Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure ptedpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Netrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Velja
za	Avstro-Ogrsko .	.	K	6'—
»	Nemčijo...........»	7’50
»	ostalo inozemstvo	.	»	9-—
za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20 h za 1 cm3 vsakokrat; minimum 24 cm3. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista ,,Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
PoŠtnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 15. februarja 1918.
v
St. 7.
Mir z Ukrajino sklenjen.
Rusija izjavi vojno stanje za končano in pošlje vojake domov.
Z Dunaja je 9. februarja došla brzojavka: Mirovna pogodba z Ukrajino je bila danes zjutraj ob 2. uri podpisana.
Dne 10. februarja je pa došlO iz Bresta Litovskega brzojavno poročilo: Predsednik ruske delegacije je po nalogu svoje vlade naznanil nemško-avstro-ruski komisiji za obravnavanje političnih vprašanj, da Rusija, odpovedujoča se formelni mirovni pogodbi, proglaša vojno stanje za končano in odreja takojšnji popolni odpust ruskih bojnih čet.
Glede nadaljnih dogovorov med četverozvezo in Rusijo o medsebojnih diplomatičnih, konzularnih, pravnih in gospodarskih odnošajih je Trocki pokazal na direktne pogovore med udeleženimi vladami in komisijami čveterozveze, ki so v Petrogradu.
Z Ukrajino je torej sklenjen mir, ostala Rusija je pa z demobilizacijo vojaštva pokazala, da se vojska z njo ne bo nadaljevala, četudi formelnega miru ni sklenila, razmerje med Rusijo in AvstrO-Ogrsko—Nemčijo—Bolgarijo in Turčijo pa se bo uredilo po dogovorih komisij čveterozveze, ki so jih osrednje države poslale v Petrograd, ko je nastopilo premirje. Kar svet stoji, menda še ni bilo takega slučaja, da bi bila katera država razpustila vojaštvo, proglasila vojsko za končano in rekla: Zdaj pa se pobotajmo, miru pa sploh ni treba sklepati. Kaj je boljševiško vlado napotilo, da je izvolila to pot do miru, zaenkrat še ni mogoče z gotovostjo presoditi, toda boljše volje, da hoče mir, res ni mogla dokazati. Vsekako je vplivala nanjo mirovna pogodba med čveterozveze in Ukrajino.
Mirovna pogodba z republiko Ukrajino obsega devet členov:
1.	čl e n. Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija na eni in ukrajinsko ljudsko zastopstvo na drugi strani izjavljajo, da je vojno stanje med njimi končano in hočejo zanaprej v miru in prijateljstvu živeti.
2.	člen določa: a) Med Ukrajino in našo državo obstojé iste meje, kakor so bile pred vojno med
Podlistek.
Iz novih pesmi Boris Mirana.
(Priobčil F. S. Š.)
Hrepenenje po modrem možu.
V gozdu na parobku tu sedim Sam in po tolažbi hrepenim;
Od jutrànje, od večerne strani Pridi skoraj, skoraj, mož neznani, Mož modrostti, zlata duša blaga! Pridi, da obup me ne premaga; Tolažilo, upanje mi daj,
Da bo zdanje groze konec kdaj, Konec bo rohnečega divjaštva, Bridkega med narodi sovraštva.
Pridi, moj rešitelj, ne le k meni. Glas močan po svetu krog zaženi: «Bratje, pridite vsi, ki trpite,
Blage duše, ki miru želite,
Ki želite, da ljubezen bodi, Usmiljenje med brati in narodi.
V sveto vojsko, bratje, se zberimo, Zoper moč peklensko se borimo,
Mir in sprava naj po svetu vlada, Bratovstvo od vzhoda do zahoda!“ Pridi skoraj, mož rešitelj ti,
Da človeštvo ne izkrvavi!
Rusijo in našo državo, b) Dalje proti severu so se določilo meje med Ukrajino in Poljsko po narodni meji in z ozirom na željo prebivalstva, tako da gre meja od Tarnograda ob gališki meji proti severu in pripada holmski okraj in Brest-Litovsk k Ukrajini; severno od Bresta Litovskega gre meja na vzhod proti Vigonovskemu jezeru, c) Za slučaj, da bi ukrajinska republika mejila še na katero od ostalih držav čveterozveze, se posebni dogovori pridrže.
■ 3. člen. Ko se pogodba potrdi, se bodo zasedeni okraji takoj začeli izpraznjevati.
4.	člen. Diplomatične in konzularne zveze se bodo takoj začele, ko postane pogodba pravo-močna.
5.	člen. Obe stranki se odpovesta vojni odškodnini in odškodnini za vojne škode, narejene na sovražnem ozemlju vsled vojskovanja in re-kvizicij.
6.	člen. Obojestranski vojni ujetniki se bodo odpustili domov, ako s privoljenjem države, v kateri so sedaj, ne želijo ostati tam ali se podati v kako drugo državo.
7.	člen določa bodoče gospodarske odnošaje med čveterozvezo in ukrajinsko republiko. Za čas do 31. julija t. 1. se zavežejo, oddajati odvišne poljedelske pridelke in industrijske izdelke. Množino blaga in cene določa komisija. Dokler se ne sklene trgovinska pogodba, na vsak način pa do poteka 6 mesecev po sklenjenem splošnem miru, veljajo za trgovinski promet določbe trgovinske pogodbe, veljavne med Rusijo in Avstro-Ogrsko pred izbruhom vujne; ta provizorij je od-povedljiv od 30. junija 1919 na 6 mesecev.
Zagotovljen je tudi prevoz v Azijo, zlasti v Perzijo, ki je bil prej po Rusiji zaprt.
8.	člen določa, da se v posameznih pogodbah, ki so bistven del mirovne pogodbe, rešijo vprašanja javnih in zasebno-pravnih odnošajev, izmenjava vojnih ujetnikov in interniranih civilistov, vprašanje o amnestiji in glede trgovskih ladij, ki so v nasprotnih rokah.
9.	člen. Dogovori v tej pogodbi tvorijo nedeljivo celoto.
Prvi sklenjeni mir kot zarja splošnega miru, pozdravljen !	______
■■■■■■■■■■■■■ggggjgigBSgMSSIBfiHfiBBBSBfiBfifiBfiBfiÉBBHBfififiBBBi
Blažena Liharda, koroška svetnica.
Kržiči ali štručke bi. Liharde so Slovencem v Podjuni dobro znani. 5. februarja navsezgodaj priroma v Kamen v Podjuni velika množica pobožnih romarjev iz Skocijana, Šent Vida, Klanč, Mohlič, Šmarkeža, Tinj) da tam obhaja god blažene Liharde.
Stara listina z dne 1. febr. 1773, podpisana od ravnatelja celovškega jezuitskega kolegija, Antona Foki, ki je bil hkrati prošt v Dobrlivasi, pravi, dav morata prihajati ta dan župnika iz Šent Vida in Škocijana v Podjuni v Kamen in opravljati že na predvečer opravila za mrtve; drugi dan pa se opravljajo dve tihi maši in ena slovesna peta maša. Po cerkvenem opravilu pa „se mečljejo“ raz mostovža nekdanjega gradu majhni hlebčki kruha, ki so se napekli na račun ustanove blažene Liharde in ki so se blagoslovili v cerkvi, kot kržiči bi. Liharde med pobožne zbrane romarje. Ljudje dajo ta kruh bolnikom, a tudi bolni živini. V boljših časih so se metali tudi kosci mesa med ljudi.
Zgoraj navedena sistina nam Še pove, da je bi. Liharda napravila 1. 1112 ustanovo pri cerkvi sv. Lovrencija v Kamnu, vsled katere naj se vrše vsako leto na dan sv. Agate (5. febr.) zgoraj omenjena cerkvena opravila in po maši naj se obdaruje «mnogo revežev". V ta namen je podarila cerkvi dohodke deveterih pristav, treh fevdov in ene kajže. Zanimati mora torej koroške Slovence, kdo je bila bi. Liharda.
Ankershofen (Handbuch der Geschichte des
Pl. Seidler in državni proračun.
Ptiča spoznaš po petju, vlado po njenih dejanjih. Naše vlade so v večnih zadregah, politiki pravijo, v krizah. Nobeni vladi pri nas dosedaj narodi niso mogli zaupati; zato so se vse vlade mučile in trudile, da bi jim zastopniki narodov, poslanci, dovolili proračune. Značilno je, da so vlade že zadovoljne, če spravijo pod streho začasen proračun. Tudi sedajna Seidlerjeva vlada je zopet v takih škripcih. Upala je, da po desetih letih dovolijo poslanci reden proračun, pa o tem ni govora. Zadovoljna bode, če bo dobila večino za začasni, dvomesečni proračun. Čehi in Jugoslovani so v strogi opoziciji. Tudi Seidlerjeva vlada si hoče pomagati s — kupčijo za glasove Poljakov. To je že staro sredstvo naših vlad. Kdo pa je kriv tem razdrapanim razmeram? Vladni sistem, ki pozna samo Nemce in tiste, ki se dajo kupiti. Vsi narodi nosijo težka bremena, vsi narodi so plačevali v tej vojni krvav davek, gospodarijo pa naj v državi samo Nemci. Naši poslanci nimajo drugega orožja, kakor da protestrajo proti krivicam, ki se godè našemu narodu, in v znamenju tega protesta glasujejo proti proračunu.
Meseca svečana bi morala vlada dobiti nov proračun, ker zadnji začasni, štirimesečni proračun poteče. Ministrski predsednik se je sedaj takoj spomnil, da so v Avstriji razen Nemcev še drugi narodi; klical je po dolgem času k sebi zastopnike Čehov in Jugoslovanov. Ti pa so konštatirali, da se naše razmerje do vlade ni prav nič izpre-ménilo, krivice še niso poravnane in vlada ni pokazala-niti najmanjše volje, dahi ustregla upravičenim zahtevam nezadovoljnih narodov. Nasprotno, za hrbtom se je dr. Seidler nemškim radikalcem pismeno zavezal, da jim glasovanje poplača z ustanovitvijo novega nemškega okrožnega sodišča v Trutnovn, v severo - zapadnem češkem mestu z močno nemško manjšino. To hi bil protipostaven čin, ker zakon predpisuje, da sme vlada izpremi-njati okrožja obstoječih sodišč le, če se je za to izrekel deželni zbor dotične dežele. Ta zahrbtna kupčija vlade je ogorčila vse Slovane. Čehi so grozili, da bodo državni zbor razbili. V ospredje je stopil zopet dr. Korošec, ki je Seidlerju nazna-
Herzogthums Kixrnten, I. Bd. Regesten u. Urkunden der IV. Periode, str. 30) nam poroča, da so jezuiti v Dobrlivasi dobili od župnika Tomaža Drabas v Kamnu od neimenovanega komendatorja na Reberci za Acta Sanctorum dve ustni sporočili, kakor si je ljudstvo od roda do roda pripovedovalo zgodbo o Li h ardi.
Ob vznožju hribov, na katerih ležita župniji Kamen in Mohliče, privalovi mogočna in široka Drava iz spodnjega Roža. Kdaj si je Drava izkopala ta izhod iz Roža proti severu, ni mogoče vedeti. Visoke Karavanke so ji branile udreti na Kranjsko, pri Humbergu se ji očividno ni posrečilo (lepo bi bilo, če bi imeli Dravo v Celovcu!), lahko hi jo bila ubrala črez Klanče v Žitarovas... a vidimo, da je pridrla skoz gorovje Osojnice, ki se vleče od Celovca nepretrgoma do Galicije, in ravno tam, kjer se je Osojnica povspela do najvišje višine, nasproti Galiciji in Mohličam, pa pade naenkrat Osojnica, divje, strmo, brezupno v globino, kjer teče Drava. To navpično skalovje se imenuje Škrbina. — Nemške knjige govorijo o Scarbin, Scrabina-Felsen, Skarbin itd. Slovensko ime «Škrbina" je značilno; divje, skalnate čeri so, ki kot posamezno štrleče strmine niso mogle več tvoriti enotne skupine, ki bi bila vreoua imena «gore", kakor ostale posamezne korenine zoba niso več cel zob. Ime Škrbina se nahaja dostikrat v apnenih alpah.
Na tistem nedostopnem robu je stal nekdaj mogočen grad «Brežnica". Prosnic, Prosnica so gotovo potvarjene tvorbe. Na tem gradu je bivala približno od 1. 940 naprej pobožna grofica Liharda (Hildegard).	Da]je gledi.
nil, da smo Jugoslovani s Čehi popolnoma, do skrajnosti solidarni, ki pa je na drugi strani želel ohraniti parlament.
Ta nemoralna kupčija vlade z Wolfom je našla odmev tudi pri opoziciji v Poljskem kolu, kjer so s 26 proti 19 glasovom sklenili glasovati proti proračunu, to je proti temu, da se začne specialna debata; z 22 proti 21 glasovom so pa bili tudi proti dovolitvi dvamesečnega začasnega proračuna. Kajpak so sklenili tudi ukrajinski poslanci glasovati proti proračunu in Italijani razen dveh. Seidlerju ni preostalo druzega, kakor da je podal cesarju demisijo celega kabineta, ki je pa cesar ni sprejel. Sedaj bo skušal Seidler zopet s kravjo kupčijo za dvamesečni provizorij (začasni proračun) pri Poljakih.
Jugoslovanski klub je imel priložnost, spoznati politično moralo sedanjega vladnega sistema. Ministrski predsednik vitez Seidler je pred nekaj dnevi priznal predsedniku Jugoslovanskega kluba, da uvideva velikanski pomen jugoslovanskega vprašanja in da bi moral vsak pametni državnik v državnem interesu simpatično spremljati jugoslovanska prizadevanja po združenju. Obljubil je, da bo v svojem govoru podal izjavo o jugoslovanskem vprašanju. Dr. Korošec je vzel to izjavo z zadoščenjem na znanje. Toda ministrski predsednik je zahteval, da bi jugoslovanski poslanci za to izjavo glasovali za proračun, ali da bi se vsaj glasovanja zdržali. Kako neki more biti ministrski predsednik tako naiven (neresen), da je pričakoval uspeha za — same besede; o važnosti jugoslovanskega vprašanja je vendar ves svet prepričan, vsi vrabči že čivkajo o tem na strehi!
Tak sistem je do mozga gnil in nemoralen. Dolžnost vseh poštenih elementov je, da mu naredijo konec. Sedanja vlada pa ima dokaz, da je ta sistem nevzdržen in da bo državo mogoče pre-narediti in jo postaviti na trden temelj, če se uresničijo slovanske deklaracije z dne 30. V. 1917.
Politični pregled.
Nemški radikalci proti državnemu zboru.
Predsednik Jugoslovanskega kluba se je na-pram dunajskemu dopisniku „Glasa S. H. S.“ med drugim izrazil: Položaj se je v zadnjih dneh poostril. Z znano obljubo nemškim radikalcem je ministrski predsednik bistveno izpremenil podlago svoje politike. Vsestransko je bilo priznano načelo, da ne more vlada začeti z reševanjem narodnih sporov enostransko. Vitez Seidler je pa nemškim radikalcem obljubil enostransko odločitev pri tako dalekosežni trutnovski stvari. (Glej čanek: Vlada in proračun.) S tem je potisnil Čehe v silobran, ker za vsako stranko in narod so vprašanja, kjer ni mogoče odnehati. Nemški radikalci dobro vedó, da s tem spravljajo v nevarnost parlament in to je pravi in globlji vzrok njihove zahteve. Mislim, da Vas prav informiram, če rečem, da obstoja tudi med strankami izza majnika 1917 nekako premirje v tem smislu, da se morejo velika nacionalna sporna vprašanja spraviti v parlamentarno odločitev le, ako se za to sporazumejo vsi udeleženci. Opozarjam samo na ustavni odsek, kjer imamo nekak tih dogovor, da se more delo započeti samo sporazumno. Zakaj vse to? Ker so stranke uvidele, da na eni strani ljudstvo ne mara pogrešati parlamenta, na drugi strani pa obstojajo taka vprašanja, kjer pomeni nasilstvo nad posameznimi strankami toliko, kakor uničenje parlamenta. Kdor hoče parlament — in mi ga hočemo vzpričo strašne bede ljudstva, vzpričo korupcije, vzpričo spomina na žalostno dobo Stiirgkhovo, zavoljo miru in zavoljo vsem narodom tako simpatičnih demokratičnih reform — ta ne bo odobraval, da se je Seidler odstranil od dosedanje taktike.
Nam je poleg vsega tega tudi jako mučno, da smo odslej naprej osebno nasproti ministrskemu predsedniku v zelo neprijetnem položaju. Vedno se moramo bati, da je kje sklenil kako tajno pogodbo, na pr. z ozirom na nedavno posvetovanje z nemškimi alpskimi poslanci, ki se je tikala njihovih zahtev na našem jugu. Tako zaupanje moti parlament v vsem njegovem delu. Zato upam, da vse dalekosežnejše stranke uvidijo, da bo v resnici samo krivda Seidlerjeva, ako pride parlament v zagato.
Za nas Jugoslovane je jasno, da pojdemo tudi zanaprej skupaj s Češkim Svazom, kakor smo do danes vedno sporazumno nastopali. Vsi drugi nazori, kakor jih dostikrat širijo dunajski listi, so prazna ugibanja.
Tudi Seidler proti parlamentu'?
Poljaki so silno razburjeni, ker holmska gubernija pripade Ukrajini in ne Poljski. Zato gredo v opozicijo proti Seidlerju. Ukrajinci so
pa postali malo boljše volje in je predsednik njihovega kluba ob sklepu miru z Ukrajino poslal cesarju brzojavko, v kateri izraža upanje, da bo prinesel prihajajoči mir tudi Ukrajincem monarhije popolno narodno in politično svobodo. Zato Seidler upa za proračun na Ukrajince. Seidler je pa odločen, da obljube, dane nemškim radikalcem, ne bo umaknil in hoče menda parlamentu zagroziti, ako nje mu ne zaupa proračuna. Čehi, Jugoslovani in Poljaki pa se teh groženj ne ustrašijo. V demokratičnih državah gre vlada — pri nas pa naj gre državni zbor?! Državni zbor bo sklican zopet v torek 19. t. m.
Veliki shodi na Štajerskem.
„Slovenska kmetska zveza“ je napovedala občni zbor v Celju dne 4. svečana 1918. Celjski magistrat je shod prepovedal, češ, da se je bati — nemirov. Velikanske množice ljudstva pa so na občni zbor prišle in zahtevale zborovanje. Policija je hotela ljudstvo razgnati. Poslanec Pišek je posredoval. Prišel je sam celjski župan, gospod dr. Jabornegg, ki ga je pa ljudstvo prisililo, da je moral govoriti slovensko. Ljudje so mu začeli ploskati in klicati: „Živijo župan dr. Javornik! Vi boste prvi slovenski župan našega Celja v bodoči Jugoslaviji.4' Ljudstvo se ni hotelo raziti in na dvorišču in veži, v gostilni in na cesti je nastopilo vse polno govornikov. S pesmijo „Hej Slovenci" se je množica razšla. Na Murskem polju je 3. febr. zborovalo nad 1500 zavednih Slovencev in Slovenk iz ljutomerskega okraja; navzoči so bili skoro vsi župani. Shod je bila velikanska manifestacija za Jugoslavijo. — Posl. Brenčič je imel v ptujskem okraju več zelo lepo uspelih shodov, v Šmarjeti pri Ptuju nad 800 in v Ptuju samem, kjer so zborovalci izrekli poslancu Brenčiču in Jugoslovanskemu klubu zaupnico. Motit je prišel shod samo znani Linhart s par privrženci, pa so ga takoj ugnali v kozji rog. V nemških listih so izmišljena poročila — samo pobožne želje.
Za deklaracijo*
Kakor mogočen val gre po slovenskih deželah zahteva po deklaraciji. Na Kranjskem se je že. več kot 75 odstotkov občin izjavilo za deklaracijo, na Štajerskem že več kot polovica, Goriška stopa na dan, Istra, Dalmacija, Hrvatska, pa tudi Koroška. Na Slovenskem je že krog 80.000 ženskih podpisov seštetih. Naprej za pravico in neodvisnost brez vsake bojazni in strahu ! „Hrv. država" piše: „Nihče ne sme stali ob strani ter ne sme biti nevtralec, niti izven borbe stoječi opazovalec. Ti so vedno in v vsakem narodu najslabši ljudje. Taki se radi vmešavajo v narodne vrste samo tedaj, ko je borba že končana, da bi kaj vlovili za svoje spoštovane osebe." Mi pa pravimo: Največji škodljivci pri vsaki veliki reči so cagovci! Odločni ljudje izvojskujejo kar neverjetne zmage, cagovci pa so krivi vseh porazov!
Dnevne vesti.
Priloga. Današnji številki je priložena prošnja odbora za Krekov spomenik v Ljubljani za nabiro prispevkov.
Cerkvene vesti. Kn. šk. ordinarij at je odredil za prihodnjo nedeljo, 17. t. m., slovesne zahvalno božje službe za mir na vzhodu, s Te Deum ob koncu. Opoldne naj so pri farnih cerkvah in podružnicah četrt ure zvoni. K zahvalni službi božji naj se povabijo uradi, šole in občinski zastopi. — V petek, 15. t. m., je ob obletnici f škofa Kahna slovesno mrtvaško sv. opravilo v stolni cerkvi v Celovcu. — Župnija Naborjet je podeljena č. g. Francu Holecu, župniku v Grebinju. — Sodalitas presv. Srca Jezusovega za duhovnike ima sestanek 21. febr. ob 1. uri popoldne, v navadnih prostorih. Zaradi neugodnih železniških zvez se mora vršiti sestanek ob 1. uri. Referati: 1.) Potreba samostanov med koroškimi Slovenci. 2.) Naše časopisje.
Naglo smrti je umrl v nedeljo, 10. t. m., nadučitelj Franc Rader iz Poreč pri Gospe Sveti. Na potu iz Gospe Svete ga je zadela srčna kap in je namestu umrl.
Napad. Pri Goričici pri Celovcu je v nedeljo, 10. t. m. napadel neki vojak od letalskega oddelka svojega četovodjo in ga z bajonetom ranil. Napadalca so orožniki aretirali.
Poizkusen samomor. 11. t. m. se je v Celovcu neki podčastnik obstrelil z revolverjem. Hudo ranjenega so prepeljali v vojaško bolnišnico.
Premalo žita. Minister za prehrano je povedal, da potrebuje Avstrija vsak dan 357 vagonov žita. Sa.ma pridela žita 197 vagonov in potrebuje torej dovoza 160 vagonov. Dobi pa iz Ogrske samo 66 in iz Romunije 15 vagonov, skupaj torej 81 vagonov. Torej primanjkuje tudi ob zmanjšani količini vsak dan 79 vagonov.
Dve avdijenci pri cesarju. Minister dr. Ivan Žolger je bil pri cesarju v posebni avdijenci. Tudi posl. vitez Jos. Pogačnik je bil v avdijenci pri cesarju.
Nezaupnica Dobernigu. V gospodarskem svetu celovške mestne občine so 6. t. m. razpravljali o pomanjkanju kruha in moke v Celovcu. Obžalovali so, da se posl. Dobernig za te reči nič ne briga in so ga pozvali, da se zgane. Dobernig pa za to nima časa, ker se mora vkvar-jati s — koroškimi Slovenci.
Deželni odbor. Vsled smrti deželnega odbornika dr. J. Lemiša je bil v deželni odbor poklican njegov namestnik posl. Dobernik.
Poštni nabiralnik je dobil 11. t. m. Štebenj pri Globasnici.
Novi feldmaršali. Cesar je imenoval za feldmaršale generalne polkovnike pl. Svetozarja Boroeviča, barona BOhm-Ermollija in barona Rohra, načelnika generalnega štaba generala barona Arza pa za generalnega polkovnika.
Vpoklic oproščenih. Domobransko ministrstvo razglaša, da morejo dosedaj oproščeni vojaki letnikov 1899, 1898, 1897 odriniti v vojaško službo dne 1. marca, letniki 1896, 1895 in 1894 pa dne 3. aprila. Glede onih oproščencev vseh omenjenih letnikov, ki pripadajo kmetskemu stanu, pa je ministrstvo odredilo, da morajo odriniti v v vojaško službo že dne 11. februarja. Pozneje pa bodo dobili vsi ti daljši delovni dopust.
Izjeme pri vpoklicu oproščenih. Domobransko ministrstvo je odredilo, da so vse vojaške oprostitve črnovojnikov, rojenih v letih 1900 do 1894, razveljavljene in bi morali vsi dozdaj oproščeni črnovojniki imenovanih letnikov brez izjeme nastopiti vojaško službo. Na posredovanje poslancev pa sedaj domobransko ministrstvo razglaša: Okrajne politične oblasti so pooblaščene, da smejo napraviti izje'me glede vpoklica dosedaj od vojaščine oproščenih črnovojnikov imenovanih letnikov. Tisti črnovojniki, rojenih v letih 1900— / 1894, ki so bili dosedaj oproščeni od vojaške službe, bodo še tudi v bodoče oproščeni in sicer le tedaj, če je njihov glavni poklic kmetijstvo in če dokažejo, da nimajo nobene moške, pa tudi ne ženske delavske osebe, katera bi jih mogla v kmetijstvu nadomestovati, oziroma zastopati, vsled česar bi bil vsled vpoklica dosedaj od vojaške službe oproščenega trajno onemogočen nadaljni obstoj dotičnega kmetskega posestva. Tozadevne prošnje, kolkovane s kolkom po 3 K, naslovljene na domobransko ministrstvo, opremljene s potrebno razvidnostno tiskovino, je vlagati potom županstva na okrajno politično oblast. Domobransko ministrstvo bo dotičnega črnovojnika iz navedenih razlogov ali trajno oprostilo od vojaške službe ali pa vsaj za toliko časa, dokler ne bo kaka druga starejša moška oseba, ki bi prišla pri dotičnem kmetijstvu v poštev in ki se sedaj nahaja pri vojakih, oproščena od vojaške službe.
„Karntner Tgbl.“ v odgovor. „K. T." skuša polemizirati zoper odgovor, ki ga je dala naša politična organizacija na bojno pozicijo, ki jo je zavzela proti Slovencem nemška krščanskosocialna stranka. Pravi, da smo zvezani s „češkimi veleizdajalci". Ko bi „K. T." vendar že enkrat nehal operirati s takimi „krepkimi“ izrazi, ko mora vendar vedeti, da so Nemci brez razlike strank, izvzemši socialne demokrate, potisnili s svojimi načrti in nasilstvi Čehe in Jugoslovane še pred sklicanjem državnega zbora v združeno obrambo. Je-li „K. T." tako naiven, da nam prisoja narodni samomor, da bi se bili v obrambo izročili najhujšim nasprotnikom v nenasitno žrelo? Nami-gava na beljaški „Volkstag", češ, da bi v beljaš-kih resolucijah našli, česar ne bi bili prej kdaj pričakovali. Tele točke v dotični resoluciji po vseh naših groznih žrtvah res ne bi bili nikdar pričakovali: „10. Varstvo nemških državnih na-stavljencev pred povodnjo v državnih uradih od strani vojnih invalidov nenemške narodne pripadnosti po vojni." Vrhtega nas „K. T." nanovo denuncira. Pravimo: Na dan z vsemi tistimi članki, ki jih „K. T." navaja, pa z nepotvarjenimi, potem pa bomo nadalje govorili!
Slovensko Blaško lovsko društvo je na svojem občnem zboru v nedeljo dne 10. t. m. sklenilo, vsakoletne obresti znatnega kapitala, katerega si je po pametnem gospodarstvu tekom let prihranilo, obrniti revežem Blaške občine v korist. Tako je prav. Ne samo sebi v zabavo, ampak tudi bližnjemu v blagor !
Slovenska Matica. Izredni občni zbor »Slovenske Matice , sklican za 14. februarja t. 1., je vsled nepričakovanih ovir za 14 dni preložen. Vrši se 28 februarja na istem kraju in z istim
sporedom.
*>(). 50.000 Hrvatov in Srbov iz Hrvatske, Slavonije Bosne, Hercegovine, Istre, Dalmacije, Reke in Medjimurja je padlo v tej vojski za monarhijo. Tako je izračunal v „Domu“ dr. Rudolf Horvat.
Našim p. n. naročnikom.
Vljudno naznanimo, da seje list „Mir“ od 1. februarja 1918 na 6 strani povečal in vsled tega tudi podražil ter stane naročnina za celo leto
6 kron.
Mnogo naročnikov je za letos že plačalo po 4 krone. Kakor hitro dobimo naročene položnice, bomo iste vnovič priložili ter prosimo, da se primanjkljaj za letos doplača.
Prosimo, da se pri vplačilih zapiše na položnico ali nakaznico tudi tista številka, ki je tiskana v zgornjem kotu naslovnega ovitka nad imenom naročnika, da vemo komu zapisati poslani znesek.
Prijazno opozorimo, da je treba naročnino plačati vnaprej.
Kdor list nanovo naroči, naj posebno zapiše, da je nov naročnik.
Pri preselitvah ali premestitvah naj se naznani poleg novega naslova tudi stari naslov, da ne bi pomotoma pošiljali lista na dva kraja.
Uredništvo in upravništvo „Mira“.
Odlikovanje. Vojni kurat Jernej Hafner je bil odlikovan s Franc Jožefovim redom. Nahaja se ves čas na bojišču.
Iz laškega ujetništva se je povrnil dr. Anton Jehart, bivši pridigar v Marijini cerkvi v Celju. Pri naši prvi ofenzivi je bil v Srbiji ujet. Po srbskem porazu je po strašnem trpljenju prehodil Albanijo ter je bil z ladjo prepeljan na Italijansko. Tam se je med tem učil jezike, da zna sedaj več ali manj vse večje evropske jezike. Ker je bil bolan, je bil izmenjan in je prišel čez Švico v lepi avstrijski uniformi iz laškega blaga. Šel je na svoj dom v Slivnico pri Mariboru.
Fotografiranje po Koroškem. C. kr. deželna vlada je za kraje južno od Drave in zapadno od Ljubeljskega potoka 1. 1915 izdano prepoved fotografiranja sedaj zopet umaknila, kor Koroška ni več v vojnem ozemlju. Fotografiranje, 'risanje in slikanje v vojaškem oziru važnih poslopij in naprav, vojaških obratov, utrdb, vojaških taborov, transportov čet, železniških naprav in poslopij je pa še zanaprej brezpogojno prepovedano.
Daleč smo že prišli z vojsko. Kmalu ne bo več stvari, ki bi se dobila brez karte. Če se hočeš obleči, potrebuješ karte! Če hočeš samega sebe orniti ali^ perilo sprati — imeti moraš — karte; če hočeš potolažiti svoj želodec — treba ti je karte, in samo malo jestvin si smel dosedaj užiti, ne da bi ti bilo treba v mestu in mnogokrat tudi po deželi — kart, prosjačenja in nastavljanja. Kakor se čuje, se bodo sedaj upeljale v mestih tudi karte za — kislo zelje in kislo repo, vrhu tega pa tudi karte za — meso. Tega bo namreč vidno manj — in sicer ne samo na Dunaju, temveč tudi v naših deželah. In vendar se najdejo posebno med Nemci še ljudje, ki se navdušujejo za vojno klanje in za nadaljevanje vojske v ta namen, da bi si nemška drža.va kolikor mogoče opomogla, med tem ko naše ljudstvo vedno bolj trpi. Dajte nam mir in pustite nas, da si bomo sami uredili svoje zadeve!
Tudi pliberški „ausšu8“ proti nam. Vsi še tako mali narodi hočejo pridobiti sedaj vse pravice za samostojno državo. Tudi mi Jugoslovani nismo slabši kot drugi. Dosti milijonov nas je, če se združimo. Mnogo stvari imamo, kar lahko prodajamo in izvažamo, na morje mejimo, pot v širni svet nam je odprt in s tem trgovina in bogastvo. Naša zemlja se razprostira daleč na jug, naš narod je priden in delaven, zakaj bi ne postali tudi mi enkrat na svoji zemlji svoj gospod? Naši možakarji in fantje so krvaveli za domovino, so se hrabro borili za cesarja in na tisoče in tisoče Slovencev je padlo za domovino. In sedaj hočemo tudi mi svoje pravice, Slovenci in Slovenke, in dobili jih bomo, in če se cel tucat „nemških purgarjev“ v Pliberku na glavo postavi. Kaj bi ti purgarji le naredili ce bi ne imeli slovenske okolice, ki jim da zaslužka in kar imajo ti purgarji posebno radi, sem ter tja v kaki košarici, tudi kaj za jesti? Kaj pomenijo ti purgarji proti stremljenju celega sveta t' Predno ne dobi vsak narod svojih pravic, ne bo miru in miru so menda pliberški purgarji tudi potrebni ! Če ne, pa hajdi puško na ramo in pa v strelni jarek ! Kaj boste doma pri peci protestirali, saj veste, da tega vendar nikdo ne upošteva.
„Je pač vojska!" Te besede slišiš neštetokrat. To je tolažba, s katero se ljudje tolažijo v teh hudih časih. Po pravici. Vojska je bila vedno huda reč in vojske bo enkrat konec in potem bo drugače. Torej potrpimo iu se tolažimo s tem, da „je pač vojska1*. A vedno te besede tudi niso na mestu. Tudi če je vojska, ni vse dovoljeno. Zdaj pa se večkrat najhujše krivice, najbolj barbarska zverinstva opravičujejo z besedami, da „je pač vojska**. Ali je človek v vojski postal zver, da bi bilo vse prav in dobro? Ali v vojski, oziroma ob času vojske ne velja več deset božjih zapovedi? Ali se v vojski s človekom vse sme storiti? Ali je ljudstvo izgubilo vse pravice, da bi moralo vse nasilnosti in krivice molče prenašati? Poglejmo v res demokratične države na pr. na Angleško, v Ameriko, koliko pravic, kako mogočno besedo ima ljudstvo kljub vojski. Vojska je huda, ljudstvo trpi v vojski, s pomočjo ljudstva se vodi vojska, brez ljudstva bi se ne mogla voditi. Zato ima ljudstvo, ki mora na svojih ramah nositi vse vojskine napore, težave in žrtve, tudi pravico, da sodi o vojski, da odločuje o vojski, da določuje tudi cilje vojski in o njenem začetku in koncu. Torej glavo po koncu, | kljub vojski ni vse dovoljeno in tudi ob vojski- | nem času ljudstvo ni izgubilo svojih pravic.
Škofiče. (Župnija junakov.) Naša žup- i nija, ki se tako ljubko naslanja na Vrbsko jezero, ta biser slovenskega Gorotana, se je v tej strašni vojni, ki jo bijemo za obstoj naše mile Avstrije, nad vse vrlo pokazala. Imenujemo jo lahko župnijo junakov; kajti dosedaj so si naši vojaki priborili v bitkah nič manj kot triintrideset svetinj. V naše veliko veselje in velik ponos smo pa zvedeli, da dohimo kot župnika tudi junaka, ki je hil za svoje junaške čine na bojnem polju že trikrat odlikovan: gospoda Majerhoferja. Vrlo dobrodošel! Da bi se le kmalu znebil tor-nistra in muštac!
Škofiče. (Šest sinov vojakov.) Tukajšnja spoštovana Mutarjeva družina jo dala cesarju v tej vojni šest sinov. Šesti je bil potrjen pri zadnjem naboru in se že uri v sukanju bridke sabljice. Zanimivo je, da je bila njih mati — umrla je žal že v prvem letu te vojne — nečakinja ljubljanskega škofa Jegliča, v katerem slavi ves slovenski narod svojega Strofimayerja, Jegliča, ki tako junaško izvršuje veliki Krekov testament: Jugoslavijo. Izmed naših župljanov-vojakov so tudi štirje feldvebli in več drugih šarž, kar priča, da so Škofičani bistre in svetle glavice, bistre, i kakor valovčki njih jezera, svetle kakor žarki božjega solučeca, ki tako bogato osiplja njih prijazno vas. Kaj naredi vse samoslovensko uradovanje! Dobro bi bilo in velečastno za vso občino, da bi pristojne oblasti sporočile te vrstice tudi kabinetni pisarni Njegovega Veličanstva, da bi dobil naš Mutar, oče šesterih junakov, Najvišje darilo, kakor jih dobijo tudi drugi očetje v takih^ slučajih.
Škofiče. (Zvon je počil.) Edini zvonček, katerega nam je še pustila ta strašna vojna, nam je v pustu počil. Votlo in hripavo hrešči sedaj čez solnčno vas in opominja tembolj na potrebo spokorjenja v sedanjih dnevih. Nekateri trdijo, da mu je počilo srce od prevelike žalosti, ker so pobrali vse njegovo brate v vojno, in kateri se ne bodo več vračali; drugi pa pravijo, da je počil od same jeze, ker je zvedel, da so njegovi brati prišli nečednim Židom v roke. Tretji pa pametujejo, ker noče več opravljati spodobno svoje vzvišene službe, ga bomo pa zamenjali za boljšega. Saj je končno Židom vse eno, ali imajo v svojih tovarnah in zalogah cele ali počene zvone. Nam pa vendar ni vse enako, kdo in kako
nam poje iz lin.
Dobri j e pri Guštanju. Pri našem železničarju g. Pauseju sta zmanjkala v noči od 4. na
5.	t. m, dva lonca slanine v vsebini 36 kg. Kdo je bil tako potreben, se še ni dalo dognati.
Šmarjeta pri Telenbergu. (Veličasten pogreb) je bil pri nas v nedeljo 10. t. m. Pokopali smo bivšo Lavrejevo gospodinjo v Šmarjeti, Ivano Hermetter. Zelo skrbna in delavna žena je s svojim že tudi rajnim možem povzdignila Lavrejevo hišo do lepega blagostanja. Ko je prevzel sin Herman gospodarstvo, je kupila Bajsnekarjevo
kmetijo, pa kmalu so ji odpovedale telesne močy Tiha, skrita bolezen ji jp kljuvala v prsih in jo položila na smrtno postelj. Od Toneja v Št. Juriju, kjer je ležala zadnje tedne pri svoji hčeri Amaliji, sm° jo prepeljali v veličastnem sprevodu na rodbinsko pokopališče v Šmarjeto. N. v m. p.!
.Črna. (Krapi iz gip s a.) Vse se posreči raznim uzmovičem v sedanjem vojnem času.
kr^ejo in hočejo na ta način nadomestiti *	Primanjkljaje. Prvi je seveda izstradani
-i^i. vedno in vedno kliče po raznih na-rT? in Priboljških. Tako si je tudi v Črni
T^rprinnotn'hotel nekdo privoščiti za sedanji predpustni Ca8 kaj boljšega. Vkradel je tukajšnji
gostilni pri Matevžu v veži eno vrečo misleč, da je fina pšenična moka. No, 40 kg bele moke bi ne bilo slabo! Z naj večjim veseljem nese vrečo proti domu, med potjo dela vse najboljše naklepe, kako si bo pekel in privoščil slastnih krapov in še česa druzega dobrega. Toda kakšna zmota ! Spoznal je, da v naglici ni izmaknil pšenične moke ampak v vreči je bil mavc (gips). Ves jezen vrže vrečo proč za cesto, od koder je prišla zopet v roke lastniku. Ta si bo pač zapomnil, kako se je njegovo veselje kmalu izpremonilo v žalost ! Gotovo nikoli več ne bo iz gipsa krapov pekel.
Štebenj pri Dobrlivasi. (Pogreb in slovo brata.) Dne 4. t. m. je tu umrla in 6. t. m. bila pokopana pd. Kruzejeva hčerka Justina Wutej, komaj 15 let stara deklica, za sušico. Po pogrebu edine sestre je odrinil njen edini brat Mihi, star šele 17 let, k vojakom. Starišem naše sožalje!
Rute nad Ločami. Lepo je bilo v sredo,
6.	t. m. pri Miklavu v Rutah. Bila je poroka. In to v sedanjem času že nekaj pomeni. Kajti poroke bodo na deželi kmalu bele vrane. V loški fari na primer celo leto 1917 ni bilo nobene poroke. Letos pa kaže, da bo boljša letina. In h koncu bi bilo dobro, če še omenim, kdo se je pravzaprav poročil v Rutah. Tako je bilo oklicano v cerkvi: ženin je Kristijan Pušnik, gozdar in oskrbnik na Starem Gradu, nevesta pa Neža Samonik pd. Ročičnikova. Vsega spoštovanja vreden par, Bog jima daj srečo!
Šteben pri Beljaku. Po dolgih tri in pol letih se je vrnil pretekli teden naš obče spoštovani in priljubljeni gospod župnik dr. I. Lučovnik
—	upamo da za trajno — na svojo faro. Č. g. Ivan Kuhling, ki je nadomestoval g. župnika, pa je kot provizor premeščen v Gorje v Zilski dolini.
Brnca. (Razno.) Z veseljem te pozdravljamo, dragi „Mir“, v novi, povečani obliki! Bili smo Ti zvesti v hudih, a hočemo ti biti zvesti tudi v boljših časih. Za tisti borni 2 K na leto nam res ni. Doslej si nas obiskoval v 21 hišah, odslej te bomo spravili še v to in ono drugo, kjer te še ne poznajo. To ti obljubimo mi, tvoji stari prijatelji.
—	Sladkor za čebelice smo vendar dobili pretekli teden. Torej smo se v zadnjem „Miru“ prezgodaj kregali ali pa prepozno, kakor se vzame.
Rinkole. Zopet gre en fant iz naše vasi služit cesarja in sicer Perč Jože pd. Bidrihov, peti in zadnji sin te rodbine. Ubogi žalostni stariši, zapuščeni in osamljeni na stare dni! Prosili so, naj jim enega pustijo, a vse zaman; ne sliši se glasu trpečih vpiti. V tolažbo vam žalujoči stariši naj bo upanje v Boga in misel, da niste edini s toliko žrtvami. Ti pa, dragi Jože, no žabi Boga in naukov maternih in očetovih. Hodi srečno!
Grabštanj. (Smrt) tudi doma ne prizanaša. Dvajsetletna Zofka Černik pd. Žloserjeva v Grab-štanju je po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Najlepši dekliški kras, mirtov venec, jo je dičil na mrtvaškem odru. Lep je bil njen pogreb. G. župnik so se ob odprtem grobu tudi sporni njali njenega brata Mihaela, ki je dne 10. 9. 1914 padel pri Grodku, čigar truplo počiva daleč proč v tujini, med tem ko bo Zofka v tolažbo šesterim sestram, dveh bratov in žalujočih starišev počivala v rodni grudi. — Tri dni navrh pa je bil pogreb pd. Prašnikove matere v Zablatah, Marije Siter roj. Klanfar. Z žalostjo smo spremljali staro mamko na zadnji poti; saj smo jo večinoma že spoznali kot otroci in jo ljubili, ko nam je pripovedovala dogodke iz starih časov. Nad šestdeset let je že prebivala v našem tihem kraju v mirnih Zablatah. Šele 18 let stara, se je omožila na Prašnikovo posestvo, kjer je s trdim delom na hribovitem polju skrbela za obstanek svoje družine. Rajna mati so bili verna in pobožna žena. Blizu 25 let so se redno udeleževali domačih šmarnic v Zablatah. Pač jih bomo pogrešali pri šmarničnem oltarčku ! Prazen bo njih priljubljen prostorček. Tako se nam redčijo prostori okrog oltarčka ; saj nas zapuščajo najboljši ljudje. A upajmo, da bodo prihodnje šmarnice obhajali tam v večnem raju, kjer bodo lepše, neminljive šmarnice. In mi se Vas bomo ob teh priložnostih spominjali in vaš zgled nas bo oživljal, da bomo vztrajali v ljubezni do Boga in Marije.
Sv. Križ nad Črnečami. (Postne pridige.) Zadnja enciklika papeža Benedikta XV. o krščanskih pridigah kakor tudi novo cerkveno pravo polaga posebno važnost na postne pridige. Romarje Sv. Križa bo zato zanimalo poročilo, da so se postne pridige v naši romarski cerkvi vpeljale z dowdjenjem kn. šk. lavantinskega or-dinarijata v Št. Andražu od dne 28. febr. 1849 št. 327, da se torej letos obhajajo 70 krat! Cerkev takrat še ni bila dozidana, vendar pravi kronika, da so ljudje z veseljem prihajali h pridigam od blizu in daleč in se tako spodbujali za nadaljnje zidanje in olepšanje cerkve. Priljubljene so ostale te pridige tudi zanaprej in sam Bog vé, koliko vspodbudnih naukov, dobrih mislij
in nagibov za kesanje, trdnih sklepov in tolažbe so v dolgi vrsti let prinesle neštetim poslušalcem. Naj tako ostane tudi zdaj in v bodoče !
Apače. („Hindenburgov tobak“.) Prodajati se je začel tudi pri nas takozvani «Hindenburgov tobak". Ko smo zvedeli, da se lahko dobi, smo veseli s pripravljenimi pipami hrumeli po njega; toda kako razočaranje! Ko odpremo prvi zaboj, najdemo v naše začudenje v njem le navadno posušene listje, ki bi ga človek v jeseni sam lahko nagrabil cele kupe — in to za visoko ceno 40 vin. Ce mora slavni Hindenburg že tako slabo robo kaditi, potem ga v resnici pomilujemo. Mislimo pa, da bi, ko bi vedel, da se njegovo ime v take namene izrablja in s tem ljudstvo slepi, proti temu gotovo nastopil. Ali to ni nezaslišano, ena pest posušenega listja za 40 vin. ? Kmet pa mora svoj mošt po 50 vin. prodajati. Pred vojsko je bilo vino približno trikrat dražji kot mošt; zakaj dobilo se je že fino namizno vino 1 po 48 vin., mošt pa je bil po 16 vin.; zdaj pa je vsled maksimalne cene/ sadjevec 10 — 12krat ceneje kot najslabše vino. To pač ni nobeno razmerje med prej in sedaj. Po prejšnjem ključu v razmerju s sedanjo ceno vina bi moral mošt najmanj 1 K 20 v veljati. Zakaj sukanec (cvirn), blago za obleko, vino, prava kava itd. ni podvrženo maksimalnemu tarifu in se sme prodajati po nezaslišanih cenah? Če pa kmet svoj mošt za par vinarjev dražje proda, se ostro kaznuje; le njegovim pridelkom se predpisujejo maksimalne cene, kar pa kupi, mora drago plačati, rekvirira se mu že tudi skoro zadnji rep iz hleva, on pa še najpotrebnejših reči : sladkorja in olja in celo tobaka ne dobi, le listje se mu še ponuja pod imenom «Hindenburgov tobak", o katerem se je neki kmet izjavil, da ga shrani v spomin, da bodo tudi poznejši rodovi vedeli, kakšna roba se je morala med vojsko kupovati in kaditi.
Kako je z vojno.
Na francoskem bojišču napravljajo Angleži na raznih mestih sunke, da bi poizvedeli, kje da se zbirajo moči za nemško ofenzivo, ki jo sovražniki pričakujejo. Tako se razvijajo manjši, pa vroči boji. Amerika prevaža čete na evropsko bojišče; ena transportna ladja je bila potopljena, vendar pa so večino posadke rešili. Ker bo na ruskem bojišču mnogo vojaštva prostega, se Angleži in Francozi bojijo nemške in naše premoči na moštvu in materijalu.
Naši vojaki.
Koliko težav ter trpljenja prenašajo naši vrli slovenski vojaki v sedanjem groznem vojevanju na Laškem, kažejo sledeči odlomki iz dveh vojaških pisem:
Korporal Jan. Č. iz Dobrave piše: Naznanim Vam, da sem imel od dne 27. dec. 1917 do 7. jan. 1918 najnevarnejše in najtežavnejše dni, odkar sem na bojišču (od začetka sem). Dne 26. dec. smo dobili povelje, da moramo dne 27. na hrib, ki se v časnikih dosti imenuje (Monte A.), to je hrib groze, ves posut s človeškimi trupli, da jih je na stotine; kakor listje ležijo roke, noge, glave in cela trupla, da človeka kar groza pretresa. Spali smo v jamah, ki so nastale od granat, mraz in žeja sta nas mučila, ker ni ne drv in ne vode, sneg pa ves črn od streljanja; drva in voda so dve uri daleč.
Bilo nas je malo krdelo (14 mož), bili smo v prednji postojanki kot opazovalci in telefonisti; jaz sem bil opazovalec. Obstreljeval nas je sovražnik vsak dan z nekaj sto granat in šrapnelov. Hvala Bogu, prestal sem srečno, ali nekaj pa jih je ostalo tam za vedno in delajo druščino drugim, ki ležijo tam razkosani, ker pokopati jih je zdaj nemogoče. Umiti se ves čas nisem mogel. — Bili so to strašni dnevi. Sedaj so nas nadomestili drugi in mi smo zdaj bolj v ozadju, kjer nam gre boljše. Ko sem prišel gor in sem videl, kaka groza je tam, sem se zaobljubil, da, ako pridem srečno zopet dol in enkrat v ljubo domovino, sezidam na našem vrtu, tam kjer stoji tista mala košatnica, kapelico v čast in s podobo Matere božje dobrega sveta ter sv. Barbare, zaščit-nice topništva.
Drugi, četovodja Miloš Č., piše dne 18. jan. 1918: «Jaz čepim tukaj za nekim grmom, kjer imam v zemlji malo luknjo, prav tako kakor medved svoj brlog. Tukaj torej čepim in zmrzujem prav pošteno, kajti vsako jutro moram svoj brlog očistiti snega, ker ga ponoči navadno za-mede, ker po teh planinah brije skoraj vedno mrzla, snežena burja ... Okolica, v kateri se nahajamo, je gorata, okoli 1000 metrov visoka, sem-tertja poraščena z nizkim bukovim grmovjem, za bojevanje ne posebno pripravna, ker ni nobenega
kritja in sovražno topništvo lahko vsak kotiček z uspehom obstreljuje. Italijani in Francozi pa tudi niso slabi topničarji in nam prav nič ne prizanašajo. Jaz sem v sredini med rekama Brenta in Piave in tudi imena gor: Grapa, Per-tika, Asalone Vam bodo iz časnikov znana, ker tam so vedno najsilnejši boji, in tam smo tudi mi, saj je znano, da mora gorsko topništvo biti vedno tam, kjer je najslabše.
«Kdor dolgo živi, marsikaj doživi," pravi pregovor, ki pa ni povsem in vedno resničen. Naj kdo tudi sto let živi v miru in doma, pa ne bo nikoli doživel toliko kot tisti, ki je samo par mesecev na bojišču. Jaz sem tudi že veliko prestal, veliko pretrpel in se ne pritožujem rad črez vsako malenkost, a tako slabo pa mi tudi še ni šlo, kakor zdaj.
toliko bukovega listja pokadili pa še nismo kot zdaj. To je torej plačilo, da smo napodili Laha tako daleč črez mejo in nič ne vzeli od toliko bojnega materijala in toliko plena . ..“
Naše žrtve.
Grabštanj. (Smrt doma in v tujini.) Bela, neizprosna smrt je imela v teku minolega časa pri nas bogato žetev; gospodovala je doma in v tujini. — Tako nam je došlo poročilo iz italijanskega bojišča, da je, zadet od sovražne krogle, padel Gabriel Krasnik pd. Novak v Sepcu, star 33 let. — Iz Rusije se je poročalo, da je umrl v ruskem ujetništvu pd. Melherjev Šimen v Sepcu. Že v začetku vojske je bil ujet. Umrl je že meseca maja leta 1916, a poročilo je prišlo šele sredi januarja t. 1. — Pri mrtvaškem opravilu so se rosila očesa sosedov in prijateljev. — Tudi sta postala žrtev vojske, ki sta umrla vsled bolezni, dva brata pd. Movrnova sina v Zagorjah. Ne-vtolažljivim starišem naše sožalje! — V torek dne 5. t. m. pa je bila maša zadušnica za Jožefom Blatnikom, ki je istotako umrl vsled bolezni, dobljene v vojski. Rajni je vnuk gospe Blatnik, restavraterke v Grabštanju. Njegov brat Hartman je padel že v začetku vojske. — Vse te pokriva tuja zemlja, njih duše pa so brez dvoma splavale nad zvezdne višave, kjer skupno prebivajo v pravi nebeški domovini.
Brnca. Žalostno novico imam danes za Te, moj ljubi «Mir" ! — Pretekli teden smo dobili z Laškega poročilo, da je padel naš pridni čevljarski mojster in stari tamburaš Tomaž Uršič. Vboga vdova in otroci! Rajni je bil tih in skromen, a zelo delaven in vztrajen mož. Velikim trudom si je prihranil toliko, da si je kupil lastno hišico. Veliko je delal, veliko trpel v svojem življenju. Tolažbo je iskal in našel v ljubljeni svoji družini in med svojimi prijatelji pevci-tamburaši. Bil je do skrajnosti značajen Slovenec in je moral zavoljo tega dosti trpeti. Tomaž, tvoji zvesti prijatelji pevci in tamburaši ti kličejo: Na svidenje nad zvezdami!
Iz Otoža pri Št. liju. Dne 15. m. m. je umrl na Dunaju v vojaški bolnišnici Avguštin M e čin a, sin tukajšnjega posestnika Gregorija Mečina pd. Vrabla na Otožu. Rajnki Ština je bil star 28 let in je služil pri 7. pp.; bil je ranjen v desno nogo na italijanskem bojišču ob Piavi. Zdrobilo mu je nogo v kolenu in so jo morali odvzeti, in to ga je stalo življenje. Kljub velikim bolečinam je svoje trpljenje tiho in vdano v božjo voljo prenašal. Tudi sestra strežnica se je izrazila nasproti njegovim bratom in sestram, ki so ga obiskali, da nikdar ne toži in je še sam živahno pripovedoval: «Hej, mi smo vjeli Italijanov, kar cele ceste jih je bilo, čeravno so tako bežali, da je bilo kar posejano s kapami in hlobuki, in še sami so vkup leteli." Upanje je imel, da morda še ozdravi, pa vnetje se je širilo naprej. Bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče, in sam je rekel: «Boljše je zame, da sedaj umijem, ker sem pripravljen." Dne 15. 1. 1915 je zapustil svoje stariše in domačo hišo in odšel k vojakom in tri leta potem na ravno tisti dan, 15. januarja 1918, je zapustil to solzno dolino in odšel v boljše življenje v večnost. Bil je vzgledeu mladenič tihega in mirnega obnašanja in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Rad je prebiral slovenske časnike «Mir" in «Bogoljub", bil ud izobraževalnega društva «Bilka" v Bilčovsu. In sedaj počiva na cesarskem Dunaju v tako imenovanem oddelku: «Grobovi junakov". Počivaj v miru! Naj ti bó tuja zemljica lahka!
Pokrče. (Gruda umira.) Kratko a usode-polno poročilo z južnega bojišča je pretreslo že itak osirotelo Breceljnovo družino. Najstarejši sin, Miha Slug, ki je pri saperjih skozi poldrugo leto v bojni črti služil cesarju, je 9. januarja umrl in bil dan navrh z vsemi vojaškimi častmi na pokopališču v Fonzaso na Laškem pokopan. Decembra je umrl oče, sedaj pa je šel za njim še sin. Bil je priden sin svojih starišev, izučen
mizar, edino upanje in krepka opora žalujoče matere-vdove. Prosilo se je za njega oprostitev od vojaške službe, pa prišla je samo tužna vest o njegovi smrti. Veselil so je, kako bo pripovedoval starišem o prestanih bojih, pa iz daljnega groba molče govori, da so zanj piestani vsi boji. Bog tolaži težko preizkušeno mater-vdovo, ki je z dvema otrokoma ostala sama. Dosti je slovenskih grobov, dosti je pognojena naša zemlja. Kdaj nam zažari iz teme grobov zarja vstajenja in iz smrtnih poljan novo življenje?!
Št. Peter pri Vašinjah. Za domovino sta dala svoje mlado življe brata Jože in Lojze Hudelist pd. Lenartova na Potoku, prvi 25. vinotoka 1917 na laški fronti, drugi 13. listopada istega leta ob reki Piavi. Kakor je bilo sporočeno težko prizadetim starišem od vojaške oblasti, je bil predlagan Lojze za veliko srebrno svetinjo. Po padlih pa ne žalujejo samo sorodniki, za njima žaluje vsak zaveden Slovenec naše občine! Bila sta obče priljubljena. Okrog njiju se je zbirala slovenska mladina in se navduševala za narodno stvar. Vedno sta bila med prvimi na braniku za naš narod. Slov. pevsko društvo «Lisna" izgubi z njima naj marljivejša in najboljša pevca. Čebelarsko društvo izgubi z Jožetom neumornega delavca. Čebelice šobile njegovo vse! «Čebelarja," «Sadjarja" in „Mir“ je naš Jože izmed časopisov najbolj čislal. Tako mirujeta sedaj, rešena vsega boja! Pogosto sta se bila brata izrazila, da rada žrtvujeta svoje mlado življenje za prostost teptanih in zaničevanih Slovencev. Št. peterski mladeniči, kolikor nas je še, hočemo v njiju spomin započeto delo nadaljevati do končnega uresničenja — deklaracije! Slava junakom! — Starišem odkrito _ sožalj e !	Mladenič.
Št. Peter pri Vašinjah. Slovensko pevsko društvo «Lisna" in vojna.
Puobič sem star še le osemnajst let.. .
Mi smo vojaki korenjaki. ..
Tako nam je pogosto zapelo «Slovensko pevsko društvo Lisna" pred vojno. Kdo je tedaj mislil na vsebino pesmic! Ni bilo treba dolgo čakati in uresničilo se je vse! Kje so oni mladeniči, kje očetje, ki so z navdušenjem slušali pesmi? Kje so slavčki, ki so prepevali? Kje so, da bi nam dajali tudi sedaj poguma, nam razpršili žalostne misli? Oblekli so razen dveh vsi cesarsko suknjo; mnogo jih je dalo tudi življenje zanj! Večina pevcev se ne bo vrnila nikoli več med nas. Tako Lojze Melišnik pd. Zletkov pod Lisno; Janez Dvornik, mežnar v Št. Petru; Janez Mauchler pd. Breznik v Št. Martnu; Florijan Hofstàtter pd. Sparl-nov v Št. Martnu; Jože in Lojze Hudelist pd. Lenartova na Potoku. — Da smo izgubili s padlimi pevci najboljše, najzavednejše mladeniče, ki bi bili dika naše občine, to nas tare še tem bolj. Nehote se ob tej priliki spominjamo grdih obrekovalcev, ki so bili na delu začetkom vojne, zasramovali pevce, jih imenovali Srbe in panslaviste, jih dolžili raznih nepatrijotičnih dejanj ter tako slikali društvo kot proti avstrijsko. Člani pevskega društva so pokazali s svojo smrtjo dejanski svoj patrijotizem, s katerim se niso nikoli kakor nemškutarji bahali. Kje pa so one ničvredne brezznačajne kreature, ki so padle obmetavale s smradom izdajstva? Za pečjo grejejo svoje rejene trebuhe, si polnijo žepe ter se ponašajo s svojim avstrijskim p atrij otizmom ! Kri padlih pa nam bo dala moč, da pojdemo čez drn in strn za našo deklaracijo — za našo Jugoslavijo! Dan obračuna pride! To bo najboljši nagrobni spomenik, ki ga junakom moremo postaviti !
Koroški gospodar.
Rekvizicija vprežne živine.
Zadnji čas zopet društvo «Viehverwertungs-gesellschaft" zelo močno pobira živino, tudi tisto, ki je kmetje ne nameravajo oddati, ker jo potrebujejo za delo. Prišli so gospodarji celo v Celovec in so prosili pri deželni vladi. Tam so jim pa odgovorili, da drugače ni mogoče. Ljudje naj vpregajo živino, kar je še imajo, eden z drugim vkup in tako naj obdelajo polja.
Proti neizogibnim zahtevam vojske se ne moremo braniti. Ako se povsod popolnoma enako postopa, dobro, potrpel bo slovenski gospodar in nosil breme vojske z drugimi vred. Ali pri raznih priložnostih, tako pri zadnji seji deželnega gospodarskega sveta je dr. Lemisch sam izrecno naglašal, da se mora kmetom pustiti vprežna živina. In temu moramo pritrditi: polja se morajo obdelati tudi letos. Morebiti bo treba tu določiti strog red. Zdaj je menda rekvizicija odvisna več ali manj od prekupčevalcev omenjene družbe. Ta prileti h kmetu: Ti imaš še živino, daj in konec je, ne pomaga nič. Naj se določi število živali po
obsegu polja, to naj bo prvo! Polja se morajo obdelati na vsak način. Zato se mora vprežni živini prizanesti v prvi vrsti, potem pa molznim kravam. Pripreganje je slaba tolažba. Kmečko delo mora biti v gotovem času izvršeno. Ako ima en kmet dela za par volov in drugi tudi za par volov, pa se vsakemu vzame en vol, bode obema skupaj pripreganje le malo pomagalo, bo pač vsak polovico polja pustil neobdelanega. Kmet ni kakor izvošček v mestu, ki pol dne na trgu prazen stoji. Vsakdo ima vprežne živine le toliko, kolikor je potrebuje in nič več. Dr. Lemisch je pri omenjeni seji še pripomnil, da gospodarji, ki imajo globoka ilovnata polja, brez volov ne morejo delati. Naš Slovenec povečini ne gospodari na rodovitni zemlji, a po gramozu naših slabih polj se s slabimi kravami tudi ne more orati. In zdi se nam, da se ravno slabemu gospodarju ne smejo jemati predpogoji gospodarstva.
V	jeseni se je v Celovcu priredila z visokimi stroški ledenica pri „Žlebeju“ ob cesti, ki pelje v Trg, kar je bilo pravilno. Zdaj naenkrat zahteva vojaščina nepričakovano veliko živine in menda jo zahteva tudi vlada za mesta, ker se je po Avstriji raznesla vest, da smo na Koroškem v „obljubljeni deželi, kjer se pretaka med in mleko". Vsekakor pa družba za vnovčevanje živine menda hoče napolniti ledenico. Proti temu moramo odločno ugovarjati. Naj se živina pusti gospodarjem, saj' se bo tam še pozneje dobila, in ljudem bo sveže meso tudi ljubše, kakor zmrzlina iz ledenice.
V. Podgorc.
Iz državnega zbora.
Naši uradniki.
V	državnem zboru je dne 6. februarja ostro proti uradnikom nastopil soc-dem. poslanec Renner. Od 1. 1897 naprej se je število uradnikov neizmerno množilo, a delo, ki ga opravijo, ni v nobeni primeri z delom, ki so ga uradniki opravili prejšnje čase. Meščani so svojo sinove in stričnike oskrbovali v uranih in iz države napravili zavarovalnico za neoskrbljene in slabo nadarjene otroke. Tako se je državni ustroj obremenil z neštevilnimi, slabo plačanimi ljudmi. V finančni upravi pa si je velekapital kupoval naj-zmožnejše funkcijonarje. Tako si je cela vrsta višjih uradnikov že svoje državno službovanje tako zasnovala, da si je pripravljala pot v podjetja velekapitala. Iz tega pa je prišlo, da je naša
uprava zadnja desetletja prišla vsa v služnost velekapitala in da ta velekapital smatra državne urade za svoj policijski oddelek. Potem je govornik opozarjal še odločno na slabo gospodarstvo deželnih zborov.
K temu pripomnimo le par besedi: Višji ravnatelj Gunther je izračunal, da je pri avstrijskih državnih železnicah v primeri s Prusko 50.000 uradnikov preveč nastavljenih. »Uradniška armada neprestano raste, raste pa tudi strankarstvo. In da se dobi mesto, ne odločuje več sposobnost, ampak le še strankarstvo. Stroški rastejo, uspeh pa temu nikakor ne odgovarja." (Dr. Strakosch: Grundlagen, str. 147.) Meščani nočejo sinov dajati več delu, vse hoče le v urade in država je vse sprejela, da ustreže vladujočim strankam, država pa je pri tem dogospodarila. Tudi tu se mora vbodoče drugače ukreniti.
Državno gospodarstvo.
V državnem zboru je poročevalec o državnem gospodarstvu, dr. Steinwender, ostro grajal vso upravo: Na stotisoče za vojsko nesposobnih ljudi se zadržuje, ne da bi se jim moglo dati primerno delo. Tako rastejo stroški monarhije; država je obremenjena s podpiranjem rodbin, poljedelstvo, obrt in država sama pa nimajo delavcev. Določbe v zadevi podpor so se izkazale kot zgrešene. Pol milijarde bi se dalo tu prihraniti, ne da bi se komu godila krivica. Vsega skupaj bi se izdatki lahko omejili za eno milijardo. Ko bi se bilo bolje gospodarilo, bi se obresti dolga nižale in produkcija bi rastla, mi bi pa bili napravili 2'5 milijarde Ì manj dolga.
Nova postava namerava zvišati dohodke:
1.	pri tarifih drž. železnic . . . 302 milijonov;
2.	„	davku	na	vozne listke . .	30	„
3.	„	davku	na	vino................90	„
4.	,.	„	„	sladkor ...	80	,.
5.	„	„	,.	prora et vred. listin	6	„
6.	„	„	,,	premog ....	180
7.	„	zvišanju pridobninsk. davka	40	„
8.	„	„	zemljiškega	„	15
9.	„	„ dohodn. in rentn. „	80	„
Za dekleta in žene.
Ganljiv prizor.
Prav milo se mi stori, ko vidim vsak večer pred prvim petkom v mesecu, ko odzvoni angelsko češčenje, večkrat še pred zvonjenjem, stare žene,
cele družine, mater, očeta in otroke prihajati v cerkev. Seveda sem tudi jaz med njimi. Trdno sem prepričana, da boš stopila v naše vrste tudi ti, mia žena, blago dekle. Kaj pa je tako posebnega? K spovedi prihajajo in častit presveto Srce Jezusovo. Ljudje, ki so oddaljeni od hiše božje, pa pridejo k sveti spovedi v petek zjutraj. Prvi petek v mesecu je sveta maša z blagoslovom za ude bratovščine usmiljenega Srca Jezusovega. Ta dan je pravi praznik za nas ude. V novem letu smo v obilnem številu pristopili k angelski mizi 1., 2. in 3. svečana.
Blage žene, premila dekleta ! V župnijah, kjer še ni vpeljana milosti polna, moderna bratovščina presvetega Srca Jezusovega, prosimo gospoda župnika, da jo vpeljejo. Me pa prigovarjajmo ljudem, da pristopijo, saj žal jim ne bo nikdar.
V župniji, kjer še ni bila vpeljana ta bratovščina, je neka deklica prosila gospoda župnika, da bi jo vpeljali. Ona pa je kupila 200 lepih podobic Srca Jezusovega in jih je razdelila vsem, katerim je toplo priporočila bratovščino Srca Jezusovega. Uspeh je bil sijajen. Šla je tudi z neko deklico k blagim ženam in dekletom, ki so dale po deset kron, da se je naročil kip pri mojstru Francu Martinerju pri sv. Urhu v Grodnu na Tirolskem. Kip je bil visok 80 cm in je stal samo 60 kron. Martiner je župan in globoko veren mož, ki si šteje v čast, da je ud bratovščine Srca Jezusovega, V Grudnu ima občina svoj veliki gozd, iz katerega dobijo kiparji les, in zato je mogoče izdelati kipe tako poceni.	Ana.
Delo pljuč zamoremo dobro podpirati, ako prša in hrbet vsak dan s Fellerjevim rastlinskim esenčnim dui dom z zn. „Elsa“-(ftiid masiramo. To pospeSnje delovanje in dihanje kože, oživlja tok krvi in okrepča s tem tudi pljuča. Čim živahnejše cirkulira naša kri, čimdalje vsili v najfinejše organe, temlažje zamore morebitne bolezenske kali uničiti in truplo zdravo obdržati. „Elsa“-fluid se rabi že 20 let v mnogo tisočih družin, mnogo čez 100.000 zahvalnih pisem potrdi njegov blagodejni učinek. Tudi mnogo zdravnikov ie to sredstvo izkusilo in priporočalo. 12 steklenic tega izbornega domačega sredstva stane povsod franko samo 14 K 32 h. Edino pristno od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). Istotam naroči se tudi Eellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-krogljice z zn. „Elsa“-krogljice, to dobro želodčno sredstvo. 6 škatljic franko za 7 K 37 h. Te krogljice so že mnogo let sem tisočero pristašev pridobile, ki ne rabijo nikdar več drugih odvajalnih sredstev. Medtem ko razna druga odvajalna sredstva črevesju škodujejo in želodec oslabijo, učinkujejo Eellerjeve prave „Elsa“-krogljice želodec okrepčujoče in nimajo nobenega škodljivega postranskega učinka. Zaslužijo tedaj gotovo prednost. Dober je Eellerjev migrenski črtnik za 1 krono.	(vi)
JADRALSKA, BANKA, TRST.
Objava.
Izredni občni zbor delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 20. januarja 1918, je sklenil povišanje delniške glavnice od K 12,000.000'— na K 20,000.000'— ter je pooblastil upravni svet, da izvede to povišanje.
Na podlagi tega pooblastila sklenil je podpisani upravni svet, da izda naenkrat
20.000 delnic po K 400*— nominalne vrednosti
dvigajoč s tem delniško glavnico za	'
K 8,000.000.—
na skupnih K 20,000.000'— in to po sledečih pogojih:
1.	Delnice Vlil. emisije sodeležujejo na uspehih društva z isto pravico in dolžnostjo od 1. januarja 1918 dalje, kakor stare delnice.
2.	Opcijska pravica pripada imenitkom starih delnic, kateri morejo dobiti za tri stare delnice dve novi po prvenstveni ceni od K 500'—. Delničarji, ki želijo izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic pri enem zavodov, ki so navedeni kot subskripcijsko mesto.
3.	Neoptirane delnice ostanejo na razpolago delničarjev in ostalih subskribentov po ceni od K 600'—.
4.	Predbeježba in popolno vplačilo delnic se mora zvršiti med 1. februarjem in 1. marcem 1918; v istem roku se mora zvršiti tudi opcijska pravica.
5.	Pravica reparticije neoptiranih delnic gre upravnemu svetu, pri čemur se bodo vzeli v obzir posebno sedanji delničarji, ki so izvršili opcijsko pravico in predbeležili nadaljnje delnice.
6.	V slučaju, da bode o priliki reparticije podpisatelju dodeljeno manjše število delnic kot je predbeležil, se mu povrne odveč vplačana vsota.
7.	Kurzni dobiček nove emisije pripada, po odbitku stroškov in emisijskih pristojbin, rezevnemu skladu zavoda.
8.	Subskribira se pri sledečih zavodih:
a)	Jadranska banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju (I., Tegetthoffstrafòe 7—9), v Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Metkoviču, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru;
b)	Banka i štediona za Primorje na Sušaku-in njene podružnice v Bakru in na Rijeki;
c)	Prva Hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podružnice v Bjelovaru, Brodu n. S., Cirkvenici, Delnicah, Djakovu karlovcu, Kraljevičih, Novi Vinodelski, Osijeku, Požegi, Rijeki, Senju, Sisku, Sv. Ivanu Zel., Varaždinu, Vel. Gorici’ Vinkovci, Virovitici, Vukovaru in Zemunu;
d)	Hrvatska centralna banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevem in njene podružnice v Mostam in Dol. Tuzli;
e)	Srpska banka v Mostam;
f)	Živnostenska banka, podružnica na Dunaju..
Trst, dne 1. februarja 1918.
Upravni svet Jadranske banke.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniika glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: |K 1,500.000.!!
Prodaja srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celle, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
SpPEiEma vIogE na knjižicE in na tEkoči račun. Nakup in prodaja urednostnih papIrjEV usBh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
Raznoterosti.
Smrt narodnjaka. V Ljubljani je umrl uradnik banke „Slavije“, g. Avg. Štamcar, navdušen Slovenec, ki se je udeleževal tudi velikih slovenskih prireditev na Koroškem, kakor Einspielerjeve slavnosti. Bil je na glasu kot izboren pevec baritonist. N. v m. p.!
Bivši sultan Abdul Hamid je 10. t. ra. umrl vsled vnetja pljuč.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v (Jelovca. Telefon 179.
Službe
v župnišča ali v kakem zavodu želi dekle z dežele, 22 let staro. Zmožna je za vsako delo. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ v Celovcu št. 7. Znamka za odgovor.
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Podljubelju
i. z. z n, z, ki se vrši
v nedeljo, dne 24. svečana 1918 ob VglO.uri predpoldne v hranilnični pisarni v Podljubelju.
Spored:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Naielstvo.
Vabilo
na
XXVIII. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Sinčivesi
ki se vrši na podlagi pravil
v nedeljo, dne 24. svečana 1918 ob 3. uri popoludne, g uradnih prostorih Hranilnice in posojilnice v Sinčivesi.
Dnevni red:
.	1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega
občnega zbora.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1917.
3.	Kazdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Po Hajuišjem naročilu Hjeg.|||i c. in hr. Bppst.OEličanstpa
3. izredno državna loterija
za namene vojne oskrbe.
Ta denarna loterija Ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Žrebanje se vrči latino no Dunaju Zl.februarjal918.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri c. kr. glavnem ravnateljstvu državnih loterij na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraBe 5 (oddelek za dobrodelne loterije), v skupinah ali posamezno, tudi pismeno ob priloženem znesku. Dalje se dobivajo pri c. kr. loterijskih uradih, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.
6d c. kr. glavnega ravnateljstva državnih loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
S”"---------------------------------55
Postni pastirski list
prevzvišenega gospoda knezoàkofa krškega
s posrnim redom za Kršho škofija za 1.1918
se dobi v
tiskarni Družbe sv. Mohorja.
===== Cena 20 vinarjev. ==========
________________!!________________s!
Kupim vsako število in vsako mero (tudi na remce) živih panjev. Pridem na dom. Kupim tudi vosek in strd. Pisma s ceno in naslovom ter označbo čebele na upravništvo „Mira“ št. 5.
_| Caramente O
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, hirete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddElEk za paramentEMEfovEga društva v Celom
500 kron
Vam plačam, če moj pokončevavcc korenin „Ria-Balsara“ ne odstrani Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 2‘76, 3 lončki K G-50, 6 lončkov K 8*50. — Na stotine zahvalnih in priznal-nih pisem. — Kemény, Kasohau (Kassa)l, poštni predal 12/597 (Ogrsko).
mmimmmaBBSBm
¥"7	»-ir*	1 je sredstvo za po-
JE^ramyaOl mlajenjelas, ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2‘70.
Rydyol ^mitu
pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. — Povzetje 55 h Naslov za naročila:
3an. Grolich, drožEriia pri angelu, Brno 638, Morava.
več. —
Ui
i;;
us
bi
bFi S US
bi
bi
m us us
us us
us
U;
Ul
us us m
ih
bft
US
u
u u u
u
US
u us u us
Ui
us us u u u u us us u; us us
us
us
Ui
Ul
u?
Ul
I)o K 5000'— brez
zdravniške
preiskave.
C. hr. avstr, shlad za vojaške vdove in sirote
Zuvaroualni oddeieh.
Deželna poslovalnica Celovec
Paulitschgasse 15.
Vojno zavarovanje tudi za vojake na bojišču brezplačno.
Vojnoposojilno zavarovanje
z enkratnim vnaprej-vplačanjem vseh premij.
Za 1000 K 7. drž. posojila se mora kot enkratno vplačilo vseh premij vnaprej vplačati :
za zavarovalno dobo	za zavarovalno dobo
10 let..........K 640-45	15 let............K 540-82
12 let..........» 603-25	20 let............„ 476‘74
Po tem času dobi podpisovalec K 1000-— vojnega posojila, če umrje prej, se zaostalim izplača
K 1000*— vojnega poaojila in razen tega v gotovini neporabljene premije, torej pri 15 letnem zavarovanju na pr.
razen K 1000-— državnega posojila v gotovini
vi. letn....K 505-76 v 3. letu.....K 452-— v 5. letu......K 393-—
Važno!
Enkratna premija se pri zavarovanjih do K 5000’— plača lahko z vojno-posojilnimi kosi VII. in vseh prejšnjih emisij po kurzni izdaji. Vsak posestnik vojnega posojila more torej brez gotovine in brez kurzne izgube svojo vojnoposojilno posest podvojiti in zagotovi vrhtega za slučaj smrti svoji družini precejšnjo svoto v gotovini. Zavarovanje so sklene na podlagi dogovorov s c. kr. avstrijskim skladom za vojaške vdove in sirote po c. kr. priv. zavarovalni družbi za življenje »Avstrijski Feniks0 na Dunaju.
Pojasnila daje in zavarovanja sprejema tudi Še sedaj zavarovalni oddelek
Naj cenejša premija.
[.hr. avstr.sklada za vajašhB udave la sirote
deželna poslovalnica v Celovcu, Paulitschgasse 15.
Vso odvisno obresti za zavarovano.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
PavllSeva nlioa it. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemfil nedelje In -----------—
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.