DNJA 'j KNJIŽNICA i CELJE I i Letnik:XXXlX Oktober 1994 Številka 3 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Celje - skladišče „ D-Per I 59/1994 i Illlllllllllllllllllll 1 5000001853,3 cobiss o Simbolika KNJIŽNICA E.KARDELJA MUZEJSKI TRG 1A 63C00 CELJE V vsaki stvari najdemo svojo simboliko. Kapitalizem naprimer nagrajuje tiste, ki ravnajo modro in kaznuje tiste, ki ravnajo nespametno. K sreči pa pri nas še ni tako, saj nihče nič ne izgubi, ker nič nima. Pa vendar je na nek način tudi certifikat, ki nam ga je podelila država (to se menda v vsaki družbi zgodi le enkrat), svojevrsten simbol lastninjenja. V Cinkarni smo zbrali že za 15,7 milionov mark kapitala v certifikatih, kar pomeni, da imamo velike možnosti za interni odkup in tudi za notranji odkup so veliki izgledi (stran 8 in 9). To pomeni, da bomo lahko podjetje večidel upravljali sami. To tudi pomeni, da bomo kot delničarji lahko imeli več vpliva na odločitve, ki ne bodo posegale v hujše spremembe (stran 14). Ta trenutek je pomembno, da kljub ugodnim poslovnim rezultatom še naprej klestimo stroške (stran 6). En odstotek stroškov v našem podjetju predstavlja kar sto milijonov tolarjev. Najboljše bi seveda bilo, če bi imeli kaj vpliva oklestiti prispevke na plače in previsoko ceno kapitala. Ker pa nam to ne bo uspelo, se raje pripravljajmo na jutrišnji dan in se učimo, saj bo jutri preživel le tisti, ki se bo učil hitreje, kot potekajo spremembe (stran 11 in 13). Čim več bomo vedeli več bomo lahko iz vedenja iztržili. Denar ali kapital pa je tudi neke vrste simbol, če drugega ne, preživetja. POSLOVANJE POSLOVANJE V LETU 1994 Ugodni trendi Za poslovanje letošnega leta je značilno, da gospodarski položaj ni bistveno drugačen kot lani. Slovenija še vedno nima natančno izdelane razvojne in tržne strategije in zato ne pričakujemo, da bi se tržne razmere za podjetja kaj izboljšale. Slovenska gospodarska politika si je doslej zatiskala oči pred težavami v slovenski industriji in je skušala reševati posamezna podjetja, ne pa izboljšati pogoje gospodarjenja celotnega gospodarstva, ko nosijo največje breme izvozno usmerjena podjetja. Sedaj je Slovenija pred težko nalogo, ko mora določiti industrijske panoge, ki so obetavne in imajo perspektivo, istočasno pa določiti tiste, v katere nima smisla več vlagati, ker v prihodnosti nimajo pogojev za preživetje. Z dvigovanjem slovenskega gospodarstva in najgloblje depresije v zadnjih štiridesetih letih se ustrezno povečuje tudi optimizem, vendar za zdaj bolj v državni upravi, ki se rada pohvali z gospodarsko rastjo. Za naše podjetje lahko rečemo, da je obdobje gospodarske krize v svetu in državi preživelo brez velikih pretresov i n to predvsem zato, ker se je kljub skoraj razpolovljeni proizvodnji v posameznih vrstah proizvodnje, znalo prilagoditi pogojem, ki so značilni za tržno gospodarjenje. Izkazalo se je, da je bila izbrana strategija gospodarjenja podjetja v kriznem obdobju pravilna, kar nam potrjujejo doseženi rezultati v letošnjem letu, ki so na vseh področjih boljši, kot so bili načrtovani oz. doseženi v istem obdobju preteklega leta. Pri takih pogojih gospodarjenja seje potrdilo dejstvo, da ima več možnosti preživetja raznovrstna proizvodnja, ki se med seboj dopolnjuje, kot pa odvisnost samo od enega programa. Tako je v našem podjetju v primerjavi s preteklim obdobjem skupna proizvodnja presežena za 18%, kljub temu, da se je bilo potrebno prilagajati možnostim prodaje in so bili zaradi neren-tabilnosti opuščeni nekateri proizvodni programi. Tudi nabava surovin se je prilagajala potrebam proizvodnje, pri čemer je bila pri-skrba surovin iz domačega trga in uvoza zadovoljiva, obenem pa je posebna skrb veljala zalogam, ki so se v primerjavi s preteklostjo znižale Vezava sredstev v zalogah je še sicer precej visoka, kar je pogojeno s sezonsko značilnostjo nekaterih proizvodenj in nabav strateških surovin v večjih kontingentih, vendar se je iz tega naslova likvidnostna situacija podjetja izboljšala. Zelo veliko vlogo v uspešnosti poslovanja ima prodaja proizvodov in storitev, kjer je za velika podjetja značilno to, da je slovenski trg premajhen in se je potrebno usmerjati na zunanje trge. Zato je naše podjetje, ki na domačem trgu proda pod 30 % proizvodov, čedalje bolj usmerjeno na izvoz, kjer na konvertibilnem področju že ustvarja več kot 63 % prihodkov. Prodaja na trgu bivših jugoslovanskih republik upada iz leta v leto in se sedaj iz znanih razlogov izvaža samo v Makedonijo in Hrvaško. Nominalna vrednost realizacije do konca avgusta v podjetju presega načrtovano vrednost za 4 %, enako obdobje preteklega leta pa za 33 %. Značilno za tržno gospodarjenje je, da vlada na njem oster konkurenčen boj, zaradi katerega se znižujejo cene in preživi samo tisti, ki se je sposoben obdržati na površju, pri tem pa tržna tekma ne prizna ničesar drugega kot nizke stroške. • Tudi naše podjetje se ni moglo izogniti temu konkurenčnemu boju, zato je značilno, da je v zadnjih dveh letih čedalje bolj naraščal fizičen obseg prodaje, medtem, ko je vrednostni del, zaradi padanja cen, sicer imel enaki trend, vendar z upoštevanjem indeksov inflacije realno padal. Glede gibanja cen se na izvoznem področju situacija izboljšuje, ker so začele cene zopet naraščati, vendar restriktivna politika rasti tečajev tujih valut še vedno negativno vpliva na izkupiček iz naslova Izvoza. Za podjetja, kot je naše, ki ima velik presežek izvoza nad uvozom, je izpad iztega naslova možno nadomestiti samo z zniževanjem stroškov na vseh področjih. Z racionalizacijo zaposlovanja, kjer kljub vsemu ni bilo od- puščanja delavcev, temveč so se vršila samo premeščanja delavcev znotraj podjetja, kjer je bilo to potrebno, se je precej zmanjšal stroškovni pritisk, saj je znano, da so ravno osebni prejemki obdavčeni z najvišjimi stopnjami prispevkov in davkov. Dejanska izplačila osebnih prejemkov se gibljejo nekoliko nad zahtevami kolektivne pogodbe dejavnosti, s katero se podjetje primerja, in so kljub zamrznitvam, glede na rast drob-noprodajnih cen in življenjskih stroškov, realno višja kot v istem obdobju preteklega leta. Skrb za proizvodnjo, zaloge in prodajo je pripomogla k dobri likvidnosti podjetja, kjer je podjetje uspelo poslovati brez blokade žiro računa, kar je zelo prisotno v celotnem slovenskem gospodarstvu. Nemalo k temu pa je prispeval visok nivo Vseh tehnoloških konferenc, ki so potekale istočasno na širšem področju olimpijskega Lilleham-merja, je bilo 17. Obravnavale so izredno razvejane teme Eurekinih programov, ki jih usmerja le interes industrije posameznih članic (transfer tehnologiej za mala in srednja podjetja, energije prihodnosti, uporaba lahkih kovin v industriji vozil, predelava in konzerviranje hrane, koordinacija in uporaba novih informacijskih tehnologij za prodajo kart in rezervacij v turizmu, trajnostni proizvodi za večo kvaliteto stanovanj, kvaliteta in tržišče nepremičnin v Evropi itd). Delo tehnoloških konferenc je sovpadalo z ministrsko konferenco Eureke. Tudi mi smo se udeležili otvoritve, na katero so se poleg ustreznih resorskih ministrov članic Eureke udeležili norveški kralj Harald V., premierka Brundt-landova, norveški minister za industrijo in energetiko pa je predal predsedovanje Eureki, švicarskemu kolegu, ministru za gospodarstvo. Ta je že napovedal Ženevo 1995. Istočasno je bila naša država sprejeta v Eureko, ko je slovenski minister za znanost in tehnologijo, dr. Rado BOHINC, tik pred začetkom ministrske konference Eureke podpisal ustrezni sporazum. Slovenija je tako 22. polnopravna članica EUREKE. lastnih sredstev, nizek obseg zadolževanja skozi raznovrstne kredite, racionalizacija investicijskih vlaganj in poslovanje s pozitivnimi finančnimi rezultati. Kljub temu, da ugotavljamo poslovne rezultate po novih predpisih na osnovi računovodskih standardov, ki so pri ugotavljanju poslovnih izidov bolj zahtevni kot prejšnji zakon o računovodstvu, je dobra proizvodnja in prodaja prispevala k ugodnim rezultatom z doseganjem akumulacije, pri čemer pa je veliko vlogo odigralo zniževanje stroškov. Glede na to, da vsi parametri kažejo na pozitiven trend, in to ne samo v gospodarstvu, temveč tudi v našem podjetju, pričakujemo, da bo podjetje tudi v bodoče stabilno gospodarilo, pri čemer dobri rezultati ne morejo izostati. Marija Bernjak Na sami ministrski konferenci je glavni poudarek veljal varovanju okolja in predvsem industrijskim projektom za čistejše okolje. Zato so tudi za nagrajenca letošnje Eureke razglasili francosko -italijanski projekt, ki je farmacevtsko tehnologijo za proizvodnjo antibiotikov izpopolnil do te mere, da nima več škodljivih vplivov na okolje. Možnosti naše industrije na področju ravnanja z odpadki smo na tehnološki konferenci predstavili s petimi odmevnimi referati in tremi grafičnimi predstavitvami. Iz CINKARNE je ing. Breda Kosi, ki se konference žal ni udeležila, sodelovala s kolegi iz Cementarne Trbovlje in ZRMK iz Ljubljane z referatom: KEMOFIKSACIJA NEVARNIH ODPADKOV. Ing. Dani Podpečan pa je podal referat z naslovom: UPORABA, RECIKLAŽA IN PROIZVODNJA TRŽNIH PROIZVODOV IZ OSTANKOV PROIZVODNJE TITANOVEGA DIOKSIDA PO SULFATNEM POSTOPKU V zaključkih obravnavane konference je bila med drugimi reciklaža titanovih odpadkov (tudi de-sulfo sadre) označena kot potencialni nov projekt Eureke. Seveda pa moramo našo temo uradno prijaviti in povabiti industrijo članic, ki se zato zanima, k sodelovanju in delitvi dela. Dani Podpečan Promocija v Eureki SODELOVANJE NA EUREKINI TEHNOLOŠKI KONFERENCI V LILLEHAMMERJU Sredi junija 1994 smo v delegaciji enajstih predstavnikov gospodarstva in GZS sodelovali na eni izmed tehnoloških konferenc v Lilleham-merju s temo: MOŽNOST INDUSTRIJE NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI. POGOVOR Majhen kolektiv je lahko uspešen Poslovna enota Kemija je v svojem razvoju doživljala ves čas velike spremembe, opuščanje obratov in razvoj novih donosnejših programov. V zadnjih letih so zaradi spremenjenih tržnih razmer, ekoloških problemov in gospodarskega sistema prenehali s proizvodnjo cinkovega belila, litopona in organskih barvil. Sedaj se ukvarjajo le še z agro programom in gradbenimi masami. Več o tem smo želeli izvedeti od novega direktorja te enote, Mojmirja Kosija. V preteklosti razvoj enote ni bil tako intenziven kot drugod. Kaj menite o tem? Nasploh velja mnenje, da se v zadnjih dvajsetih letih v PE Kemijo ni veliko vlagalo, da se je proizvodnjo le opuščalo.Potrebno pa je to razumeti z drugega cinkarniškega vidika, saj je tudi Kemija pripomogla k razvoju drugih poslovnih enot. Opuščene in zastarele programe je nadomestila proizvodnja titanovega dioksida. Iz poslovne enote, ki se je ukvarjala le z bazno in ekološko problematično kemijo, je nastala poslovna enota, ki ima še vedno ime Kemija,ukvarja pa se z gradbenim in zelenim programom. Od starih proizvodenj je ostala še proizvodnja cinksul-fata. Kakšna je njena perspektiva? Čeprav je obrat sicer tehnološko zastarel, smo uspeli proizvodnjo napraviti ekološko neoporečno in doseči vrhunsko kakovost po svetovnih vzorih. Te prednosti moramo le še iztržiti. Lahko opišete še perspektive ostalih proizvodenj v PE? Obrat modrega bakra (Cu-prablau) ima moderno tehnološko opremo, pogoji za delo so odlični, kakovost je stalna. Čeprav certifikata kakovosti nimamo skušamo proizvodnjo organizirati tako, kot zahtevajo standardi, ISO 9000.To nam zelo pomaga pri doseganju stalne kakovosti. Čaka nas še namestitev nove čistilne naprave za vode.V starem obratu modrega bakra bomo uredili skladišče za Cuprablau, v drugem delu pa namestili skladišče humovita. Kakšne cilje imate za proizvodnjo humovita, je ta še rentabilna? Zadnja leta, ko na trgu nismo več monopolisti-pojavila se je Mojmir Kosi cela vrsta zasebnih konkurentov - nam prodaja močno pada. Naš cilj je, da na tem programu krepko povečamo svoj delež prodaje v Sloveniji. Prvi korak v to smer smo naredili s spremembo embalaže in novo podobo izdelkov. Ponudbo pa smo razširili še na novo vrsto Humovita R za rododendrone. Proizvodnjo humovita bomo še letos ali v začetku prihodnjega leta prestavili v novi del, v opuščen obrat Barijevega sulfida. Humoviti so dohodkovno vedno zanimivi, prispevajo pa tudi k prijaznejši podobi Cinkarne in so del cinkarniškega zelenega programa. Tudi obrat gradbenih mas je še na stari lokaciji.Kaj nameravate storiti s tem programom? Najkasneje v štirih letih je potrebno obrat prestaviti na lokacijo nove Cinkarne na zahodni del pred upravno stavbo Kemije. Obrat je tehnološko zastarel, težave so z zagotavljanjem konstantne kakovosti izdelkov pa tudi vzdrževanje in infrastruktura v stari Cinkarni je zelo draga. Z dodelavo receptur in postopkov za strojne malte načrtujemo razširitev ponudbe na slovenskem trgu. V svoje cilje v program za kandidiranje na mesto direktorja ste zapisali tudi tesnejše in pristnejše sodelovanje med nabavo, proizvodnjo in prodajo. Kaj ste mislili s tem? Uspešnost nekega programa je samo v manjši meri odvisna od uspešnosti proizvodnje. Za uspeh je potrebna motiviranost vseh sodelujočih zlasti prodaje in servisnih služb, ki naj bi bile čim bližje proizvodnji. Po mojem mnenju bi morali delovati kot celota, kar pomeni, da moramo čutiti težave drug drugega in jih reševati skupaj, število zaposlenih ste uspeli Po podpisu pogodbe o poslovnem sodelovanju za zastopanje programov nemške firme BASF sta pretekli že dve leti. Vendar po besedah direktorja PE Kemije Mojmirja Kosija, načrti niso bili izpolnjeni po pričakovanju. Sodelovanje je zmanjšati. Spremenjene tržne razmere in gospodarski položaj so vplivale, da smo prenehali proizvajati belilo litopon in organska barvila Ker se je proizvodnja zmanjšala, smo želeli obdržati oziroma celo povečati realizacijo na zaposlenega. Z drobnim izkoristkom cinkarniške računalniške mreže smo zlasti zmanjšali število ljudi v režiji (zaposlena sta samo dva). Z upokojitvami in premestitvami nam je uspelo skoraj prepoloviti skupno število zaposlenih. Od lani zaposlenih 125 smo število zmanjšali na današnjih 68. Cilj je, da ustvarimo na zaposlenega vsaj 170.000 mark realizacije na leto. Majhen kolektiv lahko uspešno dela, če vsaj večina zaposlenih čuti pripadnost in svoj prispevek pri poslovanju podjetja. M. G. bilo zamišljeno kot dopolnilni program našemu Cuprablau, da bi se na ta način predstavil celovit sistem zaščite. »Pričakovali smo povečanje prodaje Cuprablaua, to pa se ni uresničilo. PREGLED PRODAJE ZELENEGA PROGRAMA Proizvod leto 92 leto 93 leto 94 do 26. 9. Cuprablau Z t DEM 596,35 2.788.887 522,706 2.684.148 508,285 2.649.350 Pepelin t DEM 139,437 771.966 179,718 766.972 147,151 498.264 BASF t DEM 45,316 1.116.968 94,933 1.679.937 Iz pregleda prodaje je razvidno, da prodaja naših izdelkov Cuprablau Z in Pepelina pada, prodaja izdelkov BASF pa beleži precejšnjo rast Ocena povezav z BASF KONIVAC embalaža za tiskarske barve Tiskarske barve in pomožna sredstva za tisk smo to leto začeli polniti v brezšivne pločevinke z vakuumskim zapiranjem. S tem smo naše proizvode ponudili tržišču embalirane enako kot konkurenčni evropski proizvajalci. Nova, že po izgledu lepša embalaža je dobra reklama za naše proizvode, ima pa to prednost, da ohranja kvaliteto embaliranih produktov. Pločevinke so konične s prilegajočim se pokrovom s tesnilom. Imamo jih za kilogramsko in 2,5 kilogramsko polnjenje. Po polnjenju se pločevinke zapirajo na avtomatski zapiralni napravi, ki ima naslednje delovne faze: - dotok antioksidanta, ki se razprši po površini barve - odsesavanje zraka, da nastane podtlak v dozi nad barvo - uvajanje inertnega plina v prostor nad barvo - zatesnitev pokrova Tako embalirane tiskarske barve in pomožna sredstva za tisk ne pridejo v stik z zrakom pred uporabo in na površini ne nastaja koža, ne pride do oksidacijskega sušenja na zraku, kar je moteče za uporabnika. KONIVAC embalaža je bila na tržišču dobro sprejeta. Za nas pa pomeni zmanjšanje zalog, ker je embalaža poenotena in enostavnejša za skladiščenje. Vera Golner REMONTI Obnova KALCINIRKE Vzdrževalci, ki imamo vsako leto v polletnih mesecih načrtovanih več obnov, smo v tej sezoni opravili večjo obnovo kalci-nirne peči v proizvodnji Titanovega dioksida in manjši poseg na ferosulfatni liniji Žveplove kisline. Pripravljamo pa se na večjo obnovo »S« kisline. V februarju se je samodejno porušil del notranje obloge na kalcinirni peči »B«, to pa je bil znak, da je potrebno začeti temeljito obnovo. Celotno obnovo vzdrževalci opravimo vsake štiri leta in prav toliko časa je letos preteklo od zadnje. Potrebno je bilo temeljito hanskih sklopov, analizirati proučiti delovanje vseh me- dotedanje okvare in določiti obseg samega popravila. Po temeljitih pripravah smo se odločili za sanacijo plašča peči, ki ima 3 m v premeru in je dolga 48 m, sanacijo nosilnih obročev, zamenjavo dela notranje zaščitne obloge ter spremembo načina vodenja peči. Strojna dela Že dalj časa smo opazovali peč in ugotavljali, da je porušena geometrija med nosilnim in rotirajočim delom peči. To se je kazalo v pogostih okvarah na hidravlično vodeni zadrževalni rolki peči. Nevarno je bilo, da pride zaradi netočnega' nalaganja na nosilnih rolkah-površinskega pritiska do trajnih deformacij na površini rolk, s tem pa do luščenja - odstopanja zgornjih plasti materiala. Odločili smo se, da s pomočjo Metalne Maribor izvedemo na peči točne meritve. Meritve so pokazale, da je na repu peči največje skupno opletanje plašča peči med vrtenjem 47 mm. Odstopanje nosilnega prstana, glede na vzdolžno os peči, pa je bilo max. 7 mm. Po analizi vseh meritev, smo ugotovili, da se os peči lomi dolžini 19 m merjeno od repa peči. To odstopanje je povzročalo tudi večino netočnosti na nosilnem sklopu peči. Odločili smo se, da izvedemo sanacijo v dveh fazah: - Po zaustavitvi in rušenju ob-zidave peč prerežemo prečno na dolžini 19 m, jo scen-triramo in ponovno zavarimo. - Po zagonu peči izvedemo meritve na nosilnih rolkah in, če bo potrebno, med obratovanjem peči z brušenjem zagotovimo potrebno točnost nalaganja. - Sanacijo je možno izvesti ob redni obnovi - zamenjavi obzidave. Sanacijo smo zaupali Metalni Maribor. Prva faza je bila izvedena strokovno, kar so pokazale kontrolne meritve. Opletanje plašča na repu peči in nosilnega obroča je minimalno. K drugi fazi sanacije bomo pristopili po zagonu peči. Gradbena dela Porušitev dela obzidave je zahtevala natančno analizo dogajanj v peči. Rezultati analize so nam dali smernice za izdelavo načrta sanacije. Izdelali smo dvoslojni sistem no- tranje obloge, ki zagotavlja kvalitetnejšo zaščito kovinskega plašča ter na področju podpor vgradili odpornejši material. V 20 m peči, kolikor smo je določili za zamenjavo, so vgradili 100 ton materiala. Istočasno smo sanirali tudi zaščitno oblogo cevi na sistemu za čiščenje dimnih plinov. Vse potrebne materiale smo kupili pri firmi DIDIER iz Nemčije. Avtomatiacija kalcinirnih peči »A« in »B« Tudi Merilnoregulacijska služba (v nadaljevanju M/R služba) se je vključila v rekonstrukcijo peči za kalcinacijo. Po temeljitih razgovorih s tehnologi iz PE Ti02 in strokovnjaki za avtomatizacio iz službe za razvoj smo začrtali strategijo avtomatizacije. Naloga M/R službe je, da izdela in pripravi izvedbeni projekt za vse M/R signale, ki se uporabljajo za avtomatizacijo obeh peči z nadzornim sistemom. Naša služba je izvedla projekt tako, da se peč za kalcinacijo, na kateri so potekala rekonstrukcijska dela že letos januarja, vodi ročno s pomočjo modernih digitalnih regulatorjev proizvajalca SIEMENS. Kljub temu, da smo se pri izvajanju srečali z nekaterimi praktičnimi problemi, kot so linearizacija delovanja sta-torskih loput na primarnem in sekundarnem zraku, regulacija razmerja pretokov plina (primarni zrak), smo s timskim delom vse probleme uspešno rešili. Sedaj izvajamo rekonstrukcijo M/R signalov na »B« peči za kalcinacijo in prepričani smo, da bomo to rekonstrukcijo izvedli boljše, saj smo se pri prejšnjih praktičnih problemih veliko naučili. Vse aktivnosti, ki so opisane, so seveda rezultat spremljanja, opazovanja, merjenja ter angažiranja strokovnjakov različnih profilov v času celotnega dosedanjega obratovanja peči. Brez potrebnih po-datko in napotkov bi sanacijo ne mogli opraviti v opisanem obsegu. Potrebno je tudi poudariti, da zahteva takšen poseg od vseh angažiranih kvalitetno delo, saj se vse možne napake vračajo kot kasnejši zastoj v proizvodnji. Z vsemi rešitvami in izboljšavami, ki smo jih izvedli tokrat, seveda pričakujemo boljše rezultate v smislu neprekinjenega delovanja peči v daljšem obdobju. Darko Košak PROJEKTI Tehnološki del je končan PROJEKT IZPOLNITVE KONČNE PREDELAVE Ti02 Projekt izpolnitve končne predelave titanovega dioksida kot kaže, zaenkrat teče po načrtu. Po besedah vodje koordinacije projektne skupine Marka Tukariča, so se dogovorili za tak način dela, da vsak nosilec posameznega sklopa aktivnosti, dela in usklajuje potrebne aktivnosti popolnoma samostojno. Vsakih štirinajst dni pa imajo pregled dela in usklajevanja, vendar le za določeni del projektne skupine. Mnoga različna dela torej potekajo vzporedno. Na ta način dosegajo zelo kratke roke, potrditev tehnoloških rešitev in usklajenost celotnega pro- Pri projektu tečejo tudi spremljevalna gradbena dela. Na objektu litopon sanirajo betonsko konstrukcijo, urejajo tla in postavljajo temelje. jekta. Projekt, katerega delo se je sredi poletja prevesilo iz tehnološke faze v fazo realizacije, naj bi končali do konca aprila prihodnje leto. Tehnološki del in del izvedbene dokumentacije je opravljen, potekajo že pripravljalna dela v obratu Litopon. Končali so že laboratorijske poizkuse, s katerimi so dobili osnove za projektiranje zlasti pranja in sušenja ter polindu-strijske poizkuse filtriranja in pranja pigmenta na cevnem filtru, katerega so si izposodili od švicarske firme Fundabac. S poizkusi v obratu Litopon so ugotovili, katera oprema je še uporabna in katero je potrebno nadomestiti. Ugotovitve so pokazale, da lahko obrdžijo rotacijski filter s pripadajočo opremo za doziranje v sušilnik, kalcinirko, turbo sušilnik in delno pakirno linijo, vendar je vse to treba generalno obnoviti. Analize so tudi pokazale, da je potrebno izpopolniti opremo pri čiščenju izhodnih plinov in koriščenju odpadne toplote. Potrebno je poudariti, da se opremi v obratu litopon ne spreminja namembnost. Opremo se bo le obnovilo, izpopolnilo in dopolnilo ob uporabi najsodobnejših rešitev kemijske tehnike in procesnega vodenja. Vse operacije ostanejo enake kot doslej. Tudi ekološko bo obrat čist, saj bodo presežne vode vrnili v obrat Titanovega dioksida po ceveh, dimne pline pa očistili. Mira Gorenšek Pričetek montažnih del S postavitvijo tretjega reaktorja na temelje in z dobavo vseh elementov novega plinovoda so podani pogoji za začetek montažnih del na sulfacid odžvepljevalni napravi. Sodelavci PE Veflon so že uspešno in izredno kvalitetno gumirali ter vul-kanizirali prvi reaktor. Pričeli so tudi z lepljenjem gume v drugem reaktorju. Kljub ukrepom in zaščite iz varstva pri delu so pogoji pri lepljenju težki, kar je razvidno iz fotografij. Zaključujejo tudi gumiranje elementov cevovoda in izdelavo kompen-zatorjev. METALNA iz Maribora je odstranila že eden dimnik, drugega pa bo čez mesec dni. Na strehi proizvodne hale Ti02 ostane samo tretji, ki pa bo le redko uporabljen. Sulfacid naprava bo namreč, imela ob fasadi nov dimnik, ki pa bo delno sestavljen iz elementov starega. Samo ta bo v obratovanju, ne glede na to, ali bosta obratovali obe ali samo ena kalcinirka. Dela na montaži preostalega plinovoda bo na- daljevala na koti + 18 m in na povezavi prvega reaktorja. Po prihodu kontrolorja montaže izfirme LURGIENER-GIE UND UMWELT pričnemo z vgradnjo keramičnega dna za katalizator v posameznih reaktorjih. Istočasno pa se bodo pričela dela na montaži strojnih in elektro instalacij ter na spremembah obstoječe tehnološke opreme za popolno vklu-čitev Sulfacid odžvepljevalne Gumiranje prvega reaktorja V obdelavi trije reaktorji naprave v proizvodni proces čiščenja plinov iz kalcinacije. Antikorozijsko zaščito izvaja PLESKAR iz Ruja z epoktit-nim sistemom premazov PE Kemija Mozirje. Končni premaz bo imel sivozeleni barvni ton. Za investicijo smo do konca avgusta 1994 e porabili 29 % predračunske vrednosti finančnih sredstev. V času montaže bodo izplačila za investicijo pospešeno naraščala. V sklopu Sulfacid investicije bo zamenjan tudi dotrajan elektrofilter. Dani Podpečan Kako je pri nas s stroški? Gospodarski razlogi zahtevajo od podjetij, da obvladujejo stroške poslovanja in zato moramo stalno načrtovati njihovo delovanje in obnašanje. Če na kratko opredelimo, kaj so stroški, jih z vidika stroškovnih vrst lahko uvrstimo v naslednje štiri globalne skupine: Primer strukture stroškov pri različnih višinah proizvodnje: L Proizvodih 1.000 eiot Froizvodija 1.200 eiot / Iideks Z»p. Skupna Vrednost Str. Skupna Vrednost Str. na enoto št. Opis vrednost na enoto S vrednost na enoto S (7:4) I 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Ul lili Ul STIOSKI - Surovine in enereija 24.900 24.9 51.8 29.880 24.9 54.9 100.0 2. FIISII STKOSlI: 23.140 23.1 48.2 24.582 20.5 45.1 88.5 a/ FS vezani na proizvodnjo 15.900 15.9 33.1 16.960 14.1 31.1 88.9 - OD i zde lave 6,000 6.0 12.5 6,600 5.5 12.1 91.7 - uaterialni stroški režije 4,200 4.2 8.7 4,200 3.5 7.7 83.3 - storitve za proizvodnjo 3,500 3.5 7.3 3,850 3.2 7.1 91.7 - stroški aiortizacije 2,200 2.2 4.6 2,310 1.9 4.2 87.5 b./ ostali fiksni stroški 7.240 7.2 15.1 7.622 6.4 14.0 87.7 - OD režije 2,000 2.0 4.2 2,200 1.8 4.0 91.7 - prispevki na BOD 1,820 1.8 3.8 2,002 1.7 3.7 91.7 - drugi stroški 2,000 2.0 4.2 2,000 1.7 3.7 83.3 - stroški dela razen OD 1.420 1.4 3.0 1.420 1.2 2.6 83.3 3. SKOPAJ Tl 11 FS (sap.1+2) (polna lastna cena) 48,040 41.0 100.0 54,462 45.4 100.0 44.5 Opoibi: Iz preglednice je razvidno, di se variabilni stroški na enoto, pri različnih višinah proizvodnje, ne spreain jajo, da se nekoliko povišajo osebni dohodki s prispevki, storitve vezaie na proizvodnjo in amortizacija, ostali fiksni stroški pa ostanejo na enoto proizvoda enaki. Razlika v polni lastni ceni (t.j. VS+PS) nai pove, za koliko je cenejše proizveden proizvod, če so izkoriščene vse kapacitete in pri enaki prodajni ceni na enoto tidi poslovni rezultat ne izostane. - stroški dela - stroški delovnih sredstev - stroški delovnih predmetov in - areoški storitev Pod stroške dela sodijo izdatki za osebne prejemke vključno z vsemi prispevki in davki. Stroški delovnih sredstev v obliki amortizacije so tisti del premoženja stalnih sredstev (osnovnih sredstev in drobnega inventarja), ki se v trajanju proizvodnega procesa samo delno obrabijo. Stroški delovnih predmetov so v glavnem stroški surovin in materiala ter energije, ki se v celoti vgradijo v gotove proizvode medtem, ko se stroški storitev nanašajo na vse tiste izdatke, ki pomenijo izvršitev določenega dela od zunanjih ali notranjih izvajalcev, za katere je značilna količina dela, ne pa toliko količina porabljenega materiala. Poleg navedenih vrst stroškov, ki so redni sestavni del proizvodnega procesa, pa poznamo še dve vrsti stroškov, ki lahko bistveno vplivajo na višino izdatkov in s tem na poslovni izid in sta: - odhodki od financiranja in - izredni odhodki Med odhodke od financiranja štejemo izdatke za obresti vseh vrst njenih kreditov, zamudne obresti za nepravočasno plačane obveznosti, negativne tečajne razlike, popravke in odpise kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb ter revalorizacijski primanjkljaj. Prav slednji je lahko veliko breme za poslovni rezultat, ker se z njim izravnava nivo lastnih sredstev, v inflacijskih pogojih poslovanja, na nivoju začetnih vlog in se pozitivni finančni izid lahko izkaže šele takrat, ko je nivo lastnih sredstev iz začetka leta povečan za stopnjo inflacije ob obračunskem obdobju. Pri tem je važno upoštevati to, da se vsi odhodki od financiranja v nekolikšni meri lahko vnaprej načrtujejo in so zato obvladljivi, razen razlike revalorizacije sredstev zaradi inflacije, ker stopnja ni odvisna od ukrepov v podjetju. Izredni odhodki se nanašajo na izdatke, ki niso odvisni od rednega proizvodnega procesa in se nanašajo predvsem na naknadno ugotovljene odhodke prejšnjih obdobij, pokrivanje izgube preteklih let, primanjkljaje pri osnovnih sredstvih, odškodnine in event. kazni. Ti izdatki so običajno pod 1 %-om vseh stroškov v podjetju, zato ne morejo bistveno vplivati na poslovni izid, dokler ostajajo v določenih mejah. Odhodki od financiranja in izredni odhodki pomenijo cca 5 % vseh odhodkov podjetja in se spremljajo samo na nivoju poslovnih enot, ker niso merljivi po stroškovnih mestih ali celo nosilcih stroškov, t.j. proizvodih. Ostalih 95 % odhodkov predstavlja stroške, ki so neposredno ali posredno merljivi po manjših organizacijskih enotah, kot so stroškovna mesta (v nadaljevanju MS) in preko sestavnic s kalkulacijami tudi po proizvodih. Te stroške spremljamo preko obratnega obračunskega lista (v nadaljevanju OBOla), ki je voden po SM, PE in za podjetje, kjer se stroški vodijo glede na stalnost stroškov, in sicer: - variabilne (spremenljive) in - fiksne (stalne) Med variabilne stroške štejemo stroške porabljenih surovin in materiala ter energije za proizvodnjo in del storitev, ki so odvisne od obsega proizvodnje in pomenijo 52 % stroškov. Za porabo tzv. predmetov dela je važno, da je evidentirana pravilna količina in doseženo proizvodnjo s čim manj izmeta in kala, ker to manjša stroške proizvodnje. Seveda pa je važna tudi dobra kvaliteta, ker se za kvalitetne proizvode dosegajo boljše prodajne cene. Vsi ostali stroški so delno v celoti fiksni stroški, odvisno od vrste proizvodnje. Glede na to, da imamo v podjetju predvsem procesno proizvodnjo, vodimo tudi stroške dela, ki imajo drugače variabilni značaj, kot fiksen strošek. Za podjetje pomenijo vsi fiksni stroški skupaj 48 % stroškov. Na vseh nivojih spremljanja stroškov se fiksni in variabilni del deli na stroške, ki so za posamezno organizacijsko enoto, po stroškovnih vrstah direktno merljivi in stroške, ki se po stroškovnih vrstah najprej zajemajo na stroškovnih mestih skupnih služb, SM poslovnih enot skupnega pomena ali pa ža proizvode na proizvodnih SM, in se naknadno po posebno ugotovljenih merilih, mesečno razporejajo (pre-valjujejo) na proizvodna SM. FIKSNI STROŠKI se uvrščajo po vrstah v naslednje glavne skupine: - stroški materiala, kamor sodi porabljen material za režijo v proizvodnji, porabljen pisarniški material, poraba rezervnih delov in tehničnega materiala, po- rabljena energija za razsvetljavo in kurjavo, stroški strokovne literature ipd. in pomenijo za podjetje cca 9 % vseh stroškov - stroški storitev, kamor sodijo stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja delovnih sredstev, stroški transpornih storitev, najemnine in zakupnine (tudi leasing), dnevnice in potni stroški za službena potovanja, zavarovalne premije, stroški reklame, propagande, sejmov in razstav ter reprezentance ipd., ki pomenijo za podjetje cca 11 % stroškov - stroški amortizacije, ki predstavljajo obrabnino delovnih sredstev in so odvisni od odpi-sanosti osnovnih sredstev ter pomenijo zaenkrat 5 % stroškov. Stroški amortizacije so lahko spremenljivi stroški v odvisnosti od višine in stopnje obračuna amortizacije osnovnih sredstev, kar je lahko tudi v odvisnosti od izrabe kapacitet. Vsekakor večji ali manjši obračun amortizacije pomeni na eni strani stroške poslovanja, na drugi strani pa neobdavčena lastna sredstva za investicije, za odplačilo glavnice pri anuitetah od kreditov in nenazadnje za povečan obseb obratnih sredstev. - drugi stroški kamor sodijo prispevki, ki niso odvisni od poslovnega rezultata ter razne odškodnine za uporabljeno vodo, takse, štipendije ipd. in ne pomenijo niti 1 % stroškov - stroški dela, ki se delijo na bruto osebne prejemke, prispevke in davke na bruto osebne prejemke ter na ostale stroške v zvezi z delom, kot so izdatki za prevoze na delo in z dela, avtorski honorarji, stroški prehrane delavcev, regresi za dopuste, odpravnine delavcev ob odhodu v pokoj, jubilejne nagrade ipd.; Od tega osebni prejemki s prispevki na BOD pomenijo cca 21 % vseh stroškov, ostali stroški pa še nadaljnje 4 % vseh stroškov. Če vemo, da pomeni 1 % stroškov na letnem nivoju preko 100 mio SIT, si lahko predstavljamo, kaj pomeni vsak % prihranka na stroških, ki se z varčevanjem in pa z delom po metodi dobrega in skrbnega gospodarja da doseči pri vseh vrstah stroškov. Višina variabilnih (direktnih) stroškov je povsem odvisna od obsega proizvodnje, zato je pre-mosorazmerna z višino proizvodnje medtem ko so fiksni stroški, ki ne glede na višino proizvodnje v glavnem ostajajo enaki, obratno-sorazmerni z višino proizvodnje. Seveda pa moramo na koncu za ugotovitev poslovnega rezultata vedeti, da je najboljše imeti vso proizvodnjo prodano, ker je potem poslovni izid, če odmislimo izredne odhodke in odhodke od financiranja, enak doseženim proizvodnim rezultatom. V primeru, da se dela proizvodnja na zalogo, del fiksnih stroškov pa se mora pokriti iz letno ugotovljenega rezultata, ne glede na zaloge in se sme samo del fiksnih stroškov (n.pr. režijski material, amortizacija, izdelavni OD, proizvodne storitve) vezati na zaloge, potem pa se poslovni rezultat bistveno razlikuje od doseženega v proizvodnji. Če upoštevamo še to, da tudi stroški skladiščenja niso zanemarljivi, lahko razumemo, da podjetje sprejema ukrepe v cilju zmanjšanja zalog, za kar je bilo v zadnjih kriznih letih veliko narejenega. Pri stroških je potrebno sproti ukrepati in ne potem, ko že nastanejo. Menimo, da so tako razvrščeni stroški, ki so v podjetju evidentirani še po organizacijskih enotah, dovolj dobra osnova za spremljanje vseh vrst stroškov. Načrtovanje stroškov po navedenih skupinah glede na pričakovano proizvodnjo, število zaposlenih in prodajo pa je pripomoček za tiste dodgovorne delavce v podjetju, ki želijo vnaprej ukrepati za zmanjšanje stroškov in jim je cilj gospodarjenje podjetja z dobrimi poslovnimi rezultati. Marija Bernjak Vzdrževanje bližje proizvodnji V sklopu reorganizacije celotnega podjetja leta 1982 je bila za tokratno TOZD VZDRŽEVANJE sprejeta kot oblika organizacije kombinacija decentralizirane in centralizirane organiziranosti, ki je temeljila na področnih operativnih vzdrževalnih centrih s centralnimi delavnicami in decentralizirano pripravo dela. Izhodišča za takšno obliko organiziranosti so bila predvsem sledeča: - Delovno izredno ekstenzivno obdobje, saj je bilo v vzdrževanju zaposlenih 440 delavcev, ob stalni prisotnosti 80 zunanjih izvajalcev. - Izredno nizka kadrovska struktura delavcev vzdrževanja, saj ni noben delavec dosegel višje ali visoke izobrazbe. - Izredno negativna klima nezaupanja proizvodnih organizacijskih enot v vzdrževanje. - Skrajno nefunkcionalni in lokacijsko odmaknjeni in razdrobljeni delavniški prostori. Ta oblika organiziranosti je prinesla pozitivne učinke v smislu približevanja vzdrževalnih delavcev proizvodnji, čas odziva na okvare se je s tem skrajšal in dosežena je bila večja specializacija po proizvodnih linijah. Na drugi strani pa je bilo zaradi decentralizirane priprave dela onemogočeno vodenje enotne strategije vzdrževanja, onemogočeno uvajanje enotnega informacijskega sistema in onemogočeno uvajanje standardizacije in tipizacije naprav, sklopov in rezervnih delov. Prav tako je ta organiziranost izrazito manifi-stirala statičnost in ni dovoljevala prilagajanja kadrovskih in strojnih potencialov trenutnim potrebam. Izredno negativno se je odražala razdrobljenost stroke, ki ni omogočala koncentracije strokovnih potencialov za reševanje kompleksnejših projektov. V zadnjih letih so se bistveno spremenili tudi osnovni pogoji za odvijanje procesa poslovne funkcije vzdrževanja, ki so narekovali drug pristop k organiziranosti vzdrže- valne funkcije. Te spremembe so: - Število zaposlenih se je trajno zmanjšalo in danes je na področju vzdrževanja zapo-slenh 308 delavcev ter približno 20 zunanjih kooperantov. - Kvalifikacijska struktura zaposlenih se nenehno dviguje in je danes v vzdrževanju zaposlenih 5 delavcev z visoko, 17 z višjo in 79 s srednjo izobrazbo. - Z izgradnjo centralnih vzdrževalnih delavnic so dani pogoji za boljše in bolj racionalno delo. - Uvajanje avtomatizacije in posodabljanje vseh proizvodnih linij z visokoproduktivnimi in avtomatiziranimi napravami terja drug pristop k vzdrževanju v smislu organiziranja specialističnih org. enot za delovanje na celotnem področju podjetja. Zaradi zgornjih dejstev je z mesecem majem letošnjega leta PE VZDRŽEVANJE organizirana v centralizirani obliki, kar pomeni, da je celotno vzdrževanje razdeljeno po strokah v pet organizacijskih enot. Centralno funkcijo v novi organizacijski strukturi prevzema tehnična priprava vzdrževanja, kjer je združena glavnina strokonega potenciala vseh strok. Glavna dejavnost tehnične priprave vzdrževanja se bo odvijala na sledečih aktivnostih: - vodenje enotne strategije vzdrževanja - optimizacija preskrbe z vzdrževalnim materialom in rezervnimi deli - definiranje tehnoloških postopkov preventivnega vzdrževnaja in vzdrževanja glede na stanje naprav - analiza vzdrževalnih posegov ter priprava ukrepov za odpravo slabih mest - izgradnja kompleksnega informacijskega sistema za podporo celotnega vzdrževalnega procesa, ki bo zagotavljal kvalitetne informacije za kvalitetne odločitve - analiza stroškov vzdrževa- nja glede na kalkulacije ter glede na postavljanje načrtovalne cilje - analiza vzdrževalnosti in zanesljivosti naprav - izdelava projektne dokumentacije za investicijske projekte ter za projekte rekonstrukcij in izboljšav delovnih sredstev Vse tri organizacijske enote strojno, elektro in MR vzdrževanje se na drugem nivoju delijo na operativni in delavniški del. Operativni del ostaja nespremenjeno postavljen čim bliže proizvodnji, kot doslej s tem, da je dana možnost glede na trenutne potrebe prilagajati število izvajalcev zaradi vertikalne hirearhične povezanosti celotne operative, kar daje zagotovilo za racionalnejšo izrabo vseh kadrovskih potencialov. Delavnice so skupno z operativnim delom v isti organizacijski enoti, kar zagotavlja boljšo povezanost glede na dosedanjo, včasih prisotno odtujenost delavnic od pro- blemov na terenu. Reorganizacija je proces, ki ga ni možno v celoti realizirati preko noči, temveč terja svoj čas. Celoten prehod skušamo izvesti postopoma brez nepotrebnih naglih odločitev. Človek po svoji naravi ni naklonjen, da sprejme spremembe, ki jih zahtevajo nove metode dela. Tudi moralna in materialna stimulacija k temu bistveno ne pripomore. V človeku - delavcu je potrebno ustvariti občutek, da bo to »novo« doživel kot svoj uspeh, da mu bo to omogočilo kvalitetnejše delo ter osebno napredovanje v pogledu sposobnosti in znanja in mu dati v tej akciji pomembno vlogo v smislu motivacije. Najodgovornejše vloge nove organiziranosti so zaupane strokovnjakom, ki so se že dokazali na tem, po svoje izredno nehvaležnem vzdrževalskem delu, zato ni potrebno sumiti v uspeh in realizacijo postavljenega cilja. I.R. CENTRALNE STROJNE DELAVNICE VZDRŽEVANJE SREDSTEV ZA ZVEZE OPERATIVNO STROJNO VZDRŽEVANJE SKUPINA PE VZDRŽEVANJE TEHNIČNA PRIPRAVA DELA ELEKTRO VZDRŽEVANJE STROJNO VZDRŽEVANJE MR VZDRŽEVANJE GRADBENO VZDRŽEVANJE OPERATIVNO ELEKTRO VZDRŽEVANJE ELEKTRO DELAVNICE OPERATIVNO MR VZDRŽEVANJE MR DELAVNICE Samotarji mizarji TEHNOLOŠKA priprava DELA OPERATIVNA PRIPRAVA DEU OPERATIVNO STROJ VZDRŽ. METALURGIJE OPERATIVNO STROJ.VZDRŽ Ti02 STROJNA OBDEUVA REMONTNA DEUVNICA IZDEUVA OPREME I__________________________________________________ Kako potekajo aktivnosti za lastninjenje Cinkarne UGOTAVLJANJE VREDNOSTI PODJETJA 4 4 4 4 4 4 4 Kljub poletnim mesecem in času dopustov, so aktivnosti za lastninjenje Cinkarne potekale neprekinjeno. Še vedno se je največ časa porabilo za vsklajevanje podatko pri pripravi ocenjene tržne vrednosti podjetja, ki jo pripravljajo zunanji sodelavci. Vtem času so bili rešeni tudi zahtevki za denacionalizacijo na področju celjskega dela Cinkarne. Postopek za dogovor o denacionalizacijskem zahtevku v PE Kemija Mozirje še poteka in je v zaključni fazi. V sredini meseca avgusta smo tako lahko dobili le začasno oceno tržne vrednosti podjetja, ki se giblje med 90 in 96 milijoni DEM. PREDLOGI VODSTVA DELAVSKEMU SVETU 4 4 4 4 4 4 4 Ocenjeno, začasno tržno vrednost podjetja je skupaj s predlogom generalnega direktorja, o možnih načinih lastninjenja, obravnaval strokovni kolegij, ki je sprejel skupno stališče, da se komisiji delavskega sveta in delavskemu svetu predlagajo trije načini lastninjenja: — interna razdelitev, - notranji odkup, — javna prodaja, v višini, ki bo omogočala kontrolni delež pri upravljanju delniške družbe. ODLOČITEV O PREDHODNEM ZBIRANJU CERTIFIKATOV IN SODELOVANJU PRI NOTRANJEM ODKUPU DELNIC 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Z namenom, da bi lahko pripravili predlog Programa lastninskega preoblikovanja, ki bo temeljil na realnih ocenah, koliko družbenega kapitala smo sposobni in pripravljeni odkupiti, je delavski svetCC podprl predlog vodstva, da se izvede: 1. predhodno zbiranje certifikatov, 2. anketa o pripravljenosti za sodelovanje pri notranjem odkupu delnic CC. Akcija je stekla 16. 8. 1994 tako, da so vsi zaposleni in upokojeni delavci Cinkarne prejeli: - povabilo k lastninjenju, - napotke o poteku zbiranja certifikatov, - vprašalnik za odločitev o sodelovanju pri notranjem odkupu. Bivše, v Cinkarni zaposlene delavce, smo povabili z oglasom v časopisu. Končni rok za oddajo certifikatov ter vprašalnikov je bil podaljšan od 7. 9. 1994 do 30. 9. 1994 (zaradi dopustov zaposlenih ter razširitve za javno prodajo). REZULTATI ZBIRANJA CERTIFIKATOV 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1. ZAPOSLENI: certifikate so prejeli le državljani Slovenije, kar pomeni, da je v CC 1418 imetnikov certifikatov. Od tega števila jih je do 30. 9. 1994, v hrambo prineslo 13,29 ali 93,7 %, kar pomeni velik uspeh in odraz zaupanja v nadaljnjo uspešnost podjetja, kot tudi veliko pripadnost podjetju. Rezultati, doseženi po poslovnih enotah, so sledeči: Metalurgija: 91,4 % Kemija Celje: 92,1 % Kemija Mozirje: 93,2 % Grafika: 96,5 % Vzdrževanje: 94,3 % Transport: 91,5 % Energetika: 87,1 % Titanov dioksid: 89,8 % Veflon: 97,7 % Strokovne službe: 95,7 % 2. UPOKOJENI: k lastninjenju smo povabili preko 800 v Cinkarni upokojenih delavcev od tega števila se jih je do 30. 9. ------------------- 1994 odzvalo 279 kar pomeni nekaj več kot 34 %. 3. BIVŠI ZAPOSLENI: za sodelovanje, pri lastninjenju Cinkarne v krogu interne razdelitve, se je odločilo 27 tistih, ki so odšli in delajo v drugih delovnih sredinah. 4. DRUŽINSKI ČLANI IN OSTALI UPRAVIČENCI do sodelovanja pri interni razdelitvi in v javni prodaji, so se odzvali v zelo velikem številu. Dosežen rezultat presega pričakovanja, saj se je odzvalo 1924 upravičencev. SKUPNO ŠTEVILO ZBRANIH CERTIFIKATOV je do 30. 9. 1994 znašalo 3559, kar pomeni 15,7 milijonov DEM. S to vrednostjo imamo realne možnosti da, skupaj z vrednostjo neizplačanih plač, odkupimo 20 °/o družbenega kapitala v krogu interne razdelitve. REZULTATI VPRAŠALNIKA O SODELOVANJU PRI NOTRANJEM ODKUPU DELNIC CINKARNE --- Upravičenci do notranjega odkupa delnic podjetja so vsi zaposleni tudi, če niso državljani Slovenije, upokojeni ter bivši zaposleni delavci CC. Notranji odkup delnic je mogoče izvesti na dva načina: — iz viška certifikatov oziroma vrednosti neizplačanih plač udeležencev, ki bi morebiti nastal v krogu zbiranja za interno razdelitev, - iz lastnih sredstev udeležencev (del plače, posojilo, prihranki). Na nivoju podjetja je, do vključno 30. 9. 1994, dosežen naslednji rezultat: od 1559 zaposlenih se je ZA odločilo 1330 ali 85,3 % ter 4 upokojenci. Rezultati po poslovnih enotah so naslednji: Metalurgija: 84,7 % Kemija Celje: 88,2 % Kemija Mozirje: 90,9 % Grafika: 81,7 % Vzdrževanje: 86,4 % Transport: 80,3 % Energetika: 85,7 % Titanov dioksid: 76,9 % Veflon: 73,5 % Strokovne službe: 90,3 % Prav tako, kot pri rezultatih za fazo interne razdelitve, smo tudi z rezultatom ZA notranji odkup, dokazali pripravljenost, da pridobimo čimvečji delež upravljanja nad podjetjem in s tem vplivamo na njegov obstoj, razvoj in uspešnost. KATERE AKTIVNOSTI BODO POTEKALE V NASLEDNJIH MESECIH . izdelava zaključnega poročila o ocenjeni tržni vrednosti podjetja; . izdelava predloga Programa lastninskega preoblikovanja Cinkarne ter: - obravnava na strokovnem kolegiju, — obravnava na komisiji delavskega sveta za lastninjenje, — potrditev na delavskem svetu podjetja; • predložitev Programa lastninskega preoblikovanja Cinkarne v obravnavo in pridobitev soglasja Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in razvoj gospodarstva; . izvedba odobrenih načinov lastninjenja; . pridobitev drugega soglasja Agencije za registracijo delniške družbe ter vpis v sodni register; . sklic prve skupščine lastnikov, sprejem aktov družbe, imenovanje organov upravljanja delniške družbe (nadzorni svet, upravo). OBVESTILO Če je med vami še kdo, ki iz kakršnegakoli razloga ni uspel prinesti certifikata ali se odločiti za sodelovanje pri notranjem odkupu delnic, lahko pokličete ali se oglasite v Kadrovski službi, kjer boste dobili nadaljnja navodila (soba 1, interni telefon 3115). Enako velja za vse, ki še želite prinesti certifikate vaših sorodnikov, prijateljev in znancev. LASTNINJENJE Celjski župan je certifikat oddal v Cinkamo Prvi, ki je prinesel certifikat Kemometrija pod vročim katalonskim soncem Katalonija, pokrajina na severovzhodu Španije, je s svojima obalama Costa Bravo, ki se razprostira od francosko-španske meje do Barcelone ter se nadaljuje v Costa Dorado, Slovencem dobro poznan poletni turistični raj. Prav tako ali pa še bolj je vsem poznana tudi Barcelona, glavno mesto Katalonije in prizorišče zadnjih poletnih olimpijskih iger, nekoliko manj pa Tarragona, mesto, ki se že več kot dve tisočletji razprostira sto kilometrov južno od katalonske prestolnice in ima danes približno toliko prebivalcev kot Maribor. V tem mestu z bogato zgodovino sem letos z družino kot štipendistka mednarodnega projekta Tem-pus preživela tri mesece. Na oddelku za analizno kemijo univerze Ro-vira v Virgili sem delala v raziskovalni skupini prof. dr.F.X.Riusa, ki slovi kot ena izmed najboljših skupin s področja kemometrije, t.j. vede, ki se ukvarja z uporabo matematičnih in statističnih metod v kemiji. Ob delu sem tako spoznavala in doživljala Španijo, Katalonijo in Tarragono povsem drugače, kot je to dano trumam naših in tujih turistov, ki neredko žrtvujejo precejšen del svojih prihrankov, da lahko teden ali dva preživijo na peščenih obalah te sredozemske dr- žave. Ko sem namreč po dobrem mesecu dni bivanja v Kataloniji obiskala Lloret de mar, Slovencem najbolj poznano špansko turistično mesto, ki si ga za cilj svojega zaključnega izleta izbere večina slovenskih maturantov, sem takoj začutila, da je v tej človeški množici nemogoče začutiti utrip katalonskega načina življenja in da vsi ti ljudje odhajajo iz te dežele, ne da bi jo prav okusili. Mogoče pa se motim, saj so tisti, ki si med dopustom želijo samo morja, sonca in nešteto zabaviščnih prostorov, zagotovo s ponudbo tega in ostalih katalonskih turističnih mest zelo zadovoljni. Vseeno pa menim, da smo imeli srečo, ker smo živeli v mestu, ki ni izrazito turistično in ker so me sodelavci z Univerze z veseljem opozarjali na zanimive kotičke njihove dežele in na njihove običaje, ki jih skrbno negujejo in s ponosom razkazujejo domačinom in tujcem med številnimi praznovanji, ki jih povezujejo s cerkvenimi prazniki. Poudariti moram, da so Katalonci zelo ponosni na svoje poreklo in da jim nikakor ni všeč, če govoriš o njih kot o Špancih in ne kot o Kataloncih; prav tako ne bo nikoli nihče govoril o Španiji, če misli s tem Katalonijo. Tudi vsi napisi v trgovinah, bankah, na avtocestah in drugod so dvojezični: tako v katalonščini kot tudi v kastiljščini, ki nam je bolj poznana kot španščina. Katalonci namreč trdijo, da je takšno poimenovanje napačno, saj španskega jezika ni. Tudi njihovi otroci se v šolah učijo oba jezika, vendar pa imajo več ur katalonščine. Mislim, da so prav zaradi te njihove želje po samostojnosti tudi vsi zelo dobro seznanjeni z razmerami v Sloveniji in na tleh bivše Jugoslavije. Kljub temu, da je v Kataloniji tudi veliko priseljencev iz drugih delov Španije, ki govorijo kastiljsko, pa nismo opazili nikakršne nestrpnosti. V “praksi,, namreč v pogovoru uporabljajo vsak svoj jezik, zaradi njune podobnosti pa to nikomur ne predstavlja težav. Kot zanimivost pa naj še povem, da so se s profesorico,ki je prišla iz Argentine, lahko pogovarjali samo v kastiljščini (španščini?), ker katalonščine ni razumela! Utrip življenja v Tarragoni, tako kot tudi v vseh ostalih sredozemskih mestih, je drugačen od našega. Mesto zaživi po sedmi uri zvečer, ko najhujša vročina mine. Takrat vsi, stari, mladi in najmlajši pridejo na Ramblo, glavno ulico, kjer malo posedijo, poklepetajo, si ogledajo klovna, ki razkazuje svoje umetnije mimoidočim ali pa spremljajo katero izmed številnih povork, ki prikazuje njihove običaje. In iz vseh običajev, pri katerih sodelujejo cele družine in v katerih ima vsak član Zakaj ste vložili vaš certifikat prav v Cinkarno? Ni kaj razmišljati. Dejstvo je, da je Cinkarna dobro stoječe podjetje, stabilno, kapitalno intenzivno in ima dobro razvojno usmeritev. Poleg tega dobro skrbi za ekološko čisto proizvodnjo. Veste, v Nemčiji te čudno gledajo, če se ob kemijski tovarni namrdnež, da ni čista. Kemijske tovarne so pravzaprav ene izmed najbolj čistih. Cinkarna je na tem področju veliko naredila in še naprej dela. Ne smemo pa pozabiti, da mestu Celju tudi največ daje. M.G. svojo vlogo, pa najsi bo to njihov tradicionalni ples ali pa znani „živi stolp",izžareva glavna misel prebivalcev Katalonije: „ V slogi je moč; med sabo si moramo pomagati, tako smo močnejši!” Vtisov iz Katalonije je mnogo več, kot mi jih je uspelo zapisati tu.Ne-kateri so se že povsem izoblikovali, drugim pa bo čas še določil njihovo pravo vrednost in mesto. Nekaj pa je gotovo: pridobila pa sem zelo veliko strokovnega znanja, ki sem ga nato uporabila za ovrednotenje nekaterih dodatnih vidikov reševanja problema svetlobne obstojnosti pigmenta (le-tega sva s Karmen Rajer-Kanduč v sodelovanju s prof. dr. Juretom Zupanom in dr. Marjano Novič s Kemijskega inštituta namreč že uspešno rešili z nevronskimi mrežami). V stalno uporabo pa so mi dali tudi vse programske pakete, ki jih bom sedaj lahko uporabljala pri reševanju novih realnih problemov. In ker smo soglašali, da je bilo naše sodelovanje izredno uspešno, povrhu tega pa smo se v tem času tako ob reševanju znanstvenih problemov kot tudi ob poskušanju odličnih katalonskih jedi resnično spoprijateljili, smo se domenili, da se še vidimo, seveda, če mi bodo v delovni organizaciji še kdaj pripravljeni odobriti kakšen mesec ali več upravičene odsotnosti z dela. Nineta Majcen Certifikat je v Cinkarno prvi prinesel Branko Jezovšek, vratar v Splošni službi, doma iz Pristave: »Že ko sem dobil certifikat, sem ga želel vložiti v Cinkaro, kjer sem zaposlen že dobrih osem let. Podjetje je stabilno, daje mi kruh, zato bolj zaupam Cinkarni kot državi«. V ponedeljek, 5. septembra, je generalnega direktorja Marjana Prelca obiskal celjski župan Emil Rojec in mu lastnoročno izročil svoj certifikat. Po krajšem pogovoru je župan odhitel na otvoritev novega sejemskega objekta Celjanke, kjer sem mu postavila vprašanje, ki najbrž zanima tudi vas. ANKETA Pomoč med počitnicami Čas hitro teče in tudi počitnic je že konec. Ni dolgo tega, ko so dijaki in študentje komaj dočakali trenutek, ko so zapustili šole bolj ali manj zadovoljni z doseženimi rezultati v minulem šolskem letu ter za nekaj časa odložili knjige in vse skrbi v zvezi z »nadležnim« učenjem. Pojavile so se nove »skrbi«: kako preživeti počitnice. Mnogi so odhiteli na študentski servis, da bi si poiskali zaslužek, s katerim si bi zagotovili prijetnejše počitnice ali začasno izbljšali osebni standard v prihodnjem šolskem letu. Žal počitniškega dela ni več dovolj za vse dela željne šolarje. Tudi v našem podjetju smo močno zmanjšali število mladih počitniških delavcev. Letos smo prejeli preko 120 prošenj za počitniško delo. Medtem, ko smo pled leti zaposlovali v juliju in avgustu po 90 in več dijakov ter študentov, smo jih letos sprejeli na počitniško delo le po 22 v teh dveh mesecih. Zaposlili smo jih v proizvodnji titanovega dioksi- Alkoholik je človek, ki ne vzdrži brez alkohola, še posebej takrat ne, kadar naleti na težave. Nekateri vzdržijo brez pijače mesece dolgo. Drugi so le redko pijani, čeprav popijejo velike količine alkohola. Tretji spet že po nekaj požirkih izgubijo oblast nad sabo. Alkoholik se zna letadolgo prikrivati, skriva steklenico s pijačo, žveči mentol bonbone. Ta igra ne sme preslepiti njegovih najbližjih. Alkoholika morajo prisiliti, da prizna svojo odvisnost. Le v tem primeru bo iskal pomoč. Preberite spodnja vprašanja in presodite, kako je z vami: 1. Se vam v zadnjem času pogosto tresejo roke? da, v valjarni in grafiki, v strojnem vzdrževanju ter v kuhinji toplega obroka, kjer so pravzaprav nadomeščali delavce v času letnih dopustov. Pri izboru kandidatov smo upoštevali več različnih kriterijev: za težja delovna mesta in večizmensko delo- starost 18 let, prednost so imeli tisti, ki so na teh delovnih mestih že delali, na prteostala delovna mesta pa smo sprejeli predvsem otroke naših delavcev, in sicer glede na vrstni red, po katerem so prošnje prihajale. Počitniški sodelavci so za svoje delo prejeli ustrezno plačilo, ki je bilo odvisno od dela, ki so ga opravljali. Kako so bili zadovoljni z delom in kakšne vtise so odnesli iz našega podjetja, so povedali sami. Marjan VIRANT iz Gorice pri Slivnici, rojen 1974 obiskuje prvi letnik višje prometne šole v Piranu. Letošnje leto je napisal in poslal štiri prošnje za počitniško delo in dobil dva odgovora od podjetij Suvite 2. Vam je v zadnjem času večkrat slabo, zlasti zjutraj? 3. Tresenje in slabost prenehata, če popijete kozarec alkohola? 4. Ste zelo živčni? 5. Ali manj jeste, odkar pijete? 6. Slabo spite, vas tlači mora? 7. Ste brez alkohla napeti in nemirni? 8. Vas neustavljivo žeja naprej, ko popijete nekaj kozarcev? 9. Vas zapušča spomin, če veliko popijete? 10. Prenesete zdaj manj alkohola kot prej? 11. Vas je zaradi popivanja že pekla vest? 12. Ste poskusili z določenim pra- in Cinkarne. Pri obeh je delal po en mesec. V avgustu je prišel v obrat Titanovega dioksida, kjer se je na začetku težko navadil. Treba je bilo zgodaj vstajati, nikogar ni poznal pa tudi delo je bilo kar nevarno. Ker pa so ga delavci prijazno sprejeli medse, je bilo prvo nelagodje hitro premagano. »Presenečen sem bil, da je Cinkarna tako velika in urejena«, je povedal, ko sem ga vprašal o vtisih. Na vprašanje kaj bo z denarjem, nagrado, ki jo bo prejel pri nas, je dejal, da si bo z njim plačal nekaj izpitov, ki jih mora še opraviti. Samo MIKOLA izCelja, rojen leta 1974 je končal kmetijsko šolo, vpisal pa se je na agronomijo v Mariboru. Za prakso v Cinkarni ga je navdušil sošolec, ki je delal v Cinkarni že en mesec, pa se mu ni ljubilo nadaljevati. Odstopil mu je mesto v valjarni. Povedal je, da je med lanskimi počitnicami delal v pekarni, kjer je bilo delo težje. Najbolj ga je utrujalo delo ponoči, a k sreči je bilo tega tu manj. »Dokler se ne privadiš, je vse težko«, pravi, nagrado pa bo porabil za naku p oblek v Italiji. Ker mu je bilo delo všeč, je rekel, da bo prišel še drugo leto. Marjan Virant vilom, na primer: do te in te ure ne bom pil? 13. Je vaše pitje povezano z vašim poklicnim delom? 14. So vam v službi že kdaj očitali pijačo? 15. Ste manj delavni, odkar pijete? 16. Radi in redno popijete kozarec, če ste sami? 17. Imate krog znancev in prijateljev, ki veliko pijejo? 18. Ste bolj samozavestni, če popijete nekaj kozarcev? 19. Imate v službi ali doma skrito zalogo alkoholnih pijač? 20. Ali pijete, da bi premagali težave? ali da bi pozabili na jezo in skrbi? Samo Mikola Hinko Gračner TEST (priloga) Samospoznanje - prvi korak k izboljšanju Hinko GRAČNER iz Šentjurja, rojen leta 1973 je študent strojništva. V Cinkarni je delal že predlani, letos pa je napisal kar osem prošenj in jih poslal v različna podjetja. Ugodni odgovor je dobil v Al posu in Cinkarni. Odločil se je za Cinkarno in tu delal dva meseca in pol. Delal je v valjarni pri ulivanju cinka pri 45 stopinjah C, na precej nevarnem delovnem mestu, kjer je moral biti zelo pazljiv. Denar od počitniškega dela bo hranil za nakup avtomobila. S počitniškim delom si je doslej že prislužil računalnik. Dorde BARBULOVIČ iz Celja, rojen 1977 je avtoklepar, letos pa se je vpisal na Srednjo tehnično šolo, smer strojništvo. V Cinkarni je že delal predlani, letos pa je zopet prišel na počitniško delo v proizvodnjo Titanovega dioksida. Pravi, da delo ni težko, je umazano in malo nevarno v tistem delu, kjer je kislina. Na delo je prišel zlasti zaradi tega, ker potrebuje denar za oblačila in šolo, saj so letos imeli nesrečo s požarom v stanovanju. Zlatko Šentjurc in Mira Gorenšek Dorde Barbulovič 21. Ste vi in (ali) vaša družina v denarnih stiskah zaradi vašega popivanja? 22. Ste zaradi pijače že imeli težave pri vožnji z avtom? Vsako potrjeno vprašanje pomeni eno točko. Vprašanja 3, 7, 8, 14 pa po štiri točke. Če je seštevek šest ali več, ste na najbližji poti v alkoholizem. (Iz revije Otrok in družina) ZELENI KOTIČEK Kandidati za najlepši delovni prostor Akcija iskanja najbolj cvetočega delovnega prostora se nadaljuje. Dobili smo še dva predloga, ki ju predstavljamo tokrat. Najbrž pa je še veliko takšnih, ki svoje delovno okolje bogatijo z zelenjem, toda nihče jih ne prijavi. Še je čas, potrudite se in nam svoje predloge oddajte do 15. oktobra. Svoj glas za današnje predloge pa lahko oddate v kuponu zelenega kotička. S tem kuponom lahko glasujete le za predloge, objavljene v tej številki. NOVA PREDLOGA ŠTEVILNE LONČNICE V KEMIJI CVETOČA FOTOKOPIRNICA Dragica Mastnak, ki dela v fotokopirnici in arhivu ima okrog svoje hiše doma polno rož. Večkrat jih zjutraj, predno gre v službo, nekaj odtrga in jih prinese v Cinkarno. Foto-kopirnico cvetoče rože v vazi prav polepšajo. Pravi, da pisarna ne more biti brez rož, preveč je pusta, posebno v tistih pisarnah, kjer delajo ženske. »Mislim, da tudi za delo nisi dober, če nisi za to, da bi imel kakšno skrb tudi za rože«, njene številne cvetice pa kažejo na to, da je Dragica zares velika ljubiteljica rož. Irena Dečman, ki dela v laboratoriju uprave Kemije pravi, da ko je pred sedmimi leti prišla v Cinkarno, v laboratoriju ni bilo nobene rože. Sedaj so s sodelavko Cvetko Prah našteli kar 48 lončnic. Primanjkuje jima že prostora zanje, zato jih bosta morali nekaj preseliti še na okenske police sosednjega laboratorija. Filo- dendra Ireni z njeno skrbno nego raste od kar je prišla v Cinkarno. »Imeti moraš voljo za gojenje rož. Da rože le imaš, ni dosti, zanje moraš imeti pravi odnos, prav takšnega kot do ljudi. Tisti, ki nimajo radi rož tudi nimajo pravega odnosa do sodelavcev,« pravita in dodajata, da jima skrb za rože vzame zelo malo časa. REZULTATI DOSEDANJIH PREDLOGOV Na naši lestvici vodita Liljana Miloševič in Nada Kenda iz Vzdrževanja. Prejeli smo 44 glasov. Franc Šinko iz Titanovega dioksida je s 24 glasovi na drugem mestu. Na tretjem mestu pa so Darko, Ranko in Jože iz odpremnega centra z 21 glasovi. Vida Planinšek iz Službe kakovosti in Ružiča Novak iz uvoza sta prejeli po štiri glasove. KUPON zelenega kotička GLASUJEM ZA:---------------- Vpišite svoj ime in priimek: ter poslovno enoto/službo, kjer delate: NAS POGOVOR Predstavljamo vam mlade strokovnjake V Cinkarno so nas pripeljale različne poti. Vsaka zgodba je drugačna in po svoje zanimiva. Zlasti zanimivi sta zgodbi naših sodelavcev, ki ju v naši novi rubriki predstavljamo tokrat. ZALJUBLJENA V KEMIJO Začelo se je s prakso med šolanjem na gimnaziji, pravi Ni-neta Majcen iz Laškega, ki je danes že magistra, pripravlja pa že, tudi doktorat. »S kemijo me je zastrupila ing. Ramša-kova v analitskem laboratoriju. Tam se mi je zdelo, daje veliko kemije. Sodelovala sem lahko pri analitiki vod. To delo mi je bilo izjemno všeč. Seveda sem šla študirat kemijo«. Po končanem študiju se je že dogovarjala za službo v Cinkarni, potem pa so jo v Ljubljani pregovorili, daje vpisala magisterij. V Cinkarno je tako prišla šele leta 1990, pa še to po posebni pogodbi s Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, po kateri dela na posebnem projektu analitike titanovega dioksida. Po tej pogodbi fakulteta iz sredstev raziskovalne skupnosti vrača njen osebni dohodek Cinkarni. V okviru mednarodnega programa TEMPUS ji je bilo omogočeno izpopolnjevanje na analitskem oddelku španske fakultete za kemijo v Ta-rragoni. Tam je sodelovala v skupini, ki se ukvarja s kemo-metrijo, vedo, ki obravnava uporabo statističnih in matematičnih metod v kemiji. Znanje, ki ga je pridobila v tujini, bo lahko koristno uporabila pri doktorski dizertaciji, saj je za temo izbrala razvoj analitskih postopkov in vpliv kemijske sestave na lastnosti pigmenta. Korist od njenih raziskav bo imela tudi Služba kakovosti, ker ne bo več potrebno delati dolgotrajnih poizkusov, temveč bodo lahko iz znane kemijske sestave vzorca pigmenta s pomočjo modela napovedali barvno spremembo. Nineta pravi, da je v Cinkar- ni z delom zelo zadovoljna, da s sodelavci dobro sodeluje, vendar pa ima občutek, da je v podjetju kar nekaj ljudi, ki so zaradi občutka ogroženosti premalo fleksibilni in nimajo dovolj zanimanja, da bi se kaj novega naučili. »Če je kje, je rezerva v Cinkarni, v ljudeh. Ljudje so sposobni, dati jim je treba le prave pogoje in motivacijo«. 1 Nineta Majcen »Brez stalnega izobraževanja ne gre«, trdi Nineta, »potrebno je nenehno spremljati novosti, ker te v kemii čas hitro povozi«. »Zniževanje stroškov se ne bi smelo ustaviti pri izobraževanju, tu ne prihraniš nič, dolgoročno prav gotovo le izgubljaš«. Nineta še ni čisto cinkarnar-ka, saj pogodba s Fakulteto o refundaciji sredstev traja do junija prihodnje leto, potem pa bo v službi kakovosti nadaljevala zahtevna dela na področju kemijskih analiz. POKLIC ZDRUŽUJE Z LJUBITELJSTVOM »S kemijo me nista zastrupila niti mama ali oče, temveč učiteljica za kemijo v sedmem in osmem razredu osnovne šole. Toda sedaj ne delam na kemijskem področju, temveč področju računalništva, ki pa je moja ljubiteljska dejavnost«. Tako je začel svojo zgodbo Tomaž Raznožnik, od maja 1993 zaposlen kot sistemski inženir v Titanovem dioksidu. _ Tomaž Raznožnik V prvih dveh letih šolanja si je kemijo predstavljal kot delo v beli halji, potem pa spoznal, da je še vse kaj drugega. S Cinkarno se je prvič srečal na praksi v srednji šoli, obvezno prakso na univerzi pa je opravljal na projektu Barijevega karbonata skupaj s Pavlom Blagotinškom in Smiljo Marin. V času absolventskega staža je bil ves čas prisoten pri projektu saržne kemične, nato pa diplomiral iz naloge Optimati-zacija priprave in pranja natrijevega titanata. Danes o nalogi pravi, da je polna teorizira-nja, vendar pa je uporabna za našo proizvodnjo. »Najlepše je«, pravi, »da je delo, ki ga sedaj opravljam, tudi iz področja moje ljubiteljske dejavnosti.« Tomaž se že več kot deset let ukvarja z računalništvom. Od prijateljev, ki to dejavnost dobro obvladajo, se je zelo veliko naučil. Sedaj je takorekoč prevajalec med tehnologi in računalničarji. Z obojimi se je potrebno pogovarjati. Sicer pa titanov dioksid dobiva nov programski paket, ki ga bo potrebno osvojiti, čeprav je še dosti težav na starih sistemih. Tomaž ceni znanje, zlasti pa timsko delo. »Zelo pomembno je, v kakšni skupini delaš, če je v njej veriga dovolj močna. Če ena podskupina ne opravi svoje naloge ali zamudi, se poruši skupinsko delo.« Timsko delo je prvič spoznal pri projektu saržne kemične in meni, da individualizem nima nobene prihodnosti več. Mlad strokovnjak v skupini lahko samo pridobiva. To pa je šele tisto, s čimer lahko prične delati, kajti sama fakulteta še ne prinese izkušenj in spoznanj iz prakse. »Ne vem, če je še kje v Sloveniji tak vir znanja anorganske kemije kot prav v Cinkarni. Delo me privlači, zato bom tu rad napredoval«. M. G. DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE Šola ALIAC Osem naših strokovnjakov, diplomiranih inženirjev iz Titanovega dioksida, Vzdrževanja in Razvoja že drugo leto obiskuje tečaje podiplomskega izobraževanja iz znanj simulacije in avtomatskega vodenja ter avtomatizacije industrijskih procesov. Organizator je Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo ter Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacijo na Inštitutu Jožef Štefan. Program so pripravili s pomočjo Evropske skupnosti v okviru programa TEMPUS. Slušatelji so imeli že pet tečajev, ki so jim dali večjo širino, kot so jo dobili na fakulteti. Obravnavali so zlasti sodobne postopke in sisteme pri avtomatizaciji industrijskih procesov. Naslovi tem: Sodobni postopki vodenja, Gradniki sistemov računalniške avtomatizacije in Tehnologija vodenja v dveh delih, Industrijski regulacijski sistemi. Predno bomo zares postali delničarji, je dobro, da vemo kako bo potekalo samoupravljanje. Na pobudo Svobodnega sindikata objavljamo povzetek oz. razlago Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Povzetek bo izšel v treh delih in upamo, da si ga boste pozorno prebrali ali shranili za prihodnje leto, ko bomo to potrebovali v vsakdanji praksi. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (I) NAČINI SODELOVANJA DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU Iz samoupravljanja v soupravljanje Samoupravljanje, ki je »teoretično« v veljavi še v Cinkarni kot družbenem podjetju, bo po lastninski in organizacijski preobrazbi podjetja v delniško družbo, nadomestilo soupravljanje. Bistvena razlika med obema sistemoma je v tem, da je v sistemu samouprvliania delavcem omogočeno, da sami v celoti upravljajo podjetja preko različnih oblik samoupravnega odločanja (referendumi, zbori delavcev, delavski svet itd.), čeprav je vprašanje ali in kako obstoječi samoupravni mehanizem v praksi tudi dejansko funkcionira; soupravljanje delavcev pa je oblika delavske participacije, pri kateri predstavniki delavcev enakovredno sodelujejo pri sprejemanju vseh, tudi najbolj pomembnih upravljalskih odločitev v organih družbe. Kaj nam torej prinaša Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju ZSDU), ki je v veljavi že od 6. avgusta 1993? Zakon opredeljuje načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. NAČINI sodelovanja delavcev pri upravljanju so različni: 1. Pravica do pobude in pravica odgovora na pobudo Delavec kot posameznik ima pravico do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali njegovo organizacijsko enoto, delodajalec pa mora odgovoriti na to pobudo najkasneje v 30 dneh. V enakem roku ima delavec pravico zahtevati, da mu delodajalec oz. od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanje s področja plač in iz drugih področij delovnih razmerij ter iz vsebine ZSDU. 2. Pravica do obveščenosti Delavec kot posameznik ima pravico biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju. Obveščanje poteka tudi preko Sveta delavcev, ki ga mora delodajalec obveščati o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarski položaj družbe, njene razvojne cilje, stanje proizvodnje in prodaje, splošni položaj panoge (po sprejemu odločitve); spremembo dejavnosti, zmanjšanje gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje, spremembe tehnologije, letni obračun in letno poročilo (pred sprejemom odločitve) in druga dogovorjena vprašanja. Na zahtevo mora delodajalec omogočiti tudi vpogled v dokumentacijo. 3. Pravica dajanja mnenj in predlogov ter pravica odgovorov nanjo Delavec kot posameznik ima pravico povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih,ki se nanašajo na organizacijo njegovega delovnega mesta in delovni proces. V zvezi s tem načinom sodelovanja pri upravljanju delavcev je pristojnost Sveta delavcev predlaganje ukrepov, ki so v korist delavcev. 4. Možnost ali obveznost posvetovanj z delodajalcem ZSDU določa, da mora delodajalec zahtevati skupno posvetovanje s Svetom delavcev glede statusnih in kadrovskih vprašanj družbe. Za statusna vprašanja se po ZSDU štejejo statusne spremembe, prodaja družbe ali njenega bistvenega dela, zaprtje družbe ali njenega bistvenega dela in bistvene spremembe lastništva. Za ka^ potrebe po novih delavcih (število in profil), sistemizacio delovnih mest, razporejanje večjega števila delavcev izven družbe, razporejanje večjega števila delavcev iz kraja v kraj, sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, zmanjšanje števila delavcev in sprejem splo- šnih pravil o disciplinski odgovornosti. Cilj skupnega posvetovanja je prizadevanje za uskladitev stališč glede predvidenih odločitev, delodajalec pa mora Svetu delavcev posredovati potrebne informacije najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve. 5. Pravica soodločanja Soodločanje je oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju, ki zahteva, da delodajalec predloži v soglasje Svetu delavcev predloge odločitev v zvezi z: — organizacijo in izvajanjem ukrepov varnosti pri delu, če gre za odločitve, ki niso predpisane z zakonom, drugimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami, — določitvijo ukrepov za preprečevanje poškodb pri delu in obolenj v zvezi z delom, kot tudi za varstvo zdravja delavcev, če gre za odločitve, ki niso predpisane z zgornjimi akti, — osnovami za odločanje o izrabi letnega dopusta in odločanje o drugih odsotnostih z dela, — merili za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev, — kriteriji za nagrajevanje inovacijske dejavnosti v družbi, — razpolaganjem s stanovanjskim skladom, počitniškimi zmogljivostmi in drugimi objekti standarda delavcev, — kriteriji za napredovanje delavcev. Delodajalec mora pridobiti soglasje tudi v nekaterih primerih, ko sicer velja samo obveznost obveščanja oz. skupnega posvetovanja, odločitve pa bi imele za posledico povečanje oz. zmanjšanje večjega števila delavcev. Gre za primere spremembe dejavnosti, zmanjšanja gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje oz. tehnologije, statusne spremembe ter prodaje družbe ali njenega bistvenega dela. Do predlogov se mora Svet delavcev opredeliti v roku 8 dni, sicer se šteje, da z njimi soglaša. V kolikor Svet delavcev zavrne soalasie. delodajalec ne sme sprejeti odločitve. 6. Pravica zadržanja odločitev delodajalca Svet delavcev lahko s sklepom zadrži posamezno odločitev delodajalca in istočasno sproži postopek za razreševanje medsebojnega spora. Takšno pravico ima takrat, kadar ZSDU zahteva obveščanje pred sprejemom odločitve, pa tega delodajalec ne stori in v primerih, ko delodajalec ne seznani Sveta delavcev, ne spoštuje 30 dnevnega roka za posredovanje potrebnih informacij v primeru obveznega skupnega posvetovanja oz. ne zahteva skupnega posvetovanja s Svetom delavcev glede statusnih in kadrovskih vprašanj. Rok, v katerem mora Svet delavcev zadržati posamezno odločitev in sprožiti postopek, je 8 dni od obvestila, da je delodajalec sprejel odločitev. V takem primeru delodajalec ne sme izvršiti odločitve vse do dokončne odločitve pristojnega organa (arbitraže). Navedene načine sodelovanja delavcev pri upravljanju uresničujejo delavci bodisi individualno ali kolektivno preko: — sveta delavcev, — zbora delavcev, — predstavnikov delavcev v organih družbe. Uresničevanje pravic iz zakona se podrobneje oz. ugodneje uredi z dogovorom, ki ga skleneta Svet delavcev in delodajalec. Z njim je mogoče določiti tudi druge načine sodelovanja delavcev pri upravljanju. Nadaljevanje prihodnjič Pogovor Čudni časi Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije A J Marsikdo se sprašuje, kaj dobi v zameno za članarino, ki jo plačuje sindikatu. Kaj mu sindikat lahko nudi, v kakšni vlogi deluje in ali ta še vedno skrbi le za ozimnico? Zavzemanja za vse tisto, kar je delavcu v prid morajo izpolnjevati zaupniki, zlasti pa profesionalni zaupnik. Ker je mnogo stvari v zvezi z odnosi in stališči znotraj podjetja nepojasnjenih, smo to skušali zvedeti v pogovoru z najodgovornejšim pri Svobodnem sindikatu, Marinom Žagarjem. O tem, da ima svobodni sindikat tudi nekaj vpliva pri zviševanju osebnih dohodkov vemo, vendar bi želeli še kaj več zvedeti o tem perečem področju, ki žuli vsakega člana? V sindikatu neprestano pritiskamo na vodilno strukturo, da bi zvišali OD. A ti se vedno izgovarjajo na različne vzroke. Posebno težavo pri plačah bo predstavljalo lastninjenje, ki bo zahtevalo določena sredstva. To se sicer ne bo poznalo direktno, indirektno pa gotovo. Vodstvo trdi, da so naše plače višje od določil v Kolektivni pogodbi, mi pa mislimo, da so rezultati dela (izvoz, produktivnost) tolikšni, da bi morali nekoliko dvigovati OD. Za te rezultate so zaslužni vsi zaposleni v podjetju in bi si za to delo zaslužili takšne OD, ki bi jim omogočili boljši življenjski standard. Letos smo prvič dosegli, da smo regres dobili izplačan v enkratnem znesku in ne tako kot v prejšnjih letih, ko je mi-mošel namen, to je oddih delavca. Zavedati se bo treba, da delavec potrebuje počitek na morju ali gorah, ker le tako bo bolje delal, zato mu je to potrebno omogočiti. Ljudje pa so zaradi nizke kupne moči napeti, posebno če morajo regres porabiti za povračilo dolgov. Kakšno je socialno stanje zaposlenih in kako jim pomagate? Veliko družin je, v katerih je zaposlen le en član družine. Zlasti pa so naši ljudje zelo zadolženi, zelo veliko jih ima presežen limit v bankah. Vse to jim znižuje standard. V današnjem času je težko živeti, najtežje pa je vsekakor tistim, z manjšimi OD. Z vodstvom si prizadevamo doseči, da bi vsaj tiste, ki delajo v težkih pogojih, nekoliko bolj nagradili. Sindikat letno daje 400 posojil in 40. prosilcem nepovratna sredstva. Mislim, da to lahko predstavlja nek barometer socialnega stanja pri nas. Ta socialna pomoč zavzema tretjino naših članov. Spričo tega je sindikat prisiljen še naprej organizirati razne ugodne nakupe, tudi ozimnice. Čeprav to ni ravno več funkcija sindikata, bomo to delali tako dolgo dokler ne bomo imeli takšne OD, da akcije ne bodo več potrebne. Svobodni sindikat se ukvarja tudi z drugimi pomočmi naprimer pravnimi nasveti. Je teh veliko? Članom dajemo pravne nasvete oziroma jih usmirjamo na pravno službo na območni sindikat, ko so kršene pravice delavcev in ko so izčrpane že vse možnosti znotraj tovarne. Znotraj tovarne nudimo pomoč delavcu na disciplinski komisiji in komisiji za varstvo pravic delavcev, pogovarjamo se z vodilnimi namesto njih, da se sami ne izpostavljajo. Žal je še vedno tako, da tisti, ki se izpostavi, doživlja negativne posledice. Prav zato je dobro, da se člani čim bolj poslužujejo pomoči sindikata. Mi imamo ljudi, ki lahko rešujejo njihove težave ali dajejo nasvete. Dogaja pa se tudi, da so v nekaterih sredinah Cinkarne delavci preveč prepuščeni na milost svojim vodilnim in niti ne upajo priti po tovrstno pomoč k sindikatu. Vse te akcije mnogo pripomorejo članom, vendar zanje širša javnost ne ve, ker jih ne izpostavljamo, zato pa tudi malokdo, ve, kaj sindikat sploh počne. Zmotno je mnenje, da samo skrbimo za ozimnico. Mislim, da bodo počasi vsi spoznali, da je sindikat edina organizacija, na katero se lahko obrnejo po pomoč pri kršenju delavskih pravic in jim to tudi lahko nudimo. Ali ste pozorni na vsako nepravilnost v podjetju? Da. Spremljamo tudi izvajanje predpisov iz varstva pri delu in ugotavljamo, da v posameznih enotah to ne spoštujejo. Spremljamo izvajanje panožne kolektivne pogodbe in reagiramo na vsako nepravilnost, na katero nas opozarjajo naši člani. Kako pa sodelujete z vodstvom? Odnosi temeljijo na spoštovanju tako vsaj jaz mislim. Z vodstvom smo se dogovorili, da v septembru podpišemo podjetniško pogodbo, v kateri bi določili vse podrobnosti o delovnih razmerjih, od plač do varstva pri delu, da bi se na ta način izognili sporom oziroma pogajanjem. Osnutek smo že dobili in moramo nanj dati svoje pripombe. Odnosi v družbi in tovarni se počasi spreminjajo v kapitalistično miselnost. Je to opaziti že tudi pri nas? Vsi govorijo, da bi se delavec moral navaditi na novo miselnost, nove oblike odnosov in dela, toda tega bi se morali zavedati tudi predpostavljeni. Delavca se na razvitem zahodu spoštuje, pri nas pa taki odnosi niso pogosti. Predvsem manjka spoštovanje in seveda stimulacija za dobro delo. Ena od stimulacij za boljše delo bi bila, če bi se vsi trudili, da bi bil delavec zadovoljen, da bi znali ceniti njegovo delo. Le tako lahko pričakujemo dobre rezultate in spremembo miselnosti. Menim pa, da bodo odnosi nujno drugačni, ko bomo postali delničarji. Kakšno stališče ste v sindikatu zavzeli pri lastninskem oblikovanju podjetja? Zagovarjamo stališče, da naj bodo cinkarnarji večinski lastniki, vendar pod pogojem, da bodo naši OD čim manj obremenjeni. Bojim se pa, da bo lastninjenje podjetje izčrpalo, od tega pa bo imela korist le država. Bolj modro bi bilo, če bi čimveč sredstev ostalo v Cinkarni in bi jih namenili za razvoj in obnovo. Odziv na pobavilo za certifikate je več kot zadovoljiv, a ne moremo se strinjati s pritiski posameznikov na prinos certifikatov. Na tem mestu zopet poudarjam, da si s prinosom nikakor ne kupuješ delovnega mesta, kot nekateri govorijo. Pri morebitnem ugotavljanju viškov to ni eno od meril. V sindikatu se zavzemamo za to, da zberemo čimveč certifikatov sami (za notranji odkup), ker bi le na ta način zaostanek OD po Kolektivni pogodbi in 10 odstotkov hranjenega OD na mesec šlo v notranji odkup. S tem bi dosegli, da bi delavec dobil več delnic. Sicer pa nas v prihodnje pri lastninjenju čaka še veliko aktivnosti v zvezi z vplivom delavcev (delničarjev) na bodočo organiziranost delniške družbe. Pri tem bo skušal svobodni sindikat čimbolj zaščititi interese delavcev. Mira Gorenšek Negativizem! Ljudje na sončni strani al p torej Slovenci smo pač skorajda prav vsi negativistično usmerjeni. Vse kar je novo, sleherna sprememba, vsak začetek vse to je že ob samem štartu obsojeno na našo ..strokovno” kritiko.O skoraj vsaki stvari torej razmišljamo negativno. Prav tako pa razmišljamo negativno, če se kakšna stvar, ki bi se po našem globokem razmišljanju morala zgoditi, ne zgodi. Bog ne daj, da bi se neka stvar, do kosti „ošinfana”, ker se ni zgodila, navsezadnje pa zares zgodila. Nič hujšega na vsem ljubem svetu. Kar poglejmo;tipičen primer je naš ljubi „parkirplac”. Sedaj sicer lep, eleganten, kot urejen vrtiček, Evrope vreden, če pa že to ne, pa vsaj sejemskega mesta. Z eno besedo, nam in našim sosedom v ponos. Pa smo tudi mi resnično ponosni? Ne, nikakor ne, mi smo pač negativistično usmerjeni! Samo zapravljanje denarja, jih večina bistroumno ugotavlja. Mar bi ta denar dali v proizvodnjo, v posodobitev opreme, izboljšanje kvalitete in še in še... Prav povsod bi bilo pametneje kot v ta asfalt. Resnici na ljubo pa je ta negativizem bil še v bližnji preteklosti povsem drugačen. Tisti, ki so spretno ali nespretno ..krmarili” svoje jeklene konjičke ob majhnih, jezercih podobnim lužam, so preklinjali,kar se le da. Krščen duš, gospodje, svoje avtomobile parkirajo kar pred svojimi pisarnami,še v njih bi, če bi lahko, nas delavce pa en kline gleda, nam je prerpuščena ta sramotna makadamska usoda. ASFALT to bi bilo tisto ta pravo, ampak kje pa, gospodje skrivajo denar za lastninjenje. Glas naroda je bil torej oster, enoglasno brezkompromisen. Snega ali drugačnega spola, temveč zaradi svojih človeških lastnosti, sposobnosti ali neu-čenosti. To so tiste vrednote, po katerih se ločimo drug od drugega. Po tem naj bi torej sodili človeka, ne pa po spolu. V zvezi z našimi slovničnimi napakami naj tokrat omenim plakat,ki nas obvešča o načinu lastninjenja Cinkarne. Na splošno mislim, da je viden, dokaj lepo oblikovan in navsezadnje tudi dovolj razumljiv, da ga lahko dojame vsakdo. Kljub temu je treba omeniti, da je predvsem uvodni odstavek napisan prezapleteno. Z malo stilne ter skladenjske uglajenosti ter z nekaj pikami vmes bisegadalovtrenutku popraviti. Kakšna vejica in morda napačno deljenje besede, ki je bilo opazno seveda le slovnično izurjenemu očesu, pa bi z natančno opredelitvijo verjetno pomenilo vsaj pretiravanje pri iskanju napak, če že ne kar dlakocepstvo. Naj omenim besedo enoglasno. Na primer: ko se za nekaj odločamo - recimo za to, da bi vsi oddali naše certifikate v svoje podjetje, nam govorijo, naj se o tem odločimo enoglasno. Narobe! To mora biti soglasno. Dogovor boia-ko ali tako sklenjen, le malo bolj slovensko bo zvenel. Na koncu naj napišem, daje tudi meni, kot verjetno vsem vam, veliko do tega, da bi naše podjetje ostalo naše. Napisal sem torej do tega nam je in ne na tem nam je, kot se večkrat narobe izražamo. Zoran Pevec ŠPORT Drugi Kajtnerjev memorial Marsikatera „dama” je izpustila prav sočno kletvico, ko si je zaradi tega frdamanega „parkirplaca” zlomila svojo petico na čeveljčku. Za takšno parkirišče ni potrebno preveč denarja, so menili tisti bolj matematično usmerjeni. Takšnih in podobnih razmišljanj je bilo seveda še neprimerno več. Pa vse skupaj resnično ni bistveno. Poraja se namreč vprašanje na mestu: Kdaj bomo delavci, sodelavci vsaj minimalno pričeli razmišljati vsaj malce bolj pozitivno. Najbrž boste rekli ;za en parkirplac se sekira,ko je pa toliko važnejših stvari. Ja bo že res popolnoma pa tudi ne. Problem ni ne v asfaltu,ne v proizvodnji,-ne v lastninjenju,problem je v naših glavah! Doklej? Za letošnji MOS so organizatorji najeli vsa bližnja parkirišča in za najem zanje odšteli skupno preko 1 mio tolarjev.Edina izjema je bila CC, ki je parkirne površine odstopila brezplačno kot svoj prispevek za ravoj sejemske dejavnosti v Celju. Trenutek za Cinkamarje in cinkamiški jezik Tokrat naj za začetek navedem nekaj napačnih mišljenj moških o ženskah in obratno. Večina moških namreč govori o ženskah, da so blebetave, da se pogovarjajo o samih neumnostih ali vsaj nič pametnega, da so prepirljive ipd. In obratno, večina žensk govori o moških, da so nečustveni, da jih zanima le šport, da se pogovarjajo samo o avtomobilih, da ne razumejo žensk ipd. Verjetno imajo oboji prav, vsaj v kakšnih 99 odstotkih. Vsi ljudje pač ne morejo biti znanstveniki. Res je tudi, kar v tem moškem svetu noče nihče priznati, da pogovori o avtomobilih niso nič bolj zahtevni in pomembni kot pogovori o npr. modnih oblačilih. V bistvu gre seveda za toleranco. Koliko znamo in hočemo razumeti drug drugega. To je pomembno. Razlike v spolu bodo ostale. Dobri ali slabi, pametni ali neumni, prijateljski ali licemerni, dobrovoljni ali godrnjavi, delovni ali lenobni, fleksibilni ali togi pa nismo zaradi tega, ker smo tak- V nedeljo, 11. septembra, je bil že drugi spominski Kajtnerjev memorial mešanih dvojic v tenisu. Zbralo seje kar precej članov teniške sekcije, ki so na tak športni način obudili spomin na sodelavca, prijatelja in velikega športnika. Glede na veliko število udeležencev smo bili prisiljeni spremeniti način tekmovanja. Igralo se je na čas, in sicer 20 minut. REZULTATI: I. KOLO PRELOG P.-KOPAČ : HUDOHMET A.-TUKARIČ 6 : 1 ŠPACAPAN D.-HUDOHMET : LUKANC C.-ŠPACAPAN 4 : 3 HOČEVAR L-JAZBEC St. : STEPANČIČ A.-RAZNOŽNIK 4 : 2 MANFREDA D.-MRAVLJAK P. : ŠTUMBERGER D.-ŽAGAR 1 : 4 II. KOLO LORENČAK N.-JAZBEC M. : PRELOG P.-PRELOG 1 : 4 ŠPACAPAN D.-HUDOHMET : KOLAR-ROZMAN 1 : 6 ŽELIMORSKI R.-PRAZNIK : HOČEVAR L.-JAZBEC 0 : 6 ŠTUMBERGER D.-ŽAGAR : PODRGAJS N.-PODRGAJS 6 : 1 III. KOLO PRELOG P.-PRELOG : KOLAR-ROZMAN 6 : 1 ŠTUMBERGER D.-ŽAGAR : HOČEVAR L.-JAZBEC 5 : 4 FINALE PRELOG P.-PRELOG : ŠTUMBERGER D.-ŽAGAR 6 : 3 V tolažilni skupini je prvo mesto osvojil par PODRGAJS M -PODRGAJS, sledijo LORENČAK N-JAZBEC Ml., KOLAR-ROZMAN, STEPANČIČ A.-RAZNOŽNIK, HUDOHMET A.-TUKARIČ, LUKANC C.-ŠPACAPAN, ŽELIMORSKI R.-PRAZNIK in MANFREDA D-MRAVLJAK. Neoziraje se na rezultate, ki so ga dosegli posamezni pari, in športno vnemo, upam, da smo polepšali sončno nedeljo sebi in vsem prisotnim. Franc Smeh Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, Kidričeva 26, telefon: 063/33-112. Odgovorni urednik. Avgust Praznik, glavna urednica Mira Go-renšek Naklada: 3.000 izvodov. Glasilo je brezplačno, namenjeno članom kolektiva, upokojencem, štipendistom. Na osnovi izjave sekretariata za informiranje SRS št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974 je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka. SEJEMSKA REPORTAŽA Dva pomembna sejma Že tretjič je Cinkarna na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni sodelovala z nemško firmo BASF, s katero jo veže pred dvema letoma sklenjena poslovna pogodba. To sodelovanje je zlasti vidno v skupni prodajni strategiji, ki se kaže v skupnem nastopu na sejmih, srečanjih in posvetovanjih. V teh ciljih in glede na vse močnejšo konkurenco je bila predstavitev na Gornje Radgonskem sejmu izpopolnjena z novo podobo, ki jo je izdelal Studi Dan. Razstavni prostor je bil dopolnjen z dekoracijami Ormožkega Jeruzalema in hmeljarskih kultur Kmetijskega inštituta iz Žalca. Zelenje trte in hmelja je s tem pridalo piko na i predstavitvi Agro programa, ki tako združeni pomenijo kljub kemiji koristnost izdelkov za rastline. Z namenom, da bi opozorili na novo embalažo je bil Humovit predstavljen na razstavnih prostorih trgovskih centrov Potrošnik, Semenarna in Agrooskrba, preko katerih prodamo največ izdelkov Agro programa. Možakar, ki škropi vinsko trto na glavnem panoju je bil na Radgonskem sejmu izpostavljen, ker je že simbol za sredstva za zaščito rastlin. Letošnji Mednarodni obrtni sejem v Celju je pravzaprav postal največja sejemska prireditev v državi, ker je daleč presegel obrtniški nivo. Prav zato si ne moremo privoščiti, da ne bi bili zraven. Novost na letošnji cinkarniški predstavitvi je bila, da smo se predstavili kot celota in ne več tako kot pretekla leta po programih. Na sejmih se navadno pogodb ne sklepa, je pa to priložnost, da poslovneži dobijo informacio o vrsti in pogojih prodaje. Za naše izdelke so se zanimali tudi tujci. Na sliki se predstavniki iz Rusije seznanjajo o storitvah PE Veflon in njihovih pogojih prodaje. Letos smo na MOS-u dobili boljši prostor v hali E in omogočili solidno predstavitev Cinkarne kot celote Sejme obiskuje različna strokovna in druga javnost, zato je to priližnost, kjer lahko dajemo različne nasvete različnim morebitnim bodočim kupcem. NASVETI Bolezen novejšega časa Ropot predstavlja vse večji problem človekove delovne in bivalne sredine. Medicinski stokovnjaki v svetu opozarjajo na to, da se število ljudi obolelih zaradi delovanja ropota na organizem neprestano povečuje. S proučevanjem vpliva ropota na zdravstveno stanje ljudi so prišli do podatka, da lahko ropot zmanjša delovno sposobnost delavcev do 15%. Naglušnost kot posledica izpostavljenosti ropotu ni bolezen novejšega časa. Omenjajo jo že v prvih pisanih dokumentih 18. stoletja, kjer so zabeležene okvare sluha pri delavcih, zaposlenih pri ročni obdelavi kovin. S prehodom na industrijski način proizvodnje se je število naglušnih pričelo večati in danes je okvara sluha zaradi škodljivega delovanja ropota priznana kot poklicna bolezen. VPLIV ROPOTA NA ORGANIZEM Na osnovi obsežnih in sistematskih raziskovanj je dokazano, da ropot škoduje zdravju in lahko povzroča vrsto obolenj. Včasih so menili, da deluje ropot škodlivo samo na sluh, danes pa je dokazano, da je njegov vpliv na človeški organizem mnogo bolj kompleksen. Razen škodljivega vpliva ropota na slušni organ vpliva le-ta na celotni organizem od centralnega živčnega sistema, glasu in govora, kardiovaskularnega sistema, endokrine žleze, sistema za ravnotežje, organa vida, sestavo krvi do digestivnega aparata. VPLIV ROPOTA NA DELOVNO STORILNOST Ropot zmanjšuje delovno sposobnost in pazljivost pri delu. Zmanjšuje sposobnost prejemanja informacij in po-mnenja, moti koncentracijo gibov in s tem zmanjšuje natančnost dela. Posebno so motene operacije, ki so rezultat hitro zbranih in predelanih informacij. Po težkem fizičnem delu se delavci najpogosteje pritožujejo, da jih pri delu nabolj moti ropot, ki ga največkrat krivijo za utrujenost in psihično napetost. Najpogostejše težave, o katerih tožijo delavci, ki delajo v ropotu, so: hitro utrujanje, občutek stalne utrujenosti, splošna slabost, zaspanost, razdražljivost, nespečnost. Iz tega je razvidno, kako pomembno je skrbeti za čim manjšo obremenitev delavcev z ropotom, če želimo uspešno delo, manj poškodb pri delu in zadovoljstvo na delovnem mestu. Sluh se praktično slabša že od rojstva. Do tridesetega leta starosti poteka ta proces skorajda neopazno, kasneje pa vse hitreje. Izgube sluha so s staranjem vedno večje pri visokih frekvencah. UKREPI ZA ZAŠČITO PROTI ROPOTU Pred hrupom se lahko zaščitimo tehnično, organizacijsko in z osebnimi zaščitnimi sredstvi. Pri ukrepih proti ropotu je potrebno upoštevati tudi kontraindikacije pri posameznikih, ki so preboleli določene bolezni ali so v posebnem psihofizičnem stanju. Vpliv ropora na notranje organe KAKŠNE SO OKVARE SLUHA PRI DELAVCIH V CINKARNI? V raziskavo je bilo vključenih 178 delavcev, ki so bili v letošnjem letu napoteni na obdobni zdravstveni pregled in delajo v ropotu. Ker nas je zanimalo, kakšno je stanje sluha pri omenjenih delavcih, smo opravili primerjavo med izvidom sluha zadnjega obdobnega pregleda z izvidom sluha izpred šestih let. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se je sluh bolj ali manj poslabšal pri 50% delavcev (89 delavcev). Povprečna starost delavcev s poslabšanjem sluha znaša 38,7 let (s=8,55 KV%=22,1). Povprečno število let dela v ropotu znaša 14,8 let (s= 9,21 KV%=62,01), dnevno pa delajo v ropotu povprečno 7 ur (s=9,21 KV%=30,0). Ker nas je zanimalo, kakšno je mnenje delavcev o zaščiti sluha v ropotu, smo 89 delavcem poslali anketni vprašalnik. Vsi anketirani so odgovorili, da zaščite za sluh ne uporabljajo. Nekatere naprave povzročajo velik hrup In kaj je vzrok temu? Največji del anketirancev (41,33%) zaščite za sluh ne uporablja, ker zaščitnih sredstev nima na razpolago. 34,67% jih meni, da bi jih nošenje zaščitnih sredstev oviralo pri delu, 15,99% jih meni, da so premalo poučeni o namenu in načinih uporabe zaščite za sluh. 23,53% anketiranih meni, da so bili v podjetju dobro seznanjeni o pomenu in načinih uporabe zaščite za sluh (večina s strani službe za varstvo pri delu), kar 76,47% pa jih meni, da so bili o tej problematiki premalo seznanjeni. Nazadnje nas je zanimalo še, kaj menijo anketiranci, kako bi motivirali delavce, da bi pri delu v ropotu segli po zaščiti za sluh. Dobili smo naslednje odgovore: Več kot polovica delavcev (53,23%) je mnenja, da s primerno zdravstveno vzgojo tistih, ki se zaposlujejo na delovna mesta, kjer je prisoten ropot in delavcev, ki v ropotu že delajo. 27,42 % jih meni, da bi bil po- Hrup naprav lahko ublažimo treben ustrezen nadzor nadrejenih delavcev in službe za varstvo pri delu, ter v primeru neuporabe zaščite ustrezne sankcije. 14,52 % jih meni, da bi morala biti zaščitna sredstva čim lažje dosegljiva in vedno na razpolago, 3,23% anketirancev meni, da zaščita v ropotu sploh ni potrebna in 1,61 % jih meni, da bi nošenje zaščite za sluh lahko dosegli z uporabo raznih disciplinskih ukrepov. Hrup ogroža ljudi celo izven delovnega mesta ZAKLJUČEK Čeprav je bila raziskava opravljena le na majhnem številu delavcev, pa nam dobljeni rezultati kažejo, da bi se bilo potrebno v našem podjetju čimprej temeljito posvetiti reševanju omenjenega problema. Ker je reševanje problema zaščite sluha delavcev na delovnem mestu dolgotrajen proces, ki zahteva timski pristop, bi bilo za začetek morda dovolj že to, da naredimo seznam delovnih mest, kjer ropot presega mejo 80 dbA. Opravljene meritve ropota pa so predpogoj za nadaljnje ukrepanje. Oti Slapnik Kdo vse se je upokojil Slavica Višnar, rojena 1960 je začela delati že s petnajstimi leti. V Cinkarno je prišla leta 1976 in delala kot čistilka v Kadrovski službi, stari in novi Cinkarni. Zaradi hude sladkorne pa se je morala invalidsko upokojiti. Rada bi še delala, a žal ne more več. Doma bo skrbela za odraščajočo hčerko in urejala vrt. gov zadnji elaborat. Bojan Marolt je bil zelo priznan metalurg v Sevojnu, kjer je služboval osem let, predno ga je direktor Čeh poklical v Cinkarno. Na nek način je imel nesrečno roko, da je vedno, kadar je pripravil novo tehnično in finančno konstrukcijo nove valjarne ali ni bilo denarja, ali pa se je vodstvo za- kapacitet. Spominja se časov, ko so ljudje že ob štirih zjutraj čakali v vrsti pred vrati, da bi lahko odšli na morje. Zadnja leta se je to de-cela spremenilo. Opazila je, da so se cinkarnarji raje odločali za gore kot za morje. To je seveda posledica padanja kupne moči. Sedaj pravi, da je doma še bolj zaposlena z varovanjem vnukov in oskrbovanji/hiše. Na Cinkarno bo imela lepe spomine, zato želi vsem veliko dobrega, kadrovni- ce, valjarne, aglomeracije, Pika. Njegovi skupini so zato rekli »odpisani«, »to pa je imelo za posledico, da nismo dobili višjih indeksov«. Delo pa je bilo naporno zlasti zato, ker si moral inštrumente, napravo ali napeljavo prej očistiti, predno si lahko sploh začel delati. V pokoju, pravi, da bo še kaj zvaril zase, ima pa tudi vrt in hišo, kjer goji nekaj zajcev in piščancev, čas pa mu bodo pomagali krajšati Bojan Marolt Franc Koštomaj Franc Koštomaj iz Lemberga pri Dobrni se je invalidsko upokojil prav za abrahama. V Cinkarni je delal 20 let najprej v mrtvi pražar-ni, nato v stari, potem pa v novi valjarni. Dvakrat je preživel infarkt, zato ni bil več sposoben za delo. Moral bo paziti in drugo polovico življenja preživeti v miru. Pravi, da bo večino časa preživel na vikendu v Šmartnem. Bojan Marolt je poznan skoraj vsem Cinkarnarjem. Starejša generacija se ga spomni še iz časov, ko je bil tudi organizator številnih zabavnih srečanj, ki so jih cinkarnarji imeli vsako leto ob jubilejih in novem letu. Zlasti pa ga poznamo po njegovem 27-letnem delu v Cinkarni, kjer je kot metalurg postavljal in gradil nove valjarne. Da ne bo razumljeno narobe, delal je načrte postrojenj. V svoji delovni karieri je naredil šest elaborator za postavitev novih valjarn, upoštevan pa je bil le eden, pa še to so iz njega vzeli le nekaj njegovih idej. Namesto od Amerikancev, tako kot je on predlagal, so kupili 16 let staro postrojenje od Nemcev. Življenjska doba take valjarne pa je le 15 do 20 let. Upanje pa seveda še ostaja, da bi morda v prihodnjih letih le upoštevali nje- Erna Kolar menjalo. Po njegovih besedah ima metalurgija še prihodnost, zlasti, če se bo končala balkanska vojna. Seveda bo s svojim znanjem in poslovnimi vezmi še pomagal, če ga bodo potrebovali. Skušal pa bo pomagati tudi livarni v Ivančni Gorici, kjer je od staršev podedoval hišo, in kjer bo preživel večino časa. Za naš časopis je svojo delovno pot strnil takole: »Moj prihod je bil namenjen postavitvi nove valjarne. Namen in lastna želja se nista izponili v celoti. Upam, da bo to uspelo sedanji mlajši generaciji. Kljub temu upam, da je za mano ostal tudi kakšen dober »spomenik«. Želim veliko uspehov v nadaljnjem delu kolegom in lep pozdrav vsem Cinkarnarjem. Zahvala in pozdrav kolektivu obeh ambulant Cinkarne«. Erna Kolar, se je upokojila predčasno. V Cinkarni je delala 14 let v kadrovski službi, natančne- Slavica Višnar je v družbenem standardu. Ukvarjala se je z razdeljevanjem počitniških kapacitet in blokov za malico. To je sicer zanimivo delo, pravi. Pravi pa tudi, da so bili po njenem mnenju cinkarnarji dokaj potrpežljivi pri možnostih koriščenja Todor Stevanovič kom pa se zahvaljuje za darilo. Todor Stevanovič, rojen leta 1952 se je moral upokojiti invalidsko. V Cinkarno je prišel leta 1980. Najprej je delal v pražarni, nato na kislini, v keramični, nazadnje pa v novi valjarni. Doma je iz Tuzle, sem pa so ga privabili znanci, potem ko je 6 let živel in delal v tujini in ko mu je umrla prva žena. V Cinkarni je dobil nove prijatelje, zato mu je sedaj kar žal dobre družbe. Rad bi še delal, najraje pa bi imel malo vrta. Franc Horvat, rojen leta 1953 se je prav tako invalidsko upokojil. V Cinkarni se je zaposlil leta 1972 v stari valjarni, nato je dve leti delal v obratu organskih barvil, dokler ni začel delati v kotlarni. Tam je hudo zbolel. Za sabo je pustil 22 let delovne dobe. Sedaj bo doma v Ponikvi, kjer ima posestvo s kar lepim številom glav živine in obdelano zemljo, za katero skrbi žena, pomagata pa ji že tudi Franc Horvat otroka. Izidor Žirovec, rojen leta 1940 se je upokojil invalidsko. Od leta 1962 je kot vzdrževalec delal v vseh starih obratih v starem delu Cinkarne. Do konca je bil zraven pri vseh demontažah tako topilni- Karla Del Negro tudi štirje vnuki. Karla Del Negro je v Cinkarni delala 35 let.Leta 1959 se je zaposlila v glavnem laboratoriju. Ker je delavna in malce kritična do vseh nepravilnosti, so ji delavci radi zaupali in jo potisnili v kakšen organ, kjer se je lahko potegovala za delavčeve interese. Zanjo je bilo najvažnejše delo in disciplina. Spričo tega so jo sodelavci jemali resno. Pravi, da ima precejšnje zasluge za to, da imamo danes lastno kuhinjo. Bili so časi, ko je zelo prizadevno delala v komisiji za družbeni standard in vodstvo prepričevala, da mora tako veliko podjetje, kot je naše imeti lastno kuhinjo. „Vedno sem se pulila za druge, zase pa nikoli”, pravi z lepimi spomini na cinkarniške dni in dodaja, „pa z malo grenkobe tudi”. V upokoju bo še vedno zelo delavna,skrbela bo za bolnega moža in pazila na svoje tri vnuke. Ob Izidor Žirovec odhodu v upokojitev se sodelavcem zahvaljuje za darilo in jim želi veliko delovnih uspehov. M. G. Kako smo uživali na poletnem pohodu »na VRH« Živijo cinkarnarji! Leto se je obrnilo in titanov-ci smo se zopet odpravili na tradicionalno poletno potepanje po slovenskih gorah. Letos smo si za cilj našega pohoda izbrali kar tri vrhove v zahodnih Julijcih: Razor, Prisojnik in Jalovec. Že pri oblikovanju letošnje ture smo se zavedali, da bo to kar krepak zalogaj, saj sta Prisojnik in Jalovec dokaj zahtevna vrhova. In res je bilo tako. Iz Celja smo se odpravili v petek 29. avgusta v prekrasnem vremenu. Vožnja do Mojstrane je minila, kot bi mignil, saj smo bili vsi odlično razpoloženi. Malicali smo kar med vožnjo, saj nismo hoteli izgubljati časa s postanki. V Mojstrani pa smo le morali ustaviti, da smo nakupili še zadnje malenkosti in si razmigali »ta zadnje«. Pod Triglav sta nas naša voznika pripeljala v rekordnem času in v oblaku prahu. V nahrbtnike smo stlačili še zadnje pločevinke piva, pa hajd’ v strmino. Razdelili smo se v dve skupini: prva se je skozi Sovatno odpravila po direktnejši poti proti Pogačnikovemu domu na Kriške pode, druga pa je ubrala malo daljšo pot skozi Luknjo in čez bovški Gamsovec, za cilj pa je prav tako imela Pogačnikov dom. Seveda je prišla prva skupina na cilj prve etape veliko pred drugo, zato pa je, ker je bila prikrajšana za prelep razgled na severno triglavsko steno, imela manj boleče noge. Pogačnikov dom je lepa postojanka, postavljena na robu Kriških podov s čudovitim razgledom na srednje kriško jezero in v dolino Trento, seveda pa tudi na venec gora, ki jo obdajajo. Čreda kozorogov, ki so tu že skoraj udomačeni, nam je priskrbela zabavo do teme. Ob pivu in prijetni družbi nam je čas do spanja kar prehitro minil, pa kaj, ko smo se morali pripraviti na naslednji dan. Vstali smo že navsezgodaj, pozajtrkovali in že smo se zagrizli v melišča pod Planjo in Razo-rjem. Na sedlu Planja smo imeli daljši postanek, ki ga je večina izkoristila za lenarjenje, saj se jim ni ljubilo na vrh Razorja. Izle-tek traja le slabo uro, se pa splača, saj si na vrhu nagrajen s prekrasnim razgledom na vse Julijce. Počitek po zahtevnem spustu Vsem, ki niso šli na vrh, je bilo seveda žal, ko smo jim pripovedovali, kaj vse smo videli. Razgled z vrha je bil res veličasten, saj je bilo nebo popolnoma jasno. Pot nas je nato vodila po severnem ostenju Razorja do križišča pod Malim Razorjem. Tu smo se odločali, ali gremo na Prisojnik ali ne. Le dva sva se odločila za naskok na vrh po Jubilejni poti, ostali pa so jo raje mahnili po položni poti na Vršič. Jubilejna pot na Prisojnik je resnično zelo drzno speljana in precej »zračna«, prepad v Krnico pa zelo globok. Pelje skozi Zadnje okno, ki je nekakšen naraven predor skozi goro. Samo okno je velikansko, še najbolj je podobno kakšni katedrali, vtisi, ko se sprehodiš skozenj in naenkrat pogledaš v Krnico, pa so veličastni. Ker »sprehod po zračni poti« zahteva precej zbranosti, sva si oba pristop-nika na vrhu privoščila malo daljši postanek in seveda »zmagovalni pir«. Za spust sva si izbrala grebensko pot, speljano mimo prednjega »kiklop-skega« okna, ki je dobro vidno tudi z vršiške ceste. To okno je še večje od zadnjega, vendar pa je manj lepo in za spust na Vršič ni najbolj primerno, zato sva jo raje mahnila po lažji poti preko gorskih travnikov. Tu sva se do mile volje nagledala planik, ki rastejo tod v velikih količinah. Še malo sva potelo-vadila po meliščih in že sva bila pri naši družbi v Poštarskem domu na Vršiču. Nekateri smo čas do večera izkoristili za obisk vseh treh vršiških postojank, drugi za pevske poskuse, tretji pa so debatirali in debatirali... Postelje so vabile na počitek, mi pa smo to pošteno izkoristi- li, saj nas je čakal še en precej težak vzpon. Tudi tretje jutro je bilo prekrasno. Nebo brez vsakega oblačka, sonce pa je ravno s prvimi žarki tipalo vrh Prisojnika, ko smo vstali. Tudi za vzpon na Jalovec se nekateri niso mogli ogreti, tako da se nas je na pot odpravila le šesterica. Z ostalimi smo se dogovorili, da se dobimo pri izviru Soče. Začetek poti proti Jalovcu je speljan po gozdovih na pobočju Velike Dnine. Pri Lovski koči smo se odločili, da bomo šli na vrh po nekoliko težji poti preko Goličiče. Zagrizli smo se v precejšnjo strmino, ki nam je pošteno namočila čela in majice. Pod samo steno smo si privoščili nekaj počitka in malico, pa tudi slikati se nismo pozabili. Vzpon čezGoli-čico je bil zahtevnejši, kot smo pričakovali, saj je pot zelo slabo vzdrževana, vendar pa smo jo vsa šesterica zmogli brez večjih težav, le počitek pri Ozebniku je bil malo daljši od načrtovanega. Ozebnik je ozka škrbina med Goličico in Jalovcem, skozenj pa se odpira lep razgled v Tamar, je pa pre- cej nevaren, saj se vanj nenehno kruši kamenje. Od tu na vrh Jalovca je le še za skok in res smo bili kar hitro na vrhu. Pregled z vrha je zajel velik del naših gora, segel pa je še daleč v Italijo in Avstrijo. Spust do Zavetišča pod Špiškom je hitro minil in že smo naša presušena grla lahko splaknili s hmeljskim sokom. Med praznjenjem pločevink smo uživali v razgledu na trentarske gore. Komaj smo dobro izpili, že je padlo povelje za premik in oddivjali smo v Trento. Do doline smo porabili rekordno malo časa in kmalu smo namakali razbolele podplate v mrzli Soči. Ostanek naše druščine, ki nas je počakal v dolini, je bil odlično razpoložen, seveda pa jih je malo grizla zavist zaradi našega uspešno opravlje- nega vzpona. Nekaj pohodnikov si je privoščilo še kratek izlet do izvira Soče, drugi smo šli v kočo na kavico, tretji pa so samo uživali v brezdelju. Pospravili smo še zadnje ostanke iz nahrbtnikov, se zbasali v kombije in odbrzeli preko Vršiča proti Celju. Seveda smo nekaj zaslužka privoščili tudi gostincem pri Adamu Ravbaru, ki pa so nas s slabo postrežbo razočarali. V Celje smo se vrnili v poznih urah, utrujeni, a veseli, da nam je uspelo osvojiti nove vrhove v naših prelepih gorah. V imenu vseh udeležencev letošnjega potepanja po gorah se zahvaljujem šoferjema Fricu in Durotu za vso dobro voljo in ledeno pijačo ob koncu pohoda, vse skupaj pa lepo pozdravljajo: Srečo, Slave, Rado, Mojca, Franček, Zvone, Smilja, Egi, Veljo, Vojko in Vito. Kot vedno piše: Vito Slikal pa je: Zvone »Srečni« na vrhu Jalovca NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: BEVK, PELIKAN, ATAR, AVATARA, EKOLOŠKA, SAP, NALOŽBA, RA, ON, IN, HOPAK, AMARELA, SIJ, PELOTA, SEMINOLI, KOLORIT, ATLAS, GIDE, ARO, RA, KROTA, JOTUNHEIMEN, ASIR, ELASTIČNOST NAGRAJENCI SO: Prva izžrebanka je DARINKA KNEZ iz Marketinga, drugi je SLOBODAN MITEVSKI iz Marketinga, tretja pa BLANKA BOTUŠIČ iz Vzdrževanja. Čestitamo! Rešitev nagradne križanke, objavljene v tej številki, pošljite do 15. novembra v uredništvo. Veliko sreče! ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega moža Otona Coceja se iskreno zahvalujem vsem nekdanjim sodelavcem za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Štefka z družino * * * Ob izgubi drage mame Elizabete Kenda se sodelavcem PE Veflon iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, sveče in spremljanje na njeni zadnji poti. sin Peter z družino * * * Ob izgubi dragega očeta Avgusta Buha se iskreno zahvaljujem sodelavcem Marketinga za darovano cvetje in sveče ter posebej svojim ožjim sodelavcem za izrečeno sožalje in spremljanje na njegovi zadnji poti. hči Metka Gutenberger * * * Svojim sodelavcem v PE Vzdrževanje se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo ob odhodu v pokoj. Bila sem ga zelo vesela in hkrati tudi presenečena. Darja Hojnik Nov način komuniciranja Komunikologija kot znanost se pri nas šele uveljavlja, zato kakšnih izvirnih domačih knjig s tega področja ni. V Sloveniji smo dobili knjigo priznanega strokovnjaka iztega področja Richarda H. Greena, ki s svojo knjigo daje napotke za boljše sporazumevanje na enostaven način. Knjiga je razdeljena na pravila v poslovnem svetu in pravila v družbi. Poglejmo nekaj utrinkov s prvega dela. Ugotovljeno je, da ljudje komunicirajo na tri različne in neodvisne načine: z besedami, višino in barvo glasu ter fiziologijo. Presenetljivi pri tem pa so deleži teh načinov komunikacije: besede 7 %, višina in barva glasu 38 %, fiziologija (pogled, ramenska drža, hitrost dihanja...) pa predstavlja več kot polovični delež ali 55 %. Najhitreje in najpopolneje bomo razumeli sogovornika, če bomo zavestno spremljali vsa tri področja in ne samo besed. »Poslušati« moramo tudi z očmi! Pozorno spremljajte obraze mimiko in govorico telesa, višino in barvo glasu in šele nazadnje besede ter vedno odgovorite nato, kar ste videli, slišali in občutili. INTI RAYMI PRAZNOVANJE NA SACSAYHUAMANU INTI RAYMI-te čudežne besede, ki me kar dvignejo, ko jih slišim. Kaj pomenijo? Pomenijo PRAZNOVANJE SONCA ALI POKLON SONCU. Vsako leto 24. junija, ob enakonočju, direktni potomci INKOV praznujejo svoj največji praznik. Priprave nanj pa praktično potekajo vse leto. Staro in mlado od daleč in od blizu že kakšen dan pred tem pridejo v CUSCO, inkovsko prestolnico. Nekaj dni prej dobi mesto praznično podobo. Na vsakem koraku je vonjati svežo barvo. Veliki kupi smeti izginejo čez noč, ljudje pa se praznično oblečejo. Že pred tremi leti, ko sem obiskal CUSCO, sem le za las zamudil ta dan. Tokrat sem vse podredil temu praznovanju. Odrekel sem se INKOVSKI POTI, ki pelje v MACHO PICC-HO.in pa zelo zanimivemu mestu PISACO. Bolj kot se je bližal ta dan, bolj sem bil nemiren. Zanimalo me je predvsem vzdušje, ki je na takšni prirer-ditvi in pa ljudje.Precej sem že čital o INTI RAYMI in gledal na televiziji, na žalost pa je bilo vse le slab nadomestek. Sledi odlomek iz mojega zapisa o ALPINISTIČNI ODPRAVI V JUŽNO AMERIKO z naslovom: GORE IN LJUDJE POD JUŽNIM KRIŽEM ALI PERU IN BOLIVIJA 94. Po krajšem počitku in obedu greva z Binetom na praznovanje, ki je na PLAZA DE ARMAS ali trgu armade.V inkovskih časih se je ta trg imenoval HAUKAY PATA-trg za verske obrede. Trg je nabito poln ljudi, kajti predstava se je že začela. Tu se z Binetom ločiva. On želi poslikati CUSCO,biti daleč stran od ponorele množice, jaz pa ravno nasprotno. Rad bi doživel in poslikal POKLON SONCU, kar mi veliko pomeni. Opazujem ljudi, ko govori njihov poglavar INKA, sin boga SONCA. Nekateri so kot v transu, ne zaznavajo drugih ljudi okoli sebe. Kljub temu, da INKA govori v svojem jeziku OUECHUA, me njegov ton prevzame. Pozabim na fotografiranje in na svet okoli sebe.Šele ko se mimo mene drenja nekaj ljudi s fotoaparati, se prebudim iz sna in pričnem iskati motive.V takšni gneči je težko napraviti dober posnetek. Predstava na trgu traja kakšno uro, nato INKA odnesejo v zlati nosilnici na SACSAYHUAMAN, kjer se praznovanje nadaljuje.To je prostor, ki je oddaljen dobrih petnajt minut od PLAZE DE ARMAS. Leta 1536 se je na SACSAY-HUAMANU odločila pomembna bitka za INKE. Tu so bili MANOOVI uporniki dokončno premagani. Španci so slavili veliko zmago. Proti ujetim upornikom so se hudo maščevali. Ker pa je pot precej strma, vidim, da nekaj turistov omaga že na polovici poti. Ulice so polne, tako da se kar s težavo prebijem na osrednji prostor. Obrambni zid naj bi varoval CUSCO pred sovražniki. Napravljen je enkratno. Velike skale so tako precizno obdelane in zložene druga na drugo, da mednje ne dobiš noževe konice. Mislim, da način obdelave še vedno ni poznan do potankosti. Osrednji prostor pa je raven,zato so na njem namestili oder. V neposredni bližini so sedeži s slavnostno tribuno.Sam sem si našel prostor na skalah, ker sem mislil, da bom od tam lahko najbolje fotografiral in hkrati sedel med domačini. Bil je prekrasen dan brez oblačka na nebu z dobro svetlobo, še posebej zvečer.Pred-stava se je tu nadaljevala okoli druge ure popoldan. Najprej pridejo inkovski vojščaki, ki so živo pisano oblečeni,za njimi pa SONČNE DEVICE (NUSTA-KUNA). Sledijo dekleta, ki nosijo poljske pridelke (koruzo, krompir, itd..).Nato se prikaže INKA. Med ljudmi kar zavre. Nesejo ga v nosilnici.V rokah drži „zlato” sekiro, na levi pa nosi zlato krono. Poleg nosačev so tu še svečeniki, ki se dostojanstveno držijo. Zdijo se mi zelo zamišljeni,kot da jih teži odgovornost, ki jim je zaupana. Pri obrednem kamnu se INKA najprej pokloni SONCU z razprtimi rokami, nato pa za-pojo vsi prisotni na SACSAY-HUMANU. Po krajšem primoru ljudje začno pristopati k obrednem kamnu z darovi za ITI JA (boga sonca). Kasneje,-ko sem se pogovarjal z domačini, je bilo slišati, da je bilo na letošnji prireditvi 30000-40000 ljudi. Imel sem občutek, da sem v čebeljem panju. Takšno gnečo pa s pridom izkoristijo tatovi, ki okradejo precej ljudi- tudi turiste. Čez nekaj dni sem pri nekem dan- skem turistu videl z britvico prerezane žepe na hlačah. Ko sem ga vprašal, kje je dobil te „rane”, mi je odgovoril, da na tem praznovanju.Denarnico in dokumente je imel v sosednjem žepu. Na srečo sem imel-mir pred tatovi, kot da bi z njimi podpisal premirje.Po kakšnih dveh urah predstave, ko mi je bilo dovolj sedenja, sem zavil med branjevke. Na stojnicah so prodajali tudi jedačo in pijačo. Moj želodec je že protestiral, prav tako so bila usta suha. Opazil sem, da so vse cene višje za 20% kot običajno. Nekateri volneni izdelki in spominki so bili res enkratni.-Kvaliteta na visoki ravni, prav tako tudi cena.Nekaj izdelkov je bilo takšnih, da si že na daleč videl, da gre za sintetiko in ne za „PURALPAKO", kot so trgovci zagotavljali. Posel je posel. Železo je treba kovati, ko je še vroče. Zanimive so bile Indijanke, ki so se praznično oblekle. S sabo so pripeljale LAME, ki so vedno zanimivi objekti za fotografiranje. Ker se je predstava bližala koncu, sem se želel približati odru. Mimo paznikov sem se pretihotapil na slavnostno tribuno. Tu je mrgolelo fotografov iz celega sveta.Nekateri so bili obloženi s toliko aparati, da so bili videti kot okrašene novoletne jelke.Drugi so imeli pomočnike, ki so tekali za mojstrom. Tu sem lahko napravil s teleobjektivom zanimive portrete nastopajočih. Ti so bili oblečeni v živo pisana oblačila. Zastopane so bile prav vse pokrajine iz Peruja in sosednjih dežel, kjer so bili INKI. Po štirih urah se je obred končal, na odru pa so še dolgo plesale in igrale razne skupine. To pa je bil tudi čas,da sem se jim lahko približal. Napravil sem nekaj portretov. Nekateri so mi celo pozirali, kar ni običajno za te ljudi. Prej obratno,kar hitro se obrnejo ali pa zahtevajo plačilo.Največjo pozornost mi je zbudil vaški goslač.Bil je zelo imenitno oblečen. Njegove opanke so imele ostroge, kar nisem videl nikoli prej nikoli kasneje. Imel je zanimivo pokrivalo iz volovskega usnja.Podobno je bilo čeladi španskih vojakov.Prava paša za oči so bile ženske, oblečene v narodno nošo.Nekatere izmed njih so bile prave lepotice. Verjetno gre za kakšne potomke SONČNIH DEVIC. Takrat so bile na voljo samo INKI, za druge pa so prepovedan sad. Če tega nisi upošteval, sta oba žalostno končala.Z eno izmed njih sem se pogovarjal in ob slovesu sva se rokovala. Mogoče je bil to vzrok, da sem skoraj uničil teleobjektiv, vreden 2000 DEM,ko sem zapuščal SAC-SAYHUAMAN. Eden izmed dirjajočih domačinov me je dregnil, tako da sem aparat izpustil iz rok. Kljub temu,da sem ga imel na vrvici okoli vratu, je zanihal in udaril ob skalo. Kar streslo me je,kot da sem stopil na električni kabel.Mislim,da sem se malce zameril INKOVSKIM BOGOVOM in so me opomnili, naj bom v bodoče bolj previden s SONČNIMI DEVICAMI. Znano je, da se jih nesmešniti dotakniti, kaj šele zapeljati. P.S.: Na tem mestu bi se rad zahvalil donatorjem odprave v ANDE 94: NOVI TEDNIK, RADIO CELJE, KOVINTRADE, T-GRAF, OPTIK GLEŠIČ, OPTIK ROŽIČ, FOTO-LIK, FOTO DOMANJKO, ELEKTRO CELJE, CINKARNA CELJE, FIRMA DRAME in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da sva uresničila svoje cilje. Piše: Franci Horvat