P o z h é t k i GRAMATIKE to je Pifmenofti Fra n z o s k e GOSPODA tHOMONDA Isflusheniga Vuzhenika per vifokih fholah V» P A R I S U. SA LATINSKE FRANZOSKE SHOLE V* ILLIRII, Pre.ftavií Vodni V' L U B L A N I, per Janesu Retzerju Natií'kavzu. i t I I. . PREDGOVOR. T0 malo gramatiko je sa frimžoske mladenke Sloshil Lhomond fkufheni vuzhenik, ktir v' krat; kimu predgovoru te fvoje Pifmene Snadnofti opominja rekozh: Kadar otroke vuzhimo, imajmo pravo mero, kaj ino kolko rasvumiti premorejo, to je, rav-najmo fe po njih samoshnofii. Nikar jim veliko na enkrat ne kashimo: vli-vajmo navuke po famimu, kakor tozhimo teko-zhe ftvari v' pofodo s' tefnim vratam kaplo per kapli; zhe vezh natakamo > kar ima pojatine. grede zhef iuo rasliamo. Tedaj je triba dajati navuke poredama; n« Imemo meniti, do she Vejo to , kar fhe ne vejo' itio nimamo prej gordriti od sadniga konza preden od perviga. Nafhe befede pervuzhenju perliahimo mladenfh-feimu vumu. Sa nje fhe nifo dolozhki po(eba, ni ino perresani; rajfhi jim tako perpovdujmo« de lahko vfe s' roko otipajo. Skufhnja dvajfetih let, pravi Lhomond, me je vuzhila posnati mladeni hino, i*o kaj je sa njo prav. Po tim fe ravnam v' mojih bukvah , ino ahelim , de bi mladenzhi v' fvoji dragi ino lubi ftarofli nizh vezh folse ne tozhili per fvojimu pervitnu vuku. S' tirni befedami ruzheniga Lhomonda^ vam Vuzhenik»! tukaj da flovenfki tolmazh te lopo fpravne bukve, de po njih mlade vuzhite is Slo-ernfkiga Franzoiki jesik snati. p o z h é t k i Franzoske Gramatike. V v o d. Gramatika je grefhka beféda, po nafliimu fe sna rezhi: Pifmena snadnott,ali Pifmenoft, Gramatik» je snadnoft prav govoriti ino pifati. Sa govor ino pifanje nam flushio befede; té fo sloshene is zberk; zherke fo dvojne: glajne ino JoglaJite. Giaihe fo v' abezedi franzoski; a, e, i, o, «, y. Ti fç khzhejo glàfniki, ker farni na febi imajo glaf, E je tro;ni: e bresglafen, e tefen, t fhirok. Breïglalèn e fe isrezhe gluho ino malo zhutno, poilavim; bpmm«, zhlovek, monde, fvét. Tefni e ie isrezhe s' perpertmi vutimi, poilavim: bonté dobrota, pitié, fmijenje, Shirok e le isrezhe s' bol odpertmi vuilmi ino s' potégnenim glafam, poilavim procès, pravda, accès, perltôp. succès, fpéh. Y, ipsilon per Grekii». ino sa to per Franzo-gih jmenvan i grefbkj., velja dofti krat sa dva i, poilavim r paysan, rojik, moyen, pomôzh, ali pol'réditvo, joyeux, vel'él : isrezi, kakor bi bilo pifano : pai - isan, moi - ien , joi ieux. Nektiri ne pifhejo vezh y arnpak i s' dvema pikama ï, sa snamine y de v' isreki velja sa dva t. V' franzoski abezedi je ofemnajft foglàfnih: b, c, d, f\ g, h, j, h, l, m, n, p, q, r, s, t% v, x. Se klizhejo foglâlhiki, ker ne fturé gla» fu , ako nifo sdrusheni s' glafnimi, poftavim ; bet. ke, biy bo , bu, det, de, di, do, du. Soglafna zherka b je v' franzoskim vzhafi huv kana, vzhaii ne. To hukanje i'e ne zhuti v' bé. fedah homme, zhlovek , butineur , zha(t, histoire, sgodba, ino' tako dalje. Ta Je imenuje h bre*-gh;fen ali tenek; huka pa, to je pred'flavla glaf-niku en majinn puh s.ipe v' beledah: haine, lav, rai'titvo , hameau, vâlizà ali Telo, héros; vites. Ta fe imenuje h ino fhteje pied foglaf» ne, Dolgi ino, kratki glafniki. Dolgi glâfniki fo, per ktirih iiréki fe enmaî» dilje mudimo, ino le enmalo b»l oprémo, ko per drugih. Kratki glafniki Po , pet ktirih iréki fe enmato manj mudimo ino opremo. Izgledi: a je dolg v' pâte, tcflo , ino kratek T* patte, taza. e fe vlézhe v' tempête, vihâr ali hudo vreme, ino jè kratek v* trompette, trobénta, i je dolg v' gîte, prebivaUhe„ ino kratek v* petite , ma)liina, q je dolg v' apôtre, apoftel, kratek v' dévote, bogabojezha ali poboshna ali bogalubna. « je- dolg v' flûte, pifhâla, kratek y' hutte, kozha. Sa raslozhenje mnogih ali ratnih e ino dolgih glainikov imano tri majhine snamina imenvano Vdarix ti lo njjtcr vdàr, (') ktirga ftavimô na e tefni ali kratki, bonté, dobrota: teshek vdar ( v ) koga ftavimo na fhiroki e accès perliop; ino ilu\afl vdar ( ) koga fiavimo iia vezlii del doU jiih gldlhikov, poliavim apotre, apcftel. Fr in/oski je«ik ima delet plemen befedi ktire tudi imenujemo dêle govorjenja ali pogovora j ti fo : imé, zhttn namejlime, perlog, glagol, dt> Ushje, predlog, naré*bje, vts, medmet. Perva Stava. Ttrvo pleme hejcdi. Ime. Imé je befeda, fctira ka»he eno ofébo, eno ftvar, poftavim: Pierre, Peter, PauJ, Pavel, livre, bukve, cbapeau, klobuk. Imena fo dvojne : jiarezbivne ino lajlne. Narezhivuo ime je , ktiro fe perleihe vezh. ofebam ali ftvarem med feboj podobnim, ino ktirim jih fploh narezhujemo, kakor homme, zhlo-vek, cheval, konj, maison, hifha. Laft n o ime je , ktiro le perleshe eni fami ofé-bi, al ftvari raslozhni med drugimi, kakor: Adam, Adam, Eve, Eva, la Save, Sava. Imena imajo fpol ino Jhtevilo ali zhiflo. Fran-zoske imena Ib dvojiga spola, moshkiga, ino shen• skigai moshke ali moshafhke imena to moshkiga fpola, poftavim: un Roi, kral, un Lion, lev ; imena shenfkih Co shenfkiga fpola , poftavim ; un» Reine, kraliza, une Lionne, lévina. per vfih drugih predmètih, ktiri nifo fami na febi ne moshki ne shenfki, fo Franzosi tudi fpol-fke raslozhke Kurili, ino jih al moshkim al shen-fkim perlhtéli, tako rezhejo moshko- un livre, bukve, shenfko une table, misa, moshko , le sa* leil, fonze , »henfko la lune, luna ali méfiz. Imena imajo dvoje fhtevilo edinje, WiO mnosh■> no: edinje, kadar je ena farna ofeba, ena fama ftvar, poftavim : un homme, en zblovek , en mosh; un couteau, nosb; mnoshno, kadar je vezh ftrari al ofeb, poflavim: les hommes, zhlovéki, ludje, mojhjey les couteaux, nonhi. Kako fe mnoshno shtevilo nareja ali obrâai. Sploh Vprava, Mnoshno fhtevilo naredimo ino ¡»obraiimo, kadar perffavimo s na konzu imena: le roi, lei rnis, la reine, les reines; le lion, les lions ; la table , les tables, I. Opomin. Ime na v'edipjitmi konzbane s' s, z,.r, nizh neperttavlajo v' mno^himu, pollaTim : le filst lin, les fils, finovi ; le nez,, fiôf. les nez , noiovi, la voix, glaf, ¿ei uojjc, glafpvi. II. Opomin, imen.* y' ed'njimu konzhan»»' au, «w, on, perftdyio, oç v' mnoilijm, polfayim : le leteau, /fiolcn, les bâteaux, zholni ; le feu, oginj, les feux, ognjj , le pnu, yufh , les pnux, vui hi. III. Op.min. Vczh imén, ktire (c y' edinjimu konzbajo y' ul, ail, konzJiyjejo y' mnpshi m v' «tijr, poRavim: le mal, »leg, sip, les maux, »legi; le cheval, kônj, ie; chçveaux, konji; ie tra-Vail, drlo, trud, ter trava**, dela, trudi, I«v«eti fo; détails, drobnôRi, drobnjâve , drob. t' 'O; portails, veljke vrata, gouvernai1 s , kermila; taWaiiî, plajfliikj kôrarfki, épouvaniails, flrafhi, la Ayeul, déd , ciel, nebo, oeil, oko, imaio v' irnoslimmu, ayeux , dedi; deux, nebéfa, yen*, OZhi. Druga Stav«, Dru^o pleme befedi, Zhlén Ze, ia, les. f ■ îe ena befediza, luira fe predftavla na, te*lu\aiin imenaoi, ioo kura «a inanjc dâje fpol ino fhtevilo, Fr^nrosi nimajo drugih zhle-poy, ko le, la, sa edinje, inu les «a mnosbno. Le predftavlajo imenam mosbkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predftayltfjo imenam shenfkim v' cflinjim zliiflu, la >nere,mati; les iiavio pred vfi-mi imeni moshkimi ino shenlNimi mnosbniga zhifla , les- peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to poznamo , de ime je moiliko, kadar ima pred feboj zMen le, on, ono; p omamo, de je chen-Jfko, kaday ima zhlen/a, ona. Od zblena opomnimo dvojo rézh, /i. Se pogoltne ali opuflj e v' zblenu le, ino ¡¡v' zhlenu la, kadar beieda, ktira naflédujej gazhénja s' enim glafnikarçi al tydl s* enim nego, flim h; tedaj ne porèzhefh le argent, frebro, dnar, pênes; temozh , l'argent, perltavlâje na. jnéft pogôltneqiga ali, opufhèniga e eno snarnin, zhe al ferpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogôlt (Glej pa konzu od pravpifhotii, ) a. Sa fklenit eno ime s' kako drugo prejfh-po beTedo, fiavio de al à pred ime, poftavim ; fruit de l'arbre, Pad drevni , od drçvpfa ; utile à l'homme ,korifien ali rabep ?hloyeku. Zhe pak 'ime sazhne s' foglainikam ipo je moshkiga (pola , takrat nameft de le, rèzbejo , du: nameÎ à le rezhejo au, v* mnoshimu l'fitevilu pa nameft de les predRavio oboimn fpoly des: ino nymell à les predftavio pbema (polarna aux. I s g 1 e d i : Edinje, Moshko. rahis du Roi, namefl de le Rot, PoCIopie kra-lovo. y obéis au Roi, namett à le Roit fia» pokô« yen kralu. Mnosbno, Moshko, Valais ies Rois, uameft de les Rois, Poflopje kralévo, J'obéis aux Rois, nameit i les Rois, fini pokoren kralam. Mnoshno. sbensko. Des Reines, nameit de les Reines, kraliz ali kra-lifhki, aux Reines, aaineft à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme befedi.-Perlog. Perlôg je befeda, ktiro perlagamo k' imenu, ga pokasati kâkfhinoft ene ofébe al ene ftrari, Eoltavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dora mati, beau livre, lepe bukve; belle image, le- Ï»a podoba ; befede bon, bonne , beau, belle, l'o per-ogi perlosheni imenam père, mère, livre , image. Posnâ le, ktira befeda je perlog, kadar k'nji samorefh perdrùfhiti befèdo , zblovek a) rezb , po-fiavim, habile, roden , agreabie, vl'hézhen , io per-logi, ker samorefh rezhi : personne habile, roden zhlovek , chose agréable, vfhezhna rézh. Perlogi imajo oboji fpol, mosbki ino sbenfki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo sbenfki fpol franzoskib perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglafen e, ga perliavi, tako imafh perlog v/ slienfkimu Ijpolu , poftav im : prudent, prudents, rasvmnen, rasvum-na/ saint, sainte, fvet, fveta; méchant, micban-te, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, rn.ijh.ina ali mala ; grand, grande, velik, ve« lika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie , pravi ali relhizhen, prava airrefmzhna. l s j i m i. \. Isjém'. V' perlogih cruel, nefmilen, pareil, *nâk, fol, trapufl, mol, mehek ali vél, ancien, nekdanji, bon , dober, £raj, tolft ali debel, gros , grob, nul, nobén al nihzhe, «ef, zheden, sat, nevumcn al biidalai'i, épais, gofi i. t. d. isobrâs.» ni o «i eni ki fpo!, kadar »dvojimo sadni foglaf-pik ino bresglaien^e peritayimo , rekozh: cruelle, pareille, folle, molle, ancienne, bonne, grasse, grosse , wuZie , Jieiie , joite , épaisse. Beau, lep , ino nouveau, nov v' shenfkimu flurê belle, nouvelle, sa to ker v' moshkimu pred eno be-fedo, ktira sazhne s' glâftiikam al s' bresglafnim b, fe re?he bel ino noiivtl, kakoi bei oiseau, lep ti?h, beZ homme, lep zhlovek , bel appartement % lepo ftanovânje. 2. Isjém. Blanc, bel, franc , fvoboden ali fam-fvoj, sec, fuh , frais, hladen al mlad al nov al Irov , imajo v' fhenfkimu blanche, franche, t?che, fraîche. Public, ozhit, al rassnan, al rasglafen, al odpert, caduc, omahel, imajo publique, caduque. «. Isjem. Perlogi , bfef, kratek, naïf, lepo ne-dolshen al perprôft, imajo v* shenfkimu, breve, naïve, premenjâje, f, v' ve ; long, dolg, ima v' shenfkimu longue. 4. Isjem. Malin, hudobén, bénin, dobroten, imata maligne, bénigne. f. Isjem. Perlogi konzhani v' ettr imajo po navadi fvoje konzhanje shenfko v' euse. Trompeur , sapeliv, trompeuse', parleur, govoriviz, parleuse; rh„n-teur, péviz, chanteuse. Pomni dalje, de pécheur grelfcnik tturi pécheresse, gréfhnizaacteur, po-, nafhaviz, fturi actrice, pondfhavka ; prote< teur % bramboviz al »avetnik , protectrice. 6- lijem. Perlogi s' moshkim konzam x fe p to» mené v' sftenfke, kader x v' s!oî se (premeni % dangereux, nevaren, dangereuse honteux, framea» honteuse; jaloux , Terden , jalouse , i. t. d. Al dofix, liadek, Ituri douce; reux, rudezh, reusse. Kako Je mnoshno fbtevilo obrasi. Mnoshno rhtevilo fe nareja per perlogïh kakor per imenih s' perftavkam i na konzubelede: bon, bonne dober, dobra, v' mnoslnmu bons, bonnes. Njrvezh perlpgov pa s' konzhanjam y' al nima moshkiga mnoshniga , k3kor, filial, »nov-ji, fatal, namenjen, frugal, vàrizhen al malopo-trében al smalodovôlen , pascal, vehkanozhen, naval, zholnifhki. al ladjin , trivial, Iudfki ai navaden al nisek , vénal, naprodaj, littéral, zher-kin coniugàl, sakonfkj, paflorpl. paiiirfki, bore-jiî" léveren> auflral, podfo^hep? final, konzhen, «Mai perdevhov s' imenmi. Vravilo. Vrak perlog more biti ravno tiflig* fpola, ino fhtevila, kckor imé. zhigar je perlog, ris e led. Le bon père, la bonne mere: bon perle- je moshki ino edinji, bonne je shenfki .no cclmii, ker mere je ime shenfko ino-edinje Des beaux jardins, lepi vertje, des belles fleurs, lepi zvetôvi: beaux je moshko jno mnoshno, ker ime jardins je mofhko ¡no mnoshno, ino belles je Shenfko mnoshno, ker fleurs je shenlko mnoshno. Kadar periog ikladamo s5 dvema edinj.ma jménama, démo perlog v' mnoshno fhtevilo , ker dva edinja {lurjta eno mnoshno, I s Pied. Le Roi et le berger sont égaux ( ino ne égal) après h mort. Kral i»o paKir lia enaka po Imerti, Ako fia imena dvojiga rasmga ipo a , pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko. i s p I e d. ¡Slon pere et ma Mre sont çontens ( ino ne ralenti-O mo.i 0lhs ino moja mati * P e r l o g i h. Tri take fiopnje fo v' perlogih : Jlavna, fodrt-ja, prefisbna. Stavna llopnja je, kadar je perlog fam na febi, kakor ga Uavlmo ino kakor floji: beau, lép,agre-nble., vfhézh. Sodnjo fiopnjo ima perlog, kader je v' ftariti permerjenja ino fojenja. Ako dve iivari med fe-boj mérimo, ino fodimo fklénemo, de je ena al Tifhi, al nishi, al enaka proti drugi. Ako osnanùjemo vifhjoft^ predlîàvimo perlo-gu befedizo plus bol, poftavim : la rose est plui belle que la violette, gôsbovka je lepfiii (bol là' ¡>a) ko viôlùa. Ako zhefh pokasati nishjoft, predfîaW' perlogd befedizo moins, manj f tako obr^zhaje sgorni lta-> vik snafh rezhi : la 'ùiotette est moins belle que lu rose, viôliza je mani lepa ko gôshovka. Ako kasheiii enakolt, predftavi perlogu befedo aussi, tako; poftavim : la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa, Belëdiza que fklepa obé flvari, ktire permér. jamo. Franzosi imajo tri perloge , k tiri farni tia fe* bi bres sgor iinenvanih bef'édiz fodnjo ilopnjo omenio: meilleur, bolfhi , rtamtfi, plus bon, olj dober; kar le ne rezhe : mvindr» majnfrii, nameft plus petit, bolj majhin: pire, hujflii , na, melt plus mauvais, bolj hud/ poftavim : la vertu est meilleure que la sci-nce zhednoft je bolfhi ko vednoft (ali vuzhenoft ) I«. mensonge est pire que l'indocilité, lash je hiijliij ko nevûzhlivoft. Prejèsbna jlopn-a je, kadàr je perlôgova kàk-fhinofl ali natvôra dvighena na nar viflù ftopn-jo ali na tako vifoko llopnjo, de druge petféslie. De to prefeshno Hopnio v»Franzoskitn isobrâsio, predftàvio perlogu befedizo très (kakor bi rekel trikrat) al le plus al la plus, tiar, na i, pre. Paris est une très-belle vil 'e. Paris je prelepo mefto: ta preféshnôtt fe klizhe nâfebna ; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepfhi mefio: ta pre-feshnoft pa fe klizhe nanafhavna, ker pomeni eno nanâl'hanje na druge mefta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena fo tifte, s* kHrmi fhtéjemo ino fo dvojne pervoobrâsne, ino rédovne* Fervoohrasne fhtevïla fo, Vh , deux, trois, quatre, cinq, six, sept, «den , dva, tri, fhtir, pet, fiiéft, fedem huit, neuf, . dix, onze, dou«e, treize, ofem , devet, defet, enajft, dvanajft, trinajfl, quatorze , quinze, ieise, dix sept, dix huit., fhtirnajft, petnajft, fhéftnajft, fedemnajft, ofemndjft dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante, devètnajft, dvajfet, trjdefet, fhtirdefet, pédefet, soixante , soixante et dix ou septante, quatre-vingt, fhédefet, fédemdefet. oiemdefet, quatre-vingt dix, vent, miZle, «n million etc. devédefet, flo , tavshent ali jesâr, million j.t. Imena redovnih fhtevil obràsimo is pervo-obrasnih. Premier, second, troisième, quatrième, cinquième, Pervi, drugi, tretji, zheterti , peti, sixième, septième, huitième, neuveième, dixième, fhéfti, iedmi, ofmi, devéti, deféti, onzième, douzième , treizième, quatorzième , enajfti, dvanajfti, trinajfti, fhtirnajfti, quinzième etc. petnajfti i. t. d. So tudi druge fhtevilne imena, ktire imenu« jejo kâkfhino kolkfhinoft, kakor bi bila kaj zé-liga , poftavim : ti ne dix aine , defet ali defetiza, vne douzaine, dvanajft ali dvanajftiza, une quinzaine, petnajft ali petnajftiza, une vingtaine, dvaj-fetiza, une centaine, fto ali ftoliza ali zent, un millier, jesàr, milâr, tifuzh. So druge, ktire kashejo en dél zéliga fhtevi-la, poftavim / la moitié, poloviza, le tiers, treti-na, le quart, zhelert, le cinquième, petina , le dt-xième, defetina, i. t. d. Tudi fo fhe take, ktire kathejo nekfhino mno-shenje, kakor le double, dvojni, le triplet trojtri, i. t, d. Zhetert a Stavit; Zbetcrto pleme le Je il. N a m e fi i m é. Nameftime jebefeda^ fctiro tako imenujemo fca to , ker floji namelt eriiga imena. Lizhnë Namefiiménd. Lizhne nameftimena fo^ ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize jé ta zhlovek, ktif govori: drugo lize je, ktirmu pervi govoriš tretje lize je, od ktirga govori. Nameilime perviga lizaj E d i n j ë< Je ali moi, -Tes me, nameft à moi, moi; mi, nameif meni. Le maître me donnera un livre, to je donnera À moi: Vuzhenik mi bo dal ene bukve, to je, bo dal meni. Le makre me regarde, to je4 regarde moi vti-¿henik me gleda, to je , gleda mene. M n o s h n o. Nous, mi: povfiii padeshih, fpolih ino žhafihi Namejlime drugiga lizai E d i n i é. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un livre, to ie, donnera A toi, vuzhenik ti bo dal ene bukve, to je, bo dal tebi. Le maître te regarde, to je } regarde toi, ruzhe« ittk te gleda, to je, gleda tebe. M n o s h n o. Vous, vi, povfih padeshih, fpolih ino zhafib. Pomni. Po meftni ali dvorfki fhegi fe Franzosi vi kajo inu rezhejo Fous, vi, v' mnoshimu, nameft tu ti edinjiga. Fous etes bien aimable, to je, vi ftei prav liibesniv, pravio tudi takrat, kadar s* enm farnim govore, nameft njiga tikati ino re* zhi *. ti G prav lubesniv. Ta fploh refnizhna navada ima fvoje isvsétke, od ktirih govoriti ni tukaj praviga zhafa. Namejlime tretjiga liza. Je dveh fpolov: moshko je, kader je moshfco ime, na ktirga meftu ftoji. benfko, zhe j« ime shenfko. i Edinje. mosh. 11, shen. Elle, on, ona. Obeh fpolov Lui; shen. à elle, njemu, mu ; nji, ji. Je lui dois le respect, fim njemu, ali, nji, pol'htovanje dolsheri. Mosh. Le, shen. la, njega, ga, njo, jo. Je le connais, to je, je connais lui, posnam ga, to je, posnam njega. Je la connais, to je, je connais tih; posnam jo, to je, posnam njo. M n o s h n o. mosh. lis ali eux, oni. shen. Elles, one. Leur, nameft à eux, à elles, njim, jim; je lent doù le respect, to je je doù à eux, à elles. Sim jim dolshen pofhtoranje ; les nameft eux ali elles, nje, njih, jih. , . Je les connais, to je, je co,auati eux ait elles. Nje ali njih ali jih posnam. Je fhe eno drugo naineftime tretjiga liza; soi, febe: ino je vfîh fpolov ino fhtevil. To imenujemo povrativno namelhme, sa to ker pomeni povrazhanje zbloveka k' febi famimu, ker fa zhlovek s' tim aameftimenam fam na fe na- % saj verne. Isgled, De soi, od febe. Se name/i à soi, soi. Il se donne des louanges, to e, il donne à soi. Si daje hvalo, to je, daje febi. Il se flatte, to je, il flatte soi. Si perlisuje, ali fe radigva febi. Sta dalje dve befedi lizhnih nameftimenov per-▼a je En, ktira pomeni: od njega, od nje, od njih, kakor je ofeba ali fivar prej imenvana. Tedaj kader rezliem j'en parlé, hozhem rezhi je parle de lui, d'elle, de la chose i- t. d. govorim od njega, od nje, od tifie ilvari i, t. d. î"je druga taka befediza, ino pomeni na tifio rezh, nt> tifie rezhi: poRavim, kader rezhem je M ,y applique, to j e: je m'applique à cette chose, ali à ces choses. Se na to podajam, to je, fe podajam oa t i il o rezli, na tifie rezhi. Vprava sa nameflimena, Nameflimena il. elle, ils, elles naj bodo vfelej tiftiga fpola ino fhtevila, ktirga fo imetia, na ktirift meflu fo: pottavim, govorézh od glave, rezi: elle me fait mal, me boli, elle, ona, sa to, kir fe to nameflime nanafha na tétè, glava, ktira je shenfka ino edinja: in govorezh od vezh vertov rezi; ils sont beaux, lepi fo, ils, oni; ki fe fo nameftime nanafha na jardins, vertje, ktiri fo moshki , ino mnoshni, Perlaftivne nameflimena. PerlaRivne niraelliinena pomenio poféft ali laft kakfhine flvari, kakor mon livre, moje buk-ve, votre cheval, vaf'li konj, son chapeau, njegov klobuk, to je, bukve ktiri fo moja laft, konj kir je va-n Uften, klobuk ktir je njegov, ali lalten njemu. M osbko. Mo», Šditlj t. Sbenfio. Mnoshno. obojiga. fpola. moj. «a, moja. m"s. moji, moje, T on , tvoj, ta, tvoja. tes, tvoji, tvoje. Son, tvoj, njegov. sa,fvoja. njegova, fes, fvoji, fvoje, njegovi, njegove. ¿Votre, nafb. notre, naiha «oj , nafhi, nafhe» Votre i vafh. votre, vafha. uo.?, vafhi, vafhe. Leur, njih, fvoj. ieur, njih, fvoja. iewrx, njih, ivoji, fvoje. I.- Opomin, Te namellne imena vfelej ftoje poleg eniga imena: mon livre, moje bukve, ton cbapeau, tvoj klobuk. II. OpomiH. Kader ime od konza imaglafnik a| bres glafen b , deflih je ime »henfkiga fpola . vunder predlagamo v' mofhkimu fpolu te na. meftimena: mon, moj, ton, tvoj, jon, njegov, ino pravimo, mon nme\ moja dufha, ino ne re^ zhemofna ame : ton bumeur, tvoja terma, ina ne ta bumeur; son ¿pie, njegov mezh , ne pa sa epte , de fe tako ognemo tiltimu nevfhezhnimu fuitju glafnikov, ktiro imenujejo sjanje. Drugo Natneftime. Ëdinje. Moshkoi Le mien. mo:. Le tien. tvoj. Le sien, njegov* Le nôtre, nafh. Le vôtre, vafh. Le leur, njih , fvoj, sh-njko la mienne, moi«; la tienne, tvoja. la sienne, njena. la nôtre, nadia* la vôtre, vafha. la leur, njih,fvojà. Mnosbnoi tes ntientmoji* les miennes, moje. Les tiens, tvoji. les tiennes, tvoje. Les siens , njegovi, les siennes, njene. Obojiga fpola, Les nôtres, nafhi, nafhe. Les vôtresvafhi, vaflie. Les leurs, njih, fvoje. K a 8 a v n e Nameftim&ia. So tifie, ktire kashejo tifto flvar , od ktire govorimo , poftavim kader rezhem : ce livre, te bukve, tette table , ta miga, kashem bukve, miso : Ëdinje. M nosbno: moshko. ïhenfko. mosh, shenfko. Ce, cet, ta: Cette, ta. C«, ti, Ces té Celui, tin: Celle, una. Ceux, uni. Celles, une. Celui-ci, ta 1«: Celle-ci, ta le: Ceux ci, ti le Celles-ci, te le Celui-là f uni I*-t celle-là, una le: Ceux-là, uni le, celles-là, une la. Opomin. Tû nameftime je ravno nafprotno prej-fhnimu, itio nikdar ne Roji poleg imena. Des ces chapeaux le mien est le plus grand, med timi klobuki je moj narvezhi> Des ces éptes la plus courte est la tienne, med timi mezhi je tvoj narkrajfhi. Il y a des savans orgueilleux qui de tous lel ouvrages it' ejliment que le leurs, fo nektiri viizheni napih-heni, ki med vfimi bukvami ne zhillajo drugih, ko fvojê. Ceci ino cela fta dva iploihna kasavna namefli-mena, fctirai ne flu*hita famo sa kasanje enigaîa-miga imena , ampak tudi sa vezh imén ino mifli." Îoftavim govorézh od kakfhniga orodja fizer do* riga, per ktirmn sagledafh, de je v'n.ezhimpo- kashèno , porezhefh kasajozh na to pokashenje , la pièce est bonne, mais ceci ne vaut rien, délo je dobro, al to je ikashèno. Odgovarjama na kak-fhino belèdo , porèzhefh namelt : beféda jerefnizh-na, tudi, cela est vrai, ceci eii vrai, to je réf. Opomin. Kader fe ime sazhine 6* glafnikam al s' bresglafnim b , fiavirno cet nameft ce , kakor : cet, arbre, to drevo, ino ne ce arbre ; cet honneur, ta~-zhaft, ino ne ce boîineur : vsrok je sbé povedan sgor od sianja. Celui-ci, celle-ci, ta le, ft&vimosa blishne ftvari fiokasati : celui-là , celle-là, un 1 », una le, sa od-éshne, Nanafhavae Nameftimena. Jmamo nanâfhavne, to je, ktire fe nanafhajo ino gledajo »a kafhino prejfhno ime , potlavim , rekozh : Dieu qui a créé le «onde, Bog ktir je Rva-ril fvet; qui ktir, fe nanafha na Dieu, le livre que je lis , bukve ktire birem, ^uefe nanalha na irure. Nanajhavno Namejlime. Qui je imenvaven pâdesh , ktir ali kir, ktira, kar. Dont ali de qui, je fodiven, ktirga, zhigar, od kar. Que je tojhiven , ktirga , ktirô , kar. Se rielej fklada v' l'polu ioo fhtevilu »' ilvarjo al ofébo, na ktiro fe nanâfha. Prafhavne Nameftimena. Prafhavne fo que ? qui ? quel ? quelle ? kaj ? kdo ? ktir ? ktira ? kakfkin ? kakfhina ? ktiro ? kak. ihino ? kjé ? poftavim rekozh ; quia fait cela ? kdo je fturii to ? que vous dirai-je ? kaj ti ( : vam : ) po- rêzhem ? quel est son nom ? kakihino je njega ime« al, kako mu je ime, al, kako le klizhe ? quelle, est sa demeure? kjé Kanuje ? Vidifh de te namelt.-mena ne predpolàgajo nobeno prejfhno imé. Neokonzhane Nameftimena Ktire Jplob K asbejo, So zhvetire • 1. Tifle, ktire nikol ne drushimo s' nobenim imenam, kakor on, le, quelqu'un, nékdo , quelqu'un?, néka , quiconque, kdorkol, chacun, fledni, chacune * fledna, autrui, drugi, druga, presonne, nihzhe , nikdor, noben, nobena, rien, nizh. Kekozh : o* dit, fe govori, ali govorq, on frappe à la porte nekdo terka na duri ; qnelqu'un vous appelle, nekdo te ( : vaf ; ) klizhe , govorim od nekoga, pa tie rezhem, kdo je. 2. Tifle , ktire vfelej sdrusfiimo s' kakfhnim imenam , kakor quelque , néki, nska , neko , chaqve% vfak , vlaka, vfako, quelconque ktirkol, kakorlhni kol/ certain, nekak , nekako , certaine. nekaka, po-ftavim: quelque nouvelle, neka noviza ali novin v; rbaque coup , vlaki krat ; un habit quelconque , ka-korfhna kol fuknja/ certain philosophe x néki mo-dromaren. 3. Tilte, ktire hodio sdaj s' imenam vred, srfaj bres imena farne, kakor nul. nulle, nihzhe, nikak, nikaka, noben, nobena, aucun, aucune, nék, neko, neka,- l'un, l'une, l'autre, eden, ena, drugi, drugo, druga , même, fam , farna, farno, tely telle, tak, tako, taka/ plusieurs, njih vezh, mnogtir/ lout% toute, vef, vie, via / vfak-o-n , (lehrin-o-a, 4. Tifle, ktire imajo que, kol , fi, safeboj, po-itavim : qui que ce soit, kdor kol bodi , ali, kdor fi bodi ; quoi que ce sôit, karkol fi bodi: quel quesoit votre mirite, kakorflino kol bodi tvoje ( ; vaihe:) sal'Iushenje : quelle que soit votre naissance, bodi fi ( : bodite fi: ) ktirga kol it inu rojen (: rojeni:) tout tavant que vous êtes, bodi vuzhen kolkor ho-zhefh : la campagne toutebelle qu'elle est, naj bo polj« lepo, kolkor hozhe. PÉTA STAVA. Peto pleme b efedi. GLAGOL. Glagol je befeda , ktira isrezhe al bitje al djanje ino delanje kakfhine fivari : befeda être, biti , je ¡uit, i i m , je glagol: befeda lire, brâti, je lis, be-. rem, je galgol. Posna fe v' Franzoskimu , de ta al una befeda je glagol, kader fe ji sna perltaviti eno tih nameiti-mén, je, jes tu, ti ,~il on, elle, ona, nous, mi, vous, vi, ils, oni, elles, one: Kakorje lis , berein , tu lis, berefh , il ali elle lit, bere , nous lisons , beremo, vous lisez , berete, iif ali elles lisent, berejo. Nameftimena je , jes, nous, mi, kasliejo pervo lize, to je zhloveka kir govori: tu, ti , vous, vi , kashejo drugo lize, to je zhloveha ktirmu iè govori : il, elle, ils, elles, on ona, oni , ir,u vfako ime pred glagol pollavleno , kashejo tretje lize ali zhloveka , od ktirga fe govori. Glagol ima v' Franzoskimu dvoje fliterilo : edin-je, kader fe govori od ene ofébe al fivari farne, kakor je lis, berem , le feu brûle ognj pezhe alishgè aligorf : mnoshno , kader fe govori od vezh oféb al fivari, kakor nous lisons, beremo , les feuxbru-letit, ognji pezhejo, - shgejo, gore. Glagol ima tri zhafe v' febi,- Jdajni zhaf, ktir Eomen!, de rezh je, al fe /daj godi, kakor je lis ^ erera: pretekli zhai, pomeni , de je rezh al bila, al de fe je godila, al sgodiia, kakor fai Ju, fim bral; pribodni zhaf pomeni, de rezil bo, al de l e bo godila, kakor je lirai, boni bral. Preteklih zhafov je v' Franzoskimu vezh ;eden je nedoversben ali nedopolnen, je listys,fim bil v* ibranju, bral fim : trie fo doverfheni. je lus, bral fim , fai lu, bral lim , j'eus lu , isbral fim ; ino en davno pretekli, favois lu , davno fim bral. Prihodna zhafa fta dva : prihodni profi: lirai, bom bral; ino pribodni pretekli, j'aurai lu, bom bral al prebral, bom sne prebral, Franzoski glagol ima pet naklonov i 1. Snanivni naklon je, kader snanimo, to je na •nanje dajemo, de rezh al je, al je bila, al bo. 2. Vgovorivni, kader rezliemo , de bi re«h bila , aide bi fe godila, al sgodiia, zhe bi fe en vgo-vor dopolnil. 3. Velivni, kader velimo ali velevamo komu kaj fiuriti. 4. Perlosbivni, kadar shelimo, de bi fe kaj Burilo, al kadar dvomimo, fe-je li fluriloalne. 5. Neokonzbavni, ktir pomeni djanje ali ftan fploh , bres fhtevila, zkafa, ino liza, kakor etre , biti , lire, brati. Po verfii povedati glogolove naklone, zhafe , fhtevila ino liza fe imenuje vpregati, Franzosko ima fhtir vprtsbenja ali vprege, ktir« fe med feboj lozhio po fvojimu konzhanju v*ne-dolozlinim naklonu. Neokonzhavni, naklon perve vprege fe konzha e'er. kakor aimer lubiti. Neokouzbavni , druge vprege fe kanzha s'ir, ka« kor^MiV, konzhovati konzhati. Neokonzhavni tretje vjprege konzha s'oir, kakor recevoir prejemati, prejeti. .Neokonzhavni zheterte vprege fe konzha e'ref kakor rendre, dajati , dati ; podajati , podati; vrazhati, vèrniti. t Dva glagola Ita, ktira4mnujemo poniosbna, ker pomâdata vprégati vfe druge glagole. Sazhnemo per tih dveh: Pomoshni Glagol Avoir, Jmeti, Snanivni na ki o . Sdajnï zbaf. Edinje. J'ai y Jmam. Tu as ( * ) imafb. II ali «lie a ( **) ima. Mnobno. Nous avons Jmamo Vous avez Jmate Ils aH elles oni, Jmajoî Nedoverfb en z b a f. Id. J'avois, jim imil-la-la Tu avois , Ji imel-la-lo II avoit, Je imel-la-lo Mil. Jioas avioni, Jmo imtU-le-le Vous aviez , Jle imli-le-ie Ils avoient, fo imeli-le-le ( * ) Vfe druge liza edinjiga fhtevila fe kon-zhajo ikos in fkosi s' zkerho s. ( * * ) Smo she vidili ino pomnili , de nameft-ime tretjiga liza v' edinjim ima dvoji fpol ti moshki, elle »henfki, on ona j ils mosh. elles shen. oni, one. Sa to fe po vfih naklonih vfih vpreg v* tretjih lizih predrasvumi ta dvojni zhlen , ktirga bomo na dalje opufhali savol kratkofli, ino vezhi rozhnofti v' isgledih. Pretekli doverfhen zhaf dokonzhân. J'eus , Tu eus , Il eut , Nous eûmes Vous eûtes , Ils eurent, Jim imel, a. o Ji imel, a, o ?e imel, a , o fmo imeli , e, e Jte imeli, e, e fo imeli, e, e Pretekli doverfhen zhaf nedokon-zhan. ( * ) Pretekli doverfhen zhaf prejfhni ali dalni. Nous eûmes eu, fmo imeli, e, e Vous eûtes eu , Jle imeli, e , e Ils eurent eu , fo Imeli, e . e * ) Doverfhen zhaf dokonzhan fe kizhe tifti, ktir pomeni en popolnim pretekli zhaf, kakor j'eus hier la fièvre , vzheraj iim imel merslizo, doverfhen nedokonzhan fe klizhe tifl, kir pomeni en ne prav pretekli al konzhani zhaf, kakor j'ai eu la fièvre aujourd'hui, danaf lim imel merslizo. Pretekli doverfhen zhaf prejfhni ali dalni je tifl, kir pomeni eno rezh , ka fe je pred godila ko ena dru- J'ai eu, Tu as eu , Il a eu, Nous avons eu Vous avez eu, Ils ont eu , Ji imel, a , o je imel ,0,0 fmp imeli, e , e jle imeli, e , e fo imeli, e, e Jim imel, a, o J'eus eu , Tu eus eu Il eût eu, Jim imel, a, o Ji imel , a, o je imel, a , o Davno dovèrfhen z h a f. J'avois eu , fm imel, a, o Tu üvois eu. Ji imel, a, o Il «voit eu , je imel, a , o Nous avions eu, Jmo imeli, ?, e Vous aviez eu , Jie iffleii, e , e Ils avoient eu , J o imeli, e, e Prihödni proft zhaf. J'aurai, fcam imel, a, o Tu auras, bofo imel, a, o Il aura , bo imel, a , o Nous aurons ^ bomo imeli, e, e Vous aurez, hote imeli, e, e Ils auront , bodo imeli, e , e Pr ih od ni pretekli zka £ J'aurai eu , bom imel , a, o Tu auras eu , bo/b i)»el ,0,9 Ii aura eu , bo imel, a , 0 Nous aurons eu, bomo imeli, e, e Vous aurez eu, bote imeli, e, e Ils auront eu, bodo imeli, e, e Vgovorivni naklon. Sdajni zbaf. J'aurois, jfes f Tu aurois , T i > bi imel, a, a, II auroit, On, a, 0 \ ga , kakor dès que nous eûmes vu le Roi, nous pav» tîntes, Po timkofmo krala vidili, faoprozh fhlî» Nous aurions, Mi, me, mi Vous auriez, Vi, ne, vi bi imeli% t, Ils auroient , Oni,oMe, one Fretak. i. J'aurois eu, Tu auro 11 auroit eu Nous aurions eu , Mi, me mi Vous auriez eu , Vi,vé,vi Ils auroient eu , Oni, one, one $ », et " ' y" ? im,l i.eu, T i bi bil,, o X ÏU , on , a, o , j * > c bi / bili imeli Velívni naklon» Nima ptrviga liza edinjiga. Ave * . qu'il ait, ayons , ayez , qu'ils ayent, imaj. imaj fi ali, naj imo imàjmo imajte naj imajo Perloshivni naklon, Sdajni al Prihodni zhaf. que je aye , que tu ayes , qu'il ait , que nou» ayons , que vous ayez , qu'il« ayent , de imam de irnafb de ima de imamo de imate de imajo Nedoverfben. que j'eusse , que tu eusses, qu'il eût, de bi jes de bi ti u de bi on, ona, ono \ imel, a que nous eussions, de bi mi, me, mi 1 . que vous eussiez, de bi vi , ve , yi > imeu qu'ils eussent , de bi oni,one,one ) e»e Fretékel doverfhen. que j'aye eu , que tu ayes eu , qu'il ait eu , que nous ayons eu, que vous ayez eu , qu'ils ayent eu, Davno doverfhen. il, f imel (, o £ 0,9 s eu ; ) , > mi, mi, «t, ) . .. :u, >tivi> vt 'vi > , ; bt $o»i,o»e, one ) e> * que j'eusse eu , de bi jes, que tu eusses eu, de hi t i, qu'il eût eu, de bi on , otlo, ono que nous eussioas eu. que vouseussez eu qu'ils eussent eu Neokouzhàvni naklon. Sdajni. Pretekli, avoir , imeti , avoir eu , biti imel D él é s b j a. Sdajno ayant, imajozb. Pribodno devant avoir , imnjozb ifUtti. Preteklo ayant eu, imaje, imivfbi. Pomoshni Glagol être, Biti, Snanivni tiakloii. Sdajni zbaf. Je suis , fimt Tu es , fi% Il est, je , ■Noui sommes , Jwo , Vous êtes , jte , 11« sont , f0 , ■ c. N e dov erfb en. étois , Jtm ) Tu étois, fi f a,ô li etoit , jfj \ Nous étions , fmo ) Vous étiez , ¡le ( bUi,Utk Us étoient, jo ) Pretekli dokonzhan. Je f"s fim y Ju fus £ > bii;a>9 Nous fûmes, fmo ) Pretekli nedokonzban. Pai été, ) « jt j «••■ Nous avons été , Vous avez été , Ils ont été , bili s le % le Pretekli prejjhni. J'eus été, Tu eus été , Il eut été, Nous eûmes été. Vous eûtes été , Its eurent été, bil, a, bili, let le bavno daverfben. J'avois été, Tu avois été , Il avoit été, Nous avions été, Vous aviez été , Ils avoient été, bit, s, o bili » le, I« Vribodni profl. Je serai, Tu seras , Il sera . Nous serons Vous serez Il seront bôm, bôdem ; bojb, bodefb bo , bode , bomo, bôdemo, bote , bodete , bodo , bodejo r Pribodni pretekli. J'aurai été , bom, bodem, it. d. kafar sgor- Tu auras été ; Il aura été, Nous aurons été , Vous aurez été, Ils auront été , Vgovorivui nakloH, Sdajni zbaf. Je serois, Jet 5 Tu serois Ti S bi bil, a, 9 use roit On, ona, ono,S Nous serions, Mi, mi, mi, 2 Vous seriez, Vi,vi,vi. > bi bili, le, le Ils seroient, ©»¿.orte.owe) Vgoverivni pretekli, J'aurois été, ^e/ p Tu aurois été, fi £ bi bil,a,« 11 auroit ete . O», o«a, ono J Nous aurions été, Mi,me, mi > Vous auriez été , Vi, vé, vi \ bi bili, Je, i« Ils auroient été, Oni,one, one) Velivni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Sois, _ bodi, ali, naj Ji Qu'il soit , bodi Ji, ali naj bo, ali naj je• Soj'ons , bôdimo , ali, na: fmo. Soyez , bodite , ali, naj jte Qu'ils soiont naj boio, naj fo terlasbivni naklon. Sdajni zbaf. Que je sois, de Jim One tu sois, de jt Ç>u' il soit, de jè Que nous soyons^ de fmo Que vous soyez , de Jle Qu' ils soient, de fa JV ed ov erfh en. Que je fusse, v *\jes J Que tu fusses J J ti S Qu'il fût C de bi S °«»0«a.ono \ o* Que nous fussions f C mi, me, mi }bili, Que vous fussiez, \ ^ vi, ve, vi e; Qu' ils fussent, ) ont, one, oné) e Pretekli. (Que j'aye été, de fi m ) Que tu a/es été de Ji > bil a, 0. Qu' il ait, été, de je V Que nous ayons été, de fmo Que vous ayez été> de Jle ) bili, e, e; Qu'ils ayent été de fo Que j'eusse été > ) * jes \ o Que tu eusses été, f J ti /3 Qu'il eût été, \ j, , * on nna oiio'Zt Que nous eussions été,1 / mi me mi Que vous eussiez été, j V vi ve vi V« Qu'ils eussent été; j oni one Neokonzhavni naklon. Šdainr rhaf. Être , biti tretekli ; avoir été, bit}. Dele s h j a. Sdajno, Étant, biôzh. Preteklo / ayant été , bivfhi. Prihodno. Devant être im'ajozb biti, ali bodôzb. PERVA VPREGA, s' er Snanivi naklon. S daj ni zb a [• J'aime, luhim Tu aimes, lubifb J1 aime, lubi. Nous aimons, lûbimo Vous aimez , lûb'te. Jls aiment, lûbio. Nedoverfben- J' aimois, fim ) Tu aimois, fi S lubil, a, o; JI aimoit/ je J Nous aimions, fmo ) Vous aimiez, /te > lubili, e, e. Jls aimoient, fo ) Prêt e kl i dokonzban. J'aimai/ Jim, ) Tu aimas, fi >lubil/ «/ «-> ». Jl aima, je , / Uôus aimâmes, fmo ) Vous aimâtes, Jte ? lubili, e, t. Jls aimèrent, fo ) Pretekli nedokonzhan. J'ai aimé/ firn ) Tu as aimé, ji > lubil , a j 9 U â ainié jt 3 JSTous avons aimé, fmo ) Vous avez aimé, jte t lubili, e, e ils ont aimé j fo ), pretekli prejfhrii; j'eus aimé, fin ) Tu eus aimé, Ji ? lubil, a; 9 Il eut aimé , je ) Nous eûmes aimé, fmo ) Vous eûtes aimé, jie t lubili, e è * Ils eurent aimé^ fo ) Franzoski jesik ima èn zheterti pretekli žbdfi ktirga fe pa malokrat poflushio, ta je : J'ai eu aimé, Ja fe ne da drugazhi pretolma-zhiti, kak or tako : kuder jimjen-jal lubiti, ali kadar (ïm doiâ£>il Tu as eu aimé, kadar ji dolubil. Il a eu aimé, kadar je dolubil Nous avons eu aimé, kadar fmo dolubili Vous avez eu aimé, kadar Jte dolubili Ils OHt eu aimé , kadar fo dolubili r Davno doverfhen. J'avois aimé , fim 5 Tu avois aimé, fi ^ lubil, a, » Il avoit aimé , je ) Nous avions aimé i fmo Vous aviez aimé , ¡le > lubili, e, t Ils avoient aimé , jo 3 P rihodni. J'aimerai, hôfi 1 Tu aimeras, bôfb \lubil, et « d Il aimera, bo } Nous aimerons j berna } Vous aimerez, bâte > lubili, e* £ Ils aimeront, bôdo 3 Pribodni prétekli. J'aurai aimé, bom ) Tu^aûras aimé, bofh > lubil, a, 0 Il aura aimé, bo \ Nous aurons aime, bomo ) Vous aurez aimé, bote i lubili, e, é Ils auront aimé , bodo ) Vgovorivni naklon. Sdajni. zbaf. J'aimerois, Tu aimerois , 11 aimeroit, jet ï en , or»s, oiîo ^bi lubil, a, a Nous aimerions, mi,mé,mi ) Vous aimeriez, vi, vé , vi ,bi lubili, e, e Ils aimeroient, oni,one}one j Prêt ekli. J'autois aimé, jes ) ^ ^ Itibily Tu aurois aimé, » > a, o Il auroit aimé, on, ona, on o) ' ; Nous aurions aimé, mi, mi, mi ) bi ) ¡^m Vous auriez aimé, vi,vi,vi >biii, > g * Jl§ auroient aitné, oni, one, one ) e,e ) ' Vçlivni naklon. Bres perviga liza edinjiga♦ Aime, iufei Qu'il aime , naj luki Aimons, lubimo Aimez, lubite Qu'ils aiment, naj lubio Pçrloshivnî naklon. Sdajni al Priboini zhaf. Que j'aime, de lubim Que tu aime, de lu'oijb Qu'il aime, de iubi Que nous aimions, de lubimo Que vous aimiez, de lubite Qu'ils aiment, de lubio N e d o v t rjh e n. Que j'aimasse, ^ Que tu aimasses, de bi Vti (lubil,a,a Qu'il aimât, \on, ona, ono ) Que nous aimassions, )mi, mé, mi ) Que vous aimassiez, debi ,vi,vè1vi > Qu'ils aimassent, ^oni,one, one)e ' Pretekli. Que j'aye aimé, de fini ) Que tu ajes aimé de ji > lubil, at o lubili, e Qu'il ait aimé, de je ) Que nous ayons aimé, de Jmo } Que vous ayez aimé , de jle s U Qu'ils ayentaimé, de fo J Davno doverfheq Que j'eusse aimé, )jes ^Ul, a ,)lubll, Que tu eusses aimé, de bi ti i 0 a Qu'il eût aimé, on, ona, ono) .S ' 0 Que nous eussions aimé, }mi,mé,mi ) 2! lubi-Que vous eussiez aimé , de bi'vi,vé,vi ^ \ ^li, e; Qu'ils eussent aimé, )oni, one, omy « > e Neokonzhavai naklon, / ; Sdajni. zbaf. Aimer, iubiti Pretekli. Avoir aimé, lubiti D e 1 e s h j e. S daj no. .Aimant, lubiozb Preteklo. Aimé , ayant aimé , lubil P r i h o d n e, Devant aimer, kdor bo lubil. Tako fe, vprégajo v* Franzoskim : chanter , péti, danser, pléfati, manger, jîfii, appeller,• kli-zati, inu vfi drugi, k ti ré le v'nedolozhnim kon-zluo s' er, inu drugi taki. DRUGA VPREGA. s1 ir Snanivni n a k Ion. S daj ni z h aj. Je finis, konzbû:em, konzbin. Tu finis , konzbujefb , konzoafb. Il finit, Jeonzbùjê, konzba. Nous finissons ; konzhu'ema, konzbamo. Vous finissez, konzbuJete, lonzbate. Ils finissent , konzbuejo, konzbajo. N e d ov e rjh e n. Je fioissois , fint ) Tu finissois , fi ¡» konzboval, a, o Il frnsisoit, je ) Nous finissions , fmo ) Vous finissiez , Jle ' konzbovali, e, Ils finissoient, fo ) l'r etekli doko nzban. Je finis , fim ) ïu finis, fi > konzbal ,0,0 Il finit , je ) Nous finîmes , ' * Pr etekli nedokonzban. J'ai fini , fim konzbal itd. Tu as fini , Il a fini , Nous avons fini , Vous avez fini , Ils ont fini , ' \ ; Tu eus fini , Il eut fini , Nous eûmes fini , Vous eûtes fini , Ils eurent fini , Zbeterti pretekli Franzoski , malo navaden. J'ai eu fini , fim doton^hal itd.. Tu as eu fini , Il a eu fini , Vous finîtes Ils finirent , Pretekli prejfbni. J'eus fini , fim konzbal itd. Nous avons eu fini , Vous avez eu fini , lis ont eu fini , J'avois fini Davno doverfbett. i , fim bil konzbal itâ,. Tu avo.s t ni , Il avoit fini , Nous avions fini , Vous aviez fini , Ils av oient fini , Vribodni. » i. ' y Y Je finirai, bom ) Tu finiras, bojh -> konzboval, a, o ; konzhal, Il finira , bo S Nous finiront, borna) Vous finirez, bote > konzhovali, e, e;konzbali lis finiront , bodo ) Pribodni pr et ekli. J'aurai fini , bom } Tu auras fini, bojb > konzhal, a , a Il aura fini, bo ) Nous aurons fini, bomo \ Vous aurez fini, bote t konzbali, e, e Ils auront fini, bodo ) Vgovorivni naklon, S dajni zhaf. Je fini rois, je s Tu fini rois, ti Il finiroit , on,onu,ono Nous finirions, mi, mi, mi ),., » Vous finiriez , vi, vé\ vi i [l ^nzhovali ,e,e Ils iiniroient, oni, one, one V bî » e » e Pretekli, J'aurois fini, je S ) ,. ... ) , , Tu aurois fini /ti C bl bl1' > 0 Il auroit fini, ot, ona,ono ^ a' e i ^anzbal, a, o Nous aurions fini, me, rai ) bi ), , ,• Vous auriez fini, -ui, W, ui W ¡ombovaU, e, e lis àuroient fini, oni, one, one)e, e e » e Velivni naklon, Br es perviga Hz a edinjiga. Finis , _ , konzkuj, konzhaj Qu'il finisse , naj kanzbujç /naj konzha Finissons , konzbujmo, konzbamo Finissez , Jeonzbujte , konzbajie Qu'ils finissent, naj konzbujejo , najkonzbaja Perloshivni naklon. Sdajni al Prihodni zbaf. Que je finisse , de konzbujem, de konzbam Que tu finisses, de konzbujefb, dekonzbajh Qu'il finisse , de konzbuje, de konzba. Que nous finissions , de konzhujemo, de konzbamo Que vous finissiez, de konzbu'ete, de konzbate. Qu'ils finissent, de konzbujejo, de konzhajo. NeAoverJhen. {lavno tak, kakor ta sdaj. imenvani Sdzjni al P rib oditi, d,e bi konzbçval, koitzbal itd, Pretekli. Que j'aye fini , de/?«) k & { Que u ayes fini 4e jt ■> ' ' Qu'U ait fini , de je > ' a' 0 Que nous ayons fini, defm ) konzbovali Que vous ayez fini, de j e k b ; Qu Us ayent lini, de J a J ' ' ' Davno d overfb en. Que j'eusse fini, di bi jes bil konzboval, konzh^l, itd. Que tu eusses fini , Qu'il eût fini , Que nous eussions fini , Que vous eussiez fini , Qu'ii§ eussent fini , N^konzhavni naklon.. S d aj n i zb af. Finir , konzbuvati, koiiçfrçtfi, 1 Pretekli. Avoir fini , konzhati D e l e s h j e., S d a j » o. finissant, konzbujozb , lonzbajozb. Preteklo* Fini, ayant fini ; \onzbal, Pri hodno. Devant finir , kdSr bô lonzhoval, konzhalt Ta vprega je sa glagole konzhane s' ir, kakqç avertir y opomniti, povedati , guérir , sdnviti , osdraviti : zéiiti, fzéliti, ensevelir, pokopavam , pokopam , bénir, blôgervati, fvetiti: ta sadni ima dva deleshja , bénit, bénite, shégnan, shégnana, ( : boll'hi floveniko fvezhèn, fyezhçria : S sa zer-hvene pofvezhene rezhi ; béni, bénie, blogervan ; 2hefhen , zhéfhena , sa vlàki drugi nezerkvéni pomen, Per glagolu baïr, fovrâsliiti , opomnimo , de famo v' treh lizih edinjih fdajniga zhafa snani-vniga naklona fe pifhe : je bais , fovrashim, tu bais , fovrashifh, il hait, fovrashi, inu fe isrezhe s' goftim h , je bès , tu bés, il bett VPREGA. s* oir 5 n a n i v e nA S daj M i\ Je reçois , Tu reçois , Il reçoit , prejématn, prejmèm prejemajb , pr ejmefb prejemu, prejme Nous recevons Vous recevez tls, reçoivent, prejemamo, prejmèma prejémate, prejmete prejemajo , prejmejo Neànverfbtn. je recevois , fim ) Tu recevois, fi ? prejemal, a Il recevoit, je - Nous recevions , fmo Vous receviez , Jte ï prejemali Ils recevoient, fo ^ / Pretekli dokoHžban. je reçus , fim } Tu reçus , fi £ prejel, a, o Il reçut , je ; Nous reçûmes , fmo / Vous reçûtes , Jle r prejeli, e Ils reçurent , fo \ Pretekli n ed o ko n z bam. j'ai reçu * fim Tu as reçu , fi Il a reçu , je Nous avons reçu, fmo } Vous avez reçu , Jle ; prejeli j e Ils ont reçu , fo * Pretekli prejfbni. J'eus reçu , fim prejèl iti. Tu eus reçu j Il eut reçu , Nous eûmes reçu ^ Vous eûtes reçu , Us eurent reçu, Tu as reçu , fi ^ prejel, à , » je S iDrugi pretekli , rèdkonavadeit, J'ai eu reçu , fim doprejél itd. Tu as eu reçu , Il a eu teçu , Nous avons eu reçu , Vous avez eu reçu , Us ont eu reçu , D av n o à ov er Jken, J'avois reçu , fim Ul preß itd. Tu avois reçu , Il avoit reçu , Nous avions reçu t Vous aviez reçu , Us avoîent reçu , Prihoden« \ Je recevrai , boni . Tu recevras , bofl f prejemal, a, o ;ptfjél, a, i Il recevra $ bo ) Nous recevrons , horno Vous receviez , bote > Pre"ma}1 > Us recevront, bodo \ P™pi,e,e Prihodert pretekli. J'aurai reçu , bom preß itd. Tu auras reçu 4 Il aura reçu , Nous aurons reçu i Vous aurez reçu i Us auront reçu^ Vgo v or Î ven. S d a j n i. Je recevrois , jes ) j,jprejemal, a, Tu recevrois , ti \ bi prejel, a , o II recevroit , on, ona, ono ) 1J Nous recevrions , Mi, «e, mi ) hiprejemal,e Vous recevriez, rt, De , vi lis recevroient, oni, one, one Pretekli. bi prej tli, e, J'aurois reçu , jej J Wbfl hre<èmal,a, Tuauroisreçu, tf ; (prejel, a, o Il aurait reçu, o»,ô«a, ono ) ' Nous aurions reçu , mi, me, mé 1 H )^refemaZi, C Vous auriez reçu , vi, vé,vi, ^ bili, f Lejemj/ e Ils auroient reçu, oni.one,one)e ,e Y J V e 1 i v e n. Bref p erviga Hzu edin j i ge. Reçois, * prtfèmaj, prejmi Qu'il reçoive , naj prejema, naj prejme Recevons , piejémajmo, prejmimo Recevez , prejemajte, prejmite Qu'ils reçoivent, «aj prejemajo, naj prejmejo Pe r 1 o s h i v e n, Sdajni al Pribodev. Que je reçoive, de prejemam, de prejmeM Que tu reçoives , de pre'emafb , de prejmejb Qu'il reçoive, deprejema, deprejme. Que nous recevions -, de pre'émamo, de prememî Que vous receviez , de prejsmate , d? prejmetè Qu'ils reçoivent, de prejemajo, de prejmejo Ne d or erfb en. Oue je reçusse, de bi jes prejémal, prejél itdi Que tu reçusses , Qu'il reçût , Que nous reçussions Que vous reçussiez , Qu'ils reçussent , Pretekl h Que j'are reçu, de jitn prejémal, prejél itdi Que tu ayes reçu j Qu'il ait reçu , Que nous ayons reçu i Que vous ayez reçu , Qu'ils ayent reçu , D avno dovèrfben. Que j'eusse reçu , de bi jes bil prejémal prejélj itd. Oue tu eusses reçu ; Qu'il eût reçu , Que nous eussions reçu , Que vous eussiez reçu , Qu'ils eussent reçu , Neokonzhâven. S dajn i; Recevoir , prejémati , prejéti. Pretekih Avoir ieçu j prejetu D e 1 e s h j é. Sdaj no. Recevant, prejtmajozb, prejmejoztfi Preteklo. lleçu, reçue j ajant reçu j prejemali prejelj d P r i h o d n o. Devant receyoir , kdor bo prejemati prejel.' Ta vprégâ je sa glagole konzhane s* oir, kakor apercevoir, posnâvam , posnâm ; zhiitim, sazhu-tim ; saglédam; vglédam} concevoir5 fpozhénjatrit fpozhnem , percevoir > sapopâdani * sapopâdenii ZHETERTA VPRËGA« v n •S ri a n i ii ê Ht S d a j n t. Îe fends , Vràzhant , vèmetti Tu rends t vfazhajh , veriiejb Il rend * vtazba, verne Nous rendons, vrâzbamo , vèrnemo Vous rendez , vrazbate , vetttete Ils rendent, vrazbaje , vernejo Ne d o v erfb enc Je rendois , Jim Tu rendois , Jî "> vràzbal, a , a Il rendoit , je Nous rendions , Vous rendiez , ~Jie ^ vrdzbali, e Ils rendoient , P reteïli dokonzban. Je rendis , ftm ) Tu rendis , Ji C virrtil, a , o Il rendit, je } Nous rendîmes - fmo J Vous rendîtes, Jte [ vèrnili,e, Ils rendirent , jo ; P r et ekli nedokonzb an. J'ai rendu , Jim vernïl itd. Tu as rendu , Il a rendu, Nous avons rendu , Vous avez rendu , Us ont rendu , Pretekli prejfbni. J'eus rendu , fim vernil itd. Tu eus rendu , Il eut rendu , Nous eûmes rendu , Vous eûtes rendu , Us eurent rendu , Zbeter ti pretekli , malo ttav aden. J'ai eu rendu , fim dopovernil itd. Tu as eu rendu , Il a eu rendu , Nous avons eu rendu , Vous avez eu rendu , Ils out eu rendu , Davno doverfb.en» J'avois rendu , fim bil veriiil itd, Tu avois rendu , II avoit. rendu , Nous avions rendu , Vous aviez rendu , Ils avoient rendu , P r i b o d e tf. Je rendrai , bom ) Tu rendras , bojb > vritbal, a, o Il rendra , bo ; vernil, a, o NoUi rendrons , homo s Vous rendrez , bote > vrizbalÎ, e, i Ils rendront , bodo S Vernili, e , « Triboden pretekli. J'aurai rendu , bum vernil itdt Tu auras rendu , Il aura rendu , Nous aurons rendu , Vous aurez rendu , Ils auront rendu t Vgovoriven. S daj M i. Je rendrais, je, J vrâzbal, a, « Tu renJrois, n -, ' ' Il rendrait, on, ona, ono \ VernU> 4' Nous rendrions, «it, me, mi ? vrizÎ,aii , e, Vous rendriez, vi, ve, Vi s bi vèrnUi Ils rendraient, uni, one, one ) 1Pretekli♦ J'aurais rendu , jet ] bi bit/vračal, a Tu aurais rendu , ti S 0 ( vernji, a, o Il auroit rendu , e M, o«a, 0H0 > \ Nous aurions rendu, «it, «e, mi ) K ) vrazbalî, e, Vous auriez rendu/ ut, Dé ri y bili,s . è, g Us auroient rendu, oni, one, oHe)é, e) V e 1 iv e n, Perviga lîza éiinjiga ni. Eends , vrâxhaj , verni Qu'il rende , naj vrazba , naj verne Hendons , vrdzbajmo , Vernima Pendez, vrazbajte , vernite Qu'ils rendent, naj vràzbajo, naj Veraejê Perloshiven. Sdajni al Pribodetf. Que je rende , de vrazbam, de vernem Que tu rendes , de vrazhajb, de vernejb Qu'il rende , de vrazba , de verne Que nous rendions, de vràzbamo , de vèrnema Que nous tendiez, devrazbate, de verneie Qu'ils rendent, vrazbajo , de vemejo N e d ov erfh en. Que je rendisse , d? bi vrazbal„ vernil, itd. Que tu rendisses, Qu'il rendît, Eue nous rendissions , ue vous rendissiez, Qu'ils rendissent, Vr etekli, §ue j'aye rendu , de Jim vernil, itd. ue tu ayes rendu, Qu'il ait rendu , Que nous ayons rendu , Que vous ayez rendu , Qu'ils ayent rendu, Davno doverjben. Que j'eusse .rendu, . )jes Que tu eusses rendu, de biiti f ' Qu'il eût rendu , >», ona, onoyernu' a>9 Que nous eussions rendu, ^mi, mi, mi)bili,e,e Que vous eussiez rendu. ,-svi,vé,vi ^vexnili, Qu'ils eussent reùdu , }o»i,orte, one) e, t Vgovoriven. S d aj n i. Ta raïrote* hi a, II rendroit, on, ona, ono \ vernU> 4 > Nous rendrions, mi,mi, mi J vrizhalî, Vous rendriez, vi,ve,Vi sbi ... ' Ils rendroient, oni, one, one > vernil> e> Ttetekli. J'aurois rendu , jet hibil/vrazhal, Tu aurois rendu , ti S „ ?.. „ Il auroit rendu , •«, ofla, ono Y> 0 \veT*u> a> Nous aurions rendu, mi, mè, mi ) bi } vrazbali Vous auriez rendu, vi, vi vi >biliS t nili L lis auroient rendu, oni, one, otte)e, e) V e 1 i v e n. Terviga liza édinjiga ni. Rends , vrdzhaj, verni Qu'il rende , naj vrazba , naj verne Rendons , vrâzbajmo, vernima Rendez, vrazbajte , vernite Qu'ils rendent, naj vràzbajo, naj Verttejê Perloshiven. Sdajjni al Pribodert. Que je rende , âe vrazbam, de Vernem Que tu rendes , de vrazbafb, de vernejb Qu'il rende , de vrazba , de verne Que nous rendions, de vràzbamo, de vèrnemo Que nous tendiez, devrazbate, de vernele Qu'ils rendent, vrazbajo , de vernejo N e d o v erfh en. Que je rendisse, de bi vrazhal,, vernil, itd. Que tu rendisses, Qu'il rendît, Que nous rendissions , Que vous rendissiez, Qu'ils rendissent, P r et e kl i. Que j'aye rendu , de fim vernil » itd. Que tu ayes rendu, Qu'il ait rendu , Que nous ayons rendu , Que vous ayez rendu , Qu'ils ayent rendu, Pavno doverfben. Que j'eusse.rendu, . )jts Que tu eusses rendu, debiiti } «J»,-»'« « Qu'il eût rendu , ) on, ona, o no) vernu'a'8 Que nous eussions rendu, , 1mi,mé, mi)bili, e,e Que vous eussiez rendu. ,-/vi,vé,vi ivernili, Qu'ils eussent rendu, 1 )oni, one, one) e, t Neokonzhavan. S d ajn i. Rendre , vràzbatl, vemiti Pretekli, Avoir rendu » vemiti Deleshje. » Sdajno. Rendant, vrazhajozh, rernejàzh Preteklo. Rendu , rendue , vernen, vernena Ayant rendu , vernil, vernivjbi Pribodno. Devant rendre, kdor bo vrazhal, virnil TaJco fe vprégajo glagoli attendre , zhakati % entendre , vumiti, repondre, odgovarjati , odgovoriti , vendre , prodajati , prodati, ino tim podobni. P erv o o br as ni zb a Ji. JS Pervoobrasni zliafi per glagolu fo ti/H, po kti-rih drugei zhafe issobrasvamo ali isdelujemoper vfih fhtirïh vprégah. _JP Vprega. T _ 1 f Recevoir . prejemati prejeti. H O ff 2 S 5 S 2- I.S-3- * i S C- N 5T ¿S" u Sf. «*• ¡f j Aimer, lubiti « et 5.g g- ? I-T £ -i i o t» C t N ffi m t) n ps ^ o o ta' fo tu Co % a N £ tu 3 O s» N S ¡3-— • «J> S cr Deleshje fdajno. ïd a »o C o ►S- <3. Fini, konzban. Senti, zhuten. Ouvert, odpert. Tenu, dersbân. Aimé, lublen. Deleshje preteklo Je reçois, prejémam, prejmem. Je finis, konzbâm. Je sens, zhutim. j J'ouvre, odpèram.' Je tiens, dersbim. J'aime, liibim. Sdajni Snanivniga Je reçus , prejel Jim. Je finis, konzbaljim Je sentis, zbutil fim J'ouvris, odpèrel \ Je tins, dersbal 1 (im. J'aimai, lubilfim. Pretekli Snanivniga. 4-t* Vpréga S 3 S" 1 = § 5- S. 3 rt- •TS Ol d. CL. o C P- O d ^ftt- -i 0) -i Ni * p. p »t s.01 o « ►a- s. p- o rç N a s S tí CO o- ■» gl' hs «üüf N g vj- 3 g-a 5 tí *- i íj o, s. o .rt —. JI O! 2-1» o- & N ta N S O" 3 o » ^ m' n 50 -< re o s N n. •—.te ¿0) C- 3 IS. g a. cr" "C » ; sj o rt> a «« t e- rt a P- n> r- s- S3 d o rt £J 3 rt C » - «-I (t i '—' O ÛJ tí S. e 3 3 n o — ri S. £.03' -i 2 reis - c o « tí - o, rt L S te ) t_ »! " 0> i o « ti 2 rt rt\ CL CL rt e i t» O ft {i. te 4 a C. d. N t-i CT rt o Si-< rt - 3 tí o. rt C» -S a . rt d * -t' i- s- te S ^ C "O- rt . n ■ 3 a- Odvôdenï Zb a fi, I, Od fdajniga snanivniga fe odvodi veliven od-, jemâje namefîimé je, jes .J'aime, lubim; veliverç aime, lubi;je/i»û, konzham; veliven finis, kon-zhaj s je reçois, p rej me m ; veliven reçois , prejmi je rends, vernem,- veliven rends, verni. Isjémarno fhtir glagole : je suis , lim ; veliven sois, bodi: j'ai imam; veliven aye, imaj : je vais, idem ali grem ; veliven va, idi ali pojdi j je sais, Vém ; veliven sache , védi. JI, Od pretekliga snanivniga fe obrasi pedover« fhen perloshivniga , smenjaje ai v' asse per vpregi pervi j'aimai, lubil lim ; nedoverfhen perloshi« vniga que j'aimasse, de bi je§ lubil. Sa tri druge vprége pa perftavlaje fami slog se ; je finis, fim konzhal, je finisse , jes bi konzhoval, jes bi kon-zhal ; je reçus, lim prejel, je reçusse , jes bi prejemal, jes bi prejel ; je rendis, "fim vernil, je rendisse , jes bi vrazhal j jes bi vernil, ÏII, Od fdajniga v* neokonzhavnimu fe obrasi : i. Prihodni v' snanivnimu smenjaje r ali re v" rai't, aimer , lubiti , j'aimerai, borrç lubil/ finir, konzhau , je finirai, bom konzhal; rendre, ver-niti , je rendrai, bom vernil. Isjémarno ; Perve vprege : aller , iti , prihoden j'irai, poj, dem j envoyer, poflati , prihoden j'enverrai, bom poflal. Druge vprege ; tenir , dershati, je tiendrai, bq«i dershal ; venir, priti, je viendrai, bom prifhel ali pridem; courir , tezhi, je courrai, potèzhem ; cueillir, pobrati, je cueillerai, bom pobral, mourir , vmréti, je mourrai, bom vmerel, acquérir, dobiti, j'acquerrai, bom dobil. Tretje vpri ge . recevoir, prejeti, je recevrai, bom prejel; avoir, imeti, j'aurai, bom imel; échoir, j'écherai, minul bom ; pouvoir, mâgati ali mozhi, je fourrai, magal ali mogel bom; savoir , véditj ali sn.iti, je saurai, bom vedel ali snal; s'asseoir, iéiïi , je m'asseoyerai, bom ledel; voir, viditi, je verrai, bom vidil ; vouloir, hotéti, ie voudrai, bom hotel ; valoir , velali, je vaudrai, bom velâl, falloir , treba biti, il faudra , bo treba.* pleuvoir , deshiti, il pleuvra ', bo deshilo. Zheterte vprege : faire , delati, fturiti v' pri-hodnimu : je ferai, delal, fturil, bom; être, biti, je serai, bom. 2. Od prihodniga snanivniga fe obrasi poga-jivni idajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja; j'aimerai, bom lubil, j'aimerois , jes bi lubil; finirai , bom konzhal, finirok , bi konzhal; recevrai, bom prejel, recevrois , bi prejél ; rendrai, bom vernil, rendrais, bi vernil. I V Od fdajniga deleshja fe obrasi ; X. Nedoverfhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje aimant , nedoverfhen aimois : finissant : finissais : recevant , recevois : rendant , rendois, Isjemamo fama dva ; ayant , imajôzh , j'avois , iim imel ; sachant, vedôzn ali snajozh , je savois: védel ali snal iim; 3. Od ravno tiga deleshja fe tudi obrasi pervo lize mnoshniga fdajniga snanivniga, smenjaje ant v' ons : aimant, nous aimons : finissant, nous finis• sons ; recevant, nous recevons : rendant , nous rendons, Isjêti fo : étant , nous sommes : ayant, nous avons: sachant, nous savons. Tudi fe obrasi drugo lize mnoshno smenjaie ant v' ez: aimant, aimez, finissant, finissez: recevant, recevez : rendant, rendez. isjèti fo : faisant, vous faites : disant, vous dites. Tako le tudi obrasi tretje lize ravno tiga mnoshniga > premenjâje ant v' ent : aimant, ils aiment, finissant f ils finissent. 3. Od ravno tiga fdajniga dHeshja fe obrasi fdajni zhaf perloshivniga naklôna, ménjama ant v' bresglafen t : aimant, que j'aime , finissant, que je finisse, rendant, que je rende. lsjétja. Per pervi vpregi . allant, que j'aille. Per drugi vpregi : tenant , que je tienne : venant, que je vienne: acquérant, perdooiôzh , que j'acquierre , de perdobirn. Per tretji vpregi : recevant , que je reçoive , pouvant, que le puisse : valant , que je vaille : voulant, que je veuille , mouvant , que'je meuve: fui-, lant, trebajozh , qu'il faille, de trébuje ali de je tréba. Per zheterti vpregi : buvant , piézh , (fie je boive, de piem , faisant, delajozh , que je fasse/ de fturim : étant , que je sois. V. Od pretekliga deleshja fe obrasio vfi slosheni zhafi ( slosheni is dveh beféd : ) perftavlama zhafe dveh pomoshnih glagolov avoir , être, pofta-vim, j'ai aimé, j'ai fini , j'ai reçu ; j'avois aimé, j'avois fini, j'avoîj- reçu ; j'aurai aipié, j'aurai fini, j'aurai reçu i que j'eusse aimé, que j'eusse fini, que j'eusse reçu , i, t. d. Nevp ravni G l ä g o l i, Nevpravne imenujemo , ktiri ne gredo vedno po fploh vpravi ali po vpregah, Dofti tih glagolov nima nektirih zhafov , al pektaih liz , al viaj tifti glafpvi nifo v' navadi med lud.ni, per V o obr a sni '¿haß, Nevpravnih glagolov. Sdajni v' neokon zhavmm. Deleshje fdajno, Deleshje preteklo Sdajni v' snani-vnimu, Pretekli v' snani» vnimu. P E K V A VPREGA. Aller, iti, Puer , Allant, idejôzb gredôzb bodiôzb, Puant, fmerdliv Allé , fiel, hodil, bçden , Pué, fmerdel ■ . Jnterdiôzb vfmràden Je vais, idem , grem, bod'm. Je pus, fmer dim, J'allai, fimfhel, jim hodih Je puai, fim Jmerdel % DRUGA VPREGA. Courir, tez hi. Cueillir, pobirati, pobrati. Fuir, beshati. Mourir, mreti. Faillir, grefbati, gre/biti, nevaten biti, ji nefovéjt biti, na piku biti. Acquérir, dobivati, dobiti , Saillir , hahlâti vréti. Tressaillir , Je tréjti. Vêlir, oblàzbiti, oblézbi. Revêtir, oblàzbiti, oblézbit Courant, tekôzb. Cueillant, pobé' rajézb. Fuyant, besbiozh besbezb. Mourant , mer-jozb. Acquérant , jlo-bivajozb. Saillant, babla-jôzh, vrejôzb, Tressaillant , fe trefiozb. Vêtant , obla- zbiôzb. Revêtant , obla-ahiozb. Couru , tékel , tizben. Cueilli, pobran. Fui , bésbal. Mort, vmirel. Failli , grtfhen nevaren bil , nefovéjl bil , na piku bil, Ar;uis , doblen. Sailli , bablil, vrél. Tressailli, fe tréfel, Vêtu, oblézhen. Revêtu, obléthen Je cours, tezbetn. Je cueille, pobiram , poberem. Je fuis, besbim. Je meurs, merjem J'acquiers, dobi-vam, dobim. il faille, balbci, vre. Je tressaille, fe tréfem. Je vêts, oblazhim, oblèzbem. Je revêts, obli-zhim , oblèzbem, Je courus , jim tékel. le cueillis, fimpobiral , jim pobral. Je fuis , fim] bésbal. Je mourus , jim vmerel. Je faillis, grèfbal grefbil, nevaren Jim bil, nefovéjt kil, na piku bil. J'acquis, fm dobil Il saillit, bablal, vrel je. Je tressaillis, fit» , /e tréfel. Je vêtis, oblazhil, oilékel, Jim. Je revêtis , oblai «bil, obleket, ¡M, te T K ET J A SPREGA Choir, padati pafli. Déchoir, odpadati, odpafii. Échoir , ispadati ispajti. Falloir, treba biti trebvati. Mouvoir, majati. Pleuvoir , desbiti. Pouvoir, migati% mozbi. Savoir, snati, vè-diti. S'asseoir, fédati , fejti. Surseoir, odldga-ti, odlosbiti. Valoir, veliti. Voir, viditi. Pourvoir, previ-diti , prefkerbeti Valant, velajozh. Voyant, vidiôzh. Pourvoyant , previdiozb, pre-fkerbiozh. ! Vouloir, botéti. | Voulant, botèzb, Échéant, ispada-jizb. Mouvant, majizb. Pleuvant, de- sbiôzb. Pouvant, niaga-jozh , tnogàzb. Sachant , sna-jôzb , vedôzb. S'asseyant, feda. jozb, fedejozb. Déchu, odpàdel. Échu , ispàdel. Fallu, treba bilo trebvalo. Mu, majan, Plu, desovàl • Pu, magan. Su , snatt, viden. Assis , /¿¿ai , Jédél. Sursis, odlosben. Valu, vel&l. Vu, viden. Pourvu,, previden , prefkerblen. Voulu , hoten. Je déchois, odpadam, odpadem. Il échet, ispàda , ispàde. Il faut, tréba je Je meus, majem. Il pleut, desbi. Je puis , magam , morem: Je sais , snam , v ¿m, Je m'assieds , fé-dam , Jidem. Je sursois, odlagam , odloshim, odlégatn, odlisbem. Je vaux, velàm. Je vois , vidim. Je pourvois, pre- vidim f pr.fiertujem , prefkerbim. Je veux , bôzbem. Je déchus , fim odpadel. Il échut, ispadelje Il fallut , treba je bilo. Je mus , majal fim, Il plut , desbova-lo je. Je pus, mag al fim môgel fim. Je sus , snal fim, videl fim. Je m'assis , fidal, Jedel. Je sursis, odlosbil, fim : odlégal, odle- gel, fim. Je valus, velâlfim. Je vis, vidilfim. Je pourvus, previ-dil fim , prefkerbel fim. Je voulus, botel fim T E RT A VPREGA* Battu , bit. Bu , pit. Je bats, bietn. Je bois, pietil' Il brit , riga. Battre , biti. Boir, piti. Braire, rigatï. Bruire , germeti. Circoncire, obresovati, obrésati. Clor^, saklépati , sakieniti. Conclura , fklèpati fkliniti. Confire , Jîrojiti. Coudre, JbiJati. Croire, vérovati. Dire , rézbi. Maudire , klét'u Écrire , pifati. Exclure, iskléniti. Faire, délati, Jluriti. Prendre, jemiti , vséti. Lire , brati. Luire, Jvéti'i. Mettre , dévati, djati. Moudre, mlèti. Naître ; roditife. Nuire, Jbkodovati. Bire, fmèjati. Rompre , térgati, pi-zbiti, Absoudre, odvésati. Résoudre, rasvésati, Suffire , fkositi. Suivre, naflédvati. Traire , mléjli ali molsiti. Vaincre, premâgati. Vivre, sbivéti, Z H E Battant, biejôzb. Buvant, piôzb. Bruyant, germézb. Concluant, fk.lépa~ jôzb. • Cousant, Jbivajôzb. Croyant, verujôzb. Disant, rekozb. Maudissant , ko'njôzb. Écrivant, pijhtjôzb. Excluant ,isklépajôib. Faisant, delajôzh. Prenant, jtniajôzb. Lisant, berejozb. Luisant, fvetiôzh: Mettant, devajôzb. Moulant, mdtjôzb. Naissant, rodiôzb. Nuisant, Jbkodujozb. Riant, fmejôzb. Rompant, tergajozb, pokajozb. Absolvant, odvesu;6zb- Résolvant, rasvesu- jôzb. Suffisant, fkosajozb. Suivant, najledujôzb Trayant, molsejàzb. Vainquant, premaga-jàzb. Vivant, sbiv, sbivézb. Circoncis, obréiatf, Clos, saUénjen, Conclus, fkU.njen. \ Confit, jirojen. Cousu, Jbivan âli foitj Cru , vèrovan. Dit, rèzbert. Maudit, preklét. Écrit, pifait. Exclus, isklenjen, Faitdèlan., Jîurjeri. Pris , vsét. Lu, bran. Lui, fvetel. Mis , djan , dét> Moulu , mien. Né, ràjen. Nui, Jbkôdovan. Ri, fmejal. Rompu , tergan, p6- zben. A bsous, odîiéia». Resous, résolu faire san. Suffi , fkosâl. Suivie , na[lédvan. Trait , molsen. Vaincu , premâgan. Vécu , sbivel. Je circoncis , obre-sûjem, obréshem. Je clos , saUépam , saklinem. Je conclure, f lépam, fklènem, Je confis, Jlrôjim. I Je couds , Jhivam. Je crois, vérovam. Je dis, rèzbetn. Je maudis, kolnem. J'écris, pijbent. J'exclus , isklépam , iiklénem. Je fais, dèlam^Jlurim Je prends, jemlem, vsamem. Je lis, bjtem. Je luis , fvétim. Je mets, dévam, dé- nem ali dém. Je mouds, milem. Je nais, rodim Je. Je nuis, Jbkôdovam. Je ris, Jmejant. Je romps, tergam, pôiam, pôzbim. J'absous, odvesûjem, odvésbcm. Je resous, rasvesvjem, rasvésbent. Je fuffis , fkosâm. Je suis, naflédovatn. Je trais, molsem. Je vaincs, prantagù- jem, premagam. Je vis, sbiviiu. «3 Je battis, Jim bit. Je bus, Jim pil. Je circoncis, ohreso-val, obrésal, Jir». Je conclus , fljépalt fklénil, fim. Je confis, fim Jlrôjil. Je cousis, fim Jbival. Je crus , fim véroval. Je dis , fim rékel. Je maudis, fim klél. J'écrivis, fim piful. J'exclus, fim iskhnil. Je fis, délai, jhril,fim. Je pris , jimal, vstt » fim■ Je lus, fim bral, Je mis , déval, djal ali dél, Jim. Je moulis, Jim mlél. Je naquis, fimferodil. Je nuisis, fim fbkôdoval Je ris, fim [mejal. Je rompis , fim térgal, fim pôzbil. Je résolus , fim ras- •ue'rai Je suffis / fimfiioîàl. Je suivis, fim naflédval Je vainquis , prewb» gavai, premigal, Jim, Je vécus, Jim sbivel. Tukaj mémo puftimo glagole is tih sloshène » Sa to ker fe ravnajo po vpregi^ fvojih pervo-° obrâsnih , kakor poftaVim glagoli promettre, ac£-mettre , remettre , fe vprega jo kakor njih pervo-obrasni glagol mettre î ino tako VK drUgi odvodeni od tih tukaj popifanih, Zhe na to tablo gledafli ind dershifh figot datte vprave od isobràsenja zhalbv, ne oitane tebi no-ben glagol i ktirga bi ne snal Vprégati, Sklad Glagolov. s' fvojitrt imenvavnint ali s' podféba. Podféba aH Imenvavni padesli glagolov klizhemd tiRo al ofébo alrézh, ktifa je j al ktira dela to, kar glagol isrekuje , in ki jo glagol pod feboj ima* îmenvâvnîga najdefli , ako pred glagol po-iiavifh prafhanje kdo ino kaj ? Odgovor ti po-kashe imenvavniga , poitavim ; l'enfant est sage , otrok je vumen ; de imenvavniga najdem , pra-fham i qui est-ce qui est sage ? K.do je Vurtien ? Od* govorifh, otfok; glej ta je imenvaVen glagola est t je. Le lièvre court, sajiz tezhe; kdo težke? odgovor, sajit, glej ta je imenfaven al pôdfébik glagola court, tezhe. Vprava. Vlaki glagol fe ima fklâdati s' fvojitrt imenvavnim ali fvojim podfébkam v' fktevilu ino lizu , polîavim : je parle > govorim : je parle je! edinje ino pervo Iize, ker je , jes , kar je imen-vaven, je edinje ino pervo lize. Vous parlez tous deux , va obâ govorita t parlez je drugo lize mnoshno, ker vous je v' ffanzoskimu imenvaven drugiga liza v' mnoshnimu. 1. Opomin. Kadar glagol ima dva imenvavna edinja , more v' francoskim poftavien biti v' mnoshno , kakor : mon frère et sœur lisent, moj brat ino moja feiira bereta. 2. Opomin. Kader fta dva imenvavna rasniga liza, fe (klada glagol s' nar imenitnejim, kar je pervo lize ; potlej s' drugim lizam manj imenitnim , vunder imenitnejim ko tretje , poftavim : vous et moi nous lisons, ti ino jes bèreva : vous et votre , frère vous lisez , ti ino tvoj brat bereta. (. Pr ava dvornoft hozhe iméti, de préd imenujemo zhloveka, s' ktirim govorimo, potte fami febe ; vous et moi, ti ino jes : ) i $ k l a d à j a v ni k glagolov. Djavni glagol je tift , ktirmu samoremo per-ftâviti en predmet, to je befédo î nikoga al néko rezh, ktira fe na ravnoft fklada s' poménam gla-golovim. Lubim je djavni glagol , ker samorem rezili . aimer quelqu'un, nékoga lubiti, poftavim. j'aime Dieu, lubim Boga: beféda Bog je pjedfébik in fe narav'noft fklada s'glagolam. Ta fklad fpos-nafh s' prafhanjam . kaj ? koga? poftavim : qu'est' ce que j'aime? kaj lubim? odgovor : Dieu , Boga, ktir je na ravnoft v' fkladu s' glagolam, ino je njegov predfébik. Vprava. Ravni fklad djavniga glagola ima navadno sad sa feboj predfébik v' toshivnimu , kadar predfébik ni nameftime , poftavim : le cbat mange la souris, mazbek jé miftia : le chien remue la queue, pèf maje rép , mifh in rep fia toshivna v* ravnim fkladu s' glagolima je in maje in ftojita sad sa njima. Al kadar je predmèt riameftimje, takrat v' f'vojimu fklâdanju ftoji pred glagolam, poftarim : je vous aime namefl j'aime vous, il m'aime, me Jubi, nameft il aime moi. Opomin. Po verh ravniga i'klada samorejo nektiri djavni glagoli imeti per febi druge (klade , luire imenujemo neravne : ti I kladi im.ijo vfelej pred ieboj zhleneà , de , poftaviin , enseigner la grammaire à l'enfant, vuzhiti pifmenoii: otroka : écrire une lettre à son ami, pifati pifmo fvoiimu priatlul otroka, priatlu lia dva neravna fklada glâgolova s' zhlenam à accuser quelqu'un de mensonge , dol-shiti koga lashi ; avertir quelqu'un d'une faute, opomniti nekoga savol pomôte, délivrer quelqu'un du danger, réfhiti koga isnevarnolli; lash, pomôta, nevarnoll belede ftojèzhe sa zhlenmi de ino du, io neravni fkladi, Vfak djavni glagol bode terpivenv' Franzoskimu preménjàma toshivniga v' imenvavniga, in imen-vavniga v' neravni padesh s' par al de fprédaj , poftavim ; hozhefli premenjati djavni glagol jéttt v' térpivniga per isréku le chat mange la souris , mazhek jé mifha , preménjaj imenvavniga v* toshivniga , vsami glagolôvo deleshje s* pomo-shnim glagolam être pred feboj, ino fturi neravni fklad s' kakim zhlenam is podfébka , kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat mange la souris. La souris dednem v' imenvavniga ; vsamem preteklo deleshje mangée , ga sdrushim v' fpodôbnimu zhafu s' po-moshnim glagolam être , in rezhem la souris est mangée : premenjam imenvavniga le chat, v" neravni padesh s' zhlenam par le, ino imam isréko: La souris est mangée par le chat. ( : Je fizer mogo-zhe rezhi : mifb je od maxh\a jéden , pa ni po na fhim ino noben nafhih flovenzov tako ne porèzhe. Take zele isreke li v' djavnimu isrekaino. -Nafh terpivai salog je filno rédek, ino Îhc ta narvezh krat farno s' farnim imenvavnim 4 poftaviriî i jé bil pregnan ; pà nemorem dalje rezhi : je bil pregnan od Petra ampak : Peter ga je pregnal. Sizer bi bilo dvomno , ga je li peter pregnal, al je prozh od petra drugim pregnan bil. J'aime mori père tendrement <, mojigi ozheta pèrierzhno lubim* je djavni isrek s' djavnim glagolam i lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék ; Mon père est tendrement aimé de moi ; po sgôr rezhenih vpravah, Vprega terpivni h* GlagoloV. Sdaj lahko vidifh , de terpivni glagoli imajd fehô farno vprego , to je , de ena fama pot jë djavne glagole prevrazhati v* terpivne. To ftu-> j*ifh, ako preteklo deleshje tiftiga glagola, ktirgd hozhefh v* terpivni salog preverniti , sdrushifh ? pomoshnim glagolam être, pofiavim» tako i iSnanivè ri} § da j ni. Je šuiš aimé, al aiméé fim luUén, ( tûbUftd ) al liibleno. Tu es aimé , ji lublen. Il est aimé, je lublen. Nous sommes aimés al aimées , fmo lûbleni C : lublene : ) al lublene, Vous êtes aimés , jlt lubleni Ils sont aimés , fo lubleni Ifiiov erfben. J'étois aimé , Tu étois aimé, Il étoit aimé j Nous étions aimés , Vous étiez aimés , Ils étoient aimés , bil lubltU ) :<. . -> bili lubleni îno tako dalje po Vfih žhafih glagola , étre , Védno fMâdama deléshje s' fpolam al moshkim al shehfkiai V fhtevilii àl èdinjimu al mnoshai-mu. • Vpravà sa fcerpîvnl fklad. Ta fklad okiizùjemô s' enint al drugim tih dveh perlugov de al far. Potiavim i La souris est mangé par le tbat. Un enfant sage est aimé de ses parens , vumniga otroka ftarfliilubio. • Ôpottnh. Ne sdrušhi nikdar v'Franzoskimù predi log par s* imenam Dieu, Bog, torej rezi • Les mi-tbans seront puni de Di&u j in né : Punis pat Dieui Hudobne bode Bog.karal. Šredni gîàgioll Klizhenio fredné glagole , to je, rie djavn? në terpivne, tifte sa ktirmi ne samôremo ftavit be-fede nékogà, nékaj , nékd rèzb; poftavim : lan 'uir v ômâgovati, dormir , fp.ati ; ker ne simoremo re-ihi : omàgvati nékoga, fpati nékfoino rèzb. Vezhidél fe vprégajo fredni glagoii kakor djav- ni s' pomoshnim avoir , imeti ; kakor je dort, fpim , j'ai dormi, fim fpal, j'avoit dormi, fim fpal, 'aurois dormi, bi bil fpal, i'td. Nekaj frednih glagolov fe vpréga v' slosbèniii zhalih s' pomoshnim glagolam être, kakor venir, prihajati, arriver, priti, tomber, pafii, itd. Vprega frednih glagolov, ■S n a n i v e n. S d ajn j. Je tombe , pàdam , pàdem. Tu tombes , padafb, padejb. Il tombe , pada , pade. Nous tombons , pàdamo, pâdemo. Vous tombez, padate , pudete. Ils tombent, padajo, padejo. Pretekli dokonzban. Tu tombas , V' naflédnih zhafih , kjer k' pomoshnimu per-ftavlamo delesbje tombé, bofh lam vedel, de je treba to deleshje fkladati s* imenam al s' name-fiiménam v' fhtevilu ino fpolu ; sa to ne bomo ponavlali te konzhanja. Nous tombâmes Vous tombâtes, Ils tombèrent, Il tomba , Je tombai Pretekli dokonzban. Je suis tombé, al tombée, jim padel, a, o Tu es tombé, al tombée, kakor sgor. Il est tombé, al elle est tombée, Nous sommes tombés, al tombées, Vous êtes tombés, al tombées , Ils sont tombés, al elles sont tombées^ Pretekli prejfbni. Je fus tombé , Jim padel, kakor fgor. Tu fus tombé , Il fut tombé, Nous fûmes tombés , Vous fûtes tombés , Ils furent tombés, D Aii rt o d o d erfb en J*étois tombé, /tw ? ) Tu étois tombé , 'fi / bil, a, o > padel, 4, » Il étoit tombé, je ) ) Nous étions tombés , Jma } y Vous étiez tembés, jte , bili, e,e{ padli, e, I Ils étount tombés, Jo ) ) Pribodni proJL Je tomberai , bom ) padal, a, o Tu tomberas, bofb ? Il tombera, ho ) padèl, dla, 0 Nous tomberons , homo ) Vous tomberez , ho te > padali, e, i Ils tomberont, bodo S padli, e, e Pribodni prttekli. Je »erai tombé , bom ) Tu seras tombé , bojb > padel, dla , 0 Il sera tombé , bo ) Nous serons tombés , bomo ) Vous serez tombés, bote £ padli t i Us seront tombés , bodo ) Pogajiven, S daj ni. Je tomberons , jet ) Tu tomberois, ti ' bi ptdal; 11 tomberoit , oit ) bi padel. Nous tomberions, tHÎ ? Vous tomberiez , vi ? bi padali. Ils tomberoient, \ oni ) bi padli« Pretek It. Je serois tombé, ješ / Tu serois tombé, ti > bi bil padal. Il seroit tombé , o» ; bi bil padel. Nous serions tombés , mi \ Vous seriez tombés , vi C bi bili padali Ils seroient tombés, oni ; bi bili padli. V e 11 v t rt. Bres perviga liza edinjiga. Tombe, pàdaj, pidi. Qu'il tombe, naj pado, naj padt._ Tombons, paiajmo, pidimo. i Tombez , pada-te , padite Qu'ils tombent, ny padajo, naj padejo. P ç x 1 o s h i v e n, Sdajni al Prihodni, Que je tombe , de padam , de padem. Que tu tombes , de padafb, de padejb. Qu'il tombe , de pada , de pade. Que nous tombions, de pàdamo , de pàdemo. Que vous tombiez, de padate, de paaete. Qu'ils tombent, de padajo, padejo. N fdoverjbtn* Que je tombasse , ) jes \ §ue tu tombasses, defctS ti > padal, a, o q'il tombât, J> on, ) padel, día, i Que nous tombassions, f"1}') Que vous tombassiez, de bi-vi » padali, e,e Qu'ils tombassent, )oni ) padli, », • o V ribo d ni. día, o Que je sois tombé, } fvm) Que tu sois tombé ? d» > /i S padel, Qu'il soit tombé , ) je > 8ue nous soyons tombés , f fmo i ue vous sojez tombés , de > Jîe f padli» e, Qu'ils soyeat tombés t \Jo ^ Davno doverfb eH. Que je fusse tombé, ) hil ? Que tu fusses tombé, debi > „ ' 'padel, dla, Qu'il fût tombé , • ) Que nous fussions tombés, (-bili ) Oue vous fussiez tombés, debi { padli,e, » Qu'ilsfusseut tombés, } y J Neokonzhâven, S d a j n ». Tomber , pàdati, faflù Pretekli. JStre tombé , pajli, Deleshje. S daj no. Tombant , padaj¿zb. P rib o dne. Tombé , paden. Étant tombé , padel. P rib o dno. Devant tomber, bodôzh padati, bodizb paJH. Po ti podobi vpregamo glagole : aller, iti; arriver , priti j déchoir, odpadati, odpafli ; deceder , oditi; entrer ; notri iti / joriir, vun iti, is-hajati, isiti ; mourir , mréti , vmreti ; naître , rodili fe; partir, hoditi, prozh iti ; reter, oftâjati , oftati; descendre, doli iti ; monter, ftopiti, ftôpati, gori; passer, mémo iti; venir, prihajati, priti ; s' fvoj-mi sloshenmi ; devenir, prihajati, biti , survenir nahajati, naiti, itd. V PRAV A. Per frednimu glagolu ftoji pred jmenara al pred nameltiménam eden tih dveh zhlenov à au, al de. Poftavim : Nuire à la santé , sdravju fhkôdvati. Plaire au souverain , 1 amoblaftniku dopalii. Convenir à quelqu'un fpodob.ti fe komu. Médire de quelqu'un, obrékvati koga. Profiter des leçons, perdobivaii (:peiv dobiti: ) per branju. Jouir de la liberté, vshivati flobôdfhinoi Povrativnî glagoli. Ki fe povràzhajo. Tako klizhemo tille glagole, ktirih pomén feboj pernafha, de itnenvavni in s' tim fkladni padesh lia ena in ravno tifta oféba, kakor : je me flatte, ménim, al li perlisujem : tu te loues ,' ti fe hva-lifli ; il fe blesse , fe rani, itd. Take vprégamo kakor sgor imenvani glagol tomber, to je , jim Çerdévamo pomoshni être v' sloshenih zhafih. 'ukaj damo farne perve liza takiga glagola sa isglèd, Snaniven. Sdajn i. Je ms rcpens , kafdm fe Tu te repens f Il se repent , Nous nous repentons Vous vous repentez , lajate Je lis se repentent , kajajo Je Ne d ov erjh en, Je me repentois , itd. kujàl fim Je Prêt ekli dokonzban. Je me repentis , itd. kajil fim U \ Pretekli ne do ko nzb a ni Je me suis repenti , itd, JkaJdm J$ pretekli p^ejfhni. Je me fus repenti , Jkafàl Jim Je Davno dqverJbeQ. Je m'étois repenti, itd, Jim Je bil JkaJil, P ribo dni. Je me repentirai , itd, knjàl Je bom Pribodni pretekli. Je me serai repenti , Je bom fkajal Vgovoriv«fl, S daj ni. Je me repentir ois, itd. kajil, JkaJal, bi Je Treteili, Je me serois repenti, itd, kafàl,/ afâl, bife bil, V e 1 î V e Br?f fervi^n liza edinjiga, Repens t toi , Wâj, fi afaj, fe _ . Qu'il se repente , ko/d", , naj Je F ppentons - nous , kafâjmo, Jkafajme, fe I epentez - vous , kajajte, JkaJatfe , Je Çu'ils se repentent , fco/ajo, Jkasajo, najj<( Perîoshiveiu Sdajlri al Pribodni. Que je me repente, itd, de fe kafâm , defefkafàm Nedoverjben. Que je me repentisse, itd, de bife kafal, a, o de bi Je Jkafal, a , Pretekli. Que je me sois repenti, itd, de /i« /e kafal de fim fe fkafal Davno pretekli. Que je me fusse repenti, itd, de Jim febilfkafql Neokonzhavni, Sdajni. Se repentir, * kafdti, fkafiti , /• Pretekli, S'être repenti, JkaJàti Je D e leshje. S daj H o. Se repentant , Je kajajàzb Priteklo» S'étant repenti , Je JkaJajôzb, Je Jkafal Prib odno. Devant se repentir , imajozb Je kafiti, imajozb Je JkaJàti Opomin. Me , te, se , nous, vous , ktire fo v* fkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v'zhaii ravni l'klad, kakor je me flatte, fi periisujem , to je je flatte moi ; tu te blesseras, ti fe bolh ranil, to je tu blesseras toi: vzhafi pak obrasio neravni fklad, kakor v' tih isglédih , me fais une loi, fi pofti. vo dajem , to je je fais à moi une loi : il s'est fait honneur , fi je zhaft rturil, to je il a fuit honneur a soi, itd. Nelizhni glagoli. N e l izb ni glagol imenujemo, ktir ima farno tretje lize edinje v' slednimu zhafu , vunder fe favno tako vprega , kakor drugi glagoli. Vpréga nelizhnih glagolov, S naiti v e n, Sdajni. 11 faut , iréba je , trebùjo Nedoverjben. II falloit, treba je bilo , je trébvah Pretekli dokonzban. Il fallut , treba je bih Pretekli nedokonzb an. Il a fallu , treba je bila Pretekli prejfbni. Il eut fallu , treba je bih Davno dov erfb en. Il avolt fallu , treba je bilo, je bilo trtbvah Pribodni. Il faudra , treba bo , tribvalo bo Pribodni pretekli. Il aura fallu , bo treba, bo trébvah Vgovoriven. S dajn i. II faudroif , treba bi bih , bi trebvafa Pretekli, Il auroit fallu , treba bi bilo Perlosliivni. S daj« i Pribodni. Qu'il faille , it je triba, de trebuje fîedov trjfh eit, Qu'il fallût, de hi kilo treba, de bi trebvata Pretekli. Qu'il ait fallu , de je kilo treba , dejt trebvalo Davnq doverfbett. Qu'il eût fallu , Je bi bilo treba , de bi bilo trebvalç NçokQnzhâvni, Sdajrti. Falloir , treba biti, trébvati De le s k je. Ayant fallu , treba biàzb , potrebovan , tribavan Pomnja, Zhlén if pomeni pelizhni glagol , ka-¿arkol ta zhlen ne pomeni kako ofébo al ftvar: *he tedaj rezhem il joue , jegrâ ^ govorézh od otroka , je ta il nameftimé iména otrok ; sa totak glagol ni nelizhen , kakor je il pleut, deahi, ker ta ïl pi na meftu nobeniga imena al uaaiefliména. ŠHESTA STAVA f Shefto pleme befedi « ïfeUshjé. fieléshje je befeita t fetird ima v* febi nékaj îaRncfl glagolov ih nékaj perlôgovih* je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiôzh , aimé « lublen. Deléshna je glagola , ker ima njega pomén in fkladnO vprâvlanjej kakôr aimant Dieu y Iubi6zh Boga * aimé de Dieu * Bogu lub ,al lublen per Bogu } tukaj vidimo laflnofli glagola djavniga ino terpivniga : deleshna je tudi përlogovib lafinoll, ker kakfhniva eno ofébo al eno ftVar j to je nji perlâga eno kâkfhinoft. Skladanje dele'shjov. Šdajno delesh je aimant, finissant, recevant, rendant , le nikol ne ipremeni, to je ne jemle na lé ne fpola ne Chtevila* poliavim : Un hcintne lisant , Une femme lisant. Des hommes lisant * Des femmes lisant. Spomni fé, dé namejtno delesbjt v* Franzoskimu ni nizh drugiga ko ravno to fdajno delésbje, ktirmu predftavlamo befédizo en, kakor: lesjeu~ nés gens se forment Vesprit en lisant des bons livres, mladenzhi obrâsio l'voj duh beréjozh dobre bukve ( : s' branjam dobrih bûkev : ) Glejmo , de ne smédemo s' tim fdajnim dete-çhjam nek tire glâgolfke perloge ( : tako imenva-ce, ker isvlrajo is glagolov : ) Tako rezhemo vit bommt obligeant , une femme obligeante poftréshli* zhlovek , poftréstiliva sbena : obligeant tukaj ni deleshje, ktiro vpravla, arnpak , periôg , ktirga fklanjamo ino fkiàdamo s' iménam : al kader rezhemo cette femme est d'un bon caractère obligeant tout le monde, quand elle peut, ta shena je-dobriga naravja, vfiréshe vlim ludem , kader l
    ; ou bien, «I vfaj, al pa, al pak; joit, bodi fi, bodi. 4. Sa povédati isjimanje : si non , ako ne, zhe ne; quoique, akolih , deliih, 5. Sa enikvnti i comme, kakor , ko ; de même que, tako de ; ainsi que, kakor, kakor tudi. 6. Sa perlàgati : de plus, verh tiga , fhe po ver-hu, tudi; d'ailleurs, Jej, fej tudi, fej tako, tudi fizer ; outre que, svunaj tiga, dalje tiga , encore que , de fhe. 7. Sa dajati vsrùk : Car , ker, parceque , aa to ker , puisque , ker , po tim ker ; vû que , ker , savol tiga ker. g. Sa snaniti fvojo mifel : afin que , de. de bi , de peur que , de ne , de bi ne. 9- Sa Jilèpati : Or, pa , pak , sdaj pak ; donc, tôrej , sa to rej, sa to ,• ainsi, tedâj ; de fort que , tako de. to. Sa kasati zbaf ; quand, kadar ; lorsque, ka» dar, takrat kadar; comme, kadar, kjer; des que kar, odkler, kakor hitro; tandis que, dokler. il. Sa pomeniti dvomenje : Ji, ako, zhe; supposé que ; pofiaviin de , a'ko bi , zhe bi ; fourni que, de li / ako li ; en cas que , zhe bi, ako bi mo-rebit, zhe vtégne. Je fhe dofii drugih vesi , ktirih te bode navada vuzliila. Narbol navadna ino pogéfina je vés que , kako- , ko y ktira je tudi J'oimûnlka s' na-nâihavnim nameftimjam lequel, laquelle, ktir, ktira. L'homme uussi que la.jemme, taJio m6sh kakor shena ( : mosli ino shena : ) tukaj je que vép. L'homme que vous avez vu, mosh ktirga lie vidi-li ; tukaj pa je que namtftimje lequel. Nektire vesi iiozhejo imeti sa feboj glagol v* perloshivnimu naklonu, druge pa vfe v' sn :nivni-niu. Perloshivniga hozhejo lé : soit que, bodi fi de , nai shé ; sans que, bres de , bres kar bi ; si N ce n'est que, ako li, zlie li, quoique deflih ; jusqu'à ce que , dokler; avant que, piédtn, préd ko; non pas que, pa ne de , vuner ne de, ne de , ne de bi; de pt-ur que , de ne , de bi ne ; de crainte que, de bi ne ; ino fploh, kader je govorjenje od dvômen-ja , od firaha , vupanja, shelâ, itd ; pofiavim : je souhaite que, shelim de ; je doute que , dvomim de , cet enfant soit jamais savant , bi ta mladeuzh kdaj vuzhen bil. DESETA STAVA, Defeto pleme bejedi, M e. d m i t. Medmet je beféda , s' ktiro oglafimo en gib , eno djanje, enobzhut nafiie dufhe, kakor pofla-vim velelje , shaloft , gnufenje , itd ; ino ktiro vzhafi farno vun vershemo, vihali med druge be-|éde vmef mézhemo. Tukaj imafh narbol "navadne medméte ali oglâfe : Sa vefelje : Ab ! Bon ! a ! dobro ! Sa shalofl: Aye ! ab ! bêlas! abimè! on/! o, ojoj! Sa ftrah : Ha ! he ! Sa gnufenje ; Fi! Fidonc! pejte ! pejte bodi ! Sa zhudenje ; Ob ! 6 ! Sa ferzhenje : ca ! allons ! courage ! alla, ferze velà Sa klizanje : Uola ! oià! Hé ! oj ! ej ! Sa molzhat velévanje. Cbnt! Paix ! tiho ! mir! POSEBNI OPOMINI s a vfe te ftave , tO j«, ta ¡ledno pleme t ef éd. o i z b e r k. Zherka b huka v' befedi Hero* , p« ne v* beft-di btroismt, viteUvo. L fe isšezhc topleno v' fredi ino pa konzu be, féde, kader fioji pred njim i, kakor ga eni flo-venzi isrélajo v' befedali ho/j, vcjelie. Meilleur, boli hi ali bolj fii i ; orgueil, napuh y famille, dru. shina; soleil, fonze, kakox bi po nafhim ftalo ; mejljeur, orgejlj, famijlj-, fpiejlj, S med dyema glâfnikama isrezi kakor nafh ty maiscn, hifha, poison, Hrup ; isjémaj befedo fre-Séance , prédftvo , ino présupposer, predpolàgati , predrasumiti y ktirj dve beri : preféanfe , prefu-pose. D v* befedi grand, velik, igrezi terdo kakor t, kadar je pred enim glafniham al pred bresglafr mirn b, poftavim : grand intérêt, velika lesliézh-noft , grand homme , velik mosh , isrezi : gran\ ajnteré, grant vmm. Gn v' fredi befede isrezi kakor «j, poftavim j digne , vreden , magnanime , vélkolerzhen , ignorance , nevédnoft , beri : dinje, manjanime , mjo-ranfe ; isjémaj ; stagnation , sapovédnja , safiàla vocla, sailàloll ; stagnante, saftal, s' fvojimi od-vôdenmi befedami , v' ktirih isrezhejo gn kakoç t», to je ; Jlaknufion, itd. Pifhejo œil , oko , in isrékajo , kakor bi bilq pifano euil. O d slotbtnib i m in, Kadar je imé sloshéno is perl6ga ino iména , oba v' mroshnimu jèmleta nâ fe mnoshno podd-bo ; un gentil homme, plemenit zblovek ; des gentils bommes. Kadar je sloshena is dveh imén sdrushenih s* enim predlogam, vsame famo pervo imé mnoah« ço podobo k* Tebi ! un chef d'oeuvre, mojRrovfko delo , des chefs-d'œuvre y un arc-en-ciel , mâvriz i, des arcs-en-ciel, / Kadar je sloshena is predl6ga i« imena, al ¡s glagola in imena, vsame famo imé mnosbno podobo : un entre■ soi , franzosko okno , lina , de s ttttre-sols; un garde-fou , dershâj, des garde-foux. S b t ev iln e imena, Cent, flo , in vingt v" quatre-vingt ofem defet % jn six-vingt, toje iio in dvajlet , pervsamejo innosiini s, kadar fo pred mnoshnim in le s' njim fkladajo. Deux cents hommes, dva flo mésh , quatre-vingts ans , ofemdefej lét, six-vingts arbres , fto indyajfet drevéf, Per létni zifri pifhejo mil, ne mille, jesâr, le froid fut grand en mil sept cent neuf, mras je b»l velik v' létu tavshént iédem lio devét. Sizer le VÎelej p fhe mille , ino ne pervsame nikol mnosh-niga s' k' febi deux mille hommes, dva tavshént môsh. Neuf , devét, pred glafnikam vfelej isrèzhej, kakorbi bilo pifano neuv, il a neuf ans, isreeio il a neuv ans , devét lét ima, je devét let flar. -- Kadar beféda demi , pol , Boji pred belédo , ktira pomeni zélo, fe demi ne fpremeni v' i'poluî une dg.ni heure, pol ure,- une demi livre, pol libre; kadar je pak sad , takrat fpremeni fpol , zhe je tréba , in po njemu raynâ , une heure et demie \ poldruga ura , une livre et demie, poldruga libra. D eliv ne imé» a, Delivne klizhemo tille iméoa , k tire poménic» en dél tele kólkfTunofti , kakor la plupart dt , vézhidély un infinité de , bres fhtevila. Delivne imena, sa ktirmi hódi mnoshno imé, hozhejo imeti glagol in perlog v' mnoshnimu fhte-vilu. La pluspart des enfans sont legers , vezhidél Olrok je nemaren. Opomin. V' delivnimu poménu predfiavlajo per-logu tillen de tudi v' mnoshnimu fhteviJu, ne det, y ai lu de bons livres, lim vezti dobrih búkev bral, ne des bons livres ; j'ai vu de belles maisons , fiai vidii lepe iuíhe , ne des belles maisons. Na me fl i m e »a. i. Namefiimé vous fiojézhe na meñu tu'per Ogovárjanju eniga lamiga zhlovéka hozhe imeti mnoshúo Íhtevilo , kakor v' nal'himu jesiku, kadar koga vikamo ; vunder naflédni perlog , zhe ïe ktir sraven, oftane v' edinjimu, mon fils voua serez estimé , si vous êtes sage , moj lin vi bote zhiflan, zhe bote vuzhen ( : po zherknùn tolma-zhenju : ) 2- L,e, la, les, fo vzhafi namefliména, vehafi zhléni : kakor zhleni imajo vfelej sa feboj eno ime : le roi, la reine , les hommes ; kakor namefti-ména fo vfelej jdrusheni s' glagolam : je le convois ga posnám ; je la respecte , jo pofhtujem ; je les estime , jih zhiflam. Nameflimé le ne ménja ne fpola ne fhtevil», kadar je na meflu perloga al glagola. Poflavim re-hózh eni shénfki : Madame êtes - vous malade ? Gofpa fie li bolni ? More ona odgovoriti : je le suis, bolna fim , n eje la siu's ; ker le ni zhlen, temozh namefiimé , ktiro fe nanafha na perlog malade. On doit s'acçomoder à l'humeur des autre» autant qu'on le peut. Se imamo termi drugih ludi perlizhili, kolkor samóremo; tukaj oftane le, ker je iiemeftimé, ko fe nanafha na glagol accomoder, • 3. Nameftimé sot nikol ne rezi, rasun sa fplo-fhnimi imenvavnimi : on, chacun, ce , potiavim : on ne doit jamais parler de soi, nikdar ne govirimo sami od lebe. Chacun pense à soi, vlak ná le mifli. Non aimer que soi , c'est être mauvais citoyen, kdor lebe lamiga lubi, je fíab lóled, 4. Ne fméfh ftaviti son, sa , ses , leur , leursf na meftu imena ene ftvari , zhe to imé ni isre-zlieno v' ravno tiflimu isreku , v' ktirmu jih po-flavlafh. Tedaj ne porezhefh : Paris est beau, j'admire ses bâtimens , Paris je lép , ftojim in glédam ïijegôve sid¿nja ; temozh : Paris est beau , j'en ad-tnire les bâtimens Kader je imé isrezheno v' ravno tiftimu isréku, takrat fméfh ftaviti sgorimenváne nameftime'na , sa to porezhefh prav ; La ¿ave a sa source en Carnicle, Sava svira na Krajnfkimu. 5. Je tréba rezhi ; c'est en Dieu que nous devons mettre notre espèranre , na Boga imamo savúpati; ne : en qui. C'est à vous que je veux parler , s' teboj hozhem govoriti, ne: à qui. V' tin isrekih que ni nanáfhaven , temozh je vés. 6. Nanáfhaven qui pima ne fpola'ne fhtevila. Tako rezhemo: moi qui ai vu, ies fim vidil, tous qui aues. vu , vi Ile vidili , nous qui avons vu , mi frno vidili , itd. 6. Kader je pred qui en fîavik , v* ktirmu je govor od ene llvari , takrat ne ftavirno qui, te« mozh li kader je govor od kaliga zhloveka : sa to ne porezhefh : íes Jciences à qui j' m'applique , Vuzhenofti , na ktire fe podajam , ampak : aux quelles f m'applique. Ce pred glagolam (tre ho zhe glagol imeti v' # » edinjimu , deflih je naméfl mnoshniga nameRJ. ména, pollavim : ne rezhemo famo c'est moi qui ai , c'est toi qui as, c'est lui qui a , ampak tudi c'est nous qui avons, c'est vous qui avez Isjémamo tretje lize mnoshno, per ktirmu re^hejo ce sont, poitavim : ce sont eux , ce sont elles , ce sont vos ancêtres , qui ont bâti ce château, Vafhi liari fo ta grad sidal«, 9. Tout na meflu quoique , deflih , kakorkôl , ino na mellu entièrement , vef, nima mnoshnîga pred moshkim perlogam , sa to rezi : le s enfans t tout aimables qu ils sont, ne laissent pas d'avuir bien des défauts , otrozi deflih lubesmvi, imajo vuq-der fhe dolti nepoUiofli, „ Ravno tako tout nima mnoshniga pred mnosh-, nim shenfkim} zhe to sazhénja s' glafnikam al s' bresglafnim h ; sa to rezi : ces images tout amu-santé s qu'elles sont, ne me plaisent pas , kakor kol me te podobe mikajo, del tih to te podobe krau. kozhâflive, mi vunder nifo vfkézh, Zhe je pa shenfki perlog v' edinjimu , al zhç v' mnoshnimu sazhénja s' foglafnikuin , takrai poftavi toute al toutes. Isgled ; Cette image , toute amusante qu'elle est , ne me plait pas , defiih je ta podoba ozhem dopadliva , mi vunderni vfuezh; ces images , toutes belles qu'elles sont , ne me plaisent pas, akolih fe tih pod6ba ozhi perjémajo , vunder mi nifo vfhézh. Ravno to fturi s' befédo tout, kader pomeni ref, poftavim: ils so nt tout interdits , fo v/i ofterméfi, elles sont tout interdites, /0 vie ollerméle, 10. Quelque.... que ravnamo tako ; zhe jé med quelque in que perlog, takrat quelque ne pervsame nikol s na konzu , temozh oftane famo na febi. (.es Rois quelque puissans qu'ils soient , ne doivent Îat oublier qu'ils sont hommes , naj fi bodo krali akor kol mogôzhni , yunder naj ne posabio j de i'o zhlOvéki» Zhé je med quelque in que imé, Te quelque fkîa-da, V' fhtevilu s' imenam. Quelques richesses que Vous ayez , vous ne deuex pas vous en orgueillir , bodi bogat , kakor hozhefh, fe ne Imefii prev-fiéti, Žhe fioji ime sad sa que ihO glagolam, takrat jè treba befedo quelque prezépiti in pifati quel que, al quelle que, quels al quelles que, po fpolu inofiite* Vilu. Isgledi: quelle que soit votre naissance, quelles que soient roi richesses, vous ne devez pas vous enorgueillir; votre naissance, quelle qu' elle soit, né vous donne pas le droit de mépriser les autres, bodi kakor kol vifoko rojen, vunder nimafh pravizo drugd lahizhoVatù 11. Celui-làcelui-ci obernemo tako; pervigi sa kasati zhlovéka, od kogar fmo préd govorili; drugiga sa kasati liftiga zhlovéka, od ktirga (mo sad sa pervim govorili: Heraclite et Démocrite éto-ieilt d'un cbaractere bien différent: celui - là pleuroit toujours, celui • ci rtoit sans cesse, Héraklit in Dé-môcrit fia bila zlo nafprétniga naravia: uni- je védno jokal, ta smiraj fmejal. Céci kashe blishno ftvar, cela manj blishno, po-ftavim: je »' aime pas ceci: donne» moi cela, to ni« mam rad, daj mi uno. 12. Befeda personne, kadar je ša namefiimé, je moshka v* oarezhivnimu govoru ino pomeni nih• xbè. Personne »' ejl plus heureux que lui, nihzhe ni frézhneji ko on: al kader je sa imé, je shenf-ka: cette personne ejl très bereuse, ta zhlovek je prav frezhen, ta shenftca je prav frezhna; od ko-ga je govor, od moshkiga al shénfke ) Opomini sa glagole, i. Imenvavni naj bo imé al nameitimé, fe dévA •ad sa glagolam 'v' tih okolfiiinah: i. Kadar praihajo. Que pensent de vous les bon* nets gens? kaj miilio od tebe pofhteni ludje? irai-je? poidem? viendras-tu? bofh prifhel? Eli- il arri. vi? prifhel? » Zhe fe glagol pred il al elle konzhâ s' glafni-kam, ftavio t vmef, rekozh: appelle-t-til? klizhe li? viendra-t-elle? bo li prifhla? aime-t-on les ingrats? lubi kdo nehralishne? V* pervimu lizu pa ne prafhajo tâko, inisréka bi bila nevfhézhna, poftavim: cours-je? tdzhem li? mens-je? morebit lashem? Tukaj je'mlejo en o* vinik ino pravio: E/i- ce que je coun? «E/i-ce que je mens? a. Tudi ftavio imônVaVniga sa glagolam, kadar povdujejo beféde koga drugiga: Je m; croiraimb;u-reux, disait un bon roi, quand je ferai le bonheur de mes sujets. Sa frezhniga fe bom Hitel, je rekel néki dober kral, kader bom fvoje podloshnejofrézhil. 3. Ga dévajo tudi sad sa tel, tak, ainsi, tako, poftavim: tel était son avis, tako je ménil; ai»si mourut ce prince, tako vmerje ta famoblaftnik. 4. Tudi ta nelishn^mi glagolmi: il ejl arrivé un grand malheur, fe sgodi velika nefrézha. ït Ne ftavio pretekli?« dokonihànisa raînn govorézhi od sa ref pretekliga in konzhariga : sa to ne rezhejo j' étudiai aujourd-bui, cette année, ker noben tih zhafov fhe ni popolnim pretékel,ne dati ne teden, ne léto. Tudi ne rezi: j'étudiai ce matin, davi fim fe vuzhil, ker ta zhaf je fhe premlad: sa fjretekli dokonzan je treba, de zé 1 dan; zel mé-iz, itd, prctezhe, tedaj li fmemo rezhi: j' étudiai hier, la semaine passée, itd, fim fe vuzhil vzheraj, uni téden. m. V' ktiri zhaf perloshivniga naklona je treba daviti glagol, pred ktirim je vés que? Vprava perva. Kader pervi glagol, kir hodi pred-vésjo que, je fdajni al prihodni, ftavi glagol, kir sad hodi sa que, v' fdajni zhaf perloshivniga naklô, kakor: Il faut, il faudra que vous soyez plus attentif je tréba, bo treba, de bol pasifh. Vprava druga. Kader je pervi glagol v' enimu preteklih zhafov, deni drugi glagol v' nedover-fheni zhaf perloshivniga. I s g 1 e d i. Il fallait ) je bilo \ JI fallut f que vous je bilo / II a fallu V fussiez je bilo tréba, de bi bil Il eût fallu Ç plus bi bilo ^ bolpasil. Il auroitfallu ^ attenti/bibilo ) Poœnje sa predloge. < • j. Nesblôdi autour s' à V entour, okél, okrig. Raslozhik je ta: autour je predlog vfelej ftojezh pred iménam: autour du trdne, okol kralevïga fede-eha; A i' entour je narézhje méftno; il étoit sur son trône, et ses fils étaient à 1' entour, je fedel na fvojimu fédeshu ino njega otrozi fo ftali okrog. à. Ne blôdi avan'i s* auparavant pred. popréd; avant pred, je predlôg s'fkladam sa feboj, avant l' pred létmiy avant le tems, pred zhafam: auparavant, popred, je narézhje famo ftojézhe, ne partez pas si. tôt; venez me voir auparavant, ne odidi prenaglo, pri-di mé popréd obifkat. Šad ia au travers, frédi, fkos, pofréd; predlog de: travers des ennemis, pofréd fovrâshnikov, fredi fkos foVrashnike: à travers nima de sa feboj, ind iezhèjo à travers les ennemis, fkos fovrashnike4 Pomoje sâ narezhjé. 1. PÎUÎ in davantage nifta vfe eno. Sa davantagi ne moreflati predlog de, tudi ne vés que. Ne pravi o il a davantage de brillant que de solide, ima vezh lifhpanja ko terdnob^ ampak plus de brillant qùè de. Ne pravi o: il se fie plus à ses lumières qu' à celles des autresj bol savûpa fvojrnu vedenju ko ptujmn; ampak: il se fie plus à ses lumières» qu' à. Davantage imajo li sa narézhje. La science est estimable, mais la vertu V est bien davantage, vuzhenoft je v' zhifliij al zhednoft fhe bol* 2. Narezhje près de kar pOméni sur ie. point de fkoro, ne blodi s' periodam prêt à, kar pomeni dispose à, perpraven sa, blišo per. Ne pravio, il est prêt à tomber »ampak U est pris dt tomber> fkoro bd padel, omahuje kar bo padel* 3. Ne blodi d. la campagne s* en campagnt; to li rezhejo od vojakov in vojfke, uno pak od polja deshele in kmétov. Varmie est en campagne; les troupes ont ouvert la campagne So vun fhli na vojfko, vojaki fo vojfko fazheli. J' ai passé l' été à 1» campagne, po létu fiai na detheli bil/ poletje fini lia desheli preahirel. - 6àt Pomîn sa fklade med glagolmî in perlogi. Vprava. Dva perloga al dva glagoia samdreta obenim zhafu vpravlati eno imé, akoli oba perloga al glagola imata ravno tifti fklad kakor imé. Isgledi. Cet bomme est utile et cher à sa patrie. Ta zhlovek jefvoji domovini koriften in drag. Cet officier attaqua, et prit la ville. Ta vojâr je mefto popâdel in vsél. Isgledi nefklada med perlogmi, al med glagolmi s* iménam. Cet bomme est utile et chéri de sa famille. Ta zhlovek je koriften in lublen par R'ojift. To je nefklàd, ino tako ne fmemo rezhi, ker Utile fe ne fklada s' de sa famille. Cet officier attaqua, etse rendit maître de la ville. Ta vojar je popadel, ino -oblaftzhes méfto dobil. To tudi ne fmemo rezhi, ker attaqua fe ne fklada de la ville, temozh je en nefklad. Skufhnja in va d a, tamladénzbe, desiiémj, zbe sapopxde'ote navulee. Sa svéditi, ako mladen*hi sapopadeio to tnalo gramatiko, jenarbolfhi vséti ene franzosše bukve in jim rezhi raskladati nektire isrèke, ktire shé dobro rasvumio, de raslagajo, kaj inkakfhinaje fledna befeda u' isreku. I Naj povéjo per vfaki je Ii zhleii, al imé, glagol, predlog, al kaj drugiga. 2. Naj raslôzhio /pol, Jbtevilo, padesbj zhe je befeda, ktira fe fklanja. 3. Na) isjafnio per glagolih, [Hu, Jhtevilo, zbaf, ■nallon; naj dajo poviod pifmenfki vsrok, sakaj in kako fo befede softavlene in narejene ravno pc ti rerlti , v' ktiri fo, Pokashemo isgled , kako fe vprave obra'zhajo na nafhe prav govorjenje, Poftavim naj bo sa fku-fhnjo ta isrèk: L'écolier diligent aime l'étude. Pridni Tuzhéniz lubi vuzhehje* to je po hafbim; fe rad vuzhi, Sazhni prafhati mladénzha: Prafhanje. Kdo lubi? Odgovor. L'écoiitr, ta je imčhvavnj padesh ali podfébik, ki vprav/a glagol aimé. P. Kako posnâfh iméi de je imentraven, al pod-fébik? in de je Vpravlaviz glagolov? O. Ako to ime pride, kadet s' glagolam pra-> fhamo, sa odgovdr na prafhâhje Kdo? P. Kaj je imenvaven al podfébik? O. Podfébik ali imenvaven je befeda, ktira inae* nuje inkashetiiioflvataloleboj od ktire rezhemo al odrezhemoi P. Kaj je ime? O. lmé je fojozhe imé. P. Kaj je fojozhe imé? O. Je befeda ktira imenuje take rezhij ktire fo fa-» me na febi nékaj to je^ fo al kakfhina oleba al fivar^ kakor poftavim: écolier, paul, livre, chapeau. P. Kaklhino imé je Diligeftt? O. Je ime perlâgavno^ ali perl6gj P. Kaj je perlog? O, Je befeda, ktirô perlagamo fojozhimu imenu sa pomenili kakihinoft ene ofebe al livari, pofi». vim écolier diligent, prairié agréable, lep travnik. P. Kako lozhimo fojozhe od perlôga? O. Sojozhe imepoménieno takih rezhi, ktire fo, ino ktire imajo, ako fmérti tako rizhi, fvoie féjftvo, to je, de io famé Sa fe nékaj al fiéko bitje tako, de ia fe hojé. Perlogpa ni fatn ob febi, temozh je ime, ktir-ga poflaln,foiHu0 sakâjnoii nevuisimo, aku ga ne ' loi šdrushimo s' kakfhnim imfnam. Kader rezhem écolier, vedo vfi od zhiga govorim, in to je fojozhe imé: kader rezhem famo diligent ne vedo, kaj hozhem iezhi al kam ta befeda kashe, dokler jo ne perloshira fojozhi écolier; tedaj taka je perlog. P. V' zhim fe imata fkladati fojozhe in perlog? O. V' fpdlii, fhtevilu in padeshu, zhe j« fojozhe fklonlivo, to je, zhe fe da fklanjati. Poftavim perlog iiiore v'moshkimu biti, zhe je fojozhe moshko ; edin-ji. zhe je to edifije, itd* kakor v' tim iigledu> ktirga fdaj raslâgamô. P. Kaj je aimtl O. Je glagol. P. Sa kaj glagol? O. Ker isrekuje djanje imenvavniga podfébkài P. Kaj jé glagol? O. Je beféda, ktira rezhe, de kakfhina rézh al jèj ât fe gcidi, al de fe déla; tedaj befeda je suis je glagol, j'aime je glagol. P. Kako pdsriarrio glagol v'Ffanzoskimu O. Kader ti befedi lahko predftavim je, tu, it, nous, vous, ils, kakor: j ' aime i tu aimés, il aime, no* Us aimons, ,vous aimez, ils aiment. P. Kaj je l'étude? O. Je ftvar, ria ktiro fe rïariafha djanje imen-' vâvniga; je tedaj glagolov predmet àl predfébik, P, Kako posriamô ta predfebik? O- Potim, de pride sa odgovor na prafhanje Quoi? kader s' glagolam prafhamo, kakor v' tim isgled« l'écoHer diligent aime l'étude? P. L'écoler diligent aimé . . . . quoi? Kâj? O, L'étude: sa to jé tudi étude vpravlarijè ali rprar-lan padesh glagola aime. Ako vfaki dati tako vadifh vuzhônzà po kakfhni -itiii isréku, imamo riipanje* de ga bofh vumnO irio dobrosvuzhil/ ino zlts ga ob enim vurifii v' pravpif-moili, ga bofh na pôl poti dalja fprafil aa aavuM iaiinfkiga jesika. 7* ENAJSTA STAVA, Slâsbna mira. Sloshna mera je snadnoft dajat! vfakimu slogu tut vdâr,ktir Te mu fpodobi. Nektiri vuzlieniki perlâ-gajo sloshni meri en vezh obieshni pornén. Tukaj ni pravi kraj oprafhovati, kako dalezh fégajo mejniki tiga isvirka vlih govornih lepot, torej porezhemo enmalo od farnih dveh rezhi, to je od operanja glâ-foviga, in od kôlkfiiinofti slogov. Glalovo operanje. Isréka franzoskiga jesika je po Tvoji naravi dere-zha, tedaj bi narbol ftranpotno bilo, ako bi kdo ta jesik potésal ali vlékel in toshlivo govoril. Deflih pa je v'Franzoskim vezh kratkih slogov ko dolgih, vunder opéranje na nektire dolge sloge tolashi tifto védno naglizo, ktira bi nafvpéhala. Opéra] fe terdno na tille sloge, ktiri fo pofébne dolgofti, kakor rose, gôshovka, honnête, pofhten, procès, pravda. Opri fe enmalo na predsadni slog v' befedah, kti-re fe konzhâjo s*e bresglafnim, kader je predsadni ¿kratek,kakor prophète, prerok courage, ferzhnoft, aimable, lubesniv: in fploh, fe bol al manj opéraj, kar je prav,na befede bol vashne in poménlive v'govoru, Kolkfhinoft slogov. Vprav a. I. Dolg je vfaki slog s' klukaftim vdarjam: bâton, pa-liza, connaître, posn âti, jo rit, go jsd, l6g. lsjémanja.Dû deleshje glagola devoir, m<5rati ali dolšhen biti; crii delesh je glagola croître, Tafti; hôtel, dvor, velko prebivalfhe, velko goftifhe; hôtellerie, kerrhma, goftniza, oflaria, tabérna; hôpital, bolnifhe, fhpital. Tim befédam bi fe imel prozh vseti klukafl y dar,ker ga saltón nolio;al naváda je shelésna frajza. V prav a. II. Kratki fo gláfriikial farni al sraven eniga famiga fogláfnika, tudifo kratki dvaglafniki na konzu beie-de, kakor: sofa,trésor, sáloga. enjeu, llavav' jegri. lsjémi i. A, zherka v' Abezedi, je dolg. 2. Fer, sheieso; enfer, pekel; mer, morje; amer, grenek, garjúp; ver, zherev; biver, sitna; cuiller , shliza; " «;t, je, od glagola être, imajo sadne dolge. 3. Dvaglafniki au,eau, fo vfelej dolgi, rasun Paul, Pavel: tedaj vlézi dvaglafnike v'joyau, matos dragih kameno v, bateau, zholen, auteur, pifaviz, il faut, treba je, royaume, kraleftvo. • y p r a v a. III. Dolgi fo moshki honzlini slogi s's, x, x, to je tifli, ktiri nimajo bresglifen e na konzu sadaj, in ktir jill deka slienfke. To je shenfki slog jetift, Mr ima feres-glafen e v' Tebi, naj bona konzu al v' fredi beféde; vli drugi slogi fo moshki. Le discours, pogovor; une noix, oreh: l- nez, nóf, itd. S, Jf, z, isrezt moztino v' befe-dah: Ajax, Pertinax, ino drugih laitnih imenih; tako ♦udi mozhnoisrekajo/na konzu v' befedah. Venus, Romulus, Titus, ino laftnih imenih latinfkih. bresglafen e je vfelej kratek, tudi kadar ima per febii na konzu. Les enfans rebelles, púntarfki otrozi. V prav a. IV. Kratek je flédni moshki slog, sa ktirim en drugi tudi moshki slog hodi. Aménité, priétnoít. V' ti befedi je a kratek, kers.mjim hodi me: taje tudi kratek, ker je sa njim ni; ni fpet kratek, ker nafleduje te: duhov-mmu gofpodu d'Uiivet ni prifhel na milel tanavuk, ktir vender zlo veliko slogov obféshe. j^- Po ti vpravi je a kratek v' modération, smérnoft, méra; conservation, ohránenje, ino po vlih befedait s' ation, ker sa tim enozherknim slogam hodi en moshki slog. Isrèzi tedaj modération, considération, po fvojftu franioske sloshne mére in po pifmenimu befedifbu, ter ne moder à tion,conserv a tion, consider àtion, zhiflanje, premifhlanje, kakor nektiri napak isrékajo. Marmontel,safovétprafhan, je rékel, de ta slog je kratek, Isjete is te vprave Co; f. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, pbioshit', iablati, rasdjati, fe fpénjati, bâcler, racler, cadrer, rafier, gagner, satvôriti, râsiti, fhtirvoglati, vnefti, dobiti, maigrir, damner, damner, vieillard. hûjlhati, pogubiti, obloditi, ftariz, ftarzhik, v S. Veliko befedi s'dvojnim s. Addosser, sadeti na rame, «uocaijer.befédvati; bois" seau, mérnik, to je, franzoski mernik, affaisser, fe pp" fédati,baisser, nishati, bossu, gerbaft, gerbiz, amasser♦ nakopizhiti, boisson, piazha, brosser, ker(âzhiti,cbas" sis, oklèp, enchâsser, vdélati, passer, mémo iti, c las si' çttf,veriini, entamer, navaliti, passion, terplenje, ftrait' carrossier, kolâr , épaisseur, gôfha, passif, terpiven' casser, vbiti, fossé, graben, poisson, riba, compassion, fmilenje,^rot«er, nidsati,^ou er, fmôliti, crosser (e-najegra: j caissier, kafsir, professer, isposnayati, cassonade, frov tuktr,grossir, veliiiiaù,renaissance, pre, rojenje, cassolette, kadilniza, laisser, pulhti, rosser, tepfti, cassette, fkriniia, lasser. truHiti, péihati, tiras-ser, loviti, desosser, iskoftiti,masser,aakupzhati, vais? seau, poioda. Dolii beféd s'dvojim r, Abhorrer, gnufiti, charrue, pl"g, drevo, narrer, pravi i, aguerri, na vojfki vterjen, correct, prav, praven, parrain, boter, amarre, pervésan k'brégu, corridor, méftovsh,parricide,6zhni vbiavi*, arrber, saàrati, corrompre, fkaiiti, parroissien, farmaniz, barriere, sa-yoiap désarroi, tméda, porreau, luk, bigarré, brésaft. > «oí embarras, sadréga, terrain, semla bourrer, mafhiti, ferrer, okováti, terreur, ftrab,bourru, termaíl ívojo-glaven,garroter,savos¡áti, torrent, deshevnik, biRri- , carte, íhtirvóglat, bovreur, grosa, ftud. verrière, fhipa, carrosse, kpzhid, larron, tat, verrou, sapah, je clorrois, bi sapèrei, marraine, botra, marroquin, na ru. (lezhe ftrôjen, in vi» *hafi v' ktirih ima glagol dvóji r 4. Isvséti, fo tudi vlî slogi s' polnim in odper timglafam in s' mehkim;alznakonzu, kakor: blason, málano oroshje.gaxefte, novize ali novine pitane, cltison, predélanje, prppash; plaisir, flaft, vefelje¿ faisan, basant, o ser, fméti, itd, Kader je glaf manj polhen, je slog kratek; lésion, ofkrúiienje, fkrumba; aisance,slóshnoft, avisé,opomnjen, na snanje dan; épuiser, issajéti, fprasniti, a mu-sont,kratkozhifen, ozhém vgóden;( :rusé, prekanjen, svit/ ima dolg pervi slog:) 5. Dolge fo beféde konzháne s'ailler, kakon raillerv Podajati ( ;koga: ) rimailler, pefne kovati, ferrailler, lp drégati, batailler, biti fe, bojváti fe; détailler, drobiti, na drobno fkládatj imailUr, obliati, ziniti; tra* vailler, delati. 6. Dolge fo konzhane s' aillon, kakor bâillon, zunja penaillon, kutar, halázh, Vunder fla kratki; médaillon, fvetína, in bataillon. Pomni, dele po tih méri ravnajo vfe befedeprofia in sloshene, pervoobrasnejn odvodene, in ktire fe na tedofdaj rejjhenenanániajo, tako poftavim: ker» V' damner, je dolg, oftane tedaj tu^i dolg v* condamner, condamnable, condamnation. Pomni dalje, de vfak mo*hki slog, ktir {« dolg, def-lih sa njim sahaja fpét ennioshki slog, je fhe bol dolg, zhe sa njim pride en shenfki slog. Sa to zhe j» v' epaisseur, gofh », ai dolg, je fhe dalfhi V épaisse, go -fía; ker glaf sgublen v' bresglafn mu «logu fe inore tolko bol ogreti na prejfhui gUfuislog. — V p r a v a. V, De je tréba liohnjâti, kaslie al en fam glafnik pred tu in n, in to hohnjanje imenujemo fredno ali Polovi-afeno, kakor v'befedi turban, turihka kapa, prudent, rasumen, divin, boshji, chanson, péfen, parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie glaf-niki pred m ino «. Isrekaje takrat bol hohnjâvaino dalfhi, kakor: faim, lakota,pain, kruli besoin, potréba baragouin, fkashéno govorjenje, fhklendranje. / s j em i. I. Vfi konzi s'ant, fo dolge hohnjanjaj amant, é-tant, itd. fl. Vfi konzi s* ein inieti, fo frédni: dessein, namén, 1X1 ifel; atteint, doféshen, bien, dobro. q.Polg je vfak hohjnavi slog s' enim al s'vezh glaf-niki pred bresglafnim slogam, kakor: chambre, kamra, plante, fadefh, prudente, rasumna,pinte, (néka mokra tnéra pluja:) plainte, potôshenje. Noben hohnjavi slog ni kratek, sa to kije treba, de vlak med nol'am in vuftmi enmalo dalje pohoh-rijâ. Je nék > j slogov, ktire bi lahko klizhali polhohn'âve, tofo tilii, iti fo pred dvojnim« ino m, kakor homme, couron1le\ ker njih hohnjanje je tako kratko, de ne sdaisha slog. Sa to gredo ti slogi pod VII. vpravo »dolaj. Vpr av a VI. Bresglafen e zhift, to je, ktirga noben foglafnik ne Joihi od predhôdniga glafnika, iluri predhodniga glafnika dolgiga , kakor: renommte, flovenje, vie, shivlenje.shivot, gaieté, dobra volja, nous louerons, bomo hvalili. * V prav a VII. Kratek je slog ptedhedni pred bresglafnim e, ka dar je fcakfhin foglafnik med tim ein med prej-i iiaiim glafnikain vraéf, kakor; solécisme, sablod loi (; v'pravgôvoru:) parle, govori, pomme, jableko, couronnement, kronanje, vénzhanje. I s j e mi. 1. Dolg je predhodni slog v' flamme, plamen, enflamme, prifad, manne, mâna, Jacques, Jâka Jakob; greffe, natif, pezhatt; je pousse, potitkam, tifhim; grâce, miloft, espace, proftor, escadre, en flvlad bârK, ame, duflia, mfame, nepofhten, framen, neframen, Iramôten, ogerdèn; les mânes, duhovi mertvih, la haine, fovrâshenje, fovrashtvo; neffle, nél'hpla, règne, kraleilvo, zèle, gorézhoft, vnetje, cène, vezhérja, scene, nafiôp vglèd; je rode, okôl krôshim, fe potépam; rogne, garje, fràb; doge, vajvod, geôle, sapérza, je-zha; mole, jés, cidre, lefnâzhoviz, ladjovo vino; hydre, belavuflika, vivre, shivéti, meule, malin, mlin; foutre, tram. 2. Dolgi fo vfi slogi, v'ktirih predhijata dva r pred bresglafnitn e, kakor: bizarre, zhuden, nesnân, domiflilen, termaft, nevâden; bizarrerie, zhuelnoft, domifhlenoft. Dolgi fo konzi aille, kakor; funeraille- pogrèb, muraille, sid, itd. Kratko pa isrezi: je bataille, fe biem, je détaillé, drobim, na drobno povedujem; j'tmaille, obliam, jinim, otaplam; je travaille, délam,trudim fe; kader fo v' poterdivuim pomenu, kakor tukaj. Kadar pa ti fhtirje glagoli pridejo v'perloshivni na. klon, fo ti slogi dolgi po befedah gofpoda d' OU, vet, ker je v' frazoskjm jesiku mosh narvekfhi va-sljnofti; tedaj rezi aille, dolgo v'; il faut, que je bataille, treba je, de febiem, que je détaillé, de na drobno povém, que)'émaille, que fe travaille. 4. Dolgi fo predsadni slogi s konzam: abre, acle in ave, poftavim: canddabre, fvézhnik , zinabre, zi-Bober, oracle , boshji odgovor, bosltja beférîa; per nevérnih:bogovfki odgovor; boshje govorifhe itd. Gravement, teshko, suave, flaflen. ç. Tako tudi konzi ège in ime, poftavim; piège, naftava, sadriga, p ail; allégement, polahkanje, profc. letne, savddjka, vganka, pr.iihdn c, poprâfu;tbeme, ftàva, nalog; systeme, sottàv: kratki )'o predkonzhni je seme fejem, le deuxieme, drugi, deuxièmement, dru, go, v'drugo, drugizh, in vfi ihte v Um periogi s' Jcoqzham ieme, 6. Dolgi /o predhodni v' ive, ume, tne, poftavim: alternative, na isméno , prevérilama , premen^ jama, ensadrugirnaj perspective, isvidnoft, épitmme, sapopadik kratki, gomme , imola, guma: amazone, amasonka, korenjikina; monotone, enoglaien ( :Rome Rim, je kratek;) 7. Dolgi fo predhodni v' oudre, oivre, ouille, ouïe. kakor: foudre, blifk, ftréla, dissoudre, rasvésati, poivre, poper fhtupa; brouille, sdraha , fpor; quenouille, koshél, ¿¿roule, podçrtje, foule, drenj, tif-ka, mnôshiza. Slol'hna méra lépfha fkladanje in branje; tedaj od nerodne smele dolgih in kratkih slogov govor fhkriple po vf-.éfih, kar pofufhavzam duh in vum shali. Boileau je shé davno lepo mero per, porozhal.(* Dvanajfta Stava, Pravpifmoft. Pravpîiraoil je rôzhuoftbefede vpravno pifati* Prav pif moji per iménib. I. Sazhétne zherke per laftnih imenih morejo biti vélke, kokor: Rome, Pierre, Alexandre. (* Le vers le mieux rempli, la plus ntble pensée. Ne peut plaire à F esprit, si l'oreille est blessée, Naj pefen umétna, Naj rnérjena bô, Nikdar ni prietna, Ak «hali y uho« p. Vfe imena br«s konzhniga j' v' edinjimu ga pervsamejo v' mnoshimu : jardin charmant, /leten vert, iardins cbarmans v' innoshnimu. Jsjéma'i ko-pez x v' edinjimu, kir Te ne preménja v' mnosh-nimu : gracieux oftane v'obojmu fhteviiu, lubesniv in lubesniva, 3. Pomota je b ispufhati, ker ima biti, tedaj ptkar ne pil'h»: onneur nameft honneur. Deflih honneur pifhejo s'dvema » vunder honorer, zhaititj, ima li eniga, 4. Compte in compter, pifhi v* pomenu: rajtati, fhtéti. Comte in comté v* pomenu: knés ali grof, knesbia. Conte in conter v' pomepu; perpovédba, perpovciovati, ç. Cbmnp sa : polje, Cbant sa: péfen 6. Faim sa : lakota Fin sa : konez. To opomnimo, de ne sablôdifh savolo enake gréke v' rasnih pomenih. Tako povémo na dalje. Befçde konzhanes' fce in s' asse, fifhejos' rezhejo in piihejo l'ami ptijatel, f' enfant, otrok, l'institut, vftanôva, l'oiseau, tiza, l'univers, vfevol--ni fvét, l'honneur, pofhtenje, l'horreur/ grosa, idr, in ne le ami, le enfdni, itd; -La rezhejo in pifhejo l'abeille, bzhéli, l'épie, mezh* l'intentioni nâméfljenje, l'oisiveté, poftopanje, bres-' delnoft, idr, ne la abeille, la épée, itd. Je tezhejo if» pifhejo j'apprends, fe Vnzhim/ j'étudie, fim maren, j' honore, pofhtujem,j'oublie, posabim idr; ne je apprends, je étudie / itd. Me rezhejo in pifhejo vous m'aimez , me lubifhj vous m estimer. > me ehiflafh, vous m' instruisez, me vuzhifbi idr; in ne toui me aimez, itd. Te rezhejo in pifhejo je t' avertis, te opomnim, jet' enriuie> fttim te, je i' invite, vabim te, idr/ ne je te avertis, itd. Se rezhejo in pifhejo il s' amuse, fi delà kratek zhaf , il s* ennuie, fiti fe, il s' inftruit, vuzhi fe, idr; ter ne il se amuse itd. De rezhejo in pifhejo beaucoup d'apparence, do/H podobno, dosdévno; beaucoup d'ignorance, d'orgueil, doftinevédnofti,napuha,idr ter ne de«ffjarenrejitd. Ne rezhejo in pifhejo j'n'aime pas, nimam rad, ns lubim; je #' estime pas, ne zhiflam.j'a'ose pas, né fmém, nepredersnem fe; je n'usurpe pas, fe ne lo« tim; ter ne je ne aime pas, itd. Que rezhejo in pifhejo qu' avez -uous fait? kaj li požhel? qu' importe? Kaj mi je mâr? kaj maram? kaj je nék? ter ne que avez-vous fait? itd. Ce rezhejo in pifhejo c' est la vérité, to je réf, xelniza je; ter ne ce est la vérité, ttd. Per befedi quelque, pogoltnejo e, kadar sa njo prideta un in autre; quelqu'un, nekdo, quelqu' autre, en drugi, neki drugi. Per entre, med, pogoltnejo e, kadar iloji pred eux, elles, attires; entr' eux,med njimi, entr' elles, med njimi, erttr' autres,med drugimi. Per jusque, do, pogoltvajo e, kadar je pred a, au, aux, icii jusqu'à Rome, do Rima jusqu'au ciel, do nebét, jusqu' auxnuësi do oblakov, jusqu'ici, do tôd, dotukai, do fdaj. Per befedi si pogoltnejo i pred il in ils, s'il arrive, s' ils arrivent zhe pride (zhe le sgodi, al per-kluzhi ) zhe pridejo. Od zherte med befedamî. Majhina zherta, ktiro Franzosi- klizhejo vesii)-no zherto véshe glagol, ktir je pred timi befed-dami : je , me, moi , toi, tu , nous , vous , il, ils , elle, elles, le, la, les, lui, leur, y, en , ce, on , t, poftavim : irai je ? poidem li ? bi ffcel ? bi li fhel ? viens- tu? pridel'h li? pridefh? donnez-lui, daj mu, ackevra-t- il? bo li dodelal? bo li dover-fliil ? viendra - t - elle ? bo li nrifhla ? a-t- on fait7 fo li fturili ? p renez • en, vsami, fési, sajmi,nuj! Tudi ftavio vesivno ïhertizo med dvema befé-dama, k tiri lia sa eno zelo, poftavim chef-d'oeuvre, mojftrovfko délo, courte - pointe, pogrinàlo. Od dveh pik nad ï in e. Kadar i al e flojéxha poleg ktirga drujga glaf. » t hika nimata biti tift tretji glaf, ktirga klizhejos* imenam dvaglafnik , ampak obojiga pofebej sa fe isrezhejo, takrat ftavio dve piki nad i al nad e; pifiiejo h air fdvrashiti, païen , ne vernik , aïenl , déd, ambiguë, dvémen .■ fižer bi to poiledno befe-do ambiguë na konzu ravno tako isrekli, kakor fatigue trud ! kar ni prav. Od répa (ç ), ktirga v* Franzoskimu zherki ç od fpodaj perdévajo» Ta rép v" Franzoskimu imenovan cedille perdéva-jo zherki c kolkor krat je ta foglafoik bresofréd-ka pred a , o , u. ino kader ga ne isrékajo kakor ka., ko, ku, ampak fa , fo. /tt. Poftavim . far con , delo , fhéga , naréd , façade, lize, oblizhje , reçu, prejet, beri: faion ali fafson, itd. Od medmeflenja. MedéRenje klizhemo eno al vezh befed, ktirim mefto damo v' fredi med drugim gôvorarn, ter jih s'medméflnim ¡naminam ( ) oklenemo in lozhimo. Tiga snamina pervi kriyiz imenujemo predklep, dru-giga saklep. Medméftene befede snajo vzhaii tudi enmalo dalji goVor biti, vfelejpafo, prav sa prav rezhi, svunaj pomena tiftiga govora, med ktirim ftoje, Isglèdi. Ayant mil pris la chose ( et il n' avoit pas tort ) il se fdcba, ker to rézh napak saftopi ( in ima prav) ga jésaobjide. Voyez (lui dit il) ce qu'il lui arrive: glej (mu rezhe ) kaj fe mu fgodi. Prepone. Polni pomén govorjenja fturi v' pifanju en flrok beledi i ftrok ima doftikrat v' febi vezh ftavkov. en ftavik vez!) isrékov. Sa te isréke, ftavke, i rt fhoke v' pifmu lozhit in prepénjati imamo iheft snamin, ktire kashejo ftopnje govorjenja, kjé in kdaj imamo vezh al manj v' ftroku poftati in fi oddahniti. Te fnamina imemijemo prepone. 1. Rés (,) ta. prepona fe deva med iitaéna per-I6ge in glagole, kadar gredo en sa drugim porédama la candeur, la docilité, la simplicité, sont le vertus de V enfance ; resnizhnoft, vuzhlivoft, preprôftoft, io mladénfhke zhédnofii. La charité est douce, patiente, bienfaisante; lubesen je krotka, poterpésh-liva, dobrotliva. Rés tudi raspénja isreke eniga ftavka, L' étud» rend savant, et h reflexion rend sage, vuzhenje da Vuzhenôft, pomifhlenje da modrôft. 2. Nadpizbje (; ) fe deva med dva ftavka, ktirih eden na drugimu vifi v' poméhu. La douceur est à la vérité une vertu; mais; elle ne do\t pas degénérer en foiblesse, krotkoft je réf prava zfaéanoft; pa fene fmé snegodati v' premehkôbo. 3. Dvapizbje (: ) fe déva sa ftavkam "fizer kori-zhanim, pa tako, de en drugi sa nJim pride, ktir ga raslaga al sjafni, poftavim: il ne faut jamais se moquer des miserables; car qui puits'assurer de «tre toujours beureuxï réveshe ne fmémo nikol sa-Imehvati; kdo fije pazhfvéft.debo védno frézhen? 4. Pika ( . ) fe" deva na konez flroka, kader je zel pomén govorjenja dopolnen.Poftavim;Le mensonge est le plus bas de tous le s vices, Lash je nar gerji greh. f. Prafbaj ( ? )fe déva na konez govora, s'kti-rim pafhamo. Poftavim. Quoi de plus beau que la vertu? Kaj lépfhiga ko zhednoft? 6. Podpizb''e ( ! ) pomeni sazhudenie al saupitje na koazu govora. Poftavim. Qu'il est doux de servit h Seigneurl Kako fladko je Bogu ilushiti! P 0'M N J A, Opomnimo mladenzhe* de narbol flovezhi na» tifkavzi fo nekaj let lefera sazlieli prenarejati pravpifmoil in prepone , in fo nove fhege per ti rezhi v' bukve vvedli, Nifo namrezh akolih majhine ftvarze v' nemar puftili , temozh fo s* modrim premillikam tudi per tih mervizah fvoje bukve olčpfhali. Tako fo sginile tiiie velke zhide vejiz, tifle krashe, tille lifhpane sažhetne zher-ke , in lepotize ktirefojih tako filno opikale in okrashale. Sizer fhe nifo med feboj ene mifli in eniga obrasa : sa to bi fe lahko sdela pom<5ta per enih to, kar je per drugih Ie'^a novina , kar pa Hie nifo vfi poterdili iti vpelali. Predolgo bi bilo tukaj po verfli praviti vfe te ponarlanja. Knshe pa , de fe fra^mo detshati lifle fhege , ki nam je narbol vfhezh. Sploh je ref, de te hovine fo pravpifmoil in pfepone fzhiftile \ tedaj lahko najdemo pravo p6t, zhe fe po narlepfhih na fvitlobo dariih bukvah ravnamo. K O N E Z.