Rešitev zastavice v podobah v prvi številki
Avstralija je peti del sveta.
Eleonora, Lidija, Palmira Straussgitl, učenke v Bovcu; Mara in Vida Stukelj, Dragica BezenŠek, Franja Šošter, Kristina Medved, Ana Medved, Ana PodpeČan, Bernarda Sošter, Alojzija Šošter, Matilda Škoflek, Katarma NagliČ, učenke na Frankolovern; Vida Veber, učenke IV. razreda, Šmartno ob Paki; Karcl Weinharc!t, uLenec IU. razreda, Dornova pri Ptuju; Rozi Lampret, Zofi Piciga, Rozi Šašelj, Ana Pipar, učenke trgovskega tečaja, in Frida Dinacher, Pavla Gruden, Kristina HoČevar, Lojzka Komijanec, Rezka Ladiha, Ela Praprotnik, Ana Paulič, Rezka Zupaniič, uicnke Ul. razreda inež^anske Sole v Šmihelu prf Rudolfovem; Sivka Zvo-nimir, dijak v Celju; Zdenka, Metod, Boris, Halka in DuŠan Pirc v Kranju; &rumec Janez in Anton Toliiič, učenca III. raz.reda v Majšpergu; Zlatka Kastelec, Fatur Pavlina, Miljana Nadoli, Šenkinec Franica, Zora Šenkinec, Zfatka Malečkar, Jamila Vrh, Kristina Logar, Počkaj
-^.    69    ,*—
Dragica, Zora Novak, Vekoslav BarbiS, Vekoslav Telček, Franc Šenkfnc, Jamil Šenkinec, Ka-stelec Josip \n Franc Kruh, učenci in učenke v Šembl].ih; Rodovan JoSt, dijak, in "barinka Jošt, ufcnka IV. razreda v Celju; Joži Trobej, J. Šumljak in F. Turk, tičencl V. razreda v SoŠtanju; Kvac Ivanček, Lebič Janez, Kovač Blaž, Smarčan Janez, Dimcc Marija, DlmecFran-čiška, Krulec Antonija, Rehar Tereztja, Smodej Ana, Kalšnik Apotonija, učenci in učenke pri Sv. Martinu v RoŽni dolini pri Celju; Šumer Mel.inRos. v Šk. Loki; Tatjana in Viasta Horvatv Ptuju; Francek Zacherl, učenec V. razreda v Ljutomeru; Franc Kunej in Viktor Preskar, učenca II. razreda v Podsredi; Franct in Statiko Rov§ek, učenca II. razreda v Loki pri Zusmu; T. Ofentavšek in P. PodjavorSek v Vojniku; Božtdar Godec, učenec v Lembahu pri Mariboru. Pomotoma so tzostala imena rešitcev v 12. ŠUv. Unskega letnika; Anica Herzog, realčanka v LJutomeru; Frančigka Santel, Jožefa Vrbnjak, Mimika Heric, Tončka Heric, Terezika Klemenčič, Gelika Kolar, Zefika Jarc, Mimica Lipša, Tončika Strah in Jozefa Senfar, učenke V. razreda pri Sv. KriŽu na Murskem polju.
Poraba kruha.
Kruha so porabili leta 1909. v NemČiji za 1700 milijonov mark; za meso so v istem Jetu izdali 2250 milijonov mark, za pijače pa 3300 milijonov mark.
Čuden otrok.
Na Hanvard-vseuČiliSču v Ameriki Študira llletni Wiliam Sidis. Ta deček Je znal v starosti dveh let dobro brati, s četrtim letom je znal 2e pisati s strojem; sestavil je eno leto pozneje nckak abecednik za začetnikc. LJčil se je s sedmim letom nemSko, francosko in rusko, latinsko m gržko, z osmim letom je napravil maturo, nakar mu ni dovolilo no-beno vseuCiližie vstopa, ki si ga je koma) letos priboril. To je seveda razumeti po — ameriško!
Izkopavanje v Jeruzaiemu.
Anglež Barker jn pričel z dovoljenjem turške vlade kopati na mcstu, kjer je po mnenju vseh tolmačev sv. pisma stala kra-Ijevska trdnjava. Uspehe kopanja smatrajo za tajnc, vendar se čuje, da se je raziskovalcem posrcčilo ndkriti kraljevski grob kralja Davida in nekaterih druglh judovskih kraljev.
NajtrpežnejSi les.
Kateta vrsta lesu jc paf najtrpežneia, namreČ proti vremenskim vplivom ? V odgo-vor na to vprašanjc so bili narejeni nekateri zanimiyi poizkusi, ki so dati nastopni uspeh: Les breze in topola je razpadel v treh letih, les vrbe in divjegn kostanja v Stirih letih, javorja in bukve v petih lctih, bresta in je-seni v šestih \ttih. Les hrasta in Skotske smreke jc razpadel 1 tn četrt centimetra na globoko v 7 letlh, brinjev les je bit po sedmiti letJh Še popolnorna neizpremenjcn.
Razkošje v Anieriki.
Američani izdajo na leto 500 milijonov kron za gledališče  in  700 mil. K za cirkuze
in kinematogriife. Za bogate vozove izdajo 250 mil, za avtomobile 500 mil. kron Za slaščice, za pecivo in sadje 1(XX) mil. kron na leto, 372 m\\. za diagulje, 44 mil. za di-Šave, 40 mil. za peresa in cvetice, 132 mil. za Čipke, 800 mit. za svilo, 300 mil. za kta-virje in 70 mil. za gramofone. To je toliko ogromno denarja, da mi ubogt Evropejci tega ne nioretno pojmtti.
Petnajstletno dekle, ki sluti vodo.
Na Beneiianskeni Živi deklica Avgusta Casagrande, ki ima to lastnost, da ve z go-tovostjo povedatl, kje se pod. iemlio nahaja voda. Dekle je gele 15 let staro.' V navzoč-nosti več Ijudi je Že našla 800 podzemskih virov s pomočjo šibe, ki z njo trka ob tla. Pri tem pa je vedno jako razburjena. Žila ji burno bije. Dekliai trdi, da ji je vedno stra-5no vroče. Po svojem .delti* pa postane vedno jako utmjena. To je pojav svoje vrsle, dasi se večkrat ponavljajo enake osebe.
RaJ kaznjencev.
V  Sarnenu (kanton Unterwaldsee) v Švicl je kaznilnica,  ki jo  lahko smatramo  za  raj. Po mestu se izprehajajo kaznjenci  v  modrih oblekah prosto po ulicah, obiskujcjo kavarne in gostilnice,   dclajo pri tej  ali  oni  zgradbi. Kaznjenci lahko zapuste zjutraj kaznilnico, si lahko v Sarnenu  ali v okolici  poiščejo  delo in proti večeru se vrnejo vsi zopet v kaznil-nico. Nikdar jih tie spremljajo pazniki, lahko bt pobegnili,   toda vsak se rad vme  v svoje ptosto  m pripravno  stanovanje  v  kaznUnid.
Osemleten otrok v hlevu na verlgi.
V  Schildbergu   na Moravskem  sta  spra-vila   zakonska   Rudolf   in   Marija   Wailouch svojega Sletnega sina v hlev in ga privezala na verigo.   Tako je bil  celili  8 dni v hlevu. Orožniki   so   prišli   na   podlagi   brczimnega dopisa   temu  na  sled m zaprli  nečloveSke starše.