J\po5fol$firo tiska. r Odkar elektriika vedno bolj tapodriva petrolejske sve4Łtyke Jn parne stroje, in odikar laliko r svoji sobi z breziSčnimi telefoni poslu§anvo govore in. godbo iz Rima, BerSna, Prage in Pairiza, se je svet zelo izprsm-eni'. Najvažnej- : ta spTemetmba jo pa ta, da se na papirju odločuje usods j ¦žjoveštva. Casopisje je-sedaj največja velesik. Danes ve- | flajo bolj kakor pred 50 leia besede slavneg« nem§kega pisafeljd Albana Stolza, da se na papirju vrši boj med ne~ ftkesi in pdklom. Cesniki, pred vsem politični, so tisto bojtao polje, kjer se vrši odločilen boj za kraljestvo božje, za iaeščansko življenje, za pravično državno gospodarstvo ali pa. za satana, za propadlost in krivioo. Tega se naši verslci nasprotniki dobro zttredajjo in zato t» se z misli-čno nag-lioo vrgli na to, da dobijo v svoje roke Htsopisje in da ga čim bolj razširifo med Ijudstvom. Naše j^Ji. istvo ni sprejemljivo za brezverstvo. Kdor pa dan za Jnem čita v protiverskih listih napade na vero, na papeža, Škofe in duhovnike, tega se počasi vendar nekaj prime. fifcrezveroi dobro vedo, da najlažje odvzamejo mladini vero, %e fo speljejo na kriva pota. Zaradi tega priobčujejo y pod fistkih protiverskih časopisov gnusne in ogabne povesti in ffomane. Ali je čudno, če je mladina pokvarjena, ko čita aaie časniike? Da pa taki IJudje za cerkev in za spov»;>d ne anarajo, Je razumljivo. Mnogokrat se priitožujejo starši, da so rijiihovi otroci fcrnasti in da jih ne "ucbogajo. Na vse miOg-oč« načine si pri ¦adevajo, da bi jih navadili čednostnega življenja, ali za•tonj. Temu se ni čuditL Kmetski starši nimajo dovolj ča«a. da bi lahko vzgo]i svojih otrok posvetili toliko pozorBiosti, kakor je potrebno. Sedanja Sola pa stori m vizgojo «elo malo. Kaftoliška društva po večini kmetsldh žitpnij sprejemajo samo šoli odraslo mladino. Za marsikoga pa |e takrat že prepozno: ali ne sme ali pa noče stopiti v kafoliško društvo. Tu more pomagati saino katoliško časopl6je. Starši najdejo mnog-o koristnih nasvetov za vzgojo, otrok pa črpa is- njeg-a vedno novega navdušenja za čedmosts-vc ver^io iivl|eTi|e. Posehno v zadnjem času so za>36eli katoliški časniiki odločen boj proti pijančevanju in soanrašivu. TaJco se mladina potom katoliških listov navzame atuda do pijančevanja. Da so se fantovski pretepi t SIo»eniji ie v veliki meri zmanpali, gre glavna zaslug-a lcaitoilškernu časopisju. Ljubezen do domače grude in do dosnače rodbine, ld jo širijo katoliški listi, bo jim vlivala ved>ao novega pogunva za delo in jim podžig"aia ljubezen do «taršev, bratov in sester. Marsiikateremu dobremu kmetsfcemu očetu se zdi škoda plačati naročnino za katoli-š.ki ča•aopis. Ne zaveda se namreč, da bi si s tem prihranil nvarsi- kateri stotaik, ki ga bcdo aapravili njegovi sinovi, če ne bo do doliro krSčansko \-zgojenL Nič ni bolj veselega, kaikior gledati druiino, kjer vlada ijnibezen med staršd irn odraslimi sinovi in hčeramL Vse njihovo delo ima poseben blagosioT. V sedamjem času pa ni več mogoče vzgojiti vzorne družine brez katolišildh <5asopisov. Oasopis je sedaj niujno potr«jben vsaki hišL Cene se vedno menjajo pri naikupu im prodajL če kmet noče trpeti škbd«, bo vedno pogledal cene prej v časniiku, predno pro da žito, les aH iivino. Od časnikov pa je v veiiki meri tudi odvisna cena pridelkom. Predno mislijo jx px. banke nakupiti velike mno žine žita, podlcupijo brezvestne inredinike časnikcv, da pišejo, kaiko velika je žetev ne «amo v državi, temveč v celem svetu in da se bo zafo težko prodalo. Poskdica teh vesti je, da padejo cene. Komaj pa bamke in veletrgovci napolnijo svoje magacine, pa že prinesejo nekateri listi poročila, da je žetev mnpgo »labše izpadla, kakor se je to pričakovalo. Vsled t»^a cene naglo naiastejo. Tako j« fcmet žito poceni prodat, slabo plačani uradnik pa ga drago plačal, zaslužek pa ima saino bankai Trgovski svet, ki določa cene, pa upošteva samo zelo razširjene časnike. Zato nvoramo gledati, da dobijo kaitoliški listi čim več naročnikov, saj so katoliŠki listi edini, id se ne dajo podkupiti in ne služijo oderuškim liberalniim bankam, temveč brani]o pravice fcmeta in delavca. Prav žalostno pa je, da imajo Slovenci samo eden katoliški dne vnjiik, a tri brezveme, ki služijo banlcam. Tudi katoliški tdeniild, kakor >Slovenski Gospodar« in »Straža«« so premalo raizširjeru. Kdor hoča dobro sefoi in svojemu ljudlstvtt, ta bo naročil, podpiral in Siril katoliške listp. Z.esti se pričaku« od slovensldih žen irv deklet,*da bodo z vso močjo širile katoliš.ko časopisje. Saj so bila slovenska dekleta in žene vedno ined prvimi, kadar se je bilo treba žrtvovati za vero in narod. V no^i dne 18. decembra 1918 so dali brezverci podreti Marljin kip, ki je stal na 18 m visoki sohi v sredini mesta Prage. Ko je zvedela neka znamenita česka profesorica in slikarica, da podirajo Marijir. kip, je sredi noči si priskrbela cvetlic in spletla veliki venec. Prerila se je tmed razdiVj'an.0 brezverno množico, v smrti\i nevarnosti, da jo ubijejo, do razbitega kipa. Poljubila ga je, položila venec nanj in se iz vsega glasu zaprisegla, da češke katoli§ke žene ne bodo prej mirovale, dokler ne bo na tem mestu zopet stal Marijin kip. In res se bo to po srečno uspelih volitvah v kratkem zgodilo. Od slovenskefa katoliškega ženstva se ne zahteva, da tvega življenje, temveč da gre od hiše do biše in širi katoliške liste ter se bori proti >Kmetskemu Msfu«, >Domovi- ni«, »Jurtru« in drugim brezvernim lastom. Ničesar senev- -strašitel Kjer ne moreš uspeti Ti, naj poskusi Tvoj brtlit Tvoja nvati ali Tvoja prijateljica. Zberite takoj naročntoOjfc t«r jo z naslovi vred predajte vlč. g. žup-tiku ali kapebn-% •da jo odpošlje. Ni spo§tovanja Tredna mladenkav ki je v» |v svffli, temveč ldol>uk doli p^ed dekletom in ženo, ki apos Ietolsko ddiuje za katoliSko časorpisjel