Ali res zaposleni
»služimo« tudi
z onesnaževanjem zraka?
V prejšnji šlevilki iavne tribune smo se seznanili z zgodovino varstva pri delu in posledicami, ki jih slabo varstvo pušča na delavcu in njegovi okolici. V zadnjem stavku sem zapisal, da smo delavci premalo zavzeti za izvajanje varstvenih ukrepov, tudi zato ne, ker del osebnega dohodka predstavlja tudi dohodek zaradi slabih pogojev dela in da je na področju varovanja življenske okolice podobno stanje.
Ali res zaposleni »služimo« tudi z onesnaževanjem narave«? Odgo-vor je zelo enostaven: praviloma DA in to vsi tisti, ki delamo v tistih orga-nizacijah, ki bi morale skrbeti za čist zrak, vodo ali recimo trdne odpadke. Naložbe v čistilne naprave so drage, kar velja velikokrat tudi za izvedbo varstvenih ukrepov pri delu, učinki teh naložb pa se ne odražajo v višjem dohodku in osebnem dohodku. Spomnimo se samo koliko nas bo stalo varno odstranjevanje jedrskih odpadkov, ki jih ne ustvarja samo jedrska elektrarna, temveč tudi tako »nenevarne ustanove« kot so npr. bolnišnice, inštitut itd., pa razžvep-Ijevanje dimnih plinov teermoelek-trarn in ne nazadnje sanacija vodoto-kov in ljubljanskega zraka. Navedel sem le nekaj primerov. ki so zanimivi za vse in nas tudi vse prizadene. Ver-jetno je kar precej bolezni dihal, tudi naših otrok, nastalo zaradi slabega zraka, ki ga ustvarja tako industrija kot energetika (toplarna v Mostah) in ne nazadnje tudi Ijudje sami z ne-racionalno (vendar udobno) rabo vo-zil in manjša kurišča. Kakšhe posle-dice bodo imeli Ijudje ob Krupi, ob Sori in še kje pa še niti ne vemo, ali pa se bojimo povedati resnico. Ne-malokrat in zato prepogosto pa po-trebujemo malo sredstev, več pa dis-cipline, reda in zavesti. Spomnimo se različnih razlitij nevarnih snovi, od-metavanj odpadkov na rezervatih vode itd. Zelo moram biti zaskrblje-ni, čc je to res, da v nekaterih tovar-nah »hranijo« nevarne odplake toli-ko časa, dokler ne pride »visoka vo-da«, potem pa to zlijejo (za to dolo-čeni delavci) v reke. potoke itd. Škodljivost je škodljivost. za primer-javo pa vzemimo pivca: če spije dva
deci žganja in splakne s pol litra vo-de, bo približno enako pijan. Raz-umljivo je tudi ravnanje bogatih, da tehnologije, ki so škodljive za delav-ce in okolje odstopajo oz. odprodaja-jo revnim, saj se s tem rešijo proble-mov v zvezi z povečanimi izdatki za varstvene ukrepe, čistilne naprave, zdravstvo, socialo itd. Oni so tržno naravnani, računajo večino (vse je težko reči) stroškov v zvezi s proiz-vodom, mi pa računamo le nekatere (prepogosto izpustimo stroške v zve-zi z ekologijo in varstvom), posledice pa nosimo vsi. To je logika slabih gospodarjev, vrtičkarjev, ki si svoja bivališča praviloma poiščejo v čistej-šem okolju, lastno delovno okolje pa si s svojo močjo »naredijo« zdravo. Naj bo dovolj o okolju. saj smo imeli priliko veliko čitati in slišati o tem ob zadnjem referendumu. Verjetno je sedaj že marsikomu žal, da ni glaso-val zanj in to takrat, ko težko diha onesnažen zrak (ki je marsikdaj že kar strup) ali pa ugotovi, da je pitne vode zmanjkalo ali pa je postala pre-slaba za pitje. Koliko časa bomo še mirno gledali ali pa celo glasovali za investicije brez varstvenih in čistilnih naprav?
Ker smo ljudje pogosto preslabo obveščeni o tem. na kakšen način so posamezna področja urejena in smo na javnih razpravah (v KS ali DPO) tiho, ker se bojimo. da nas ne bi kdo osmešil, če bomo predlagali kakšno svojo zamise!, ki ni čisto v skladu s predpisi, bomo v nadaljevanju opi-sali, kako je področje varstva pri de-lu zakonsko urejeno in kdo so nosilci akcij.
Več o tem v naslednji številki. ~    ~       >v              Jože Dolenc