Sadjarjem v pomislek. Letoinje leto nas je Bog obilno blagoslovil s sadjem, nekako v aadomeatek za to, ker bo zrnja in vina malo. Le to je žalostno posluSati, kako kraetje tc.žijo, da imajo jabolka tako nizke eeae. So bila leta, v katarih je bilo 3e več jabolk od letos, pa so imela viŁjo ceno. Glavni vssrok tem neugodni n razmeram mora tičati v tem, ker so se nemški kupci, ki prihajajo k aam, Se bolj zjediflili, dogovorili med seboj tor določili ceno jabolkam, kakor se jim je zjubilo; domačih, slovenskih kupce?, ki bi jim spodoesli tla, pa nimamo. To je vendar nečuveno! Za kg vnkov-vučee plačajo usnjarji 6 kr., mešaaa jabolka pa se plačujejo po 3—5 kr. Krivi so 8i kmetje doatikrat sami vsied svoje nealcge, kar aiao jedini, se ne dogovore med aeboj, pod katero ceno hočejo prodajati jabolka; da bi kmetje enkrat delsii ceno in ne kupci. Včasih 3e kateri reče: tako jih pa ne prodam, rajši jih atolčem; pa pri pr?i priliki jih zapelje h kupcu; drugim seveda potem nič ne preostane, nego jih tudi tako prodati. Večkrat je tudi krivo pom&njkanje, ker kmet potrebuje nujno deasrja. Da so jabolka po ceni, pride potem 3e drngo zlo. Ti Nemci dostikrat niso moibeaeda, ker niti ne plačajo toliko, kolikor[so obljubili. Tiste aemSke zvestobe, 8 katero se radi ponaSajo, pri teh kupcih ni najti. Vem letos za slučaj, da je obljubil siromaku za jerbas jabolk 80 kr, plačal pa jib je po 65 kr. Pri nas je pogodba aekaj svetega* če m zmenita dva za kako reč, akleneta radi njo pogodbo in si sežeta v roke, Bog ne d&j, da bi kateri ne izpolnil natančno pogojev, ki so bili dogovorjeni v pogodbi. Zdaj pa pridejo verolomai kupci drug za drugim terodtrgavajo plaSo. Če kaj kmet reče, tedaj pa ga Se sramoti. Emet pa rad pozabi na krivieo, ki se mu je zgcdila, in pri prihcdnji priliki je zopet pripravljeo ravno tistemu dati avoja jabolka. Takim aeprilikam se lahko kmet izogne. Pri vaaki prgodbi ali kupčiji s temi kupčevalci je BajboljSe, da se pokličete dve priči, da ališita pogodbo. Če nru kupec noče izplačati domeniene vaote (kar bi pa v takem sluSaju premislil storiti) lahko gre kupca tožit. Brez prič pa ni npanja, da bi se kaj doseglo. Proti takim ljudem je treba postopati sodaijskim potom in ne ae ga ustrašiti. Še napitDino, fie jo je obljubil, morj* plačati, tudi ona spada v pogodbo. Sadjerejci! toraj rabite pamet in bodite oprezni, zavarujte se s pričami. Kupec mora kupiti jabolka, če je obljubil in aicer na vago, če je obljabil tako, na mero po posodah, 6e je bila pogodba taka; on mora toliko dati, kolikor jo obljubil za jedaoto. Ne bavite se s temi kupci črez mero! Nič več ne bodete dobili od njega, <5e mu nosite pijafio in mu pripravljate dobre južiae. Tudi tedaj ni8te varni pred njegovo zvitostjo. Ne mialite, da so to ze aajvečji gospodje, ker imajo deaar ia govorijo nemSki jezik, ki je vam aerazumljiv; če bi vi tako dolgo hodili in barantali po NemSkem, bi zoali nemSko, oni pa se 3e niao naučili slovensčme, ampak Se potrebujejo meSetarjev, posredovalcev. Zdaj pa 8e tem meSetarjem nekaj beaed v prevdarek. Vi si delate kot kupčijaki pomagači in tohnači gro«, dobro živite zraven gospoda Nemca, pijaSe, vini, zmiraj dovolj. Pa ali bo ta zasluiek imel svoj blagoalov, če gledate bolj nato, koliko bi se nabralo vaiemu goapoda denarja, vam pa postranakega zaslozka, ne da bi prevdarili, je li to tudi vedno po vaSi vesti. Pomislite z vaSimi rojaki ste vednu skupaj, z jabolčnim trgovcem pa občujete vsaki dve leti po dva meseca, pa se veadar hofiete temu prikupiti seveda na račun in Skodo svojih zaancev kmetov. Glejte meSelarji, da za naprej ne bodete na slabem glaau, čeS, da pripomorete tudi vi, da kmet, in če je tudi vaS sosed, ne dobi za jabolka deaarjy, ki mu gre. Ne pijača in dobro življeaje, ne nagrade vaa ne smejo premotiti, da bi zapustili pot pravice do kmeta trpina, ki vam je bližji od Nemca po narodnosti in po stanu. Vaša akrb bodi, da bo kmet prodal svoje pridelke drago in na pravično mero. Zapustite kupca, ki ni natančen plačevalec.