147. številka.
.vil!
Ljubljana, v četrtek 2. julija.
XVIII. leto, 1885.
i k da« mHm. lziuiAi r.edelje i'< praznike, ter velja po pošti prejemati za a v s t r i j s k o-o t; e r » k e dežele 1» vse leto 15 ffld., za. p«»l leta 8 >rld., za Četrt leta 4 gld., za
1 haia VWI* ,        . _ ^H LjublJHiio brez pošiljanja na dom za vse leto 13 glđ. za čKrt leta 3 gld. 30 kr., M jeden roeBOC 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
,tUen uiHec i K  • 10 kr za m,,,,, r     o kr. za četrt leta.
Za
Za tuje dežele toliko vi-<\ kolikor poštnina znaša, oznanila plačuje »e od četiristopne petit-vrate po <> kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., će »e trikrat ali večkrat tiski. Dodisi naj se izvole trankuvati.  - Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in uprav niatvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolba". Upravništva naj »e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativni) stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ » 6ld- Tj kr"
„ pol leta........ 6 „   50 „
„ četrt leta........ 3 „   30 „
' i in
„ jeden mesec....... ' m    ,w m
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gM. — kr.
,, pol leta........8   „ —
„ četrt leta........4-   „ „
jeden mesec.......I   »» 40
Upravntftvo „Slov. Xarotla*'.
Vela Ljubljana — zakaj?
(Odgovor)
—o.— Zadnjič odgrinjali smo temni in neprijazni obraz, ki ga tačas naša Ljubljana ima v so-cijalnem oziru. Imeli smo res pri tem občutke, kakor tisti, ki se je po dolgem času zopet vrnil v svoj domači kraj, mej svoje znance in prijatelje J Ker ni živel mej njimi, ni vedel, kaj vse se je tačas godilo doma in mej prijatelji njegovimi. Verjeti ni mogel, da bi kedaj nebalo prijateljstvo, katero je priklilo ter nadobudno raslo pod solncem domovinske ljubezni, in da bi kedaj domače kraje teptala sovražna strast bivših tovarišev in zaveznikov! Toda čez kratek čas uveril se je sam na svoje oči, da je tudi to mogoče. Namesto stare sloge je našel nov širok razkol, namesto zveze nekdanjih prijateljskih družb — tabore v srditem nasprotji in našel je, da najpotrebnija dela ne ganejo v nobeden kraj, ker ves čas gre v prepire in zbadanja, to pa mej delavci samimi! Žalosten te premembe in njenih posledic povpraševal je okrog, od kod to izvira in kam to privede,  a za odgovor dobil je
prepričanje, da se ti ljudje morejo jako dobro počutiti v razdraženi in kalni vodi, ker se po nji gibljejo za vsako ceno, brez vprašanja, ali je pa to dobro za občo korist, katero zastopati menijo?
Nekako do taeega spoznanja tudi pride, ktlor se sedaj čez nekoliko časa povrne mej svoje Ljubljanske rojake! Ni ravno treba, da jih je bil zapustil pred dvajsetimi meseci, ko so si bili še složni in jedini. In tudi, če so mu lokalne razmero povsem znane, in se je sam bil odločil za jedno ali drugo stranko, treba je le, da nekaj mesecev živi izven Ljubljanskega gibanja, in gotovo se mu očLti pogled in strežne se mu sodba, tako, da prišedši nazaj, lahko z objektivnega stališča zmatra navstale stvari. Objektivno presojene so Ljubljanske stvari čisto osobne stvari! Prvi povod jo res da prišel od načelnih vprašanj, čeprav se dokazuje, da tudi tukaj ni odločevalo notranje prepričanje, nego lo vnanje uplivanje na osobo. Razdor pa, ki se je pričel — credamus — z načelnimi vprašanji, ni hotel prenehati, akoravno so ta vprašanja bila vsaj formalno in za nekoliko časa rešena. To je najbolji dokaz, da ni šlo za načela, nego za osobne človeške slabosti! Personulije, gole personalije ločil« so Ljubljansko narodno prebivalstvo v dve krdeli in personalije držijo je narazen še danes ta dan. Drugače bi tudi ne bilo mogoče, da bi tako malostna in tako redko vprašana politična navzkrižja, kaker-šna živijo mej nami, neprenehoma zasekavala takšne rane v socijalno življenje slovenske naše stolice! Kdor torej ne pozna lokalnih in personalnih razmer mesta Ljubljanskega in strankarstvo tukaj opazuje z oddaljenega, morda celo idejalnega pozorišča, tisti ne razume, zakaj se še vedno razkol ljubi in goji. V resnici samo zavoljo personalij!
Zato se nič ne čudimo, da se je najpersonal-niši na naš zadnji članek oglasil v „Ljubljanskem Listu" od vtorka. Tudi on priznava, da „nikdo ne more odrekati stvarne podloge" našemu članku, tudi on vidi „obupni položaj" socijalnoga in narodnega življenja v Ljubljani. Misliti bi se torej dalo, da hode gospod profesor ouklje prišel s konkretnim predlogom, kako bi se utegnil odstraniti kvari j ivi in neznosni razdor. Odkritosrčno povemo, da nas ne bolijo toliko politične diferencije, bolijo temveč nas  in  našo Ljubljano socijalne   mržnje, žalostni
mejsobni odnošaji v javno nastopajoči naši inteligenciji. In te socijalne mržnje pa nemajo v politiki toliko stvarne obrazložbe in zaslombe, da hi se morali dogovori za sporazum ljenje pričeti s politiko. Nego zbliževanje bodi najprvo socijalno; zbliževanje personalno je potrebno in podpore vredno od slebarnega pravega rodoljuba. Toda, koliko k temu pripomore gospoda profesorja Šukljeja članek, ki tudi ta pot znane osobe ščuva na odločnišo narodno stranko! Da bi tudi ta čudna pot votlila do „sprave", ne verjamemo, ne moremo si misliti.
Ali z onimi osobami se nam menda le bolj hoče dokazati, da si jih je odločniša narodna stranka odtujila po svoji krivdi. Govori namreč članek o razlogih sedanjega razdora in te razloge piše v krivdo našemu, tedaj nasprotnemu taboru. Krivdo tedaj gospod profesor Suklje zvrača od sebe in svoje stranke na druge! Naravno, samo da ni tako opravičeno in lepo!
Kdo je prouzročil narodni prepir? Kmalu tisti, ki se prvi oglasi: Jaz ne! Ali ste že pozabili, kdo je bil g avni agent pri verifikaciji Dežmana in Sehreva ter pri šeststogoldinarskem razpisu v deželnem zboru v jeseni 1888. leta V Narodna stranka tedaj je bila še samojedna, bila je nevoljua, a vi ste hoteli, deželna vlada je hotela, da vam naj narodno novinarstvo hvalo in slavo poje. Vi bi tedaj kot previden naroden politik morali potrpeti malo grajo, ki vam se je bolj v privatnih krogih nego v javnih izrekala in ki je res bila neznatna v primeri s činom, ki sto ga zakrivili. Ali ga mari neste drugo leto popravili, odločivSi tudi za slovenščino nagrado iz tistih (Joo goldinarjev? Vidite, da neste delali prav prejšnje leto, a vender ste hoteli zaupnico in ker je neste dobili, sklenili ste maščevanje poslati mej nas! Ni li to bilo prenagljeno, kakšen rodoljuben sad imamo sedaj od tega? Ne proračunivši posledice, ki hi jih podjetje moglo imeti, začeli ste izdajati „Ljubljanski List". Obrazložili ste listov program s tem. da je kranjsku vlada potrebna svojega zagovornika. Ni ga bila potrebna, kajti ljudstvo ni tiščalo do svojih zastopnikov, naj vladi odreko podporo. Vladi pa je nekdo nanašal na uho vse, kar se je in kar se ni govorilo v Ljubljanskih družbah, in če je kdo nervozen, čuti bolezen v sebi, če kaj neprijetnega čuje.   Veliko več
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal  liene Lefebvre.   Poslovenil * * * Stat mmiiris mubra.)
Triintrideseto poglavje. Do k tor Olvbri us.
Dalje.
Kako se počutite? vprašal je Olvbrius.
Prav dobro, odgovoril sem.
Tem slabše, odvrnil je Olvbrius, to je nenaravno ; to kaže, da stvar še ni popolnem izpuhtela. Po osemdnevnem pokončavanji, izvirajočem iz ma-kovca, morali bi še danes biti na pol mrtvi, brez žile in brez glasu.
Prav iz železa je, rekel je polkovnik. Pri mo-jej duši! To bi bil karabinec.
Dragi tovariš, rekel sem Olvbriju, vaša diagnoza bila je napačna. Moj slučaj je toli izreden, da bi se noben učenjak na vašem mestu ne bil vedel pomagati. Otrovan neseni bil z niakovcom; bil sem le pomagneten ter prestavljen v Ameriko, od koder sem se to noč vrnil.
liigre! zakričal je polkovnik, ta je debela. Poveljnik sem bil polku samih Guskonjcov, ki so se tolkli, hlastili in hvalili, da jim ni bilo like; a vam venec!
Ljubi tovariš, rekel je Olvbrius z grenkome-denim glasom, jaz zmeraj vem, kaj pravim. Dogodki so tu; in nič ni toli trmasto kakor dngodek. Da si vi domišljate, da ste bili v Ameriki, temu se ne čudim, to je vsled makovca; a jaz, ki sem vas osem dnij in nočij zdravil, vam zagotavljam, da ste s kostjo in mesom bili v svojej postelji in Pariza neste ostavili.
Gospodine, odgovoril sem, jaz prihajam iz države, kjer resnica neomejena vlada i n k j e r s o s e mi vse uradne in na pol U r n dne 1 a ž i pristudile. Verujte, kar vam drago; a povedati vam morem jedino: Moje telo ali pa moj duh, kateri izmej nju ne vem, preživel je osem dnij v Ameriki.
Učinek makovca, rekel je Olvbrius, odprl to-bačnico ter ponuhal ščepec tobaka. Možgani Se nešo popolnem čisti, blodna misel še gospoduje. Dragi gospod, z umom morate vzratno delovati, če ne hudo vaša možganska krila pozorišče hudih in stalnih
zmot. V takem slučaji je, kot sami veste, prvi po-moček, da se gospodujoče blodne misli iznebite ter zdravniku na besedo verujete. Vi ne-ste bi-li v A-me-ri-ki, nadaljeval je ter vsak zlog z zapovedu-jočim glasom povdarial.
Gospodine, odvrnil sem mu, vi mi bodete pač dovolili ostati pri svojem mnenji.
Danijel, zakričala je moja žena vsa objokane, za božjo voljo, ne bodi trdovraten, tvoja poguba je!
Za Doga! draga moja, odvrnil sem smehljaje, 8 kakim glasom mi to praviš! Dozdeva se mi, da slišim ubogo Ilachel v osebi Jloxane:
Eeutes, BaJHzctl Je sena que je voub aime, Vcma vous perdez; ^nrdez de me lnifc.ner sortir.
Mesto odgovora ozrla se je Jennv proti nebe-som, prijela Henrika za roko ter bežala iz sobe obraz si z rutico zakrivši.
Pri moji duši! rekel je polkovnik, vi žalite svojo ženo. Hudič! d.*t gospem ugaja, dovoljeno jo celo* lagati. Vi pač neste Francozi Pri mojej duši!
Dragi sosed, rekel je odvetnik poluglasno, kakor bil bi hotel zagovarjati. Govoriva pametno. Ge ste res bili v Ameriki, ogledali ste si natančno to deželo; poznati jo morate na drobno. Ce pa se je
neprijetnega se za može lokalne vlade sedaj čuje po Ljubljani,  znamenje, da „Ljubljanski List" ni zgovornih ljudi]  prav nič poboljšal.   Prav tako pa je tudi v politični naši konstelaciji le toliko dosegel, da je dokazal potrebo odločniše narodne stranke, ki previdniše gleda pod prste narodnih in vladnih mož. In tudi to je gotovo, da gospod Obreza nema „Ljub. Listu"   zahvaliti  svojega deželnozborskega Bedeža, in da bi g. prof. Šuklje na lepši način prišel v državni zbor in to za delj časa. Kar je torej dosczal vaš organ, bilo je nepotrebno; vsaj nepotrebno je tudi   bilo  njegovo zadiranje, s katerim neste pustili v miru nobenega nezavisnega narodnjaka !   Porečete, da ste se le branili naših napadov, toda pomislite,  da je  naš  list najmenj pet tednov od začetka vaš organ popolnem ignoroval, vi pa ste naš list, naše pristaše v jedno mer grdili in v zanimivem feljtunskem zlogu razobešali strogo privatno življenje zasluženih narodnjakov, vaših nasprotnikov. Kdo je torej napadal ? Kaj menite, ko- j liko ste storili z vašim kanibalskim slogom za lepe j in prijateljske odnošaje mej inteligencijo Ljubljansko? j Če tu ne rečete: mea culpa, mea maxitna . culpa, potem ste se pri ljudožrcih na otoku Sunda j učili estetike in gentlemanstvaI Kako se morate te- i daj spodtikati nad pezdirčkom v našem listu vi, s ta- i kimi bruni v očesu? — „ Ljubljanskem u Listu" je pomagalo denuncijantstvo in sikofantstvo. Prenašanje j izustil in celo misli, zasukanje stvari se je godilo v Ljubljani ..en gros" in sistematično, godi se žalibog le danes ta dan. O tem govori sto in sto resničnih anekdot! Polip denuncijantstva in maščevanja je segal celo preko meje kranjske  kronovine in ovil je s svojim strupenim obnožjem vse, kar mora menjavati s.oje misli „proti eksekueiji".  Bojazen, da bi svoje mnenje imelo škodovati, bila je zlasti v Ljub- \ Ijani in na Kranjskem opravičena in baš zategadelj občevanje odkritosrčno in prijateljsko ni več mogoče! i Lep del narodne  inteligencije,  osobito Ljubljanske se samo zategadelj odteza javnemu delu, ker ne more za vsak  korak  svoj  račun  dajati temu ali onemu vladnemu   koneipistu.   Sedaj pa vprašamo: ali „radikalci" vzdržujejo institut za denuncijantstvo v Ljubljani? Ker nemajo s čim plačevati take agente niti imajo služb  in  odlikovanj, da bi jih oddajali, zato tudi m-majo  sredstva,  da bi okužili družabno življenje.
Dolžno pismn tedaj, katero  nam prczentuje gospod prof. Šuklje.  ne  more se kar „in bianco" podpisati za odločnišo narodno stranko.   Ce le-ta Ima kako krivdo, to jo neizmernokrati odvaga krivda gospoda profesorja in vseh pomočnikov, kolikor jih je nad njim in pod njim!  Toda ni nam danes, da bi delali inkriminacije in iskali razlogov žalostnemu našemu razponi in še žulostnl&im njega posledicam« Omenjali sum jih le mimogrede, da pokažemo, kdo ima več lahkega dela pri  iskanji teh razlogov, mi ali g. prof. Šuklje!   Kadar se menimo o zboljšanji socijalnih  odnošajev v naši razburjeni inteligenciji, ne smemo se preveč muditi z razlogi, ki so tO razburjenost  prouzročili, kajti bati se je, da iz tega navstanejo novi razlogi za novo razburjenost. Rekli smo Že, da to vprašanje sestoji iz samih personal-noslij.   Dobri osobni odnošaji so se mej nami razdrli, ker se je na žrjavico v jedno mer ulivalo olje
mesto vode, ker so se godile premnoge netaktnosti mej nami in se je mnogo jih uklonilo denuncijant-8tvu pasivno in aktivno! Izpod politike je navstala grda socijalna odsedlina, odpravimo jo in zabranimo jo tudi za v bodoče! Kdor se podajaš v javno življenje, liči se prenašati kritiko, zlasti, če kritika izhaja iz idejalnih dobrih nazorov, ti pa moraš biti oportunist! To zahteva tvoje domoljubje in zaupanje, ki je uživaš. Neizmerno more korumpovati maščevanje, ki se nam nad centralni volilni odbor Ljubljanski sedaj obeta iz Novega Mesta, z domicilom v nemškem Gradci! Naj vender sleharen ne misli, da je on os, okolu katere se ima vrteti ves svet! Mejsobno zaupanje, tolerancija naj pride zopet mej nas, v našo Ljubljano, nuj prežene hudo moro, ki tlači naše moči ob tolikem narodnem delu!
Politični razgled,
Notranja Aežele.
V L j u b l j an i 2. julija.
Poljski listi bavijo se sedaj s tem,  da bi se Galicija izločila izmej dežel v državnem /boru
zastopanih. Ta  projekt nemškoliberalcev   njim še I za volitve, ki bodo jeseni.  Ker se je uveMistinski
le neznatne in sicer le take, ki so zaradi izpremen-jenih razmer potrebne.
Hrvatski regnikolarni deputaciji se je razdelil elaborat Zivkoviča. Ta v svojem delu ne nasvetuje posebnih sprememb ogerNko-hrvat«ke nagodbe, a poudarja, da je Hrvatska jednakopraven faktor z Ogersko. Kakor se sodi, hotel je Živkovic" s tem si samo pridobiti nekaj veljave pri narodu. Da bi ta madjaron bil najedenkrat postal tako vnet hrvatsk rodoljub, ni misliti.
Kakor „Srbobran'* javlja, je pravoslavni me-tro pol i t »onensk.1, Sabbas, dal svojo ostavko in sicer Carigradskemu patrijarhu in to naznanil bo-senski deželni vladi. Metropolit je s tem pokazal, da ne priznava jurisdikcije patrijarha  v Karlovcih.
VnaiUc države.
črnogogorska vlada imenovala je inženirja Varmako svojim tehniškim zastopnikom pri crno-^■"»Ito-turAlceJ komisiji za urejenje meje. Ta komisija kmalu zopet začne svoja dela, ki no se bila ustavila za zimski čas. ČVnogorskoturška meja se že uravnava več let, pa še sedaj ni uravnana. Ako se še letos ne uravna, jo utegne še orožje določevati, ker utegnejo zopet navstati novi nemiri na balkanskem poluotoku.
Na I i;iii(»sk«m se stranke pripravljajo
precej ugaja, a mislijo, da se ne da sedaj izvesti. Levičarji in Poljaki vkupe še nemajo dvotretjinske večine, Slovenci in Čehi bi pa v to delitev ne privolili, dokler se ne izpolnijo njih narodne želje.
Državni finančni »nini*ier I4alluy vrnil se je s svojega potovanja iz Bosne. Belega grada ni obiskal, kakor so napovedovali časopisi.
Moško pevsko društvo v Urini praznuje svojo petindvajsetletnico. Sešla so se nemška pevska društva iz raznih krajev, pa tudi mnogo dru-zega občinstva.   Že več mesecev so se delale pri-
skrutinij, volil bode vsak departenient vse svoje zastopnike, ne pa vsak arondissement svojega po-sebe. S tem je vodstvo volitev centralizovano in ne pride več toliko na priljubljenost kakega kandidata v kakem okraji, kakor na odločbe centralnega volilnega odbora Odločevale bodo pri volitvah bolj ideje, katere kandidati zastopajo, kakor pa njih osobe. — Zmerni republikanski poslanci so se nedavno zopet posvetovali, kak program bi postavili za bodoče volitve. Izrekli so se proti vsaki volilni reformi, ker je baš prošlo leto so spremenil volilni
prave in nemški listi pisali o tem. Videlo se je, da j red, in sklenili so ugovarjati, da  bi  se volili sod-
se pripravlja prava nemška demonstracija. Res je večina došlih imela pruske črno-rudeče-zlate trakove in se jako izzivajoče obnašala. Da je pri tacih okoliščinah moralo priti do malih neredov, je naravno, ker v Brnu biva mnogo tisoč Cehov. - ■ Posebno so se pa neki Nemci sami s surovostimi odlikovali. Češke dame z narodnimi znaki se neso smele upati na ulico. Fanatični Nemci so damam strgali obleko s telesa. Češkega knjigotržca Barvica napali so^ na cesti ti nemški junaki, ki je hotel na kolodvor. Življenje si je le s tem rešil, da je zbežal v neko cerkev. Ker je druhal tudi v cerkev pridrla za njim, jo je hitro zopet, ven potegnil in skočil nekemu iz-voščeku na voz pa drhal je hotela še voz prevrniti in izvoščeka iztrgati s kozla. Skoraj nič. bolje se ni godilo ravnatelju moravske akcijske tiskarne, otel ga je neki Nemec Policija se je neki jako pristransko obnašala, uganjala je Čehe, Nemce pa pustila razgrajati. Res lep plod rodi nemška kultura.
Drugi teden re začno obravnave mej «vwirij-nIco in OgersltO vlado zaradi obnovljenja nagodbe. Od ogerske strani se bodo teh obravnav udeleževali ministerski predsednik Tisza, finančni minister grof Szaparv in trgovski minister Szecbennvi, od avstrijske strani pa grof TaatVe, dr. Dunajevski in baron Pino. Nagodbina doba poteče sicer še le  '28. junija 1888 leta, a ogerska vlada želi. da se nova pogodba že jeseni predloži avstrijskemu in ogerskemu državnemu zboru. Zato ima svoje razloge. Leta 1887 leta poteče ogerskemu državnemu zboru volilna doba in razpisane bodo nove volitve.   Ne ve se pa, ali bi novi državni zbor mogel še pravočasno rešiti to stvar, zato je treba skrbeti, da jo reši še ta. Za vlado bi ne bilo ugodno, da bi se  državni zbor lmvil s to stvarjo v zadnjem zasedanji pred volitvami, ker se tedaj poslanci morajo bolj ozirati na volilce, kakor pa državne int.t rese. Nova nagodba se bode najbrž v glavnih črtah strinjala s sedanjo. Spremembe bodo
niki, kar zahtevajo radikalci. Potegovati se hočejo za mirno politiko, vendar pa tudi obdržati vse dosedanje prisvojitve. Potem so pa volili odbor, ki bode sestavil volilni oklic.
Na Np1114j.Hli.e111 se najbrž bliža nova mini-sterska kriza. Narod dolži vlado, da bi bila mogla s pravilni varstvenimi naredbami zabraniti razširjenje kolere. Kako malo veljave ima vlada, kaže to, «fa je v Mureiji ad hoc sklicala generalni sovet, pa se noben članov tega soveta za to niti zmenil ni, nikar Še prišel. Kolera utegne tedaj spodkopati konservativno vlado, katere vsa prizadevanja liberalcev neso mogla
Justični odsek nemškega zveznega soveta se bavi z brimsviškim prestolonasledstvoin. Vsi so v tem jedini, da vojvoda Cumberland ne sme postati hrunsviški vladar. Sedaj gre samo za to, kako da bi to utemeljili, da bi preveč ne žalili legitimi-tetnega načela. Briinšviški deželni zbor sešel se je pred včeraj. Ako bode zvezni sovet še za časa rešil to vprašanje o prestolonasledstvu, bode se deželni zbor še v tem zasedanji bavil s to stvarjo.
Jedino vnanja politika, more pripomoči auglc-šK<ej vladi do veljave. Zato pa konservativni listi že napovedujejo, da bode zlasti v Egiptu vlada začela odločno postopati. Sedaj je že tja odposlala posebnega komisarja lorda Drumomla VVolfta. To pa je že vzbudilo nezaupljivost v Franciji. Francoski poslanik je že zahteval pojasnil zaradi tega. Potolažili so ga, da Angleži hočejo le v sporazuinljenji s Francozi narediti red v Egiptu. Angleška vlada že ugiblje, da bi zopet posele angleške čete Dongolo.
Rochefort prinesel je v svojem listu „Intran-sigeant" vest. da je po nekem prijatelji izvedel, da so Angleži v Sudanu umorili njegovega dopisnika Oliviera Paina. Ta dopisnik je bil dalj časa
Dalje v prilogi.
vam le sanjalo, nemate o tem popolnih, jasnih pojmov, ampak imate le, da naravnost povem, le nebi-lice. Dovoliti' mi nekaj vprašanj, ki bodo vas v dejansko življenje zopet privodila ter vam dopuščala,
Ali Amerikanci imajo kako vlado,   vprašal je j odvetnik, ali ste vsaj slučajno kaj tacega zasledili?
Gospodine, odgovoril sem, tam imajo najboljšo j vlado, vlado,   ki najmanj vlada ter državljanom iz-
da se bodete san,i  o  neresuiČnosti  ali  resničnosti I roča največo svobodo, da se sami vladajo
svojih utisov prepričali.
Govorite, gospodine, jaz poslušani.
Učinek makovca! odvrnil je Olvbrius. Vsaka-j teri ve, da v Ameriki je največe brez vlad je, golo Ali Bte za časa Bvojega bivanja v Ameriki za- brezzakonje pazovali  da bi se ljudje na ulicah s pištolami sne- Gospodine, rekel sem nepotrpno,   idite v Zje-
Ijali? Ali so vsak dan po dve osebi ali tri osebe j (iinjene države; našli bodete Bkupno zavezno vlado, obesili na svetilkah po onem zakonu, L.vnch law devet in trideset posamičnih državic, devet in trideset imenovanem, čegar ime in morebiti tudi pojem so < starešinstev in devet in trideset ljudskih zastopov. nam izposodili? ne verujem, da bi bili goli divjaki tako lepo
Gospodine, odgovoril sen. prepustite to ble- • urejeno ustavo izumili.
denje časopisom.   Amerikanci bo stokrat bolj mirni j
Pri mojej duši! rekel je polkovnik,  devet in
in bolj olikani od nas. Celo dvoboj je tam neman, j trldeset gnezd polnih odvetnikov in blebetačev ! Ko Pri mojej  duši! zakričal je polkovnik, ta je    bi bile take neumnosti sploh mogoče, potoval bi jaz
predebela. Ali more obstati država, ki dvoboja ne pozna! Pač so le same usmiljene sestre v tem samostanu ?
Učinek makovca! rekel je Olvbrius; vse se vidi v najlepši boji.
Recite rajši v grdi, odvrnil je polkovnik. Pri mojej duši! ko bil bi jaz v tej luknji, klofutal bi vse, da bi se prepričal, ali imajo kaj srca v trebuhu.
nemudoma tja, da bi vso to zalego skozi okna pognal! Orožje v roke, križajte je, in vsi tiči sirče! In potem, pri mojej duši! bila bi vlada, ki se bi ne kujala.
Ali so ministri tam? nadaljeval je odvetnik z manj ostrim glasom. Nedvomno.
Minister za bogočastje, na primer?
Ne, vse verske občine so popolnem nezavisne družbe. Vsak lebko ustanovi tempelj in bati se nema ničesar razven zakona.
To je nemogoče, odvrnil je odvetnik. To bilo bi izročiti človeško družbo spletkam duhovnikov, verskej prenapetosti, verskemu sovraštvu. Vsak dau bi doživeli Svctojarnejsko noč
Gospodine, odgovoril sem, stvar je morebiti nemogoča, a vender biva; dostavim pa še, da v nobeni državi ni veče verske potrpnosti in veče krščanske ljubezni.
Učinek makovca! rekel je Olvbrius. In svobodna ni le cerkev, nadaljeval sem z rastočim navdušenjem, jednako svobodni ste tudi šola in oskrbovanje revežev. Vsak lehko poučuje, vsak lebko revo lajša, oe da bi moral do vlade rok stegovati ali se do redarstva obračati, kot bi šlo za ustanovljenje kakega slabega nenravstvenega zavoda.
To so sanjarije, rekel je odvetnik, to je dejansko nemožno.
Učinek makovca! rekel je Olvbrius. Doktor Olvbrius, vzkliknil sem,  če kdo izmej nas ima ta trenotek gospodujočo blodno misel, dozdeva se mi, da je jaz nemam.
(Daljo prih.)
Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 147. 2. julija 1885.
v Mahdijevem taboru in Wolseley je že bil razpisal 50 funtov šterlingov na njegovo glavo. Angleška vlada je pa takoj ukazala, da se ta ukaz prekliče, kar se je tudi zgodilo. Ko se je omenjen dopisnik vračal iz Chartuma, ukazal ga je neki polkovnik Smith umoriti, ker je imel za Angleže jako kompro-mitujoča poročila pri sebi, zlasti Chartum bil je neki vse drugače vzet, kakor so angleška ofieijalna poročila javljala. Skoraj vsi dogodki tam so bili drugačni, kakor so Angleži poročali. General Wolseley je ob svojem času poročil, da je Pain umrl za mrzlico. Rochefort zahteva sedaj odločno, da se mu izroči truplo, da bodo videli, nema li sledov od noža.
Iz Kašgara se poroča, da je v pokrajini mej Jarksudom in Maralbašo izbuknila ustaja proti Kitajcem. Prebivalstvo je pomorilo kitajske uradnike. Mohamcdauske rodbine beže na rusko zemljo.
Do[i
MSI.
Iz Istre 1. julija. [Izv. dop.] Ker ste omenjali v „Slovenskem Narodu", da se „Ljubljanski List" pri zagovarjanji dolenjske volitve sklicuje na istrska nasilstva, hotel sem se prepričati, kako je informovan, preskrbel si dotične liste in razvidel iz njih (št. 143), da je sicer čul zvoniti, a ne ve pri katerej cerkvi. Ako bi pisal o buko vinskem deželnem zboru, pregledalo bi se mu lahko kacega kozla. A da hoče o sosednjih primorskih deželah pisati in pri tem tako malo pozna razmere, to je neod-pustljivo slovenskemu listu. Konstatujem tedaj, da v istrskem deželnem zboru se ni še nikdar dogodilo, da bi bil poročevalec dokazal veljavnost volitve in potem sam s celo zbornico vred glasoval za ovrženje. Pač pa smo čitali, da se je na ta način ovrgla volitev dra. Bizjaka v Tržaškem deželnem zboru. — Po poročilu omenjenega lista je tudi slovanski poslanec Zamlić v istrskem deželnem zboru glasoval za to, da so se ovrgle volitve Štrka, Spin-čiča in Križanca. Tedaj je po „Ljubljanskem Listu" odličen slovansk poslanec odobraval italijansko na-silstvo!
Iz Tržič« 29. junija. [Izv. dop.] Ko bi ne bila zadnje dni „Lajbaberica' prinesla notice, da je občinsko zastopstvo Tržiško povabilo Ljubljanske „turnarje" na 28. junija, bi morda zunaj Tržiča skoraj nobeden ne bil vedel za ta izlet. A to bi bilo prav nedolžno, sam izlet, „Lajbaherica" je, dobro vedoč zakaj, zamolčala, čemu so jih povabili, namreč: „zum Grttndungsfest des deutschen Schul-vereines".
Tukajšnja znamenita okrogla miza se je s to rečjo že nepretrgoma 14 dni pripravljala, seji vsak dan po dve, na dan pa mnogo telegramov, največ zaradi godbe. Toda, kakor bi bilo vse ukleto, godbe ni bilo dobiti, niti vojaške, hiti civilne, tedaj morala je biti nazadnje „ciganska banda"; no, pa to je še malenkost.
V sredo nosil je že občinski sluga, pardon — tajnik, neki oklic do hišnih posestnikov, da naj hiše okrasijo „mit dem Feste entsprechenden Fahnen". Ker pa še to ni pomagalo, letali so še okolu „die dienstthuenden* in silili, da se morajo zastave narediti. Tukajšnji mogotec jih je dal sam na več hiš napraviti.
V petek začeli so slavolok staviti in v soboto zvečer — o groza in strah — pokazale so se večji-del le nemške zastave črno-rudeče-ruraene, belo-rudeče, rumeno-modre, le sem ter tja kaka cesarska; nad sodnijo vihrala je mogočno nemška, njej na strani belo-rudeča in črno-žolta. Na občinski pisarni niti cesarske zastave ni bilo, na glavni zalogi tobaka jedino nemška, na županovi hiši se je nad hišo mogočno vila nemška trobojnica, pod njo ponižana avstrijska. Moraš vedeti tedaj, dragi čitatelj, da so bili nturnarjiu, prišedši v trg, menda sami v svojem pričakovanji presenečeni.
V nedeljo zjutraj so vender na sodnijskem poslopji nemško trobojnico iz srede na kraj predjali, pa to so le formalitete, kajti mišljenje ostane tako, kakor je bilo, saj se je baje novi sodnik g. PUchler prvi večer svojega prihoda k šulvereinu zapisal. — Pri tem čudovitem pogledu moralo se je pravo avstrijsko srce sramote in srda skrčiti, da se more v Tržiči domoljubje tako očitno teptati. In če si dalje opazoval, si tudi vide!, da je žolto in črno pobarvan drog sramežljivo moral nositi nemško trobojnico; pri nekem mesarji bi se tega človek ne čudil, ki nema trohice omike in ki mu bo ta veselica gotovo, mimogrede omenjeno, z velikim lijakom nemščino v možjane ulila, a pri nekdanjem „vervvalterji" bi Človek kaj tacega ne pričakoval.
Kako so bili ti ljudje že v soboto razburjeni, se vidi iz sledečega slučaja: Nečega priprostoga
Slovaka piskrovezca je to teptanje in zasramovanje avstrijskega domoljubja tako razsrdilo in užalilo, da je na sredi trga na glas zapel: nPo naših žilah teče slovenska kri, kaj boste vi nemčurji!" in glej! občinska slugi sta ga v trenutku napadla in v zapor ulekla, se ve, da ne bi bil kalil namenjene veselice.
Ravno tako so tudi v nedeljo po noči nekega „živio" zaukajočega prav tolovajsko napadli in stepli in tri zaprli. Sedaj pravijo, da je nekdo 30 fantov pripeljal in tako škandal provokoval. Je-li res, bode gotovo preiskava pokazala. „Turnarjemu pa je veselje do izleta k sv. Ani prešlo, pri vsej ovaciji so vender lahko sprevideli, da niti v Tržiči neso tla za nje. Toliko ob kratkem, upam, da bode vse bolj natanko spretneja roka popisala.
Samo toliko bodi omenjeno, da je vse povpraševalo, ali ni političnega komisarja, da bi take proti-avstrijske demonstracije prepovedal, pa ni ga bilo.
Danes zjutraj ob 5. uri so pa imeli „turnarji" „tagrebel" s cigansko bando. Gori in doli po trgu so se vlačili, na zadnje so cigani cesarsko pesen zagodli, a „turnarji" so zraven peli „Deutschland, Deutschland liber alles t"
Kaj ne, gospod urednik, to so fantje, da sme Prus ponosen biti nanje. Uboga Avstrija, skrij svoje prekrasno obličje pred takimi dejanji!
Iz l"liija 27. junija. [Izv. dop.]   V četrtek so tukajšnji  narodnjaki   priredili novoizvoljenemu državnemu poslancu g. Bož. Raiču v čitalničnih dvoranah banket, kateri je bil mnogobrojno in od uajodličniših rodoljubov obiskan.   Bilo je dosti veselja na tako častni zmagi, ker največi volilni okraj v celi Avstriji s 150.000 prebivalci je svojega poslanca v državni zbor jednoglasno volil. Le jeden okraj nekje na Poljskem ima 140.000 prebivalcev, vsi drugi so manjši. Kaj takega pa se more le s tako popularno osobo doseči, kakor je g. Bož. Raič, ni mu ga para na zemlji, na katerej Slovenci žive.   To pa je tudi dokaz, kako izvrstno se mi štajerski Slovenci tukaj na nemški meji držimo, lastnimi močmi in bodimo radi, da na lastnih nogah stojimo!   Bog ve, če bi drugače tako jedinost ohranili.
Pri banketu se je mnogo o prihodnjem postopanji  slovenskih  poslancev v državnem zboru govorilo; a v jednem vprašanji bili so vsi jedini, poslanec kakor njegovi čestilci: da naši poslanci v narodnem vprašanji v  pretečeni   dobi državnega zbora neso ničesar dosegli, je bilo krivo to, ker neso imeli posebnega kluba, — naloga naših poslancev tedaj je, za to skrbeti, da se osnuje poseben jugoslovanski klub. Kaj hočejo naši poslanci z U8topom v Hohenvvartov klub doseči? Naše pogla-vitne zahteve so narodne.   Najprej, da narod živi, i potem še le, kako da živi.  Ali moremo mi od Ti-rolcev,  Solnogradčanov in druzih Neslovanov pričakovati, da nas bodo ti proti germanizaciji branili? Kaj takega od njih zahtevati, bi bilo smešno. Nemški liberalec je protiven vladi in Slovanom, nemški konservativec pa vladi ne nasprotuje; to je jedini razloček mej njima, Slovanom pa sta protivna jeden kakor drugi.
Hohenvvartov klub tedaj ni sredstvo, da bi se izpolnenje naše narodne želje v novejšem času smelo pričakovati, in dolgo čakati mi tu na meji ne moremo, ker „nemški schulverein" svoje mreže na vse strani razteguje, in šolske oblasti sistematično ger-manizujejo.
Za Hohenvvartov klub se le tisti naših poslancev navdušujejo, kateri bi radi svoje poslanstvo na lahkem opravljali, brez posebnega truda, ker če nič ne dosežejo, se lahko na Hohenvvartov klub izgovarjajo, češ, ta me ni hotel podpirati. Jugoslovanskih poslancev pa bode v sedanjem državnem zboru 23; ker pa večina ni večja, kakor za kakih 32 glasov, je tedaj večina na ti strani, na katero se naši poslanci vržejo, 4u" glasov; iz česar sledi, da bi naši jugoslovanski poslanci pri praktičnem postopanji mnogokrat odločevali; iz tega pa dalje sledi, da bodo naši poslanci le sedaj kaj dosegli, ali pa nikdar, in če sedaj ničesar ne dosežejo, že narod za naprej svojo razsodbo izreka, katera se glasi, da na tem, da se zopet ni ničesar doseglo, ni nihče drugi kriv, kakor naši poslanci. (Dali smo temu od odličnega rodoljuba poslanemu dopisu prostora, da se spozna mnenje štajerskih Slovencev, akoravno se do pičice ne ujemamo z nazori vse časti vrednega g. pisatelja. Uredn.)
Iz Itrcžic 30. julija. (N e m č u r s k a propaganda.) Poročevalo se Vam je že zadnjič, da obiščejo nemški pevci iz Celja 29. t. m. našo pri-
jazno mestice. Danes opisati Vam hočem natančneje ta veliki nemški „parteitag" in „verbriiderungs-fest".
Mesto je bilo že na vse zgodaj krasno ozalj-šano — seveda — popolnem v nemškem duhu — z veliko nemškimi zastavami (kakih 15) in z mnogimi nemškimi napisi, mej njimi nas je najbolje v oči bodel:  „deutsehen Gruss den deutschen S&n-geni", prav tako, kakor kje v „rajhu". Okolu ValO ure pripihal je težko  pričakovani vlak  s Celjsko kulturno armado,   njim  na  čelu  znani  generali: Ausserer, Glantschnigg, Forregger in Neckermann. Po običajnem pozdravu na kolodvoru in po obligatnih „hoch"-krikih podala se je ta nemška gospoda skozi mesto k zajutreku v pangermansko Gabričevo gostilno, okinčano z dvema nemškima zastavama. Na to se podajo pevci  v grofa Attemsa graščino, kjer so v prostornoj dvorani popevali znane pruske pesni, mej njimi tudi  „das deutsche Lieda, kar je bilo posebno všeč našemu g. nadučitelju Ornik-u, ki se je tudi kot ud  vsprejemnega odbora mnogo trudil, da so  pokazale   Brežice   svoj   nemški (?) obraz.   Glavni kulturni misijon pričel pa se je po kosilu z govori.   Zdaj so začeli  gospodje prodajati svojo politično modrost — ali bolje rečeno preobračali so razne jiolitične kozolce  in uganjali burke s prepotrpežljivimi Slovenci, ter kazali  s tem svoj že povsodi dobro znani nemški napuh.   Nek govornik povzdigoval je posebno Sevničane,  ki so jedini mej Zidanim mostom in Brežicami skrbeli za dostojni vsprejem svojih bratov.   Sicer je je tudi na Videmskem kolodvoru pozdravil neki najeti pijanec z „hoch"-klici, kar se pa tu  gospodje zamolčali. Tožili so pač o predrznosti Radečanov, ki so je pozdravili s slovensko trobojnico. Besedičili so tudi  mnogo  o „deutscher  Schvvesterstadt" in „deutseber Grenzfestung um SauzipfJ, ali kali? Nekemu postaranemu nemčurju tožilo se je tudi po tistih časih, ko so še Slovenci po Štajerskem politično spali, omenivši,  kako je bilo takrat prijetno, ko so bili vsi jednih mislij. Izrekel je celo upanje, da se ti zlati časi še  povrnejo,  ko bodo ponehali narodni prepiri, ter zopet vladal  v deželi nemški mir. Toda gospodje delali so račun brez Slovencev, to raj tudi ne vedo naših pogojev v tej zadevi. Cu-jejo naj jih sedaj:   „Gospoda nemška,  ne mešajte se v naše razmere,  prepust te nam  vse naravne pravice do slovenske zemlje, potem bo pa mir! Za svojo kulturo bomo že  sami skrbeli brez tujih jerebov.
Med vsemi se je pa najbolje odlikoval s svojo arogantnostjo znani Sevniški kričač dr. Ausserer. Pri njem smo zopet opazili tisto „deutsche Grttnd-lichkeit", ki se povsodi šopiri. Menda v svojem „hierscli\vefelnu", morebiti je bilo vmes tudi kaj „geschwefelten VVeines", kazal se je velikega zgodovinarskega učenjaka ter pravil, kako so nemški graščaki širili kulturo mej slovenskim narodom in pred več stoletij našega kmeta učili zemljo s plugom obdelovati! No, če bi bil g. učenjak (?) vedel, da je beseda „plugu slovanskega vira, morebiti bi se ne bil tako javno osmešil s svojo modrostjo.
Pri kosilu v „Klembasovej" gostilni zastopan je bil tudi kmetski prijatelj po svojih čestitih bralcih, „bilo je kacih 0 kmetskim „kulturtraegerjev iz okolice, ki so bili nemški gospodi na „špas", sebi pa v sramoto. Mej njimi sta pa najbolji »nemškega „pojaca" igrala s svojimi državniškimi govori Pečnik in Požar, katera ostaneta tako dolgo zapisana v naših črnih bukvah, dokler se ne spokorita in spreobrneta. Ljudje bodo s prstom za njima kazali!
Kaj je nemška inteligenca pozneje počenjala, neseni se več dosti brigal, ker mi je že ta neumnost preveč presedala. Omeniti moram le še to, da je bila Celjska godba v pruskej uniformi, ki bi se jim prav dobro podajala pred pustom. Videl sem tudi nekaj gospic, okinčanih z nemškimi trakovi, ki so menda s tem hotele svetu demonstrativno kazati svojo avstrijsko mišljene?
Toliko sem se namenil pisati o tej stvari, da bodo moji rojaki zvedeli, kako ukoreninjeno je še nemčuratvo mej nami in kako oprezni moramo biti, da pri prvi ugodnoj priliki ne pomoli ta zalega zopet svoje ošabne glave čez nas. Zato pa pokažimo mi prihodnjo nedeljo pri Ciril Metod ijevej slavnosti V Krškem Brežičanom in drugim talini-Nemcem, kdo da je gospodar na slovenskoj zemlji, ali pošten domačin, ali oholi tujec? Vzdignite se ter pridite 5. julija v obilnem številu v Krško, da svet zve, da so tudi Slovenci zrel političen narod, ki hoče biti na lastni zemlji svoj gospod.   Krčani pa tudi
ne bodo zamudili dostojno vzprejeti tujih gostov, ki se bodo prepričali o starej svetovno znanej slovanski gostoljubnosti. Toraj rojaki, še jedeukrat Vam kličem: „Svoji k svojim!" Ogleduh.
Z Itiirja 29. junija. [I/v. dopis.] Le malokdaj prodere kako poročilo o zboljšanji naše ravnine temni oblak, ki krije naše zaveriženo vprašanje o »ravnanji močvirskih odtokov, katero vprašanje se že mnogo let suče okolu izveršitve tega za mesto in okolico jednako velevažnega početja.
Le kmetijski list „Novice" tu in tara bodi si o volitvi za prvomestnika, ali o zborovanji močvirskega odbora s kakim poročilom nevedno ljudstvo poučijo, da tudi naš deželni zbor skrbi za blaginjo močvirskega kmeta. Iz teh ukrepov je razvidno, da bi bilo že vse dobro, ko bi le še zakon iz 1877 leta nekaterih nedostatkov ne imel, izmej katerih je pač največji ta, da naš deželni odbor pri močvirskem odboru neposrednega upliva nema, drugače rečeno, da le-ta v močvirskih posvetovanjih večine za sabo nema. Kajti drugače si ne more najbolj okretna močvirska pamet tega predloga misliti, ker ima sedaj deželni odbor itak že svojega odbornika ter nadzorstvo pri delovanji močvirskega odbora, torej v predlogu deželnozborskega upravnega odseka lanskega leta druzega iskati l.i, ko to, da bi on s pomnoženimi odborniki močvirskega kmeta, kadar bi se mu ljubilo na steno pritiskal. Poročevalec, ki je predloge o premembi močvirskega zakona stavil, pozabil je morda vsled neugodne volitve v močvirski odbor, da se je po ncvem zakonu močvircu le vsled tega skrb za zboljšanje močvirske ravnine izročila, ker je gospodi nit o močvirski modrosti potekla.
Napake, ki so se pod gosposko vlado barjanske latvice nakopičile, so tolike da se mora vsak čuditi, kako mogoče, da se ni stvar že davno prej presukala. Strah pred prehudim usuševanjem vsled ukrepov iz 1860 leta dokazuje, kakšni možje so v taistem taboru, iz katerega misli poročevalec z dne 15. oktobra lanskega leta močvirsko modrost re-krutovati.
Ako je poročevalca upravnega odseka v resnici blaginja močvirskega posestnika v premerabo točk močvirskega zakona nagibala,  po kateri bi samouprava  te zadruge uničena bila, zakaj ni bolj premislil, od kod to, da stvar hira, akopram opozicija nikdar pravde niti z načrtnikoin niti  s c kr. ministarstvom iskala ni, kakor stranka,  katere ud je bil tudi deželuo-zborski poročevalec.   Ni le baš j opozicija morala slednjič nit napeti, po kateri se je j stvar iz blata izvlekla ter za močvirca po godu re- , šila? Kako to, da se novi načrt, ki ima nalog, moč- j virske^A  kmeta hudih   povodnih  nadlog rešiti iz | mknic, 't   katerih >e Že več nego dve leti plazi, v : dejanstvo ne prestavi V Kdo je tu kluboval?
Kdo je po povoduji dve leti kmetu rane sekal? Spet le opozicija, katera ne mara za nevedno jerobstvo ?
Mesto prememb zakona v točkah, po katerih naj bi si posestnik, ki jedini za zboljšanje naklade plačuje, ter teška bremena vsled preobilih grehov prejšnjega močvirskega varuštva nosi, ne pa deželni zaklad, kakor se je tendoncijozno v deželnem zboru dne 15. oktobra 1884. leta trdilo,  naj bi se delalo  na to,  da   se nasveti,  kateri  so   bili pred leti močvirskemu odboru po si. c. kr. kmetijskemu ministerstvu priporočeni, zvrše. — .le li temu močvirski zakon kriv, da so se v pretekli dobi paragrafi močvirskega zakona po moči krušili,  kaj pomeni osemmesečno šušmarstvo pred ustanovljenjem novega odbora,   .le li to bilo zakonito?
Barjanu ni mar, da bi cenjeni list „Novice" obrekoval, kakor da bi one s slabimi pouki in nasveti svoje ukaželjne bralce preskrbovale, ali da bi one vselej resnice ne govorile, a poročilo o zborovanji močvirskega odbora z dne 10. junija t. L, da se sklepi odborovi strinjajo /. dežolnozborskimi sklepi razen o vsprejetji kulturnega inženerja skoro po-vsem — ui resnično, kajti odbor je razen ustanovljenja podružnic in popravka močvirskega ozemlja zavrgel vse predloge upravnega odseka lanskega deželnega zbora, tikajoče se prememlie močvirskega zakona. Predlog, naj se kulturni inž.ener nastavi, bil je vsprejet proti temu, da močvirski odbor zanj nobenih treskov nema, torej zastonj, to pa to !
Določila o požiganji barja kakor tudi o razpolaganji usuševalnega zaklada in o delovanji pod-družnic, nuj se barjanu v korist predrugačijo.
Kdaj in s čem se je barjau slav. deželnemu zboru tako zameril, da ga zu barjansko kmetijstvo
j nesposobnega od oskrbovanja samega sebe odbacne,
I ne gre nobenemu v glavo, saj je vendar vedno z najtinejšo disciplino dozdaj k volitvam hodil.
V bodoče več o starem in novem barji, ako mi, gospod urednik, predala o tej važnej stvari ne zaprete. Disciplinovan barjan.
I / <•«»!• n j•» <iiraila ;>0. junija. [Izviren dopis.] Tukajšnja dekanija bode v proslavo slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodiju v zvezi s Čitalnico velikansko slavnost priredila in sicer 12. julija t. 1. Slavnost bode tem veči, ker se bodo iz vseh bližnih župnij verniki v procesijah podali proti našemu trgu, tako da dospejo do V»10. uri v našo več tisoč ljudij obsegajočo cerkev, ker se bode potem cerkvena slavnost vršila. Po cerkveni slavno-sti bode popoludne ob 3 uri na kegljišči koncert in zvečer ob 6. uri v velikih dvoranah v gradu prosta zabava. Udeležba bode čudno velika in prosili bi, da bi tujci, kateri se hočejo te slavnosti udeležiti, že nekoliko dnij popred naznanili pod naslovom »reditelji slavnosti", da se vse potrebno za nje preskrbi. Posebni programi se bodo še le razposlali.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka z naslovom „Naša troboj-nica". Današnji številki dali smo pol pole priloge.
— (Presvetli cesar) podaril je požarni hrambi v Črnomlji 80 jjld. podpore.
— (Neko lekovane večerne priloge) predvčerajšnja številka je zopet polna napadov in polemike na naš list in na naše pristaše. V uvodnem članku ponavlja Šuklje že tolikokrat pogrete svoje fraze in nam kot nov Jonas nasproti kriči: „Poboljšajte se!", mej dopisi brusi nepoznanec iz Itudolfovega svoje pero in pritrkava mu A. Prose-nik iz Metlike, mej domačimi stvarmi pa so gg. Brence, Schvvarz & Co. svoj dovtip gnali na pašo, kajti stavek „zamoleal i b odemo celo Heinejeve verze, ki se pri tej priliki nehote usilujejo našemu spominu „Nur vvo wir im Koth uns fanden, da ver-standen vvir uns gleich", je tako klasičen, da ga nikomur drugemu pripisovati ne moremo. Le patent nanj vzemite! Vsem tem gospodom ne bodemo danes odgovarjali, le A. Proseniku bi radi povedali na uho, da se v omikani družbi ne govori »jaz, g. Gangl in g. notar Štajer", marveč da se lastna malenkost najnazadneje imenuje, potrditi pa moramo, da smo vse psovke čitali, ne da bi se bili najmanje razvneli. Psovanje in natolcevanje je tem gospodom že „običajno pravo", v čemer jih pa nečemo posnemati, kajti mislimo si kakor znani Kanadec v Seume-jevi pesmi: „"Wir Wilden sind doch bessere Meuschen".
— („Novice") odgovarjajo v zadnji številki nekolekovani večerni prilogi tako-le: „Ljubljanski List razun druzih bojnih člankov prinaša v svoji 142. številki med domačimi stvarmi srdit članek, kateri se v prvi vrsti obrača zoper nek ljubljanski dopis „Pražke Politike", ki podaja posnetek borbe zoper in za kandidaturo prof. Šukljejevo v državni zbor. „Ljublj. List" prišel je zavolj te kandidature v nasprotje tudi z vso našo konservativno stranko, ker ravno pri tej  prof. Šuklje že od prejšnjih časov ni vžival  zaupanja.   Ne čudimo se tedaj „Ljublj. Listu",  z bojaželjno svojo roko seže tudi po „Novicah".   Pa tudi to poseganje „Ljublj. Lista" po „Novicah" je prav nesrečno. — „Novice" milujejo g. deželnega predsednika, da je dopustil v »Ljublj. Listu" politikovanje na račun deželne vlade, kakoršnega bi mu njegov in našega naroda najhujši nasprotnik ne bil mogel boljše preskrbeti. Venec te politike bila je kandidatura prof. Šukljejeva — v resnici past precej neukretno  nastavljena naši narodni stranki, katere pa edini „Ljublj. List" ni hotel videti.
Vsaj v čast svoje politike si ne more prištevati „Ljublj. List", ako ni znal preračunati si neizogibnih posledic one nesrečne kandidature; zato mu pa tudi resen slovensk politik ne bo štel v čast, ako „Novice" in „Slovenca" in pa „Slov. Nar." in „Siovaua" s ,,Škratom" in tako dalje deva v eno vrsto in celo v eno vrsto z „Ljublj. \Yockenblattoni" in „Neue freie Presse" itd.
Mi onega citata o soglasji slovenskega slovstva iz dopisa v ,,Politiki" naravno pač nismo mogli razumeti drugače, kakor edino glede kandidature v dolenjskih mestih oziroma glede provokatorične bo-jaželjuosti v ,,Lj. Listu".
Enako ponesrečilo se je „Lj. Listu" očitanje, da so politiki grofa Hohenwarta in dr. Bleiweisa nasprotovali vsi slovenski listi. Res je, da sta imela oba ta politika nasprotnike med „mladimi" sode-lovalci enega naših listov, toda ravno dejanski vred-nik „Ljublj. Lista" izvalil se je v onem gnjezdu, kjer so bili najhujši nasprotniki grofa Hohen-warta in dr. K. Bleiweisa, nasproti pa se ne more ne prejšnjemu in ne sedanjemu politiku „No-vic" očitati, da bi ne bila zmiraj neomahljivo stala za grofa Hohenwarta, v prvih vrstah njegovih pristašev tudi v slabih Časih.
Pa „Lj. List" našel je tudi dlako v vrstah „Novic", ker so te omenile govorice, da bi znal ministerski predsednik grof Taaffe, ki je sedaj tudi vodja ministerstva notranjih zadev, morebiti oddati ta svoj drug posel drugemu „odlične m u politiku41 izmed poslaniških krogov.
Kdor je dotičen članek v „Novicah" bral in videl, da smo glede dogodeb pri zadnjih volitvah v soglasji z drugimi veljavnimi listi naše stranke obžalovali, da sedanji vladi smejo še nasprotovati njeni lastni politični uradniki, iz tega pa smo sklepali, da se more grof Taaffe osebno premalo brigati za take važne stvari in z najbolj dobrohotnim namenom za grofa Taaffeja, za njegovo sistemo in državnozborsko večino omenili one govorice, pač ne bo mogel razumeti, kako bi nepristransk čitatelj iz onega stavka mogel podtikati to, kar nam je podtikal „Lj. List*. Vidi se, da srd govori iz vsake vrste in ne trezen razum o nalogi lista, kateremu bi mogla pripadati najvažnejša naloga med slovenskimi listi. Če nam „Lj. List" iz groba kliče pokojnega očeta dr. J. Bleiweisa, zadovoljni smo s tem, vsak trenutek umaknemo sa preradi bivšemu politiku „Novic-1, vsaj bi imeli mnogo hvaležnejšega posla. — Toda nasproti bi zopet dr. Bleiweisu ne mogli privošiti pogleda na delovanje „Ljub, Lista", lista, ki je med našim narodom po večinoma predanim nasprotji med „starinu" in ,mladimi", brez razumljivega povoda sejal nov razpor, ki je spodkopaval veljavopo vsideželi ljubljenega gospoda deželnega predsednika bolj, kot nasproten mu „Slovan", pa tudi bolj, kot vsi našemu narodu sovražni nemški listi.
Koliko dobrega bi bilo mogoče doseči po ,,Lj. Listu" za daljno bodočnost našega naroda, ako bi bilo pri njegovem uredništvu le nekoliko dr. Bleivveisovega očetovskega duha, obsegajočega ves naš mili narod, tako pa so se žalibog iskali — in konečno tudi našli povsod — nasprot-' niki. — Da bi bilo vender kmalu drugače 1" 1 — (Iz P ulj a) se nam piše:   Tukaj se go-
i vori, da pojde podadiuiral Pokornv, trdnjavski naš poveljnik — „auf den Ruheposten" za namestnika v Zadar, ker se je menda baron Jovanović naveličal siliti švabščino po Dalmaciji. Seveda: »relata refero."
— (Imenovanje.) Gospod Andrej Šterk, kanonik v Trstu, imenovan je stolnim dekanom, g. Fran Čeme, častni kanonik in župnik pa kanonikom v Trstu.
— (Iz Vipave) se nam poroča, da praznuje gosp. Josip Nakus, župnik in knezoškofijski duhovni svetnik na Planini pri Vipavi 50 letnico svojega tamošnjega službovanja, ki mu je potekla o sv. Juriji t. 1. — dne 7. julija, to je v torek prav slovesno. Mnogaja mu želimo Še leta! Občinsko predstojništvo Planinsko imenovalo ga je častnim občanom.
— („Kres". Leposloven in znanstven list.) Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jak. Sket, c. kr. gimn. profesor v Celovci.  Obseg 7. številke: Ara-bela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Tesni mladeniške ljubezni. A. Pin. — Stari Džul-daš in njega sin Mamet. Povest iz življenja v Bred-nje-azijskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje.) — Napitnica. J. Kostanjevec. — Božja poezija.  A. Funtek. — Narodne pripovedke. Priobčuje Matija Valjavec. — O našem literarnem gospodarstvu.   Spisal France Podgornik.  (Dalje.)  — O rastlinskem oprašenji. Spisal M. CilenŠek. — Norinski Tauriski niso bili Kelti.   Spisal Davorin Trstenjak. — Što, kaj, ča. Spisal J. Šuman. (Konec.) — V spomin sv. Cirila in Metoda. Andrej Fekonja. — Drobnosti. — Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih a 40 kr. v koji-
vestnikov sv. t. 1. slavnost v Šiški ob 9. slerji Obseg
garmth kupuje. Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se še dobi in sicer vsak po 3 gld., prvi letnik pa je pošel.
— („Zadruge") izšla je 6. številka. Vsebina: Previdnost pri izplačevanji posojil. — Dav-karBke zadeve posojilnic. — Izgledno letno poročilo. — Avstrijske hranilnice v letu 1882.
— (Izpit zrelosti na realki) bil je v torek. Izpit delalo je 7 dijakov, izmej njih dobilo jih 5 spričevalo zrelosti (z odliko nobeden) dva pa smeta po počitnicah delati izpit vsak iz jednega predmeta.
_ (Ciril in Metodijeva slavnost v
Šiški dne 5 julija 188 5.) Šišenska Čitalnica priredi s prijaznim sodelovanjem slavnih društev „Sokola" in »Slavca" v proslavo slovanskih blago-Cirila in Metodija   v 5.  dan julija s cerkvenim opravilom v domaČi cerkvi uri zjutraj in ljudsko veselico pri Ko-Petje, godba, telovadba, strejanje, tehtanje, plezanje, balon,  razne igre in umeteljni ogenj   Pri veselici svira slavna vojaška godba baron Khun pod vodstvom gosp. Nemrave. Petje zborov vodita gospoda Srečko Stegnar in Ant. Sohor. Program:   1.  L   Schlogel —  »Zvestoba zastavi", putnica, svira vojaška godba. 2. Halevv — Ouver-tura „Kraljičini musketieri", svira vojaška godba. 3.   D. Jenko — „Molitev", pojeta zbora društev „Slavec" in Šišenske Čitalnice.  4.  Joh. IJrandl — „i)ijaški valček", svira vojaška godba.  5. Ant. Sohor — „Moja zvezda",  poje mešani zbor Šišenske Čitalnice. (Nov.) G. Rossini — „Viljem Teli", duet s tenor- in bariton-solo, svira vojaška godba. 7. Dr. G. Ipavic —  „Na plesu", moški zbor, poje „Slavec". (Nov.) 8. Pedrotti — Prizor iz „Tutti in Ma-schera", s solo na rogu. 0. Iv. pl. Zajic — „Franko-panka", poje moški zbor Šišenske Čitalnice. (Nov.) 10. F. Vilhar — „Večerna", poje mešani zbor Šišenske Čitalnico. (Nov.)   11. Pedrotti — Ouvertura „Fiorina1, svira vojaška godba.   12. * # * „Domovina", poje moški zbor Šišenske Čitalnice.   13. K. Huber — „Madjarska putnica", svira vojaška godba 14. A. Forster — „Slava Slovencem",  poje zbor društva „Slavec".   15.  Brlitl -- „Zlati križ", pot-pouri, svira vojaška godba.   16.  Fr. pl. Suppe — „Potovanje po Afriki", polka franc.   17. Fran Ger-bie — „Slovanski brod", pojeta zbora društev „Slavec" in Šišenske Čitalnice. 18. Faust — „Odaliska", polka mazurka. 19. Millbcker — „Sanj", valček iz opere „Vojni niašnik".   20. Strauss — „Plesni šopek",  brzopolka.   Ob  (i. uri   „ telovadba Sokolov" na drogu in proste vaje.   Pri ugodnem vremenu splava ob 7. uri veliki balon v zrak.   Streljanje za dobitke se prične ob 9. uri zjutraj.   Dobitki so: I. cekin, II. 4 gld., III. 8 gld.. IV. 2 gld., V. 1 gl. Strel velja 5 kr. Najboljšim strelcem pripadejo dobitki. Razdelitev ob 8. uri.  Voditelj strelišča g. E Eaiser.   Začetek ob 3. uri popoludne. Ustopnina 20 kr., otroci plačajo 10 kr.   P. t. društveniki Šišensko Čitalnice, sodelujoči g  „Sokoli" in pevci so prosti. K prav obilnemu obisku nnjuljudncje vabi
odbor.
— (Ogled za novo okrajno cesto iz Žir o v v Logatec) prične se v 13. dan t. m. Pri tem ogledu bodo udeleženci, zastopniki cestnih odborov, politiških oblastev, deželni poslanci: dr. Samec, Faber in M. Lavrencič, poročevalca in in-ženerja deželnega odbora.
— (Izpiti v t u k a j š n j i p o d k o v s k i š o 1 i) bili so 26 in 27. dan junija. Prvosednik bil je vodja podkovske šole dr. vitez  Bleivveis, člana
pa: deželni živinozdravnik učitelj Šlegel. Dne 2G. junija podkovstva 28 kovačev, vsi Slovenci s Kranjskega, ki se pa neso šolali na podkovski šoli. llazuu treh, ki smejo čez leto skušnjo ponavljati, bili so vsi zadostno izvežbani. 27. junija bila skušnja za učence podkovske šole. Bilo jih je 11 (9 Kranjcev, 1 Primorec, 1 Bošnjak iz Banjaluke). S prav dobrim vspehom prestali BO skušnjo: Babic Janez iz Kranja, Brajda Fran iz Gorele, Sa-mida Andrej iz Staregaloga, (Jrbančič Valentin z Brezovce, Valenčič Ivan iz Ilrušice na Primorskem, Starina Matija iz Coklevc. Z dobrim vspehom: Fine Anton iz Banjaluke (Bosna), Kogovšek Miha iz Dr a vel j, Vidmar Janez iz Praprot. Z zadostnim vspehom: Grelio Jože iz Borovnice, Žumer Iran iz 01-ševka.
— („Ljudske knjižnice") izšel je 12. snopič. Vsebina: „Sila. Po H. Konsjansu poslovenil II. Majar." — Davoriša.  Poslovenil H. Majar. —
izpraševalne komisije Wagner in podkovski delalo je skušnjo iz
Skopuh. Češki spisal Vacslav Štulc, preložil Leop. Gorenjec. Ljudske knjižnice je doslej 12 snopičev, v njih pa na 738 straneh jako mnogo poučnega in mikavnega gradiva, to pa po tako nizki ceni, ka-keršne dosedaj v Slovencih še ni bilo. Vseh 12 snopičev, neposredno kupljenih, ne stoji več, nego 72 kraje.
— (Iz Komende pri Kamniku) 29. junija: Dne 28. t. m. ob V« 5 uri popoludne treščilo je v poslopje Matije Pogačarja na Gori pri Komendi. Na jedenkrat bila sta v plamenu lesena skednja in zidano, a s slamo krito himo poslopje.   Požar bil je Btrašen, tembolj,  ker je bilo gašenje skoro ne-možno, kajti selo Gora stoji na mali višini, kjer razen  par slabih vodnjakov ni najti nikjer vode. Nevarnost bila je velika, kajti najmanjši vetrič bil bi v stanu zanesti plamen na  sosedne strehe ter upepeliti del vasi. Pogorelec bil je zavarovan, toda le za neznaten znesek, a škoda sme se ceniti na 800 gld. ali še tudi več.  ako se vzame v poštev zgorelo orodje in druge uničene stvari. Jedina sreča za dotičnika je, da ima potrebni les za novo stavbo v svojem gozdu, kar je žalibog dandanes silno redko pri nas! — ac.
— (Savinjska posojilnica v Žavci) imela je po predvčeranjem računskem sklepu v prvem polletji 1885 dohodkov 53.475 gld. 3 kr., izdatkov 51.599 gld. 92 kr., — toraj prometa 10 5.074 gld. 95 kraje.
— (V vodo skočila) je pred včeraj popoludne v Postojini neka ženska, ki se je iz Trsta pripeljala. Sprla se je s svojim, v Postojini službujočim ljubimcem in v svojej togoti skočila v vodo in utonila.
— (Velikanska riba.) prikazala se je v Jadranskem morji.    »Narodni list" ima o njej naslednja dopisa:   Iz Šolte 25. junija.   Danes zjutraj okolu 7. ure videli so, ko je imenu Š'Jšula, blizu Maslinice se redko, ali nikdar ne vidi
je pri priliki 15 do 20 metrov. Kdor jo je videl, vsak se je začudil, nekateri so se celo preplašili, ker Še nikdar neso videli tako grozne ribe. Misli se, da je »uljenuša" (Cavo d' olio). — Iz Omiša piše se o istej ribi, da so jo videli v nedeljo v 21. dan junija, od jutra do popoludneva, potem pa zopet drugi dan. „Strahovite je velikosti. Z obali videli smo jo vsi, a oni, ki so z ladij o bili blizu nje, zagotavljajo nam, da je kakih 20 metrov dolga, tolika, kakor navaden parobrodič. Misli se, da je morski kit. Nekateri gospodje streljali so z ladije na ribo, katera se je potem obrnila  proti Braci."
— (U a z ji i s a n a) je učiteljska služba na jednorazredniei v Hinjab. Piača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 16. julija na okrajni šolski svet v Rudolfovera.
šla v luko, znano po strašno ribo, kakeršna v našem morji. Dolga
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Par J Z 2. julija.   Sindikat društva fran- j coskih republikanskih časnikarjev sklenil je, da se pri angleških sodni j ah proti Sinithu in Wol-selevu uloži civilna tožba, ker sta za, glavo poročevalca Pain-a razpisala nagrada.
BruilŠVik 1. julija. Deželni zbor izjavil je soglasno, da se strinja s pruskim predlogom na zvezni sovet v zadevi prestolona-sledstva.
Rim 1. julrja. Dnevnik »Komo" je po ukazu papeževem prenehal, ker je o dobro vaje objavil pismo Pitrasovo na ravnatelja Ainstel-bode.
Madrid 30. junija. Včeraj po vsem Spanj-skem šesto ljudij za kolero umrlo. V Madridu jeden.
Peterburg 30. junija. Poročila o nemirih v Afganistanu zanikavajo se na merodajnem mestu.
London 30. junija. \Volseley ostane to poletje v Egiptu, kamor se je včeraj iz \Voolwieha odposlalo dva milijona patron, kakor se govori v ta namen, da se zopet zasede Dongola
Genova 30. junija. Italijanski parnik „Italia" razbil se je v 19. dan junija pri Cap Lomas. 70 osob poginilo.
Poslano.
Kot neslanost zavračuje nas v „Slovenci" št. 141 kat. bukvama, češ, da smo z domišljijami nadlegovali mil. knezo-Škofa. Po pravici povedano, da nas je jako zabolela tpka neolikana pisarija, nedostojna katoliški bukvami. Da nam ni nihče medveda matvezal. ter da ni šaljivcev o tako resnih časih, še manj pa, da je bil hudoben namen, bodi tu povedano, da je g. K......, knjigovez v Ljub-
ljani, javno pri našem dogovoru povedal, da je bil on izvoljen, to se reče: da se mu je ponudilo, ako proda svojo knjigoveznico, da bode kot poslovodja pri katoliški bukvami knjigoveznico vodil. G. J. K......
ponudbe ni vsprejel. Mislimo, da je to precej debel poper, da se neslanost prebavi in da je hudobni namen, zadnji naš zaslužek pogoltniti, bil na strani katoliške bukvame.
Da smo mi katoliški bukvami nevošljivci! Komu V Oskrbniki katoliške bukvame imajo itak svoj kruh, kateri jim mi ne moremo snesti.
Knjigovezci Ljubljanski potegujemo se javno za našo obrt, kdo nam sme braniti? Ali morda nemarno pravice do višje oblasti stopiti s prošnjo? Tudi mi znamo: kdor trka se mu odpre, kdor prosi, se mu da!
Ako hoče katoliška bukvama še kaj zvedeti, postreči jej hočemo vselej, kolikor bode zahtevala.
Knjigovezci Ljubljanski.
t ii d n a v tej deželi razsajajoča bolezen.
Kakor tat po noči, tako nepričakovano nas napade. Mnogo ljudij čuti bolečine v prsih in na straneh, včasih tudi v hrbtu; utrujeni in zaspani so ter imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj; nek masten slez nabira se njim na zobeh; jedi njim ne diše, v želodci čutijo neko težo in včasih tudi utrujenost, katere ne potolaži uživanje jedij. Oči upadejo, roke in noge postanejo mrzle in mastne; čez nekaj časa začne se kašelj, s prva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izmečki; dotičnik čuti se vedno zaspanega, spanje ga ne okrepča; potem je nervozen, razdražljiv in nevoljen, slabe slutnje se ga polastu-jejo; ako hitro ustane, vrti se mu v glavi; v črevih se mu zapira, koža je včasih suha in vroča, kri se mu zgoščava in zaostaja, beli del očesa porumeneva; scalnice je zmirom manj in ima temno barvo in če se dolgo stati pusti, zgosti se na dnu; pogostem se vzdiguje, pri čemer čutimo včasih kisel, včasih sladak okus, in katero spremlja bitje srca; vid pojema, pege se kažejo pred očmi in človeku se zdi, da je truden in slab. Te prikazni se prikazujejo druga za drugo in skoro tretjina te dežele boleha za jedno ali drugo obliko te bolezni. Zdravniki te bolezni pogostem prav ne spoznajo, kakor skušnje uče; jedni jo zdravijo, kakor bolezen jeter, drugi kakor dys-pepsijo. drugi zopet kakor bolezen obistij itd , ne da bi bilo treba kako tako zdravljenje, ker „Shaker-ekstrakt" pomaga popolnem v vsakem slučaji te bolezni.   To izvrstno zdravilo dobi se v vseh spodaj navedenih lekarnah. (115—0) Osobe, kojim se zapira, trebajo »Seigel-ovih omeličilnih pil" (Abfllhr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktom".   Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico.   To so najvplivnejše, naj pripravnoj Se in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile, j Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje I rabil. Vplivajo DfJ&sl in brez bolečin.
Cena \ stekleni«')' „Shaker-okstraktu" gld. 1.25, 1 škatljiei -Sjfth? IrOVim omeličalnim pilani" 50 kr. Lastnik Shmt?<8trakta" A J- VVHITE, Limited,
21 P*-*«§,^e,n Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in kčhbspondent ter glavni razpošiljavec:
•I A \ K Ja 21 i BI * i , lekat „Pi'i zlatem levu", Kmnsier, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: I JiiRtlJauu: J. pl. Trnkdczv.  ldri|a: WartO. Metlika: F. VVacba. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: 1). Rizzoli, * Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger.  Hei-mager: J. \Veth.  Ti luž:  J. SlegeL VVolfsberg: J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschillav »pri sv. Ani". Maribor: VV. Kbnig, J. Noss. Celje: Kupfer-Brnok na 31.: Langer. Gtleiohen-Koajice: Pospišil. Kimlherg: Pez-RuBsheim.  Ljubno: J. Pferschv, Eliasch. Rotteumann: F. Illingov V. Timouschek. \Veitz: C. Mally.
Bchmitt, Mareck. ber#: Dr. Ftirst. ledier. Leihuitz: Pluj: Behrbalk, naslednik. Stuiuz
Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Cbristol'olelti. Novigrad: Gionović. Sušak pri Reki: Wertheimstein. Spjjet; Tocigl. Zader: N. Androvid in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji.
Zahvala.
Otroška veselica, ki sn (e rrSila 21. t. m. ter ponavljala 2'.. t. m. V prostorih Vipavski- čitalnice <l-i!;i je 7;~> A<\.
Uduuo podpisani ■/.ulivaljiiio ho vsem p. n. dobrotnikom ter prijateljem Bo Bke mladine za taku izdatno podporo v svojem In v imenu revnih uflencev najtoplejše. — IJjg plati stoterim in stoternol
Vodstvo štirlrazrodno ljudske šole v Vipavi, dne 80. junija l-8">.
K a spu r G a s pori n, šolski vodja.
Si se kut l v n e «1 r a/J>e.
(Iz uradnega lista.)
l. ek& drlb. posest. Jane«« Majdloa Is Dragomela, 1101 gld., 8. julij« v Kamniku. 2. «•■». dr/.b. p<>s. Lovra Ovjaca is Smsrtna 4. juliju v Ljubliani. L. sestnih on vic Marije Kusar intabul v.mili Kiirtiir davkovske obilne St Peterskega predmestin, 420 gl L8. julij * v Ljubljani, l. eks. ilrtb. pes. Helene Gorouo iz Krstnega viki, 800 gld., 22. julija v Mokronogu. 8. o'kb. drtb. i>oh. Janeza škrla i/. Topolca, 24 julija v U. Bistrici 1. oks. div.b. posestvu Antonu Krnc i i/. St, liupeita, 805 l !il. 22. juliji'.  \ Mokros-.o^ii.  ."). ck:i. »lr/-b. pos.-st. Josipa
oks. držb. po-na pos. .b'M[>a
Oerla iz Harija, SI, julij« v H. Hfctrrd. 3. eks drfb. po«. Frana Staura iz Zagorja, 7810 gld., 14. avgusta 7 II. Bistrici. 1. tk». ilrili. pos. Janeza Zajca iz Me ve, 9460 gld., 16. julija v Zatičini. 1. eks drib. pos. Franju Vilar iz Pod-doba, 2410 ulil , IS julija v Lo>i. .">. eks. drib. pos. Janeza Slavca iz Kneiaka, 14. avgusta v II. B strici. 1. eks drib. pos. Frana Hočevarja iz Blata, 1860 gld., 7. septembra v Ribnici. 1. eks. dr/.b. pos. Antona Orazma iz Vtdike Lasne, 722 gld., 10. julija v Kamniku. 2. eks. d--žb. pos. Dominika I.uSina s Hriba, 2300 gld., 6. julija v Ribnici. Relicit.
fios. Josipa Bostjančiča iz Berca, 1000 gld., 14. avgusta v 1 Bistrici.
Tujci i
30. j unija.
Pri Nlonn: Strelnt/. z Dunaja — Renaldi iz Karlovca. — Bienenfeld, Weinberger, Turk z Dunaja.
Pri tli.lt/I: Tautschlander z Dunaja. — SehulUe iz Kočevja. — Stern iz Budimpešte. — Zamparo iz Trsta. — M .ili.- iz 1'ulja.
Pri nv»lri)Nkein oenwrjl: BiscbofT iz Berlina. — Schiiffer iz Ljubljane.
Trzne cene v IJqil>ljus:$
dne" 1. julija t. I.
		t\. kr.		?l-|kr.j
Pšenica, hktl.   .   . .		71 ir	&peh povojen, kgr. .	3$
Rež,	H            •       . •	R sr.	Surovo maslo, „	
! Ječmen,	II ...	4 M	Jajce, jedno ....	— 2
1 Oves,	B ...	3 3«	Mleko, liter ....	- 8,
Ajda,	n        •    • •	ft 4	Goveje       meso, kgr.	- 61
, Proso, ' Koruza,	n ...	r. 8!	Telečje „	— f»»;
	i ...	iS i 50	Svinjsko „	— k«;
1 Krompir,		4 -	Koštrnnovo    „ „	— 40
l Leea,	i ...	8 -		— 30
, Grab,		8 —		— I7j
Fižol,	...	8 50	Sen»,   100 kilo    . .	1 6^»
Maslo,	kgr. .	— <»i	Blatna, „ Drva    trda, 4 □ metr.	1 51
1 Mast,		— \m		7 20'
; Speli firflei	i, „	-|54	n   mehka,   „ „	5 —
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
I O n	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-78 mm 731 "JH m m. 731-38 mm. ==_=	19-4" C 24«" (' 204" C 17 6'C 18 3" C 168 C	brezv. sl.jjzh. brezv. si. sev. si. jz. brezv.	jas. obl. d. j as. obl. obl. d. jas.	0-10 mm. dežja.
1. julija ;	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732 32 inra. 733 99 as. 73420 .um.				8*00 Dim. dežja.
Srednja temperatura 21-5° in 17-6°, za 2'5' mid in 2*4° pod uormalom
JD"CL3aa,jsls:a* "borza,
dne 2. julija t. 1.
Izvirno telegrafićuo poročilo.)
Papirna renta..........82 gld. 60 kr.
Srebrna renta..........83 , 40 „
Zlata renta...........10-v „ 75 „
5°/,, marčna renta........                                      99 „ 55 „
Akcije narodne banke.....:          '' „ — „
Kreditne akcije........ 75 „
London   ....       .... 20 „
Srebro........... — n
Napol. ...... „ 84'/t „
C kr cekini                         .... ., 88 „
Neruske marke                        ...   -ryol , 0.") ,
4°/u državne srečke iz 1   1854   250 gl.8-'   — „ — „
Državne prečke \z 1   1864          100 gfd    167 , 75
4°J0 avttr zlata renta, davka prosta.   .    103 „50 „
Otcrska zlata renta 4u/0    .                .   .     V8 „ 55 „
„     papirna renta 5u/0      .           .   .     92 „ 65 „
6"/0 štajerske zemljišč odvez oblig. .   ■   104 n   — B
Dunava reg srečke 5" u             100 gld    11« ,   — „
Zemlj obč avstr 4,;t°,0 zlati zast  listi .   123 „   BO „
Prior, oblig Elizabetine zapad železnica   118 „   75 r
Prior oblig Ferdiuaudove sev. železnice   106 n   — „
Kreditne Brečke.....lOO gld    175 „   50 „
Rudolfov« srečke.....10   „      17 „   75 n
Alu^e anglo-avstr  banke      .   120   n       98 ,    — ,
Traiienway-društ  velj. 170 gld a. v .   .   194 „   50 „
I
«
Št. 10.960. <887)
Razglas.
Pri srečkanji 125 lozov mestnega Ljubljan 8kega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan julija 1885. leta so bile vzdignene:
Št.   2.843 z dobitkom..... 15.000 gld.
n    1 072 „       „ ..... 1.500 „
„  34.688 „       ,...... 500 „
„  55.526 „       „ ..... 500 „
H  54 779 „       „ ..... 500 „
in Št. 2340, 2688, 4539, 4741, 4934, 5651, 6279, 7307 10078, 10595, 10603, 10671, 11282, 11380, 11404, 12223, 12271, 12529, 13262, 13290, 14333, 14866, 14939, 15056, 15200, 15707, 15715, 15931, 16168, 16631, 16845, 17241, 1H003, 18378, 19128, 22123, 23069, 23273, 23387, 23394, 24575, 24863, 251G3, 25517, 25811, 26153, 26298, 26427, 26498, 26982, 27135, 27333, 27941, 29270, 30116, 30325, 31296, 31302, 32490, 32566, 33656, 34010, 34404, 84763, 35014, 35274, 35687, 36835, 38042, 38043, 400O9, 40044, 40268, 40575, 41242, 42750, 45148, 45307, 45578. 46139, 46508, 46725, 47203, 47486, 491G7, 49756, 49924, 50825, 51077, 52521, 52634, 53378, 55310, 56522, 57776, 59870, 61793, 62100, 62489, 62586, G2916, 62973, 63040, 63113, 63178, 63245, 63804, 63833, 65259, 65511, 66495, 68129, G9977, 71388, 71926, 72419, 72574, 72784, 74077, 74146 vsaka z dobitkom 30 gld.
Od dosle izžrebanih lozov neso še izplačane naslednje številke: št. 45330 z dobitkom 1500 gld., št. 26168 z dobitkom 600 gld., št. 33724 in 63093 vsaka z dobitkom 500 gld. in št. 1487, 2015, 2643, 3174, 3783, 4683, 5710 5967, 7098, 7319, 7840, 8005, 8284, 8317, 1)462, 9550, V»727, 9840, 10683, 11785, 12517, 12518, 12875, 14101, 14583, 15243, 15266, 16466, 17460, 18077, 18510, 19365, 19661, 20177, 21730, 21743, 22916, 23013, 24071, 24420, 24G09, 25187, 25247, 25560, 27345, 27506, 27595, 27992, 28619, 2884;"), 29509, 29534, 29621, 29685, 29733, 31718, 32542, 32742, 33237, 34175, 34184, 36157, 36349, 37275, 37375, 38179, 38209, 39996, 40902, 41632, 41741, 44539, 44632, 46051, 46105, 49207, 49498, 50142, 50615, 51235, 51429, 51487, 52092, 52903, 53249, 541 14, 56284, 56726 59594, 61486, 61712, 63097, 63425, 64345, 64363, 64981, 65195, 65442, 65497, 67173, 69743, 70024, 70406, 71272, 72752, 73345 73819 in 74688 vsaka z dobitkom 30 gld.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 2. julija 1885.
Župan: G ras.sel li.
Slomšekovih zbranih spisov IV. knjiga:
„RAZLIČN0 BLAGO",
ravnokar izdana, dobiva s>> pri Izdajatelji č. g. Mih. Lon-dovsek-u \ Makolah. Miotau bel Pdltsuhacn) po goldinarji s poitnlno vred. Tržna cena p" knjigarnah Joj je: i gld. 40 kr za trdovezau l gld. :io kr. sa broširan izvod. — Obseg* tri oddelke: I. ,,šola in odgoja ' str. 180-, II. „narodna politika in narodno gospodarstvo" 188—364: III. „razna tvarina" 857—428. (868—8)
1884. leta malo rezno....... gld.  8 do 12
1883. „    milo in tino....... „   13   „ 16
1884. „ mar vino svitlorudeče ... „ 11 „ 14 pravi vinski jesih........ „   11  „ —
prodaja na hektolitre (313—G)
,?os. Kra\ agna v JPtnji. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal sledeče
za ljudske šole in učitelje:
a. Praktično metodiko....... cena 80 kr.
bj Prvi poduk ........ „ ««> „
c) Fiziko in kemijo........ „ 60 „
e) Prirodopis......... » 5« „
d) Zemljepis........... „ 2« „
e) Geometrijo........... , 24 „
t'  Malo fiziko........... - 28 „
g) Domovinoslovje .   .       - ,..... - -O „
h i Pripovesti iz zgodovine Štajerske ■ -
l) Opis krškega okrajnega glavarstva 30 .
i   Zgodovino štajerskih Slovencev cen« 1 g    J 1 kr.
lst; pisatelj ima » zalogi tudi razne pisar.ke (n ri^ar-lzo. potem : 288—23)
tnali sli venski zemljevid kranjske dežele
z deli sosednih kronovin    .... cena l kr.
ter slovensko-n« miki zemljevid Avstrijsko-
Ogersl:e . ......... «    t n
in zemljevid Krškega okraj, glavarstva
I/datolj in odgovorni urednik; Ivan Železn
(3-18—8)
iecoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja
G. PICCOLI, lekar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje. krč, želodečno In premen-javnomrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, migreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenioi 10 novo
Vsem prijateljem, tovarišem in znancem, od katerih se neaem mogel osobno posloviti pred svojim odhodom v Celje, klicem presrčno
..Na zdravje!"
(385) IVAN JERMAN.
Sedem sodov 200—250 hektolitrov
izbranega naJi»olJega
ega vtoa
od leta 1883, kakor tudi staršema vina od leta 1881 in 1879 prodajam po jako ugodnih in nizkih cenah; manj od jetlnega soda 12—15 hektolitrov ae no more oddati.   Kaj več se izve pn
Jakobu Zimmermann-u
v Karlovci, kjer leži vino,  in v Zagrebu,
Iliea št. 24, v mojej prodajalnici. (378—2)
Dr. M|»raitg«»r-fc»v<»
kapljice za želodec.
Tajni medicinski in dvorni sovotnik dr. Hiicking, medicinski sovelnik dr. Cuhn, dr. Miinning in mno^e dru^e zdravniške avtoriteto HO je preskusile in je za izvrstne* domaće (ne tijuo. sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, oiiicdlevici, glavobolju, trebuliohtdju, /a« I i/.en ju, želodčnej kislini, vziligovanjn, omotici, koliku, Nkrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapreti o. Hitro in brez bolečin meće in povrnejo slast do jedi j. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jednu stok). 50 in 30 kr.
Pri gospoi'n lelcarji Nvobodf* pri Zlatem orla, na PreHirnovein Itkii. (716—51)
Velika partija   1 (raa-ioi)
ostankov svtaa
(po 3—4 metre-, v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5gl*
■i. ftforch r Brnu.
Ako hi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice}
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
DoČim se je tudi po neprestanoj porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovatl
Ozdravljenje tO bolesni, so je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je poka/alo največje VSpuhe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomenu za v»e bolnike, ki so dozdaj zastonj iskali poin< č.i proti tej strašiiij bolezni.
Mnog« brojua spričevala in premiju od osoh vseh : tanov.
Za  ozdravljenje   potrebna  zdravila  z vodilom, kako jih rabiti, razpollljajo se v originalnih zavitkih proti   poltnemtl   povzetju   ali   pn-dposiljatvi /.neska 20 frankov ali ll> mark. (110-19) Naročila naj s<- urlrešujejo neposredno na me.
^i. KieS»w«:'fl2fiŠ80*,^H** specijalist. Berlin S.. Brnndenburgstrasso 35.
•■:'■   rli so:
2.">. junija: Ivana Marte-čini, deželne Buduije predsednikova hči, 9 let, Kongresni trg St. 17, za vročinsko boleznijo.
27. junija: Rudolf Zalo-kf»r, delavcev sin, 4> ., leta. Poljanska cesta st. 18, za da-vico. — Marijana llartmau, gostija, 7T> let, Karlovska cesta št.* 6, ZS oslabljeujem.
28. junija: Ltidovlk Po-gačn k, Ztileznilkega sprevodnika sin, .'i mesece, Cesta na Budolfovo železnico št. 12, za katarom v firevesm
80.junija ; Marija Dlauohi, tekavče« ;i vtlova, J;"> let, Žab-jak It &, za j etiko, - Pran Podržaj, hišni posestnik, U-i let, Po\jansku cesta št. i>;(, za jc-tiko.
1. ji lija : Ana CoseO, de-lavčeva hči, 11 mes., Karlovska cesta št. 20, sa vnetjem sapnika.
V deželnej bolnici:
2 ;. junija : Franca Ciber, delavčev •  hči, o" let, za je-
tiko.
Zahvala in priporočilo.
S tem si usojam uljudno naznanjati visokemu plemstvu in p. n. občinstvu, da sem oddal svojo lekarno svojemu bratu, kateri je bil več lot v mojem podjetji.
*1 Te prilike se poslužujem, da se udsino zahvaljujem p. n. gospodom
kupovai.com in p. n. gospodom zdravnikom za sk.r/.ano mi zaupanje J J in h kratn prosim, da to časteče zaupanje tudi skazujete mojeniu bratu.
. ' Z vele •poštovanjem
Julij pl. Trnk6ezy,
I r lekarnar.
'/. ozirom na zgornje naznanilo usojam se objavljat', d* sem prevzel J lekarno ,,Pri zlatem samorogu" na Mestnem trgu od svojega brata.
Minljivo se bodem prizadeval v vsakem oziru pridobiti in ohraniti za-
i
JI upanje p. n. kupovalcev in p. n. gospodov zdravnikov z reelno po-
!'*> strežbo.
,_rj v Ljubljani, v 1. dan juhja 1885.
'r|^ z veloapoltovanjem
jj Ubald pl.Trnkoezy, \t
rja    886-^-1) lekarnar na Mestnem trgu št. 1. I^jj
i k a
Lastninil in tisk -Narodne Tiskarne
J