil proti povišanju tudi svet c. kr. državnih železnic in tudi dalmatinski deželni zbor v svojem jesenskem zasedanju pozval vlado, naj ne dovoli tega povišanja. 4. C. kr. vlada se poziva, naj prične takoj graditi železnico Zader—Očestovo—Knin, ki je bila sankcionirana po postavi iz leta 1873, ali pa progo, ki naj veže Zader z že obstoječo progo Split—Knin. 5. !C. kr. vlada se poziva, da prične v smislu postave z dne 21. decembra 4898 nemudoma nadaljevati zgradbo proge Split—Aržano od Dugega Polja do Aržana, za katero progo so že ustavno dovoljena denarna sredstva. V formalnem oziru se predlaga, naj se ta predlog obravnava v smislu par. 42 poslovnika. Ogrsko. Državni zbor bo razpuščen. V pondeljek dne 21. t. m. bo imel državni zbor sejo. V tej seji bo prečital nadvojvoda Jožef kakor cesarjev zastopnik prestolni govor, ki bo najbrže zelo kratek. Označil bo gotovo, da sedanji parlament ni sposoben za delo. Nato bo ministrski predsednik zbornico razpustil. Nove volitve se bodo vršile koncem maja ali začetkom junija. Iz nemške kršč.-soc. stranke. Dr. Lueger j a, ustanovitelja in voditelja krščan-sko-socialne stranke, ni več. To nenadomestno izgubo težko občutijo oni, ki res hočejo delovati v smislu njegovih idej. Gotovo je moč teh iz krščanske in ljudske misli izvirajočih idej nezlomljiva, a oklenili so se jih nekateri, ki jih ne morejo ali nočejo doumeti. In ti so največja nevarnost za mogočno in ponosno Luegerje-vo delo. Te kvarljive, nestrpnosti prekipevajoče elemente, ki jim je glavni in edini smoter boj proti Židom, je Lueger sam še brzdal, a nevarno je, da bi sedaj, ko ni več pokojnikove roke, ne prišli do večje veljave. To pretečo nevarnost je jasno videl že Lueger in je zato ponovno pozival k edinosti., (Poznajo jo pa tudi drugi voditelji, zato je njihova glavna skrb navdušiti vse dobro misleče za trdno, brezpogojno edinost, in onemogočiti vsakega, ki bi poskušal ruvati v nasprotnem smislu. V proklamaciji, ki so jo izdali dne 16. t. m. na krščansko nemško ljudstvo v Avstriji, odločno pov-darjajo, da se hočejo za velike ideje Luegerjeve, ki niso legle z njim v grob, boriti v edinosti in združeni z vezmi zvestega prijateljstva. Nadalje pa zagotavlja manifest, da se smer kr-ščansko-socialne stranke ne bo spremenila in bo ostala tudi zanaprej ljudska stranka, črpajoča iz kršč.-svetovnega naziranja. Predsednikom stranke je bil, kakor smo že zadnjič poročali, izvoljen princ Liechtenstein. Ime tega delavnega, globoko vernega, najstarejšega Luegerje-vega sobojevnika nam daje garancije, da se krščanski socialci ne bodo izneverili Lueger jev im idealom. Dne 17. t. m. je pa bil izvoljen predsednikom državnozborskega kluba krščansko-socialne stranke enoglasno dr. Geßmann. Strankin voditelj prino A. Liechtenstein je izrazil to željo in klub je z navdušenjem to izpolnil. Dr. Geßmann je brezdvomno najži-vahnejši in naj agilne jši agitator in or ganizator stranke, ter so mu po pravici nadjali naslov: šef strankinega generalnega Štaba. Kdo bo novi zagrebški župan? Meščanski klub v občinskem svetu je sklenil kandidirati za župana arhitekta Jankota Holjca. I: Novi predsednik hrv. sabora. V petek dne 18. t. m. se po dolgem prestanku zopet snide hrvatski sabor. Prva točka dnevnega reda je volitev predsedstva. Za predsednika bo izvoljen eden izmed članov hrvatske stranke prava, ki je najmočnejša stranka v saboru. Govori se, da je najresnejši kandidat za predsedniško mesto poslanec dr. Bogoslav Mažuranič, ki uživa največje simpatije med svojimi tovariši. Posel bolgarske kraljevske rodbine v Belgradu. — Zaroka. Car Ferdinand in carica Eleonoraj napravita oficielni obisk v Belgradu takoj, ko se kralj Peter vrne iz Petrograda, oziroma iz Carigrada. Spremljala ju bosta prestolonaslednik Boris in princesa Evdok-sija. Iz Belgrads se carska dvojica odpelje na Dunaj, kraljevič in kraljičina pa se vrneta v spremstvu srbskega prestolonaslednika v Sofijo. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da se ob priliki poseta bolgarske kraljevske rodbine v Belgradu oficielno proglasi zaroka prestolnaslednika z bolgarsko princeso Evdoksijo. Boj za šolo na Španskem. Katoliki mesta Valencia so imeli glede Šolskega vprašanja velik shod, na katerem so se prebrala pohvalna in vspodbujevalna pisma vseh Španskih škofov, katoliških družb in društev. Slične shode priredijo katoliki tudi drugod po Španiji. ! Svoboda na Francoskem. 24 socialističnih poslancev je stavilo ( predlog, Sa se razruši kapela na trgu Ljudevita XVI., ki so jo sezidali v spomin na umor Ljudevita XVI. in njegove soproge. To kapelo imenujejo v predlogu napad na revolucijo itd. Že komuna je leta 1871 hotela kapelo razrušiti, vendar so jo še pravočasno rešile čete de Gallifeta. Kako bo sedaj, ne vemo. Nov zakon proti naseljevanju v Ameriki. V sušcu se bo sešel kongres. Na dnevnem redu je vprašanje zakona o naseljevanju. Pri vladi prevladuje mnenje, da bi se morali zakoni v marsičem poostriti glede naseljevanja, ker je to vprašanje za državo velike važnosti. Proti taki nameri se je vzdignila velika agitacija od strani National Liberal Immigration League. Ta liga zagovarja načelo, da se morajo prosto odpreti vrata vsem naseljencem, ki kažejo primeren značaj in so dobrega zdravja. Naglašajo, da je proti načelom, da bi osnovana narodna vlada glasovala za zakone, ki bi preprečili, da bi se ljudje kateregakoli sloja naselili v državi radi narodnosti, ! religije ali nepoznanja angleškega jezika. Zastopa uačelo, da sme parlament poostriti zakone proti zločincem, najsibodo ti bogatinci ali milijarderji, geniji ali norci, in naj skrbi za to, da bodo ti krepkega zdravja in preskrbljeni s sredstvi za dostojno življenje. Takih ljudij si ne želi niti najlibe-ralnejša država na svetu. Ako človek ne zna citati in pisati, ne sme biti to vzrok, da se ga izključi, ker na vse zadnje odločuje značaj na svetu, tudi pri neučenem človeku. — Najboljši možje te zemlje se niso nikdar ozirali na konfesijo in znanje osebe, ki je zasnovala kak zakon koristen državi. Mnogi izmed ' najhujših zagovornikov novega naseljeniškega zakona so se dali zavesti od verske in narodne pristranosti, ker se z novim zakonom pospešuje angleška narodnost in protestantovska konfesi-sija. Na ta način se ne drže Amerikanci prirojene narodne jednakopravnosti in verske strpnosti, ki je zajamčena vsem prebivalcem. Ta liga je poslala po celi deželi okrožnico, s katero opozarja na novo zakonsko osnovo, o kateri se bo razpravljalo dne 15. sušca. Nova zakonska osnova bo pretresovala naseljenčev značaj in naseljeniš-ko takso. Liga protestuje na koncu proti načelu, na katerem temeljijo te zakonske osnove, ker ne odgovarjajo duhu slobodne Amerike, osobito Ikadar se ne bi pri tem oziralo na materinski jezik naseljenca. Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Straža, Slov. Gospodar. Poziv in prošnja. Kmalu poteče osem let, odkar v Bogu počiva nepozabni kardinal Missia. Sam je izbral svojim telesnim ostankom prostor v kapelici sv. Mihaela na Sv. gori pri Gorici. Kako priprosta je ta grobnica! Cas je že, da se velikemu rajnemu vendar enkrat postavi dostojen spomenik, ne kakor si ga je želel blagopokojni naš kardinal sam, ampak tak, kakoršnega zasluži v polni meri in smo mu ga mi dolžni. Saj slovenska zemlja še ni rodila sina, ki bi bil dosegel tako visoko čast, ki bi ji bil toliko koristil. Dika cerkvenih knezov, preko mej Avstrije znan po svojem dalekosežnem in doslednem delovanju, po svoji neumornosti, previdnosti in ljubezni, z najviš-jimi častmi odlikovan od svetega Očeta in presvitlega cesarja. Tudi največjemu narodu bi bil v ponos tak človek! Ali ne bi se nam Slovencem opravičeno očitala nehvaležnost? Ali naj velja nam: „Narod, ki svojih velikih mož ne časti, ni vreden, da jih ima“ ?! Ali ni veličastni in zmagoviti katoliški preporod v Slovencih sad njegovega dela? Ni torej samo hvaležnost, da mu postavimo vsaj mal spomenik! Načrt je ta-le: Kapelica sv. Mihaela v staroslavni baziliki na Sv. gori naj bi se lepo poslikala, novega oltarja in novega okna itak treba; nad zglavjem njegovega groba ob steni se bo dvigal mramornati križ s priprostim napisom, katerega je pokojnik sam določil; v steno nasproti oknu se ima napraviti relief, ki predstavlja rajnega kardinala, klečečega pred sv. križem, odetega v kardinalsko opravo, obdajajo ga znamenja visokega dostpjanstva; nov, lepši tlak ter primerno okrašena vrata iz kovanega železa naj izpopolnijo celoto. Kdor je kdaj videl grobnice velikih mož drugod, bo rad priznal, da bi bila tako prenovljena kapelica še vedno le skromna, a vsaj dostojna. Samoobsebi je umevno, da je treba tudi v njegovo rojstno hišo na Moti pri Ljutomeru na Štajerskem vzidati primerno spominsko ploščo, ki naj sporoča še poznim' rodovom, kako velik mož da se je rodil pod to priprosto kmečko streho. Stroški za olepšavo kapelice sv. Mihaela kot grobnica rajnega kardinala Missie so proračunani na 10.000 K. Njegovi podpisani bivši tajniki se, združeni pod pokroviteljstvom Njega prevzvišenosti gospođa knezo-nadškofa dr. Fr. B. Sedeja v Gorici, obračajo do presvitlega episkopata, do vseh Slovencev in do vse preč. duhovščine v slovenskem ozemlju, do preč. duhovščine in vernikov goriške nadškofije ter ljubljanske, lavantinske in sekovske škofije, do mnogobrojnih prisrčno mu vdanih čestiteljev in prijateljev z nujno prošnjo, da blagovolijo po možnosti prispevati z denarnimi doneski, da se zgoraj omenjeni načrt more-izvršiti še letos do nedelje sv. Rožnega venca. Doneski naj se blagovolijo oddajati prostojnim prečastitim dekanijskim uradom, ki jih potem odpošljejo svojemu škofijskemu ordinarijatu. Dr. Josip Lesar m. p., častni kanonik, vodja duhov, semenišča v Ljubljani. Dr. S e b. E 1 b e r t m. p., inf. prošt v Novemmestu, Dr. Alfonz L e v i č n i k m. p., c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. Josip Šiškam, p., stolni kanonik v Ljubljani. Dr. J o ž e f L i č a n m. p., profesor bogoslovja v Gorici. Aleksander Z a m p a r o m. p., kancelar kne-zoškofijskega ordinarijata v Gorici. Kriza ir pravoslavni cerkvi na Rumunskem. Dasi pravoslavna cerkev na Rumunskem nikoli ni kazala dovolj življenjskih moči, se vendar nahaja v zadnjih desetletjih v Stadiju, |ki je podoben težki krizi. Že leta 1908 je moral moldavski metropolit vsled neljubih odkritij podati svojo demisijo. To priliko je hotel porabiti naučni minister za laiziranje cerkve, kar je začel s tem, da je uvedel lajika za učitelje ve-ronauka. Isti minister je !tudi uveljavil zakon, po katerem sme država nadzorovati cerkveno upravo, in je tako vzel škofom skoro vso oblast. Stari in bolehni primas je šel sicer 'k vladarju in ga prosil, naj to prepreči, a je kmalu umrl. Tako sta bili dve najvažnejši Škofovski mesti, prazni, kar so seveda nasprotniki cerkve hoteli izrabiti. Saj je bila tudi najugodnejša prilika. Škof pri-, mas je postal rimniški škof Athanas Minorescu, ki so ga dotedaj vsi smatrali za velikega nasprotnika vladnih reform, mesto moldavskega metropolita pa je zasedel Georgescu, eden, najintimnejših prijateljev naučnega ministra. Verniki, ki za te intrige niso vedeli, so bili prepričani, da so se ministru načrti izjalovili. Mož je tudi umaknil nekaj postavnih načrtov, ki so preveč odkrito nasprotovali cerkvenim nazorom in uredbam. Kmalu pa je zopet predložil svoj reformni načrt, in ravno „pretvorjeni primas“ je bil oni, ki je predloge vložil in jih osebno podpiral. Dasi so se nekateri škofje, zlasti romanski Gerasim Safirim, odločno uprli, je bil predlog sprejet. Zmaga ministrova bi bila popolna, ako bi se ne bil že imenovani Gerasim Safirim osrčil in ne bi bil javno izobčil obeh metropolitov in ministra, kar se je zgodilo pri zborovanju „svetega sinoda.“ tStran 4. a...■■■.(iff .■—■—■ ■■■■■■ i.i .. Tako sta danes na Rumunskem pravzaprav 2 cerkvi: pravoslavna in presbiterijanska vzhodnjega obreda^ Prvi je na čelu Škof Safirim, drugi inetropo-lit-primas. Razmere so nevzdržljive in ločitev mora priti, zlasti ker državna ustava predpisuje enotnost državne cerkve. Osebni vpliv kralja je tem manjši, ker je, kakor znano, ud rimsko-katoliške cerkve. Raznoterosti. Občinski svet v Varaždinu razpuščen. Vlada je razpustila občinski svet v Varaždinu, ker je 11 občinskih svetnikov, ki pripadajo hrvatsko-srbski koaliciji, odložilo mandate. Prestavljena, sta pri finančni straži: nadpaz- nik Anton'StrneV iz Laškega v Radgono, in Lovro Žnuderl iz Slov. Bistrice v Slovenjgradec. Filozof narodne obrambe se kaj rad oglaša v celjskih liberalnih listih. Pa kakor so sploh liberalci samo negativni in razdirajoči filozofi, ki od zofije = modrosti nimajo nič, od filisterije pa vse, tako tudi ta narodnoobrambni filozof samo kritizira in razdira, zidati pa nič tie zna. Nemara je največji del njegove plače nardenjen za hujskanje in podiranje. Nič mu ni prav, kär naši vrli somišljeniki store za obrambo slovenskega življa na jezikovni meji, osobito v St. liju, v Selnici ob Muri, Studencih itd. Prijatelj, pa ti stori kaj boljšega, če znaš; zabavljati zna vsak, v tem je vsak strokovnjak. Svetujemo ti, da uprežeš v jarem obmejnega dela tudi svetno inteligenco, osobito učiteljstvo. V to svrho ti toplo priporočamo, da najprej prirediš nekaj, in sicer obilno narodno-obrambnih tečajev za učiteljstvo, da se jih ne bo toliko ponemču-rilo v nepopisno Škodo slovenskega šolstva v narodno ogroženih krajih. Ce ne bi bilo med učitelji toliko nemškutarjev, ki hlapčujejo našim narodnim zatiralcem, ne bi mogli gotovi okrajni šolski sveti v zvezi z deželnim Šolskim svetom slovenskemu narodu na šolskem polju zadati toliko ran.. Torej, gospod filozof, na to napredno inteligenco nasloni svojo obsodbo in potrudi se, iz nemškutarskih Savlov napraviti poštene in požrtvovalne, narodne, slovenske Pavle! In nadalje pokaži odkritosrčnost in rodovitost svojega narodnega radikalizma s tem, da v zvezi s svojimi tovariši, velikimi narodnimi obrambniki, kmalu realiziraš idejo Narodnega doma in solidnega slovenskega denarnega zavoda v Gradcu, C e pa ne, bi bilo veliko boljše, da si molčal in tako ostal filozof po starem izreku: „Si tacuisses, philosophus mansisses.“ Pogreb f Antona Medveda. Dne 15. marca so v Kamniku na Gorenjskem izročili materi zemlji truplo najodličnejšega slovenskega pesnika sedanje dobe, Antona Medveda. Tako sijajnega pogreba že dolgo ni bilo v Kamniku. Rajnega so na potu iz Ljubljane spremljali njegovi prijatelji in sodelavci. Zastopana so bila mnoga slovenska društva. Pokojnika sÖ najprvo prepeljali pred njegovo rojstno hišo. Sprevod je bil veličasten. Šolska mladina, društva, mnogo duhovnikov in uniformiranih „Orlov“ je spremljalo nesmrtnega pesnika na zadnji zemeljski'poti. Pri sprevodu je bilo sedem zastav. Ves Kamnik] je bil v črnih zastavah. Mrtvaške obrede je opravil dekan in deželni poslanec Lavrenčič. Mnogoštevilni pevci so pevali ob grobu pokojnikovem, kakor tudi na domu in v cerkvi v srce segajoče žalostinke. Nesmrtnemu pesniku je govoril v slovo pokojnikov prijatelj pisatelj F. S. Finžgar. — Priljubljeni pesnik, ki si peval toliko milih slovenskih pesmic,, počivaj sladko v zemlji domači! Poštni debit za srbske časopise v Avstro-Ogr-ski, ki je bil svoj Čas odtegnjen, bo v kratkem zopet dovoljen. Tako je dunajska vlada zatrdila srbskemu poslaništvu na Dunaju. Baron Helfert umrl. Na Dunaju je 16. t. m. dopoldne umrl nestor avstrijskih državnikov, zgodovinar in član gosposke zbornice, baron Helfert, v 00. letu starosti. Jubilej češkoga politika. Te dni je slavil svojo 701etnico Karel Adamek, eden najzaslužnejših vodij mladočeške stranke. Adamek se še sedaj aktivno u-deležuje političnega življenja. Opravlja posle deželnega odbornika. V priznanje zaslug je bil pred leti poklican v gosposko zbornico. Učiteljske vesti. Nastavljeni so na ljudski šoli v Novi Cerkvi suplent Rudolf Zupanek, na deški šoli v Slovenski Bistrici provizorični učitelj Robert Srako, v Libojah definitivna učiteljica v Zibiki Rosina, Viđali, na Dobrni suplentinja Helena Levstik, iz Polzele gre definitivna učiteljica Jožefa Koderman, na ljudsko šolo v Dramlje pride suplent Julij Zevnik, učiteljica ročnih del v Trbovljah Ljudmila. Arzenšek je nastavljena za pouk v Bučah in Polju. Novost v trafikah. V najkrajšem času se bodo začele prodajati po naših trafikah smodke, ki bodo nekoliko manjše, kot sedanje portorike, ä boljše in poceni... -■ . Demonstracije za ipalorusko univerzo y. Lvovu. V ponedeljek je udrlo kakih 300 maloruških dijakov na poljsko univerzo v Lvovu, in prisililo prof. Dalin-skega, da jim je prepustil dvorano, v kateri je predaval.. Nato se je vršil shod, na katerem je dijaštvo najostreje protestiralo proti temu, da se hoče ohraniti nedotaknjen poljski značaj lvovske univerza. Zahtevalo je tudi takojšnjo ustanovitev raaloruske univer-, ze. Po shodu so priredili demonstracijo po raznih ulicah. STRAŽA. 18. marca I&tO. Wastianova smola. Popularen bil rad postal Wastian. Zazdelo se mu je, da bi bilo dobro, biti za nekaj časa — avstr, patriot, V zbornici je o priliki razprave za italijansko pravno fakulteto dne 15. t. m. na Široko govoril o nevarni laški iredenti. Pozabil pa je povedati, da je prusofilska-vsenemška iredenta ravno tako, če ne še bolj nevarna naši državi. Wa-stiana so tokrat zapustili njegovi prijatelji ter je govoril skoraj popolnoma praznim klopem. Wastianova zarja slave zginja s svetovnega površja! Tečaj za župane in občinske tajnike, ki se je vršil v pondeljek dno 14. in torek dne 15. marca v Mariboru, je nudil udeležencem obilo dobrih naukov, ki bodo našim županom in tajnikom dobrodošli. Predavali so gospodje: dr. Korošec, Pišefc, Pušenjak, dr. Verstovšek, dr. Leskovar in Krambergar. Udeleženci so želeli, da bi Kmečka zveza prihodnje leto priredila y zimskem času enak daljši tečaj. Modernizem. Le polagoma se začenja čistiti Obzorje in nujne posledice modernizma se že kažejo. — Eden glavnih zagovornikov modernizma na Bavarskem, dr. Enge rt, je prestopil v protestantizem, in tako dokazal, kam pelje doslednost v modernizmu. Dr. Engert je bil glavni sOtrudnik modernističnega Časopisa „Das neue Jahrhundert“ in ostane Še tudi po odpadu njegov sotrudnik„! 'kakor je, uredništvo samo priznalo. Za Šentiljski dom je daroval ob priliki tečaja za župane vrli narodni Župan iz Ciglenc pri Vurber-gu 1 K. Dal Bog več naslednikov! — Rojaki, spominjajte se ob letošnji Veliki noči „Šentiljskega doma.“! Za obmejne Slovence je poslal deželni poslanec in župan gospod Meško, ker se ni mogel udeležiti tečaja za župane, 3 K. Vseslovanska banka. Ustanovitev vseslovanske banke je zagotovljena, ker je ruski finančni minister Kokovcev obljubil izdatno gmotno podporo. Banka se bo imenovala „rusko-slovanska“. Glavni sedež bo imela v Petrogradu, podružnice pa bo imela v Varšavi, Pragi, Ljubljani, Trstu, Zagrebu, Belgradu, Sofiji, Solunu in Carigradu. Vojak zmrznil v Hercegovini. Pred nekaj dnevi je korakala straža 81. pešpolka iz Trebinja proti granici na „Visoki glavici“. Vladal je hud snežen vihar, kakoršnega v tem času nihče ne pomni. Med potjo je zdrsnil po skalah nek vojak, ki je služil že tretje leto. Ko ga je straža pogrešila, ga je Šla» iskat, a se je zvečer premrzla brez uspeha morala vrniti v Trebi-nje. Drugo jutro so našli vojaka 50 m pod potjo zmrznjenega. Split, ne „Spljet“. Splitski občinski svet je odklonil predlog msgr. Buliča, naj se. odločitev, ali se mesto pravilno imenuje Split ali Spljet, prepusti jugoslovanski akademiji, in se izrekel za „Split“, katero ime je v ljudstvu običajno. 1600 obrabljenih poštnih znamk je poslal za sklad obmejnih Slovencev vrlo delujoči obrambni odsek Dekliške zveze v Šmartnem pri Velenju. Živele vrle Slovenke! .v;. Stradanje naših visokošolcev — pred durmi. Ko je bila pred dobrim letom dunajska „mensa academica“ vsled tujega nasilja zaprta, se je odzvala slovenska javnost na klic stradajočih dijakov z obilnimi darovi. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju je bilo došlo vsled tega do srede marca že črez 10.000 K, letos pa v istem času le okoli 5000 K. Izplačalo je društvo letos v 396 slučajih do danes že črez 6000 K, torej je bilo primorano porabiti črez 1000 K od lanskega prebitka. , Iz teh podatkov je popolnoma razvidno, da stoji društvo pred — prazno blagajno in da bode moralo svoje tako vspešno delovanje ustaviti — ako ne pride naše slovensko občinstvo hitro na pomoč. Obračamo se posebno še ha naše denarne in druge zavode, hranilnice in posojilnice, na naša županstva itd. s prošnjo, da društvu po svojih močeh pomagajo. Društvu bo le tedaj mogoče uspešno vršiti visoko nalogo, ako se odprejo, srca in roke vseh blagih rojakov. Darujte društvu čim več morete, nabirajte prispevke med svojimi prijatelji in znanci! Slovenske žene in dekleta, spominjajte se slovenskih fantov na daljnem Dunaju, in nabirajte za nje prispevke ob veselicah! Odbor prosi, da se pošiljajo darovi društvenemu blagajniku gospodu Ivanu Luzarju, višjemu re-videnih juž» žel. v pokoju, na Dunaju, III., Reisner strasse 27. v Za odbor: Dr. Anton Prim o.ž i č, c. kr. deželni Šolski nadzornik y ministrstvu za bogočastje in nauk — predsednik. I v a n L n z a r, višji revident juŽ. Žel. v pokoju . blagajnik. D r. F r am S k a b erne, c- kr. ministrski podtajnik v ministrstvu za bogočastje in nauk j— tajnik. ljenja in bo nudila gledalcu mnogo duševnega! užitka. V njej nastopajo tipi, katere srečujemo pogostokrat v življenju, ljudje, katere preganja Življenje, in na katere vendar-le končno tudi posije solnee sreče. Med dejanji igra „Slovenski godbeni klub“. Začetek je točilo ob y&. liri zvečer. Slovenske kmečke zveze se vrši na «cllkonožnl torek, dne U mnren ¥ Mariboru. ■Ä. ’[Žiti ; i Dnevnl 1: N*ia politika, govori dr. Ivan äuterttf, ter , ditey Vseslovenske Ljudske Stranke. 2. Davek na vino, govori Ivan RoSkar, naMoik Slovenske kmečke zvese. 3. Porodilo o delovanju s. K. z , govori dr. intei Korošec. 4. Volitev načelništva. Začetek ob 7,11. uri predpoldan. “»g S. K. S. Z. v Mariboru je priredila zadajo nedeljo dne 13. marca ob 8. uri zvečer v prostorih katoliškega delavskega društva dve predstavi. Udeležba je bila povoljna, vendar bi bilo želeti, da se naše okoliško ljudstvo v večjem Številu ' udeleži naših prireditev. Igralo se je splošno dobro. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo dne 16. marca Marijo Lorger, 241etno deklo iz Loč, zaradi tatvine na dve leti ječe. — Zanez Novačan, doma iz Zadobrove v celjskem okraju je bil obtožen, da mu je postala tatvina že stara navada. Pri raznih tvrdkah, kjer je bil v službi, je pokradel denarja in drugih reči v vrednosti 830 K. Porotno sodišče ga je zato obsodilo na tri leta težke ječe. Maribor. „Narodni Dnevnik“ je občutil potrebo, da udari 16. marca po „klerikalcih“, ker ti baje . nočejo umevati gesla „svoji k svojim“. Dopisniku, ozi-roma uredniku pri liberalnih lističih svetujemo, naj: » povprašajo pri narodnih mariborskih trgovcih, kdo oft je njihov najboljši odjemalec. Gospodje Sepec, Ulaga, :i itd. nam bodo potrdili, da se katoliško slovensko oko- ;,f.: liško ljudstvo najbolj zvesto drži gesla „svoji k svo- : jim“. Naši somišljeniki v Jarenini, St. liju, St. Petru, Hočah, Slivnici in drugod vedno priporočajo svojim znancem, da podpirajo slovenske mariborske trgovce. Pri liberalcih pa ne opaziš, da bi upoštevali n potrebo podpiranja slovenskih Obrtnikov in trgovcev. .« Se pred kratkim smo prinesli notico, kako je gospa..* slovenskega liberalnega prvaka v Mariboru v-neki .ni trgovini dosledno samonemški govorila. Dejanja, dejanja kažejo, gospodje liberalci! : r Celjske novice. Štajersko. . Mariborske novic«. Slovensko gledališče v Maribora, Na .Jožefovo': dne 10. t. m. se igra ^Svetinova hči“, igrokaz. v treh dejanjih. Vzeta je ta igra iz meščanskega živ- Pogačar v Celju. Iz Celja smo dobili poročilo, da se je tam pojavil znani tat in vlomilec Pogačar;, ki ga policija že dalje časa brezuspešno zasleduje, Pogačar se je zglasil pri tvrdki Peter Majdič in je prosil, da bi ga sprejeli v službo. Da je imel pri tem svoje malopridne namene, ni dvomiti. Nekemu uradniku se je mož zdel znan, a se je spomnil, kdo da je Še le, ko je Pogačar že odšel. Dotičnik je Pogačarja poznal že pred 10. leti. Ker jo o Pogačarjevem bivanju v Celju obveščena policija in žandarmerija, seje nadejati, da bo ptiček kmalu prišel v roke pravice. Teharsko župnijo je Narodni Dnevnik“ drugikrat razpisal. V poštev pridejo bojda zdaj samo leld-kaplani. Kaplan Cemažar pri tej kompetenci ne pride v kombinacijo; kör je bil po ^Narodnem Dnevniku svoj čas kandidat S. K. Z. za deželni zbor. Krisperjev vinograd s posestvom je kupil pc-silinemški gostilničar in mesar Rebenschegg, rojen Slovenec, ki pa voli z Nemci, otroke vzgaja nemški, živi pa od Slovencev, ki prihajajo v njegovo gostilno in mesarijo. Pastor May je šel predavat v Nemčijo za milo--dare v misijonske namene med celjskimi neverniki. Za „Ciril-Metodarijo“. Na shodu’ v Ljubljani so se govorniki, med njimi dr. Koderman, jezili čez „Slovenčevo“ gonjo zoper družbo sv. Cirila in Metoda. Naše mnenje pa. je, da bi morali biti „Slovencu“ za to gonjo hvaležni. Saj sami priznavajo, da dobiva sedaj družba več prispevkov, odkar je razpor. Zdaj dajp vsaj nekaj za narodnost tudi tisti liberalci, ki sicer, za narodnost niti vinarja ne žrtvujejo, če ne vidijo zraven zase mastnega dobička. Ali jih to jezi, da morajo zdaj več dati, in morebiti tudi več delati? : Da družbi koristimo, opozarjamo to pot vse one, ki so lani podpisali 200 K za družbo, da morajo to tudi dati. Obljuba dela dolg. Naj ne odlagajo s tem na dan sv, pikoli ja! Dalje nam ne ugaja, da družbin potovalni učitelj PrekoySek premalo dela za družbo. Teh par predavanj! Prej so navdušeni rodoljubi Zastonj za družbo predavali, kakor h. pr. politično-ranjki dr. Karba na Vranjem, ki je za plačilo za to bil eo<* glasno, to je z enim glasom V domači občini izvoljen za deželnega poslanca! Podružnico ustanoviti p* men*? (k da znajo, tudi liberalci sami, k temu vendar ni treba vedno Prekoršeka, kali ? Upajmo, da radi teh o-pazk dobi družba zopet veliko novih prispevkov! Travo.rasti čuje „Narodni Dnevnik“, ko preß, g. opata dgradija vidi v Petrovčah agitirati za občinske volitve, dočirn gospod opat v Petrovčah že skoro celo leto ni bil. Sadi tatvine in hazardne igre je od sodnije prijet I4ieten tant Maks Brinovšek, ki je še lani obiskoval mestno ljudsko šolo v Celju. Ravnatelja Bobisut in Weiss na deški in dekliški mestni ljudski šoli v Celju ideta s tem šolskim letom v pokoj. Bobisut je obenem občinski odbornik in ud mestnega šolskega sveta, Weiss pa učitelj v kaznilnici. Weiss je skladatelj več cerkvenih pesmi, med drugind-ene z^ moški zbor: „O kam Gospod, gre tvoja pot?“, ki'jo'je komponiral kot učitelj petja ha čfelj-ski gimnaziji. \ Celje. V tukajšnji domobranski vojašnici se je 15. h m. zastrupil prostak 26. domobranskega polka Alojzij Kerse. - Pred kratkim je bil kot desetnik, degradiran. ' . Celjski liberalci in — mladina. Da so naši spodnještajerski liberalci res opičje narave, o tem malokdo več dvomi. V vsem bi radi posnemali našo organikÄÖijo. Ko šo videli celjski ovinkarji,, da naša« mladeniška organizacija na Spodnjem Staj er ju vidno napreduje, osnovali so tudi liberalci svojo Zvezo napredne mladine. To liberalno celjsko dete ima samo to nesrečo, da še zbere k večjemu kakih 26 do 80 zborovalcev na njenih „mladinskih“ shodih. Na praznik sv. Jožefa sklicuje Zveza napredne mladine zopet enak shod v Petrovče, ’’kjer so liberalci, recte ovinkarji, pri občinskih volitvah tako regimentno pogoreli. Pridigal bode svojim vernim „mladenič“ Lesničar iz Celja. Ptnjske novice. Ptuj. Malokatero mesto pod našim solneem ima tako vestno policijo, kakor naše slavno mesto Ptuj. Že ob priliki; i znane Ciril 'Metodove skupščine leta 1908 je zaslužila naša policija, da se jo stavi kot vzgled svetovnim čuvajem javnega reda in miru. A še vedno se trudi, ostati na višku. Dasiravno živi mesto Ptuj izključno od denarja, ki ga prinašajo Slovenci v Ptuj, vendar takoj obrne, Če se predrzne Slovenec v Ptuju glasno govoriti slovenski, nanj svojo pozor-n ost mož postave z bridko sabljico ob strani. Se hujše in bolj pregrešno pa je v starodavnem Ptuju, ako zagledajo gospod policaj slovensko trobojno znamenje na prsih slovenskega mladeniča. Dne 15. marca so se vršili v Ptuju vojaški nabori. Ob tej priliki so naši slovenski! fantje prišli okrašeni z mladeniškimi znaki in trobojnimi traki. Dva mladeniča, brata Krištofič, sedaj stanujoča v Kamnici pri Mariboru, sta tokrat okusila oblast ptujske policije. Policaj ju je hotel aretirati, ker nista hotela odstraniti na njegovo zahtevo, medolžnih slovenskih trakov.. Nič ni pomagalo, dasiravno sta se fanta, kot sploh člani naše organizacije, mirno in dostojno obnašala. Znamenja sta morala odstraniti, sicer bi ju bila policija res aretiralo. Pripomnimo, da je policaju ob tej priliki orož-ništvo pridno sekundiralo. Iz tega slučaja vidimo, kako neobhodno potrebno je, da še ptujska po* 1 i c i jap o d r ž a v i. Da je pristranska, to nam kaže dejstvo, da mirno gleda izzivanje nemških bur-šov, ki s frankfurtarskuni barvami provocirajo vsak dan po Ptuju. Ptuj. Na pošti jmorajo imeti res grozovito^ veliko opraviti; Pišate^ teh vrstic je že večkrat bral o pritožbah na tej pošti in mislil, da mofda le ni tako, kakor se piše. A po nakljačbi pride sain v ta kraj dne 3. muca In glej, dne 4. marea je prišla njegova dop-'snioa, ki jo je odposlal dne 27. febrnaija iz Gornjega Štajerskega. Potre* bo vala je torej namesto en dan pet dni. Brno čudno hitri. Trgovei, pozor! Na odločen protest narodnih trgovcev, vložen dne 11. novembra 1909 na c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju zaradi volilne nerodnosti in enostranskega postopanja od merodajne oblasti pri volitvah trgovske zadruge za okolico Ptuj, je višja deželna oblast ugodila rekurzu, ker so bili v istem navedeni vzroki nepobitno utemeljeni, ter je bil dosedanji načelnik gospod Franc Schoschteritšch nenadoma odstavljen, in so se sklicale nove volitvo na dan 21. marca t. 1. v gostilni Weissensteina v Ptuju. Ker so bila pri prejšnjih volitvah vabila vsikdar tako neredno razposlana, da še za volitve razven nekoliko bližnjikov dosedanjega načelnika v obče skoraj nobeden niti prav ni znal, je umevno padla zadruga ved-no v nemške in posilinemške roke. Bodite torej opozorjeni vsi, kateri se zanimate zri. našo trgovsko zadrugo in za naš društveni denar ter obenem za našo narodno stvar. Ne bodite mlačni ter pridite vši k vo-litvi dne 21. marca k Weissensteinu v Ptuj ter prinesite seboj za legitimacije obrtne liste. Ptuj naj vidi, koliko nas je. Ce storimo svojo dolžnost, bo zmaga na$a»..’, . . • : ¥ Gradcu je v četrtek, dne 17. marca umrl stolni prošt Jože! Frühwirth. v f Vitanje. V Tepejevi žagi se je smrtno ponesrečil neki mladi laut, ki je bil kot učenec zaposlen pri tem obrtu. Broz dovoljenja je šel v spodnje prostore, ifjer je žagar pri stroju nekaj popravljal. De-čpk se je dotaknil transmisije, ki ga je pograbila, zanesla v višino, ter ga potem \% y$o silo treščila ob cementni tlak. Obležal je z! razklano glavo na mestu mrtev. Mozirje. Svoječasno smo poročali, da je bil Iv. Lipold in njegova žena pri okrajnem sodišču Gornji-grad obsena, prvi na sedem dni Zapora, drugi pana dva dni zapora' ali 20 K globe in poravnanje vseh Stroškov. Ker pa nista bila s tem zadovoljna, sta pa vložila priziv. Dne 7. sušca pa je okrožno sodišče v Celju prvo obsodbo povsem potrdilo in imata sedaj samo mnogo več stroškov. Torej — kajha je neizogibna ! Bodo pač počitnice, in kakor že mozirski naprednjaki pravijo — kaša se bo pihala. Kaj ne, slav-noznani pesnik? Crez sedem let vse prav pride! Novacerbev. V Štev, 29 „Straže“ smo poročali, da kupujejo novocerkovski trgovci pri nemških celjskih trgovcih. Ker nočemo nobenemu delati krivice, rade volje jemljemo na znanje obvestilo trgovke ge. Marije Okrožnik, ki nam odločno zagotavlja, da kupuje samo pri slovenskih trgovcih v Celju. Naša želja je, fla bi ne bilo nikoli več potrebno spominjat» koga na geslo: „Svoji k svojim.“ Grozna žal o igra se je dogodila v soboto dne 12. marca dopoldne ob 10. uri v Ormožu. Ferdinand Kuharitsch, bivši mizar in steklar, jšedaj hišni posestnik v Ormožu, je začel 'barantati s hišami v Ormožu. Kupil je od Hetzla nekdanjo Standekerjevo trgovino in jo prodal sedanjemu edinemu slovenskemu trgovcu v Ormožu, Ludoviku Kuhariču. Kmalo ga je zgrevalo, ker mu je trgovec Perko 4000 K več obljubil. Hotel je kupčijo razdreti, pa se ni dalo. Potem je kupil od podjetnika Tolazzija novo postavljeno vilo za 37.000 jK. Ko je izvedel, da je prejšnjemu kupcu Tolazzi pustil svojo vilo za 80.000 K, je hotel od pogodbe odstopiti. Slednjič sta se s Tolazzijem pogodila, da Tolazzi vzame vilo nazaj za 30.000 K. Dogovorila sta se, da naredita dotično pogodbo pismeno v soboto ob 9. uri dopoldne ' pri Ferdinandu Kuhari-tschu. Ob /410. uri pride Tolazzi h Kuharitsehu. Reče mu sesti, dokler ne prinese papirja. Ko se Tolazzi vsede, potegne Kuharitsch železno kladivo in vdari Tolazzija po glavi, da mu kri brizgne po obleki. A predno Kuharitsch drugič zamahne, skoči Tolazzi in mu izvije kladivo. IV tem potegne Kuharitsch revolver, Tolazzi pa zbeži s kladivom iz (sobe, pade dvakrat po stopnicah in hiti v župnišče. Ondi mu župnik izmije in zaveže rano, mu posodi klobuk ter ga skozi dvoriščna ivrata spusti na njegov dom. Ko je Kuharitsch videl, da mu je Tolazzi všel, je planil z revolverjem nad svojo ženo. Ta pa se mu je izvila ter ga sunila v sobo in vrata za seboj zaklenila. Nato se je Kuharitsch vsedel na divan in si je pognal iz revolverja kroglo v desno sence. fCrez nekaj minut je bil mrtev. — Kuharitsch je bil slovenski odpadnik, strar sten sovražnik sv. katoliške cerkve Sn pa, zagrizen štajerčijanec. >. 5 ; Nesreča. V petek dne 11. marca popoldne so blizo Smolnika pri Rušah spravljali delavci splav v Dravo. Ker je bil les surov, splav ni plaval po površju vode, ampak se je venomer bolj pogrezal v vodo. Blizo Kranerjeve žage je zašel splav v vrtinec, ter oba flosarja, nahajajoča se na splavu požrl seboj. Karol Dogovnik se je Še vendar poprijel zopet splava, ki je prišel na površje, dočim je Franc Krebs izginil v dravskih valovih. Ponesrečeni zapušča ženo ip dva mala otročiča. V Apačah pri Radgoni se obhaja od 13. do 22. marca ljudski sveti misijon. Vodijo ga čč. gg.: Čirič B., Burčer G., in Fetzel A., kapucini iz Lipnice, Slovenci se govorov polnoštevilno udeležujejo. : Gradec. Slovensko katoliško izobraževalno društvo Kres je priredilo dne 6. t. m. svojim vrlim Marnom lep zabaven popoldan S tombolo. Udeležba je bila tako številna, da so bili društveni prostori natlačeno, polni. Lepi dobitki so razveseljevali srca in radostne obraze, Šaljivi dobitki šo pa izvali hrupni smeh med udeleženci. S tem je pokazalo društvo, da ume svoje člane navajati kakor k pravi izobrazbi, tako tudi k plemeniti zabavi. Redno so vsako nedeljo in praznik poučna predavanja zanimive in izobraževalne vsebine. Slovenci in Slovenke, ki priđete v Gradec, pohitite pred vsem v Kres, in se ga oklenite krčevito, da zamoremo tako tildi v tujini vdejstvovati in se navduševati za svete verske in t pa narodne ideale! Sv. Peter na VaŠinjah. IV1 nedeljo dne 13. t. m. je priredil Bauernverein pri ‘Stantmanu v Sv. Petru zborovanje. Udeležba je bila velika. Prostorne dvorane gospoda Steršeja so bile polne. Govornikov je bilo 6. Samo Škoda, da so vsi nemško govorili in jih polovica ni razumela, o čem so razpravljali. Slo je vse lepo po vsporedu. Prvi govornik je bil gospod Maierhofer, ki je označil program Bauernvereina. Drugi govornik je bil gospod Glančnik, ki je v kratkem nekaj silno važnega povedal. Tretji govornik je bil gospod Maierhofer, ki je novo železnico gradil. Prav natančno je narisal progo, po kateri bo letela lukamatija. Prav je imel, da je segel po tej točki, saj so itak vsi nemško-nacionalni poslanci na tej progi izvoljeni. Četrti govornik Je bil gospod Mežnerjev Zep, ki je omenjeno progo nadaljeval gor nekam na Nemško in se je pri tem jako srečnega počutil. Posebno vesel je bilT ko je označil pomen te železnice, da namreč ne bo povzdignila nas Korošce samo v gospodarskem, ampak tudi v narodnem oziru, ker bo zvezala nova proga Lafentalerje in jOberkftrntnerje. D6 sedaj sem mislil, da smo bili vsi zborovalci ene mbtii m ene želje. Pa za vraga! Ne, ne t Po resnici vam povem, gospod urednik, da je Zepej dobre ped ure slovensko govoril. Naenkrat sem zapazil, da se je tisto ogromno število, zborovalcev začelo deliti na dva dela. Prepričal sem se, da Sv. Peter Še stoji na trdni skali slovenstva in se ne bo tako vdal, kakor si pauernbundlarji mislijo. Peti govornik je bil gospod Maierhofer, ki je še dodal, na kar se je med tem še spomnil. Sesti in sedmi govornik pa je bil gospod Glančnik, ki je Žakelj zavezal. Trbovlje. Pred kratkim se je pri nas ustanovilo društvo za varstvo otrok. To je pač za Trbovlje velikega pomena in zelo potrebno. Največ zaslug za ustanovitev si je pridobil gospod c. kr. deželnosodni svetnik Wagner,, kateri se {je mnogo trudil. Želeti bi bilo, da bi to društvo skrbelo za mladino tudi v verskem oziru».ker. je 'za našo deco to zelo potrebno, ’ — kajti nikjer nimajo otroci toliko slabih vzgledov ii» pohujšljivih besedi, kakor ravno, v Trbovljah. Kako tudi ne? Saj otroci slišijo mnogokrat pobujšljivo. govorjenje od svojih lastnih starišev in počenjajo, kar se jim zljubi, Ni dolgo od tega» ko sem slišal.na lastna ušesa, kako je neki okoli 10 let. stari fantek svojo mater očitno obrekoval, a mati ga zato ni kaznovalš. Pa to ni mogoče samo posamezen slučaj, ampak Se to žalibog mnogo, mnogokrat zgodi. Nekdaj so šolarji med seboj gospoda učitelja ali 64 gospoda katehete, vikali. Pa dandanes poslušaj otroke, kako čisto navadno izgovarjajo: učitelj je rekel, ali pa: kaplan je rekel! Zelo bi bilo priporočati, ako bi se mladi učitelji zato malo bolj brigali in rajši malo manj Študirali „Svobodno Misel“! Književnost in umetnost. Navod za opis naše narodne umetnosti. Kakor se v pesništvu razločuje umetna in narodna pesem, f tako je po priliki tudi v obrazovajni umetnosti. Imamo umotvore, ki so jih ustvarili domači ali tuji, bolj ali manj znameniti slikarji, kiparji, stavbarji, pasarji itd., a poleg teh je Še druga vrsta umetnosti, ki izvira iz ljudstva in živi v ljudstvu. To je narodna umetnost, na katero se pri vseh kulturnih narodih obrača novejši čas velika pozornost. Tudi pri nas je zadnji čas, da se poberejo razdrobljeni kosci. Ta posel sta prevzela Matica Slovenska in pa Zgodovinsko društvo. Odbor Zgodovinskega društva je v svoji seji 6. marca napravil podroben načrt, s katerim se obrača na vse zavedne rodoljube, ki jim kulturni napredek narodov ni prazna fraza. Bratje Korošci v tem oziru istotako lahko stopijo v zvezo z Zgodovinski» društvom. I. Kaj spada v obseg narodne umetnosti? 1. Križi in kapele ob potih in cestah, zlasti še „kužni“ in „turški“ križi, njih oblika, napisi, slike. 2. Grobovi in križi na pokopališčih, kaka je tipična oblika križev v dotičnem kraju.* 3. Okraski na hišah: raznobarvni pasovi crib zunanjih stenah, s katerimi ženske krasijo „podste-nje" in imajo za to včasi posebne vzorce; slike (in napisi) na hišah, okraski na polkah in tramovih; zanimivi ključavničarski izdelki; okraski (in napisi) na prešah in sodih. 4. (Staro pohištvo, njegova oblika, lepo izrezljani stoli, mize, omare in škrinje s slikarijami. 5. Nabožni predmeti: slike in kipi svetnikovpe stenah, božične jaslice, velikonočne pisanke z raznobarvnimi figurami, presmeci na cvetno nedeljo (iz česa in kako so sestavljeni), presmee na Veliko noč (kaj vse nosijo ljudje k velikonočnemu blagoslovu), sličice v molitvenikih, božjepotne podobice, medalje. 6. Razni motivi na obleki, čipke, kaj je bilo pri obleki najbolj priljubljeno prej in kaj sedaj. jOblika ženskih uhanov, urine verižice, kovinasti pasovi, na katere si ženske obešajo nož. 7. Okraski na jerbasih in košarah, ha čebelnih panjih; razne figure na lončeni posodi, na pečeh i. t. d. 8. Vsakovrstno muzikalno orodje, ki se rabi med ljudstvom. 9. Razni okraski pri gostijah, Šopki, venci, pecivo (na primer „bosmani“!). II. Kako se naj to vse opiše in zbere? 1. Kjer je mogoče, se haj dotični predmet pošlje Zgodovinskemu društvu za muzej. 2. Kjer je možno, se naj oskrbi fotografija ali risba, vzorec (model) In pošlje Zgodovinskemu društvu. 3. Opiše se, v kakem kraju se kaj nahaja, kdo napravlja dotične reči, ob kaki priložnosti, kako, in se naj javi Zgodovinskemu društvu. Kdor bi želel natančnejih navodil ali pojasnil, naj so istotako obrne ha Zgodovinsko društvo v Mariboru. Ce se rodoljubi odzovejo, bomo kmalu imeli le-po zbirko, ki nam bo predstavljala umetniško delo-tvornost našega ljudstva, kakor tudi, kaj je zrastlo na domačih tleh in kaj je tuja kultura presadila k nam. I I. . Odbor Zgodovinskega društva. 8*moBmozi Bogi Vnaprej smatramo samo one popotnike ed'noprave, ki pokažejo pooblastilo, t atero mora biti opremljeno najmanj z župnjskim in občinskim pegatom Pischelsdorf in pod isano najmanj od treh oseb ki so v oklicu z imenom in stanom označene. Jesef Pillitsch, Thomas Gaggenberger, Mihael Schnllitz, cerkv, oče. župnik in nač. družbe sv. Štefana. cerk. oče. Cerkvenostavbeni komite Pischelsdorf na L., N. Avstr. Franz Cinkl, Martin Wagner, Josef Fehrer, župnik in pred-tojnik namestnik, župan blagajnik. stavb, krm teja. v Pi chvlsdorfu ob L. Johann Fehrer, Ferdinand Friedl, Mathias Hafenscher, član komiteja. tajnik. 231 član komiteja. MALA NAZNANILA ki se »-prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vi n ar j e v. Drugače se ne odgovori. iW 500 U ujboljšega haloi-N» vina iz L 1909, se dr» krst pretoöeiifga, proda po K 80 — do 40'— loko žel. postaja „Posojilnica Sr. Barbara ▼ Hai.“ 17 lnujea pozlatarski pomoč« alk za cerkveno delo dobi takoj stalno službo pri Alojzu Zoratti, Maribor, Schmiderer-jeva ulica 3. Istotam se sprej-mo tudi vajenca. 24 Redka priložnost! Pa požara unižeaa torama mi je prepustila celo zalogo rešenih, finih, težkih žlanelmh posteljnih odej e rasprodajo. Odeje imajo komaj vidne vodene madeže in jih prodam po tri komade za 8 K; gospodarske težke odeje 4 komade za 10 K z povzetjem. Odeje so 190 m dolge in 136 cm široke, zelo tople in mehke. Prepričan sem, da da bode vsakdo z mojo pošiljst-vijo zadovoljen. 28 Oton Bekera, c. kr. finančni nadpaz v p., Nahod, Češko.. Delavnica za^ popravila! 1 £ I Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Toti na stroke! Utostr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura E 960 Pristna srebrna ura „ 7’— Original omega ura „ 18'— Kuhinjska ura „ 4'— Bndiljka, niklasta „ S-— Poročni prstani „ 2.— Srebrne verižice „ Vr— — Večletna jamstva. — Nasi. Dietinger Iheod. Fehrenbach urar in očalar Maribor, Sosposka Bilca 26. Kupujem zlatnino in srebro. Službo liže kot pismonoša trezen fant, 28 let star, vešč slovenskega in nemškega jezika ter v stanu, že je treba, položiti kavcijo. Naslov v uredništvu. 30 Zaradi preselitve v Maribor prodam svoj vinograd Zagradom pri Celju (prej Vabič). Natančnejši pogoji se zvedo pri g. dr. Jos. Vrečko, odvetniku v Celju. — Karolina Planer. 23 Velikonočne dopisnice kakor tudi za godove s cvetlicami itd. — se dobivajo v velikanski izberi pri Goričar & Leskovšek v trgovina s papirjem in pisalnim orodjem. Na debel* in drobno! 220 Na debelo In drobno! Celju X Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, * regie trovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilniöni račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/, % brez Posojila na zemljišča po 5% do 5»/*% brez odbitka rentnega davka. in z amortizacijo. Domači h ta. n tl n Uri se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin, plačno. Osebni kredit na menice in v tekočem računa , . . pod najugodnejšimi pogoji. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertacjja vknjižanih dolgov z najmanj-kot vloge, ne da bi se obrestovale prekinilo. širni stroški. = Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev. —- Brezplačno reševanje vseh zadev. 4 ► ► : c 1: c <: c < 1 ► ► Stenografa bo eaem strojepisca (Remington-sistem), sprejme takoj pisarna Dr. IVAN BENKOVIČ v Celju. Nastop službe takoj. 33 Službo hišnika odda Cirilova tiskarna v Mariboru. Pismene prošnje se naj pošljejo: „Katoliškemu tiskovnemu društvu“ v Mariboru. Nikoli več ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steckenpferd-lilij ino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd. Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater hran Rebek, Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brficken-,wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah._ Kje se dobi pristno Tino v steklenicah? V sodnijski ulici št. 17, I. nadst. v Mariboru: noro, sladko, jako okusno, zajamčeno pristno, naravnost od kmeta iz Zaverških Haloz 1. po 52 v; staro, belo, od ravnotam, jako močno, priporočljivo za bolnike, 1. po 76 v. — Za obilni obisk se priporoča slav. občinstvu Marija Veras. Istrska črna vina! Sloneči „Terrano del’ Istria“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo črno vino, posebno dobro pri prehlajenju, pomankanjn krvi in za prebolevnike (rekonvalescente). Se ne da primeijati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi kakor rodečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stanu, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih. 38 Marleta Lorber, Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32. Cerkveni in sobni slikar in pleskar Fr. Divjak, Maribor župnijska ulica štev. 7 prevzame slikanje cerkev v vseh tehničnih izpeljavah, kakor tudi vsa v svojo stroke spadajoča naročila, ki jih izvršuje točno in po zelo nizki ceni ter se priporoča častiti duhovčini in slavnemu občinstvu. Vzorci vsakomur na razpolago :: Gene nizke : Proračuni zastonj. Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. .Kamnoseška in-zadrnga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba SSL' Edino narodno kamo- SSL seško podjetje v CELJU. Stavbena in umetna kamnoseška Obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseb stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kameno v in cementa. : Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in struganje kamena s stroji. Mnogoštevilna "zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Neprava zidanih ali betoniranih ::rodbinskih grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. :: - Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih : vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udelfc-::: vanje napisov v iste. ':: 18. marca 19V. Ha drobno. priporoča se Kramar, gfllflVIICriJSKaji nonniHOi ■■■ ‘ w rd » nirkell postrežba ločna modna na voglu Graške in Okrožne ceste en .... * ragistrovana zadruga z neomejeno zavezo • Mir Stolna ulica št. S (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). firanilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila'se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupiiarni varnosti po 4S/4%1 na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5'/*•/• >a na osebni kredit po 6*/*. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek®. Uradne ore so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvzsmši praznike. — V uradnih nrah se sprejem» is izplačuje denar. pojasnila so dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. dopoldne. S PmaJIlHlm «wdt na raspeleg« dam.te branilM BahlPAlnibc. Maks Zabukošek, krojaški mojster v CELJU priporoča svoj 37 modni salon za gospode, ki se nahaja v novi posojilnični hiši na Ringu* Hotel International v Tržiču (Monfalcone) odda se takoj v najem ped jako ugodnimi pogoji. Ho-el je na novo zgrajen, ima 30 meblovanih sob ttr ugodno lego v bližini postaje. Promet se v Tržiču velikansko razvija, tako, da je spretnemu in vestnemu hotelirju zasigurana dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškega in nemškega jezika je neobhodne potrebno. Ponudbe sprejema lastnik hotela.: Ivan Peric, veleposestnik v Tržiču (Monfalcone). Še nikdar v Slovenjgradcu! Velikanska zaloga volnenega blaga najnovejše vrste Za moške kamgarn, loden, ševijot, lepi klobuki, srajce, močno platno za prtiče; vse po naj- nižji cem pri Volnena blago, cefiri, batisti in penini kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši G* Stermecki, Celje Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljat v e čez E 20— franko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preiskušena najboljša za žensko in moško perilo. — Kos 23 met. franko K 15-50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8-—, fini K 10—, zelo fini K 12—. 3 Druškovič- v Slevenjgradcu. Edina narodna trgovina čevljev Štefan Strašek, Celje priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebne čevlje za ples, bele ______in lakaste p» najnižji cenil_7 od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna sy. Cirila y Mariboru. Restavracija XXXXÄ arodni dem v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojxika Leo». Edina narodna steklarska trgovina Pran (Strupi, Celi« priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba! debelo. Ha drobno. Svojim prijateljem in znancem v tujini ob Veliki noči gotovo radi pošljete pozdrave. — V to svrho so kaj pripravne velikonočne dopisnice, p* ki se dobijo na debelo in drobno v veliki izbiri v trgovini tiskarne sv« CiriSa v Mariboru. nnnnnnnnnnunnnnnnnnnnnnn priporoča svojo doma Stel J ©FSfeJ žgano slivovko, tropi-p novec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi konjak. »»K*»?8r»»»w»«»«:«»»itraxxx»*xxxxxxx*xxx*«xxxxxxxxxxxxx«xxSwmfnx KXXXX