KAMNIŠKI ZBORNIK
XXII/2014
s
Cip - kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana
Kamniški zbornik XXII
ISSN 1318-9069
Kamniški zbornik 2014
Uvodnik
Kamniški zbornik 2014 je 10. po vrsti od leta 1996, ko je Občina Kamnik po večletnem premoru nadaljevala tradicijo izdajanja zbornikov. Če upoštevamo vse zbornike, ki so izšli od leta 1955, letos izdaj amo 22. knjigo. Tako je ta tudi oštevilčena.
Bralcem je vsebina zbornikov na voljo ne samo v knjižni obliki, ampak tudi v elektronski. Matična knjižnica Kamnik je leta 2013 vseh 21 knjig digitalizirala in objavila na portalu dLib.si: http://www.dlib.si/results/ ?query=%27keywords%3dkamni%C5%A1ki+zbornik% 27&pageSize=25&frelation=Kamni%C5%A1ki+zborni k&sortDir=ASC&sort=date.
Vsaka knjiga Kamniškega zbornika je dokument. Namen izdajanja Kamniškega zbornika je vseskozi enak: predstaviti kraje kamniške Občine z zgodovinskega in sodobnega stališča, opisati bogastvo narave, ohraniti spomin na pomembne ljudi, dogodke ter dati možnost vsem, ki se poklicno ali nepoklicno ukvarjajo z raziskovanjem preteklosti ali razmišljajo o problemih sedanjosti in prihodnosti, da rezultate raziskav tudi objavijo.
V obdobju od izdaje Kamniškega zbornika 2012 je Kamnik za marsikaj bogatejši, za kaj tudi revnejši, nekateri pomembni načrti pa še čakajo na svojo uresniči tev.
K pomembnim pridobitvam moramo šteti dejstvo, da skorajda nimamo več otrok, ki se ne bi mogli vključiti v vrtec, ker je vrtcev dovolj. Marsikaj je bilo storjenega za lepše življenje starejših in bolnih. Kamnikse od leta 2014 ponaša tudi z osnovno šolo, obnovljeno tako temeljito, da lahko o njej govorimo kot o novi šoli. Po dolgih letih neuspešnih prizadevanj je bila na Šutni v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra odprta spominska soba, posvečena temu pomembnemu Kamniča-nu. Imamo muzej, ki ga s ponosom lahko pokažemo vsakemu domačemu in tujemu obiskovalcu, knjižnico z raznovrstnimi prireditvami, ki približajo slovensko knjigo in narodopisno gradivo otrokom in odraslim. Novost je tudi Leksikon pomembnih Kamničanov, ki ga je Matična knjižnica lani začela objavljati na spletu. Kulturni dom je z novo notranjo ureditvijo veliko prijaznejši za obiskovalce. Imamo nov bibliobus, ki obiskuje bralce v oddaljenejših krajih. V Kamniku na več prizoriščih poteka poletni festival Kamfest, ki je vsako leto bogatejši. K še neuresničenim zamislim sodi to, da še zmeraj nismo našli ustreznega prostora za skul-pturo mamuta, ki bi pričala o daljni preteklosti našega ozemlja. K slabim rešitvam pa to, da v razstavišču Veronika ni več prireditev in razstav, kar je močno osiromašilo kamniško kulturno ponudbo. Zagotovo pogrešamo tudi kvalitetne koncerte klasične glasbe. In še bi se kaj našlo, tako dobrega ali slabega.
Čisto na začetku uvodnika je treba povedati, da je uredniški odbor dobil v objavo veliko kvalitetnih prispevkov. Vseh ni bi I o mogoče obj avit i, za kar se avtorjem opravičujemo, saj bi močno presegli načrtovani obseg knjige. Objavili jih bomo čez dve leti.
Letošnji Kamniški zbornik vsebuje 40 prispevkov. Avtorji so že uveljavljeni pisci in mladi, ki šele začenjajo svojo strokovno in raziskovalno pot z objavo skrajšane diplomske naloge.
Prispevke delimo na strokovne razprave, gradivo, ki daje izhodišče za nadaljnje raziskave, objavljamo dve bibliografiji, s pesmimi predstavljamo tri pesnike in s slikami tri slikarje, s pogovori 5 zanimivih Kamničanov in s članki celo vrsto ljudi, ki so se rodit ali delali v Kamniku. Zbornik zaključujemo s člankom v spomin dr. Nika Sadnikarja.
Prvi članek, ki so ga pripravili strokovni delavci Občine z županom na čelu, predstavlja problematiko, s katero so se ukvarjali v letu 2012 in 2013. V naslednjem prispevku predstavljamo podjetje Calcit in njegovega direktorja. Podjetje je ne samo gospodarsko uspešno, ampak tudi finančno podpira športne in kulturne dejavnosti. Gospodarsko tematiko smo doslej v Kamniškem zborniku pogrešati. Upajmo, da s tem člankom odpiramo to področje. Predstavitvi Calcita sledi prispevek iz zgodovine kmetijstva o žlahtnjenju krompirja po drugi svetovni vojni. Za tem smo uvrsti i i dve naravoslovni razpravi. Najprej članek o florističnem bogastvu Kamniškega vrha, v katerem avtorica ob razkošju rastlinja opozarja na to, da se območju počasi približujejo invazivne nedomače rastline, ki bi jih bilo treba zaustaviti v njihovem napredovanju. Drugi naravoslovni članek pa je plod raziskav mladih paleontologov, ki
5
6
so v paleontološko bogati okolici Tunjic našli ostanke kita. Naslednja razprava s prikazom dela in pomena skladatelja, organista in zborovodje Avgusta Cerereja posega na področje glasbe. Etnološke razprave so raznovrstne: obravnavajo ljudsko izročilo o zmaju v nevelj-skem jezeru, razširjenost in živost pravljičnih motivov iz knjige Zlati hrib, ki jo je lani izdala Matična knjižnica Kamnik, ter zgodovinsko in arhitekturno vrednost t. i. logarske hiše na Starem gradu. Zgodovinske razprave smo razvrstili po oddaljenosti od našega časa. Najprej obj avljamo razpravo o študentih iz nekdanjega sodnega okraj a Kamnik na dunajski univerzi v obdobju 1365-1917; tej sledijo popis stavb in stavbnih elementov, ki so ostali po potresu leta 1511 in kažejo tedanjo podobo Kamnika; opis Kamnika v Maistrovem času; bogata zgodovina Planinskega društva Kamnik ob njegovi 120-letnici in zelo izčrpen opis razvoja gorskega reševanja na Kamniškem.
V	razdelek Gradivo za zgodovino smo uvrstili pregled časopisnih prispevkov o izkopavanju mamuta v Nevljah, zgodovino Meščanske korporacije od začetkov do danes, predstavljamo izredno bogat arhiv Planinskega društva Kamnik in skupino likovnih ustvarjalcev NOVA ob 40-letnici ustanovitve. Gradivo za etnologijo prinaša dva zelo bogata članka o krajevnih imenih vgorah najužni strani Kamniških Alp in o ledin-skih in hišnih imenih na Veliki planini in v njeni okolici.
Temu razdelku sledita dve bibliografiji: umetno-stnozgodovinska bibliografija dr. Franceta Steleta za obdobje po letu 1966 in pregled monografij, ki so jih izdali avtorji iz Kamnika ali pa se nanašajo na Kamnik v letih 2012 in 2013.
Za pogovor smo zaprosi I i ljudi, ki se poklicno in v prostem času ukvarjajo z zelo različnimi stvarmi: vodjo Kamfesta Gora na Završnika, filozofa dr. Rudija Kotnika, triatlonca Mira Kregarja, alpinista, gorskega reševalca, publicista Bojana Pollaka in kulturnika, publicista Janeza Majcenoviča ob njegovi 80-letnici.
Kot besedne ustvarjalce z nekaj pesmimi predstavljamo Darinko Slanovec, Franca Drolca in Jožeta Pavli-ča, kot likovne umetnike pa Marka Novaka, Matevža Sterleta in Viktorja Šesta.
V	razdelku Pomembni Kamničani podrobno predstavljamo ljudi, ki so bili rojeni ali so delovali v Kamniku. Nekaterih se še spomnimo, na druge smo morda že kar preveč pozabili, a je prav, da ostanejo v našem spominu, saj je njihovo delo del kulturne dediščine. V tokratnem Kamniškem zborniku smo z besedo insliko predstavili: slikarja Karla Zelenka; pisateljico in kultur-nicoAnito Hudl; slavista, prevajalca, bibliotekarja Franca Drolca; glasbenega pedagoga, izdelovalca violin in violinista Maksimilijana Skalarja; avtorja in urednika po mem bnih strojniških priročni kov in revij Boja na Krauta; gradbenika in ljubiteljskega astronoma Franca Vrhovnika; ščetarskega mojstra in ljubiteljskega fotografa Petra Nagliča; rezbarja in kiparja Maksa Ber-ganta.
Bogastvo življenja ustvarjajo ljudje. V času od prejšnjega zbornika smo izgubili dva pomembna Kam-ničana: dr. Nika Sadnikarja in akademika dr. Jožeta Trontlja. Dr. Sadnikar, zdravnik, muzealec, odličen poznavalec kamniške zgodovine, je podpiral izhajanje Kamniškega zbornika in se je vsake številke razvese-
lil. V Kamniškem zborniku 2012 smo objavili izseke iz Zlate knjige Sadnikarjevega muzeja. Tokrat smo pripravili krajši prispevek v njegov spomin s hvaležnostjo za vse, s čimer je obogatil Kamnik.
Nekateri elementi v zborniku, npr. navajanje virov, niso prikazani na popolnoma enak način, čeprav smo ga skušali poenotiti. Do razlik prihaja, ker avtorji izhajajo z raz I ičnih strokovnih področij, kjer je uveljavljen za stroko značilen način navajanja. Prepričani smo, da to iskalcev nadaljnjih informacij ne bo motilo.
Kot glavna urednica se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri pripravi Kamniškega zbornika 2014 -avtorjem, ki so pripravili članke; članom uredniškega odbora, ki so prebrali vsa besedila in pretehtali, ali so primerna za objavo; profesorju Milanu Šuštarju za zahteven jezikovni pregled, dr. Heleni Dobrovoljc za pomoč pri tem delu, korektorici Tatjani Matičič, ki je našla marsikatero stvarno napako; dr. Branku Vrešu za strokovni pregled besedila o rastlinju Kamniškega vrha. Posebej hvala profesorju Milanu Mandeljcu z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik za prevod povzetkov, kar je bilo zaradi pestrosti strok ze lo zahtevno de lo; tu di višji svetoval ki za družbe ne dejavnosti Liljani Juhart Mastikosa, kije skrbela za povezavo z Občino in pravoča sno ure di la vse, kar je bilo potrebno, za izdajo. Hvala Dušanu Sterletu za grafično opremo, oblikovanje knjige in naslovnice ter fotografije detajlov iz Medobčinskega muzeja Kamnik, s katerimi je popestril knjigo. Besedilo je računalniško obdelal Sašo Matičič. Zahvaljujem se mu za dobro opravljeno delo. Še posebej pa za to, da je vse težave znal premostiti z dobro voljo in strokovnostjo.
Na koncu hvala Občini Kamnik, ki je v teh finančno težkih časih knjigo založila.
Glavna urednica dr. Marjeta Humar
Kamnik, marec 2014
Svoboda pisane besede
Pisati popotnico novemu Kamniškemu zborniku je lepa naloga. Za njegov nastanek se zahvaljujem dr. Marjeti Humar, ki je ob sebi zbrala skupino dinamičnih piscev, in pičlih nekaj mesecev je bilo potrebnih, da danes držimo v roki »knjigo«.
Slovenci brez knjige prav gotovo ne bi bili to, kar smo danes. Za naš narod je knjiga vez s preteklostjo. Z branjem knjig v slovenskem jeziku izražamo ljubezen do maternega jezika in ga kot poslanstvo prenašamo na naslednje generacije. Smo nacija, ki seje vzpostavljala in ohranjala zlasti zaradi svoje kulture, identitete in samobitnosti. Vztrajati moramo, da možnost komuniciranja in pisane besede v slovenskem jeziku vedno ostane vrednota.
Ob pojavu številnih vizualnih medijev in razmahu računalništva je bilo velikokrat zaslediti izrečeno in/ali zapisano tezo, da bodo ljudje manj brali in da bo branje počasi zamrlo. Vendar se s tem ne smemo strinjati, saj je »knjiga« nekaj posebnega - človeku oblikuje zelo poseben intimni svet. Pri branju knjige se bralec odziva z različnimi čustvi oziroma čustvenimi doživetji. Tudi mene ob knjigah pogosto prevzamejo čustva, ki me potem spremljajo še ves dan.
Visoka kulturna zavest in samozavest sta nujni za vse družbene sfe te, za njihov razvoj in pogoj za ustvarjalno sodelovanje v sodobni družbi. Razvijanje umetnosti, kulturne zavesti, utrjevanje bralnih navad, razvijanje zmožnosti za kulturno ali že kar umetniško izražanje, prepoznavanje različnosti kulturnih identitet, seznanjanje s kulturno dediščino in podobno so pr vi pogoji za tvorno vključevanje v so do bno družbo.
Umetnost nam omogoča, da se ob njej in zaradi nje lažje opredeljujemo do resničnosti in vsakdanjika, ju vrednotimo in včasih tudi spreminjamo. Vsvojih estetskih viških zapolnjuje praznino srca in duše ter utrjuje smisel človekove eksistence. S kulturo - širšim pojmom od nje same - napolnjuje ves družbeni prostor, saj ga plemeniti, opozarja na vrednote skupnosti in človekovega početja. Umetniško ustvarjanje spodbuja naš splošni razvoj, odpira nam pot v nadaljnje utrj e-
vanje naše prisotnosti v globalnem svetu in možnosti, da po svoji meri sodelujemo pri odločanju o njegovi uso di.
Umetnost nas je in nas mora tudi v bodoče povezovati in združevati. Z njo lahko diskutiramo, se razvijamo ter bogatimo sami sebe. Pomemben sestavni del umetnosti je prav gotovo knjiga, pisana beseda.
Vsekakor sodi Kamniški zbornik v poseben svet, ki nikoli ne zamre, nas bogati, in tega se zavedaj mo.
Župan Marjan Šarec
Kamnik, marec 2014
7
s
Marjan Sarec, župan Občine Kamnik,
s sodelavci
Glavni trg 24, Kamnik
Občina Kamnik 2012-2013
Poraba proračunskih sredstev Občine Kamnik v preteklih letih
Proračun Občine Kamnik je akt, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki Občine za eno leto. Skladno z zakonom, ki ureja javne finance, morajo biti v proračunu vključeni tudi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti.
Realizacija prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Kamnik v evrih v posameznih letih je prikazana v spodnji tabeli:
A
11

HI

: »i
- v ^ r/ , ¥§ \
X,, I jj
mimm §ssai
i CD
CD
>Č3
_Q
O
2008	2009	2010	2011	2012	2013
Prihodki in drugi prejemki	18,252.410,74	23,235.034,43	22,872.922,92	21,650.761,34	21,488.084,99 23.918.544,54
Odhodki in drugi izdatki	21,219.938,46	22,424.497,89	22,718.577,65	21,579.488,01	20,763.043,82 23.703.002,46
Razlika	-2,967.527,72 810.536,54 154.345,27	71.273,33	725.041,17 215.542,08
Občina Kamnik ima odhodke in druge izdatke proračuna razvrščene v 19 različnih področij, in sicer: politični sistem, ekonomska in fiskalna administracija, zunanja politika in mednarodna pomoč, skupne administrativne službe in splošne javne storitve, lokalna samouprava, obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih, notranje zadeve in varnost, trg dela in delovni pogoji, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, pridobivanje in distribucija energetskih surovin, promet, prometna infrastruktura in komunikacije, gospodarstvo, varovanje okolja in naravne dediščine, prostorsko planiranje in
stanovanjsko-komunalna dejavnost, zdravstveno varstvo, kultura, šport in nevladne organizacije, izobraževanje, socialno varstvo ter intervencijski programi in obveznosti.
Med navedenimi področji proračunske porabe v strukturi proračuna predstavlja največji delež izobraževanje, ki se je s 34 % v letu 2008 povečal na 40 % v letu 2012.
Spodnji graf prikazuje gibanje proračunske porabe v obdobju 2008-2012 na področjih z najvišjo porabo.
Poraba sredstev proračuna Občine Kamnik v obdobju 2008-2012
PROMET, PROMETNA PROST. PLANIRANJE KULTURA,ŠPORT IN INFRASTRUKTURA IN IN STAN,-KOMUNALNA NEVLADNE KOMUNIKACIJE	DEJAVNOST	ORGANIZACIJE
Področje proračunske porabe
I7DRR47FV4MIF
□	realizacija 2008
□	realizacija 2009
□	realizacija 2010
■	realizacija 2011
■	realizacija 2012
Ključne prioritete in prednostne naloge občine v preteklih letih:
•	nemoteno financiranje javne porabe,
•	skladen regionalni razvoj in
•	dokončanjezačetih investicij.
Izhodišča pri planiranju razvojnih programov na področju družbenih dejavnosti temeljijo na analitičnih podatkih obstoječega stanja in zaznanih trendih, že sprejetih stališčih, usmeritvah in sklepih Občinskega sveta Občine Kamnik ter razvojnih možnostih (prostorske, kadrovske in razpoložljivi viri financiranja).
Na področju investicij in investicijskega vzdrževanja komunalno-cestne infrastrukture so bila predlagana naslednja prednostna izhodišča:
•	nadaljevanje že začetih investicij na komunalno-ce-stnem in drugih področjih in njihovo zaključevanje;
•	vpliv investicije na okoljevarstveno problematiko (stopnja emisijskih in imisijskih vplivov na okolje in prostor);
•	struktura vi rov financiranja investicij in stopnja realnosti pokritja investicije;
•	stopnja pripravljenosti projektno-tehnične dokumentacije in ustreznih dovoljenj;
•	čim hitrejša sanacija škode ob poplavah 2010.
Pri doseganju zastavljenih ciljev v letu 2012 je Občina Kamnik dosegla naslednje rezultate:
•	začetek gradnje OŠ Toma Brejca in priprava na gradnjo OŠ Frana Albrehta, za kar je v letu 2012 v poseben proračunski sklad nakazala 1,000.000 evrov;
•	posodobitev evidence zavezancev za NUSZ;
•	izboljšanje prostorskih pogojev otrok v vrtcu: ureditev prostorov z opremo za vrtec na POŠ Nevlje, izvedena je bila sanacija enote vrtca Antona Medveda (Pestrna) - zamenjava strehe in oken;
•	vlaganja v gradnjo kanalizacijskih in vodovodnih sistemov;
•	začetek urejanja spominske sobe Rudolfa Maistra;
•	sanacija podružnične šole Mekinje;
•	nakup bibliobusa za potrebe Matične knjižnice Kamnik;
•	vzpostavitev mestnega potniškega prometa;
•	uspešno delovanje dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem zdravju.
10
Občinski prostorski načrt
Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni strateški in izvedbeni prostorski pravni akt, ki določa cilje in izhodišča za prostorsko načrtovanje v občini. Po sprejemu bo nadomestil do sedaj veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, prostorske ureditvene pogoje ter nekatere druge prostorske izvedbene akte, ki se bodo s sprejetim OPN razveljavili.
Dosedanji postopek priprave se je pričel s pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Kamnik ter Prostorskega reda Občine Kamnik še na podlagi tedaj veljavnega Zakona o urejanju prostora (ZUreP). Po sto pek je bil izveden do fa ze pri do bi vanja smernic, pridobljena je bila tudi odločba, da ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje, ter izdelane številne strokovne podlage in analize.
Po sprejemu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) v letu 2007 so se vsi postopki priprave občinskih strategij in prostorskih redov morali pričeti znova, če že ni bil izveden postopek javne razgrnitve, pripravljeni osnutki dokumentov pa so se skladno z ZPNačrt preimenovali v Občinski prostorski načrt in s tem tudi vsebinsko in formalno spremenili in dopolnili.
Župan Občine Kamnik je v februarju 2008 sprejel sklep o začetku priprave OPN, ki ga je Občina Kamnik morala pripraviti skladno z metodologijo in vsebino podzakonskih predpisov, ki natančno predpisujejo način in postopek priprave. V začetku leta 2009 je Občina Kamnik k osnutku OPN pridobila smernice nosilcev urejanja prostora in hkrati prejela tudi odločbo, da je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje ter posledično izdelati okoljsko poročilo (za razliko od prvotnega postopka, po katerem celovite presoje vplivov na oko l je (CPVO) ni bi l o treba izvesti. Smernice je posredovalo 28 od 37 nosilcev urejanja prostora, 12 nosilcev je zamudilo zakonsko predpisan rok.
Številni nosilci urejanja prostora sovsmernicah postavili zahteve po dodatnih strokovnih podlagah, ki bi jih občina morala pripraviti v okviru sprejemanja OPN, med njimi tudi takšne, ki jih je dolžna zagotoviti država, pa jih zaradi lastnih slabih ali neobstoječih evidenc ne more (npr. strokovne podlage s področja poplavne varnosti). Prav zaradi tega je Občina Kamnik izvedla hidrološko-hidravlično študijo. Na podlagi te študije se v OPN predvidij o ukrepi pred poplavami, hkrati pa je pomembno izhodišče tudi pri pripravi okoljskega poroči la.
Občina mora pri pripravi občinskih prostorskih aktov in pri vodenju po stop kov spoštovati sprejeto zakonodajo ter priporočila pristojnega ministrstva za prostor. Tako ZUreP kot tudi sedaj ve ljavni ZPNačrt v temeljnih načelih usmerjata prostorski razvoj naselij na obstoječe proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Večje število pobud občanov za spremembo namenske rabe prostora, ki jih je Občina prejela v zadnjih letih, je bilo v nasprotju s tem temeljnim načelom, saj pobude segajo izven začrtanih območij stavbnih zemljišč obstoječih naselij, ki pa imajo po večini še dovolj prostega stavbnega fonda znotraj naselij. V fazi pridobivanja smernic pristojnih nosilcev
urejanja prostora in usklajevanja prejetih pobud z njimi se je izkazalo, da državni nosilci urejanja prostora kljub težnjam Občine oziroma lokalnega prebivalstva po širitvi stavbnih zemljišč na nezazidane robove naselij in izven s takšnimi posegi oziroma spremembami namenske rabe zemljišč ne soglašajo.
Občina je na pod I agi izdelanih strokovnih podlag skušala celovito začrtati prostorski razvoj naselij ter tudi spremeniti mejo naselja v primerih, ko je bila ta v preteklih letih načrtovana neskladno s sedanjimi razvojnimi prioritetami. V tem sklopu sta občinska strokovna služba in izvajalec evidentirala, digitalizirala in pregledala pobude občanov za pripravo OPN. Če so bile pobude občanov skladne z usmeritvami iz strateškega dela OPN, lokalnimi razvojnimi cilji ter v okviru novih usklajenih meja naselij, jih je Občina skušala upoštevati in ustrezno utemeljiti. V nadaljevanju se bo morala Občina uskladiti s pristojnim nosilcem urejanja gle de po sa mez nih, za Obči no po mem bnih spre memb, tako da bo na teh lokacijah mogoče pridobiti pozitivna mnenja. Pričakovati pa je, da bodo v nadaljnjih fazah takšne spremembe potrebovale še dodatne utemeljitve za spremembo namenske rabe prostora v smislu podrobnejših podlag, zasnov in obrazložitev načrtovanih posegov na predlaganem območju.
Smernice ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, so podale določene usmeritve, ki poleg predpisov določajo sprejemljivost oziroma nesprejemljivost posegov na kmetijska zemljišča. Za utemeljevanje posegov na kmetijska zemljišča je bil izdelan elaborat na podlagi veljavne metodologije, ki predstavlja izhodišče za nadaljnjo pripravo OPN in proces utemeljevanja v postopku usklajevanja s pristojnim ministrstvom za kmetijstvo.
Občinski svet Občine Kamnik je dopolnjeni osnutek OPN že obravnaval in ga tudi sprej el na sej i v apri I u 2012. Dopolnjeni osnutek OPN je bil tudi javno razgrnjen (v nadaljevanju: prva javna razgrnitev) v času od 17. maja 2012 do vključno 19. junija 2012.
Ministrstvu, pristojnemu za okolje, sektor za CPVO, je bila poslana vloga za pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila in o sprejemljivosti vplivov OPN na okolje. Ministrstvo je pozvalo pristojne organe in organizacije, da z vidika svojih pristojnosti podajo mnenje k okoljskemu poročilu. Občina mnenja o ustreznosti okoljskega poročil a (skladno z Zakonom o varstvu oko lja - ZVO) do trenutka začetka prve javne razgrnitve ni prej e l a. S tem je potekel zakonsko določen rok 30 dni, ko se po 42. členu ZVO šteje, če ministrstvo pripravljavca ne obvesti o potrebnih dopolnitvah, je okoljsko poročilo ustrezno. Občina je zato nadaljevala s postopkom priprave OPN in dopolnjeni osnutek OPN in okoljsko poročilo javno razgrnila.
Občina Kamnik je nato 13. 4. 2012 prejela obvestilo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Direktorata za okolje, Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje (št. 35409-7/2010/16 z dne 4. 4. 2012), da okoljsko poročilo za OPN Kamnik ni ustrezno in da gaje potrebno dopolniti.
Na razgrnjeni dopolnjeni osnutek OPN je Občina v času prve javne razgrnitve prejela 495 pripomb. Rezultati podrobne analize sprejetih stališč do pripomb so pokazali, da je bilo 159 pripomb upoštevanih, 212 je
bilo negativnih stališč do pripomb, delno seje upošteva I o 112 pripomb, 12 pripomb pa se ni nanašal o na sam postopek javne razgrnitve OPN. Občina je sprejela stališča do pripomb izjavne razgrnitve, ki so bila javno objavljena na spletni strani (http://www.kamnik. si/obcinski-prostorski-nacrt).
Občina Kamnik se je odločila, da bo zaradi sprememb, ki so posledica sprejetih stališč do pripomb, zaradi usklajevanja spremembe v postopku celovite presoje vplivov na oko Ije (CPVO) in zaradi sprememb, ki so posledica novih izdelanih strokovnih podlag, in predvsem zaradi težnje po kar najboljši obveščenosti javnosti s predlaganimi rešitvami nov dopolnjen osnutek OPN še enkrat posredovala v javno razgrnitev.
Ponovna javna razgrnitev je potekala od 18. 6. 2013 do vključno 1. 8. 2013. Gradivo za javno razgrnitev je bilo objavljeno tudi na spletni strani Občine Kamnik na naslednji povezavi: http://www.kamnik.si/ obcinski-prostorski-nacrt.
Na javno razgrnjeno gradivo so se v času ponovne javne razgrnitve zbirale pripombe, do katerih je Občina Kamnik zavzela stališče. Na podlagi sprejetih stališč se je pripravil predlog OPN, ki ga bo morala Občina Kamnik še dokončno uskladiti s pristojnimi nosilci urejanja prostora v fazi pridobivanja mnenj. Občina torej lahko sprejme samo takšen predlog OPN, ki je za vse lokacije oziroma celoten prostor občine usklajen z vsemi nosilci urejanja prostora (pridobljena pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora) in za katerega je pridobljena odločba o sprejemljivosti vplivov na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje.
Gradivo, ki je bilo javno razgrnjeno v obliki dopolnjenega osnutka OPN Občine Kamnik, v določeni meri še ni bi l o usklaj eno s pristojnimi nosilci urejanja prostora. V postopku usklajevanja mnenj bo potrebno izločiti številne predloge občanov in drugih inštitucij, podanih z željo po zazidljivosti za različne namene.
Občinski prostorski načrt je temeljni in edini obvezen občinski prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Tako nadomešča dva veljavna prostorska akta, in sicer ve ljavni prostorski plan, v katerem je določena namenska raba prostora, torej so v njem opredeljena tudi zazidljiva zemljišča, ter veljavne prostorske ureditvene pogoje, ki določajo merila in pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor (na območjih izven veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, lokacijskih in zazidalnih načrtov).
OPN vsebuje strateški in izvedbeni del. Strateški del določa:
•	izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja obči ne,
•	usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega po me na,
•	območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
11
•	območja razpršene poselitve.
Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:
•	območja namenske rabe prostora,
•	prostorskoizvedbene pogoje,
•	območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostor ski načrt.
OPN je pod I aga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (z izjemo veljavnih oz. predvidenih območij podrobnih načrtov, območij veljavnih lokacijskih in zazidalnih načrtov).
Izpostaviti je potrebno tri ključne segmente, ki močno vplivajo tako na postopek priprave kot tudi na vsebino in načela priprave OPN-ja, in sicer:
•	Zakon na novo uvaja dva termina - razpršeno gradnjo in razpršeno poselitev - in natančno določa posege na navedenih območjih. Razpršeno poselitev definira kot avtohton, sprejemljiv vzorec poselitve, ki jo predstavljajo predvsem objekti, zgrajeni pred letom 1967, zlasti za potrebe kmetij; razpršeno gradnjo pa definira kot negativen pojav v prostoru. Obstoječa razpršena gradnja se ne sme širiti. Na območjih razpršene poselitve so tako dopustne tudi novogradnje, na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje (toje le zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zem Ijišč - informacija o dejanskem stanju) pa so dopustne le prizidava in nadzidava ter rekonstrukcija objektov, ne pa tudi novogradnje.
•	Kmetijska zemljišča: za vse širitve stavbnih zemljišč na kmetijske površine mora Občina izdelati posebno strokovno podlago - elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča in izdelavo variantnih rešitev skladno s Pravilnikom o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Ur. l. RS, št. 110/08). Ministrstvo za kmetijstvo pri preverjanju upošteva dejansko rabo glede na njihovo evidenco, kar pomeni, da se npr. stavbno zemljišče, ki ni pozidano, šteje za kmetijsko in v primeru povrnitve v kmetijsko ne more šteti za nadomestno kmetijsko zemljišče.
•	Poplavna območja: področje upravljanja z vodami (kamor sodi tudi področje poplavne varnosti) je sicer skladno z Zakonom o vodah v pristojnosti države. V letu 2007 in 2008 sta bila sprejeta nov Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morj a ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/07) ter nova Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08), skladno s katerima pristojno ministrstvo (MOP) od občin zahteva dodatne strokovne podlage glede možnih posegov na potencialno poplavno ogrožena območja.
12
Na javno razgrnjen dopolnjen osnutek je bilo podanih 252 pripomb občanov, na sej i Občinskega sveta je 10 svetnikov podalo pripombe, skupaj je bilo na ponovni javni razgrnitvi podanih 262 pripomb. Pripombe so javno objavljene na internetni strani Občine Kamnik. Vsem obča nom, ki so po da li pri pom be, je Obči na po pošti poslala stališče do podane pripombe. Občina Kamnik pričakuje sprejem OPN-ja na začetku leta 2014.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ)
Odlok NUSZ v Občini Kamnik je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 100/2011. Po opravljeni prvi obravnavi, na kateri se je občinski svet seznanil s predlogom občinske uprave in ga potrdil, je občinska uprava pripravila s stališči svetnikov dopolnjen predlog gradiva, ki ga je Občinski svet Občine Kamnik na 19. sej i dne 12. 12. 2012 sprejel.
Gradivo se je od prve obravnave spreminjalo v delu, ki se nanaša na vsakoletno javno razgrinjanje. Občinska uprava seje odločila, da bo skladno z veljavno zakonodajo za podatke iz drugega odstavka 4. člena tega odloka te pred odmero posredovala vsakemu zavezancu posebej v pregled. V 6. členu seje spremenil razdelek C, in sicer z izločitvijo Kisovca iz območja za obračun nadomestila, enako, kot to velja za celotno območje Velike Planine, dela naselja Žaga, Male planine in Dovje Ravni. V 8. členu seje spremenil način obračunavanja za plinovodno omrežje, in sicer se s spremembo odloka obračunava zgolj tista infrastruktura plinovodnega omrežja, na katero so zavezanci dejansko priključeni. S tem se razbremeni plačilo nadomestila za zavezance, ki se ne želijo priključiti oziroma se ne morejo priključiti. S predlagano spremembo 9. člena odloka se kolektivna komunalna javna infrastruktura (javna razsvetljava, javna parkirišča, zelene rekreacijske površine) ne upošteva več za obračun, zato je znesek za nadomestilo NUSZ za zavezance nižji. V 16. členu so dodane pet- in desetletne oprostitve za obnovo objektov pod kulturnovarstveno zaščito, saj s tem želi Občina omogočiti občanom finančno olajšavo, ker so sanacije teh objektov praviloma finančno ze l o visoke. V odloku je v drugem odstavku 16. člena spremenjena določba o petletni oprostitvi, in sicer tako, da ta prične teči z dnem prijave stalnega bivališča, upošteva pa se od dneva vložitve popolne vloge, razen v primeru, ko je bil a popolna vloga vložena po izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tem primeru se oprostitev upošteva s 1. januarjem naslednjega leta. S tem je občinska uprava skušala pravičneje upoštevati oprostitve. Na izdane odločbe NUSZ sta bili podani 202 pritožbi, na katere je Oddelek za urejanje prostora izdal mnenji.
Projekt kole sar skih in peš po ti
Na Oddelku za urejanje prostora vodimo tudi projekt urej anja kolesarskih in pešpoti ob reki Kamniški Bistrici. Glavni cilj projekta je ob tem vodotoku urediti rekreacijsko povezavo med tremi občinami - Kamnik, Domžale in Dol.
Osnovna rekreacijska povezava v bližini mesta je bi I a urej ena že v preteklih letih. S tem smo omogočili pešcem in kolesarjem varno pot iz mestnega središča do Bakovnika, saj je pot zgrajena do nove povezovalne ceste. V zadnjih dveh letih smo veliko naporov vložili v izvedbo rekreacijske poti na odseku južno od povezovalne ceste, in sicer v ureditev povezave v Šmarci in odseka med povezovalno cesto in nakupovalnim središčem Qulandia. Rekreacijska pot v Šmarci je pomembna predvsem zaradi povezave s sosednjo Občino Domža I e. V tem de I u Občina Kamnik nima svojih zemljišč, zato je pridobivanje zemljišč za gradnjo najzahtevnejša naloga tega projekta. V letu 2011 zaradi težav pri pridobivanju zemljišč nismo uspeli zgraditi novih odsekov omenjene poti. Novembra 2012 smo začeli z gradnjo odseka od krožišča na povezovalni cesti do JP št. 660095 (Volčji Potok-Ceglar-Jernač), ki je bila zaključena aprila 2013. Hkrati smo na tem delu izvedli tudi vodovod, kanalizacijo in rekonstrukcijo občinske ceste.
Rekreacijska os ob Kamniški Bistrici je zelo priljubljena med Kamničani, saj se po njej vsakodnevno sprehaja oziroma kolesari veliko ljudi. Zato poskušamo obstoječo pot dopolnjevati z novimi programi, parkovno opremo in parkovno ureditvijo. V zadnjem letu smo zgradili novo počivališče v bližini krožišča na povezovalni cesti in uredili prostor za t. i. ulični fitnes. S tem so svoje mesto na rekreacijski osi dobili tudi mladostniki, ki so z vsakodnevnim treningom popestrili dogajanje. Občina Kamnikje zadolžena tudi za vzdrževanje okolice rekreacijske poti in parkovno ureditev. V ta namen smo lansko leto posadili tri vrbova drevesa. Na brežini vodotoka imamo težave z invazivnimi rastlinami, ki izpodrivajo primarno obrečno vegetacijo. Tudi na brežini Kamniške Bistrice sta zelo razširjena žle-zava nedotika in japonski dresnik. Z večkratno, predvsem pa pravočasno košnjo dosegamo, da se invaziv-ni rastlini ne širita.
Na vsakoletnih kolesarskih prireditvah skrbimo za promocijo kolesarjenja (npr. organizacija kolesarskega izleta v Tuhinjski dolini) in se vključujemo v različne kolesarske projekte.
Razvoj kanalizacijskega sistema v Občini Kamnik
V okviru projekta gradnje kanalizacijskega omrežja Godič-Stahovica-Iverje je bilo v letu 2012 dokončano še manjkajoče omrežje. Delo je potekalo v treh različnih fazah. Najprej se je dokončala gradnja kanalizacije v Godiču, kjer se je zgradil primarni vod, na katerega se je nato priključi lo še pet se kun dar nih vodov. V tem sklopu je bilo zgrajenih približno 540 m kanalizacije.
Druga faza je bila gradnja kanalizacije na območju Stahovica-1verje, kjer je bil zgrajen primarni vod vdol-žini 650 m ter štirje sekundarni, ki pokrivajo glavne zaselke na tem območju. V tej fazi je bilo zgrajene okrog 1050 m kanalizacije.
Tretja - zadnja - faza pa predstavlja zaključne odseke v Godiču. S tremi raz l ičnimi kanal i so se na kanalizacijsko omrežje priključili še zadnji, do sedaj izključeni zaselki v Godiču. Dolžina vseh treh kanalov je okrog 330 m.
Na podlagi inšpekcijske odločbeje bila v letu 2012 zgrajena tudi čistilna naprava za del naselja Črna vve-likosti do 100 PE in del pripadajočega kanalizacijskega omrežja.
Vsa de l a na omenjenih območjih so bila sofinancirana s črpanjem sredstev v skladu z 21. členom Zakona o financiranju občin (ZFO-1).
V skladu z zakonodajo se z letom 2015, v redko poseljenih predelih pa z letom 2017, izteka obdobje, do katerega je potrebno greznice zamenjati z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. V letu 2013 je Občina uspešno izpeljala seminar na temo malih komunalnih čistilnih naprav, sprejela Pravilnik o subvencioniranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter objavila prvi razpis za podelitev subvencij. Glede na to, da približno 1000 stanovanjskih objektov ne bo nikoli priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, je pravočasno ozaveščanje o pomembnosti malih komunalnih čistilnih naprav še kako pomembno pri izbiri ustrezne čistilne naprave. Prav tako je zaradi velikosti investicije v gradnjo male komunalne čistilne naprave pomembno, da občane še posebej informiramo o zakonskih obveznostih, saj kazni v primeru nespoštova-nja zakonodaje niso zanemarljive.
Investicije v cestno infrastrukturo
Na pod l agi zakona o cestah in odloka o občinskih cestah seje izvajalo redno vzdrževanje lokalnih cest, nekategoriziranih javnih prometnih površin, meteorne kanalizacije, parkov in nasadov, čiščenje javnih površin, pokopališča, krasitev mesta, zimska akcija, urejanje železniških prehodov in prometne signalizacije, sanacija elementarnih nesreč.
Na cestnem področju, ki vključuje investicije v novogradnje ali modernizacijo posameznih cest, tako lokalnih kot drugih, so bile izvedene naslednje investicije:
i CD
CD
>o
_Q
O
Tabela: Investicije v cestno infrastrukturo
Leto	Vzdrževanje cest(LC) (evrov)	Prometna signalizacija (evrov)	Zimska ak ci ja (evrov)	Vzdrževanje cest (JP) (evrov)	Čiščenje javnih površin (evrov)	Meteor na ka na li za ci ja (evrov)	Parki in nasadi (evrov)	Krasitev mesta (evrov)	In ve sti cij sko vzdrževanje in gradnja občinskih cest (evrov)
2012	389.336	30.210	472.228	445.796	89.961	32.939	14.956	33.814	530.157
2013	350.000	39.000	930.000	350.000	90.000	47.000	15.000	25.000	898.000
13
Leto 2012
V	letu 2012 je bilo za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest namenjenih 530.157 evrov. Zgrajenih je bilo 1.290 metrov na novo asfaltiranih cest, 200 metrov novih hodnikov za pešce ter postavljenih za 23.000 evrov odbojnih ograj. V okviru investicijskega vzdrževanja in gradnje občinskih cest so bili zgrajeni: odsek ceste Okrog-Biglez v dolžini 240 metrov, ureditev JP 661441 Črni Vrh v Tuhinju, ureditev JP 661052 Velika Lašna v dolžini 300 metrov, ureditev JP 661076 Loke v Tuhinju v dolžini 230 metrov, ureditev JP 660396 Tunjiška Mlaka-Laniše v dolžini 100 metrov, ureditev JP Okroglo v dolžini 420 metrov, preplastitev LC 107081 Češnjice-Okrog, sanacija poškodovane lokalne ceste 161151 Buč-Hruševka-Ravne, asfaltiranih in saniranih pa je bilo tudi več lokalnih cest in javnih poti, saj je Občina na podlagi zakonodaje dolžna na nivoju lokalne skupnosti zagotavljati varnost in prevoznost javnih cest.
V	okviru investicijskega vzdrževanja so se financirala najnujnejša sanacijska dela na brvi čez Kamniško Bistrico pri Keršmančevem parku.
V	okviru urej anja varnih poti je bil v letu 2012 izveden javni razpis za gradnjo avtobusnih postajališč in hodnika za pešce ob regionalni cesti R2-414, odsek 1349 Kamnik-Ločica, km 22.290 do km 22.440, skozi Motniško Belo. Celotna investicija je vključevala poleg gradnje dveh avtobusnih postajališč in pločnika tudi izvedbo ločilnega otoka med voziščem regionalne ceste in avtobusnim postajališčem za zagotavljanje primerne preglednosti na izvozu iz postajališča, cestno razsvetljavo v dolžini ok. 150 metrov ter izvedbo brvi čez pot ok Bel a, ki bo služi la kot lo kal na pot za pešce, kolesarje in osebe z gibalno omejenimi spo-
sobnostmi in prispevala k večji prometni varnosti na tem de l u. Zgraj en je bil tudi 50-metrski odsek pločnika med nase Ijema Šmarca in Nožice ob državni cesti R3 644/1358 Domžale-Duplica. Za urejanje varnih poti je bilo tako namenjenih 148.474,55 evrov. DRSC je izvedel tudi skupni javni razpis za gradnjo pločnika ob državni cesti Stahovica-Kamniška Bistrica. Zaradi nepredvidenih okoliščin so se dela pričela v jesenskih mesecih.
Leto 2013
V	letu 2013 je bilo na podlagi rebalansa za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest namenjenih 898.000 evrov. Zgrajenih je bilo 1300 metrov na novo asfaltiranih cest, 850 metrov hodnikov za pešce ter postavljenih za 10.000 evrov odbojnih ograj. V okviru investicij so se opravila dela na naslednjih občinskih cestah: ureditev JP št. 660095 Volčji Potok-Ceglar-Jernač v dolžini 280 m, ureditevJP št. 660383 Tunjice v dolžini 620 m, ureditev JP št. 660372 Žale v dolžini 90 m, ureditev JP št. 660073 Volčji Potok v dolžini 130 m, ureditev JP št. 661345 Laze v Tuhinju v dolžini 150 m itd.
V	okviru urejanja varnih poti je bila dokončana gradnja pločnika ob DC R3-923, odsek 1087 Stahovica-Kamniška Bistrica v dolžini 850 m, od priključka Calcit do priključka za kamnolom. Celotna investicija je po I eg pločnika vključevala še gradnjo podpornega zidu P8-P11 z varnostno ograjo, gradnjo podpornega zidu P12 vključno z varnostno ograjo, asfalterska dela v dolžini 600 m in izdelavo asfaltnih muld.
Izvedena je bila ureditev enosmernega prometa v ožjem de I u mesta, ki poteka iz smeri tržnice Kamnik preko trga Prijateljstva in Tomšičeve ulice na Glavni trg
i CD
CD
>o
_Q
O
Cesta Tunjice
Uvedba enosmernega prometa
v smeri Maistrove ulice do tržnice. Na celotnem območju enosmernega prometa v mestnem jedru Kamnika so označene kolesarske poti, ki omogočajo vožnjo v nasprotni smeri. Območje je omejeno s hitrostjo 30 km/h. Na območju Maistrove ulice seje s talnimi označbami razširilo območje za pešce oziroma pločnik. Razširitev pločnika pa je bila izvedena tudi na
Tomšičevi ulici pri policiji, kar omogoča varnejše gibanje pešcev. Na Glavnem trgu pred objektom Pošte Kamnik so zarisana nova parkirišča za časovno omejeno parkiranje, ki bodo odpravila dolgoletni problem parkiranja vozil na pločnikih. Na nasprotni strani Pošte Kamnik pa je del površin namenjen poživitvi gospodarskih dejavnosti.
>o
_Q
O
Odprava posledic elementarnih nesreč
Leto	Stroški sanacij (evrov)	Večje in pomembnejše sanacije ter aktivnosti
2012	196.959	sanacija plazu Markovo 3B, sanacija struge Mlinščice na Medvedovi, sanacija poškodovanega podpornega zidu pokopališča Nevlje in sanacija struge hudournika in mostu v Oševku, I. faza
2013	307.000	sanacija plazu Stolnik 14, sanacija plazu na odseku javne poti z oznako JP 661486 Bela, sanacija plazu pod javno potjo z oznako JP 661468 Špitalič pri Sedeljšaku, izvedba raziskovalnih del in izdelava načrtov za sanacijo plazov v Tunjicah in na cestah Ravne-Be-la, izvedba preventivnih ukrepov za preprečitev poplav na Motnišnici in Kamniški Bistrici, sanacija struge hudournika in mostu v Oševku, II. faza
Investicije na področju javne razsvetljave
Leto	Redno vzdrževanje in tokovina (evrov)	Vrednost in ve sti cij (evrov)	Večje in pomembnejše in ve sti ci je
2012	264.000	89.000	zgrajena javna razsvetljava ob Neveljski in Drnovškovi poti v skupni dolžini 650 m s 14 lučmi ter razširjeno prižigališče; v Beli zgrajena javna razsvetljava vzdolž regionalne ceste v dolžini 150 m za osvetlitev obeh avtobusnih postajališč in prehoda čez brv
2013	280.000	17.000	zgrajena javna razsvetljava v Velikem Hribu v dolžini 700 m z novim odjemnim mestom za elektriko, novim prižigališčem in petimi novimi lučmi na ustreznih nosilcih
15
Investicije na področju vodooskrbe
Leto	Vrednost investicij (evrov)	Večje in pomembnejše investicije
2012	378.000	nadaljevanje gradnje vodovoda Laniše, izvedba prevezav na vodovodu Rudnik, obnova vodovoda na Šutni, obnova vodovoda Gozd, dela na vodovodu Laseno, nujne manjše obnove na obstoječih vodovodnih sistemih (Kamnik, Vrhpolje, Stranje, Godič, Šmarca); izdelava dokumentacije, koordinacija, svetovanje, geodetske meritve, odkupi zemljišč in služnosti - za kohezijski program, izvajanje zdravstvenega nadzora nad pitno vodo v krajevnih vodovodih
2013	391.000	dokončanje obnove vodovoda na Šutni, obnova vodovoda v Mekinjah, Županjih Njivah, Črni, na Vrhpolju, Bakovniku, obnova črpališča Perovo, obnova vodohramov Hrib in Laseno, sanacija dela vodovoda Žale; koordinacija, svetovanje, geodetske meritve, odkupi zemljišč in služnosti, izdelava dokumentacije - za kohezijski program, izvajanje zdravstvenega nadzora nad pitno vodo v krajevnih vodovodih
16
Vodenje dveh velikih evropskih projektov gradnje manjkajočega kanalizacijskega omrežja in dograditev ter posodobitev vodooskrbnega sistema v gosto poseljenem delu Občine Kamnik
Občina kot lastnica javne komunalne infrastrukture na področju odvaj anja in čiščenja odpadnih voda mora zaradi zaostrene okoljske zakonodaje do konca leta 2015 dograditi manjkajoče kanalizacijske sisteme v območju večjih pose I itev in v skladu z zakonodajo zagotavljati tudi ustrezno čiščenje odpadne vode na centralni čistilni napravi. Prav tako je treba slediti razvoju in zakonodaji ter urediti ustrezne vodooskrbne sisteme in posodobiti dele obstoječega omrežja, kjer ni zadoščeno zakonskim standardom in usklajeno s požarno varnostjo.
Tako je v skladu z zahtevami Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za leta 2007-2013 Občina Kamnik skupaj z občinami Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda in Cerklje na Gorenjskem že začela pripravljati dva velika infra-strukturna projekta: Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale - Kamnik ter v sodelovanju z občinami Moravče, Domžale, Mengeš in Trzin projekt Oskrba s pitno vodo na območju Domžal e - Kamnik. Skupna vrednost obeh proj ektov je okrog 50 mio ev-rov. Obči ne so pri pravi le dve raz lični vlogi za čr pa nje nepovratnih kohezijskih sredstev. Zaradi slabega črpanja evropskih kohezijskih sredstev je država v letu 2013 zelo zaostrila pogoje za pridobitev odločb. Poleg pripravljenih vlog, ki so jih občine oddajale in dopolnjevale že vse od leta 2011, smo v letu 2013 moral i za vse nameravane investicije pridobiti gradbena dovoljenja in do pravnomočnosti izpeljati javne razpise za izvedbo z odložnim pogoj em za podpis pogodb do pridobitve odločb za nepovratna sredstva. Obe vlogi je že potrdilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. V avgustu 2013 smo z dokončnostjo zadnjega od 22 javnih razpisov zadostili prav vsem pogojem, saj smo do konca poletja pridobili tudi vsa zahtevana gradbena dovo Ijenja - skupno za vse občine okrog 20. Zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev še vedno čakamo na odločitev Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo, ali bodo sredstva za izvedbo projektov odobrena v tej ali naslednji programski perspektivi. Nepovratna kohezijska sredstva iz trenutne perspektive (OP ROPI 2007-2013) je potrebno izkoristiti do konca leta 2015. Naslednja finančna perspektiva začne teči v
začetku naslednjega koledarskega leta, vendar še ni dokončno usklajena z Evropsko komisijo.
Delež projektov, ki stroškovno pripada Občini Kamnik:
•	gradnja kanalizacijskega sistema v Tunjicah in Stranjah, gradnja povezovalnega kanalizacijskega kanala med Vrhpoljami in Šmartnim v Tuhinju ter nadgradnja obstoječe Centralne čistilne naprave Domža I e - Kamnik, ki je v Občini Domžale, Občina Kamnik je lastnik ok. tretjine;
•	gradnja vodovodnega kolektorja med Sotesko in Šmart nim v Tuhinju z dograditvijo dveh vodohra-mov in dveh črpališč ter gradnja dodatne zanke vodovodnega sistema vjužnem delu Kamnika.
Glede na ponudbene vrednosti je predvideni strošek Občine Kamnik za izvedbo investicij ok. 20 mio evrov, za kate te pričakuje do 85-odstotno sofinanciranje z nepovratnimi kohezijskimi sredstvi in sredstvi države.
Področje predšolske vzgoje
V	zadnjih dveh letih smo bili na področju predšolske vzgoje še vedno priča velikemu pomanjkanju kapacitet, saj je bilo zaradi nezadostnega števila mest v vrtcih za šolsko leto 2012/13 na centralnem čakalnem seznamu 288 otrok, medtem ko jih je za šolsko leto 2013/14 na centralnem čakalnem seznamu 209.
V	letu 2012 je občinska uprava ponovno dvakrat objavila razpis za podelitev koncesije za predšolsko vzgoj o v obsegu 11 oddelkov prvega starostnega obdobja. Na nobenega od razpisov ni prejela prijave. Glede na to in ker zakon o vrtcih predvideva, da mora Občina v primeru večjega števila otrok za vključitev v vrtec, kot pa je na razpolago mest, zagotoviti zadostne kapacitete, je občinska uprava spomladi 2013 pripravila predlog reševanja problematike predšolske vzgoje na območju mesta Kamnik in na lokaciji enote vrtca v Šmartnem, na pod I agi katerega bi v prostor umesti I a mobilne bivalne enote vrtca. Občinski svet se je seznanil s tem predlogom, vendar se je odločil za to, da občinska uprava ponovno nemudoma razpiše koncesijo za 11 oddelkov za dobo 10 let, z možnostjo prekinitve po 7 letih, zlasti zato, ker je bil novi koncesijski vrtec tako rekoč končan.
Po uspešno izvedenem ponovnem razpisu za koncesijo je bila avgusta 2013 podpisana koncesijska po-
godba z Zasebnim vrtcem Sonček, d. o. o., na podlagi katere je novi koncesionar 1. oktobra odprl enoto na območju mesta Kamnik in novembra enoto v Nevljah. Kljub dvema pozivoma občinske uprave staršem k vpisu ostajata konec leta dva oddelka koncesijskega vrtca na Medvedovi ulici nezasedena. Ta situacija je vodstvo in strokovne službe spodbudila k temu, da Občinskemu svetu predlaga ukinitev mesečnih subvencij za otroke, ki niso vključeni v noben vrtec.
Poudariti velja, da je bila v letu 2010 subvencija v prvi vrsti uvedena kot nadomestilo za otroke, ki niso dobili vrtca. Občina je namreč zakonsko dolžna zagotavljati kapacitete za vrtec. Od tega leta dalje pa je Občina zagotavljala tako sredstva za povečanje kapacitet, za kar je zakonsko pristojna, kot tudi sredstva za subvencije, kar pa ni njena zakonska obveznost, še več, Občina je s tem posegla v sam sistem vzgoje in izobraževanja, ki je v domeni države. Leta 2011 smo tako med drugim prejeli mnenje računskega sodišča o tem, da Občina nima pravne podlage za izplačevanje subvencij. Subvencije so se kljub temu ohranile, vendar pa se je spričo vsesplošne krize zabrisal njihov osnovni namen. Za mnoge starše je subvencija postala socialni transfer.
Občini pa je izplačevanje subvencij pomenilo ne le dodatno finančno breme (na letni ravni se je v ta namen zagotavljalo skoraj pol milijona evrov), tudi slika o dejanskih potrebah po vrtcu, zaradi česar je bila uvedena centralna evidenca vpisanih otrok in posledično centralni čakalni seznam, se jestem zabrisala. Ker pa ostajajo nezasedeni še novi koncesijski oddelki vrtca in mora Občina po zakonu plačevati še nezasedena mesta, je nadaljnje izplačevanje subvencij postalo dejansko nesprejemljivo. Iz tega razlogaje bila na Občinskem svetu konec oktobra 2013 sprejeta odločitev za ukinitev subvencij z novim koledarskim letom, se pravi z letom 2014.
Po Analizi demografskih gibanj in ocene kapacitet vrtcev, ki jo je dala izdelati Občina Kamnik, je stanje kapacitet vrtcev do šolskega leta 2013/14 zadoščalo za okvirno 68,9-odstotno pokritost, tj. zagotovljene kapacitete približno v rangu republiškega povprečja, medtem ko je povprečje osrednjeslovenske regije 76,0 % vključenih otrok. S šolskim letom 2013/14 je z 9 novimi koncesijskimi oddelki, v katere seje na novo vključilo 114 otrok, delež vključenih v kamniške vrtce 72,61 %.
V	šolskem letu 2012/13 je v Občini Kamnik 71 oddelkov predšolske vzgoje in varstva, od tega 22 oddelkov I. starostnega obdobja, 38 oddelkov II. starostnega obdobja in 11 kombiniranih oddelkov.
V	šolskem letu 2013/14 (do novembra 2013) je 80 oddelkov predšolske vzgoje in varstva, v katere je vključenih 1395 otrok. Preko 100 otrok pa še vedno -tudi glede na potrebe in želje staršev - obiskuje vrtce izven Občine Kamnik.
Med investicijami na področju predšolske vzgoje je potrebno omeniti zlasti:
• v letu 2012 prenovo enote Cepetavček v Nevljah, kjer je v prostoru v lasti KS Nevlje urej en dodatni oddelek za otroke od 1 do3 let; v sklopu sanacije so bile preurejene tudi sanitarije, zamenjane instalacije ter preurejena manjša zunanja igralna površi-
na zaradi večjega števila vključenih otrok; na novo sta bil i oprem Ijeni 2 igralnici, v eni pa uporabljena že obstoječa oprema;
•	v letu 2012 sanirano streho, okna in parapete v enoti Pestrna, v letu 2013 pa še nov fasadni ovoj;
•	v letu 2012 postavitev atrija z igralom za I. starostno obdobje v enoti Sonček;
•	v letu 2013 sanacijo pohodnih teras in kritičnih mest strehe v enoti Tinkara na Bakovniku;
•	preurejen prostor za razvojni oddelek, ki je pričel delovati s 1. 9. 2013.
Sicer so vrtci v lel u 2012 kot tudi v lel u 2013 z občinskimi sredstvi še izboljšali pogoje za dejavnost. Med drugim je koncesijski vrtec Peter Pan s prispevkom iz občinskega proračuna kupil klimatski napravi za 2 igralnici in prenosni računalnik za izvajanje IT-dejavnosti v najstarejših skupinah, javni vrtec pa je začel s postopno sistematično zamenjavo opreme v kuhinjah svojih enot. Zamenjal je tudi panelno (žično) ograjo okoli igrišča enote Rožle.
V	letu 2012 in 2013 je Občina iz proračuna namenila sredstva za poletne rezervacije za otroke, za katere je po ve ljavnih predpisih pristojna kriti del cene programa vrtca. Za omenjene otroke se v času med 15. junijem in 15. septembrom tekočega lela pod pogojem, da je otrok 30 dni neprekinjeno odsoten iz vrtca, za čas vnaprej javljene odsotnosti obračuna polovičen znesek sicer določenega plačilnega razreda.
S 1. 1. 2012 se je pričel uporabljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki opredeljuje višino plačil staršev za programe v vrtcih. Po novem starši prispevajo več. Prav tako se je z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, ki je pričel veljati z junijem 2012, ukinila pravica do brezplačnega mlajšega otroka. Ob vključenosti več kot enega otroka iz družine starši za mlajšega (drugega) otroka plačajo 30 % razreda, v katerega so uvrščeni na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni center za socialno delo. Občinski svet Občine Kamnik je sprejel tudi nižje cene programov, ki veljajo za vrtce v Občini Kamnik in se uporab ljajo od 1. septembra 2012.
V	lelih 2012 in 2013 Občina Kamnik na pod lagi sklenjene pogodbe s 4 valuhi predšolskih otrok, registriranih pri Ministrstvu za šolstvo in šport, nakazuje sredstva za varstvo otrok v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil vključen otrok, če bi obiskoval vrtec. Zaradi postopnega vključevanja otrok v vrtce se je tudi število teh, ki jih varujejo varuhi, zmanjšalo -s16 v letu 2012 na 10 v letu 2013.
V	letih 2012 in 2013 so se iz proračuna še nadalje namenjala sredstva za enkratno pomoč ob rojstvu v višini 180 evrov na otroka.
Področje osnovnošolskega izobraževanja
Osrednji proj ekt na področju šolstva v zadnjih letih je gradnja obeh mestnih šol, OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta. Za OŠ Toma Brejca je bil v marcu 2012 izdelan PGD, po sprejetju odloka o spremembah UN-K9 pa pridobljena še manjkajoča soglasja k projektni dokumentaciji. V letu 2012 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, uspešno je bil izpeljan postopek izbire
17
Osnovna šola Toma Brejca med gradnjo (Foto: Iztok Škof in Janja Zorman Macura)
18
Notranjost Osnovne šole Toma Brejca (Foto: Iztok Škof in Janja Zorman Macura)
Novozgrajena Osnovna šola Toma Brejca (Foto: Iztok Škof in Janja Zorman Macura)
i CD
CD
>o
_Q
O
Notranjost Osnovne šole Toma Brejca (Foto: Iztok Škof in Janja Zorman Macura)
izvajalca, ki je konec leta 2012 začel z adaptacijo in dograditvijo objekta. Že na samem začetku se je pokazalo, da so nekateri gradbeni elementi obstoječega objekta v še slabšem stanju od pričakovanega, zato je bilo sprejeto, da se nevarni zidovi in stropi odstranijo in nadomestijo z armiranobetonsko konstrukcijo, ki je pomenila hitrejšo gradnjo. Gradnjo sta vseskozi ovirala dolga zima in dež. Kljub vremenskim težavam je objekt dobil svoj o dokončno podobo v oktobru 2013. Konec leta 2013 so se izvajala zaključna obrtniška dela. 24. februarj a 2014, po zimskih počitnicah, so se šolarji vrnili v prenovljeno šolo.
Osnovna šola Toma Brejca bo moderen objekt, ki je ob dodatnih učilnicah pridobil tudi novo telovadnico.
Šola se je poveča I a z 2696 m2 na 7386 m2, od tega telovadnica z 280 m2 na 1624,79 m2.
Prenovljena šola Toma Brejca bo imela 26 učilnic, kar ustreza 24-oddelčni osnovni šoli, s čimer se predvideva, da bodo pokrite povečane potrebe vpisa v prihodnjih 4-5 letih. Sicer je predvideno, da bodo poleg dodatnih investicij v mestne šole (poleg OŠ Toma Brejca še OŠ Frana Albrehta) povečan pritisk na šole v bodoče uravnavali tudi načrtovani skupni šolski okoliši mestnih šol.
Sočasno je v letu 2012 potekal postopek prepro-jektiranja projekta za OŠ Frana Albrehta, za katero je bilo poleti 2013 prav tako pridobljeno gradbeno dovoljenje.
V	želji, da bi izboljšala prostorske razmere osnovnih šol, skuša Občina Kamnik v zadnjih letih vzpostaviti primerne materialne pogoje tudi za otroke, ki obiskujejo pouk v podružnicah izven mesta Kamnik.
V	zadnjih dveh letih je bila skrb za izboljša nje pogojev tako med drugim namenjena POŠ Sela, ki je v letu 2013 obeležila častitljiv jubilej.
Z vizij o, da se življenje ohrani in razvija tudi na podeželju, se je Občina lotila prenove prostorov v POŠ Sela že v letu 2011 in nadaljevala v letu 2012. V tem letu so bi I e obnovljene električne instalacije, sanirani dimniki, pobeljeni prostori ter zamenjane luči. Sledili so brušenje in lakiranje parketov ter zamenjava notranjih vrat in sanacija zunanjih stopnic.
V	let u 2012 so v skladu s pridob Ijenim kulturno-varstvenim soglasjem ZVKD Kranj potekala gradbe-no-obrtniška dela še v mansardi in na fasadi POŠ Mekinje, ki je v letu 2012 obeležila 100-letnico šolske stavbe.
19
20
V	let u 2012 je bilo potrebno zamenjati tudi okna in obnoviti nekatere prostore matične šole OŠ Frana Albrehta zaradi zračnosti, zamenjati svetila na OŠ 27. julij, sanirati vročevod na OŠ Marije Vere, termograf-sko pregledati okna na OŠ 27. julij, zamenjati okna na POŠ Gozd kot tudi dotrajane radiatorje in kotel na POŠ Vranja Peč.
V	letu 2013 je potekala sanacija POŠ Zg. Tuhinj, ki je obsegala izolacijo temeljev, celovito energetsko sanacijo fasade, rekonstrukcijo strehe (izolacija), ureditev odvodnjavanja, ureditev pedagoške sobe, zamenjavo stavbnega pohištva in ureditev zunanje okolice objekta. Omenjena dela so bila potrebna zaradi kapi-larnega dviga vlage v stenah; vlaga se je povzpela do nekaj metrov in vlažila stene ter tla pritličja. Iz tega razloga je bilo potrebno sanirati navlažena tla celotnega pritličja z zamenjavo ustreznih tlakov.
Vrednost celotne investicije je znašala 85.000,00 evrov. Investicijo, ki se je izvajala v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb, je iz Kohezijskega sklada 85-odstotno sofinancirala Evropska unija.
V	juliju 2013 je potekala sanacija stavbnega pohištva na OŠ 27. julij. Vrednost celotne investicije je znašala približno 46.000,00 evrov.
Tako kot investicijo na objektu enote vrtca Pestrna je tudi investicijo POŠ Zg. Tuhinj sofinancirala Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb. Z evropskimi sredstvi je bilo sofinanciranih 85 % javno upravičenih izdat kov.
V	let u 2012 je Občina Kamnik v podružnični šoli Nevlje zaradi dotrajanosti zamenjala peč na kurilno olje s pečjo na biomaso. Za investicijo so bila pridobljena sredstva v okviru javnega razpisa Petrol URE /J/2012/U7 za nepovratne finančne spodbude za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv s kotli na biomaso.
Število učencev za oblikovanje oddelka jutranjega varstva je bilo na POŠ Tunjice in POŠ Sela po pravilniku o standardih in normativih v osnovnih šolah za šolsko leto 2011/12 premajhno, starši pa jutranje varstvo nujno potrebujejo, zato je Občina v letih 2012 in 2013 s finančnimi sredstvi podprla delovanje teh oddelkov.
Občina Kamnik s sredstvi iz proračuna še nadalje spodbuja udeležbo na zimski šoli v naravi za učence šestih razredov osnovnih šol ter prispeva za varstvo vozačev OŠ Šmartno v Tuhinju, kamor se vozi velika večina otrok. Dodatno - kot nadstandard - zagotavlja tudi sredstva za plačo učitelja citer in diatonične harmonike v Glasbeni šoli, kot zakonsko obveznost pa sredstva za materialne stroške šol, tekoče vzdrževanje in nakup osnovnih sredstev in za računalniško opremo, tekmovanja in prireditve ter mednarodno sodelovanje kamniških šol.
Tudi v letih 2012-2013 so bila iz proračuna namenjena sredstva za sofinanciranje dnevov dejavnosti učencev. V skladu z Zakonom o osnovni šoli pa Občina
še nadalje zagotavlja tudi sredstva za redne prevoze šoloobveznih otrok, pogodbeno na podlagi občinskega pravilnika sofinancira študentske in dijaške vozovnice ter namenja enkratne pomoči dijakom in študentom.
Izvajanje logopedske dejavnosti je nadstandardni program v šolah, stroški te dejavnosti pa se prav tako pokrivajo iz proračuna. Logopedska služba je od šolskega leta 2011/12 da l je v ce l oti locirana na OŠ 27. julija v Kamniku in je mobilna. Tako testiranja potekajo po vrtcih - tudi koncesijskih - obravnave pa so deležni zlasti predšolski otroci in najmlajši v osnovnih šolah.
V	letih 2012 in 2013 je Občina ponovno sofinancirala že kar tradicionalno počitniško varstvo otrok za prvo triado osnovnih šol. Program je bil v lelu 2012 izveden pod okriljem Mladinskega centra Kotlovnica v prostorih OŠ Toma Brejca, v letu 2013 pa pod okriljem društva Počitniško varstvo Kamnik v prostorih OŠ 27. julija.
Področje kulture
Kamnik kot mesto ima zavid ljivo kulturno tradicijo. Tako najdbe iz najstarejših obdobij kot ohranjena pričevanja o umetnostnozgodovinski dediščini kasnejših dob izpričujejo visoko civilizacijsko zavest prednikov, na poseben način artikulirano prav s kulturo oz. umetnostjo. Iz omenjene dediščine, njenega zavedanja in ohranjanja, primernega promoviranja in nadaljevanja izhajajo mnoge priložnosti za vidnejši razvoj kulture. Dediščina je tako lahko pomembno izhodišče, pa tudi spodbuda in pri l ožnost najrazličnejšim sodobnim možnostim za ustvarjalnost, kreativnost, umetniško prepričljivost in strem ljenje h kakovosti tudi v današnjem času. Potrebno je upoštevati dejstvo, da je prav kultura zaradi bogate kulturne dediščine ena izmed najpomembnejših danosti mesta Kamnik in eden izmed adutov pri njegovi promociji navzven. Tega se na Obči ni Kam nik zaveda mo.
Javni interes za kulturo uresničujemo z zagotavljanjem kulturnih dobrin kot javnih dobrin v okviru javnih zavodov in drušlev, z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem infrastrukture, ohranjanjem nepremične kulturne dediščineters podporo javnim kulturnim programom in posameznim kulturnim akcijam in projektom. Po l eg nalog na področju kulture, ki so navedene v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo, v pro računu vsako leto namenjamo kar nekaj sredstev za kulturne investicije, projekte in programe ter za ohranjanje kulturne dediščine na območju občine Kamnik.
V	letih 2012 in 2013 je bilo izvedenih kar nekaj investicij, ki predstavljajo kvalitetnejšo infrastrukturo na področju družbenih dejavnosti. Obtem naj npr. omenimo nove prostore za spominsko sobo generala Rudolfa Maistra, kije bila odprta konec leta 2013.
Za ureditev spominske sobe generala Rudolfa Maistra seje Občina Kamnik konec leta 2011 začela intenzivno pogovarjati s predstavniki Rimskokatoliške cerkve za ureditev statusa lastništva rojstne hiše Rudolfa Maistra. V pogajanjih o priznanju solastniškega deleža je bilo, upoštevajoč cenitveno poročilo podjetja KAPRO, 31. 08. dogovorjeno, da se Občini Kamnik prizna 21,4-odstotni solastniški delež na nepremičnini
Spominska soba generala Rudolfa Maistra Vojanova
Spomenik NOB Rudnik
parc. št. 280 k. o. Kamnik. Po formalnopravni ureditvi lastništva smo lahko v pritličnih prostorih hiše pričeli s postopki za ureditev spominske sobe generala Rudolfa Maistra s programom, ki ga vodil Medobčinski muzej Kamnik. Tako smo v jeseni leta 2012 pričeli s postopki pridobivanja projektne dokumentacije in v letu 2013 zaključili zahtevna obnovitvena dela na občinskem lastniškem delu rojstne hiše Rudolfa Maistra, ki jih je v celoti financirala Občina Kamnik v višini dobrih 100.000 evrov, kar je vključevalo projektno dokumentacijo, gradbeno-obrtniška deia in opremo. Obenem z obnovo je pod okriijem Medobčinskega muzeja Kamnik potekala izdelava scenarija o vsebinski zasnovi v rojstni hiši, za kar smo v proračunu zagotovili finančna sredstva v višini 47.000 evrov za oblikovanje razstave in razstavne opreme, grafično oblikovanje, izdelavo in montažo grafične opreme, glasbeno opremo, oblikovanje spletne strani, oblikovanje zloženke,...
V septembru 2013 so se odpria vrata prvega samostojnega muzeja na Slovenskem, posvečenega življenju in delu slovenskega domoljuba, kulturnika, pesnika in bibliofila generala Rudolfa Maistra, uradno odprtje pa je biio na državni praznik 23. novembra. Vhodni prostor je namenjen glavni komunikaciji s poglavitnimi informacijami in sprejemu obiskovalcev, primeren je tudi za spremljajoče dejavnosti, kot je muzejska trgovinica; v večji osrednji sobi pa je stalna razstava o življenju in delu Rudolfa Maistra, pregled
21
22
večjih prelomnic v njegovem življenju, predstavljen je tudi odnos našega mesta do slavnega rojaka. Veliki Kamničan je prikazan s predmeti, z računalniško animacijo, svetlobnimi in zvočnimi efekti, ki ponujajo obiskovalcu še dodatne informacije o Maistrovem pomenu za slovensko zgodovino. Za najmlajše so pripravljeni pedagoški kotički, kjer lahko aktivno sodelujejo pri Maistrovem vrtiljaku in spoznavajo dogodke iz njegovega življenja, v bralnem kotičku prebirajo njegove knjige. Razstava želi na sodoben muzealski način pritegniti različne starostne skupine obiskovalcev, da se zavedo pomena generala Rudolfa Maistra vsloven-ski zgodovini in njegove ljubezni do slovenske zemlje. Od septembra 2013 do konca decembra 2013 je spominsko sobo obiskalo 1847 obiskovalcev.
V sodelovanju z ZVKD OE Kranj vsako leto urejamo ali saniramo spomenike, ki imajo zgodovinski in kulturni pečat. Tako smo v letu 2012 obnovili »grobišče talcev v Črni pri Kamniku«; vrednost investicije je bila 17.000 evrov; v letu 2013 pa smo skupaj z Občino Domža l e (60 % sredstev Občina Kamnik in 40 % Občina Domžale) obnovili »spomenik NOB« Rudnik; vrednost investicije je bila dobrih 12.000 evrov.
Tudi sakralni objekti so sestavni del kulturne dediščine na področju občine Kamnik, zato za sofinanciranje obnove sakralnih objektov v proračunu vsako leto zagotavljamo sredstva. V letu 2012 smo sofinancirali investiciji Župnije Mekinje in Frančiškanskega samostana Kamnik v skupni višini 14.000 evrov, v letu 2013 pa rekonstrukcijo orgel v cerkvi sv. Ane na Gozdu, obnovo zvonika župnijske cerkve sv. Benedikta v Stranjah ter obnovo elektrifikacije zvonov v župnijski cerkvi sv. Mavricija v Šmarci v skupni višini 19.600 evrov.
Sedanja Matična knjižnica Kamnik, ki je bila ustanovljena leta 1949, je naslednica nekdanje Delavske in Ljudske knjižnice. Od leta 1991 deluje v prostorih nekdanjega Zdravstvenega doma na Ljubljanski cesti 1 v Kamniku. Svoj e poslanstvo opravlja za Občino Kamnik in Občino Komenda, za približno 34.000 prebivalcev. Pod okrilje Matične knjižnice sodita dve krajevni knjižnici, in sicer enota Šmarca, ki deluje od leta 2010, in Komenda, ki de l uj e od lela 2005. Od lela 2012 pa ima pod svoj im okriljem tudi kraj evno knjižnico Motnik, ki ima prostore v podružnični šoli. Matična knjižnica Kamnik se lahko pohvali z nakupom nove potuj oče knjižnice - bibliobusa. Matična knjižnica Kamnik se jeskupaj z Domžalsko knjižnico prijavila na razpis Ministrstva za kulturo in bil a pri tem uspešna. Celotna vrednost nakupa bibliobusa je znašala dobrih 125.000 evrov, od tega je Občina Kamnik v proračunu zagotovila in prispevala 33.000 evrov. S tem se je nadomestil dotrajan kombi iz leta 1988. Bibliobus je namenjen oddaljenim krajem in tistim bralcem, ki ne morejo priti do knjižnice v Kamniku, Domžalah in Lu-kovici. S potujočo knjižnico se uveljavlja načelo enakopravne dostopnosti do kulturnih dobrin tudi uporabnikom s podeželja. Obiskujejo jo večinoma otroci, mlade družine in starejši. V občini Kamnik potujoča knjižnica vozi po Tuhinjski dolini, dolini Črne, pa tudi do Vranje Peči in Tunjic. Ustavlja se na 19 izposoj evališčih v 19 vaseh. Nova potujoča knjižnica omogoča tudi izposojo preko brezžične povezave in stalen dostop do interne-
ta, kar je novost med slovenskimi potujočimi knjižnicami.
V	letu 2012 so bila na podlagi odločbe Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opravljena vsa dela, vezana na požarno varnost podstrešja Matične knjižnice Kamnik.
Glede na uredilev lastniških razmerij na objektu Japljeva 2, Kamnik, smo izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti uredili nove prostore v Domu kulture Kamnik. Občina Kamnik je dokazala, da se lahko zadeve izpeljejo hitro in v zadovoljstvo vseh, tako zaposlenih kot tudi uporabnikov.
Dom kulture Kamnik je razglašen za javno kulturno infrastrukturo. Kulturno društvo Priden možic na osnovi javnega razpisa upravlja s prostori, organizira, koordinira in izvaja kulturni program. Že v letih 2011 in 2012 smo se lotili sistemskega reševanja zatečenega stanja večnamenske dvorane, predvsem akustike avditorija in odra. V letu 2013 smo uredili novo tribuno (dvig parterja) in prezračevanje dvorane. Dvorana sprejme skoraj 230 gledalcev. Vrednost investicije pa je znašala dobrih 93.000 evrov.
Finančno smo podprli Folklorno skupino Kamnik, da si je uredila dodatne prostore v Domu kulture Kamnik, zlasti zato, da bi obdržali to kulturno dejavnost in omogočili hrambo narodnih noš in rekvizitov omenjene sku pi ne.
Dodaten kamenček h kulturnemu življenju v lokalni skupnosti prispevajo drušlva, ki bogatijo življenje na podeželju, in mladinske organizacije, ki skrbijo za aktivno življenje mladih. Občina Kamnik vsako leto objavi razpisa za sofinanciranje kulturnih programov in projektov in mladinskih programov in projektov. Po zaključku razpisa komisija za razdelitev proračunskih sredstev analizira in ovrednoti prijavljene programe oz. projekte ter pripravi predlog za sofinanciranje prijavljenih izvajalcev. Na razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov vsako leto prispe okoli 60 vlog, na razpis za sofinanciranje mladinskih programov in proj eklov pa oko l i 15 vlog. Seveda pa so za delovanje in izvajanje programov in projektov društev oz. organizacij potrebni prostori, zato vsako leto namenjamo sredstva za obnovo kulturnih domov in objektov (2013: kulturni dom Šmarca, Motnik, Laze).
V	lelu 2012 smo v pro lačunu posebej zagotovili sredstva v višini 15.500 evrov za sofinanciranje udeležbe na »kulturni olimpijadi«, ki je potekala v juliju v Londonu. Tega elitnega mednarodnega srečanja moških pevskih zborov, kjer se je zbralo več kot 800 pevcev, se je udeležilo Prvo slovensko pevsko društvo LIRA.
Vsa ko leto finančno pod pi ra mo po let ni festi val Kamfest, ki je v letu 2013 praznoval svoj 10. rojstni dan z več kot 70 dogodki na raz l ičnih prizoriščih mesta Kamnik. Občina je projekt v lelu 2013 finančno podprla v višini 50.000 evrov.
Področje športa
Sofinanciranje klubov in društev je potekalo po letnem programu. To leto je bilo prehodno, ker je opravljanje strokovnih nalog potekalo po pogodbi z zuna-
Igrišče v KS Pšajnovica sta odprla predsednik KS Srečo Da-car in župan Marjan Šarec.
njim sodelavcem, ki je bil tudi član Komisije za šport.
S pogodbo pa se je upravljanje športnih objektov preneslo na novoustanovljeni Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. V letu 2012 je tako Zavod pričel z izvajanjem nalog (upravljanje in vzdrževanje športnih objektov, otroških igrišč ...), v letu 2013 pa je prevzel tudi vsa strokovna opravila s področja športa (javni razpisi za delovanje klubov, društev, športnih prireditev, izvedba šolskega športa, nadzor nad izvajanjem delovanja društev in klubov ...).
V	KS Pšajnovica sta bili zgrajeni otroško in športno igrišče, na kateri so krajani čakali več kot deset let. Opravljen je bil izkop materiala, da seje utrdila površina za nasip tampona in kasneje grobega ter finega asfalta. Okoli igrišča so bili položeni robniki, na določenem delu tudi manjši podporni zid. Vzidani so bili temelji za postavitev športnih rekvizitov (zaščitne mreže, košev), uredili sta se cesta za dostop na igrišče in javna razsvetljava. Tudi najmlajšim obiskovalcem so uredili otroško igrišče. Občina Kamnik je za športno igrišče nameni l a 40.000 evrov, 37.000 evrov pa so prispevali krajani. Župan Marjan Šarec in predsednik Krajevne skupnosti Pšajnovica Srečo Dacarsta igrišči uradno predala v uporabo.
Področje socialnega in zdravstvenega varstva
V	letih 2012 in 2013 se je nadaljeval projekt Razvoj podpornih sistemov - varstvo starejših občanov, ki ga s finančno pomočjo Občine Kamnik izvaja Zavod Oreli. Razvoj občinskega modela za reševanje potreb starejših poteka postopno po nalogah in korakih. Model na-
staja iz prakse, rezultati pa so vidni na osnovi operativnega dela. Povečanje deleža starejših občanovje že vidno iz primerjave statističnih podatkov. V prihodnjih letih se bo ta trend izjemno hitro povečeval. Slovenija je med evropskimi državami na 3. mestu po deležu starega prebivalstva. Zaradi teh dejstev je razvoj občinskega modela za pomoč stalejšim nujen. Glavni na men si ste ma je, da starejši ostanejo čim dlje varni v domačem oko l ju, s čimer se znižajo izdatki Občine. V letu 2012 je bil projekt usmerjen v tri glavne vsebinske sklope, in sicer: delovanje in razvoj prostovoljstva, informacijska podpora delovanju sistema za starejše in delovanju svetovalne pisarne za pomoč starejšim. Izvedene so bile naslednje naloge: delovanje sistema prostovoljstva, izobraževanje in razvoj prostovoljskih skupin in skupin za samopomoč, izdelava brošure o prostovoljstvu in pomoči starejšim, vzdrževanje in vsebinska nadgradnja spletne informacijske točke, vzdrževanje in nadgradnja modulov Prostovoljec in Mnenja, delovanje svetovalne pisarne dvakrat tedensko po 4 ure, ma terial ni stroški pi sar ne, na kup opre me. Ključno prizadevanje v letu 2013 pa je bilo usmerjeno v kvalitetno delovanje svetovalne pisarne in razvoj mobilne pisarne na terenu, delovanje in razvoj informacijske točke s podpornimi moduli, delovanje in razvoj prostovoljskih skupin in skupin za samopomoč, pripravo novih tiskanih materialov, uporabo novih IKT-rešitev in vzpostavitev sistema izobraževanja ter ozaveščanja o lastni skrbi za preživljanje aktivne in kvalitetne starosti. V razvoj modela so bili vključeni tudi zunanji strokovni sodelavci in inštitucije. Model še vedno služi kot vzor za uspešno implementacijo ideje in operativnega dela (v preteklih letih je prejel več priznanj na državni ravni). Tudi letos so prostovoljske skupine in posamezniki prej eli priznanje predsednika države na Brdu pri Kranju.
Zavod Oreli je že drugo leto zapored uspešno izvedel teden računalniškega izobraževanja v svetovalni pisarni za starejše v Kamniku.
Občina še vedno velik del sredstev namenja socialni oskrbi naših občanov, in sicer za doplačevanje stroškov domske oskrbe v zavodih, za delovanje humanitarnih društev, Rdečega križa Kamnik, Župnijske Karitas Kamnik, za prostovoljske skupine, za zdravstveno letovanje socialno ogroženih otrok, za stanovanjske stroške brezdomcev, enkratne denarne pomoči, javna dela, s katerimi smo letos zagotovili sredstva za delo 35 brezposelnih oseb.
Župan Marjan Šarec je skupaj z dilektorjem javnega zavoda Mestne lekarne Dionizijem Petričem v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik odprl prenovljeno Lekarno Novi trg. Prva Lekarna Novi trgje bila odprta leta 1992 v velikosti 112 kvadratnih metrov. Iz leta v leto se je promet povečeval in dosegel skoraj četrtino celotnega prometa zavoda. Obstoječi prostori so postali občutno premajhni in zaradi tega so se vjav-nem zavodu Mestne lekarne odločili za prizidek. S tem so pridobili dodatnih 80 kvadratnih metrov površine.
23
Skupinska slika nagrajenih prostovoljcev Zavoda Oreli s predsednikom države Borutom Pahorjem
i
CD CD
>o
_Q
O
Župan Marjan Šarec med udeleženci računalniškega izobra- Odprtje lekarne: župan Marjan Šarec (v sredini), Sašo Re-ževanja	bolj, direktor Zdravstvenega doma (levo), in Dionizij Petrič,
direktor Mestnih lekarn (desno)
24
Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju Kamnik - Štacjon
V okviru Centra za socialno delo Kamnik deluje od 3. januarja 2012 program Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju Kamnik, na kratko Štacjon, pri katerem sodelujejo Občina Kamnik, Center za socialno delo Kamnik in posamezniki.
Program dnevnega centra se izvaja v prostorih želez-
niške postaje Kamnik Mesto. Večina aktivnosti poteka po metodi de l a s skupino po vnaprej do l očenem programu, ki ga oblikujemo skupaj z osebami, vključenimi v program. To velja predvsem za izvajanje različnih ustvarjalnih delavnic (delovna terapija z ustvarjanjem z glino in lesom, slikanje na platno, šivanje, kvačkanje), de l avnic za osebnostno rast in učenje socialnih veščin (trening asertivnosti, skupinski razbremenilni pogovori), za športne in prostočasne aktivnosti, ki po-
tekajo znotraj in zunaj prostorov dnevnega centra (jutranja telovadba, sprehodi, urejanje okolice dnevnega centra in bližnjega parka), in skupno učenje gospodinjskih spretnosti. Te aktivnosti pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja posameznika, k samostojnosti na vseh življenjskih področjih, ohranjanju že pridobljenih spretnosti in znanj, razvijanju in učenju novih, k izboljšanju splošne psihofizične kondicije, kar je za duševno zdravje posameznikov še kako pomembno. Osebe, vključene v program, se v varnem in prijaznem okolju učijo sprejemanja bolezni in življenja z njo.
Manjši del aktivnosti poteka individualno po metodi dela s posameznikom. V okviru individualnega dela sta še posebej pomembna celostna obravnava in spremljanje zdravstvenega stanja posameznika, povezovanje s svojci, zakonitimi zastopniki, zdravstvenimi in socialnimi službami ter drugimi, ki so pomembni za posamezno osebo. Individualno delo s posameznikom se kaže tudi v individualnih razbremenilnih pogovorih ob trenutnih duševnih stiskah in težavah ter v informativnih razgovorih, pa tudi v zagovorništvu za posameznika v različnih življenjskih situacijah.
Zaposleni v dnevnem centru si prizadevajo tudi za odpravljanje predsodkov glede duševnih motenj in diskriminacije do ljudi s težavami v duševnem zdravju in njihovih svojcev z različnimi akcijami ozaveščanja o tovrstni problematiki (Dan odprtih vrat v dnevnem centru, sodelovanje s sorodnimi organizacijami na področju duševnega zdravja).
Novi prostori Medobčinskega društva invalidov Kamnik (MDI)
V MDI Kamnik smo si vrsto let prizadeva l i in iskal i možnosti, da bi prišli do prostorov, ki bi nam omogočili normalno delo. Potreba po večjih prostorih seje kazala predvsem pri svetovalnem delu, pri organizaciji raznih delavnic, predavanj, izobraževanj. V aprilu 2010 smo podpisali pogodbo o odkupu prostorov, ki so bili dograjeni do III. gradbene faze in so ustrezali naši dejavnosti. Ker je bila investicija za odkup, dograditev in opremo novih prostorov zahtevna naloga, so nam s finančnimi sredstvi pomagali tudi Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO, občini Kamnik in Komenda ter donatorji. Občina Kamnik je prispevala 25 % finančnih sredstev od celotne investicije, ki smo jo uspešno zaključili v letu 2013.
Poslovni prostori društva v izmeri 63 m2 so v pritličju sta novanjsko-poslovnega objekta na lokaciji Novi trg 26/a. Dostop v prostore je omogočen s klančino tudi težko gibljivim invalidom. Pred prostorom sta dve parkirni mesti, rezervirani za invalide.
Z novimi prostori je društvo po 40 letih neprekinjenega delovanja pridobilo normalne pogoje za delo in za izvaj a nje posebnih socialnih in humanitarnih programov za delovne invalide občin Kamnik in Komenda.
Varstvo pred naravnimi in drugimi ne srečami v Obči ni Kam nik
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji zlasti na dejavnosti prostovoljcev, saj pripadniki posameznih enot vse na l oge zaščite, reševanja in pomoči opravljajo prostovoljno. V sistemu tako nosijo glavno breme reševanja pripadniki prostovoljnih operativnih sestavov, ki se vključujejo v sistem zaščite in reševanja (prostovoljna gasilska društva, Društvo Gorska reševalna služba Kamnik, Kinološko društvo z enoto reševalnih psov, skavti in taborniki).
Po zadnjih podatkih šteje Občina nekaj manj kot 30.000 prebivalcev, samo mesto Kamnik z okolico preko 12.000 prebivalcev. Razgibanost terena obsega višinsko razliko ok. 2200 m (od 350 m nadmorske višine pa vse do 2558 m).
Operativne gasilske enote znotraj prostovoljnih gasilskih društev predstavljajo osnovni reševalni steber v sistemu varstva pred nesrečami. Aktivnosti usmerjajo predvsem v operativno delo. S primerno organiziranostjo zagotavljajo varstvo pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami. Glede na to, da v zadnjih dveh desetletjih naše Občine niso obšle večje naravne nesreče, smo v zadnjem desetletju zabeležili tudi večje število požarov na objektih, v industriji itd. Prav zaradi pogostejših naravnih in drugih nesreč bo potrebno v prihodnje še naprej vlagati v strokovno izobraževanje, posodabljanje opreme za hitro in učinkovito posredovanje ter reševanje ob nesrečah.
V zadnjih letih se je gradnja poslovno-industrijskih con preselila na obrobje mesta, s tem seje povečala tudi stopnja požarne ogroženosti. Močnoseje povečalo število poslovno-stanovanjskih in drugih javnih objektov ter objektov, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ter skladiščijo nevarne snovi ali se kako drugače ukvarjajo z njimi. Pri analizah požarov ugotavljamo, da se njihovo število povečuje v stanovanjskih soseskah in v podjetjih, kar pomeni, da se dejansko uresničujejo dejstva, na katera so gasilci opozarjali že dlje časa. Požari v podjetjih so zaradi neurejene požarne varnosti vedno večji in povzročajo vedno višje stroške. Treba jih je gasiti večinoma s specialnimi gasilnimi sredstvi, ki pa so precej draga. Če te vrednosti primerjamo s številom akcij v zadnjih nekaj letih, lahko ugotovimo, da v primeru povečevanja takšnih intervencij gasilci ne bodo imeli zadosti finančnih sredstev niti za gasilna sredstva.
Opremljenost gasilskih enot še ni popolna glede na zahteve Meril o minimalni opremljenosti. Vozni park in opremljenost gasilskih društev zagotavljata uspešno izvajanje tudi najzahtevnejših intervencij. Z leti pa se vozni park stara, zato si prizadevamo za pomlajevanje vozil in opremljanje s sodobno gasilsko zaščitno in reševalno opremo, kije nujno potrebna za izvajanje zahtevnih intervencij. V skladu s sprejetim dolgoročnim planom nabave gasilskih vozil in vrstnim redom nakupa posameznih vozil smo v letih 2012 in 2013 kupili dve gasilski vozili: v letu 2012 za PGD Špitalič, v januarju 2013 pa je bil objavljen javni razpis za gasilsko avtocisterno GVC 16/25 za PGD Kamnik, ki je bila dobavljena v septembru. Vozilo GVC 16/24 je od PGD Kamnik kupilo Prostovoljno gasilsko društvo Sela
25
26
pri Kamniku. Skupna vrednost nakupa omenjenih treh ga sil skih vozil je zna ša la oko li 400.000 evrov.
Telekomunikacijski in informacijski sistem
V	sistemu zaščite, reševanja in pomoči se uporabljata enoten sistem radijskih zvez (ZARE) in sistem osebnega pozivanja (t. i. tiho alarmiranje), ki ga uporabljajo vse reševalne službe (operativni gasilci, gorski reševal ci in reševalci ZD Kamnik). V letu 2013 smo dopolnili opremljenost operativnih gasilskih enot na področju tihega alarmiranja ter opremljanja operativnih dežurnih sob pri vseh 13 gasilskih društvih. Za podporo pri vodenju smo komunikacijsko opremo dopolnili tudi z ustreznimi kartografskimi podlagami v tiskani in elektronski obliki. Komunikacijsko središče sistema obveščanja enot zaščite, reševanja in pomoči za območje Občine Kamnik je v Regijskem centru za obveščanje Ljubljana (ReCO 112), preko katerega se zagotavlja povezovanje uporabnikov. Na sedežu osrednje gasilske enote v Občini Kamnik (PGD Kamnik) je organizirana stalna 24-urna dežurna služba, ki jo opravljajo dežurni gasilci, ki sojim bili v letu 1983 zagotovljeni stanovanjski prostori v Gasilskem domu. V primerih večjih naravnih in drugih nesreč se v dežurni sobi v Gasilskem domu Kamnik takoj vzpostavi dežurna služba v okrepljenem sestavu in t. i. območni center za obveščanje.
Finančni viri
Za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je bil o za obdobj e 2012-2013 zagotovljenih okoli 700.000 evrov sredstev.
Nesreče v zadnjih letih
V	zadnjih letih so nas po I eg požarov na objektih, v naravi in visokogorju, prometnih nesreč, nesreč z nevarnimi snovmi ter drugih tehničnih nesreč doletele tudi večje naravne nesreče. Občino so prizadele katastrofalne poplave 4. in 5. novembra 2012 in neurja z močnim vetrom 11. novembra 2013. Če na hitro pregledamo samo poplave, ki so od katastrofalnih po-
plav leta 1990 prizadele našo Občino (poplave 1998, 2005, 2007, 2010 in 2012), lahko ugotovimo, da ne moremo več govoriti o stoletnih poplavah, ampak so poplave sedaj vse pogostejše glede povratne dobe, saj so praktično vsako leto. Občino doleti t. i. hudourniški tip poplav.
Preglednica 1:
Pregled intervencij v obdobju 2012-2013
Vrsta intervencije, leto	2012	2013
Požari na objektih	22	26
Požari na prometnih sredstvih	1	1
Požari v naravnem okolju	11	19
Nesreče v cestnem prometu	16	37
Nesreče z nevarnimi snovmi	4	6
Tehnična in druga pomoč	20	24
Naravne in druge nesreče (neurja, poplave, močan veter, zemeljski plazovi)	40	11
Iskanje pogrešanih oseb	0	1
Druge nesreče (nepotrebna pomoč, lažni alarm)	9	0
Pri velikih požarih na stanovanjskih in gospodarskih objektih, ko so občani ostali brez strehe nad glavo, so Občina Kamnik in župan s svojimi službami v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Kamnik in Centrom za socialno delo z denarnimi sredstvi pomagali vzpostaviti čimprejšnje osnovne življenjske pogoje za bivanje.
V zadnjih letih so večji požari v večini primerov zajeli objekte lesenih konstrukcij, ki so ostali zaradi hitrega, kvalitetnega in učinkovitega gašenja skoraj nepoškodovani.
Največja naravna nesreča, ki je v letu 2012 prizadela dobršen del naše Občine
Močno večdnevno deževje, ki je med 4. in 6. novembrom zajelo večji del Slovenije, je zajelo tudi ob-
Goreče gospodarsko poslopje na Klemenčevem
Sanacija struge Volovljek v letu 2013
Poplavljanje Kamniške Bistrice v Sp. Stranjah
močje Občine Kamnik, ki spada v območje z zmerno kontinentalno klimo, močna deževja so značilna spomladi in jeseni. Vodstvo štaba CZ Kamnik je razmere in napovedi padavin spremljalo po poročilih Agencije RS za oko Ije ter pravočasno pričelo s preventivnimi aktivnostmi, ki pa so se, kot se je pokazalo kasneje, obrestovale. Močne padavine, narasli vodotoki in hudourniki so največ škode povzročili na občinski infrastrukturi (ceste, vodovodi, kanalizacijska infrastruktura). Zaradi namočenosti in povečane vodnatosti vseh vodotokov seje povečalo število zemeljskih zdrsov na reliefno razgibanem terenu. 5. novembra je bil okoli 12. ure dosežen največji vodostaj Kamniške Bistrice na merilnem mestu, in sicer je pri pretoku 168 m3 višina vodostaja dosegla 282 cm. Popoldne so vsi vodostaji v Občini začeli upadati zaradi sneženja v hribovitih predelih.
Dežurna služba PGD Kamnik je skupaj z Občinskim štabom CZ Kamnik v času intervencije in po njej evidentirala okoli 100 prijavljenih dogodkov (poplavljeni objekti, zemeljski plazovi, poškodovane ceste, črpanje meteorne vode, poškodovane struge vodotokov, gradnja zaščitnih pregrad s protipoplavnimi vrečami in na-si pi).
Tokratne poplave so razen na infrastrukturi povzročile tudi veliko škodo na vodnih objektih (narasla voda je v struge nanesla ogromne količine materiala, drevja, vej evja). Na intervencijah je skupaj sodelovalo več kot 110 prostovoljnih gasilcev, štirje člani operativnega štaba Civilne zaščite, gradbeni podjetji Žurbi Team in Komunalno podjetje Kamnik ter drugi posamezniki in podjetja z gradbeno mehanizacijo.
Vodna ujma med 28. oktobrom in 6. novembrom je povzročil a za približno 3,3 mi I ij onov evrov škode, od tega največ na vodolokih (2,6 mio evrov), zaradi ze-
Sanacija zemeljskega plazu pod cesto Špltallč-Sedeljšak
meljskih plazov ter na cestni in komunalni infrastrukturi (oko I i 633.000 evrov), manj pa na obj ekj ih in v kmetijstvu.
Zaradi namočenosti tal se je sprožilo skupaj okoli 40 zemeljskih plazov, usadov ter zdrsov zem Ijin. Narasle vode in zemeljski plazovi so ponekod zaradi neprevoznih ali odtrganih delov cest onemogočali dostop do objektov. Vzpostavljenih je bilo skupaj preko deset popolnih in delnih cestnih zapor. Na poplave novem-
■
27
Saniran zemeljski plaz pod cesto Špitalič-Sedeljšak
i CD
CD
>o
_Q
O
28
bra 2012 smo bili v primerjavi s poplavami leta 2007 dobro pripravljeni. Vodstvo Občinskega štaba Civilne zaščite je Regijski center za obveščanje 112 pravočasno obvestil, poplave leta 2007 pa so bile nenadne. Občanom na ogroženih območjih je bilo predhodno in tudi v času intervencije razdeljenih več kot 2000 na pol nje nih proti po plav nih vreč. Na najbolj ogrože nih območjih pa so bili že v zgodnjih popoldanskih urah 5. novembra zgrajeni protipoplavni nasipi, s čimerje bila preprečena večja gmotna škoda zlasti na objektih in infrastrukturi.
K sreči večje škode zaradi visoke vode in poplav novembra 2012 na obj ektih ni bi l o, pač pa je bil a večja škoda na občinski infrastrukturi (ceste, vodovodi, kanalizacija) ter škoda zaradi plazenja tal in erozije. Močno večdnevno deževje je poškodovalo tudi vodne objekte (mostove, pragove, brane) ter struge. Namo-čenost terena je sprožila tudi številne usade in zemeljske plazove na kmetijskih površinah, v gozdovih, povzročila poškodbe gozdnih cest, kolovozov in drugih javnih poti.
Občina Kamnik je začela sanirati oziroma odpravljati posledice naravne nesreče že med intervencijo. Zaradi neprevoznosti nujnih prometnih povezav so bili sprejeti nujni ukrepi za pravočasno odprtje zapornic na Titanovem jezu, jezu v Sp. Stranjah ter pri podjetju Calcit v Stahovici, ureditev prometnih povezav, vzpostavitev začasnih prometnih povezav do stanovanjskih objektov ter drugi ukrepi za zmanjšanje ogroženosti. V dneh po nesreči smo na podlagi interventnih ukrepov ter s sodelovanjem strokovnjakov s področja prometa, gradbeništva ter vodnega gospodarstva začeli odpravljati posledice naravne nesreče na najbolj poškodovanih območjih. Najprej smo odstranili zemljino s cest, ki še niso bile poškodovane.
Sanacijo nastale škode smo nadaljevali po nesreči in v naslednjem letu. Tudi za vodotoke je bilo v zadnjih petih letih od katastrofalnih poplav v septembru 2007 kar nekaj državnih sredstev vloženih v sanacijo škode
(Kamniška Bistrica, Bistričica, Blatnica, Črna, Volov-ljek, Motnišnica).
Leta 2013 je bila izvedena sanacija zemeljskega plazu na edini dovozni cesti do domačije Sedeljšak v Špitaliču.
Ocenjevanje škode zaradi naravnih nesreč
Pomemben del sanacije in odprave posledic naravnih nesreč je tudi ocenjevanje škode. Občina Kamnik ima za posamezne dogodke vnaprej imenovane člane komisij za ocenjevanje, ki se praviloma takoj po nesreči odpravijo na teren, poslikajo škodo in jo popišejo v predpisane obrazce v skladu z navodili Uprave RS za zaščito in reševanje. Ročno izpolnjene obrazce je nato potrebno vnesti v spletno aplikacijo za ocenjevanje škode, ki se imenuj e Ajda. Po zaključku roka za ocenjevanje vnos ni več možen. Na podlagi ocenjene škode in vnesenih škodnih dogodkov Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izdela Delni sanacijski program za od pravo škode.
Za novembrske poplave 2012 je bilo skupaj v aplikacijo Ajda vpisanih 152 vlog, ocenjena škoda je znašala okoli 3,3 mio evrov.
Ocenjena škoda zaradi poplav 5. in 6. novembra 2012
Obrazec	Vrsta škode	Št. vlog	Ocenjena škoda v evrih
Obrazec 1	kmetijstvo	33	15.253,29
Obrazec 4	stanovanjske in poslovne stavbe	4	9.722,20
Obrazec 5	infrastruktura, gozdne ceste in zemeljski plazovi	76	633.664,26
Obrazec 5	vo dna infrastruktura	39	2,649.240,86
Skupaj		152	3,307.880,61
Primerjava ocenjene škode po poplavah v letih 2010 in 2012
Vrsta škode
Poplave september 2010
Poplave november 2012
_ , ocenjena , ocenjena št. vlog „	št. vlog „
škoda v evrih	škoda v evrih
Kmetijstvo	42	119.804,80 33	15.253,29
Stanovanjske in poslovne stavbe	11	14.618,90 4	9.722,20
Infrastruktura, gozdne			
ceste in zemeljski	93	1,380.252,34 115	633.664,26
plazovi			
Vodna infrastruktura		4,500.000,00	2,649.240,86
Skupaj	146	6,014.676,04 152	3,307.880,61
Primerjava ocenjene škode zaradi poplav			
v letih 2007, 2010 in 2012			
Vrsta škode/ocena		Višina škode v evrih	
škode v evrih			
glede na leto nesreče		2007 2010	2012
Kmetijstvo		150.000,00 119.804,80	15.253,29
Stanovanjske in poslovne stavbe		581.591,18 14.618,90	9.722,20
Infrastruktura, gozdne ceste zemeljski plazovi	in	257.217,77 1,380.252,34	633.664,26
Vodna infrastruktura		2,700.000,00 4,500.000,00 2,649.240,86	
Skupaj		3,690.815,95 6,014.676,04 3,307.880,61	
Iz zgornjih podatkov in analiz Občinskega štaba CZ Kamnik po posameznih nesrečah je razvidno, da so največ škode na objektih v zadnjih letih po poplavah v novembru 1990 povzročile katastrofalne poplave 18. septembra 2007. Škoda na objektih je takrat znašala malo več kot pol milijona evrov.
Ob poplavah v septembru 2010 in novembru 2012 pa smo evidentirali večjo škodo, nastalo zaradi erozije in plazenja. V zgornjo tabelo je vključena tudi ocena škode na vodni infrastrukturi (na vodotokih), ki pa jo ocenjujejo državne komisije.
Suša v kmetijstvu v letih 2012 in 2013
Poleg omenjenih naravnih in drugih nesreč je zadnji dve leti v Občini Kamnik zaradi pomanjkanja padavin v poletnih mesecih posamezna območja prizadela tudi suša v kmetijstvu. Zaradi suše od maja do konca avgusta so bile vidne posledice na kulturah in travin-ju. Občina je škodo prijavila, vendar je iz ocenjevanja škode izpadla. Leta 2013 pa smo na podlagi sklepa vlade tudi začeli ocenjevanje škode zaradi suše v kmetijstvu. Občinska komisija za ocenjevanje škode v kmetijstvu je evidentirala 186 vlog oškodovancev. Skupna ocenjena škoda je znašala 555.270,30 evrov.
Ledena ujma 2014
Katastrofalna ledena ujma, kije v februarju silovito klestila po slovenskih gozdovih, je prizadela tudi Občino Kamnik in ponekod povsem ustavila življenje. Veliko gospodinjstev zunaj mestnega središča je ostalo brez elektrike, vode in mobilnega telefona, 32 cestje bilo zaradi polomljenih dreves in vejevja neprevoznih. Poveljnik kamniške Civilne zaščite Matjaž Srša je že od sobote naprej pošiljal na državne inštitucije prošnje. Najprej za agregate, a odziva ni bil o. »Ne smemo čakati,« sta se strinjala z županom Marjanom Šarcem. Ker od države ni bilo odziva, saj so nam dejali, da so agregate poslali na druga prizadeta območja, smo iz Milana sami naročili oziroma najeli deset agregatov večje moči, med 50 in 150 kil ovati. Kupi l i smo še 14 manjših in jih enakomerno razdelili po gasilskih društvih. Slovenska vojska, ki se je na našo prošnjo odzvala šele čez nekaj dni, je pripeljala s seboj 12 agregatov, kar pa je zadoščal o le za nekaj obj ektov, za en odstotek vsega, kar smo potrebovali.
»Stanje je bilo zelo hudo. Ne vem, kako bi bilo, če se ne bi tako hitro organizirali sami. V takšnih trenutkih je vsak dan, vsaka ura preveč. Če ne bi sami zagotovili agregatov, bi ostal o brez elektrike od 3000 do 6000 gospodinjstev, tako pa so v nekaj dneh imeli elektriko skorajda vsi,« je povedal poveljnik Civilne zaščite. Vse tisto, kar smo lahko, smo storil i z dobro organizacijo in koordinacijo, pravzaprav kar z vojaškim redom, ki je, kot pravi župan Marjan Šarec, poleg pravih ljudi na pravem mestu v takšnih trenutkih edini učinkovit način dela.
Zlomljen steber daljnovoda
29
i CD
CD
>o
_Q
O
Posredovanje pri podrtem drevesu ob stanovanjski hiši v Godiču

Posredovanje z vozilom Unimog ob cesti Stahovica-Kamniška Bistrica
i CD
CD
>o
_Q
O

32
V	Občini, ki se razteza na 265 kvadratnih kilometrih in ima zaselke in vasi zelo oddaljene od središča, smo se že iz prejšnjih naravnih katastrof veliko naučili. Sistem zaščite in reševanja vzpostavljamo že od leta 1991, tako zdaj praktično ni hiše, za katero ne bi vedeli, kaj se v takšnih razmerah dogaja s prebivalci. Sistem temelji na tem, da se, ko pride do nesreče, naravne ali kakšne druge, organiziramo povsem po vojaško.
»V Sloveniji je velik problem, da nimamo naborniške vojske. Vojsko smo zaprosili za pomoč. Ko pa smo jim povedali, kakšno konkretno nalogo imamo, so nam odvrnili, da nimajo ustrezne tehnike in dovolj ljudi. Podobno je bilo z državnim štabom Civilne zaščite. Pa smo se morali, kot že velikokrat do sedaj, znajti sami. Sam se še kako zavedam, kako po mem bni so pri tem štab Civilne zaščite, gasilske enote in vsi ljudje, ki so-delujejovtakšnih akcijah. Če imaš na teh mestih ljudi, ki gledaj o na uro, potem takšna služba ne more biti učinkovita. To seje pokazalo tudi v nekaterih občinah, kjer imaj o še sedaj velike težave. Ne gre le zato, da priklopiš tri, štiri agregate, potrebna je celotna oskrba. Nepogrešljiva je vsaka lokalna gasilska enota, saj ta pozna svoje ljudi. Če tega ni, ti nekdo lahko umre, ker ne boš vedel zanj. Zato je to tako pomembno in zato v naši občini nikoli ne varčujemo pri gasilcih,« je povedal župan Marj an Šarec, ki je sicer tudi sam vrsto let aktiven gasilec in je tudi sedaj pri reševanju in koordinaciji dejavno sodeloval, prevozil dva tisoč kilometrov (na svoj e stroške), da si je ogledal, kje kdo potrebuje kakšno pomoč, in tudi sam poprijel za delo.
V	Občini imamo 13 gasilskih društev, vvsakem ima-
jo dežurne sobe z vso potrebno informacijsko podporo, ki deluj e tudi takrat, ko ni ne elektrike in ne mobilnih telefonov. Vsa so opremljena s kartografijo. Prijavljeni dogodek se zabe I eži in javi na centralni štab Civilne zaščite, ki je v osrednjem Gasilskem društvu Kamnik, kjer naredijo načrt reševanja. Tako je v sedanji ledeni ujmi vodja Elektro Kamnik označil, kateri daljnovodi so bili najbolj poškodovani, na podlagi tega seje naredil načrt reševanja. Najprej je treba reševati življenja. Iz gasilskih društev, ki podrobno poznajo teren, so takoj dobili informacijo, kje so življenjsko odvisni od elektrike, npr. bolniki, priključeni na kisik ali druge aparature. V vseh gasilskih društvihje bil do preklica izrednih razmer 24 ur v vsakem gasilskem domu dežurni gasilec (tudi po preklicu mora biti dosegljiv na telefonski liniji, dokler se razmere ne normalizirajo). Vsako gasilsko društvo pokrije svoje operativno območje in ima obvladljiv teritorij, za katerega je zadolženo in o stanju ažurno obvešča 24-urno dežurno službo Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Ni hiše, pravijo, do katere ne bi šli, če ne drugače, pošljejo kurirja tudi peš. »Zlata vredne so gasilke, ki so bile v zadnjih dneh poleg gasilcev zadolžene za dežurstva, fantje pa so bili večinoma na terenu,« je rekel Jože Oblak, poveljnik regije Ljubljana 3, vodja intervencij v Občini Kamnik in predsednik Gasilskega društva Kamnik. Pravi, da je sistem takšen, da vsako društvo lahko deluje samostojno, kar je »brez pretiravanja ena najbolj organiziranih zvez v Sloveniji«.
Kljub temu je bi l o de l o gasilcev v teh dneh težko. Žleda do zdaj niso bili vajeni, sekači in logarji, ki so
Sodelovanje z Gorsko reševalno postajo Kamnik
V Občini Kamnik je zelo dobro usposobljena in organizirana postaja Gorske reševalne službe Kamnik, ki se vključuje tudi v sistem zaščite in reševanja.
Podatki o članih društva (december 2012):
•	število članov	57
•	častni člani	5
•	reševalci z licenco	34
•	pripravniki	5
•	izredni člani	4
Neprevozna cesta v Kamniško Bistrico
Reševalna dejavnost
prav tako pomaga l i, so jim poveda l i, kje so lahko nevarnosti. Tako so ime l i v vsem tem času na srečo le eno manjšo poškodbo. Ceste so bile neprevozne, na njih množica dreves, ki jih je bilo treba umakniti. »Vse hiše, razen v mestu Kamnik, so bi l e praktično odrezane od elektrike, stanje je bilo res hudo. Brez sodelovanja vseh v lokalni skupnosti, gasilcev, štaba CZ, komunale, gradbene mehanizacije, sekačev, gorskih reševalcev in še koga ne bi šlo,«je rekel Jože Oblak.
Enote gasilskih društev so delale 24 ur na dan, prav tako zimska cestna služba, saj je bilo treba vsako cesto najprej splužiti in posuti ter odstraniti glavno drevje, da so se sploh lahko prebil i naprej. Na primer do Velike planine, kjer je bilo ravnotedaj na planini ujetih 57 planincev, med njimi tudi dojenčki, tako da so se prvo noč ukvarjali še s tem, da so jim zagotovili plenice, naslednji dan pa so vse varno pripeljali v dolino.
Ljudje so bili - vsaj večinoma - potrpežljivi. Ker je bilo najhuje ravno v vaseh, je bila situacija lažje obvladljiva, saj so precej samooskrbni. Imajo peči, tudi za kurjavo navadno ni problem.
Ob vsaki takšni nesreči je nujno čim prej informirati ljudi. To je vtakšnih trenutkih izredno pomembno, saj je za ljudi najhuje, če ne vedo, kaj se dogaja, in mislijo, da so pozab ljeni. Za informiranje so gasilci uporabili gasilski zvočnik, s katerim so po vaseh obveščali ljudi o tem, da so šole zaprte in tudi o trenutnem stanju. Za tiste, ki so ime l i de l uj očo tehnologijo, pa je bilo seveda nepogrešljivo obveščanje po facebooku in spletni strani Občine Kamnik, za kar je skrbela Janja Zorman Macura.
Iz izrednih razmer, s kalelmi smo se že soočili, smo se naučili, da se mora človek najprej zanesti sam nase, potem na lokalno skupnost, nazadnje pa na državo. »Mi ne čakamo nikogar, smo samoorganizirani, včasih pa si vendar l e želimo več posluha države,« je menil župan Marjan Šarec.
Čaka nas še ve l iko de l a, a upamo, da je najhujše, torej vzpostavitev normalnih življenjskih razmer, za nami. Da pa bo električni sistem spet normalno deloval, bo trajalo vsaj še pol leta. Koliko časa pa bomo potrebovali za ureditev gozdov, ki so v zelo žalostnem stanju, pa ne moremo napovedati.
V	letu 2012 smo imeli skupaj 28 intervencij, kar pomeni 6 več od dolgoletnega povprečja (20 intervencij je bilo reševalnih, 8 iskalnih). Reševali smo 28 ponesrečencev, od teh smo prinesli iz gora 2 mrtva, enega mrtvega smo reševali v gozdu nad vasjo Trnjava v občini Lukovica. V intervencijah je sodelovalo 306 reševalcev, ki so opravili 2517 ur reševalnega dela, kar je 1798 ur več kot v letu 2011. Poleg v omenjenih 28 intervencijah smo člani DGRS Kamnik sodelovali še v sedmih intervencijah sosednjih društev GRS.
Iz tabele je razvidno, da se je močno povečalo število reševalcev, prisotnih v intervencijah, in število reševalnih ur. Povečanje gre deloma na račun večjega števila intervencij, glavni razlog pa je izpolnjevanje dogovora, da zaradi učinkovitejšega dela in lastne varnosti v intervencijo vpokličemo več reševalcev, kot je bila praksa v preteklih letih. Razlog za povečanje je tudi nov način obveščanja, ki smo ga uvedli v letu 2012. Da je ta način dela pravilen, se je še kako pokazalo v intervenciji v dolini Kamniške Bele, ko se je v intervenciji poškodoval naš reševalec in je moral del reševalne ekipe reševati njega.
V	intervencijah pogosto sodelujeta tudi zdravnik in helikopter, kar pomeni kvalitetnejšo in hitrejšo pomoč ponesrečencu.
Usposabljanje
Pogoj, da čim uspešneje in čim bolj varno izvajamo reševalno dejavnost, je nenehno usposabljanje članov društva. Poleg rednega zimskega in letnega usposabljanja članov na Veliki planini so bila v letu 2012 realizirana naslednja usposabljanja:
•	za delo s helikopterjem - modul A v Kamniški Bistrici,
•	tečaj varne hoje v gore v zimskih razmerah na Veliki planini,
•	prikazna vaja za osnovnošolce na Veliki planini.
Udeležili smo se usposabljanj in vaj, ki so jih pripravila druga društva:
•	zimsko usposabljanje na Jezerskem - GRS Železna Kapla,
•	vaja potres - Kamnik,
•	vaja potres - Lek Mengeš.
33
Podrobnejši podatki o reševalnem delu:
Vrsta intervencije	Število intervencij			Število reševalcev			Ure reševalcev			Prisoten zdravnik			Prisoten helikopter			Število ponesrečencev		
	2012	2011	indeks	2012	2011	indeks	2012	2011	indeks	2012	2011	indeks	2012	2011	indeks	2012	2011	indeks
Iskalna	8	7	1,14	107	43	2,49	1179	193	6,11	2	0		3	0		6	2	3,00
Reševalna	20	19	1,05	199	129	1,54	1337	519	2,58	14	8	1,75	11	8	1,37	22	22	1,00
Skupaj	28	26	1,08	306	172	1,78	2517	712	3,54	16	8	2,00	14	8	1,75	28	24	1,17
Pripravili smo dve prikazni vaji reševanja padalcev v Kamniški Bistrici in se udeležili vseh usposabljanj, ki jih je organizirala GRZS.
Poleg reševalnega dela in usposabljanj smo uspešno izvedli akcijo zbiranja sredstev za nakup novega intervencijskega vozila. Zbrali smo 20.760,00 evrov, precej donatorjev pa nam je pomagalo s svojimi izdelki in storitvami. Vsem donatorjem je bila poslana zahvala, seznam pa je objavljen na spletni strani društva. Z namenom zbiranja sredstev in v okviru praznovanja ob 90-letnici društva smo organizirali prireditev Dan Gorske reševalne službe Kamnik, kjer smo izvedli srečelov in s tem zbrali 2.815,00 evrov.
Ob praznovanju 90-letnice ustanovitve Društva GRS Kamnik smo izvedli več prireditev:
•	svečani občni zbor DGRS Kamnik,
•	svečani prevzem novega intervencijskega vozila,
•	Dan Gorske reševalne službe Kamnik - predstavitev dela DGRS Kamnik in ostalih reševalnih služb,
•	Želja pomagati - osrednja prireditev ob 90-letnici Društva GRS Kamnik
•	in izdali knjigo Želja pomagati - 90 let organiziranega reševanja na Kamniškem.
Organizirali in sodelovali smo pri dežurstvih, organizacijskih in preventivnih dejavnostih, izvedli razna predavanja, delovne akcije in projekte.
Ogromno prostega časa smo reševalci porabili za vzdrževanje psihofizične kondicije, ki je pogoj, da lahko rešujemo. To smo si večinoma pridobili v gorah, kjer smo veliko naredili tudi na preventivnem področju - obhodi terenov in pregledi planinskih poti ter napotki mimoidočim obiskovalcem gora.
Člani društva smo bili aktivni tudi pri delu in vodenju Gorske reševalne zveze Slovenije.
Sodelovanje članov Društva GRS Kamnik z ostalimi društvi za zaščito in reševanje
Kot pred tem smo tudi v letih 2012 in 2013 odlično in zgledno sodelovali z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Upravo RS za zaščito in reševanje, Regijskim centrom za obveščanje, Občino Kamnik in s CZ Občine Kamnik ter ostalimi občinami, katerih teren pokrivamo, s Policijsko postajo Kamnik, z Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik, gasilskimi društvi iz Občine Kamnik, družbo Velika planina, Planinsko
34
Prikazna vaja reševanja na Veliki planini
zvezo Slovenije in planinskimi društvi, še posebej s PD Kamnik in AO PD Kamnik ter z vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z zaščito in reševanjem.
Ker nam je reševalcem vodenje evidenc in administrativno delo nujno zlo, je zagotovo marsikaj narejenega ostalo nezabeleženega. Društvo GRS Kamnik je v letih 2012 in 2013 delovalo uspešno, predvsem smo bili uspešni pri izvajanju osnovne dejavnosti, saj smo kot vsako leto tudi letos rešili kar nekaj življenj. Uspešni smo bili na izvedenih usposabljanjih in pri ostalih dejavnostih, ki so pogoj za delovanje društva, ki s svojim delom nadaljuje 90-letno tradicijo predhodnikov.
Poročilo o pridobivanju evropskih in državnih sredstev
Občina Kamnik je v sedanji finančni perspektivi pridobila evropska in državna sredstva za različne projekte v skupni višini 7,186.113,8 evrov. Črpali smo denar iz različnih evropskih skladov, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj (iz naslova razvoja regij, evropska teritorialna sodelovanja - čezmejna in trans-nacionalna, ...), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski socialni sklad in tudi iz drugih programov Evropske skupnosti, kot so program Evropa za državljane, program DYNALP, 6. in 7. Okvirni program, Exchange 3. Na nekatere razpise smo kandidirali samostojno in za te smo pridobili sredstva v višini 5,803.745,8 evrov. V drugih projektih sodelujemo skupaj z drugimi občinami, za kar smo s sodelujočimi občinami skupaj pridobili 1,382.368 evrov evropskih sredstev.
Najuspešnejši smo bili pri pridobitvi sredstev za trenutno prioritetne projekte v Občini Kamnik. Z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, je Občina Kamnik podpisala pogodbo za 2,961.711,00 evrov nepovratnih sredstev za gradnjo OŠ Toma Brejca. Poleg tega smo za isti projekt pridobili še 440.988,00 evrov sredstev od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na podlagi Zakona o financiranju občin. Podpisano imamo tudi pogodbo z Eko skladom v vrednosti 1,159.452,00 evrov za gradnjo OŠ Frana Albrehta.
V	letu 2013 smo bili zelo uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev za energetske sanacije šol in vrtcev, in sicer za projekte Energetska sanacija POŠ Zgornji Tuhinj, Energetska sanacija POŠ Nevlje in Energetska sanacija enote Pestrna. Celotna vrednost vseh treh projektov znaša 342.147,00 evrov, od tega je 222.067,00 evrov nepovratnih sredstev. Poleg tega smo v POŠ Nevlje zaradi dotrajanosti peči na kurilno olje to zamenjali s kotlom na biomaso, za kar smo pridobili sredstva v višini 15.000 evrov (celotna vrednost projekta je bila 47.474,90 evrov).
V	letu 2013 smo uspešno zaključili tri mednarodne projekte (Povabilo v gozd, Ekoembalaža in My clima mate), ki jih je sofinanciral program dynAlp climate. Čeprav gre za projekte z majhnim finančnim vložkom, so njihovi rezultati v širšem alpskem prostoru zelo odmevni. Skupna vrednost vseh treh projektov je 60.000 evrov, od tega je 30.000 evrov sofinanciral program dynAlp climate. Projekt Povabilo v gozd je bil večkrat predstavljen v tujini, dvakrat na konferen-
cah gozdne pedagogike v Nemčiji in na Škotskem in dvakrat v okviru konference Omrežja alpskih občin v Švici in Nemčiji. Na vseh predstavitvah v tujini je požel veliko navdušenja in pozitivnih kritik. Na zaključku programa dynAlp climate, ki je potekalo konec aprila 2013 v Nemčiji, v kraju Grassau, je bil prepoznan kot najboljši izmed vseh 21 projektov Omrežja alpskih občin, za kar je Občina Kamnik dobila priznanje. Na mednarodnem nivoju je bil zelo uspešen tudi projekt izmenjave mladih. V zadovoljstvo nam je, da lahko podpiramo mlade, da sodelujejo v mednarodnih projektih, omogočamo izmenjave in sodelovanje z mladimi iz drugih držav. Prav tako smo v letu 2013 zaključili projekt Brezmejna doživetja narave, ki smo ga izvajali v okviru čezmejnega programa Slovenija -Avstrija, za katerega imamo potrjenih 47.781,26 evrov evropskih sredstev, celotna vrednost projekta pa je bila 52.651,54 evrov. Pridobljeni denar smo maksimalno izkoristili za različne ureditve in aktivnosti na Veliki planini.
Črpali smo tudi sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in sicer sredstva na t. i. osi 3 in 4. Gre za obnovo in razvoj vasi in obnovo kulturne dediščine na podeželju. Urejali smo Budnarjevo hišo v Zg. Palovčah in Knjižnico v Šmarci. Skupaj smo pridobili 58.363,55 evrov nepovratnih sredstev (celotna vrednost projektov je bila 130.140,87 evrov). Poleg tega smo vključeni v najuspešnejšo Lokalno akcijsko skupino v Sloveniji, to je (LAS) Srce Slovenije, kar je pogoj za pridobitev sredstev programa LEADER. Občina Kamnik vsako leto prispeva za delovanje LAS in za sofinanciranje projektov določen delež (148.798,00 evrov v obdobju 2008-2013), v Občino pa je preko različnih projektov prišlo nazaj več kot 300.000 evrov.
S pomočjo sredstev ministrstva, pristojnega za kulturo, smo zamenjali okna na Matični knjižnici Kamnik in uredili prezračevanje v Domu kulture Kamnik. Skupaj smo pridobili sredstva v višini 45.861,00 evrov (celotna vrednost obeh projektov je bila 91.722,6 evrov). S pomočjo sredstev Fundacije za šport smo uredili Športno igrišče Šmartno v Tuhinju, in sicer smo dobili sredstva v višini 37.480,00 evrov, vrednost celotnega projekta je bila 149.919,00 evrov.
Na podlagi sprejetega Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije in dogovora o razdelitvi sredstev po občinah je Občini Kamnik v pretekli finančni perspektivi pripadalo 800.000,00 ev-rov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki nam pripadajo na podlagi t. i. razvoja regij. Porabili smo jih za projekta Ureditev mobilnosti do Zdravilnega gaja Tunjice ter gradnjo lokalne povezovalne ceste B31 (del evropskega projekta Future bridge - 6. Okvirni program, iz katerega smo pridobili 75.000,00 evrov).
Občina Kamnik je v sodelovanju s sosednjimi občinami uspela uvrstiti v Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture - OP ROPI 20072013 dva velika projekta, ki sta opredeljena kot investiciji, ki bosta financirani s sredstvi Kohezijskega sklada EU ter s sredstvi državnega proračuna RS Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik in Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale - Kamnik (ČCN). Oba projekta sta pripravljena na izvajanje
35
36
in čakata na odobritev sofinanciranja v skupni višini 16.565.776 evrov v Občini Kamnik.
Povezujemo se v partnerstva z drugimi občinami. Sodelovali smo v nekaterih regionalnih projektih v okviru Ljubljanske urbane regije, kot sta projekta Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji in Strokovne podlage za pripravo Regionalnega prostorskega načrta (skupaj 800.000,00 evrov evropskih sredstev za vse vključene občine - 26 občin). Sodelujemo tudi v tekočih projektih, kot so: Mreža središč P & R - v okviru tega projekta bo pripravljena dokumentacija za gradnjo predvidenih lokacij P + R (Parkiraj in se pelji), za kar Občina prispeva 10.338,15 evrov in bo imela v prihodnje možnost pridobitve evropskih sredstev za gradnjo. Preko projekta Regijska štipendijska shema vsako leto štipendiramo nekaj kamniških dijakov in študentov. Za projekt Promocija turističnega območja Srca Slovenije, katerega nosilec je Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik, bomo po zaključku prejeli 240.834,00 evrov, medtem ko je celotna vrednost projekta 328.852,00 evrov.
Vključevali smo se tudi v večje transnacionalne projekte, ki jih je vodil Center za razvoj Litija. Še posebej uspešna sta bila projekta Listen to the voice of villages in Zmanjšujemo CO2. Prvi je bil odobren v okviru programa Srednja Evropa in je obravnaval razvoj turizma v hribovitih območjih. Na Veliki planini smo s pomočjo projekta vzpostavili enotno označitev in izboljšali turistično ponudbo. Projekt Zmanjšujemo CO2 je potekal v okviru transnacionalnega programa Območje Alp in je obsegal zmanjševanje emisij CO2 iz prometa in uvedbo novih tehnologij za mobilnost. Z obema projektoma smo z različnimi aktivnostmi pridobili okoli 200.000,00 evrov. Vključeni smo tudi v druge partnerske projekte, preko katerih prihaja na naše območje več kot 1,000.000,00 evropskih sredstev. Projekt Lokalna hrana kot motor za lokalno podjetništvo (LOCFOOD) je pomoč lokalnim ponudnikom, kmetom; projekt Dobre podjetniške prakse Srca Slovenije (Young SMEs) je omogočil prenos dobrih praks za oblikovanje podpornih programov za mlada mikro- in srednja podjetja; projekt INN.O.V.Age (Inovacije za dvig kvalitete življenja starostnikov na domu); projekt Polysump se ukvarja z izboljšanjem mobilnosti; projekt Cultural Capital Counts obravnava vrednotenje nesnovne kulturne dediščine in predstavlja nadaljevanje projekta Trkamo na vrata dediščine; projekt CYCLO je dal izvrstne rezultate - celostni načrt razvoja kolesarske infrastrukture in kolesarjenja v urbanem okolju ter nov turistični produkt za kolesarje.
Sodelovali smo tudi v nekaterih mednarodnih projektih kot opazovalci brez finančnih obveznosti in tudi prilivov. S temi projekti smo predvsem prišli do novih znanj in izkušenj. Cilj projekta Življenje ponoči (Life at night) je zmanjšati negativne učinke, ki jih povzroča osvetljevanje cerkva. Projekt DELTA (sofinanciran iz 7. Okvirnega programa) obravnava probleme in potrebe, povezane s sistemi potniškega prometa, za katere je značilno intenzivno sezonsko povpraševanje. Preko projekta Exchange 3 smo okrepili sodelovanje s Srbijo, ustvarili nove gospodarske povezave in povezave med društvi. Izvajali smo tudi projekt v okviru Programa Evropa za državljane, ki ponuja možnost financiranja
za srečanja prebivalcev in tematska povezovanja pobratenih mest (town twinning), zlasti za sodelovanje z našima pobratenima mestoma Trofaiach in Andechs.
Igor Podbrežnik1
Novi trg 31, Kamnik
igor.podbreznik@gmail.com
Matevž Kirn - od začetkov pridobivanja kalcita do mednarodnega podjetja Calcit
Tradicijo rudarstva na Kamniškem po likvidaciji rudnika kaoli-na v Črni nadaljuje podjetje Calcit v svojih kamnolomih in obratih za predelavo kalcita v Stahovici in v hrvaškem Gospicu. Calcit je eden najpomembnejših evropskih proizvajalcev kalcijevih karbonatnih polnil. Z rudarstvom in razvojem podjetja je povezana štiridesetletna poklicna in poslovna pot rudarskega inženirja Matevža Kirna, ki je s svojo ekipo izvedel tehnološko modernizacijo ter ekološko sanacijo kamnoloma in obratov za predelavo kalcita, v sodelovanju z lokalno skupnostjo in občino so sprejeli zazidalni načrt v Stahovici in ureditveni načrt kamnoloma pod Groha-tom ter zgradili nove proizvodne in upravne prostore v Stahovici. Podjetje še vedno raste, lastniki običajno prejemajo dividende in ostajajo zvesti podjetju. Število zaposlenih, ki so med bolje plačanimi v državi, se povečuje, podjetje ima smele načrte za prihodnost. So družbeno odgovorno podjetje, saj vsa leta svojega obstoja sodelujejo pri projektih pomembnih za razvoj neposrednega lokalnega okolja in občine Kamnik. Še posebej pa izstopa podpora kamniškim športnim klubom, ki z ogromnim sponzorskim vložkom podjetja Calcit zagotavljajo vrhunsko strokovno in organizacijsko podporo športnemu udejstvovanju mladih. Ključne besede: Matevž Kirn, podjetje Calcit, strateški management, družbena odgovornost, procesna tehnologija
The tradition of mining in the region of Kamnik did not end when the Črna kaolin mine was closed; in fact, Calcit, a local company, continues with its mining works in its quarries at Stahovica, Slovenia and Gospic in Croatia, and is in this way amongst the leading European producers of calcium carbonate fillers. A four-decade-long career in mining engineering has allowed Matevž Kirn and his team to make technological as well as ecological improvements in the quarry and company's industrial sites, where calcite is processed. In association with the local community and the municipal organs, a planning scheme for Stahovica premises was passed together with a scheme for regulating the quarry under Grohot Hill. Also, new manufacturing premises and administrative office buildings were built at Stahovica. Thus, the company is still experiencing growth, and its owners are usually paid dividends and remain loyal to their firm. The number of employees that are given one of the highest salaries in Slovenia is on the rise and the company has some daring plans for the future. The company is known for its social responsibility, through which they have been closely involved in important local development projects since its inception. What deserves special mention is the support that the company provides Kamnik sport clubs, as its sponsorship enables the organisation of professional sport events for the young.
Key words: Matevž Kirn, Calcit, strategic management, social responsibility, processing and technology
1
Magister poslovnih znanosti, publicist in politični analitik.
Matevž Kirn, glavni direktor gospodarske družbe Calcit, d. o. o. (Foto: Calcit)
Uvod
Podjetje Calcit s proizvodnjo in lastnim kamnolomom v Stahovici in Gospicu je poznano v Sloveniji in Evropi kot eden vodilnih proizvajalcev kalcijevih karbonatnih polnil, ki se uporabljajo v številnih industrijskih vejah. Kljub krizi v zadnjih letih in popolnemu zastoju gradbeništva, za katero so pred leti zgradili velike zmogljivosti za pripravo betonskih in asfaltnih agregatov, še vedno rastejo, saj so se pravočasno usmerili v proizvodnjo polnil in pigmentov za industrijo papirja in plastike, ki zdaj ustvarja 70 % prihodkov. Leta 2013 so na tuj ih trgih ustvari I i preko 80 % vse prodaj e. Po I eg papirniških polnil in pigmentov so v zadnjih letih razvili tudi posebej obdelana polnila za plastične mase, ki jih uporabljajo izdelovalci okenskih profilov, cevi in folij. Včasih vodilni izdelki za proizvodnjo barv, fasad, stekla, za nevtralizacijo kislin in dimnih plinov, živinsko krmo in gradbeništvo vse bolj izgubljajo pomen.
Leta 2012 je Občinski svet Občine Kamnik Matevžu Kirnu, direktorju gospodarske družbe Calcit iz Stahovice, podelil zlato priznanje Občine Kamnik za podporo razvoju kraja in velikodušno sponzorstvo kamniškim športnim ter drugim društvom in dejavnostim. V obrazložitvi odločitve o podelitvi priznanja so občinski svetniki v Matevžu Kirnu, dolgoletnem direktorju in enem od večjih lastnikov družbe Calcit, prepoznali njegovo človeško plat, skromnost, pripravi j enost na pogovor
37
Vodstvena ekipa gospodarske družbe Calcit, d. o. o. (od leve proti desni): direktor Calcita Lika Gregor Šmitek, vodja vzdrževanja Uroš Pestotnik, direktor komerciale Aleš Mujdrica, glavni direktor Matevž Kirn, vodja investicij Marko Špeglič, tehnični direktor Miha Kirn, direktor financ Gregor Kokošar, direktor marketinga Aleš Niederwanger (Foto: Calcit)
38
in pomoč, kar ga dela v očeh predlagateljev velikega, celo večjega od materialne pomoči, ki jo velikodušno namenja različnim dejavnostim v občini Kamnik. (Me-jač 2012)
Z našim prispevkom želimo predstaviti tradicijo rudarstva na Kamniškem, ki se nadaljuje v kamnolomu na pobočjih Grohata v Stahovici. Prikazati želimo razvoj eksploatacije kalcita in njegove predelave za potrebe gradbeništva in vrste drugih industrijskih panog. Z rudarstvom in razvoj em eksploatacije ter predelave kalcita je povezana štiridesetletna poklicna in poslovna pot rudarskega inženirja Matevža Kirna, ki smo ga izbrali za našega sogovornika, dodatna pojasnila in odgovore pa smo poiskali v dostopnih virih.
Kdo je Matevž Kirn
Matevževa starša Vanda Kirn, rojena Orehek, in Milan Kirn sta se spoznala že v času študija medicine v Beogradu. Matevž Kirn, kije prepričan, da sta njegova starša »tam preživela najlepše obdobje svojega življenja«, nam je na kratko pojasnil, kako je njegova družina prišla v Kamnik: »Po končanem študiju sta leta 1941, že v času druge svetovne vojne, prvo zdravniško službo dobila v Novem mestu, kjer sta službovala do osvoboditve. Zaradi sodelovanja s partizani je bil oče zaprt in samo njegov zdravniški poklic ga je rešil smrti. Kaj dosti drugega o tem času nam otrokom nista pripovedovala, vendar mislim, da sta doživela marsikaj hudega, pa tudi lepega, saj se jima je leta 1943 rodila moja sestra Marjana in dve leti kasneje še moja druga sestra Katarina.«
Po vojni sta bila Matevževa starša najprej službeno razporejena v Metliko, kjer se je leta 1947 rodil tudi naš sogovornik, ki nam je povedal, da sta se starša teh štirih let v Beli krajini vedno rada spominjala, »saj sta spoznala veliko dobrih ljudi. Kasneje, ko sem bil že
velik, sem se o tem tudi sam prepričal. Oče je z motorjem obiskoval bolnike na domu in spoznal dobršen del Bele krajine. Škoda, da teh zanimivih let ni opisal v kakšnih spominih, saj je doživel marsikaj, kar nam je velikokrat pripovedoval, kadar je bil dobre volje.«
Družina seje nato selila v Hrastnik, kjerso preživeli naslednja štiri leta. Matevž nam je o tem obdobju povedal, da je tam »oče postal rudniški zdravnik, mama pa se je specializirala za zobozdravnico. Spoznala sta vso tedanjo inteligenco 'rdečega' Zasavja in vso bedo rudniških kolonij in 'glažute', kakor tam imenujejo steklarno. Posebej dobri prijatelji so nam bili: Viktor Malovrh, vodja godbe na pihala in bližnji sorodnik Staneta Dolanca; Boris Gostiša, rudarski inženir, zaradi katerega sem se odločil za študij rudarstva; Edo Birsa, direktor steklarne, pozneje svetovno priznan steklar in mnogo let pozneje moj sodelavec v Industrijskem biroju v Ljubljani«.
Zdravniška družina Kirn je prišla v Kamnik leta 1953. Naš sogovornik nam je povedal: »Oče je svoje zdravniške izkušnje prenesel med rudarje v rudniku kaolina v Črni, mama pa je nadaljevala svoje zobozdravstvo v ordinaciji nad tedanjo, vsem znano delikateso na Glavnem trgu, kjer je bila v tistem času tudi avtobusna postaja. Stanovanje smo dobili v pritličju Li-povčeve vile Neptun, kjer sem preživel svoje otroštvo in rano mladost.«
Sadnikar (2003: 709) se spominja, da je dr. Vanda Kirn v zdravstvenem domu, ki so ga Kamničani leta 1966 pridobili s predelavo nedokončane stavbe kulturnega doma, v tej stavbi sta danes knjižnica in glasbena šola, uredila otroški zobozdravstveni kabinet in v njem de l a l a vse do svoj e upokoj itve leta 1971. Dr. Milan Kirn pa je postal direktor zdravstvenega doma in bil v času, ko se je Občina Kamnik odločila tudi za graditev novega zdravstvenega doma v Novem trgu, kot strokovnjak nekaj let angažiran pri zasnovi in gra-
ditvi današnjega zdravstvenega doma, pred njegovim odprtjem pa je bil že upokojen.
Družina Kirn se je morala v Kamniku, tako kot ob prejšnjih selitvah v Metliko in Hrastnik, umestiti v novo okolje in stkati nove prijateljske vezi, kar pa staršema ni predstavljalo posebne ovire. Kot pove direktor Kirn: »Oče je bil zelo neposreden. Vse je tikal. Bil je zagnan zdravnik in odličen diagnostik. Ljudje so ga imeli radi in ga cenili. Še danes se ga nekateri spominjajo in ga hvalijo, menda ne samo iz gole hinavščine. Mama pa je slovela kot zelo brezkompromisna in natančna zobozdravnica. Nekoč, ko me je končno dobila na stol, mi je naenkrat naredila osem plomb brez vsake injekcije.« Matevž Kirn nam je povedal, da sta njegova starša tudi v Kamniku našla obilo dobrih prijateljev, še posebej pamu ostajajo v spominu: »Leon Homar, kipar in slikar, ki mi je še posebej prirasel k srcu zaradi svojih iskrivih opazk; Vjera in Slavko Ferbežar, moja profesorja telesne vzgoje; Sonja in Karl Zelenko, znana likovna umetnika; Aladin Lanc, njegovi krajinski akvareli krasijo marsikatero stanovanje; Nande Zore, direktor kamniške komunale; Branko Poljanšek, načelnik oddelka za obrambo; Stanko Šapek, direktor rudnika in kasneje predstavnik proizvajalca tehnologije mletja in klasiranja Alpine iz Augsburga in moj mentor v zgodnjih letih mojega službovanja v Calcitu.«
Na gimnazijo naš sogovornik gospod Kirn nima najlepših spominov: »Preživel sem štiri težka leta zaradi nekaterih profesorjev, ki so mi piji kri.« V lepem spominu ima tedanjega gimnazijskega direktorja Zvoneta Verstovška, ki mu je vcepil veselje do slovenščine, književnosti in lepopisja, za kar mu bo vedno hvaležen, in Vjero Ferbežar, ki jih je peljala na maturantski izlet po Jugoslaviji in jim olepšala spomin na gimnazijo. V času študija je igral košarko v kamniškem košarkarskemu klubu, ki so ga ustanovili skupaj »z Janezom Benkovičem, Janezom Malešem, Vladom Šerbeljem, Matjažem Drčarjem, Tonetom Sitarjem in Petrom Po-djedom, kasnejšim predsednikom kluba«. Lela 1974 se je poročil in odšel v vojsko: »S tem je bij o konec moje športne kariere. Preselil sem se v Ljubljano in za več let zgubil stik s kamniškim dogajanjem.«
Sadnikar (2003: 709) ugotavlja, da se je s smrtjo, najprej Milana Kirna, potem pa še njegove žene Van-de, »/.../ prekinila zdravniška tradicija v tej družini«, saj se nihče od treh otrok ni odločil za nadaljevanje družinske zdravniške tradicije. Malevž Kirn, ki se je odločil za študij rudarstva, je o svoji odločitvi povedal na sled nje: »Hotel sem biti arhitekt, pa se nisem uspel vpisati na fakulteto. Morda bi dosegel kaj več. Kdo ve! Na rudarsko fakulteto sem se vpisal, čeprav nisem vedel, v kaj se podajam. Študij rudarstva mi ni prinesel kakšnih posebnih užitkov, vendarsem bil trmast in ga končal. Tudi v Calciju mi ni bijo nikoji lahko. Vendar sem ves čas verjel, da je mogoče iz zapuščenega žagarskega obrata narediti ugledno firmo. Trmasto sem vztrajal in rezultati so tu. Zgodbe pa še zdaječ ni konec. Vsako obdobje prinese nove težave in nove izzive. Delo se nikoli ne konča. V bistvu sem zadovoljen s svojim dejom. Imel sem pač srečo, da sem našel življenjski izziv.«
Matevževa starša se tudi v pokoju nista mogla ločiti od svojega zdravniškega poslanstva. Tako se je oče
lotil obsežnega raziskovalnega dela, pri katerem seje soočil s problemom najdenčkov, nezakonskih otrok, umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni ter s podobnimi vprašanji, pri zbiranju gradiva mu je pomagala tudi njegova žena. Ob predstavitvi knjige Iz zdravstva na Kamniškem 1881-1940, ki pomeni, tako je zapisala Černoga (1997: 4), pomemben prispevek v etnološko, sociološko in splošno zgodovinsko zakladnico slovenskega človeka, je povedal, da mu je po upokojitvi ostajalo preveč časa, saj je bil prej ves čas zaposlen. Tudi za našega sogovornika velja, da mu časa ne preostaja, saj je že štiri desetletja zavezan svojemu poslanstvu, zato smo ga vprašali, kaj bo počel po upokojitvi, se bo morda, tako kot njegova starša, lotil raziskovalnega dela in pisanja. »Ne razmišljam še o tretjem življenjskem obdobju, čeprav sem pravzaprav že tam. Dokler se bom čutil koristnega v poslu, se ne bom upokojil, sicer pa počasi predajam operativne posle mlajšim ko jegom, med katerimi je tudi moj sin Miha,« nam je povedal Matevž Kirn.
Dr. Milan Kirn je Meti Černoga (1997: 4) na predstavitvi svoje knjige predstavil nasvete za dolgo in ustvarjalno življenje. Njegovi nasveti so bili preprosti, zahtevajo pa veliko osebne discipline: »Vse po pameti - to je moj nasvet. Zmerno jesti, po pameti piti, se gibati!« Očitno Matevžu Kirnu uspeva, kljub številnim obveznostim, slediti očetovim nasvetom: »Poleti veliko kolesarim, pozimi pa igram tenis in smučam. Upam, da bom to lahko še dolgo počel. Za en krat imam ča sa vedno premalo. Služba je zahtevna, otroci in žena pa tudi.«
Pogled na poslovno pot našega sogovornika pokaže, da mu je uspelo prenesti strateško razmišljanje med ključne udeležence v podjetju in v lokalnem okolju, kar je olajšalo komunikacije in omogočalo tvorno sodelovanje ter učinkovito sprejemanje novih rešitev. Seveda so nas zanimala znanja in življenjske izkušnje, s katerimi Kirnu uspeva razumeti vsakokratni položaj podjetja in ga prevesti v učinkovite strategije, da obvladujejo spremenjene razmere na trgu, v lokalnem okolju ali znotraj samega podjetja. Odgovor je nekoliko presenetljiv, pa vendar še en dokaz več o prednostih avtoritativnega načina vodenja organizacije: »Vojaške izkušnje, prve sem pridobil v šoli za rezervne starešine v Šentvidu in kot stažist v Črnomlju, kasneje pa sem postal komandant bataljona v šišenski brigadi teritorialne obrambe, so mi prišle v službi še kako prav. Velikokrat se moram hitro, kot ob nenadnem napadu sovražnika, odločati o strateško pomembnih rečeh.«
V zadnjih letih, še posebej pa po investicijah na Hrvaškem, postaja podjetje zanimivo tudi izven kamniške občine. Tako je Matevž Kirn širši slovenski javnosti predstavil svoj recept za uspeh v času najhujše gospodarske in družbene krize, ki gaje strnilvtri točke: »Trdo de jo na vseh področjih poslovanja, od trženja, financ in kontrolinga do proizvodnje, je nujno tudi takrat, ko gre podjetju dobro. Sodobne proizvodne zmogljivosti kažejo kupcem, da si v koraku s ča som, in jim vlivajo zaupanje, da lahko naročilo izpolniš po njegovih zahtevah. Čim bolj razpršen proizvodni program, ki omogoča preživetje podjetju, kadar kupci iz ene panoge zaidejo v težave, saj še vedno obstaja upanje, da kupcem iz druge panoge ne gre tako slabo.« (Mihajlovic 2010: 9)
39
40
Kratka predstavitev družbe Calcit
Podjetje Calcit že desetletja zagotavlja pomoč posameznikom, obema krajevnima skupnostma Kamniška Bistrica in Godič, krajevni šoli in številnim kamniškim športnim klubom, kar lahko postavimo ob bok dobrim poslovnim uspehom. Zato bomo predstavili tudi ključne poudarke iz zgodovine razvoja gospodarske dejavnosti podjetja Calcit, vodilnega proizvajalca kalcijevih karbonatnih polnil v Sloveniji, ki jih uspešno izvaža v večino evropskih držav. Sodobna proizvodnja z lastnima kamnolomoma v Stahovici in Gospicu v Republiki Hrvaški zaposluje preko 150 ljudi. Posebnosti kamnolomov sta izj emna čistost in visoka belina kamnine, ki omogočata proizvodnjo široke palete visoko kakovostnih izdelkov. Odstreljeno kamnino predelujejo v polnila, granulate in peske po zapletenih tehnoloških postopkih, kijih nenehno izpopolnjujejo, da bi bili kar najbolj konkurenčni na zahtevnih evropskih trgih. Kemijske in fizikalne značilnosti kamnine zagotavljajo široko uporabnost njihovih izdelkov v številnih vejah industrije. (Calcit 2013: 6)
Čeprav nahajališče pod Grohatom najbrž ni edino v Sloveniji, v Sloveniji ne najdemo gospodarske družbe s takim obsegom predelave kalcita. Naš sogovornik nam je povedal, da je za njihov pro i zvodni program »potreben bel in kemijsko dovolj čist apnenec v dovolj bogatem nahajališču. V Sloveniji sicer najdemo še kakšno nahajališče te kamnine, vendar tam zaradi premajhnih zalog eksploatacija ne bi bila ekonomsko upravičena. Calcit ima poleg ležišča na Grohatu še obsežno nahajališče v Gospicu, kjer so postavili moderno tovarno. Zaloge belega apnenca v Stahovici kopnijo, ker pa so razvili inovativen tehnološki postopek, bodo v bodoče lahko uporabljali tudi siv apnenec, ki pa ga je na zalogi še za nadaljnjih sto let.«
Začetki gospodarskega izkoriščanja kalcita v Stahovici
Začetki izkoriščanja kalcitne kamnine v gospodarske namene segajo v čas pred drugo svetovno vojno. Takrat je lesni trgovec Jožef Kršmanc iz Mekinj naročil študijo o uporabnosti kalcita, odkupil zemljišča na desnem bregu Kamniške Bistrice ob pobočju Grohata, tam je takrat potekala pot v Kamniško Bistrico, zgradil pomožne prostore za sortiranje kalcita v različne frakcije ter leta 1937 pridobil dovoljenje za eksploatacijo kamnoloma. (Rifel 2006: 141)
Žal pa je Kršmančeve spodbudne začetke gospodarskega izkoriščanja kalcita prekinila druga svetovna vojna. Takrat se je delo v kamnolomu ustavilo, saj je bila Kršmančeva družina izseljena v Nemčijo. Po vojni se je družina sicer vrnila v domovino, vendar je biio njihovo premoženje zaplenjeno, delo v kamnolomu, ki je bil leta 1949 podržavljen, pa je prevzelo novoustanovljeno Krajevno podjetje Kalcit Stahovica. To je delovalo le kratek čas, saj se je leta 1954 priključilo kamniškemu podjetju Svit. Kjer pa očitno tudi niso vedeli, kaj bi počeli s kamnolomom, zato seje leta 1960 Svitov obrat za pridobivanje kalcita ponovno osamosvojil. Ustanovljeno je bilo Obrtno podjetje Kalcit v Stahovici (Rifel 2006: 141-142), ki pa se je že kmalu soočilo z
Začetno obdobje pridobivanja kalcita v Stahovici (Rifel 2006:158)
zahtevami novega rudarskega zakona, v katerega so bile vključene tudi tehnične zahteve za izkoriščanje kamnin v površinskih kopih. (Rifel 2006: 142)
Kamnolom in predelava kalcita se pridružita Rudniku kaolina v Črni pri Kamniku
Obrtno podjetje Kalcit ni imelo ustrezne kadrovske zasedbe, ki je bila zahtevana v novi rudarski zakonodaji, zato je leta 1962 prišlo, skupaj s kamnolomom in pripadajočo infrastrukturo, pod okrilje rudnika kaolina v Črni. (Rifel 2006: 148-149) Tako se je rudnik kaolina v Črni začel ukvarjati tudi s pridobivanjem in predelavo kalcita. Rudniško podjetje seje po novem imenovalo Rudnik kaolina in kalcita Kamnik, sam obrat Kalcit, ki ga je rudnik prevzel pa »/.../ je bil razdeljen na površinski kop in obrat predelave v neposredni bližini na osnovnem nivoju površinskega kopa. /.../ Ker pa se na tej lokaciji obrat predelave ni mogel razvijati, se je v letu 1966 proizvodnja predelave kalcita postopoma preselila v opuščene obrate žagarskega podjetja Silva v Stahovici, ki ga je rudnik kaolina Črna prav tako prevzel pod svoje okrilje.« (Rifel 2006: 154) S finančnimi vlaganji v posodobitev proizvodnje je bil postavljen trden temelj za nadaljnji razvoj površinskega kopa in obrata za predelavo kalcita v Stahovici, samostojna pot pa seje začela s postopkom redne likvidacije Temeljne organizacije združenega dela Kaolin
Kamnolom kalcita na pobočju Grohata v Stahovici (Rifel 2006:158)
O >
co
CD "O
o
co
0
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
(TOZD Kaolin), ki seje začela novembra leta 1989 s sklepom Skupščine občine Kamnik. Postopki likvidacije rudniškega podjetja so potekali vse do leta 1996, ko je bila izdana odločba o trajnem prenehanju rudarske dej avnosti. V obdobju 1989-1996, od sprejetja sklepa o začetku likvidacije do izdaje končne odločbe, je bi l o najprej ustavljeno kopanje kaolinske rude, zaključena proizvodnja kaolina v zunanjih obratih, rudniški jaški so bili napolnjeni z jalovino, zasuti vhodi v jamo ter delno porušeni zunanji objekti. Rifel (2006: 117) zgodbo o rudniku zaključi:»Usoda rudnika je bila zapečatena, s tem pa je dokončno zamrlo rudarjenje v dolini Črne. Podjetje, kije veliko prispevalo k povojni izgradnji infrastrukture in razvoju kamniške občine, je po zaprtju hitro začelo toniti v pozabo.«
Z zaprtjem rudnika kaolina v Črni se rudarska dejavnost v tem de l u kamniške občine ni končala, saj se je rudarska tradicija nadaljevala v kamnolomu pod Grohatom. Seveda so nas zanimali razlogi za uvedbo postopka likvidacije rudnika. Rifel (2006: 116) omenja, da je zadnjih dvajset let delovanja rudnika ostajala količina proizvedenega kaolina na isti ravni, kljub večjemu izkopu kaolinske rude, ki je postajala vedno bolj osiromašena. Industrija papirja in industrija barvnih premazov, kamor so črnjanski rudarji namenjali večino proizvodnje, pa sta se vedno bolj razvijali ter se hkrati ozira l i za vedno bolj kakovostno surovinsko bazo, ki je v Črni niso uspeli zagotavljati v zadostnih
količinah. Rudnik je kljub stalnemu prizadevanju za povečanje produktivnosti in manjšim investicijam v tehnologijo predelave kaolinske rude ves čas deloval na robu rentabilnosti. Soočali so se tudi s težavami pri pridobivanju delovne sile, saj je bilo delo v rudniku in zunanjih obratih zaradi pomanjkanja mehanizacije težko, delovne razmere pa slabe in zdravju škodljive, zato so se domačini raje zaposlovali v drugih kamniških podjetjih, sajje bilovtistem obdobju dela povsod dovolj.
Naš sogovornik Matevž Kirn se je z rudnikom v Črni srečal kot absolvent fakultete za rudarstvo. V okviru diplomske nalogeje lahko spoznal, da je bil takratni družbeni sistem gotovo ena od zavor gospodarskega napredka. Povedal nam je: »Kot absolvent na rudarski fakulteti sem se zaposlil v Rudniku kaolina in kalcita v januarju 1976, da bi izdelal diplomsko nalogo iz optimizacije delovnih procesov jamskega pridobivanja, kar je bil o tisti čas ze lo ak tu al no. Sto ril nost rudarjev je bila slaba, saj je samoupravljanje, posebej v rudarstvu, povzročalo delovodjem kar precej težav. Učinki dela so bili pač odvisni od dobre volje rudarjev. Diplomsko delo so profesorji pohvalili, poleti sem tako diplomiral, vendar mojih predlogov, da je možno z racionalizacijo dela doseči najmanj dvakrat večji izkop, nihče ni uspel uresničiti.«
Z rudnikom je ostal povezan tudi po uspešno opravljeni diplomi, zato mu ni bilo težko opisati razlogov za
41
42
prenehanje rudarjenja:»Delo v rudniku sem nadaljeval kot geolog jamomerec. Skupaj z mentorjem Antonom Mezgo, enkratnim poznavalcem jame, sva premerila jamo vzdolž in počez. Za leto 1977 sva predvidela, da bomo izkopali 70 tisoč ton kaolinske rude, kolikor je bilo potrebno za proizvodnjo okoli 20 tisoč ton kaoli-na za slovenske papirnice. Takšne proizvodnje nismo nikoli več dosegli, ker so se že naslednje leto papirni-čarji začeli odločati za ruski ali češki kaolin in začelo se je obdobje rudniške agonije do leta 1989, ko je bila objavljena redna likvidacija za TOZD Kaolin.«
Kljub temu pa je poteklo veliko časa, da je odločitev o likvidaciji rudnika postala dokončna. Kirn opozarja, da uvoz alternativnih surovin za potrebe papirne industrije v tistem času nibil mogoč, zato so »slovenske papirnice pač morale vzdrževati rudnik. V okviru SOZD Slovenija papir, kamor je bil včlanjen tudi Rudnik kao-lina, so tako ali drugače pokrivali visoke proizvodne stroške. Na odprtem trgu bi ga že zdavnaj zaprli. Jamsko pridobivanje siromašne rude, izkoristek je bil okoli 25 %, se nikakor ne more primerjati z eksploatacijo rude v dnevnem kopu z blizu 100-odstotnim izkoristkom.« Kirn postavlja začetek konca rudarjenja v Črni v december 1978, ko je »vevška papirnica objavila, da prehaja na cenejši uvoženi kaolin. V osemdesetih letih je nato večina papirnic začela uporabljati namesto kaolina kalcijev karbonat, zaradi česar je propadlo tudi nekaj daleč pomembnejših evropskih proizvajalcev kaolina«.
Vrnimo se k eksploataciji in predelavi kalcita, ki je s tehnološkim razvojem papirnic sčasoma postajal nadomestilo za kaolin. V začetku leta 1977 je Uroš Baj-želj, tedanji direktor Rudnika kaolina in kalcita, za vodjo delovne enote Kalcit imenoval Matevža Kirna, ki o svojih službenih začetkih ve povedati, da je tam »začel svojo službeno kalvarijo. Znašel sem se sredi deponij kaolina, peska, prahu in barak, ki so jim domačini rekli žaga. Kot so mi pripovedovali starejši kolegi, je tedanja oblast počistila z ostanki privatnih poslov z lesom tako, da je domačinom vzela 'gater' in ga preselila nekam na Dolenjsko in jim tako vcepila večno sovraštvo do Kalcita«.
Ker se bomo v nada ljevanju zapisa srečevali s pogostimi konflikti interesov med podjetjem in lokalno skupnosljo, smo se o usodi stahoviške žage pozanimali pri Antonu Steletu iz vodstva kamniške Meščanske korporacije, ki je bila do povojne nacionalizacije lastnica tega proizvodnega obrata. Povedal nam je, da je bil a žaga za tiste čase izjemno moderna, žal pa so stroje na podlagi odločitve političnega vodstva občine odpeljali v Ribnico, od koder je v Kamnik prišel takratni predsednik skupščine občine. Osnovna dejavnost žagarskega obrata v Stahovici je bila predelava lesa iz gozdov v Kamniški Bistrici, ki so bili v lasti Meščanske korporacije. Stele omenja, da ti gozdovi omogočajo sedem tisoč kubičnih metrov letnega poseka, ter poudarja pomen predelave tega lesa pred prodajo končnim kupcem. Poudarja gospodarske učinke, ki jih je Meščanska korporacija dosegala s predelavo hlodovine v polizdelke, in opozarja na gospodarsko neučinkovitost sedanjih upravljavcev bistriških gozdov, ki odvažajo in prodajajo zgolj hlodovino. Stele meni, da je likvidacija žage pomenila predvsem ukinitev vsaj stotih delovnih
mest za domači ne ter po mem bno poveča nje stroškov kmečkih gospodarstev, ki so ostala brez kakovostnih žagarskih storitev v domačem kraju, vendar ni bilo čutiti sovraštva do Kalcita.
Sicer pa o usodi takratnega gospodarstva niso odločali podjetniki, pač pa občinska politična elita. Matevž Kirn se spominja, da je obrat Kalcit »kar dobro posloval, vendar mu je sod brez dna, ki se je imenoval obrat Kaolin, pobiral ves denar in mu onemogočal razvoj in ekološko sanacijo, o kateri sem moral poslušati lekcije od krajanov, političnih organizacij in občine. Posebej aktivna je bila socialistična zveza, podprta s skrajneži iz krajevne skupnosti. Zahtevali so vse mogoče, rešitve pa nihče ni našel«. Kirn omenja tudi težave z urbanističnim načrtovanjem. Spominja se, da sta se od Kalcita pričakovala razvoj in ekološka sanacija, vendar po drugi strani niso smeli ničesar graditi, saj niso imeli pravnih osnov za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar je ilustriral z naslednjimi besedami: »Bili smo prišleki, ki so prinesli prah in nesnago v prelepo planinsko okolje in jim za nameček odvzeli glavni vir zaslužka, njihovo žago. V časopisih so se redno ponavljali članki in slike prahu in onesnaževanja okolja na robu narodnega parka. Domačini se niso hoteli zaposliti pri nas, zato smo uvažali priložnostne delavce iz sosednjih republik, kar je še dodatno prilivalo olja na ogenj.«
Leta 1982 je obrat za eksploatacijo in predelavo kalcita postal samostojna pravna oseba, v takratni samoupravni latovščini seje imenoval Temeljna organizacija združenega dela Kalcit (TOZD Kalcit), Matevž Kirn pa je postal direktor tega podjetja, ki pa je bilo še naprej vključeno v podjetje Rudnik kaolina in kalcita Kamnik. Kirn se spominja, da so TOZD Kalcit ustanovili, da so »lahko porabili vsaj svoj težko prigarani denar za investicije in urejanje okolice. Uredili smo park namesto deponij, zmanjšali prašenje, kaj več pa brez gradbenega dovoljenja nismo mogli narediti«. Očitno časi niso bili pravi, da bi se uresničevale velike ideje in smeli načrti, saj je bila poslovna samostojnost TOZD-a Kalcit bolj ali manj deklarativna, odločitve so se sprejemale na višjih ravneh. Povedal pa je, daje bilototudi obdobje neprestanega iskanja, učenja in poglabljanja v skrivnosti tehnologije predelave rudnega bogastva, ki se je ponujalo v kamnolomu na pobočju Grohata. Se pa človek v obdobju strokovnega dozorevanja počasi naveliča iskanj, potrebuje tudi realizacijo pridobljenih spoznanj. Po treh letih vodenja podjetja seje Matevž Kirn, utrujen od prepričevanja in nezmožnosti razvoja, odločil za odhod iz podjetja. »Polskal sem si službo v Strojegradnji SCT, kjer sem preživel štiri zanimiva in ustvarjalna leta. Kot tehnolog sem sodeloval v razvoju tehnološke opreme, katere si v Kalcitu nismo mogli privoščiti, saj je bil uvoz povsem blokiran. Ni bilo deviz, dovoljenje za uvoz še tako drobne opreme pa je bilo potrebno pridobiti v Beogradu. Spominjam se, kako smo sito, ki bi danes stalo 20 tisočakov, istočasno na štirih mejnih prehodih uvozili kot rezervne dele in tako prelisičili carino.« Vendar so se posledice poglabljanja družbene in gospodarske krize v takratni državi počasi začele kazati tudi v podjetju SCT. »Rezultati Strojegradnje so bili zaradi krize v Jugoslaviji vedno slabši in tudi vodstvo na čelu z Ivanom Zidarjem ni bilo prepričano v perspektivnost sicer kvalitetnega proiz-
Žaga Meščanske korporacije v Stahovici (Rifel 2006:171)
vodnega programa. V primerjavi z velikimi gradbenimi projekti je bila butična tehnologija nepomembna in jo je Zidar popolnoma zapostavljal. Kasneje je vse delo naše sicer vrhunske ekipe propadlo skupaj s celotno Strojegradnjo, čeprav bi bilo v devetdesetih letih lahko osnova za zelo uspešno podjetje. Leta 1989 sem se zaposlil v Industrijskem biroju, kjer sem po Jugoslaviji zaman iskal posel po steklarnah in industriji mineralnih surovin. Nihče tedaj ni imel denarja za investicije, politika se je, podobno kot dandanašnji, ukvarjala sama s seboj in ji za gospodarstvo ni bilo mar.«
Konec leta 1989, ko je bila sprejeta odločitev o zapiranju rudnika kaolina, s tem pa je TOZD Kalcit ostal sam v podjetju Rudnik kaolina in kalcita, seje Matevž Kirn odločil za vrnitev v Kamnik. Spominja se, da je »ostanek podjetja Rudnika kaolina in kalcita izvedel razpis za glavnega direktorja, na katerem sem premagal dotedanjega direktorja Štefana Ungarja. Predstavil sem zelo konkreten program prestrukturiranja, saj sem vseskozi spremljal dogajanje v podjetju in svetoval vodstvu pri tehnoloških posodobitvah. Program sem v naslednjih letih uspel v celoti uresničiti. Očiščevanju firme je sledila privatizacija, sprejetje zazidalnega načrta v Stahovici in ureditvenega načrta kamnoloma, gradnja nove proizvodne hale in ustanovitev firme Calcit, d. o. o., v novi poslovni stavbi v Stahovici.«
Ekološka sanacija obrata za predelavo kalcita v Stahovici
Predvsem začetno obdobje je bilo zaznamovano z reševanjem nakopičenih in nerešenih ekoloških vprašanj, potrebne so bile investicije, te pa so bile mogoče le s soglasjem širše skupnosti. Prenova poslovanja je
potekala v občutljivem času spremembe družbenega reda in vzpostavljanja demokratičnih standardov na vseh ravneh odločanja. Komajje Matevž Kirn prevzel vodenje podjetja, že so mediji poročali, daje bilvceloti posekan drevored visokih topolov, ki je s ceste, ki vodi v Kamniško Bistrico, zastiral pogled na Rudnik kalcita v Stahovici. O tem je pisal Petkovšek (1990), njegovo poročanje pa je bilo pod vplivom okoljevarstvenikov, ki so bili prva leta po osamosvojitvi izjemno močni, saj so bili politično organizirani v stranki Zelenih. Pritisk na Kalcit se je še nadaljeval, saj je bila zapuščina nerešenih okoljevarstvenih problemov, ki jo je prevzel Matevž Kirn, ze l o obsežna. Matevž Kirn (1992) se je javno izpostavil medijskim pritiskom, ki so dobili poln razmah »z obiskom člana republiškega predsedstva in predsednika Zelenih dr. Dušana Pluta/.../ ob njegovi ugotovitvi na zboru jeznih vaščanov, da je potrebno Rudnik kalcita zapreti«. Kirn (pravtam)je ugotavljal, da sosvoj pomen izgubili vsi strokovni argumenti, ki so bili osnova razvojnih načrtov podjetja. Ugotavljal je tudi, da določenemu delu javnosti ni pomembno, da je podjetje že naredilo prve korenite posege v ekološko sanacijo, saj nič več ne presegajo zakonsko predpisanih mejnih vrednosti emisij prahuinhrupain potresnih sunkov, in napovedal, da se bodo vsi, ki se preživljajo s kalcitom »za svoj Kalcit borili trmasto«, obe krajevni skupnosti Črna in Kamniška Bistrica pa je povabil v prihodnje zgledno partnersko sodelovanje.
Kirnu je s svojo vizijo uspelo prepričati ključne mnenjske voditelje v podjetju in v lokalnem okolju. Poslovni cilji, ki jih je predstavil ob prihodu v podjetje, se po Kirnovem mnenju ne bi mogli uresničiti »brezzgle-dnega sodelovanja s krajevnima skupnostma Kamniška Bistrica in Godič ter občino Kamnik, ki nam je kori-
43
Obrat za predelavo kalcita v Stahovici (Rifel 2006:172)
O >
co
cu ■a o cp
0
1
CD >
co ci
M CD
cr
44
stilo predvsem v prvih letih, ko smo sprejemali ključne odločitve«. Tako so v drugi polovici leta 1994 pričeli s prenovo obrata predelave kalcita v Stahovici. Svetelj (1994) je takrat zapisal, da nad starim obratom Kalcita v Stahovici »raste nova velika proizvodna dvorana, ki bo pomenila korak naprej pri uvajanju sodobnejše tehnologije v predelavi kalcita, pomembna pa je zlasti zaradi boljšega varovanja okolja«. V novih prostorih so uredili tudi »manjšo dodatno linijo, ki bo osnova za proizvodnjo najfinejših polnil«, saj so s termoelektrarno Šoštanj sklenili pogodbo za dobavo polnila za njihove čistilne naprave, poleg proizvodnih prostorov pa so pričeli tudi z gradnjo upravnega poslopja, »kamor se bo preselila uprava iz Kamnika«. Matevž Kirn se spominja, da je po osamosvoj itvi »zavel drugačen veter, saj ni bijo več podpihovanja iz političnih logov. Sodelovanje pri projektih, pomembnih za razvoj kraja in podjetja, je prineslo zadovoljstvo, uspehe in medsebojno spoštovanje. Z izboljšanjem delovnih pogojev so se tudi domačini začeli zanimati za delo v Calcitu. Danes, ko je de jo tudi v drugih krajih težko dobiti, je zaposlitev v domači vasi še toliko pomembnejša.«
Na prelomu tisočletja seje Matevž Kirn s ponosom oziral v preteklo desetletno obdobje vodenja podjetja, saj so z uspešnimi investicijskimi vlaganji rešili ključna ekološka vprašanja pri predelavi kalcita, proizvodni asortiman pa razširili na izdelke z večjo dodano vrednostjo, ki lahko prenesejo večje transportne stroške
pri prodaj i na tuj e trge, vedno bolj pa so zadovo Ijeva-li potrebe kupcev zahtevnejših izdelkov, s katerimi so lahko začeli slediti konkurenci. Kirn je omenjal tudi dobro sodelovanje s krajevnima skupnostma in občino, poudarjal pa tudi prizadevanja za zmanjšanje hrupa v okolici proizvodnega obrata in kamnoloma in zmanjšanje negativnih vplivov tovornega prometa na bivalno okolje v občini Kamnik. (Svetelj 1999)
Uspešna privatizacija Rudnika kalcita
Družbo z omej eno odgovornostjo z imenom Calcit je leta 1990 ustanovila takratna vodilna struktura v podjetju, ki je medse privabila večino takratnih zaposlenih in tudi kooperante. Notranji odkup, ki so ga izvedli v postopku lastninskega preoblikovanja družbenega premoženja, jim je v ce I oti uspel. Po končanem postopku lastninskega preoblikovanja je bila ustanovljena Družba pooblaščenka Calcit, d. d., v kateri, kot ve povedati Kirn, »je 130 delničarjev, predvsem nekdanjih in sedanjih sodelavcev in kooperantov, med njimi so največji lastniki managerji iz privatizacijskega obdobja«. Po podatkih iz poslovnih baz je Matevž Kirn največji aktivni lastnik, drugi managerji iz privatizacijskega obdobja pa so že v pokoju. Kirn je Kuražiji (2011), ki so jo zanimali razlogi, zakaj v preteklih letih niso izpeljali managerskega odkupa, pojasnil, da seje takratna vodstvena struktura ukvarjala »s preživetjem
in razvojem podjetja«, ter ji tudi potrdil, da sedanja lastniška struktura za zdaj dobro deluje, ne zna pa povedati, kako se bodo v prihodnje obnašali nasledniki večjih solastnikov.
V lastniško strukturo Calcita seje konec leta 2006 s 25-odstotnim deležem vključilo avstrijsko podjetje Wietersdorfer Industrie Beteiligung (WIB), ki je tudi lastnik Salonita iz Anhovega, IGM iz Zagorja in Keme iz Puconcev. Avstrijski partnerje v lastniško strukturo vstopil v času, ko so se odprle nove razvojne možnosti na Hrvaškem, sami pa so bil i prezadolženi in kapitalsko neustrezni, kar je bila posledica nenehnih naložb v kamnolomu in v obratu za predelavo kalcita v Stahovici. »Družba pooblaščenka je sicer zaprta družba zaradi nevarnosti sovražnega prevzema. Prometa z delnicami znotraj podjetja je v zadnjih letih manj, saj delničarji v kriznem času ne vedo, kakšno vrednost delnice lahko v prihodnosti pričakujejo,« pojasnjuje Matevž Kirn.
Ureditveni načrt in rekultivacija kamnoloma v Stahovici
Ekološki sanaciji in modernizaciji obrata za predelavo kalcita v Stahovici je sledila ureditev in prenova kamnoloma na pobočjih Grohata. Tudi tu ni šlo gladko, saj je bil o okoliško prebivalstvo občutljivo na znižanje bivalnih standardov kot posledice povečane eksploa-tacije kamnoloma, s katero naj bi se povečali prašenje in potresni sunki, ter večje prometne obremenitve med kamnolomom in obratom v Stahovici. »Nezadovoljstvo krajanov se je kopičilo kar nekaj let, povod zanj pa je bilo povečevanje proizvodnje,«je poročal Jereb (2005a) z zbora krajanov, ki ga je sklical tedanji župan Anton Tone Smolnikar. Predstavniki podjetja so se argumentirano ubranili očitkov krajanov in dokazovali, da si že vrsto let prizadevajo, da bi dejavnost podjetja kar v najmanjši možni meri negativno vplivala na bivalno okolje okoliškega prebivalstva. Udeležencem zbora krajanov so predstavili ukrepe za zmanjšanje hrupa in prašenja zaradi obratovanja kamnoloma, poudarjali pa so tudi prve rezultate projekta rekultivacije, s katero se na oko l ju prij azen način oživljajo opuščene površine kamnoloma. Zaključki zbora krajanov niso pomirili strasti, pritiski na podjetje so se nadaljevali tudi po zboru kraj anov. Vodstvo podjetja je pričelo z intenzivnim komuniciranjem z javnostjo. Organizirana je bila tiskovna konferenca, namenjena novinarjem in predstavnikom krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica in Godič, na kateri je Matevž Kirn javnost prepričeval, da je zaskrbljenost krajanov neupravičena, kar je dokazoval z do takrat že realiziranimi ukrepi za zmanjšanje vpliva dejavnosti podjetja na okolje. V nagovoru udeležencem tiskovne konference je poudaril, da so predstave krajanov o tem, kako bogato je podjetje, povsem zgrešene, zato tudi ni mogoče, da bi se vse nakopičene težave rešile v tako kratkem času. Povedal je naslednje: »Prepričanje, da pri mletju kamenja denar dobesedno leti na kup, je namreč zelo daleč od resnice. Razmere na trgu so vse prej kot rožnate, saj je konkurenca zelo močna, cenovni pritiski pa temu primerni. Za vzdrževanje rasti in pozitivnih poslovnih rezultatov moramo ves čas vlagati v kader, nove izdel-
ke in tehnologijo. Zato si želimo, da bi bilo okoIje do nas malce bolj razumevajoče, ne nazadnje velikemu številu zaposlenih in kooperantov zagotavljamo delo in kakovostno življenje.« (Jereb 2005b) »Želimo živeti v urejenem, mirnem in ustvarjalnem okolju, zato smo s krajevnima skupnostma Godič in Kamniška Bistrica ustanovili odbor, ki bo skrbel za koordinacijo vseh dejavnosti na tem območju in sproti reševal teža ve,« so bile besede Matevža Kirna, s katerimi je krajane povabil k tvornemu sodelovanju. Očitno uspešno, saj seje sčasoma vzpostavilo obojestransko sodelovanje med podjetjem in lokalnim okoljem.
Matevž Kirn je tudi danes prepričan, da je bila »poslovna uspešnost, kljub izgubi nekaterih kupcev v Jugoslaviji, vseskozi zadovoljiva, zahvaljujoč predvsem velikim dobavam kalcita za odžvepljevanje dimnih plinov v Termoelektrarni Šoštanj. Stalne investicije v tehnološko opremo in razvoj so prinesle nov proizvodni program za zidne premaze, intenzivno trženje novih izdelkov pa prve izvozne rezultate na madžarskem, poljskem, slovaškem in češkem trgu. Postali smo trn v peti podjetju Omya, glavnemu svetovnemu proizvajalcu kalcijevih karbonatnih polnil, neprenehoma smo žrtve njegovih agresivnih napadov in nelojalnih nižanj cen. Morda nas je huda konkurenca še bolj utrdila in primorala k nadaljnjemu povečevanju kvalitete in obsega proizvodnje. Prepričani smo bili, da nas lahko okrepita le prisotnost na velikih trgih in sodelovanje z velikimi korporacijami, zato smo še naprej pospešeno investirali in v letu 2007 začeli proizvajati polnila in pigmente za papir in plastiko, kar je zdaj naša glavna dejavnost. Naši glavni tržišči sta Nemčija in Avstrija. Imamo še naprej smele načrte, vendar sta nas huda konkurenca in finančna kriza pripeljali v težak položaj, iz katerega pa bomo, kot kaže, kljub vsemu, kot že tolikokrat v zgodovini našega podjetja, izšli neporaženi.«
Dodatne količine kalcita sedaj tudi v Gospicu, Republika Hrvaška
Seveda pa je prvi pogoj za uspešno nadaljevanje poslovanja podjetja kakovostna surovina. Kamnolom v Stahovici jim zagotavlja zaloge čistega kalcijevega karbonata bele barve. »Takih ležišč ni veliko. VNem-čiji, na Poljskem ali Madžarskem, kjer so naši najpomembnejši trgi,jih sploh ni. Tudi v Rusijijih nimajo na pretek, saj je edino veliko nahajališče belega kalcijevega karbonata na južnem Uralu od Moskve oddaljeno okoli dva tisoč kilometrov. Naša najhujša konkurenca, multinacionalka Omya, ima velika nahajališča in tovarne pri Beljaku, na Norveškem, v Italiji, Franciji in Turčiji, prevzela pa je tudi pomembna nahajališča v Srbiji, Grčiji in Romunji. Zato je bilo za nas pomembno, da smo pred leti pridobili veliko ležišče pri Gospicu,« nam je povedal direktor Matevž Kirn. Calcit seje že pred leti zanimal za nakup kamnoloma kalcita v Gospicu, vendar so takratni lastniki Industrogradnje želeli prodati celotno podjetje, skupaj s proizvodnjo apna, kar pa ni Calcitova dejavnost. Kasneje je Industrogradnja vse skupaj prodala avstrijskemu podjetju Wietersdorfer Industrie Beteiligung (WIB), ki se ukvarja s prolzvodnjo apna in cementa. WIB je s kamnolomom, delom stare
45
46
tovarne apna v Ličkem Lešcu in denarnim vložkom do-kapitaliziral Calcit, ki je tako leta 2006 prišel do kamnoloma na Hrvaškem. (Koražija 2011)
Gradnjo nove tovarne na Hrvaškem je direktor Kirn pojasnil z naslednjimi utemeljitvami: »V Stahovici zmanjkuje prostora, obremenitve zaradi transporta ne moremo več povečevati, po drugi strani paje širitev obsega poslovanja nujna. S stroškovnega vidika je tovarna v centru porabe najboljša rešitev, sicer pa načrtujemo tudi dodatno investicijo v proizvodnjo papirniških polnil v Gospicu, za kar pa bo potrebno najti ustrezen način financiranja.« Tako je bil leta 2011 v Gospicu položen temeljni kamen za gradnjo novega proizvodnega obrata, saj njihov proizvodni obrat v Ličkem Lešcu, v katerega so vloži l i finančna sredstva v obnovo in avtomatizacijo proizvodnje, a so kapacitete že zapolnjene, predvsem zaradi oddaljenosti od kam-no l oma, ni primeren za razvoj podjetja na Hrvaškem. Primerno novo lokacijo za gradnjo pralnice, obrata za mletje in celotni transport rude so našli v bližini železniške postaje v mestu Gospic. (Mejač 2011)
Direktor Matevž Kirn omenja, da se zaradi visokih stroškov prevoza karbonatnih polnil, ki vsebujejo do 30 % vode, v nemške papirnice načrtujejo naložbe v satelitske tovarne, ki jih bodo zgradili v bližini njihovih največjih kupcev v Avstrij i in Nemčiji, saj je ceneje prevažati suho rudo, to bodo vozili z železnico iz Gospica, in jo mokro mleti v bližini papirnic. Postopno premikanje proizvodnih lokacij v bližino strateških kupcev je tako vizija prihodnosti podjetja Calcit. V prihodnosti lokacije v Stahovici pa ostaja razvoj obstoječe dejavnosti s ponudbo novih izdelkov visoke dodane vrednosti in tudi prodor v nove industrijske panoge. Omenja se tudi prodaja tehnologije predelave mineralnih surovin, saj se podjetje lahko pohvali z visoko ravnjo znanja s področja procesne tehnike.
Calcit je družbeno odgovorno podjetje
V obraz l ožitvi priznanja Občine Kamnik lahko preberemo, da Matevž Kirn s sredstvi gospodarske družbe Calcit že vrsto let podpira različne razvojne projekte in družbene dejavnosti v občini Kamnik.V krajevnih skupnostih Kamniška Bistrica in Godič, kjer je sedež in potekajo proizvodni ter poslovni procesi gospodarske družbe Calcit, pa je v preteklosti pomembno prispeval k razvoj u kraj evne komunalne infrastrukture: ureditev varnih šolskih poti in gradnja hodnikov za pešce, vsakoletno zagotavljanje nasipnega materiala za urej anje kraj evnih cest in poti ter drugo. Občinski svetniki Občine Kamnik so posebej izpostavili Kirno-vo več kot dvajsetletno finančno podporo dejavnostim v osnovni šoli Stranje. Tako so zimske in letne šole v naravi ter naravoslovni in družboslovni tabori postali dostopni tudi otrokom, katerih starši teh dodatnih finančnih bremen ne zmo lej o. Še posebej pa izstopa podpora Matevža Kirna kamniškim športnim klubom, ki z ogromnim sponzorskim vložkom podjetja Calcit zagotavljajo vrhunsko strokovno in organizacijsko podporo športnemu udejstvovanju mladih. To ni pomembno zgolj za razvoj vrhunskih športnikov, ki so postali prepoznavni v slovenskem in evropskem prostoru, pač pa se povečuje tudi udejstvovanje mladih v športu, ki
bi bili sicer izpostavljeni pogosto negativnim vplivom moderne družbe. (Mejač 2012)
Direktor Kirn odgovarja, da je v preteklosti sodeloval v lokalnem »odboru za gradnjo ceste. Tudi finančno smo podprli marsikateri projekt v kratevni skupnosti in občini. Pomagamo tudi šolam, gasilcem in krajevnim skupnostim, seveda pa gre največ denarja za šport, saj se bolj kot država in občina zavedam pomembnosti zdravega načina življenja naših otrok.« Mihajlovicu (2010) je Matevž Kirn povedal: »Calcit je pokrovitelj vrste športnih moštev in posameznikov iz Kamnika in okolice. Ker prevozi iz našega obrata precej obremenjujejo okolje, je naša obveznost, da nekaj okolju vrnemo, saj nam je v interesu, da so ljudje okoli nas zdravi.« V Calcitu jim šport veliko pomeni, saj naš sogovornik direktor Kirn pove: »Če imamo na pogovoru za zaposlitev dva enakovredna kandidata, bo imel prednost pri izbiri tisti, ki se ukvarta s športom.« Leta 2001 so posta l i generalni sponzor Odbojkarskega kluba, finančno pa podpirajo še košarkarje, kolesarje, plavalce, nogometaše, kegljače in številne individualne športnike. Zanimava je razlaga direktorja Kirna, zapisal jo je Jankovič (2001), ob podpisu sponzorske pogodbe s kamniškimi odbojkarji: »Odločitev odbojkar-jev, da bodo nastopili v evropskem tekmovanju, bomo podprli tudi s finančne plati.« To odločitev pa je utemeljil: »Tekmovanja potekajo namreč v državah, kjer obstaja naše ciljno tržišče. Odločitev o sponzoriranju je v Calcitu dozorela, ker so jih odbojkarji prepričali, da gre v Odbojkarskem klubu za resno de to, /.../ prizadevno ter priznano strokovno delo Gregorja Hribarja kot selektorja in trenerja Kamničanov pa je garancija, da bodo naša vložena sredstva padla na plodna tla, več kot 50-letna tradicija Odbojkarskega kluba/.../pa je bila le še dodatna spodbuda za odločitev o generalnem sponzorju.«
Pred petimi leti je podjetje Calcit ponudilo sofinanciranje investicije za varne poti v krajevnih skupnostih Kamniška Bistrica in Godič. Matevž Kirn, direktor podjetja Calcit, je takrat zagovarjal tudi nujnost gradnje novega mostu preko Kamniške Bistrice pri osnovni šoli v Stranjah. (Vrhovnik 2009) V nada ljevanju so bile predstavljene tri možne rešitve za predlagani most, žal pa ves promet še vedno poteka po starem mostu, ki omogoča zgolj enosmerni promet. Matevž Kirn namje povedal, da še vedno upa, da bodo most v ne preveč oddaljeni prihodnosti v resnici zgradili in tako povečali prometno varnost šolarjev, ki so najbolj ranljivi udeleženci v promelu v tem de l u kamniške občine. Podjetje Calcit kljub težkim gospodarskim razmeram še vedno sodeluje pri razvoju infrastrukture v krajevnih skupnostih Kamniška Bistrica in Godič. Ureditev ceste na Vegrad je bila zadnja taka investicija, pri kateri je podjetje Calcit z 52-odstotnim deležem financiranja omogočil o, da se lahko kraj ani na strmem del u pot i zapeljejo po asfaltirani in urejeni cesti.
Zaključek
V obdobj u pred osamosvoj itvijo je bilo v kamniški občini preko deset tisoč delovnih mest.Vobdobju osamosvajanja Slovenije, ko so se večini kamniških podjetij začeli zapirati tradicionalni trgi v bivši skupni državi,
so se začele zapirati tudi kamniške tovarne. Tista podjetja, ki so preživela to prvo najbolj kritično obdobje, so se preusmerila na nove, zahtevnejše trge. Takrat pa se je začel proces transformacije družbene lastnine, v katerem kar nekaj kamniških podjetij ni našlo pravih rešitev, njihovo premoženje pa je bilo preneseno na državni sklad, med ljudmi poznan kot Koržetov sklad, za sanacijo neuspešnih podjetij, ki jih iz različnih razlogov ni bilo mogoče lastniniti. Tudi teh podjetij danes ni več. Prav tako tudi ni več nekaterih podjetij, ki so se sicer uspešno lastninsko preoblikovala, žal pa se novi lastniki niso ustrezno povezali, da bi se zavarovali in ubranili pred pidovskimi plenilci.
Podjetje Calcit sodi med mlajša kamniška podjetja, saj so začeli samostojno pot leta 1990. Rešiti so uspeli večino tehnoloških in ekoloških vprašanj, uspešno so se ognili pastem privatizacije. Podjetje še vedno raste, lastniki prejemajo dividende in ostajajo zvesti podjetju. Število zaposlenih, ki so med bolje plačanimi v državi, se povečuje, postajajo mednarodno podjetje in imajo smele načrte za prihodnost. Calcit se zaveda odgovornosti do zaposlenih in lokalne skupnosti, v kateri deluje. Zaveda se tudi, da je z negativnimi vplivi, ki jih povzroča s svojo proizvodnjo in cestnim prometom, tudi moteč faktor, zato nenehno izboljšujejo proizvodne procese in iščejo rešilve za znižanje prometnih obremenitev.
Bralcem smo predstavili razvojne korake podjetja Calcit, kijih Matevž Kirn, direktor podjetja, zadnjih petindvajset let načrtuje, vodi in nadzoruje ter nenehno izboljšuje. V naši predstavitvi nismo ločevali direktorjeve poslovne poti od razvojnih korakov Calcita. Oboje prikazujemo povezano in prepleteno, saj smo imeli pri izbiri sogovornika, ki je pričevalec in pomemben, glede na njegov položaj v vodstvu podjetja celo ključen, oblikovalec zgodovine pridobivanja in predelave kalcita v Stahovici.
Viri
CALCIT, 2013: Revidirano letno poročilo za leto 2012. Stahovica: Calcit, d. o. o., pro i zvodnja kalcitnih polnil. Dostopno na naslovu Http://www.aj-pes.si/jolp/datoteka. asp?leto =2012 &idi= 644 6593 &tyPe=pd f&matic-na=5033918000&vrstalp=06.
Meta ČERNOGA, 1997: Pogovor z dr. Milanom Kirnom: Knjiga o rojstvu, bolezni in smrti. Kamniškiobčan 36(16). Kamnik: Občina. Jože JANKOVIČ, 2001: Odbojkarji z novim sponzorjem. Kamniški občan 40(12). Kamnik: Obči na.
Zoran JEREB, 2005a: Sožitje med Calcitom in njegovim okoljem bi moralo biti tesnejše. Kamniški občan 44(11). Kamnik: Občina. Zoran JEREB, 2005b: Je zaskrbljenost krajanov (ne)upravičena? Kamniški občan 44(13/14). Kamnik: Občina.
Matevž KIRN, 1992: Kalcit ali tu listični objekt. Kamniški občan 32(14). Kamnik: Občina.
Nataša KORAŽIJA, 2011: Z razvojem novih tehnologij so ušli iz gradbeništva. Manager4 (julij 2011). Ljubljana: Časnik Finance, časopisno založništvo. Saša MEJAČ, 2011: Položen temeljni kamen nove tovarne Calcit Lika, d. o. o., v Gospicu. Kamniški občan 50(13). Kamnik: Občina. Saša MEJAČ, 2012: Prej emniki letošnjih občinskih priznanj: Matevžu Kir-nu zlato priznanje Občine Kamnik za podporo razvoju kraja in velikodušno sponzorstvo kamniškim športnim ter drugim društvom in dejavnostim. Kamniškiobčan 51(5). Kamnik: Občina.
Novica MIHAJLOVIC, 2010: Zmleto kamenje iz Stahovice Nemci plačajo z zlatom. Finance 127 (5. 7. 2010), 9. Ljubljana: Časnik Finance, časopisno založništvo.
Janez PETKOVŠEK, 1990: Topolovega drevoreda v Stahovici ni več. Kamniški občan 30(11). Kamnik: Obči na.
Vilko RIFEL, 2006: Pridobivanje kaolina v dolini Črna in kalcita v Stahovici. Kamnik: Studio Dataprint, d. o. o.
Niko SADNIKAR, 2003. Nekrologi: V slovo zdravniški družini dr. Vandi in dr. Milanu Kirnu. Zdravstveni vestnik 72, 709. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo.
Franc SVETELJ, 1994: Gradnja proizvodne hale v Kalcitu. Kamniški občan 33(23). Kamnik: Obči na.
Franc SVETELJ, 1999: Pogled nazaj in naprej v leto 2000. Kamniški občan 38(22). Kamnik: Obči na.
Nika VRHOVNIK, 2009: Ponovni dogovori za sprejem ukrepov za zagotavljanje prometne varnosti na območju Stranj. Kamniški občan 48(17). Kamnik: Obči na.
47
Tadej Sluga1
Partizanska 24, Ljubljana tadej42@gmail.com
Viktor Repanšek oče prvih slovenskih sort krompirja
Viktor Repanšekje bil imenovan za vodenje projekta vzgoja slovenskih sort krompirja takoj po krajši specializaciji v Češkoslovaški republiki leta 1947. Z mlado ekipo je začel z medsor-tnim križanjem v letu 1949 in kot rezultat dela je bilo v letu 1962 v sortno listo vpisanih 8 sort. Sorte Igor, Jubilej, Viktorija, Karmin, Vesna, Dobrin in Matjaž ter Cvetnik, ki je odbran iz klo-na ameriškega križanca X-927-3. Leta 1973, ko se je tudi upokojil, sta bili priznani sorti Jana in Maja, v postopku žlahtnjenja pa sta bila že dva križanca, ki sta bila kot sorti Meta in Jaka priznani leta 1979. V pridelavi sta še sorti Cvetnik in Jana. Za delo pri vzgoji domačih sort krompirja je Viktor Repanšek dobil leta 1965 priznanje in denarno nagrado Sklada Borisa Kidriča in v letu 1968 red dela z zlatim vencem, leta 1980 nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve ter v letu 1995 Jesenko-vo priznanje za življenjsko delo.
Ključne besede: Viktor Repanšek, vzgoja slovenskih sort krompirja
Having finished a short specialisation in the Czechoslova-kian Republic in 1947, Viktor Repanšek was named head of the Slovene potato-breeding project. Togetherwith a young team of experts, he began working on crossbreeding in 1949, and as a result, they had eight species listed by 1962: Igor, Jubilej, Viktorija, Karmin, Vesna, Dobrin, Matjaž and Cvetnik, the last being a variation of a clone to the American crossbred X-927-3. In 1973, when Viktor Repanšek retired, Jana and Maj a, two additional species were registered and two more crossbreds were being plant-bred, eventually becoming species named Meta in Jaka in 1979. In Slovenia, Cvetnik and Jana are still grown. His work in the field of breeding domestic species earned Viktor Repanšek the Boris Kidrič Fund Award in 1965 and the Order of Labour with Golden Wreath in 1968. In 1989 followed the Boris Kidrič Fund Award for innovation and improvements and in 1995 the Jesenko Award for life's work.
Key words: Viktor Repanšek, Slovene potato-breeding project
Žlahtniteljsko delo Viktorja Repanška
Krompirje bil pri nas vedno pomembna poljščina. Sredi prejšnjega stoletja smo ga pridelovali kar na več kot 50.000 ha. Po drugi svetovni vojni so zaradi potrebe po čim manjši odvisnosti od uvoza tudi v poljedelstvu želeli vzgojiti sorte, prilagojene našim ekološkim danostim in potrebam. To delo so prevzeli strokovnjaki na Kmet ijskem znanstvenem zavodu Slovenije, ki je prvi povojni pravni prednik Kmetijskega inštituta Slovenije.
Vodenje vzgoje domačih sort krompirja je bilo leta 1947 z dekretom naloženo inž. Viktorju Repanšku. Do tedaj se Repanšek s takim delom ni ukvarjal, saj je po diplomi in dvomesečni praksi na kmetijski šoli v Polj-
1 Univ. dipl. inž. kmetijstva, raziskovalni sodelavec.
	
	
l^fl f	\
	
. m ^	
j^k *	
	
L ^ i	Vi "V* * j
j*- _ iJBT	t*'
v* *	
1 \ j ^K^Vjl	
HudiKF^^HL JM 1 J Ji,	
Viktor Repanšek
čah prevzel vodenje gospodinjskih tečajev in usklajevanje banovinskih kmetijskih in privatnih gospodinjskih šol. Po vojni pa je bil na Ministrstvu za kmetijstvo do 15. april a 1947 zadolžen za tisk in propagando. Tedaj je bil poslan na šestmesečno specializacijo na selekcijsko postajo Havličkov Brod na Češkem. Ogledal si je tudi druge kmetijske ustanove na Češkem. S specializacijo ni mogel biti prav zadovoljen, saj je v svojem kratkem življenjepisu zapisal: »Tamkajšnje oblasti in strokovnjaki mi niso bili naklonjeni.« Ko se je vrnil, je bil oktobra 1947 z dekretom premeščen na Kmetijski znanstveni zavod, kjer je ostal - s kratkim presledkom v letih 1952-1954 - do svoje upokojitve konec oktobra 1973. Vseskozi je delal pri žlahtnjenju krompirja, raziskavah in strokovnem delu pri pridelavi krompirja.
V letu 1948 je bil po nalogu zvezne vlade dva meseca na Nizozemskem, da bi prevzel semenski krompir za potrebe semenarstva v Jugoslaviji, v letu 1949 pa z enako nalogo tri tedne v Avstriji. Kot je zapisal, se je povsod zanimal za probleme pridelave krompirja in si ogledal tudi nekatere selekcijske ustanove.
Takoj je začel s pripravami za žlahtnjenje krompirja. Sem so spadala predvsem naslednja dela: postavitev želenega cilja, izbira in uvajanje metod dela ter obnovitev med vojno izgubljenega sortimenta avtohtonih sort, pridobivanje tujih sort in divjih vrst krompirja kot osnovo za žlahtniteljsko delo.
49
50
Kaj je inž. Repanšek imel na voljo pri tako zahtevni nalogi, kotje žlahtnjenje krompirja?
Imel je skupino mladih strokovnjakov in nekaj tehničnega osebja, ki pa so bi l i pri žlahtniteljskem delu vsi novinci. Imel je na voljo tudi nekaj posestev in objektov, ki jih je Ministrstvo za kmetijstvo podelilo Kmetijskemu znanstvenemu zavodu za poskusno in selek-cijsko delo.
Selekcijo in preskušanje krompirja so opravljali na posestvih Beltinci, Radlje in Črnelo - Češenik. Poglavitna naloga postaje Črnelo - Češenik je bila žlahtnjenje krompirja, ječmena, pšenice in nekaterih krmnih rastlin. Tu so začeli z zbiranjem sortimenta in z vzgojo novih sort krompirja.
Selekcijska postaja Češenik se je po združitvi s posestvom Črnelo v letu 1949 preimenovala v Se-lekcijsko posestvo Črnelo. Zgrajen je bil laboratorij za poskusno delo in testiranje na viruse, krompirjevo plesen, jedilno kakovost ter druge teste, povezane s selekcijo krompirja. Zgrajeno je bilo selekcijsko skladišče za krompir, ki je služilo svojemu namenu do leta 1987. Tako kot osta l e se l ekcijske postaje je bilo tudi to posestvo leta 1952 razglašeno za samostojno gospodarsko ustanovo. Z žlahtnjenjem krompirja so v spremenjenih razmerah nadaljevali. V letu 1957 je bila postaja Češenik zaradi posebnih nalog in tehnične urejenosti spet vključena v organizacijski sestav Kmetijskega inštituta Slovenije.
V letu 1949 je tehnično vodenje dela pri žlahtnje-nju in razmnoževanju slovenskih križancev krompirja prevzel Tone Praprotnik, ki je to de l o kljub organizacijskim spremembam opravljal do svoje upokojitve v letu 1983.
Kmetijski inštitut Slovenije je v letu 1955 prevzel od Okrajne zadružne zveze Kranj tudi selekcijsko postajo Poljane s selekcijskimi in poskusnimi polji v Javorjah in Podvrhu. Glavni nameni so bili žlahtnjenje krompirja, vzdrževanje in proučevanje krompirjevih vrst, sort in križancev krompirja. Zbrali so okoli 200 kultivarjev iz svetovnega sortimenta, iz katerih so odbrali starševske generacije za vzgojo novih sort krompirja. Na tej postaj i so v obsegu oko l i 7 ha zem ljišč vzdrževali in preskušali domače in tuje križance in sorte ter množili elitni semenski krompir za sortne poskuse na drugih postajah. Vremenske razmere za gojitev in žlahtnjenje krompirja so bile tu ugodnejše kakor na Češeniku.
Postajo je do svojega odhoda v letu 1959 vodil inž. Miloš Kus, klonsko selekcijo in pozitivno odbiro tujih sort inž. Pavle Krajnik, tehnična dela pri žlahtnjenju in poskusna polja pa od leta 1956 Ciril Dovč. Selekcijsko delo in klonska selekcija domačih križancev, ki so bili že v uradnem preskušanju, sta bila v letu 1960 prenesena na selekcijsko polje v Šenčur in Voglje, kjer sta tehnično delo vodila Tone Praprotnik in Ciril Dovč.
Po preselitvi žlahtniteljskega, poskusnega dela in pridelovanja osnovnega semenskega krompirja v letu 1963 na površine v Komendi je bila sklenjena s Kmetijsko zadrugo Kamnik dvajsetletna pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju. Kazalo je, daje dolgoročno rešeno vprašanje lokacije selekcijskega centra. Dogovorjena je bila gradnja selekcijskega centra s skla diščem za semenski krompir in rastlinjaki na Potoku ter urejen najem zemljišč in strojne lope v Mostah.
Do gradnje selekcijskega centra v letu 1964 na površinah na Potoku ni prišlo, čeprav je bila določena lokacija, narejeni načrti in so bile za ekonomsko upravičeno investicijo v skladišče najugodnejše razmere. Poleg tega so bile v letu 1962 v Sloveniji priznane prve domače sorte krompirja, ki so v naslednjih letih preplavile Slovenijo. Selekcijska klet je tako ostala v 10 km oddaljenem Češeniku. Pridelek osnovnega semenskega krompirja priznanih domačih sortje moral biti prodan že v jeseni, saj je bil skladiščen v strojni lopi, ki za daljše skladiščenje ni bila primerna, in pri posameznih kmetih, ki so tudi sodelovali pri obdelavi, oskrbi nasadov in izkopu krompirja.
Vzgoja domačih sort krompirja
Žlahtnjenje kmetijskih rastlin je dolgotrajno delo, saj npr. pri krompirj u traj a postopek od križanja starševskih parov do potrditve nove sorte od 10 do 15 let. Najprej je potrebno narediti načrtovana križanja, tem pa sledi postopek selekcije, ki obsega več vzporednih metod selekcije in odbire. Te so odvisne od namena in ciljev vzgoje novih sort.
Ker je bil med drugo svetovno vojno zbrani sortiment krompirja izgubljen, so začeli na selekcijski postaji Češenik takoj oblikovati nov sortiment. Sortni izbor je obsegal udomačene oziloma po vojni v Sloveniji razširjene predvsem nemške sorle in sorle, ki jih je posredoval dr. Franjo Janežič s svojega usposabljanja v Združenih državah Amerike, ter 17 divjih vrst krompirjev, ki jih je iz Sovjetske zveze, kjer je bil na specializaciji, posredoval dr. Alojz Vadnal. Kmalu pa so pridobili tudi več evropskih, predvsem nemških in nizozemskih sort.
V lelu 1948 so tako ime l i v sorl imenl u 17 divjih vrst krompirja in 114 sort in križancev. Naredili so tudi prva križanja med divjimi vrstami krompirja. Križali so S. Catartrum x S. Boergeri in S. Catartrum x S. Pa-rodii. Križanja, kot kaže, niso uspela, saj v letu 1949 zasledimo samo podatek, da so sejali le seme divjih vrst krompirja, ki je izhajalo iz samooplodnje, ali pa so seme dobili drugod. 19. marca 1949 so posejali 900 semen in nato prepikirali 315 sadik. Isti dan so posejali 1122 semen, 13 iz medsortnih kombinacij, ter nato prepikirali 259 rastlinic. Kasneje so posejali še neznano število semen enajstih kombinacij istih sort in prepikirali 218 rastlinic. Izvor semena ni naveden, verjetno gre za seme iz samooplodnje. Z medvrstnim križanjem so delali naprej v Češeniku in po letu 1955 tudi na selekcijski postaji v Poljanah. Kakih posebnih rezultatov ni bilo in tudi vzgojeni križanci niso bili uporabljeni pri nadaljnjih križanjih. Medvrstno križanje in vzgoja starševskih generacij, ki zahtevata velika finančna sredstva in ogromno dela, se pri nas nista obdržala. V Poljanah so pri nas prvič uporabili tehniko vzgoje maternih rastlin na opeki in cepljenje krompirja na paradižnik, vse zaradi povečanega cvetenja in boljšega razvoja semenskih jagod.
Z načrtnim medsortnim križanjem so začeli v letu 1949 na se l ekcijski postaji Češenik. V sortimentu so že imeli 250 sort in križancev krompirja. Opraševanje so opravili kar na polju. Za križanje so uporabili nekaj ameriških in nemških sort in križancev. Naredili so 92
kombinacij, od katerih je bilo 23 uspešnih. Za materne rastline so uporabili 17 sort, za opraševanje pa so uporabili cvetni prah 14 sort ali križancev. Pri opraše-vanju cvetov sorte Figna so uporabili celo mešanico cvetnega prahu sort Menominee, Katahdin, Voran in ameriškega križanca X 927-3 (Cvetnik). In ravno iz te kombinacije cvetnega prahu je bila kasneje priznana sorta Vesna. Naslednje leto - 13. in 14. marca - so posejali 5896 semen. Od 8. do 17. maja so prepikirali 2088 rastlinic, od teh pa so jih med 10. in 17. junijem 579 posadili na polje.
Od treh kombinacij BRA 6/39 x Katahdin, Carmen x Menominee in Figna x mešanica cvetnega prahu so bile v letu 1962 priznane prve slovenske sorte: Viktorija, Jubilej, Karmin, Igor, Dobrin, Matjaž in Vesna. Vseh sedem sort izvira iz 157 v letu 1950 na po Ije posajenih rastlin. Za delo pri vzgoji teh sort je dobil žlahtnitelj inž. Viktor Repanšek leta 1965 denarno nagrado Sklada Borisa Kidriča in v letu 1968 red dela z zlatim vencem.
Prav tako je bila leta 1962 priznana sorta Cvetnik, ki pa izvira iz klonske odbi re ameriškega križanca z oznako X 927-3. Ta križanec (oznaka v opazovalnem zvezku 927-3) so sadili že leta 1948, in sicer so posadili 120 gomoljev v desetih vrsticah z zaporednimi številkami 111-120. Med vegetacijo so izločili dva bolna grma in naredili pozitivno odbiro. Izbrali so najlepšo in najbolj izenačeno 112. vrstico. Tako so pridelali 105 debelih gomoljev v skupni teži 9 kg in več drobnih gomoljev. V letu 1949 so posadili potomstvo teh 12
rastlin kot 12 klonov (oznaka 9273-1 do 9273-12) in 130 gomoljev, ki so tudi vsi vzkalili. V sortimentu pa so posadili 100 gomoljev z oznako 927-3. V letu 1950 so prav tako posadili križanec 927-3 v sortimentu verjetno 100 gomoljev v skupni teži 8,3 kg in klone po 10 gomo Ijev, in sicer 8 klonov iz leta 1948 in 20 klonov letnika 1949. Tedaj jih prvič označijo tudi z letnico izvora, in sicer kot 927-3-49-1. Zato tudi vemo, da so bili izločeni kloni z oznako 927-3-49-4, 5, 6 in 8.
Od teh prvih slovenskih sort je v pride I avi ostal le Cvet nik
V	letu 1950 ni bi I o načrtnega križanja, ampak so odbrali le jagode iz samooplodnje. Od vsega pridelanega semena so v letu 1951 posejali le 1232 semen, ostalo seme so prihranili za naslednje leto. Ni podatka, če so ga sploh porabili.
V	letu 1951 so naredil i 55 uspešnih kombinacij in pride la li 2.738 se men.
V	letu 1952 križanj na Češeniku ni bilo, je pa bilo v Javorniškem Rovtu - tu je imel prof. dr. Franjo Jane-žič testno postajo - planiranih 46 kombinacij. Nekaj križanj iz načrta je bilo gotovo narejenih, saj so v letu 1953 tako v Češeniku skupaj posadili 597 sejancev iz 26 planiranih pa tudi neplaniranih križanj. Drugih podatkov v češeniških vegetacijskih zvezkih nisem zasledil. Iz vseh teh križanj ni bilo nobene nove sorte.
Za obdobj e 1954-1961 ni podatkov, vendar se je delo pri vzgoji novih sort nadaljevalo. Uspeh kasnejših križanj je bil različen. Od medsortnih križanj v letih
51
52
med 1962 in 1973 so bi I i priznani kot sorte še štirj e križanci, od katerih je v pridelavi ostala le sorta Jana.
V	letu 1962 je bilo narejenih 82 kombinacij, od tega 8 uspešnih. Odbranih je bilo 2830 sejancev in v letu 1973 je bi I a priznana sorta Maj a (Avenir x Igor). Prav tako je bilo uspešno križanje v letu 1963, ko je bilo narejenih 88 kombinacij, od tega 25 uspešnih, in je bilo odbranih 4890 sejancev. Priznana je bila sorta Jana (Bea x Fruemehle), prav tako v letu 1973.
V	letu 1965 je bi I o načrtovanih 20 kombinacij križanj, vendar o realizaciji plana ni podatkov.
Prva naslednja križanja so bila leta 1970, narejenih je bilo 22 kombinacij. Odbranih je bilo 1145 sejancev. Potrjeni sta bili dve sorti - Jaka (Oberarnbacher Frühe x Me I se) in Meta (Avenir x Dobrin), ki sta bi I i priznani leta 1979. Za vzgojo teh sort so dobiIi avtorji Viktor Repanšek, Tadej Sluga, Ciril Dovč in Tone Praprotnik leta 1980 nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve.
V	tem kratkem pregledu vidimo, da je inž. Repanšek s sodelavci vzgojil 11 sort in eno odbral iz ameriških križancev, ki so jih leta 1948 pridobili vsortiment za potrebe žlahtnjenja.
Žlahtnjenje krompirja ni bilo edino delo, ki ga je opravljal inž. Repanšek. Sode I oval je tudi pri drugih raziskavah na krompirju, vodil številne izobraževalne tečaje, sodeloval pri kmetijski svetovalni službi in urejanju strokovnih revij in knjig na Kmetijskem inštitutu in pri Kmečkem glasu. Urejal je Kmetijske novice, Umnega kmetovalca, knjižnico Kmečkega glasa in razne strokovne knjige. Pisal je v strokovne revije Socialistično kmetijstvo, Našo vas, Kmetijske novice, Umnega kmetovalca in poljudne članke v Glas Gorenjske, Mladino, Našo ženo in drugam. Že leta 1949 je napisal knjigo Gojimo krompir, kasnej e pa knjižico Krompir. Več knjig je izdal v sodelovanju z drugimi avtorji. Napisal je scenarij za kratki film o pridelovanju semenskega krompirja. Predaval je na mnogih tečaj ih in radijskih oddajah za kmetovalce in kmetijske strokovnjake.
V	COBISS-u ima 58 zapisov, v Jugoslovanski bibliografiji krompira 22 in v kartotečnem arhivu knjižnice Kmetijskega inštituta Slovenije več sto enot.
Že zgodaj je začel sodelovati pri pripravah za širjenje industrijske predelave krompirja. Tako je v leIu 1959 opravil več poskusov za oceno primernosti sort krompirja v oko I ici Postojne za tovarno Prestranek, ki pa ni bila realizirana. Pogodba z naslovom Surovinska osnova za tovarno Prestranek je bila podpisana 31. 12. 1958. Tu naj bi sušili zelenjavo (grah, fižol, por, korenje in krompir) v lističe in moko. Opravljeni in ovrednoteni so bili poskusi s krompirjem v letu 1959. Drugih podatkov ni.
Leta 1963 je pripravil tehnološki elaborat za selek-cijski cenIer za krompir v Komendi (na Potoku, k. o. Kaplja vas), ki tudi nibil realiziran.
Sodeloval je s predelovalno industrijo krompirja, tako s Tovarno škroba v Domža I ah kot s Ko I insko, ki je poskušala s predelavo krompirja včips (Cekinček) in je kasneje zgradila tovarno v Mirni za predelavo krompirja v kosmiče in krompirjevo moko.
Kma I u po upokoj itvi oktobra 1973 je začel sodelovati v pripravah za ustanovitev Poslovne skupnosti za krompir Slovenije. Postal je njen tajnik in je to delo
opravljal vse do leta 1982, ko je bila skupnost združena v Poslovno skupnost za sadje, krompir in vrtnine.
Za življenjsko delo je leta 1995 prejel Jesenkovo priznanje, leta 2003 je za prispevek k razvoju slovenskega kmetijstva postal častni občan občine Kamnik.
Viri
France ADAMIČ in drugi, 1998: Zbornik ob stoletnici Kmetijskega inštituta Slovenije. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.
Devleta BUTUROVIC in drugi, 1988: Jugoslovenska bibliografija krompira. Zagreb: Hrvatsko agronomsko društvo.
Viktor REPANŠEK, Ludvik STROBL, 1963: Prve domače krompirjeve sorte. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.
Tadej SLUGA, 2005: Krompir v zgodovini Kmetijskega inštituta Slovenije. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.
Življenjepis ing. Repanška Viktorja, Ljubljana, 1951, avtoriziran tipkopis, arhiv Tadej Sluga.
Imenovanje rajonskih agronomov, Vlada LRS Ministrstvo za kmetijstvo,
Ljubljana, 1949, arhiv Tadej Sluga.
COBISS: Osebna bibliografija Viktorja Repanška.
Slovenski biografski leksikon: Repanšek Viktor, vzeto z interneta.
Alenka Mihorič1 Linhartova 3, Dob alenka.mihoric@guest.arnes.si
Cvetoče strmine Kamniškega vrha
Zaradi raznolikih habitatovje Kamniškivrh botanično izredno bogat. Skupno sem v desetletju 2003-2013 načrtno popisala 754 vrst rastlin in 151 vrst gob. Med rastlinami so nekoliko slabše zastopane »travnate« vrste, ki so težje za določanje, in mahovi, saj je literatura o necvetnicah težje dostopna.
Ne samo, da tu rastej o tako številne rastlinske vrste, veliko vrst je res lepih in atraktivnih, nekatere od njih so precej redke oz. rastej o na ozko omej enih območjih v Sloveniji. Da je hrib botanično resnično bogat, potrjuje 48 zavarovanih vrst, od tega kar 26 vrst orhidej. V sestavku sem želela predstaviti botanično raznolikost relativno majhnega območja naših gora, številčnost različnih habitatnih tipov sem le nakazala. Vse popisane vrste so na spletni strani http:\\kamniski-vrh.net tudi fotografsko predstavljene. Skrbijo nas lahko nekatere invazivne vrste, ki se predvsem po gozdnih cestah širijo v gorskisvet in ogrožajo avtohtono rastlinje.
Ključne besede: botanika, sredogorje, zavarovane rastline, habitat, orhideja, Kamniškivrh
Due to a variety of habitats, Kamniški vrh boasts extraordinary botanical abundance. Between 2003 and 2013, I surveyed 754 plant and 151 fungal species. There are few graminoidson the list, as the species identification is relatively difficult. Same problem arises with mosses, a botanical division of non-flowering plants, the literature on which is rather difficult to obtain.
Not only is the region rich in plant life; many species are truly beautiful and attractive. Some plants are rather rare or grow in few limited areas in Slovenia. There are 48 protected species and among these no fewer than 26 species of orchids to prove the botanical richness of the area. In the article I attempt at presenting the botanical biodiversity of a relatively small alpine area; the many types of habitat remain only indicated. All the surveyed species also have a photographic representation (http:\\kamniski-vrh.net). We should be worried about some of the invasive species that graduallyspread into the alpine region by the means of forest roads and threat the existence of autoc-hthonic plant life.
Key words: botany, highlands, protected plants, habitat, orchid, Kamniški vrh
Uvod
Nekoliko težko je pisati o hribu, ki ga pogosto obiskujem. Na njem vsrkavam lepote skozi vsa čutila. Kje začeti? S katerih zornih kotov pogledati, da ne bo vse pomešano? Mnogi Kamničani obiskujejo njegove poti predvsem zaradi rekreacije. Spada med redke vrhove, ki zaradi strmin omogočajo, da v kratkem času premagajo precejšnjo višino. Mene je najbolj očaral za-
1 Univ. dipl. inž. rač., učiteljica informatike, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana.
&
W

i
>
Rdeča naglavka (Cephalanthera rubra) je ena manj pogostih orhidej.2
radi cvetočih in necvetočih botaničnih lepot. Zato naj mi strokovnjaki s področij geologije, gozdarstva, zoo-logije, kmetijstva, turizma, športa, ... ne zamerijo, ker bom zanemarila njihova gledišča ali se jih le površno dotaknila. Kot ljubiteljica botanike se oproščam tudi poklicnim rastlinoslovcem, če bo moje pisanje premalo strokovno. Upam pa, da bo doseglo čim več bralcev, tako da se bodo (še) bolj zavedali, kakšno bogastvo imajo na dosegu roke, oči in srca.
Kamniški vrh mi je pri srcu že iz časov gimnazije, ki sem jo obiskovala v Kamniku. V zrelejših letih sem opazovala tudi cvetje: pogačice, orlice, klinčke, lilije in druge živobarvne lepotice. Večkrat ko sem šla tja, bolj me je hrib presenečal. Našla sem precej rastlin, ki jih tam sploh nisem pričakovala: avrikelj (Primula aurícula), kranjski volčič (Scopolia carniolica), turško lilijo (Lilium martagon), dišeči volčin (Daphne cneo-rum), sinjezeleni kamnokreč (Saxifraga caesia) in druge. Začela sem raziskovati v literaturi in na spletu, da bi spoznala čim več rastlin in jih znala predstaviti tudi drugim. Ko sem že v enem letu nabral a nekaj stotin fotografij, sem se odločila, da rastline Kamniškega vrha objavim na novi spletni strani http://kamniski-vrh. net. Zaradi stroke mi urejanje ni delalo težav. Zbirko sem uredila tako, da lahko vedoželjni obiskovalec išče rastline po različnih kriterijih. Kasneje sem dodala še gobe, nekaj praprotnic, trav in mahov.
2
Vse slike so iz arhiva Alenke Mihorič.
53
54
Območje, ki sem si ga začrtala, sega od planine Osredek na zahodu do reke Kamniške Bistrice na vzhodu in od doline Korošice na severu do vasic Bis-tričica in Županje Njive na jugu. Po srednjeevropski metodi florističnega kartiranja rastlinstva je to severni del osnovnega polja 9753. Glede na razde l itev polja na štiri dele poteka natanko čez vrh Kamniškega vrha meja med kvadrantoma 9753/1 in 9753/2.
Popisovanja sem izvajala deset let na več kot 200 pohodih. Določila sem 754 vrst rastlin in 151 vrst gob. Novosti sem sproti objavljala na spletni strani, vse pa hranim v digitalnem fotografskem arhivu, ki obsega več deset tisoč fotografij. Pomembnejše najdbe sem objavljala v reviji Hladnikia, glasilu Botaničnega društva Slovenije, katerega članica sem zadnjih osem let. Precej podatkov sem posredovala Centru RS za kartografijo favne in flore. Nomenklaturni vir za rastline je Mala flora Slovenije (Martinčič in dr. 2007).
Različni habitati - raznolike združbe rastlin
Čez Kamniški vrh in okoliške griče se razteza veliko različnih rastišč, ki omogočajo življenje raznovrstnim združbam rastlin. Na južnem pobočju so suha ali polsuha travišča oziroma pašniki. Na strminah ob meli-šču srečamo borov gozd s plitvimi suhimi tlemi, medtem ko je na severni strani mešani in smrekov gozd z globljim humusom. Zaradi velike strmine so ponekod skale in melišča. Številni hudourniški potočki dovajajo vodo rastlinam predvsem na severnem pobočju. Kamnine, ki so pod l aga rastju, so večinoma apnenčaste. Severno se hrib spušča v do l ino Korošice, kjer najdemo zeleno vulkansko kamnino porfir, ki so jo nekoč celo lomili za gradnjo. V bližini so se dogajali tektonski prelomi. V oligocenu je hrib oblivalo morje, ki je pustilo usedline v obliki laporj a in drugih mehkejših kamnin. V dolini Bistričice najdemo tudi ostanke vulkanskih kamnin, ki so posledica t. i. smrekovškega vulkanizma (vzhodne Kamniško-Savinjske Alpe).
Na rast vpliva tudi nadmorska višina. Kamniški vrh sega od približno 500 m do 1259 m visoko, kar ga uvršča v montanski pas (sredogorje). Tako nekatere rastline rastejo le ob vznožju, druge pa samo na vrhu. So pa tudi take, ki rastejo po celem pobočju, le da v višjih legah zacvetijo pozneje. Nekaj primerov: navadne mra-čice rastejo v spodnji tretjini južnega pobočja, v srednji je največ srčastolistnih mračic, golostebelne pa so si izbrale najbolj strmo zgornjo tretjino. Mlečke najdemo v srednji in zgornji tretjini pobočja, večino šopastih zvončic in kranjskih lilij nad 900 metri. Seveda bolj kot sama višina vpliva na prisotnost vrst tip habitata.
Travišča se razprostirajo predvsem na južni strani dvojčkov Planjave in Kamniškega vrha, ki ju na južnem pobočju ločuje melišče Slevška roža. Del tega pobočja je položno (Ravne senožeti), tam kmetje deloma še kosijo travo (ekstenzivni travniki), del pa popase govedo in zadnja leta tudi konji (pašniki). Ponekod prevladujejo spomladanska resa in brin ter grmički razkrečene kozje češnje. Na nekaterih mestih so travniki precej vlažni, kadar vreme poleti ni presuho. Mokrotni travniki z modro stožko pa so pravi raj za mnogo vrst rastlin, npr. spomladanski in clusijev svišč, fritschev glavinec, močvirski meček, navadni kosmuljek, gorski jeleno-
vec, navadni vrednik, srčno moč, grebenuše, razne zvončice, kukavičevke, krvavordečo krvomočnico, lepljivi lan, razne metuljnice (detelje, košeničice, graši-ce in grahorji, rdeča relika), čišljake, čistece, smetlike, panonski osat, lakote, mračice, mali talin, kadulje, škr-žolice, gadovec, jetičnike, glavičasti repuš, vrbovolistni primožek in srhkodlakavi oman, lepnice, škrobotce. Na zakisanih predelih na vrhu hriba rastejo: pogačica, kranjska lilija, bela čmerika, velecvetna orlica, kranjski in veliki zali kobulček, ozkočeladasta in pisana preob-jeda, dišeči salomonov pečat, zlatice, lepki osat, travniški in goli grahor, ptičja grašica, klobčasta zvončica itd. Nekatere vrste uspevajo le na vrhu, taka sta na primer gorski glavinec, vetrovka in beli vratič, letam in ob poti mimo Korošaških slapov proti planini Osredek sem opazila celo nekaj travnolistnih perunik. Na samem vrhu rastej o tudi znamenita kobulnica kranjska selivka, hribska špajka in njivski osat.
Drugačni travniki so na zelo strmih višjih delih hriba (Strme senožeti, nad 900 m, srednjeevropska suha in polsuha travišča). Tu je teren dovolj odceden, da voda ne zastaja, vendar tudi presuh, da bi uspevale nekatere rastline, zato je raznolikost rastlin tu manjša. Poleg pokončnega stoklasca (Bromopsis erecta) je tu največ trstikaste stožke (Molinia caerulea subsp. arundina-cea), med katero ponekod najdemo divji klinček (Dian-thus sylvestris), kokoševec, šopasto zvončico, bleščečo in pravo lakoto, golostebelno mračico, zvezdnato kukavico. Strmo pobočje Planjave zaraščajo grmi šmarne hrušice, mokovca in črnega gabra. Tu in tam lahko vidimo tudi grme ruševja, za katerega je to pravzaprav zelo nizko, saj ta vrsta bora običajno raste nad gozdno mejo.
Na pašniku nad Klemenčevim sem opazila, da verjetno zaradi drugačne, mestoma neprepustne podlage uspevajo nekatere druge skupine rastlin: srčastolistna bolhača, navadni repik, navadna kompava in brezste-belna kompava (bodeča neža), precej je srhkodlaka-ve robide, nekaj jesenske vrese, gladeža, jesenskega podleska; tu so še zgodnji sviščevec, dobra misel, meta, regelj, lepljiva kadulja, izjevka in svečnik. Na zelo mokrem delu rastejo širokolistni munec, ločje ter močvirska preslica. Večino tega pašnika preko leta prera-sejo robidovje in orlova praprot. Zgodaj spomladi je na pobočjih veliko črnega teloha. Na pašniku so redko posejana drevesa - breze in smreke, malo višje tudi macesni. Grmovje češmina in črnega trna, navadne krhlike in dobrovite, ki se naseli na pašnikih, lastniki občasno očistijo in tako vzdržujejo travnate površine pašnika. Tu najdemo plahtico, smetliko, gladež, pokalice, zlatice in navzkrižnolistni svišč. Ob robu gozda rasteta tudi pegasti kačnik in gorska rumenka, svečnik, lan predivec in še kaj.
Na južnem pobočju okoli melišča uspeva borov gozd, na jugovzhodnem pobočju ilirski bukov gozd, drugod pa mešani gozd (breza, smreka, macesen, bukev, gaber, jesen, javor, goli brest in druge). V prvemje spomladi največ spomladanske rese in črnega teloha, v drugem in tretjem pa je rast bolj razno l ika: navadni kopitnik, pegasti kačnik, črni teloh, gorska rumenka, lepljiva kadulja, razne praproti in preslice, šaši, jajča-stolistni muhovnik, rjava gnezdovnica, pijavčnica, dobra misel, zajčja deteljica, volčja jagoda, tri listna pe-
Strmo travišče z dišečim volčinom (Daphne cneorum)
nuša, žanjevec, vijolice, lusnec, koprivasta zvončica, mlečki, gabez, repuh so kar pogosti, marsikje se jim pridružujejo številne vrste grmovnic, npr. češmin, do-brovita, leska, kosteničevje, glog itd. Prisotni so tudi sestoji orlove praproti.
Ob potokih na južni strani prevladujejo različne vrste vrb (gorska obrečna vrbovja), črna in siva jelša, na tleh pa lahko opazimo ka l užnico, lopatičasto zlatico, pljučnik, šaše, bekice, penuše, podlesno vetrnico, lisasto mrtvo koprivo, na grme se marsikje vzpenja navadni srobot.
V dolini Potoka (Grohata) vzhodno od Kamniškega vrha so značilne gozdne rastline: peterolistna in zasavska konopnica, trpežna srebrenka, koprivolistni jetič-nik, smrd ljička, divji bezeg, kranjski volčič, česnovka, navadna in spomladanska črnobina, avstrijski divjako-vec, okroglolistni kamnokreč, širokolistna grašica, rdeči in beli slizek, navadna nedotika, repinci, gozdni in fuchsov grint, lučniki, gozdni koren, zebrati, malinjak, kresničevje, tripernata špajka, na skalah ob gozdni cesti tudi mahovna popkoresa, na višje ležečih skalovjih španska homulica, vednozeleni kamnokreč ter sršaji in pozidna rutica (apnenčaste stene z vegetacijo skalnih razpok). Gozd je tam mešan.
Na severnem pobočju Kamniškega vrha, ki se začenja ob izlivu Korošice v Kamniško Bistrico, je gozd raznolik. Ponekod imamo habitatni tip smrekovja - zanimivo - na nižjih legah, proti vrhu pa pretežno bukovje in rdeči bor. Domnevam, da je tako zaradi zaprtosti doline Korošice, kjer je na dnu bolj mrzlo kot višje. Takim območjem pravij o mrazišča. Rastline, ki tu uspevaj o, so volčja jagoda, turška lilija, pegasti kačnik, čemaž, velecvetni naprstec, veliki zvonček, beli in navadni repuh, fuchsova prstasta kukavica, veliki nadlišček, zla-
torumena zlatica, dišeči kromač, volčja češnja, trpežni golšec, premenjalnolistni vraničnik in tevje, ženikelj in nekaj vrst konopnic, mnogocvetni in vretenčasti salomonov pečat, navadni volčin, repinci in manj znana dlakava ščetica. Spomladi v tej dolini naletimo tudi na črni teloh, podlesne in trilistne vetrnice, jetrnik, zlatič-ne vetrnice in seveda mnoge mahove in praproti, npr. jelenov jezik, sladko koreninico in bodečo podlesnico.
Proti vrhu na severni strani sem opazila veliko de-veterolistnih konopnic, mandljevolistnega mlečka in večje površine, zaraščene z dlakavim slečem (rodo-dendronom). Tudi tu je precej spomladanske rese, rjavih gnezdovnic, uspeva tudi gozdni črnilec.
Ska l e in me l išča najdemo na južni in tudi severni strani hriba. Na južni strani je skalnat oz. peščen teren predvsem ob me l išču in na njem Slevška oz. Kamniška roža. Okoli melišča rastejo borovci in nekaj mokov-cev. Tu je našlo dom kar veliko zelnatih rastlin: alpski šetrajnik {Acinos alpinus), materina dušica, gozdni šebenik, lakote, fritschev glavinec, šopasta zvončica, srčastolistna mračica, spomladanska resa, krvavor-deča krvomočnica, divji klinček, lasasta črvinka, hrib-ska per l a, jagodnjak, slečnik, podkvica, žanjevec, sivi jajčar, temnordeča močvirnica, navadni in gorski vre-dnik, okroglolistna zvončica, pokončni srobot, alpska mastnica, najdejo se primerki lepega jegliča ali avri-klja. Posebno lepe se mi zdij o šopaste zvončice, všeč pa so mi tudi grmi šmarne hrušice, kadar cvetijo. Danes že po koj ni gospod mi je povedal, da so na skalah Kamniškega vrha nekoč opažali tudi planike. Žal jih sama še nisem videla, našla pa sem jih na sosednjem hribu - Kompoteli.
Na skalnatem območju ob cesti na severni strani, ki je na višini skoraj 1000 m, sem fotografirala tudi tre-
55
Jacquinov bodičnik (Drypis spinosa susp. jacquiniana) uspeva samo na meliščih.
bušaste zvončice, lapuh, planinski slanozor, rumeno milje, vednozeleni kamnokreč, zdravilno zlato rozgo, skalno kernerjevko, nizki in slokastoplodni repnjak, kranjske zale kobulčke, alpske mastnice, lučnike in nekatere osate in bodake ter močvirsko samoperko in marjetičastolistno nebino. Letos so me presenetili še zoisova zvončica, alpski bodak in sinjezeleni kamnokreč, ki sem ga že pred leti našla tudi na ska l ovjih v okolici Korošaških slapov.
Nekatere vrste rastlin se pojavljajo raztreseno ali redko na različnih delih hriba.
Pomembnice
Na območju Kamniškega vrha, ki sem ga v desetih letih obiskala preko dvestokrat in rastlinski svet vedno dokumentirala s fotografijami, sem zabeležila kar 48 vrst, ki so v našem prostoru zavarovane (Skoberne 2007). Najlepše med njimi so seveda kukavičevke, na čelu katerih blesti naša najlepša orhideja, lepi čeveljc (Cypripedium calceolus, RS3). Na Kamniškem vrhu raste dobra četrtina vseh slovenskih vrst orhidej, kar 26. Najpogostejši vrsti sta navadni kukovičnik (Gymnade-nia conopsea, RS), ki naseljuje južna travnata pobočja, in rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis), ki sije za življenjski prostor izbrala predvsem mešane gozdove. Tudi fuchsova prstasta kukavica (Dactylorhiza fuchsii) je v senčnih legah dokaj pogosta. Samo nekajkrat so
Gomoljasti grban (Herminium monorchis)
3
Rdeči seznam ogroženih vrst Slovenije (Anonymus 2002).
Čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera)
me razveselili lepi čeveljci, gomoljasti grban in čebe-Ijeliko mačje uho. Medtem ko so čeveljci v teh krajih pričakovani, saj je potrjenih več rastišč v območju Kamniške Bistrice, pa tega ne moremo trditi za slednji dve. Gomoljasti grban (Herminium monorchis, RS) je precej težko opazna kukavičevka, saj ima majhne rumenkaste cvetove na okoli 20 cm visokem steblu; navadno se skriva med visokimi travami ali šaši na vlažni podlagi. Njegovo rastišče sem našla na planini Osredek. V Sloveniji je le dobrih deset območij, kjer je bil najden. Boj im se, da bodo letošnji (ilegalni!) gradbeni posegi na območju (gozdna cesta od Ambroža pod Krvavcem do planine Osredek) usodno vplivali na teren in uničili dragoceno nahajališče. Ugotovljeno je, da na ranjenih strminah zaradi deževja že nastajajo zemeljski plazovi.
Čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera, RS) je v državi morda dvakrat pogostejše, a ne na alpskih območjih. V severnih delih države je izjemno redko, rado ima tople jugozahodne predele in osrednji del vzhodne Slovenije. Samo dva primerka sem konec maja 2008 našla na pašniku nad Klemenčevim. Med redkejšimi orhidejami toplih travišč in gozdnih robov na južnem pobočju uspevajo še dehteči kukovičnik (Gymnadenia odoratissima, RS), ki sijetu izbral precej nižjo lego kot navadno, rdeča naglavka (Cephalanthera rubra, RS), bleda kukavica (Orchis palens, RS), muholiko mačje uho (Ophrys insectifera, RS), piramidasti pilovec (Ana-camptis pyramidalis, RS), navadna oblasta kukavica (Traunsteinera globosa, RS), navadna kukavica (Orchis morio, RS), trizoba kukavica (Orchis tridentata, RS) in pikastocvetna kukavica (Orchis ustulata, RS). Zadnja je poznocvetoči različek svoje vrste (cveti julija) in ima tukaj le eno nahajal išče. V gozdni senci ali polsenci se dobro počutijo bleda naglavka (Cephalanthera damasonium, RS), njena redkejša sestra dolgoli-stna naglavka (Cephalanthera longifolia, RS), dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia) in zelenkasti vimenjak (Platanthera chlorantha, RS) ter jajčastolistni muhov-nik (Listera ovata).
Ostale kukavičevke, ki krasijo Kamniški vrh, so zvezdnata kukavica (Orchis signifera), müllerjeva moč-virnica (Epipactis muelleri, RS), navadna močvirnica (Epipactis palustris, RS), temnordeča močvirnica (Epipactis atrorubens), močvirnice iz skupine širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine agg.) in pegasta pr-stasta kukavica (Dactylorhiza maculata), katere določitev ni povsem zanesljiva.
Druge zavarovane vrste na območju Kamniškega vrha so veliki zvonček (Leucojum vernum), sternber-gov klinček (Dianthus sternbergii, RS), divji klinček (Dianthus sylvestris), montpellierski klinček (Dianthus monspessulanus), šmarnica (Convallaria majalis), her-melika (Sedum maximum), clusijev svišč (Gentiana clusii, RS), močvirski meček (Gladiolus palustris, RS), ki je kvalifikacijska vrsta za območja Natura 2000; travnolistna perunika (Iris gram i nea), kranjska lilija (Li-lium carniolicum, RS), turška lilija (Lilium martagon), alpska mastnica (Pinguicula alpina), navadna ciklama (Cyclamen purpurascens), lepi jeglič (Primula auricula, RS), črni teloh (Helleborus niger), blagodišeči teloh (Helleborus odorus) in dišeči volčin (Daphne cneorum, RS). Prav letos pa sem na severni strani hriba odkrila
Piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis)
Pikastocvetna kukavica (Orchis ustulata)
57
58
tudi endemično zoisovo zvončico (Campanula zoisii, RS). Med ogrožene in zavarovane vrste spadajo tudi tisa (Taxus baccata, RS) in necvetnice: beli mah (Leu-cobryum glaucum), brezklaso lisičje (Huperzia selago) ter kijasti lisičjak (Lycopodium clavatum).
Endemična sta škrlatni ali kamniški luk (Allium ker-mesinum), ki ga Kamniški vrh premore v izobilju, sicer pa je redka rastlina, in že omenjena zoisova zvončica.
Na Kamniškem vrhu rastejo, poleg zgoraj navedenih (oznaka RS), še naslednje rastline, uvrščene na rdeči seznam ogroženih vrst Slovenije (Anonymus 2002): jacquinov bodičnik (Drypis spinosa subsp. jac-quiniana), širokolistni munec (Eriophorum latifolium) ter julijski ušivec (Pedicularis elongata subsp. julica). Le streljaj od severnega pobočja je na Debelem hribu tudi edino nahajališče rapontike (Stemmacantha rha-pontica). Jacquinov bodičnik je blazinasta klinčnica z bodečimi listi in drobnimi rožnatimi cvetovi. Njegovo znano nahajališče je na meliščih ob kamnolomu vSta-hovici, sama pa sem odkrila še eno manjše nahajališče na južnem pobočju, vzhodno od Slevške rože.
Menim, da bi za varovanje teh pomembnih rastlin oz. njihovih habitatov lahko bolje skrbeli. Del območja je znotraj meja Regijskega parka Kamniško-Savinj-skih Alp v nastajanju (strme senožeti in severni del), toda botanično bogate Ravne senožeti in Reber nad Klemenčevim in Slevom uničuje pašna živina z intenzivnim gnojenjem. Mnoge rastline ne prenašajo z dušikom bogatih tal in zato jih je vedno manj. Tako na teh traviščih kmal u ne bo več orhidej. Letos julija, ko bi moralo na tem položnejšem pobočju cveteti na stotine močvirskih mečkov, sem jih lahko štela na prste. Nisem ugotovila, ali so jih popasle živali, ali je lastnik prezgodaj pokosil travo, ali pa preprosto niso imeli pogojev za rast. Ena od možnosti je tudi ta, da je bilo to poletje zanje prevroče in presuho.
Invazivne in tujerodne vrste
Naravo Kamniškega vrha ogrožajo nekatere rastline, ki so se k nam prise l i l e iz tuj ine. Nekatere so pobegnile z vrtov, na primer navadna komelina (Com-melina communis), opažena v naselju Županje Njive, balfourova nedotika (Impatiens balfourii), ki je rasla v jarku nad istim naseljem, deljenolistna rudbekija (Rud-beckia laciniata), ki jo videvam vsako leto globoko v dolini Korošice, in volčje jabolko (Physallis alkekengi) v dolinah Potoka in Korošice. Te štiri vrste za sedaj avtohtonih rastlin še ne ogrožajo, saj jih je razmeroma malo. Med invazivne vrste pa spadajo: pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), črnoplodni mrkač (Bidens frondosa), topinamburali laška repa (Helianthus tuberosus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in robinija (Robinia pseudacacia).
Razvpito žvrkljo sem opazila najprej ob cesti v naselju Županje Njive, letos pa tudi precej globoko v dolini Potoka (Grohat), kamor so jo nedvomno zanesla gospodarska vozila. Tam seje uspela zasejati tudi žlezava nedotika, ki sem jo prejšnja leta opazila le v potoku Bistričica nizvodno od zaselka Klemenčevo. Zaradi občasnih najdb mrkača in laške repe na ruderalnih ra-
stiščih blizu naselij nisem zaskrbljena; tudi robinija, ki v nekaj primerkih raste v spodnjem delu Korošice, se v zadnjih nekaj letih ni pretirano množila. Precej bolj pa me skrbita obe zlati rozgi, ki sta prodrli že globoko v dolini Potoka in Korošice. Pričakujemo lahko, da se bosta še širili, saj ju gojijo na več vrtovih hiš ob Bistri-čici. Enoletna suholetnica se večinoma drži ruderalnih rastišč. Ko pa so začeli opuščati pašo v Dolgi dolini (na jugovzhodnem pobočju Hudega konca; nekateri jo imenuj ejo Cesarska dolina), seje ta sicer nižinska rastlina neverjetno razbohotila.
Viri
ANONYMUS, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk. Uradni list RS, 12 (82). 8893-8910. (http://www.uradni-list.si/1/content?id=38615, dostop 20. 10. 2013)
Dietmar AICHELE & Marianne GOLTE-BECHTLE, 2004: Kaj neki tu cveti. Kranj: Založba Narava.
Branko BAKAN, 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Lendava: Razvojni center.
Boško ČUŠIN in drugi, 2004: Natura 2000 v Sloveniji: rastline. Ljubljana: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRCSAZU. 97-101. Branko DOLINAR: Slovenske orhideje. Dostopno na http://www.orhideje.si/ (dostop 20. 10. 2013).
Društvo Nigritella: Orhideje v Sloveniji. Dostopno na http://www.nigritella. si/orhideje/ (dostop 10. 11. 2013).
Nejc JOGAN, Tinka BAČIČ, Božo FRAJMAN, Ivana LESKOVAR-ŠTAMCAR, Dušan NAGLIČ, Andrej PODOBNIK, Boštjan ROZMAN, Simona STRGULC KRAJ-ŠEK & Branka TRČAK, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. Nejc JOGAN, Mitja KALIGARIČ, Ivana LESKOVAR, Andrej SELIŠKAR & Jurij DOBRAVEC, 2004: Habitatni tipi Slovenije HTS 2004. Tipologija. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. (http://www.arso.gov.si/narava/ poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/HabitatniTipiSlovenije2004.pdf, dostop 20. 11. 2013)
Nejc JOGAN [ur.], 2009: Nova nahajališča vrst. Hladnikia 24. Ljubljana: Botanično društvo Slovenije. 70-74.
- - [ur.], 2012a: Nova nahajališča vrst. Hladnikia 29. Ljubljana: Botanično društvo Slovenije. 67-68.
[ur.], 2012b: Nova nahajališča vrst. Hladnikia 30. Ljubljana: Botanično
društvo Slovenije. 73-76.
Wolfgang LIPPERT, prevedel, priredil in dopolnil Tone WRABER, 2000: Alpske rastline nad gozdno mejo. Zbirka Sprehodi v naravo. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Wolfgang LIPPERT, 1987: Alpsko cvetje. Ljubljana: Cankarjeva založba. Andrej MARTINČIČ [ur.], 2007: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Alenka MIHORIČ: Flora Kamniškega vrha. Dostopno na http:/kamniski-vrh. net (dostop 10. 10. 2013).
Okoljsko poročilo z dodatkom za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov na varovana območja za OPN občine Kamnik - dopolnjeno gradivo junij 2013. Dostopno na http://www.kamnik.si/resources/files/doc/JANJA_13/opn-2013/okoljsko-porocilo/okoljsko-porocilo-k-opn-kamnik-2-javna-razgrnitev. pdf (dostop 25. 11. 2013).
Tomaž PETAUER, 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Peter SKOBERNE, 2007: Zavarovane rastline Slovenije. Narava na dlani. Žepni vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ivan PEPELNJAK: Galerija slovenskih rož. Dostopno na http://www.zaplana. net/flowers/index_si.asp (dostop 10. 10 2013).
Projekt ustanavljanja regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Dostopno na http://www.parki-v-ustanavljanju.mop.gov.si/rpksa/index.htm in http:// www.ksa.si/ (dostop 10. 11. 2013).
Tone WRABER, 2006:2 x sto alpskih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.
- - 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.
Rok Gašparič1
Ljubljanska cesta 4j, Kamnik rok.gasparic@gmail.com
Matija Križnar2 Prirodoslovni muzej Ljubljana mkriznar@pms-lj.si
Nova najdba vretenca miocenskega morskega sesalca iz Tunjiškega gričevja
Obravnavano je prsno vretence morskega sesalca iz nahajališča v Tunjiškem gričevju. Izjemno dobro ohranjeno vretence je bilo najdeno v srednjemiocenskih (badenijskih) plasteh, ki so znane po najdbah fosilnih rakovic Tasadia carniolica. Glede na primerjavo s podobnimi fosilnimi in recentnimi kostnimi ostanki sklepamo, daje vretence pripadalo mlademu vosatemu kitu iz družine Balaenopteridae.
Ključne besede: fosilni kit, miocen, vretence, Balaenopteridae, Tunjiško gričevje
The paper describes a whale thoracic vertebra from a Middle Miocene locality in the Tunjice hills. The remarkably well-preserved vertebra in question was discovered in the Laško Formation beds (Badenian age), which are well known for abundant remains of fossil crab Tasadia carniolica. Based on the comparison with similar fossil and extant material, we can conclude that the vertebra belonged to a young baleen whale of the Balaenopteridae family.
Key words: Fossil whale, Miocene, Vertebra, Balaenopteridae, Tunjice hills
Uvod
Najdbe fosilnih ostankov morskih sesalcev so v Sloveniji razmeroma redke. Kiti so višek diverzitete doživlja l i v obdobj u miocena. Miocenske kamnine tvorijo velik del Štajerske, Dolenjske in Kozjanskega, kljub temu pa v njih le redko najdemo ostanke fosilnih kitov ali delfinov.
Pri terenskem pregledu ozemlja med Kamnikom in Tunjicami smo poleti 2012 našli zanimiv kostni ostanek. V gomolju peščenega apnenca srednjemiocen-ske laške formacije se je skrivalo vretence morskega sesalca, ki seje po uspeli mehanični preparaciji izkazalo kot izredno dobro ohranjeno prsno vretence mladega vosatega kila. Kljub nalančnemu pregledu nahajališča dodatnih kostnih ostankov morskih sesalcev nismo našli. Glede na izjemno dobro ohranjenost vretenca, nežnih odrastkov in ostankov epifizne plošče lahko predpostavimo, daje bilo vretence hitro prekrito
1	Magister poslovnih ved.
2	Magister znanosti in kustos.
s sedimentom in ni bilo prineseno iz drugih morskih okolij. Takšna ohranjenost pa dopušča tudi možnost najdbe dodatnih kostnih ostankov na nahajališču.
Pregled dosedanjih raziskav
Sesalci so svojo evolucijsko nišo našli šele v keno-zoiku, ko so se pričeli hitro razvijati. Ostanki fosilnih sesalcev so v Sloveniji redki v paleogenskih in neogen-skih plasteh, a pogosti v kvartarnih (pleistocenskih) sedimentih. V Sloveniji najdeni ostanki fosilnih kitov in delfinov so bili odkriti samo v miocenskih skladih, večinoma v badenijskih in sarmatijskih plasteh. Najstarejši ostanki fosilnih kitov so bili na slovenskem ozemlju izkopani v času Avstro-Ogrske monarhije (Pia in Sicke-berg 1934), večina pa jih je danes shranjenih v tuj ih muzejih in zbirkah. Najdbe iz obdobja po drugi svetovni vojni in iz preteklega desetletja pa večinoma hranijo nacionalne državne ustanove in zasebni zbiralci.
Hrvaški paleontolog Dragutin Gorjanovic-Kramber-ger je leta 1892 predstavil eno prvih najdb fosilnih delfinov v Sloveniji. Novo vrsto delfina je Gorjanovic-Kramberger poimenoval Champsodelphis carniolicus. Pregled najdb fosilnih ostankov kitov in delfinov sta povzela Križnar in Mikuž (2011), kjer navajata 16 najdišč. Med najbolj zanimivimi so gotovo skoraj celotni skelet mladega vosatega kita, ki je danes na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (Pavšič in Mikuž 1996). Med zadnjimi najdbami lahko omenimo tudi ostanek vretenca iz miocenskih govških plasti v Tunji-cah, ki sta ga opisala Mikuž in Preisinger (2012). Istega leta sta Mikuž in Horvat (2012) opisa l a tudi nove najdbe fosilnih sesalcev (natančneje ostanke delfinov) iz najdišča pri Beli Cerkvi na Dolenjskem.
Kratko o evoluciji kitov
Kiti (v širšem smislu) spadajo v enega od redov sesalcev, njihova evolucijska pot je dobro raziskana na paleontološkem in molekularnem področju (Steeman et al. 2009). Razvoj kitov lahko paleontološko sledimo že približno 48 milij onov let nazaj, v obdobju eocena, ko so predniki kitov s kopnega poselili niše v morskih ekosistemih. Prvi predniki kitov so spadali v rodove Pakicetus, Ambulocetus, Georgiacetus, Dorudon in druge (Marx et al. 2010), med sorodniki današnjih kitov pa so bili tudi veliki primerki basilozavrov. Zadnji predstavniki prakitovso izumrli v času oligocena, pred okoli 30 milijoni let, ko se pojavijo že prvi predniki današnjih zobatih (Odontoceti) in vosatih kitov (Mysticeti) (Gatesy et al. 2012).
Vosati kiti so v oligocenu še vedno imeli ločene zobe in so pripadali rodovoma Mammalodon in Janju-cetus (Uhen 2010). Danes živijo v oceanih in morjih predstavniki štirih družin vosatih kitov, med njimi sinji kit Balaenoptera musculus, ki je največja žival vseh časov.
Zobati kiti, med katerimi prevladujejo delfini ali pli-skavke, so se prav tako razvijali vzporedno z vosatimi kiti. Že v oligocenu so se loči l e in ločeno razvijale nekatere še danes živeče družine zobatih kitov, kot so Physeteridae, Ziphiidae in Platanistidae (Gingerich 2008). Mnoge izmed družin pa so izumr l e, med njimi
59
Slika 1: Geografski položaj najdišča kitovega vretenca v miocenskih plasteh Tunjiškega gričevja
60
Slika 2: Diverziteta rodov fosilnih kitov od eocena do danes. Prirejeno po Uhen 2010.
tudi Squalodontidae in Kentriodontidae, ki so najbolj pogosti fosilni delfini. Pred približno 12 milijoni let se je pričel hiter razvoj delfinov (Uhen 2010), družina Del-phinidae, najbolj znanih recentnih predstavnikov zobatih kitov (slika 2).
Geologija miocenskih plasti Tunjiškega gričevja
Sedimentacijski bazen, v katerem so se odlagale kamnine Tunjiškega gričevja, spada med najbolj zahodne dele centralne Paratetide in nudi najpopolnejšo sliko stratigrafskega razvoja oligocenskih in miocenskih plasti v Sloveniji. Ocenjena skupna debelina oligocenskih in miocenskih plasti je okoli 1.200 m (Žalohar in Zevnik 2006). Te predstavlajo večino faz razvoja morja Paratetide, od oligocenskih koralnih grebenov, tropskega sred njem iocenskega morja do zapiranja morskih povezav in okopnjevanja v zgornjem miocenu.
Paleontološko so kamnine Tunjiškega gričevja zelo bogate, največ fosilnih najdb pa izvira iz srednjemio-censkih (badenijskih) plasti laške formacije in (sarma-tijskih) plasti koprolitnega horizonta. V začetku bade-nija je bi l o na ozem l ju zahodne Paratetide tektonsko nemirno obdobje, v katerem je ponovno prišlo do močnega dvigovanja nekaterih delov sedimentacijske-ga prostora. Obseg miocenskega morja se je za kratek čas nekoliko zmanjšal, kmalu za tem pa je sledila transgresija. V tem času so se na ozemlju današnjega Tunjiškega gričevja in tudi ponekod drugod na ozemlju vzhodne in severne Slovenije (Kuščer 1967) odložile plasti laške formacije, ki jo sestavljajo v glavnem laporji in peščenjaki, ponekod pa se pojavljajo tudi gline in litotamnijski apnenci.
V severnem krilu leži laška formacija diskordantno na spodnjemiocenskih govških plasteh in se začne z do 12 m debelim bazalnim konglomeratom. Imbri-kacija prodnikov kaže na premeščanje materiala od juga proti severu, kar govori o bližini obale na severu in morskega bazena na jugu (Vrabec 2000). Debe l ina laške formacije znaša do 400 m. V severnem krilu prevladujeta modrikastosiv drobno- do srednjezrnat sljudnat pesek in peščenjak, ki ponekod vsebuje pre-
cej glineno-meljaste frakcije. V južnem krilu pa prevladujejo bolj drobnozrnati različki, laminirani do tanko-plastnati, drobnozrnati peščenjaki, glineno-meljasti peščenjaki in peščeni laporovci (Vrabec 2000). Glede na litologijo, sedimentne teksture in bogato fosilno makrofavno sklepamo, da so se plasti laške formacije v severnem krilu odlagale v plitvem, morda nekoliko brakičnem okolju, v južnem krilu pa v nekoliko globljem šelfnem okolju.
V laških plasteh so pogosti sledovi bioturbacije. Pogosti so ostanki rakovic Tasadia carniolica, v zgornjem delu laške formacije pa se pogosto pojavljajo tudi polži rodu Turritella, Hinia, Lunatia in Trochus ter školjke Glossus humanus, Corbula gibba, Anadara diluvii, Cardium in Ostrea. Na mnogih lupinah školjk so vidni sledovi polihetov in bazalne ploščice ciripednih rakov. V plasteh se poj avljajo tudi redki zobj e morskih psov rodu Carcharias in Isurus ter iregularni morski ježki rodu Spatangus (Žalohar in Zevnik 2006).
Paleontološki del Sistematika:
Classis: Mammalia Linnaeus, 1758 Ordo: Cetacea Brisson, 1762 Subordo: Mysticeti Flower, 1864 Familia: Balaenopteridae Gray, 1864 Genus: ? Balaenoptera Lacepede, 1804
Material:
Eno izolirano fosilno vretence (RGA/SMNH 1351), ki se nahaja v ovalni konkreciji svetlo rumenega peščenjaka. Ob odkritju je bilo vretence skoraj popolnoma skrito v peščeni konkreciji. Po mehanski preparaciji je vretence celo in izjemno ohranjeno, nekaj poškodb je le na delu nevralnega odrastka, ki se je pri prepereva-nju kamnine delno izluščil iz konkrecije. Vretence je shranjeno v paleontološki zbirki Roka Gašpariča, ki je del zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
		Tunjice	Benedikt	Dobruška vas
Telo vretenca	širina	93	52	106
	višina	66	40	113
	dolžina	54	/	139
Celo vretence	širina	139	/	270
	višina	148	/	/
Nevralni kanal	širina	58	/	29
	višina	38	/	/
Tabela 1: Primerjava dimenzij vretenc, najdenih miocenskih balaenoteridnih kitov pri nas. Prsno vretence iz Tunjiškega gričevja in Benedikta v Slovenskih goricah in repno vretence iz nahajališča Dobruška vas pri Škocjanu.
61
Slika 3: Prsno vretence kita, najdeno v srednjemiocenskih plasteh Tunjiškega gričevja. Meriloje 10 cm.
CD
_o
o >
co c5
i
CD >
co ci
M CD
cr
62
Nahajališče:
Vretence je bilo najdeno v plasteh sivega do sve-tlorumenega peščenjaka laške formacije, ki izdanjajo v cestnem useku med Kamnikom in Tunjicami blizu Košiš (slika 1). Poleg vretenca so v enaki plasti na nahajališču izredno pogoste sledi bioturbacije in ostanki rakovic Tasadia carniolica.
Opis primerka (tab. 1, sl. 3):
Telo vretenca (corpus vertebrae) je srčaste oblike in z 95 mm širine, 65 mm višine in 53 mm dolžine razmeroma veliko (tabela 1). Vretenčno telo je ozko, kar kaže na anteriorno pozicijo vretenca v hrbtenici. Na zadnjem delu primerka, kjer je vretence še ohranjeno v matični prikamnini, so vidni ostanki epifizne plošče.
Nevralni odrastek (processus spinosus) je anteriorno nekoliko poškodovan, kljub temu pa glede na krhkost izjemno ohranjen. Nevralni odrastek je visok, izrazit in enakomerno širok ter usmerjen anteriorno glede na telo vretenca. Prečna odrastka (processus transversus) sta močna, zadebeljena in dobro razvita, kar kaže, da sta služila za pripenjanje reber. Nevralni kanal je izrazito ovalen, širok 60 mm in visok 40 mm. Na zgornjem nevralnem loku blizu prečnih odrastkov sta ohranjeni nizki in majhni prezigapofizi.
Močna prečna odrastka, kratko in srčasto oblikovano telo vretenca ter anteriorno usmerjen nevralni odrastek kažejo, da vretence pripada enemu izmed
anteriorno ležečih prsnih vretenc. Glede na neizrazite prezigapofize in širok nevralni kanal lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da imamo opravka s tretjim ali četrtim prsnim vretencem.
Novo najdeno prsno vretence je najpopolneje ohranjeno fosilno kitovo vretence v Sloveniji in ni podobno nobenemu vretencu iz do sedaj poznanih nahajališč miocenskih kitov v Sloveniji, saj imamo v drugih primerih opraviti z ledvenimi in repnimi vretenci, naš primerek pa predstavlja prsno vretence. Po velikosti vretenca in nezraščenih ostankih epifizne plošče lahko sklepamo, da je verjetno pripadalo mlademu srednje velikemu vosatemu kitu iz družine Balaenopteridae. Glede na podobnost z repnim vretencem iz Dobruške vasi pri Škocj anu (Mikuž 2006) in recentnimi prsnimi vretenci vosatega kita Balaenoptera physalus (Kodrič in dr. 2012) pa bi morda lahko šlo celo za rod Balaeo-noptera, vendar pa je taksonomska določitev na podlagi izoliranega vretenca vprašljiva.
Primerjava:
Ker so ostanki fosilnih kitov v Sloveniji redke najdbe, je primerljivost z ustreznim materialom težka. Za določanje taksonomske pripadnosti fosilnih ostankov kitov so najpomembnejši ostanki lobanj, ki pa jih na slovenskem ozemlju najdemo zelo redko. Edina do sedaj v celoti ohranjena najdba kita z ohranjeno lobanjo je mladi (juvenilni) primerek vosatega kita Balaenoptera acutorostrata cuvierii (Pavšič in Mikuž 1996) iz
Slika 4: Položaj najdenega prsnega vretenca znotraj skeleta kita Balaenoptera sp.
Benedikta v Slovenskih goricah. Ker gre za majhen in mlad osebek, so vreIenca težje primerljiva z našim, vendar lahko opazimo velike podobnosti s četrtim prsnim vretencem, ki pa je v primeru najdbe iz Tunjiške-ga gričevja veliko večje in bolje ohranjeno.
Kot ugotavlja že Mikuž (2006), so vretenca v hrbtenici kita izjemno raznovrstna in prilagojena mestu in funkciji v hrbtenici. Hrbtenico kitov sestavljajo vratna, prsna, ledvena in repna vretenca. Vratna vretenca sestavljajo približno 4 %, prsna 21 %, ledvena 34 % in repna 41 % dolžine hrbtenice brazdastega kita (Kodrič 2012). Naše vretence lahko zelo dobro primerjamo s četrtim (D4) prsnim vretencem recentnega vosatega kita Balaenoptera physalus, razstavljenega v Prirodo-slovnem muzeju Slovenije, vse opazovane značilnosti se ujemajo, le razmerja velikosti so manjša. Izhajajoč iz velikosti ohranjenih vretenc (tabela 1) Balaenoptera acutorostrata cuvierii iz Benedikta in recentnega Balaenoptera physalus lahko sklepamo, da je novo odkrito vretence iz Tunjiškega gričevja pripadalo okoli 6 m dolgemu, še ne povsem odraslemu vosatemu kitu iz družine Balaenopteridae.
Stratigrafska in geografska razširjenost:
Vosati kiti družine Balaenopteridae danes živijo v vseh oceanih, od polarnih območij do tropskih morij. Včasih plavajo vzdolž obal, odvisno od količine planktona in hranil. Poleti se zadržujejo v hladnih vodah, pozimi pa se se I ij o v topla morj a. V poletnih mesecih se na visokih zem Ij'episnih širinah izdatno hranijo, v prezimovališčih na zmernih in nizkih zemljepisnih širinah pa se parijo in kotijo mladiče. Ponekod, na primer v Sredozemskem morju, živijo brazdasti kiti vse leto in se ne selijo (Kodrič in dr. 2011).
Fosilne ostanke balenopteridnih kitov najdemo predvsem v pliocenskih plasteh severne Italije (mediteranska provinca) in Belgije (borealna provinca). Na področju interkontinentalnega morja Paratetide pa so njihovi ostanki redkejši in jih najdemo v srednje-in zgornjemiocenskih plasteh Avstrije, Madžarske (Pia 1938) in Slovenije (Pavšič in Mikuž 1996). V pliocenu, ko so vosati kiti dosegali višek diverzifikacije, seje povezava med Paratetido in mediteransko provinco na zahodu že zaprIa in brakični ter sladkovodni ostanki tedanjega morja, ki so obsegali prostor današnje Slovenije, niso bili primerno življenjsko okolje za oceanske kite.
Zaključki
Srednjemiocenski (badenijski in sarmatijski) ostanki kiIov iz družine Balaenopteridae, najdeni v Sloveniji, predstavljajo eno izmed najstarejših ostankov te družine. Če bomo pri raziskavah podobnih plasti v prihodnje naleteli na bolje ohranjene ostanke lobanj teh živali, bi lahko z natančnejšimi raziskavami dokazovali celo morebiten izvor na področju tedanje Paratetide.
Raziskave evolucije in sistematike fosilnih kitov so v zadnjem desetletju močno napredovale in veliko vrst, opisanih v zadnjih sto letih, je bilo preimenovanih (De-mere in dr. 2005). Revizija fosilnih ostankov evropskih rodov in vrst vosaI ih kiIov še poteka, že sedaj pa je jasno, da je obdobje miocena vrhunec evolucije kitov, v katerem sta bi I i pestrost in številčnost vrst morskih sesalcev največji (Gatesy in dr. 2012). Kljub temu pa se rod Balaenoptera glede na nove raziskave (Bisconti 2009) pojavi šele v pliocenu. Do sedaj veIjavna vrsta Balaenoptera acutorostrata cuvierii, ki ji pripisujemo tudi najdbo iz Benedikta v Slovenskih goricah (Pavšič in Mikuž 1996), je revidirana, saj je v preteklih sto letih predstavljala kolektivno ime za večino ostankov vosatih kitov. Večino primerkov pliocenske starosti iz Italije, ki so jih uvrščali vto vrsto, sedaj pripisujejo več vrstam rodu Balaenoptera in tudi drugim rodovom, kar postavlja pod vprašaj tudi taksonomski položaj slovenskega primerka. Večina miocenskih ostankov, ki pripadajo družini Balaenopteridae, se sedaj pripisuje rodovom Archaebalaenoptera, Protororqualus in Me-gapte ra (Bisconti 2009).
Menimo, da bi bilo potrebno fosilne ostanke kitov in delfinov s področja Slovenije ponovno pregledati, celovito obdelati in revidirati, kar pa ni enostavno, saj gre v večini za posamične najdbe vretenc, ki so težko določljive.
63
Literatura
(D
_0
co
o >
CO
co
i
CD >
CO
ci
M CO
er
M. BISCONTI, 2009: Taxonomy and evolution of the Italian Pliocene Mysti-ceti (Mammalia, Cetacea): a state of the art. Bollettino della Societa Paleontologies Italians, 48/2.147-156.
M. BOSSELAERS in K. POST, 2010: A new fossil rorqual (Mammalia, Cetacea, Ba I aenopteridae) from the Early Pliocene of the North Sea, with a review of the rorqual species described by Owen and Van Beneden. Geodi-versitas, 32/2. 331-363.
T. A. DEMERE, B. ANNALISA, M. R. MCGOWEN, 2005: The Taxonomic and Evolutionary History of Fossil and Modern Balaenopteroid Mysticetes. Journal of Mammalian Evolution, Vol. 12, Nos. 1/2. 99-143. J. GATESY, J. H. GEISLER, J. CHANG, C. BUELL, A. BERTA, R. W. MEREDITH, M. S. SPRINGER, M. R. MCGOWEN, 2012: A phylogenetic blueprint for a modern whale. Mol. Phylogenet. Evol, 66/2. 479-506. P. D. GINGERICH, 2008: Early Evolution of Whales A Century of Research in Egypt. V: J. G. Fleagle, C. C. Gilbert (urednika): A Search for Origins. Springer. 107-124.
D. GORJANOVIC-KRAMBERGER, 1892: O fosilnih cetaceih Hrvatske i Kranjske. Rad jugoslav. akademije znanosti i umjetnosti, 111.1-21. M. KRIŽNAR in V. MIKUŽ, 2011: Kiti v geološki zgodovini. V: M. Jernejc Ko-drič (urednica): Brazdasti kit Balaeonoptera physalus v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije. 17-23. M. KODRIČ, 2011: Brazdasti kit (Balaenoptera physalus) v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije. 73. M. KODRIČ JERNEJC, S. TOME, B. KRYŠTUFEK, 2012: Okostje brazdastega kita v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Scopolia 77, Glasilo Prirodoslovne-ga muzeja Slovenije. 168.
D. KUŠČER, 1967: Zagorski terciar (Tertiary Formations of Zagorje). Geologija 10. 5-65.
F.	G. MARX, J. ALBERS, B. BERNING, 2010: Lost in translation - a history of systematic confusion and comments on the type species of Squalodon and Patriocetus (Cetacea, Odontoceti). Palaentology, 54/2. 303-307.
V. MIKUŽ, 1999: Kitovo vretence iz miocenskih plasti v Turju blizu Dola pri Hrastniku. Geologija, 41.117-125.
V. MIKUŽ, 2003: Novi najdbi delfina v Sloveniji iz srednjemiocenskih plasti pri Beli Cerkvi na Dolenjskem. Razprave 4. razreda SAZU, 44/1.163-173. V. MIKUŽ in J. PAVŠIČ, 2005: Delfin Champsodelphis cf. carniolicus z Janže-ve gorce na Bizeljskem. Razprave 4. razreda SAZU, 46/1.133-151. V. MIKUŽ, 2006: Kitovo vretence iz srednjemiocenskih - badenijskih plasti med Dolnjo Staro vasjo in Dobruško vasjo blizu Škocjana. Razprave IV. razreda SAZU, 47/2. 51-63.
V. MIKUŽ, 2008: Kitovo vretence iz miocenskih skladov blizu Lesjakovega Grabna pri Podsredi. Razprave IV. razreda SAZU, 49/2. 65-77. R. PAVLOVEC in J. PERŠE, 1982: Fosilni kiti pri nas. Proteus, 45. 61-64. J. PAVŠIČ in V. MIKUŽ, 1996: Vosati kit (Balaenoptera acutorostrata cuvierii) iz miocenskih plasti pti Benediktu v Slovenskih goricah, Slovenija. Razprave 4. razreda SAZU, 37/4. 85-97.
J. PIA in O. SICKENBERG, 1934: Katalog der in den österreichischen Sammlungen befindlichen Säugetierreste des Jungtertiärs Österreichs und der Randgebiete. Denkschriften Naturhist. Mus., Bd. 4, Geol.-Palaeont. Reiche, XVI. 1-544.
G.	PILLER, 1990: Miocene cetacean remains from mediterranean Spain. Treb. Mus. Geol. Barcelona, 1. 43-76.
M. E. STEEMAN, M. B. HEBSGAARD, R. E. FORDYCE, S. W. Y. HO, D. L. RA-BOSKY, R. NIELSEN, C. RAHBEK, H. GLENNER, M. V. SORENSEN, E. WILL-ERSLEV, 2009: Radiation of extant cetaceans driven by destructuringofthe oceans. Systematic Biology, 58/6. 573-585.
M. D. UHEN, 2010: The Origin(s) of Whales. Annu. Rev. Earth Planet. Sci. 38. 189-219.
M. VRABEC, 2000: Govški peščenjak v profilu Doblič. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani.
J. ŽALOHAR, J. ZEVNIK, 2006: Miocenske plasti v Tunjiškem gričevju. Kamniški zbornik, 18. 289-301.
64
Andrej Misson1
Spodnji trg 33, Škofja Loka
andrej.misson@guest.arnes.si
Avgust Cerer (1908-1980)
... da se pod njimi ruša lahno odgrne
in se nad njimi zopet lahno strne
ter za bodočnost spravi jih v globine
med semena klijoča in korenine,
da z njimi, kadar spet pokliče čas,
tovariši, prizelene med vas. (Oton Župančič, Slovo)
Skladatelj in zborovodja Avgust Cerer (1908-1980) seje rodil v Kamniku. Glasbeno izobrazbo si je pridobil na Državnem konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani. Večji del življenja je bil na Celjskem ter tam tudi uspešno deloval kot zborovodja in skladatelj. V Kamniku pa je ustvaril večino sakralnih del ter ustanovil dva zbora, Gorenjce, Kamniški oktet, s katerima je uspešno nastopal v mestu in okolici. Med vojno je vodil številni kamniški župnijski zbor in bil z njim med nemško okupacijo tudi edini glasnik slovenske pesmi in kulture. Že pred drugo svetovno vojno je v Celju sodeloval pri ustanavljanju Celjskega okteta, vodil pa je tudi Celjski zvon. Po vojni je na Celjskem uspešno vodil več zborov.
Zložil je okrog 300 cerkvenih skladb, 4 slovenske maše, 8 Ave Marij, 2 latinski maši, in bil po mnenju tedanjih vodilnih cerkvenih skladateljev in kritikov: Stanka Premrla in Matije Tomca, obetaven skladatelj. Tako pogosto slišimo njegove Mati moja, venec pletem, En sam pogled, Počivaj, milo Detece, V naročju božje Matere in morda še kakšno. Vse omenjene pesmi so še na programih sedanjih slovenskih cerkvenih zborov, slišimo jih tudi na valovih radia Ognjišče. Zložil je še okrog 50 različnih skladb za moški zbor, 7 mladinskih in nekaj za ženski zbor. Prav tako je ustvaril 7 operet, ki so jih uspešno izvedli na Celjskem.
Danes ga poznamo predvsem kot cerkvenega skladatelja. Koncert z izborom njegovih skladbje bil pred skoraj 20 leti tudi v Kamniku, ko jih je izvedel Samo Vremšak. Nekaj njegovih del je izšlo v Knjižnici Cerkvenega glasbenika, pod vodstvom Mirka Cudermanajih je posnelSlovenskikomornizbor. Zborkamniške Lire je pod vodstvom Sama Vremšaka izvedel njegovo Kaj pa delajo ptički, pod mojim pa skladbi Uspavanka in Tri želje.
Njegova dela niso v vrhu slovenskih zborovskih stvaritev, še posebej posvetna so namenjena bolj nezahtevnim izvajalcem, vendar so umetniško še kar prepričljiva in vredna našega spo-mi na.
Ključne besede: Avgust Cerer, skladatelj, zborovodja
Avgust Cerer (1908-1980), a composer and choirmaster, was born in Kamnik. He attended the National Conservatory of Music of the Ljubljana Music Society and spent the majority of his life in the Celje region, where he gained recognition as a talented choirmaster and a composer. It was in Kamnik, however, where he created most of his sacred music along with establishing two choirs, Gorenjci and Kamnik Octet, with whom he successfully performed all over the city and its surroundings. During the War, he directed Kamnik Parish Choir, an ensemble with a great number of vocalists, and in this way represented the only voice of Slovene song and culture during the German occupation. Before the outbreak of the War, he also took part in
1 Doktor znanosti, skladatelj, dirigent, organist, Akademija za glasbo.
Avgust Cerer kot maturant v Celju, 1927 (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
assembling Celje Octet and directed Celjski zvon. His conducting career in the region of Celje continued into post-War times.
He composed approximately 300 pieces of sacred music, 4 Slovene Masses, 8 Ave Marias and 2 Latin Masses. Due to this, Stanko Premrl and Matija Tomc, two leading church composers and critics of the time, considered him a truly aspiring composer. His works, such as »Mother dearest, I'm Making a Wreath«, »But One Look«, »Rest, o' Holy Tender Infant«, »In Holy Mother's Lap,« and many others can be heard on various occasions from Slovene choral performances to Radio Ognjišče.
Avgust Cerer is the author of 50 different works for male choirs, 7 for young choirs and several for female, and 7 operettas that were successfully performed in Celje.
Nowadays, he is mostly known as a composer of church music. Two decades ago, at a concert in Kamnik, a selection of his works was performed by Samo Vremšak, who also performed »What do the birds do?« with Kamnik Lira Choir. The Choir was lead also by the author of the article in two of Cerer's pieces, »The Lullaby« and »Three Wishes.« Some of his works were published in Church Musician, a journal, and recorded by Slovene Chamber Choir, directed by Mirko Cuderman. Even though his works are not the most exquisite examples of Slovene choral music, particularly his nonreligious works may be appropriate for less demanding choirs, they still possess artistic value and are worthy of our memory.
Ključne besede: Avgust Cerer, conductor, composer
65
66
Za začetek
Vsak od nas se rodi v bolj ali manj gosto stkano, zahtevno in zapleteno mrežo polja bivanjske resničnosti, ki ga ustvarjajo konkretne okoliščine prostora in časa. Rojstvo nas zelo različno umešča v čas in prostor. Telo je tista biološka danost, ki nam da osnovna telesna in duševna izhodišča, sposobnosti in občutljivost. Za njihovo razvijanje poskrbimo najprej sami, razvoj pa nam omogoča tudi ožja in širša skupnost, družina, v kateri lahko dobimo prvo pomoč in spodbude, ter bližja in daljna skupnost, ki nas lahko, ali pa ne, podpirata. Čas, ki so ga preživeli naši dedje, babice, očetje, matere v 20. stoletju, je zagotovo bil težak in neprijazen. Avgust (Avguštin, Gustl, Gustav) Cerer (1908-1980) je v življenje vstopil vKamniku,v času vrenja pred prvo svetovno vojno v prostor lepega, zahtevnega, a obrobnega habsburškega prostora.
V usode ljudi in njihova življenja sta obe svetovni vojni trdo zareza I i. Vendar tam, kjer je mnogo trnja, lahko zraste tudi veliko lepih cvetov. Stiska rodi upornost, blagostanje lenobnost. Nekaj glasbenih cvetov je vzgojil tudi, sicer premalo znan, skladatelj, zborovodja in glasbenik Avgust Cerer. Njegova potje bila težavna pot provincialnega izobraženca in umetnika 20. stoletja, podobna potém številnih njegovih stanovskih kolegov. Predvsem 2. svetovna vojna je marsikomu temeljito spremenila življenje in mu ga pogosto obrnila na glavo. Organisti so lep primer. Zanje je osvoboditev največkrat pomenila končanje njihove kariere cerkvenega glasbenika. Na družbenopolitične spremembe so se odzval i raz I ično. Nekateri so Slovenijo zapustili, npr. Josip Šterbenc, številni so povsem opustili prakso organista, npr. Radovan Gobec, Viktor Mihelčič, drugi so vztrajal i, npr. Anton Jobst, Ivan Arh. Tudi Cererj evi obetavni začetki cerkvenega skladateljevanja so ob koncu druge svetovne vojne ugasnili. Nato je skladal le še posvetne skladbe, takšne ustvarjalnosti in zagnanosti kot pred vojno, pa ni več zmogel, čeprav je svoj drugi umetniški dom našel v pisanju operet in gledališke glasbe. Žal pa čas po vojni tudi tej glasbi politično ni bil naklonjen. Opereta je pri tedanjih oblastnikih veljala za del meščanske kulture, slednja pa je bila hote odrinjena na rob družbenega dogajanja.
O življenju in delu skladatelja Avgusta Cererja
Rodil se je v Samostanski ulici, v bližini frančiškanskega samostana, v Kamniku. Z materjo Marijo Cerer sta živela sama in najbrž si je po svojih najboljših močeh prizadevala, da bi sinu omogočila kar najboljši osebni razvoj. Osnovno izobrazbo si je pridobil v rojstnem mestu, v Ce I ju, kjer je živel pri svoj i teti Alojziji Cerer, por. Jerič, pa je leta 1927 uspešno končal Državno realno gimnazijo. Bil je prizadeven dijak, vzornega vedenja. Kot neobvezni predmet na gimnaziji je imel tudi petj e. Morda je prav takrat spoznal svoj glasbeni dar in si nabral osnovno glasbeno znanje. S študijem glasbeje nadaljeval leta 1927 na Državnem konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, kjer je najbrž obiskoval srednjo izobrazbeno stopnjo, primerljivo z današnjo srednjo glasbeno šolo oziroma konserva-torijem. Vpisal se je tudi na ljubljansko filozofsko fa-
Avgust Cerer v uniformi rezervnega podporočnika, najbrž med letoma 1937 in 1941 (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
kulteto, vendar je študij tam zaradi osebnih razlogov prekinil.
Njegova glavna predmeta na konservatoriju sta bila petje in kontrapunkt. Petj e je poučevala prof. Jeanette Foedransperg (1885-1956), sopranistka, operna pevka in pedagoginja. Kompozicijske predmete sta ga učila naša vodilna skladatelja tedanjega časa; kontrapunkt in inštrumentacijo Slavko Osterc (1895-1941), nauk o inštrumentih pa Lucijan Marija Škerjanc (1900-1973). Njegova profesorica klavirja je bila pianistka, koncertna pevka in pedagoginja Milena Verbič (1903-1979), orgle pa je tedaj poučeval Stanko Premrl (1880-1965), vodilni cerkveni glasbenik, duhovnik, skladatelj, muzikolog, pedagog, kritik in publicist. Srednja stopnja konservatorija je imela sicer 6 letnikov, ob glavnih so poučevali še številne stranske predmete: splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt, skladbo (kompozicijo), inštrumentacijo, nauk o inštrumentih, oblikoslovje, forme in analizo, glasbeno estetiko, glasbeno zgodovino, psihologijo idr. Dijaki, študentje so sodelovali v zboru in ansamblih, spremljali so koncerte vokalne, komorne in orkestralne glasbe. Za sprej em v srednjo glasbeno šolo je kandidat moral imeti končano vsaj nižjo gimnazijo, prav tako pa je moral opraviti tudi sprejemni izpit. Na visoko šolo so sprejeli posebej nadarjene, ki so absolvirali tri letnike srednje šole in opravili sprejemni izpit. Avgust Celer študija ni končal (opravil je štiri semestre konservato-
rij a), si je pa v letih glasbenega šolanja pridobil zgledno kompozicijsko izobrazbo, ki mu je ob nadarjenosti omogočila uspešno skladanje.
Po prekinitvi izobraževanja seje vrnil v Kamnik in v njem umetniško deloval, leta 1929 je tako sodeloval pri gledališki uprizoritvi Adama Ravbarja, že leta 1930 pa je ustanovil dva zbora. Od 1. oktobra 1935 do 1. julija 1936 jeslužilvojsko. Opravil je šolo za intendant-ske oficirje in uradnike v knjigovodstvu. Po odsluženju vojaščine je dobil čin podporočnika v rezervi, v kateri je bil od leta 1937 do leta 1941. Leta 1937 se je spet preselil v Celje, kjer je dobil službo v upravi tamkajšnje bolnišnice. Tudi tam je deloval na glasbenem in kulturnem področju.
Na začetku vojne so ga kotjugoslovanskega rezervnega oficirja za slabo leto dni internirali v nemško taborišče Dössel pri Wartburgu. Slovenski taboriščniki so ime I i tam zbor, za katerega je Avgust Cerer, Gustl, priredil večino slovenskih ljudskih pesmi. Januarja 1942 se je vrnil v Kamnik in se leta 1943 poročil s Štefanijo Škofic z Vrhpolja. V družini sta se rodili dve hčeri, Manja in Dunja. V letih 1941-1945 je bil tudi vodja cerkvenega zbora, regens chori v župnijski cerkvi na Šutni. Tedaj je bil ta zbor (v času nemške okupacije) v Kamniku edini glasnik slovenske kulture. Po vojni so se z družino preselili v Vojnik, kjer je bil imenovan za prvega upravitelja Doma onemoglih občanov, kmalu zatem so se prese I i I i v Štore. Poznej e je bil zaposlen še v rudnikih Zabukovica, Vareš in nazadnje pri Avtoo-bnovi v Celju.
Leta 1962 se je družina razšla, žena seje s hčerama vrni I a v Kamnik, Avgust pa je ostal na Celjskem. Kmalu nato je zbolel in se leta 1963 invalidsko upokojil. Zadnje leto je obnemogel preživel v domu starejših občanov v Radovljici. Umrl je 12. aprila 1980v jeseniški bolnišnici. Pokopan jev Nevljah pri Kamniku.
Avgust Cerer je najbrž začel skladati na začetku tridesetih let, njegovo skladbo Tebe Boga hvalimo, denimo, je škofijski ordinariatv Ljubljani odobril 28. marca 1933. Prve skladbe je morda napisal že v času študija na Glasbenem konservatoriju, morda je skladal tudi za svoja zbora, ki ju je ustanovil leta 1930.
V Kamniku, kot v Cerkvenem glasbeniku poroča Lo-vro Horvat (1863-1938), kamniški Korošec, glasbenik, skladatelj in učitelj (Horvat 1935: 17), je do odhoda v Celje deloval na koru pri frančiškanih z organistom bratom Kanizijem Fricljem (1900-1969). Najbrž je tudi to srečanje obrodilo glasbene sadove. Predvsem pa si je nabral liturgične izkušnje, kijih organist in cerkveni skladatelj potrebuje, da lahko ustrezno oblikuje sakralna dela. Navsezadnje je tudi svoje delo Missa s. Jacobi posvetil zavetniku kamniške frančiškanske cerkve. V tedanjem Kamniku je bilo petje, posvetno in cerkveno, kar na visoki ravni, za kar so skrbeli številni odlični glasbeniki, npr. Ciril Vremšak (1900-1968), violinist, zborovodja, skladatelj, pevski solist, zborovodja kamniške Lire, ali organist, violinist in pevec Josip Heybal (1882-1940), ki je do leta 1932 vodil zbor kamniške župnijske cerkve. Opazen delež je prispeval tudi Avgust Cerer s svojima zboroma Gorenjci in Kamniški oktet. O Avgustu Cererju je Lovro Horvat zapisal takole: »Gospod Kanizij Fricelj je spreten, delaven in napreden glasbenik, sposoben spremljati na orglah
7 J / i

Avgust Cerer na Črnivcu okrog leta 1943 (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
vsak glasbeni koncert in z globokim umevanjem naš-tudirati težke pesmi. Gosp. Cerer pa je mlad in vnet skladatelj, ki podaja v svojih skladbah marsikateri trd oreh in obeta, povzpeti se sčasoma na znatno stopnjo modernega skladatelja. Pesmi, ki sta jih predvajala ob letošnjih majskih Šmarnicah, kažejo, da imata ta dva umetnika trdno voljo, postaviti se na najvišjo stopnjo sodobne cerkvene glasbe.« (Horvat 1935: 20)
V času do druge svetovne vojne in ko je bil organist, je najbrž ustvaril vsa sakralna de l a ter nekaj posvetnih. V tem obdobju je zložil okrog 300 cerkvenih del za mešani zbor, s solistom ali brez, s spremljavo orgel ali brez. Pogosto je na isto besedilo oblikoval več skladb. Zložil je tudi 8 Ave Marij, s transpozicijami za visoke, srednje in nizke glasove, ena je tudi za sopran in tenor ter orgle. Te skladbe je uredil v več zvezkih in nekatere izdal, npr. 9 božičnih pesmi za so l i, mešani zbor in orgle, izšlo v Ljub fani, 2. oktobra 1937. Skladbe so razdeljene na božične, adventne, postne, velikonočne, mašne, evharistične in blagoslovne ter Marijine. Izvajal jih je najbrž kakšen od njegovih kamniških zborov, saj so številne skladbe ciklostilno razmnožene samo za zbor, orgelska partitura pa je prepisana posebej.
Že pred letom 1935 je napisal tudi štiri slovenske maše: Prišli smo, Oče nebeški, Stopil bom k oltarju, V cerkev stopili smo in Neskončni, vsemogočni oče; ter dve lat inski: Missa Maria Annuntiata in Missa s. Jacobi. Slovenske maše odlikujeta spevnost in dosto-
67
CD _Q CO
_cu
I
CD >
CO
ci
M CD
or
Začetek latinske maše Missa s. Jacobi (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
68
pnost, latinski maši pa sta glasbeno tehtni umetniški deli, tudi ne prezahtevni. V samozaložbi je izdal naslednje skladbe in zbirke, ki so bile ocenjene v Cerkvenem glasbeniku in priporočene slovenskim zborom: Tebe Boga hvalimo (Tomc 1933:155), Missa s. Jacobi (Premrl 1934: 156), Pet Marijinih pesmi (Tomc 1936: 125), Deset Marijinih pesmi (Tomc 1937), Jezus pre-magavec groba, Pet velikonočnih pesmi (Tomc 1938). V Cerkvenem glasbeniku sta izšli tudi dve njegovi deli: Božična2 in slovenska maša Neskončni, vsemogočni Bog.3
V sakralnih stavkih je skladatelj Cerer morda preveč pozornosti namenjal šolski, tonalni harmonski kombinatoriki, čeprav je tekstura njegovih skladb dovolj pestra (razna menjavanja sestava glasov). Skladatelj dobro obvlada tudi kontrapunktične kompozicijske tehnike, kanon in fugato, v osnovnih, nezapletenih oblikah. Melodije so pestre, vendar v okvirih tradicionalne intervalne in ritmične gradnje, zaradi česar so skladbe lažje učljive. Vendar bi avtor morda moral poiskati še vsebinsko zanimivejše glasbene motive in harmonska zaporedja. Veliko je tradicionalnih melodičnih in har-monskih šablon. Vsekakor pa je njegov kompozicijski stavek v mnogo skladbah zvočno mogočen (osem-, sedem-, šestglasni odseki v zborih niso redki), tudi vsebinsko ter muzikalno dovolj doživet, barvit in pester.
Njegovo skladanje sakralnih skladb je v tridesetih letih zorelo, kar mu je v svojih ocenah v Cerkvenem
2	Avgust Cerer, 1934: Božična. V prilogi Cerkvenega glasbenika 57.
3	Avgust Cerer, 1936: Neskončni, vsemogočni Oče. V prilogi Cerkvenega glasbenika 59.
glasbeniku priznal tudi eden vodilnih slovenskih skladateljev Matija Tomc (1899-1986). Tako je ocenil zbirko Pet velikonočnih pesmi: »Zbirka kaže v primeri s prejšnjimi precejšen tehničen napredek. Predvsem je zborovski slog izčiščen, preko štiriglasja skoraj ne gre nikjer. Na izved ljivosti pa tudi na učinku skladbe s tem precej pridobijo. Tri skladbe imajo izrazito orgelsko spremljavo, dve sta brez nje. V prvi polovici so vse skladbe homofone, v drugem delu imajo štiri kon-trapunktično razpleteno 'Alelujo'. /.../ Vendar ti nedo-statki v splošnem ne motij o preveč. Zbirka je izšla v dveh izdajah: eno je razmnožil Roman Pahor, drugo M. Kunaver. Brez napak ni nobena, zato bi bila potrebna pred tiskom korektura. Zbirko zborom priporočamo.« (Tomc 1938: 60) Stanko Trobi na je o njegovih skladbah, sakralnih in posvetnih, zapisal tole: »Cerer je napisal več skladb in zbirk pesmi, med katerimi so nekatere 6- in 7-glasne in zelo lepe. /.../ Celer ima osvajajoče pesmi. Odlikujejo ga mogočni akordi, ki po svoji harmonični in zvočni barvitosti razodevajo nadarjenega skladatelja.« (Trobina 1972: 214) Žal po drugi svetovni vojni skladatelj tovrstnih del ni več ustvarjal. Vendar jih je nekaj še vedno med nami. Za to sta še posebej poskrbela Samo Vremšak (1930-2004) in Mirko Cuderman.
Prvi je spomin nanj in na svojega očeta obudil s stilnimi koncerti v letih 1993 in 1994, pod pomen ljivim naslovom Musica aeterna. Tedaj je izvedel skladbe Lepa in svetla, V naročju božje Ma tere, Pe sem žal no poje, Poglej te duše grob odprt, O, dajte src mi milijon, Zemski vrtovi, Ti spev si moj, En tvoj pogled, Rožni venec ter odmevno in mogočno Tantum ergo.
Avgust Cerer, nastop na reviji zborov, Velenje, leta 1955 (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
CD _Q tO
_cu
I
CD >
co ci
M CD
Mir ko Cu der man, nek da nji dolgo let ni zbo rovodja več uglednih slovenskih zborov in Slovenskega komornega zbora, je v svoj o zbirko Musica Sacra Slovenica uvrstil več del Avgusta Cererja.4,5 Skladatelja v svojih delih o cerkvenih glasbenikih omenjata tudi oba vodilna slovenska muzikologa Stanko Trobina (Trobina 1972: 214) in Edo Škulj (Škulj 2005: 49). Urednik Edo Škulj je nekaj skladb uvrstil tudi v pri ljubljeno in odmevno zbirko slovenskih cerkvenih skladb Knjižnica Cerkvenega glasbenika. Skladbo Počivaj, milo detece sta posne l a tudi zbora APZ sv. Ceci l ij e pod vodstvom Tomaža Tozona6 in Komorni zbor Ave z dirigentom Andražem Hauptmanom.7
Tako pogosto slišimo Mati moja, venec pletem, En sam pogled, Počivaj, mi lo Detece, V na ročju božje Matere in morda še kakšno. Vse omenjene skladbe so na programih številnih sedanjih slovenskih cerkvenih zborov, slišimo jih tudi na valovih radia Ognjišče.
Avgust Cerer je posvetne skladbe sicer skladal že pred drugo svetovno vojno, vendar so v glavnem najbrž nastajale bolj po njej. Ustvaril je operete in gledališko glasbo, moške zbore in nekaj mladinskih zborov. Največ je zložil moških a cappella zborov, kakih 50. 15 jih je izdal v dveh zbirkah, 5 moških zborov že leta 1937,
4	Zvočni CD, 1997: Božične pesmi. 2. Slovenski komorni zbor z gostujočimi solisti. Dirigent Mirko Cuderman. Založba SKZ.
5	Zvočni CD, 1998: Marijine pesmi. 6. Slovenski komorni zbor z gostujočimi solisti. Dirigent Mirko Cuderman. Založba SKZ.
6	Zvočni CD 1, 2006: Nekoč - in po 40 letih. APZ sv. Cecilije. Dirigent Tomaž Tozon. Ljubljana: Založba Brat Frančišek.
7	Zvočni CD, 2002: Eno dete je rojeno. Komorni zbor Ave. Dirigent Andraž Hauptman. Založba Mohorjeva družba Celje.
10 pesmi za moški zbor pa leta 1967; obe v samozaložbi. Preostale skladbe so na listih, nekaj priredb ljudskih je uvrščenih v Fantovsko pesmarico (Celje 1938), zbirko 20 skladb, priredb 8 priljubljenih cerkvenih pesmi in 12 ljudskih oziroma ponarodelih (Tomc 1939: 155). Zbori so pisani na besedila raznih slovenskih pesnikov, petje tudi harmonizacij slovenskih ljudskih pesmi in ene ruske. Za uglasbitevje izbral pesmi Otona Župančiča, Kajuha, Prešerna, Simona Jenka, Simona Gregorčiča, Aleksandrova, Frana Roša. S slednjim sta bila tudi v tesnejših stikih, saj mu je pošiljal pesmi za uglasbitev. Ustvaril je tudi 7 mladinskih zborov, v glavnem a cappella, dva tudi s spremljavo, Pomladansko kolo s harmoniko ad libitum, Ciciban - Cicifuj pa z godalnim ansamblom. Slednja ima datum 5. februar 1962. Sklepam lahko, da so tedaj nastale tudi preostale skladbe, ki jih je nameraval natisniti, eno pesem je poslal tudi na natečaj za Mladinski pevski festival v Celju. Večina besedil je Župančičevih, Veseli letni časi je ljudska, Pomladansko kolo pa je delo Utve (psevdonim pesnice Ljudmile Prunk, 1878-1947).
Nekaj skladb (4) je ustvaril za ženske zbore, od tega so tri priredbe oziroma harmonizacije ljudskih pesmi. V rokopisu je tudi samospev Serenada za srednji glas in klavir, ki je nastal leta 1938 v Ce lju. Samostojnih instrumentalnih skladb, niti komornih in orkestralnih, ni in jih najbrž tudi ni skladal. Vendar pa je glasbila dobro poznal in znal pisati zanje. Zložil je vsaj sedem operet in najbrž oblikoval še kakšno glasbeno opremo za dramsko delo.
Operete, ki so vsaj delno ali v celoti ohranjene v arhivu, so: Moč uniforme, Vaška komedija (besedilo Ivan
69
Začetek partiture operete Še ptički so veseli (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
70
Milek), Še ptički so veseli (besedilo Fran Roš), Pogumni Tonček (besedilo Jaka Špicar), Pesem o zelenem zlatu (Hmeljarski likof, besedilo Marjan Marinc), Utopljenca, (besedilo Johann Nepomuk Nestroy, najbrž delo DerZerrissene v prevodu in priredbi Pavla Golie). Omenjena je tudi Na planincah. Skladba je grajena na prirejenih ljudskih pesmih, celotno gradivo je morda shranjeno še v kakšnem arhivu na Celjskem, kjer je deloval. Morda sta najbolje oblikovani Moč uniforme in Utopljenca. V obeh so dejanja razdeljena na več točk, ki so namenjene pevcem (arije, dueti), oblikovane pa so na tedanjih meščanskih plesih, kot so tango, slovfoks, fokstrot, valček, angleški valček, polka, boston, koračnica ipd.
Prav tako lep odmev je doživel kot ustvarjalec posvetnih skladb, njegove priredbe ljudskih in umetnih v zbirki Fantovske pesmi je Matija Tomc, navkljub nekaj kritičnim pripombam, v Cerkvenem glasbeniku še kar dobro ocenil, kot »lično zbirko pesmi, ki jih bodo s pridom rabili ob različnih prilikah«. (Tomc 1939: 155)
Izvajanje operet je bilo lokalno opazno in uspešno. V pismu, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, je Franjo Zenčič, podpredsednik dramske sekcije nekega društva s Ptuj a 13. septembra 1956. leta zapisal, da je Ptujčanom zelo ugajala spevoigra Na planincah, še posebej dvospev Dva starčka. Avgusta Cererja je prosil, naj mu pošlje še Vaško komedijo, da bi jo morda izvedli s pevci, klavirjem ali celo njihovim salonskim orkestrom. Vaško komedijo so prvič izvedli leta 1953 v Letnem gledališču Griže, ko je bil Avgust Cerer zborovodja zabukovškega zbora Svoboda, pozneje pa še leta 1983, obakrat z lepim uspehom. Prva izvedba je bila ob spremljavi klavirja, ki ga je igral skladatelj. Drugo izvedbo so pripravili z malim pihalnim orkestrom, orkestracije pa ni napravil skladatelj, pač pa dva glasbenika, ki sta z orkestrom sicer sodelovala.
Njegova zbirka 10 pesmi za moški zbor je v arhivu Lire, leta 1979 so pod vodstvom Sama Vremšaka izvedli skladbo Kaj pa delajo ptički. Če so izvedli še kakšno Cererj evo de I o, ne vem. Pod moj im vodstvom smo decembra leta 2009 predstavili njegovo doživeto in lepo skladbo Uspavanka za sopran in moški zbor na stilnem koncertu Kamniški skladatelji in skladatelji Lire. Skladbo je občinstvo lepo sprejelo. Med programi sedanjih slovenskih moških zborov sem našel še njegovo skladbo O, da je roža moje srce. Zdaj z Liro pripravljamo njegovo uglasbitev Prešernove pesmi Tri želje. Skladba je duhovita in zložena v slogu tradicije ljudskega fantovskega petja.
Tudi za kompozicijski stavek njegovih posvetnih skladb vel ja podobno kot za sakralne skladbe, le da je v posvetnih še bolj preprost in prilagojen sposobnostim preprostejših izvajalcev. Takšno preudarno pisanje je še posebej primerno za gledališče. Izvajalci so različno glasbeno izobraženi, na odru je ob petju tudi igralsko dogajanje. Zato glasba ne sme biti prezahtevna in mora upoštevati dojemljivost čim širšega kroga poslušalcev. Vtem je bil skladatelj Cerer kar uspešen. Po drugi strani pa takšna de I a teže predstavimo samostojno, na koncertih, saj brez odrskega dogajanja nimajo dovolj muzi kal ne tehtnosti.
Avgust Ce ler je bil dej aven tudi kot zborovodja in organizator kulturnega življenja. Že v Kamniku je ustanovil dva zbora, mešani zbor Gorenjci in Kamniški oktet. Z obema so ze I o obogatili kulturno življenje Kamnika na posvetnem (sodelovanje z dramskim odsekom Prosvetnega društva) in cerkvenem področju. (Ftičar 1983)
Stanko Premrl je v Cerkvenem glasbeniku poročal, da je bil 12. oktobra leta 1930 v Kamniku cerkveni koncert, na katerem so sodelovali pevsko društvo Gorenjci pod vodstvom Avgusta Cererja, orkester društva
Rokopis skladbe Pomladansko kolo za mladinski zbor (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
ti
?4 T
Avgust Cerer z moškim zborom DPD Svoboda Štore, leta 1961 (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
71
Kamnik pod vodstvom Josipa Heybala in Kanizij Fricelj na orglah. 19. oktobra so koncert ponovili tudi v Domžalah.8 Sakralni koncert je bil še leto pozneje, 9. avgusta. Na njem so sodelovali Ivanka Ribičeva, članica ljubljanske opere, ki je odpela štiri samospeve, Blaž Arnič, gojenec novega konservatorija na Dunaju, s petimi orgelskimi skladbami in Kamniški oktet s štirimi zborovskimi točkami. 23. avgusta so nastop z enakim sporedom pripravili še v Domžalah. Tudi o tem dogodku je poročal Stanko Premrl.9 To, da je bilo poročilo o koncertu objavljeno v Cerkvenem glasbeniku, je tudi priznanje o kakovostnem delu.
Že takoj, ko je Avgust Cerer prišel v Ce Ije, je sodeloval pri nastanku Celjskega okteta, ki je deloval zelo uspešno in intenzivno, toda kratko, le v letih 19371941. (Videčnik 1984: 290) Petj e okteta na pogrebu enega njegovih ustanoviteljev, doktorja Marjana Pogačnika, leta 1937, ki je bil tudi član APZ, je pohva I il France Marolt, eden vodilnih slovenskih glasbenikov tedanjega časa. (Videčnik 2002: 103-104)
Pred vojno je Cerer vodil tudi katoliški zbor Celjski zvon. Po drugi svetovni vojni pa je na Celjskem vodil več zborov, v Libojah, Grižah, med drugim dolga leta zbor Svoboda iz Zabukovice, za kar je leta 1975 dobil tudi posebno priznanje. Takoj po vojni je bil še organist (Teharje, Celje), pozneje je poučeval tudi klavirsko harmoniko. V spomin za prizadevno in odmevno delovanje so Avgustu Cererju in Augustu Ulagi leta 2008, posmrtno, ob 100-letnici njunih rojstev, člani Kulturnega društva Štore pripravili spominski koncert. Za vse te zbore je skladatelj Avgust Cerer najbrž ustvaril tudi kakšno skladbo, ki jo hranijo v svojih arhivih. Podatka o tem nimam. Z zbori je imel lepe uspehe, saj so se ga ljudje še dolgo po smrti radi spomnili.
Seznam skladb Avgusta Cererja Sakralna dela
4 slovenske maše za mešani zbor in orgle
1 Prišli smo, Oče nebeški		
2 Stopil bom k oltarju		
3 V cerkev stopili smo		
4 Neskončni, vsemogočni Oče		
2 latinski maši, za mešani zbor in orgle		
1 Missa Maria Annuntiata		
2 Missa s. Jacobi		
8 Ave Marij, v latinščini, za visoke, srednje in nizke		
glasove, s spremljavo orgel		
1 1 Ave Maria	D-dur// Des-dur	C
1a Ave Maria	B-dur	C
2 2 Ave Maria	B-dur // As-dur	6/4
2a Ave Maria	D-dur	6/4
3 3 Ave Maria	F-dur	C
4 4 Ave Maria	Es-dur	C
4a Ave Maria	C-dur	C
4b Ave Maria	A-dur	C
5 5 Ave Maria	Es-dur	C
5a Ave Maria	C-dur	C
5b Ave Maria	G-dur	C
6 6 Ave Maria	F-dur	3/4
6a Ave Maria	C-dur	3/4
7 7 Ave Maria	Des-dur	6/4
7a Ave Maria	G-dur	6/4
8 8 Ave Maria	F-dur	3/4
8a Ave Maria
C-dur
3/4
CO _Q tO
_co trt I
CD >
CO
M CO
cr
72
8	Stanko Premrl, 1930: Cerkveni glasbenik 53 (9-10). 152.
9	Stanko Premrl, 1931: Cerkveni glasbenik 54 (9-10). 156.
Skladbe za različne sestave z mešanim zborom, solisti in orglami
1)	Ave Jezus	Des-dur	C
2)	Ave Jezus I	Des-dur	C
3)	Ave Jezus II	Des-dur	3/4
4)	Ave Kraljica maja	G-dur	C
5)	Blažena noč I	Des-dur	C
6)	Blažena noč II	E-dur	9/8
7)	Blažena noč III	As-dur	C
8)	Blažena noč IV	Des-dur	C
9)	Božična (s spremljavo)	B-dur	alla breve
10)	Božje srce I	Des-dur	C
11)	Božje srce II	Des-dur	C
12)	Božje srce III	E-dur	6/8
13)	Božje srce IV	As-dur	C
14)	Brezmadežni I	G-dur	C	64)	Križani Jezus I	Des-dur	C
15)	Brezmadežni II	B-dur	C	65)	Križani Jezus II	B-dur	6/4
16)	Častimo te ... I	E-dur	C	66)	Le spi ... IV	As-dur	C
17)	Častimo te ... II	G-dur	C	67)	Le spi ... I	F-dur	6/8
18)	Čuj skrivnostno povabilo I	F-dur	C	68)	Le spi ... II	Ges-dur	6/8
19)	Čuj skrivnostno povabilo II	B-dur	C	69)	Le spi ... III	Des-dur	C
20)	Daj mi Jezus, da žalujem I	As-dur	C	70)	Lepa in svetla	G-dur	C
21)	Daj mi Jezus, da žalujem II	Des-dur	C	71)	Lepa in svetla	G-dur	C
22)	Daj mi Jezus, da žalujem III	B-dur	C	72)	Lepa in svetla I	F-dur	C
23)	Dan že zapira oči ...	Des-dur	6/8	73)	Lepa in svetla II	Des-dur	6/8
24)	Dan že zapira oči ...	E-dur	C	74)	Marija naš ave	As-dur	6/8
25)	Današnji žarki zarje mile I	H-dur	3/4	75)	Marija, naša ljuba Mati	F-dur	C
26)	Današnji žarki zarje mile II	B-dur	C	76)	Mariji I	B-dur	C
27)	Demant	G-dur	3/4	77)	Mariji II	F-dur	9/8
28)	Dete rajsko	As-dur	C	78)	Mariji III	As-dur	C
29)	Evharistični tron I	As-dur	3/4	79)	Marijin cvet	Es-dur	C
30)	Evharistični tron II	F-dur	6/4	80)	Mati, ne pozabi me!	D-dur	C
31)	Evharistični tron III	E-dur	C	81)	Mati, ne pozabi me!	Des-dur	3/4
32)	Evharistični tron IV	E-dur	C	82)	Milo Jezus prosi I	G-dur	C
33)	Evharistično srce	C-dur	6/8	83)	Milo Jezus prosi II	Des-dur	3/4
34)	Imakulata	Des-dur	6/8	84)	Milostna Gospa z višave I	Es-dur	C
35)	In zopet prišla noč si sveta I	As-dur	2/4	85)	Milostna Gospa z višave II	E-dur	C
36)	In zopet prišla noč si sveta II	Des-dur	C	86)	Milostna Gospa z višave III	Des-dur	C
37)	Je mrak končan I	Des-dur	3/4	87)	Moja bo hostija sveta	D-dur	C
38)	Je mrak končan II	B-dur	C	88)	Moja bo hostija sveta I	E-dur	C
39)	Je mrak končan III	B-dur	2/4	89)	Moja bo hostija sveta II	E-dur	C
40)	Jezus je vstal od smrti I	As-dur	C	90)	Molči zemlja	C-dur	C
41)	Jezus je vstal od smrti II	B-dur	C	91)	Molči zemlja I	Des-dur	C
42)	Jezus na križu	F-dur	C	92)	Molči zemlja II	Des-dur	C
43)	Jezus naša rajska hrana	D-dur	C	93)	Molči zemlja III	F-dur	3/4
44)	Jezus naša rajska hrana I	Es-dur	C	94)	Morska zvezda	B-dur	C
45)	Jezus naša rajska hrana II	Des-dur	C	95)	Na Golgoti I	D-dur	C
46)	Jezus premagavec groba	As-dur	C	96)	Na Golgoti II	As-dur	C
47)	Jezus premagavec groba	Des-dur	C	97)	Najlepša noč I	B-dur	C
48)	Jezus trpeči ... I	D-dur	3/4	98)	Najlepša noč II	F-dur	C
49)	Jezus trpeči ... II	Des-dur	C	99)	Najlepša noč III	As-dur	C
50)	Jezus premagavec groba	As-dur	C	100)	Najlepši - naš ave!	Des-dur	9/8
51)	Kaj sem ti storil, povej I	Des-dur	C	101)	Najlepši trenutki	Des-dur	C
52)	Kaj sem ti storil, povej II	H-dur	6/8	102)	Najlepši trenutki I	Des-dur	C
53)	Kraljica sladka iz neba	D-dur	C	103)	Najlepši trenutki II	Des-dur	C
54)	Kraljica sladka iz neba I	F-dur	C	104)	Najsvetejša hostija I	Des-dur	C
55)	Kraljica sladka iz neba II	F-dur	3/4	105)	Najsvetejša hostija II	C-dur	3/4
56)	Kraljica sladka iz neba III	E-dur	C	106)	Nocoj nebeška luč nam sveti ...	D-dur	C
57)	Kraljica sladka iz neba IV	Es-dur	C	107)	Noč božična I	G-dur	C
58)	Kraljica sladka iz neba V	Es-dur	C	108)	Noč božična II	Des-dur	C
59)	Kristus je vstal I	Des-dur	C	109)	O Bog, v nebeški slavi I	D-dur	2/4
60)	Kristus je vstal II	Des-dur	C	110)	O Bog, v nebeški slavi II	As-dur	2/4
61)	Kristus je vstal III	D-dur	3/4	111)	O Bog, v nebeški slavi III	F-dur	2/4
62)	Kristus je vstal IV	As-dur	C	112)	O Bog, v nebeški slavi IV	Des-dur	C
63)	Kristus je vstal V	Des-dur	3/4	113)	O Bog, v nebeški slavi V	As-dur	C
73
74
114)	O Bog, v nebeški slavi VI		c-mol	C	164)	Ponižno tukaj pokleknimo I	As-dur	C
115)	O dajte src mi milijon ... III		F-dur	C	165)	Ponižno tukaj pokleknimo II	F-dur	C
116)	O dajte src mi milijon I		G-dur	C	166)	Poslan z nebes je angel	Des-dur	6/8
117)	O dajte src mi milijon II		As-dur	C	167)	Poslan z nebes je angel ...	As-dur	C
118)	O Jezus, ves moj blagor ti I		G-dur	C	168)	Pozdrav Mariji	As-dur	3/4
119)	O Jezus, ves moj blagor ti II		C-dur	C	169)	Prah si dvignil	d-mol	C
120)	O kam, Gospod I		F-dur	C	170)	Pred tebe, božje Dete I	As-dur	3/4
121)	O kam, Gospod II		Des-dur	C	171)	Pred tebe, božje Dete II	H-dur	6/8
122)	O kam, Gospod III		Es-dur	C	172)	Pred tebe, božje Dete III	Des-dur	C
123)	O kam, Gospod IV		Es-dur	C	173)	Presrečno mesto Nazaret	D-dur	2/4
124)	O kam, Gospod V		Es-dur	C	174)	Pridi molit, o kristjan I	D-dur	C
125)	O Marija, kras nebes!		Es-dur	2/4	175)	Pridi molit, o kristjan II	As-dur	C
126)	O Mati, kako si nam draga I		C-dur	C	176)	Pridi molit, o kristjan III	F-dur	C
127)	O Mati, kako si nam draga II		G-dur	C	177)	Pridi molit, o kristjan IV	G-dur	C
128)	O Mati, kako si nam draga III		C-dur	6/8	178)	Pridi molit, o kristjan V	Des-dur	3/4
129)	O pridi k nam, Emanuel		Des-dur	C	179)	Pridi, rešenik sveta	D-dur	C
130)	O sladki Jezus I		Des-dur	3/4	180)	Pridite, molimo!	Es-dur	C
131)	O sladki Jezus II		D-dur	C	181)	Pridite, molimo!	Des-dur	C
132)	O tabernakelj, moj zaklad I		Des-dur	C	182)	Prišla je noč I	D-dur	C
133)	O tabernakelj, moj zaklad II		C-dur	3/4	183)	Prišla je noč II	D-dur	C
134)	O ve lesene jaslice I		Des-dur	C	184)	Prošnja	B-dur	3/4
135)	O ve lesene jaslice I		As-dur	3/4	185)	Raduj se, človek moj	C-dur	C
136)	O ve lesene jaslice III		Des-dur	C	186)	Samo nji	G-dur	3/4
137)	Obhajilo		C-dur	C	187)	Samo nji I	As-dur	C
138)	Oče večni v visokost	I	Es-dur	3/4	188)	Samo nji II	B-dur	C
139)	Oče večni v visokost	II	h-mol	C	189)	Samo nji III	D-dur	3/4
140)	Oče večni v visokost	III	Des-dur	C	190)	Samo nji IV	Des-dur	3/4
141)	Oče večni v visokost	IV	A-dur	C	191)	Samo nji V	Des-dur	C
142)	Oče večni v visokost	V	C-dur	C	192)	Skalovje groba se razgane I	G-dur	C
143)	Odprt stoji tabernakelj		B-dur	C	193)	Skalovje groba se razgane II	As-dur	C
144)	Odprt stoji tabernakelj		C-dur	C	194)	Skalovje groba se razgane III	B-dur	C
145)	Odprt stoji tabernakelj		B-dur	C	195)	Slava Bogu na višavi!	G-dur	C
146)	Odprt stoji tabernakelj		B-dur	C	196)	Slava ti, hostija sveta	A-dur	C
147)	Ozri, Srce, se na gorje I		Es-dur	3/4	197)	Slavite Marijo	Es-dur	9/8
148)	Ozri, Srce, se na gorje II		G-dur	C	198)	Slavite Marijo	F-dur	C
149)	Pesem žalno poje ...	I	e-mol	C	199)	Slavite Marijo I	A-dur	C
150)	Pesem žalno poje ...	II	Es-dur	C	200)	Slavite Marijo II	Des-dur	C
151)	Počivaj, milo Detece		G-dur	C	201)	Slavite Marijo III	As-dur	12/8
152)	Počivaj, milo Detece		G-dur	C	202)	Src hrepenečih I	H-dur	C
153)	Počivaj, milo Detece		Ges-dur	C	203)	Src hrepenečih II	C-dur	6/8
154)	Počivaj, milo Detece I		As-dur	6/8	204)	Src hrepenečih III	Des-dur	3/4 (6/8)
155)	Počivaj, milo Detece II		Des-dur	6/8	205)	Src Kraljica I	As-dur	C
156)	Počivaj, milo Detece III		E-dur	6/8	206)	Src Kraljica II	As-dur	C
157)	Pod oljkami I		As-dur	C	207)	Src Kraljica III	Des-dur	C
158)	Pod oljkami II		Des-dur	C	208)	Src Kraljica IV	Des-dur	3/4
159)	Poglejte duše, grob odprt		C-dur	C	209)	Tabernakelj je moj raj	d-mol	C
160)	Poglejte duše, grob odprt		C-dur	C	210)	Tabernakelj je moj raj	d-mol / D-dur	C
161)	Poglejte duše, grob odprt I		D-dur	C	211)	Tam na vrtu Oljske gore I	D-dur	C
162)	Poglejte duše, grob odprt II		E-dur	C	212)	Tam na vrtu Oljske gore II	G-dur	C
163)	Poglejte duše, grob odprt III		B-dur	C	213)	Tantum ergo 1	Des-dur	3/4
214)	Tantum ergo 2		D-dur	C	264)	Zemski vrtovi (dajte mi cvetja) III	C-dur	C
215)	Tebe Boga hvalimo (1933)		F-dur	C	265)	Zemski vrtovi (dajte mi cvetja) IV	Des-dur	C
216)	Tebe molim, Jezusa I		C-dur	C	266)	Zemski vrtovi, dajte mi cvetja I	F-dur	3/4
217)	Tebe molim, Jezusa II		E-dur	C	267)	Zemski vrtovi, dajte mi cvetja II	F-dur	C
218)	Tebe molim, Jezusa III		A-dur	C	268)	Zveličar gre iz groba I	G-dur	C
219)	Tebe molim, Jezusa IV		Des-dur	C	269)	Zveličar gre iz groba II	Des-dur	C
220)	Tebe molit, Oče večni I		Es-dur	C	270)	Zveličar nam je rojen zdaj	C-dur	C
221)	Tebe molit, Oče večni II		Des-dur	C	271)	Zvonček, zvonček, doni	Ges-dur	C
222)	T	sam, Gospod I	C-dur	C	272)	Zvonček, zvoni, doni	F-dur	C
223)	T	sam, Gospod II	D-dur	C	273)	Že bliža se rešilni dan	C-dur	C
224)	T	, ki si najlepša I	Es-dur	C				
225)	T	, ki si najlepša II	D-dur	C	Pomembnejše zbirke cerkvenih skladb			
226)	T	, ki si najlepša III	F-dur	C		Počivaj milo Detece, 9 božičnih pesmi za soli, mešani zbor in orgle, Ljubljana 1937		
227)	T	, ki si najlepša IV	E-dur	C	1)			
228)	T	, ki si najlepša V	Des-dur	3/4	2)	3 božične pesmi za solo, mešani zbor in orgle		
229)	T	soč slavospevov	Es-dur	C	3)	Jezus premagavec groba, 5 velikonočnih pesmi za mešani zbor in orgle, Celje 1938		
230)	T	soč slavospevov	Es-dur	C				
231)	Trudna noč na oljke lega I		F-dur	C	4)	5 Marijinih pesmi, 1936		
232)	Trudna noč na oljke lega II		As-dur	C	5)	Ti spev si moj, 10 Marijinih pesmi, 1937		
233)	V naročju božje Matere ...		G-dur	C	6)	Blagoslovne pesmi (4 pesmi)		
234)								
	V naročju božje Matere I		As-dur	6/8	7)	Adventne pesmi (6 pesmi) idr.		
235)			As-dur	6/8				
	V naročju božje Matere I							
236)	V naročju božje Matere II		Des-dur	6/8				
237)	V zvezdicah žari nebo I		Des-dur	C	Posvetna dela			
238)	V zvezdicah žari nebo I		As-dur	C				
239)	Večerni zvon		G-dur	C	Moški zbori, izvirne skladbe in priredbe ljudskih			
240)	Večerni zvon		G-dur	C	1)	Ali ne izhaja jasna zarja	B-dur	C
241)	Velika noč globok spomin		F-dur	C	2)	Če na poljane rosa pade	As-dur	3/4
242)	Velikonočna		D-dur	C	3)	Delaj, dekle pušeljc!	As-dur	C
243)	Vijemo ti vence		Es-dur	3/4	4)	Dobro jutro	G-dur	C
244)	Vladaj, Kristus Kralj!		As-dur	C	5)	Dolenjski furmani	B-dur	C
245)	Vzdih otroka solznega		G-dur	3/4	6)	Fantje po polj' gredo	A-dur	3/4
246)	Vzdih otroka solznega		Des-dur	C	7)	Fantovska	C-dur	C
247)	Za gore že sonce hiti		D-dur	C	8)	Gosposvetski zvon	C-dur	2/4
248)	Za gore že sonce hiti		As-dur	6/8	9)	Gozdič je že zelen	A-dur	3/4
249)	Za gore že sonce hiti		F-dur	C	10)	Hercegovska	G-dur	C
250)	Zdrava Marija		D-dur	C	11)	Hladna jesen	A-dur	C
251)	Zdrava Marija		C-dur	6/8	12)	Hrepenenje	F-dur	2/4
252)	Zdrava Marija		Es-dur	C	13)	Jutro je, ljubica!	Es-dur	C
253)	Zdrava Marija I		As-dur	C	14)	Kaj pa delajo ptički	B-dur/F-dur	3/4
254)	Zdrava Marija II		G-dur	C	15)	Kmetova pesem	Des-dur	C
255)	Zdrava Marija III		Des-dur	6/8	16)	Ko so fantje proti vasi šli	A-dur	3/4
256)	Zdrava Marija IV		Des-dur	6/8	17)	Lahko noč!	Es-dur	C
257)	Zdrava morska zvezda		G-dur	C	18)	Leži ravno polje	As-dur	3/4
258)	Zdrava zemlje vse Gospa I		G-dur	C	19)	Nageljni rdeči	F-dur	5/4
259)	Zdrava zemlje vse Gospa II		B-dur	C	20)	Neiztrohnjeno srce	G-dur / E-dur	C
260)	Zdrava zemlje vse Gospa III		F-dur	C	21)	Nočni psalm	As-dur	C
261)	Zdrava zemlje vse Gospa IV		G-dur	3/4	22)	O, da je roža moje srce ...	G-dur	C
262)	Zemlja in nebo žaluje ... I		G-dur	C	23)	Oblaček	Des-dur	9/8
263)	Zemlja in nebo žaluje ... II		As-dur	C	24)	Oblačka (Srečanje)	F-dur	C
75
76
25)	Osamljeni zvonček	As-dur	C
26)	Pesem	C-dur	C
27)	Petindvajset	B-dur	C
28)	Prošnja	C-dur	C
29)	Rdeča lučka	As-dur	3/4
30)	Regiment	B-dur	C
31)	Rože	As-dur	C
32)	Rudarska pesem (? )	C-dur	C
33)	Samotna rožica	F-dur	3/4
34)	Sedem si rož ...	As-dur	6/8
35)	Serenada	G-dur	5/4
36)	Slovenska pesem	D-dur	C
37)	Slovo	Es-dur	C
38)	Spomin	Es-dur	3/4
39)	Sveti Jurij	As-dur	C
40)	Še ena	C-dur	C
41)	Tica vuga lepo poje	B-dur	C
42)	Tone sonce	Des-dur	6/8
43)	Tone sonce	G-dur	C
44)	Tri želje	G-dur	2/4
45)	Ukraden rožmarin	G-dur	3/4
46)	Uspavanka	As-dur	C
47)	V rdečih tulpah	Des-dur	3/4
48)	Vabilo	Des-dur	9/8
49)	Zabučale gore	B-dur	3/4
50)	Zvezde žarijo	Des-dur	6/8
Mladinski zbori, Celje 1962			
1	Ples kralja Matjaža	F-dur	C
2	Lenka	F-dur	C
3	Orglar	G-dur	C
4	Ciciban - cicifuj!	As-dur	3/8
5	Zvonovi	G-dur	C
6	Veseli letni časi	G-dur	2/4
7	Pomladansko kolo	F-dur	C
Ženski zbori			
1	Pomlad	G-dur	3/4
2	Dekle na vrtu zelenem sedi	B-dur	3/4
3	Kaj ti je, deklica?	Es-dur	3/4
4	Se davno mrači .	C-dur	C
Samospev:			
Serenada		Des-dur	9/8
Zbirke posvetnih skladb			
1	Fantovska pesmarica, Celje 1938		
2	5 moških zborov, Celje 1937		
3	10 pesmi za moški zbor, Celje 1967		
Skladbe so danes slabo dostopne, NUK hrani Fantovsko pesmarico in še nekaj skladb, nekaj (nepopolnih) skladb ima tudi arhiv ljubljanske Orglarske šole. Skladateljevo zapuščino hranijo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, posamezne pesmarice pa so lahko še marsikje drugje, npr. v kakšnem arhivu zborov, s katerimi je sodeloval, pa tudi na kakšnem koru. Vsekakor pa premalo, da bi bile skladbe izvajalcem ustrezno dostopne. Upam, da bo skladatelj dočakal ustrezen, pregleden izbor svojih skladb, posvetnih in cerkvenih.
Za konec
Človeško življenje je lepa, a globoka in težka skrivnost. V boju z usodo, ki nam jo določajo danosti časa in prostora, vsak od nas hodi po svoji poti. In pogosto se zgodi, da svoj svet želimo prebarvati na lepše, da včasih bežimo pred stvarnostjo. Morda sta to glavna razloga za to, da sežemo po alkoholu in pademo v omamo, iz katere se po navadi zelo težko iz-kopljemo. Umetnikom, ki smo po naravi občutljivejši kot običajni ljudje, pa se to zgodi še prej in globlje. V svetu in tudi pri nas imamo za takšno življenje lepo oznako: boemski slog, ki ga je v nekoliko preprostejši, kratki slovenski različici takole opisal Dragotin Kette v svoji znameniti pesmi: »Daj mi, daj vinca, lepa točajka! /.../ Glej, kak se peni / kapljica zlata, / glej, kak mi vreje / kapljica živa, / kak se mi smeje / in nagajiva / pripoveduje / čarobne bajke / od kučamajke / in o princesi / dežele tuje ... / Še, še prinesi / vinca iz hrama ...« Toda je že tako, da življenje okrog nas pač ni pravljica, ni princesk, v domači deželi je, kot je. In domača vzporedna resničnost je zaradi »našega sveta pravljic« samo še težja. In svet, ki mu ne le nismo pobegnili, še pokvarili smo ga, je pogosto čedalje grši in čedalje bolj daleč od pravljice.
A vendar, naše življenje mine, dela pa ostanejo. Z njimi po svoje krepimo kulturno in duhovno podobo skupnosti, v kateri živimo. Skladatelji vanjo prinašamo glasbena dela, dela, v katerih ni krute resničnosti, v katerih poslušalci lahko začutijo tudi kaj pravljičnega. Ko živimo, sami skrbimo, da dela prihajajo do poslušalcev. Ko nas ni več, o naših sadovih ostanejo zapisi, njihovo ohranjanje pa je v rokah umetnikov in poslušalcev rodov, ki prihajajo. Razlogi za to, da javnost avtorje premalo pozna, premalokrat sliši zanje, so številni. V glavnem pa bi jih lahko razdelili na notranje in zunanje; da je notranjih čim manj, skrbi skladatelj sam. Sam po svojem občutku, željah in znanju oblikuje skladbe ter se bolj ali manj prilagaja željam in okusu poslušalcev. Zunanji razlogi so povezani z ljudmi iz skupnosti. Predvsem je pomembno, da so skladbe dostopne, glasbeniki morajo o njih nekaj vedeti, zdeti se jim morajo zanimive, privlačne, da si zanje vzamejo čas in jih izvedejo.
Pri nastajanju in nastanku del so pomembne osebne odločitve. Svojim delom damo avtorji umetniški izraz in notranjo moč, navzven pa obliko. Skladatelj Cerer je dela tehnično oblikoval prav dobro. Morda bi moral poskrbeti le še za nekaj več notranje moči, glasbene prepričljivosti in izraza.
Namreč že v času, ko je svoja dela začel objavljati v Cerkvenem glasbeniku, naši osrednji publika-
ciji za cerkveno glasbo, je bilo v Sloveniji skladateljev sakralne glasbe veliko. Takrat so svoja dela objavljali najpomembnejši avtorji: Matija Tomc, Stanko Premrl, Franc Kimovec, Hugolin Sattner, Vinko Vodopivec in še mnogo drugih. Sledijo jim tisti, ki so danes manj ali malo izvajani, med katerimi so npr. Breda Šček, Anton Jobst, Emil Hochreiter, Jerko Gržinčič, Josip Šterbenc, Avgust Cerer in še več drugih. Nekateri med njimi pa so že skoraj ali povsem pozabljeni: npr. Anton Dolinar, Josip Kenda, Josip Sicherl, Anton Čadež, Anton Grum, Jože Rozman, Ivan Rijavec, Franc Babič, R. Kristan idr.10 Slovenci nismo samo narod pesnikov, smo tudi narod skladateljev. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so skladatelje cerkvene glasbe v Cerkvenem glasbeniku že prešteli. Bilo nas je že 180. Danes nas je najmanj dvakrat toliko, če ne še več. Matija Tomc je v Cerkvenem glasbeniku zapisal:
»Sicer lahko sodimo o zbirkah prejšnjih desetletij, kakor hočemo. Morda so enemu premalo visoko muzikalne, drugemu vsled cecilijansko dolgočasnega sloga neužitne, tretjemu se zdijo nekatere zbirke zadnjih dvajsetih let vsled kromatične natrpanosti necerkvene, pevca ubijajoče, vokalni čut zbora kazeče. Še starejšim skladbam očitajo teatralnost, preveliko ritmično razigranost. Naj bo temu kakorkoli. Vsak gleda na umetnino s svojega stališča in jo po svoje sodi, morda pravilno, lahko se pa tudi moti. Saj je tudi vsak skladatelj oseba zase, z določenim značajem, s posebno šolo, zrasel je v čisto določenih dobah in razmerah, zato tudi v svojih skladbah vsak po svoje Boga moli.« (Tomc 1935: 187)
Vsak po svoje Boga ali boga moli, lahko bi tudi rekli, vsak po svoje doživlja življenje, umetnost, glasbo, vsak po svoje trgamo iz tišine stvarstva skladbe in jih porajamo v naš zvočni svet. Številna dela, tudi največjih skladateljev, se počasi pogrezajo v prah pozabe. Nekaj najboljših, muzikalno najprepričljivejših pa ostaja. In k tem jih je nekaj dodal tudi Avgust Cerer, še posebej sakralnih, pa tudi nekaj posvetnih. Z Liro smo izvedli lepo pesem Uspavanka, in še kakšno bomo. Zanimiva in zabavna je njegova uglasbitev Tri želje na verze Franceta Prešerna. Skladatelj Avgust Cerer je danes manj znan slovenski skladatelj, predvsem sakralne, nekoliko manj posvetne glasbe. Toda njegovo delo je zagotovo dovolj vredno in pomembno, da ga ohranimo v svojem spominu in na naših koncertnih odrih.
Viri:
Marjanca FTIČAR, 1983: Društva in prireditve v Kamniku 1914-1941. Kamnik: Kulturni center Kamnik, razstavišče Veronika. Lovro HORVAT, 1935: Iz zgodovine cerkvene glasbe v Kamniku in okolici. Cerkveni glasbenik 58, št. 1, 2. 17-20. Stanko PREMRL, 1934: Cerkveni glasbenik 57 (9-10). 156-157. Edo ŠKULJ, 2005: Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Založba Družina. 49.
Matija TOMC, 1933: Cerkveni glasbenik 56 (9-10). 155.
Matija TOMC, 1935: Cerkveni glasbenik 58 (11-12). 187-188.
Matija TOMC, 1936: Cerkveni glasbenik 59 (7-8). 125.
Matija TOMC, 1937: Cerkveni glasbenik 60 (5-6). 98-99.
Matija TOMC, 1938: Cerkveni glasbenik 61 (3-4). 60.
Matija TOMC, 1939: Cerkveni glasbenik 62 (9-10). 155-156.
Stanko TROBINA, 1972: Slovenski cerkveni skladatelji. Maribor: Založba Obzorja. 214.
Aleksander VIDEČNIK, 1984: Celjski oktet 1937-1941. Celjski zbornik 19. 289-294.
Aleksander VIDEČNIK, 2002: Celje moje mladosti. Mozirje: Zavod za kulturo. 103-117.
CD _Q CO _CU
I
CD >
co ci
M CD
cr
77
CD _Q CO _CU
I
CD >
co ci
M CD
Ciklostilna kopija skladbe Tri želje, na besedilo Franceta Prešerna (Zgodovinski arhiv Ljubljana)
78
Prepis skladbe Tri želje, na besedilo Franceta Prešerna, za arhiv zbora kamniške Lire
79
sc
Marija Klobčar1 Podgorje 26 D, Kamnik Marija.Klobcar@zrc-sazu.si
»V tem kraji lintvern ljudi je ...« Zmaj iz kamniškega jezera in pesemsko izročilo
Prispevek obravnava izročilo o zmaju, povezano s pripovedmi o kamniškem jezeru. Izhaja iz ljudskega verovanja, ki je svojo ži-vost potrdilo ob odkritju mamutovega okostja leta 1938: številni domačiniso bili namreč ob odkritju prepričani, da so delavci našli zmaj evo okostje. S tem odzivom so nehote opozorili tako na izročilo o jezeru kot na verovanje v obstoj zmaja, ki naj bi živel v njem. Medtem ko o jezeru obstaja več pričevanj, je bilo izročilo o zmaju iz kamniškega jezera v zapisih deležno skromne pozornosti. Prav zato je toliko pomembnejša doslej neopažena pesem o sveti Marj eti, ki jo je župnik Matevž Ravnikar - Požen-čan leta 1845 zapisal na Selih pri Kamniku, njeno pričevalnost pa dopolnjujejo še nekateri drugi zapisi. V pesmijejasno prepoznavna sled darovanja vodnemu božanstvu, zmaju. Prispevek razčlenjuje to verovanje, hkrati pa ga postavlja v širši kontekst magičnih dejanj, povezanih z darovanjem vodi. Pri tem vključuje tudi posamične elemente v šegah, ki so ta darovanja izražali na simbolni način, in na arheološke najdbe oziroma spoznanja. S temi pogledi opozarja na poseben pomen izročila, povezanega z neveljsko cerkvijo in ožjim območjem ob njej, in problematizira odnos do pričevanj o kamniškem jezeru. Ključne besede: zmaj, darovanje vodi, kamniško jezero, pesem o sveti Marjeti, Nevlje
The article discusses the oral tales about a dragon as well as Kamnik lake that originate in local folk's belief thatthetwotruly existed. This proved particularly apparent when fossil mammoth bones were discovered in 1938; upon hearing the news, many locals were certa i n the bones be l onged to the dragon. In this way, though unaware, people caused forthetwo beliefs to resurface and confirm their existence. A few reports may have been found about the lake, however, the existence of the dragon was noted on very few occasions. It is for this reason that by now unnoticed song about St Margaret commands such great importance. It was written by Matevž Ravnikar - Poženčan, a priest, in 1845 at Sela near Kamnik and its plot is supported by some other texts. In the song, there is clear evidence of sacrifice to the water deity, namely a dragon. The paper analyses this belief and co-positions it with the elements of magic on the greater sca i e, particularly in reference to the ritual of sacrifice to water deities. The article also spotlights individual elements from folklore (sacrifice as a symbolic act) and archaeological finds. Thus it aims to draw attention to both, the importance of the folk beliefs related to Nevlje church and the adjacent area, and the credibility of reports of the existence of Kamnik lake. Key words: dragon, sacrifice to water deities, Kamnik lake, song of St Margaret, Nevlje
Doktorica znanosti, višja znanstvena sodelavka, docentka za folkloristiko in mitologijo, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
Odkritje mamuta v Nevljah in odzivi domačinov
Nevlje pri Kamniku so bile do pomladi leta 1938, kot je zapisano v banovinski predstavitvi posamičnih krajev, »... vas, umaknjena v zatišje nad ban. cesto v Tuhinj«. Krajevni leksikon Dravske banovine je omenil tudi močvirni svet ob zavitem toku Nevljice, sicer pa je vas opredelil z značilnostmi njenega izročila: »Potradi-ciji so bila neveljska tla vse do Kamnika pod jezerom, zato seje tudi neveljska cerkev imenovala 'sv. Jurij ob jezeru'. Jezero je baje odteklo ob tretji uri popoldne in zato tudi ob tej uri vsak dan zvoni.« (KLDB 1937: 201)
V	ponedeljek, 14. marca 1938, ko so prve strani časopisov napolnile vesti o priključitvi Avstrije Nemčiji, so v popoldanskih urah ob regulacijskih delih ob Nevljici delavci naleteli na čudno kost. Najdeno okostje je bilo ob posredovanju tedanjega kamniškega župana Ferdinanda Novaka in presoji veterinarja in zbiralca starin Josipa Nikolaja Sadnikarja hitro opredeljeno kot mamutovo, ob soočenju delavcev - domačinov - z orjaško kostjo pa je vnovič prišlo na dan izroči I o o lin-tvernu, o zmaj u iz kamniškega jezera: delavci so bili prepričani, da so končno našli dokaz za obstoj zmaja, o katerem so pripovedovali stari ljudje.2
Na to spontano in osupljivo oživitev izročiIa sta ob šestdesetletnici odkritja mamutovega okostja v enem od sestavkov v Kamniškem občanu s pomenljivim podnaslovom Zmaj iz Neveljskega jezera opozorila Benjamin in Danijel Bezek: »Z odkritjem mamutovih kosti je ustno izročilo o Neveljskem jezeru dobilo novo spodbudo in polet. Poročilo o tem jezeru, ki ga je ovekovečil J. V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, je biIo med krajani Nevelj takrat bolj živo, kot je danes. Nič ni čudnega, da se je ob prvi novici o najdenih kosteh med domačini razširila govorica, da odkrite kosti pripadajo zmaju iz Neveljskegajezera.« (Bezek B., D. 1998a)
Medtem ko je bila leta 1938 javnost pozorna predvsem do vsebine same najdbe, torej do mamutovega okostja, kamniška lokalna oblast in nacionalne institucije pa so se borile za pravico do pridobitve okostja v trajno last (prim. Jutro 68, 23. 3.1938, str. 3), je odziv domačinov na najdbo opozarjal na moč spomina na zmaja, ki je po pripovedovanju starejših nekoč živel v jezeru (Bezek B., D. 1998b: 17).
Sledi o zmaju v lokalnih zapisih
V	primerjavi z navajanjem pričevanj o kamniškem jezeru (Zika 2011: 14-21) seje zmaj redko omenjal, zelo zgovoren pa je najstarejši znani zapisotem izročilu. Gre za zapis v italijanskem jeziku, namenjen Janezu Vajkardu Valvasorju (Cevc 1958: 111).3 Govori o treh gradovih na območju Kamnika, od katerih je bil eden na večjem, drugi na manjšem hribu nad mestom, tretji pa na mengeškem hribu, in o treh »malikovalskih« bratih, ki so se neprestano spopadali med seboj. »Končno se je v tem kraju zakotil zmaj, ki seje tako močno
2	Neposredni spomin na to je ohranilo pričevanje enega od delavcev pri regulacijskih delih ob Nevljici, Jurija Klemenca s Tučne (Bezek, B., D., 1998c).
3	Zapis je do druge svetovne vojne hranil Frančiškanski samostan v Kamniku. Med vojno je pogorel, ohranil pa se je v prepisu Franceta Steleta.
81
1
cu o
o
CD
I
CD >
co ci
M CD
Ob najdbi mamutovega okostja je med domačini oživelo izročilo o zmaju, ki naj bi nekoč živel v jezeru. (Fotografiral Peter Naglič leta 1938, izvirnik hrani Matjaž Šporar, Šmarca.)
82
premikal, da je razbil razvotljeno goro, ki je zadrževala jezero in to se je razlilo po polju okoli hriba, zmaj pa, ki mu je zmanjkal o vode, je na po lju poginil. Nato je na mestu, kjer je bilo jezero, nastal lep in prijazen kraj, kjer so zgradili mesto in ko so prišli učenci sv. Mohorja in Fortunata,4 so spreobrnili tamošnje prebivalce h krščanski veri. Ko so ti vide l i lepi čudež, so po vzoru mesta Berita izbrali za zavetnico sv. Marjeto.« Nadaljevanje tega zapisa je namenjeno zgodbi o Veroniki, ki jo zapisovalec časovno umešča v čas razlitja jezera, povezuj e pa jo z Ma l im gradom: »V času pa, ko se je razlilo jezero, je ostalo vtem gradu le eno dekle z imenom Veronika.« Spomin na jezero je podkrepljen z navedbo obročev za privezovanje čolnov: »Pred nekaj leti je bilo tu tudi sedem obročev za priklepanje jezerskih čolnov, ki pa so jih z grajskih zidov odstranili.« (nav. po Cevc 1958: 112-113, 141)
Ni jasno, če je ta rokopis prišel do Valvasorja; njegovo poročilo ojezeru zmaja ne omenja, med drugim pa navaj a obroče za privezovanje čolnov na Malem gradu in imenovanje neveljske cerkve S. Georg am See5 (Valvasor XI: 541-542), ustrezno latinskemu po-
4	Očitno gre za širjenje krščanstva pod vplivom Ogleja. V Ogleju so bile od leta 408 ali 409 relikvije svetega Mohorja in Fortunata. Ta dva mučenca sta bila tudi zavetnika Oglejskega patriarhata (Bajt, Kocjan - Barle 2007: 774).
5	Sveti Jurij ob jezeru.
imenovanju Ecclesia S. Georgii ad lacum, ki so ga po navedbi iz leta 1703 poznale stare listine (Stele 1922: 313). Zgodbe o zmaju iz kamniškega jezera pa so se v stoletjih sicer vedno bolj predstavljale kot zgodbe o zmaju iz bistriške doline. Takšna podoba je oživela tudi v večkrat ponatisnjenem delu (prim. Učakar 2010: 193) Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini Jakoba Alešovca (Alešovec 1869), vendar povezovanje zmaja z dolino Kamniške Bistrice ni prekrilo njegovega prvotnega spomina.
Stiasny, ki je svoj e de l o o Kamniku objavil v času racionalizma in pozitivizma s konca devetnajstega sto l etja, se je od tega iz točila pragmatično ogradil: »Potrtega duha te razvedruje neizčrpni zaklad kamniškega bajeslovja. Bajke ojezeru, o ajdovskem templju na Mal em Gradu, o enookem maliku v njem, o zmaj u v bistriški dolini, o junaku Vrtomiru, o zakleti Veroniki itd. še sedaj žive med starimi ljudmi, a žal, s sedanjim rodom izginejo menda za vselej v morje pozabljivosti.« (Stiasny 1894: 11) Zmaj a Stiasny omeni še enkrat v poglavju Kamniško jezeto, in sicer zelo skopo: »Tudi pripovedka o zmaju v bistriški dolini se naslanja na pripovedko o kamniškemjezeru.« (Stiasny 1894:136)
V začetku 20. stoletja se zmaj v zapisih ni več pojavljal, kot je razvidno iz odziva ob odkritju mamutovih kosti, pa je bila zgodba o njem še živa. Misel, da mamu-tove kosti pripadajo zmaju, je bila prvi odziv na najdbo.
Ta interpretacija je pri marsikom izzvala posmeh, kar je te predstave utišalo.
Vznemirjenje domačinov, povezano z mislijo na starodavnega zmaja, lintverna, pa je v času regulacijskih del ob Nevljici marca leta 1938 v javnosti vendarle dobilo skromni odziv tudi v časopisu. Prispevek z naslovom Mamuta odkopavajo ... je med zapisom o vsakdanjiku v Nev Ijah namreč zabeležil tudi predstavni svet domačinov, v katerega je odkritje prineslo veliko vznemirjenje. Ob tem je poročevalec navedel tudi ljudsko interpretacijo najdbe, temelječo na starem verovanju: »Nenadoma pa so Nevlje doživele svoj veliki dan. Od Mekinj prihajajo ves dan radovedni ljudje ter postajajo ob jami, kjer šest moških rije po mokri, ilovnati zemlji. Tam nekje, pod šesto plastjo leže kosti ogromne živali, morda lintverna, kije nekoč strašil po jezeru, kakor pravijo stari.« (Jutro 65, 18. 3. 1938, str. 3)
Izročilu o zmaju, kije ob odkritju mamutovega okostja v Nevljah vnovič prišlo na dan, kljub temu zapisu ni zbudilo pozornosti: ob neposredni nevarnosti nacizma, izraženi s priključitvijo Avstrije Nemčiji, je bil spomin na zmaja videti kot prijazna pripovedka. Zaustavitev izkopavanj ob Nevljici je zgodbeojezeru in zmaju v njem sčasoma utišala. V desetletjih po drugi svetovni vojni so se te pripovedi umaknile v zasebnost tudi zaradi mnenja, pripisanega stroki: »Kdo ve, kako in kdaj se je spočela pripovedka o kamniškem jezeru, o jezeru, ki ga nikoli ni bilo /.../« (Cevc 1958: 138)
Kljub zanikanju se je izročilo o jezeru ohranjalo (prim. Učakar 2010, Zika 2011). V začetku sedemdesetih let, v času priprav na 750-letnico mesta Kamnik, se mu je s posebno raziskovalno skrbjo posvetil tudi Ivan Zika. Zika je ob objavljanju prispevkov z naslovom 750 let mesta Kamnika bralce v Kamniškem občanu spodbujal k razkrivanju osebnih spominov in pričevanj o sledeh, ki so pričale o jezeru (Zika 2011). Čeprav v ozadju, pa seje ohranjalo tudi izročilo o zmaju. Nanj je opozorila predvsem šestdesetletnica izkopa mamutovega okostja, ko je bilo živo še neposredno izkustvo teh izkopavanj (Bezek B., D., 1998c). To je bil čas, ko so digitalni zmaji že polnili virtualni svet računalniško opremljenih otrok, zgodbe o zmaju iz kamniškega jezera pa so se z zadnjimi pričami soočenja z mamutovo kostjo umikale v pozabo.
zapisovanje obrednih pesmi s predkrščanskimi elementi kljub dejavnosti zagovornikov mitološke smeri nezaželeno. Te pesmi so bile sicer del izročila, vendar so s spominom na staro verovanje neposredno izražale vero v magično moč naravnih sil, s tem pa zaostalost in nasprotovanje krščanskemu nauku.
Nasprotovanje izročilu z značilnostmi pred krščanskega verovanja v tem času ni bilo novo. Navezovalo se je na nasprotovanje samemu pred krščanskemu verovanju oziroma na izvajanje obredja s predkrščanskimi prvinami. Pesmi, ki so bile del takšnega obredja, vključno s pesmimi, povezanimi z verovanjem v nadnaravno moč vode, so bile namreč že stoletja izpostavljene preganjanju. Ta proces seje začel že pred koncem devetega stoletja s prepovedjo koledovanja »po poganski šegi« (Grafenauer 1973: 45) in se v naslednjih stoletjih nadaljeval predvsem kot vnašanje krščanskih vsebin v predkrščansko obredje.
Pokristjanjenje določenih predkrščanskih elementov se je izkazalo za uspešnejšo metodo od odkritega preganjanja in v preoblikovani podobi se je ohranilo veliko predkrščanskih sledi. Prav zato je v 16. stoletju Primož Trubar, slovenski protestantski pridigar in avtor prvih slovenskih knjig, Cerkvi očital ohranjanje poganskih navad (Trubar 1562). Zaton reformacije je to kritičnost utišal, številnim oblikam pred krščanskega verovanja pa so nasprotovali tudi katoliški razumniki. Kljub temu je bilo v 19. stoletju razlogov za nasprotovanje predkrščanskemu verovanju še dovolj; učinkovito sta jih oslabila šele uvedba splošne šolske obveznosti in prosvetno delo med preprostimi ljudmi.
Iskanje elementov, ki bi razkrili sledi predkrščan-skega verovanja, je bilo torej zelo težavno. Prvi zapisovalci ljudskih pesmi so poročali, da so določena obredna ravnanja s prepoznavnim predkrščanskim miselnim ozadjem veljala za greh, za katerega posamezni duhovniki pri spovedi niso dajali odveze (Pod-goriški 1862: 367). Preprosti ljudje so to izročilo zato pred zapisovalci skušali prikriti. Kljub zadržanosti nosilcev tega izročila, ki so to verovanje skrivali, in kljub nasprotovanju nekaterih zbiralcev so se posamične sledi ohranile, vključno z zgodbo o zmaju, zapisano v kamniški okolici, razumevanje tega izročila pa zahteva poznavanje širšega konteksta.
izročilo s predkrščanskim ozadjem in njegova vloga pri zbiranju ljudskih pesmi
Pesem o sveti Marjeti in svetem Juriju in sledi obrednega darovanja
Te zgodbe so si de I i I e usodo z drugim ljudskim izročil om, ki je presegalo izkustveni svet. Ista usoda je zaznamovala tudi pesemsko izročilo, vezano na predkrščansko verovanje, toliko bolj zato, ker so si narodi brez lastne državnosti z ljudskimi pesmimi gradili svojo identiteto (Bohlman 2004). S tem stal iščem se niso strinjali edinole predstavniki t. i. mitološke šole, ki ji je pripadal tudi eden od najpomembnejših usmerjevalcev zbiranja slovenskega ljudskega pesemskega izročila, dr. Gregor Krek. Krekje namreč poudarjal, da imajo ljudske pesmi »neprecenljivo lastnost, posvetiti v sicer temna svetišča, odpirajoča nam tajnosti bogo-častja naših pradedov« (Krek 1872: 171).
V devetnajstem stoletju, v času vedno bolj intenzivnega zbiranja ljudskega pesemskega izročila, je bilo
Pesmi, ki so neposredno izražale ali spremljale magična dejanja, so bile torej prepovedane, iskane pa so bile pripovedne pesmi, torej pesmi, ki so v obliki upesnjenih zgodb ohranjale spomin na oddaljena verovanja ali dogodke, povezane z njimi. Poleg junaških pesmi, ki so bile tedaj za zbiralce najdragocenejše, so bile precejšnje pozornosti deležne tudi bajeslovne in pravljične pesmi, saj so izpričevale starejše izročilo. Ena od teh je bila tudi pesem o dekletu, sveti Marjeti, in o njeni rešitvi pred zmajem, kije bila z naslovom S. Marjeta leta 1841 objavljena v tretji knjigi prve slovenske zbirke ljudskih pesmi Slovenske pesmi krajnskiga naroda. To zbirko je s pomočjo raznih zbiralcev v času političnega pregnanstva v Ljubljani izdal razgledani in prizadevni poljski plemič Emil Korytko. Tako kot pri
83
Del pesmi o sveti Marjeti, ki jo je Matevž Ravnikar - Poženčan zapisal na Selih pri Kamniku. NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 483, zvezek XIII.
CD
o
o
CD
I
CD >
co ci
M CD
cr
84
drugih pesmih v zbirki, tudi pri tej zapisoval ec in kraj za pisa ni sta navede na, ja sno je le, da pesem izhaja z osred njega območja Kranjske in da je bil a zapisana pred letom 1839.
Tu mi stoji, stoji beli grad, pod gradam globoko jezero, po jezeru plava čudna zvir, pa je z imenam hudi zmij.
5	Ko je pojedel živino vso, je zdaj na ljudi vrsta prišla, narpred na gospoda mladiga. Tak je rekla žlahtna gospa: »Kaj ti pravim, žlahtni gospod!
10 Oh, škoda je mene, škoda tebe, tudi je škoda mojih otrok, le mu dajva Marjetico, Marjetico, božjoslužabnico. Marjetice nič škoda ni.« 15 Kaj je strila Marjetica? Šla je v skrinjo pi sa no, oblekla suknjo višnjevo, opaše pasico zlato.6 Šla je h globokim jezeru, 20 srečal jo je pobič mlad, pobič mlad, oj lep vojak, preljubi sveti Jurij sam. Tako je rekel pobič mlad: »Pojd h globokim jezeru,
6	Suknja višnjeva: višnjeva barva je svetlo modra, torej barva
višnjevih cvetov (prim. Knific 2012: 27-28, 48-49, 59, 308); pasica: sklepanec. Sklepanci so se pojavili v gotiki oziroma renesansi in so označevali plemkinje in ugledne meščanke (Žagar 1993: 16).
25 k tebi bo priplaval hudi zmij. Le vrzi mu pasico na vrat, čezi stori sveti križ, saj ti bo ponižen, de še ni bil nikoli tak.« 30 Čezi je strila sveti križ, vrgla pasico za vrat. Je bil ponižen in krotak, da še ni bil nikoli tak. Peljala ga je pod beli grad. 35 Žlahtna gospa v linah stoji, še tako pravi, govori: »Kaj ti pravim, žlahtni gospod! Pojdi gledat Marjetice, Marjetice, božje služabnice: 40 to je velika coprnica,
kak je pokoren hud ji zmij.« Tako močno je zmij zarjul, de se je podrlo pol gradu; zmij je hujši zarjul, 45 da se podrl je ves bel grad (SPKN 1841: 115-117).
Precejšnjo sorodnost s to pesmijo kaže zapis druge pesmi z opisom istega dogodka, pri kateri je kraj zapisa oziroma ohranjenosti variante izpričan: ta pesem je bila med letoma 1842 in 1845 zapisana na Selih pri Kamniku (SLP I: 131-132), zapisovalec pa je bil tedanji selški župnik Matevž Ravnikar, po kraju rojstva, Poženiku pri Cerkljah (Koblar 1960-1971: 48), znan tudi s psevdonimom Poženčan.
Tam stoji, stoji veli ka vas, na konc vasi beli grad, na konc gradu pa jezer globok. Notri je pa neguden črv, 5 neguden črv, lintvern hud; druzga ne pije, druzga ne je, leško7 kri, leško meso. Še so imel ordnancijo, de so mu enga človeka dajali. 10 Prišla je ordnanca bla
na žlahtniga gospoda in pa na gospo, de pojde k jezer globokimu, de tam svoje življenje sklenil bo: ven bo prišal neguden črv 15 in bo tam tega požrl, kter bo tjekaj poslan. Še je to rekel žlahtni gospod: »Kaj pravim, žlahtna gospa! Prišla je ordnanca: 20 pojdeš ti, al pojdem jez k jezer globokimu?« Še to rekla žlahtna gospa: »Nič se ne boj, žlahtni gospod! Ne pojdeš ti, ne pojdem jez, 25 dala bova Marjetico.«
Še tako rekla žlahtna gospa: »Gori, gori pojd, Marjetica, naprav se k ena nevestica!« Marjetica čista, nedolžna bla, 30 rada je svojo mačoho bogala. Napravla seje k ena nevestica, pa je bla silno žalostna. Šla je k jezer globokimu, srečal jo je en stari mož, 35 o ljub sveti Jurij orožnik. Še je tako rekel star možic: »Kaj je tebi, Marjeti ca, ker si silno ža lo stna?« Še je tako rekla Marjeti ca: 40 »Usmil se tavženkrat Bogu! Godi se vselej tako, k otroci svoje matere nimajo. Jaz grem k jezer globokimu: prišal bo neguden črv, 45 ki bo mene tam požrl.«
Še je tako rekel star možic, oj ljub svet Jurij orožnik: »Nič se ne boj, Marjetica, saj pojdem jez tudi s tabo.« 50 Šla sta k jezer globokimu, prišal je ven neguden črv, neguden črv, lintvern hud. Svet Jur je zavzdvignil desno roko, čez čr va sto ril sveti križ. 55 Marjetica je zdrasala pasec svoj, vrgla ga je črvu na vrat. Črv je tako močno zarjul, de se je ves grad na kup razsul.
7 Pridevnik leški je v SLP I pojasnjen s pomenom človeški. Verjetnejša je razlaga, da beseda leški izvira iz besede laški oz. vlaški, kar označuje staroselce: arheolog dr. Milan Sagadin je ob branju tega prispevka opozoril na možnost, da so za darovanje žrtvovali staroselce.
Zdaj premisli, človek ti, 60 kaj ena taka pregreha stri: ta nevošlivost stri, de se cel grad potopi.8
Pesem, zapisana na Selih, se najverjetneje nanaša na izročilo okolice. Poženčan je namreč v času službo-
8 Pesem objavljam v redakciji, ki velja pri znanstvenokritičnih objavah (SLP I: 133).
Neguden - grd, ostuden, ordnancija (iz nem - po lat.) -odločba, obveznost; zdrasati - odtrgati.
Izvirni Poženčanov zapis z naslovom S. Marjeta, ohranjen v
njegovi zapuščini (NUK, Rokopisna zbirka, Ms 483, Ravnikar
- Poženčan 1845: 11-14):
Tam stoji, stoji velika vas
Na konc vasi beli grad
Na konc gradu pa jezer globok
Notri je pa neguden červ
Neguden červ, lintvern hud.
Druzga ne pije, druzga ne je
Leško kri, leško meso.
Še so imel ordnancio
De so mu enga človeka dajali
Prišla je ordonanca bla
Na žlahtniga gospoda in pa na gospo
De pojde k'jezer globokimu
De tam svoje življenje sklenil bo.
Ven bo prišal neguden červ
In bo tam tega požerl, kter bo tjekaj poslan
Še je to rekel žlahtni gospod:
Kaj pravim žlahtna gospa!
Prišla je ordnanca
Pojdeš ti? Al pojdem jez?
K' jezer globokimu
Še to rekla žlahtna gospa:
Nič se ne boj žlahtni gospod!
Ne pojdeš ti, ne pojdem jez
Dala bova Marjetico.
Še tako rekla žlahtna gospa:
Gori gori pojd Marjetica
Naprav se k'ena nevestica
Marjetica čista nedolžna bla
Rada je svojo mačoho bogala
Napravla se je k'ena nevestica
Pa je bila silno žalostna.
Šla je k'jezer globokimu
Srečal jo je en stari mož
O ljub svet Juri orožnik
Še je tako rekel star možic:
Kaj je teb Marjetica
Ker si silno žalostna.
Še je tako rekla Marjetica
Usmil' se tavženkrat Bogu
Godi se uselej tako
K'otroci svoje matere nimajo.
Jez grem k jezer globokimu
Prišal bo neguden červ
Ki bo mene tam požerl.
Še je tako rekel star možic
Aj, ljub svet Juri orožnik:
Nič se ne boj Marjetica
Saj pojdem jez tudi s'tabo.
Šla sta k'jezer globokimu
Prišal je ven neguden červ
Neguden červ lintvern hud
Svet Jur je zavzdvignil desno roko
Čez červa storil sveti križ
Marjetica je zdrasala pasec svoj
Vergla ga je červu na vrat
Červ je tako močno zarjul
Da se je ves grad na kup razsul
Zdaj premisli človek ti
Kaj ena taka pregreha stri
To nevošlivost stri
De se cel grad potopi.
85
86
vanja na Selih zapisal samo pesmi in pripovedi, ki so bile za tisto okolje posebej razločevalne. Z zbiranjem tedaj najbrž ni imel več velikih načrtov: leto pred tem je izšel zadnji zvezek zbirke Slovenske pesmi krajnski-ga naroda, urednik Emil Korytko pa je umrl že pred izidom prvega zvezka te zbirke, preden ga je dosegla vest o politični pomilostitvi (več Novak 1986).
Pesem o sveti Marj eti torej omenja veliko naselje, grad in jezero; v njem je zmaj, ki mu moraj o žrtvovati ljudi. Vrsta je prišla tudi na grajskega gospoda in gospo, vendar je gospa namesto sebe in moža zmaju namenila pastorko Marjetico. Marjetica se je morala obleči kot nevesta; med potjo k jezeru je srečala svetega Jurija, ki jo je rešil pred zmajem, zmaj pa je v jezi podrl grajsko poslopje. Poleg porušitve grajskega poslopja pesem omenja tudi razlitje velike vode, torej potop. S temi elementi je pesem motivno blizu predvsem legendi o svetem Juriju, kot jo je širila zbirka Legenda aurea: gre za motiv zmaja, ki mu morajo dajati ljudi, in svetega Jurija. Sveti Jurij v legendi zmaja premaga, s čimer reši tudi kraljevo hčer, prebivalce pa pokristjani (Schauber, Schindler 1995: 174-175).
Matevž Ravnikarje pred letom 1838 zapisal še eno varianto te pesmi, kraj zapisa pa prav tako ni znan. V tej varianti, ki je sicer dokaj okrnjena, je naselje označeno kot mesto:
V tem kraji lintvern ljudi je, po vsim mesti vrsta gre, na žlahtniga gospoda je prišla, tako je rekla mačoha: 5 »Kaj ti pravim, žlahtni gospod, kaj bova dala lintvernu? Mene škoda, tebe tako, dajva mlado Marjetico!« Marjeta je grozno žalostna, 10 vender se sprelepo oblekla je v svojo suknjo višnjovo, pripasala srebrn pas. Vzdignila se je in šla. Srečal jo je svet Juri sam, 15 ji je tako djal:
»Kaj je teb, Marjeti ca, ker si tako ža lo stna?« »Kako bi jez ne bla ža lo stna, ker bo mene lintvern požrl!« 20 Tak je rekel svet Juri sam: »Kadar bo proti teb prišal, čeženj stori sveti križ: on bo pohleven in krotak, de še ni bil nikdar tak.« 25 Strila je čeženj sveti križ, on je bil kakor jagnje krotak. Vrgla mu je ketno na vrat, perpeljala ga pod beli grad. Mačoha v linah stoji, 30 še tako pravi, govori:
»Le sem, le sem, žlahtni gospod, kaj ti nisim že popred pravila, de je Marjeta coprnca: na ketni pelje lintverna!« (SLP I: 132)9
9 Izvirni Ravnikarjev zapis iz leta 1838, ohranjen v njegovi
zapuščini (NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 483, Zvezek III) zaradi uporabe metelčice transliteriran v gajico.
V času zapisa te variante je bil Matevž Ravnikar sicer župnik na Gori pri Sodražici (Koblar 1960-1971: 48), vendar po vsebini drugih pesmi, zapisanih v istem zvezku, upravičeno sklepamo, da so med zapisi tudi pesmi, ki jih je poznal od doma. Poženik namreč meji na območje, ki gravitira na Kamnik. Med pesmimi, kjer je ta pesem o sveti Marj eti, je tudi vasovalska pesem Težavna pot, ki omenja »vodo kamniško«, izročilo širšega kamniškega območja pa je razpoznavno tudi v nekaterih drugih pesmih tega zvezka (NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 483, Zvezek III).
Da je bila varianta pesmi o sveti Marjet, ki se v Ravnikarjevem zapisu začenja z verzom »V tem kraji lintvern ljudi je«, razširjena v kamniški okolici, pričajo tudi zapisi Franceta Steleta, objavljeni pod skupno oznako Zmaj. Prinašajo izročilo iz Tunjic, kjer je bil France Stele doma.10 Prvi od treh zapisov pomeni le opredelitev zmaja, vendar vsebuje podalek, ki se je zdel zanj bistven, namreč to, da so mu nekoč žrtvovali ljudi: »Lintvern prebiva vjezerih in močvirjih. Kadar pride na suho, gre vse drevje za njim po tleh, ker ga z repom pobije. Nekdaj so mu ljudi dajali.« V drugem zapisu je mogoče prepoznati ostanek pesmi o sveti Marjeti, ki jo je Poženčan zapisal leta 1843: »Sveta Marjeta je imela hudo mačeho. V istem kraj u je bil lintvern, kateremu so ljudi dajali. Tudi Marjeto mu je mačeha poslala. Marjeta odpaše pas, dene ga lintvernu okrog vratu in ga žene okoli. Ko mačeha to vidi, pravi: 'Saj sem dejala, da je Marjeta coprnica.' Marjeta žene zmaja mimo gradu in ves grad se je tresel. Nato pride sv. Jurij, njen
Zapisovalec je pesmi dal naslov Marjetica:
V' tem kraji lintvern ljudi je
Po vsim mesti versta gre
Na žlahtniga gospoda je prišla
Tako je rekla mačoha:
Kaj ti pravim žlahtni gospod
Kaj bova dala lintvernu
Mene škoda, tebe tako
Dejva mlado Marjetico.
Marjeta je grozno žalostna
Vender se sprelepo oblekla je
V svojo suknjo višnjovo.
Pripasala sreberen pas.
Vzdignila se je in šla.
Srečal jo je svet Juri sam
Ji je tako djal:
Kaj je teb Marjetica
Ker si tako žalostna?
Kako bi jes ne bla žalostna
Ker bo mene lintvern požerl.
Tak' je rekel svet Juri sam:
Kadar bo proti teb prišal
Čeznj stori sveti križ
On bo pohleven in krotak,
De še ni bil nikdar tak.
Strila je čezn sveti križ
On je bil kakor jagnje krotak
Vergla mu je ketno na vrat
Perpeljala ga pod beli grad
Mačoha v linah stoji
Še tako pravi govori:
Lesem, lesem žlahtni gospod
Kaj t nisim že popred pravila,
Da je Marjeta copernca,
Na ketni pelje lintverna. (Ravnikar - Poženčan 1843: 95)
10 Na tunjiškem območju je bilo še ob koncu 20. stoletja živo izročilo o kamniškem jezeru, in sicer spomin na to, da so z dela, ki gravitira na Kamnik, pokopavali v Nevlje. Pokojnike naj bi do Nevelj vozili s čolni (Bezek 1998c).
brat in ga prebode!« Navedek 'Saj sem dej a I a, da je Marjeta coprnica' je očitno v prozno obliko preneseni del navedene variante:»... kaj ti nisim že popred pravila, / de je Marjeta coprnca.« Tretja zgodba je pravljično zelo preoblikovana, ostal je le motiv jezera z »lintver-nom«, ki so mu dajali ljudi. (Stele 1937-1939: 333)
Motivna sorodnost pesmi o zmaju, ki jih je zapisal Poženčan, in dopisov, ki jih je v Etnologu objavil France Ste I e, ni naključna. Drugih variant pesmi o sveti Marjeti na Slovenskem sicer ni, belokranjska pesem o zmaju in svetem Juriju (SLP I: 132-133) pa ima, sodeč po omembah Bosne in drugih elementih, uskoški izvor. Navedene variante vsekakor sodijo v osrednje-slovensko območje, od koder je večina pripovednega gradiva, objavljenega v posamičnih zvezkih zbirke Slovenske pesmi krajnskiga naroda. Glede na to, da je del Poženčanove zapuščine izgubI|en, prav on pa je Korytku poslal večino zapisov (Koblar 1960-1971: 50), ni izključeno, da je njegov tudi prvi zapis pesmi o sveti Marjeti. Glede na motivno sorodnost z drugima dvema variantama pa se prva pesem vsekakor navezuje na isto izroči I o. Na to lahko sklepamo tudi na podi agi primerjave z drugim izročilom o zmaju na Slovenskem: na nekdanjem Kranjskem se zmaj vtem pomenu povezuje s kamniškim območjem (Hrovatin 2007: 107).
Pesem o dekletu, ki ga sveti Jurij reši pred zmajem, je bi I a v folkloristiki razumljena predvsem kot pesem o sveti Marj eti in o svetem Jurij u. Umeščena je biIa v čas od 12. stoletja naprej, saj naj bi svetega Jurija izoblikovala šele legenda 12. stoIetja (SLP I: 131-132). Zgodba pa ima kljub pokristjanjeni obliki vendarle tudi drugo sporočilo, ki morda ne zapisovalcu ne racionali-stično usmerjenemu uredniku velike znanstvene zbirke slovenskih ljudskih pesmi, dr. KarIu Štreklju, ne bi bilo všeč, če bi bil pozoren nanj: vsebuje namreč zelo jasno sled obrednega darovanja vodnemu božanstvu. To darovanje je bilo očitno v času tega dogodka že redkost. V pesmi, zapisani na Selih, je obredno darovanje omenjeno neposredno:
Še so imel ordnancijo, de so mu enga človeka dajali.
Da gre v pesmi o sveti Marjeti za izročilo kamniškega območja, dokazujeta - poleg izročila o jezeru in zmaju v njem - tudi vloga svete Marjete in svetega Jurija v tem okolju: zavetnica mesta Kamnik je bila sveta Marjeta oziroma sveta Margareta, cerkev v Nevljah, prvič omenjena leta 1232 (Cerkev ... 1971: 87), pa je posvečena svetemu Juriju. Ta cerkev je še danes znana z imenom Sveti Jurij ob jezeru. Podoba svete Marjete je bi I a do začetka devetdesetih let 19. stoletja tudi v grbu mesta Kamnik, takrat pa jo je liberalna mestna oblast pod vodstvom župana Močnika zaradi strankarskih nasprotij nadomestila s podobo Veronike. Možnost obstoja jezera poleg številnih ustnih pričevanj v raznih kraj ih, do katerih naj bi segalo jezero, ob ugotavljanju glinastih sedimentov potrjujejo geološke ugotovitve (Tolmač ... 1983) in najdba mamuta v Nevljah.
Pesem o sveti Marj eti in zmaj u kot pripovedna pesem, ki ima jasno izraženo držo pripovedovalca, v času zapisa ni bila sporna: verovanja v nujnost obredne žrtve ne izraža neposredno, saj je krščanska preobleka prekrivala sledi pred krščanskega verovanja. Ta pesem
tako ne poudarja verovanjavvodno božanstvo in pred-krščanskega darovanja, temveč vlogo sveIega Jurija. Za zapisovalca, tedanjega selškega župnika Matevža Ravnikarja - Poženčana, in zbiralce je biIa takšna pesem tako kot vse pripovedne pesmi zanimiva in uporabna za izražanje nacionalne samobitnosti. Starost pripovednih pesmi je bila namreč dokaz ustvarjalnosti naroda, s tem pa tudi izraz pravice do nacionalne uveljavitve.
Primerjava pesmi z drugim izročilom obrednega darovanja vodnemu božanstvu
Sledi darovanja vodi je mogoče najti v posamičnih drobcih tudi drugod na Slovenskem. Nacionalno samopotrjevanje s pesmijo, v kateri je skrito obredno darovanje vodi, je tako mogoče čutiti v folklorističnem oživljanju belokranjske igre most. Ta igraje bila razširjena po vsej Sloveniji in ni slovenska posebnost, saj jo je v podobni obliki poznala večina evropskih narodov. Spremljala jo je pesem; v metliški varianti sta si nasproti stoječi vrsti izmenično odpevali posamične vrstice, ob koncu igre pa je prišlo na vrsto tudi vprašanje:
B: Kaj nam mite nosite?
A: Črnooko deklico. (Marolt 1936: 48)
Folkloristično oživljanje igre je sicer ohranjaIo tako ples kot pesem, vendar ob oživljanju te plesne igre pomen izročitve dekletca, »črnooke deklice«, za mitnino ni bil več znan. Leta 1936 je tako France Marolt zapisal: »/.../ doce I a pa se je izgubila motivično važna misel o črnooki deklici.« (Marolt 1936: 48)
Razširjenost plesne igre v širšem evropskem prostoru dokazuje, da njene korenine segajo v indoevrop-sko plast. Nekateri vidijo v njej simbol prehajanja ali obnavljajočega se življenja in tudi simbol mitološkega mostu z onostranstvom, drugim pa je igra ostanek starodavnih obredov pri graditvi mostov (Ramovš 1991: 138-140).11 Na Slovenskem so igro, torej preoblikovani ostanek nekega davnega verovanja, ohranili tudi odrasli; v Železnikih in Kropi12 sojo povsem opustili, v Metliki, Črnomlju in Predgradu pa jo po zaslugi folklornih skupin plešejo še danes.
Pesem o sveti Marjeti in svetem Juriju in belokranjska igra most, kjer izročijo za mitnino črnooko deklico, pa imata skupni imenovalec: v obeh primerih je prepoznavna sled verovanja v vodno božanstvo in darovanja vodi, ki se je v raz I ičnih oblikah ohranjalo tudi pozneje. Da gre res za ostanke darovanja vodnemu božanstvu, ki je poznalo človeške žrtve, je mogoče razbrati tudi iz neposrednega dokaza takšnega dejanja.
Ta dokaz se je ohranil v izroči I u iz Prekmurj a, kjer ga je kot pripoved ohranil zapisovalec pesemskega
11	Zanimiva je tudi primerjava belokranjske igre most s slovanskim izročilom, na katero je opozoril že France Marolt (prim. Marolt 1936: 55): med igrami odraslih deklet, ki so se na Slovaškem začele pred veliko nočjo in se navadno končale na veliko noč ali velikonočni ponedeljek, je bila ta igra zelo podobna slovenski belokranjski pesmi, vključno s simbolno izročitvijo črnooke deklice. Na vprašanje prve skupine »Hoja ... Čo nam za dar nesiete? Hoja ...« odgovori druga »Hoja ... Černooke dievčatko. Hoja ...« (Horvathova 1986: 199).
12	Gre za dve naselji, ki sta bili močno izpostavljeni naravnim nesrečam. To potrjujejo tudi poplave septembra leta 2007 (prim. Poplava ... 2007).
87
88
in pripovednega izročila Štefan Kuhar iz Bratonec. V Prekmurj u, ki je v času avstro-ogrske monarhije spadalo pod ogrsko krono, je v veliki povodnji narasla reka Mura ogrožala vas Mefnci, kjer je bilo veliko mlinov (Kuhar 1910: 115). Vaščani so na vse načine skušali ustaviti spodkopavanje bregov, vendar brez uspeha: Mura je grozila, da bo vas odnesla. Vaški možje so se pri iskanju rešitve zatekli k izročilu, ki je očitno še žive I o med ljudmi: zmeni I i so se, da bodo po I eg struge zakopali živega otroka. Blizu Mure so skopaIi jamo in vanjo zakopali sedem let starega Džurovega Števeka, ukleščenega med dve deski. Deček je neizmerno jokal, vendar so vaščani vztrajali pri svoji nameri. Verjeli so, da so s tem preprečili nadaljnje spodkopavanje bregov (Kuhar 1914: 23).
V	tej tragični zgodbi o darovanju otroka vodi ni bilo ne rešitelja ne pesmi, ki bi ohraniIa spomin na dogodek. Zgodba, objavljena leta 1914, ne navaja časa tega dogodka, ohranjeno ime otroka pa dokazuje precejšnjo časovno bližino. Spomin na nesrečnega dečka je ohranilo verovanje, da seje na mestu, kjer je bil živ zakopan, prikazovala čudna svetloba. Zapisovalec dodaja, da so dečka sredi 19. stoletja skušali odkopati, da bi ga pokopali v blagoslovljeni zemlji, vendar zaradi za udarjanja trupla tega niso zmogli (Kuhar 1914: 23). V pomoč pri časovni umestitvi dogodka je tudi podatek, da je bil ta del Mure, imenovan tudi Notranja Mura, reguliran šele v 19. stoletju (Globevnik, Mikoš 2009: 268).
Marjetica oziroma sveta Marjeta iz kamniške pesmi o darovanju dekleta zmaju in deček iz MeIincev pa imata poleg izročila o darovanju vodnemu božanstvu še nekaj skupnega: oba sta bila siroti brez staršev. Tragična zgodba iz Me I incev pa pojasnjuj e, da raz I ogi za nasprotovanje predkrščanskemu verovanju niso bili le religioznega značaja.
Darovanje vodnemu božanstvu v obliki simboličnih darov
Darovanje vodi izraža sledi globokega verovanja v vodno božanstvo, zato je krščanstvo uspelo to prepričanje preusmerjati le postopno, z osredotočanjem na cerkvena praznovanja in pokristjanjenjem besedil, ki so obredje sprem Ijala, torej tudi obrednih pesmi. Voda je imela namreč kljub pokristjanjenju v predstavah ljudi posebno moč, ki si jo je bilo ob teh ključnih praznikih potrebno pridobiti, hkrati pa so to moč ob posebnih priložnostih tudi izkoriščali.
V	nasprotju z izročilom o darovanju vodi, ki je zahtevalo ljudi, je bilo darovanje, ki se je ohranjalo ob spomladanskih in zimskih šegah ali pa ob posebnih priložnostih, simbolično. Njegovo predkrščansko ozadje je bi I o izraženo s prizadevanjem po stalni naklonjenosti vodnega božanstva. Preprosti ljudje so sprva darovali hrano, v devetnajstem stoletju pa postopno že denar. V najstarejših poročilih je še ohranjen spomin na darovanje kruha, kot je razvidno iz darovanja za novo leto ali za veliko noč na območju vzhodne Slovenije: »Na novega leta dan vstajajo dekleta za rana in hite po vodo. Ktera prej e pride, vrže jabelko, v katero je rožmarinov šopek vtaknjen, v studenec, da bi laže in hitro moža dobila.« (Vraz XIX, 3. nav. po: Pajek 1884:
87) »Nekoč je dobila voda na Štajerskem na veliko noč dar, vrgli so v studenec nekaj blagoslovljenega kruha, v celjski oko I ici so vrgli nekaj blagoslovljenega kruha v studence, nekaj pa ga je dobiIa živina. V lendavski okolici posujejo okoli studenca drobtine blagoslovljenih jedi« (Moderndorfer 1948: 250-251). V 19. stoletju so bi I e te obredne prakse še ze I o pogoste (več Klobčar 2011).
Zaradi verovanja v magično moč vode je biIo v devetnajstem stoletju simbolno darovanje vodi ob posebnih pri I ožnostih torej še dokaj razširjeno. Da je bil v ozadju ostanek verovanja v vodno božanstvo, je čutiti v njegovih poimenovanjih. Na Štajerskem so na primer verje I i, da v vodi živi povodni mož Gestrin. Brodarji in ribiči so, preden so šli na vodo, vrgli vanjo »kakošno rutico, v ktero so zavili prstan, da Gestrina potolažijo in si ga prijaznega storijo« (Pajek 1884: 40). Če pri kopanju vodnjaka dolgo niso prišli do vode, so se zavedali, da se bodo morali odkupiti vodnemu božanstvu - da bodo morali »Vancašu oferdati« (Pajek 1884: 245). V Prekmurju so romarji, ko so prešli reko Muro, vanjo vrgli kruh. Darovanje vodi je bi I o vidno tudi v poročnih šegah, saj so ob poroki v vodo vrgli denar (Ložar-Pod-logar 1995: 53). V Ziljski dolini je bila navada, da sta ženin in nevesta na poti k poroki v potok ali vodnjak vrgla denar, živa še ob koncu 20. stoIetja (Zablatnik 1990: 64), prav tako pa tudi navada, da je nevesta vrgla nekaj kovancev v studenec tudi po poroki (Zablatnik 1990: 69). To verovanje se je preneslo v čas po drugi svetovni vojni.
Posebno pričevanje tega verovanja se je ohranilo tudi v Železni Kapli na Koroškem, kjer seje ohranila zanimiva šega spuščanja cerkvic po vodi. Šego obnavljajo vsako leIo na predvečer svečnice, 1. februarja. Otroci se ob 18. uri zbe Iej o pred ljudsko šolo, vsak pa drži v rokah drog, na katerem je pritrjena cerkvica iz lepenke. Na poti proti Glavnemu trgu vpijejo latin-sko-slovenske verze »Ante pante populore, Kocle vrate cvilelore.« Pred cerkvijo je kratek dvojezični slovensko-nemški cerkveni obred, ki ga vodi župnik, na poti proti gradu Hagenegg pa množica spet vpije »Ante pante populore, Kocle vrate cvilelore.« Na mostu pred gradom Hagenegg se ljudje ustavijo, otroci snamejo svoje cerkvice z droga in jih vržejo v Belo, da odplavajo (Till 2010: 52-53).
Šego raz I aga povedka, ki se sklicuj e na ve I iko neurje v preIeklosti. Ob neurj u so se vaščani zatekli v romarsko cerkev Marije v Trnju in se zaobIubili, da bodo vsako leto v zahvalo naredili veliko procesijo (Till 2010: 52-53). Nerazumljive besede, ki jih vzklikajo otroci, naj bi nastale kot izraz nerazumevanja latinskega besedila »Ante faciem omnium populorum« (Turnšek 1943: 89), nadaljevanje pa naključna rima iz leta 1854; avtorstvo pripisujejo hlapcu Luki Smrtniku, nastala pa naj bi, ko se je sprevod pomikal po trgu mimo Kocljeve hiše; vrata so zacvilila, hlapec pa naj bi k vzkliku »Ante pante populore« dodal verze »Kocle vrate cvilelore« (Till 2010: 52-53).
Zapis pred več kot petdesetimi leti ob razlagi šege poudarja veliko poplavo, kar se je v današnjem zavedanju že močno izgubilo. V Železni Kapli se namreč steka pet rek. Ob poplavi so prebivalci vrgli v naraslo vodo veliko cerkveno maketo in s tem naj bi voda upa-
Izročilo in najdbe, povezane s cerkvijo svetega Jurija v Nevljah, nakazujejo izjemen pomen tega prostora. (Fotografiral Peter Naglič 1938, izvirnik hrani Matjaž Šporar, Šmarca.)
CU
o
o
CD
I
CD >
co ci
M CD
cr
dla (Kotnik 1930/31: 146). V ozadju šege je torej simbolično predkrščansko zaznamovano darovanje vodi, ki je v povezavi s cerkvenim praznovanjem svečnice dobilo krščansko vsebino, z vključitvijo cerkvenega obreda pa tudi krščansko podobo. S spremenjenim besedilom šega nibila sporna, zato se je ohranila. Podobno simbolično darovanje ima vzporednico v šegi spuščanja Lucijinih hišic v Furstenfeldbrucku na Bavarskem, prav tako povezani s povodnijo (Till 2010: 53-54).
Ob teh primerjavah se poraja vprašanje, čeje šega spuščanja »luči« po vodi, ki je zaznamovala tudi Tržič, Kropo, Železnike in Kamno Gorico, res označevala samo konec de l a pri luči (Kuret 1965: 106-108) ali pa morda njena sled vodi tudi v ravnanja ob ve l ikih povodnjih, ki so ljudi v času velike stiske spomnile na »bogočastje naših pradedov«.
O verovanju, povezanem s potrebo po darovanju vodi, pa pričajo tudi nekateri materialni dokazi. Takšne dokaze prinašajo nekatera arheološka odkritja, kot so odkritja bronastih mečev in železnih sekir v Blejskem jezeru oziroma najdbe ob jezerskem izlivu v Mli-nem (Gaspari 2008: 21, 54). Dopolnjuje jih primerjava z najdbami v Ljubljanici pri izlivu Bistre (Milič 2006; nav. po Gaspari 2008: 52) in Soče pri Vill essej u (Vitri 2004: 574-575; nav. po Gaspari 2008: 52). Najdba v Mlinem nakazuje verjetnost obstoja kultnega mesta ob jezerskem izlivu, kjer so bojevniki v okviru ritualov metali orožje v vodo. Takšno vodno kultno mesto je na
Gorenjskem izpričano tudi pri Medvodah, kjer so leta 1951 pri gradbenih delih za turbine elektrarne v strugi Save naleteli na skupno najdbo bronastih predmetov (Gaspari 2008: 55). Najdba v Mlinem pa je topografsko primerljiva z lokacijo cerkve svetega Janeza v Bohinju, kije bila »deloma postavljena na kraju kultnega mesta iz časa med koncem železne dobe in poznorim-skim obdobjem« (Gaspari 2008: 59).
Od raznolikih šeg simboličnega darovanja vodi, ki so nasledile nekdanje obredno žrtvovanje, seje v današnji čas kot spomin na nekdanje ritualne prakse ohranila navada metanja kovancevvvodo. Da ta navada izhaja iz darovanja povsem drugačnih oblik, tudi tistih s človeškimi žrtvami, danes spominjajo le opozorila, ponekod nameščena ob jezerca v večjih cerkvenih jaslicah, ki prepovedujejo metanje kovancevvvodo.
Zaključek ali vprašanje vloge cerkve svetega Jurija
Izročilo o zmaju v kamniškem jezeru, ki je oživelo ob odkritju mamutovega okoslja lela 1938, je torej ob pregledu pesmi o sveti Marjeti dobilo jasnejšo podobo. Še bolj razumljivo je ob primerjavi z drugimi ustnimi ali materialnimi pričevanji o verovanju, ki je v ključnih življenjskih trenutkih ali v času ogroženosti ljudi vračalo k sledovom pred krščanskega darovanja vodnemu božanstvu.
Medtem ko prebuj eni spomin na »lintverna« ob odkritju mamutovega okostja kaže na trdoživost in silovi-
89
90
tost tega verovanja, primerjava z drugimi oblikami tega darovanja kaže na njegovo prilagajanje in transformacije. Ob teh primerjavah je jasno, da darovanje ljudi vodnemu božanstvu, ohranjeno v pesmi o sveti Marjeti, izraža najbolj usodno obliko teh predstav. Možnosti, da so v ozadju tega zapisa oziroma izročila resnični dogodki, z gradivom, ki je na voljo, ni mogoče preverjati, primerjava z drugim vsebinsko sorodnim izročilom pa nakazuje, da je potrebo po takšnem darovanju sprožila silna ogroženost zaradi naraslih voda. Le izročilo, ki se je oblikovalo v ozračju največje bivanjske stiske, lahko preživi tako dolgo obdobje. Potres in poplava, ki ju je moč razbrati iz pesmi o sveti Marj eti, sta bil a v tem pogledu dovolj usodna, da ju je izročilo ohranilo v današnji čas. Ob zgodbi o razlitju kamniškega jezera ta pesem deluje kot zgovorna krščanska razlaga boja proti zlu.
Primerjava izročila kamniške okolice z arheološkimi najdbami, ki prav tako pričajo o kultnem odnosu do vodnih božanstev, pa odpira vprašanje vrednotenja in vloge krajev, povezanih s takšnimi ritualnimi praksami. Ustavitev izkopavanj ob Nevljici po zaključku regu I acijskih del leta 1938 je onemogočila nadaljnje razbiranje teh sledi, skopi zapis v časniku Slovenec pa v povezavi z najdiščem odpira tudi vprašanje drugih najdb ob cerkvi sv. Jurija v Nevljah: »Delavci, ki kopljejo novo strugo Nevljice, pa so pri kopanju skoraj vsak dan naleteli na manjše kosti, katerim pa ni nihče posvečal pažnje.« (Slovenec, 17. marca 1938, št. 63, str. 3)
Vprašanje je, ali te najdbe nakazujejo možnost primerjave območja cerkve svetega Jurija s tistimi kultnimi mesti, pri katerih povezavo z darovanjem vodi dokazujejo arheološke najdbe. Za takšno sklepanje bi nedvomno potrebovali materialne dokaze. Da gre pri neveljski cerkvi za mesto s posebnim pomenom, ni dvoma. To ob vsem navedenem dokazuje tudi dejstvo, da so bile Nevlje sedež prafare: takšna mesta niso bila izbrana naključno. Prav gotovo tudi ni bil naključno izbran zavetnik cerkve, sveti Jurij.
Kljub prizadevanjem nekaterih posameznikov je bil o tem vprašanjem posvečene premalo pozornosti, vključno z obroči na obzidju neveljske cerkve, ki bi jih bilo pred pol stoletja še mogoče dokumentirati, in nekaterimi drugimi dokazi (Zika 2011: 21). Večinoma je bil preslišan tudi mal i zvon neveljske cerkve, ki je še v čas slovenske osamosvojitve vsak dan ob tretji uri popoldne ljudi spomnil na usodni dan, ko je jezero odteklo. Tega zvonjenja se domačini še spomnijo.13 Prav tako se nekateri še spomnijo izročila o potopljenem zvonu, čeprav ne več s podrobnostmi, ki jih je ob koncu 19. stoletja zabeležil Stiasny: »Pripeljali so neko noč nov zvon, ali ravno pred bregom se je ladjica potopila in zvon še dan danes leži v globini, a poje še vsako leto jedenkrat - na sveti večer.« (Stiasny 1894: 136) Le zakaj bi se v izroči l u ohranil spomin na to, da so za tako pomembno dejanje, kot je namestitev novega zvona, izbrali noč?
13 Ob tem se zahvaljujem domačinom Silvu Uršiču in Jožetu Repniku z Vrhpolja in Francetu Hvali z Rožičnega za njihove pripovedi, Danijelu Bezku za posredovanje informacij in terenskih zapisov, neveljskemu župniku Francetu Oražmu za vpogled v župnijsko kroniko, Matjažu Šporarju pa za posredovanje fotografij njegovega deda Petra Nagliča. Vsem iskrena hvala.
Odgovor lahko da le novo, interdisciplinarno iskanje. Morda bo takrat zgodba o sveti Marjeti, svetem Juriju in zmaju, ki so mu darovali ljudi, s tem dobila jasnejše obrise.
Literatura
Jakob ALEŠOVEC, 1869: Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Ljubljana: Ig. Pl. Kleinmajer & Fed. Bamberg.
Drago BAJT, Marta KOCJAN-BARLE, 2007: Splošni religijski leksikon. Ljubljana: Modrijan.
Benjamin in Danijel BEZEK, 1998a: 60 let od odkritja mamuta v Nevljah. Zmaj iz Neveljskega jezera (1. del). Kamniškiobčan 3 (12. 2.1998). 12. Benjamin in Danijel BEZEK, 1998b: Po sledeh neveljskega mamuta. Kamnik: Osnovna šola Frana Albrehta.
Benjamin in Danijel BEZEK, 1998c: Terenski zapiski iz okolice Kamnika.
Phi l ip V. BOHLMAN, 2004: The Music of European Nationalism. Cultural Identity and Modern History. Santa Barbara: ABC CLIO. Cerkev ..., 1971: Cerkev na Slovenskem. Zdravko REVEN idr. (ur.). Ljubljana: Nadškofijski ordinariat v Ljubljani.
Emilijan CEVC, 1958: Veronika z Malega gradu. Kamniški zbornik 4. Kamnik: Občina Kamnik. 111-145.
Andrej GASPARI, 2008: Neznano blejsko jezero. Podvodna kulturna dediščina in rezultati arheoloških raziskav. Vestnik 20: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Lidija GLOBEVNIK, Matjaž MIKOŠ, 2009: Boundary conditions of morpho-dynamic processes in the Mura River in Slovenia. Catena 79. 265-276. Ivan M. HROVATIN, 2007: Izroči l o o jezeru in zmaj u kot kozmogonski mit. Studia mythological slavica 10.105-115.
Emilia HORVATHOVA, 1986: Rok vozvykoch našho 1'udu. Bratislava: Tatran. KLDB ... Krajevni leksikon dravske banovine, 1937. Ljubljana: Zveza za tujski promet za Slovenijo.
Marija KLOBČAR, 2011: »Voda, jaz ti darujem od dna do dna ...« Pesemske sledi verovanja v nadnaravno moč vode. Studia mythological slavica 14. 181-193.
Bojan KNIFIC, 2012: Tržiška dekleta daleč slove: prežitki oblačenja in z oblačenjem povezanih dejavnosti Tržičanov in okoličanov iz obdobij pred sredino 20. stoletja. Tržič, Ljubljana: Ljudska univerza Tržič, ZKO Tržič, JSKD. Fran KOTNIK, 1930/31: Otroška procesij a pred svečnico v Železni Kapli. Naš rod 5. 146.
Gregor KREK, 1872: Odlomek iz spisa: Važnost ustnega slovstva (tradicijo-nalne literature) kot izvirnik basnoslovju (mythologiji). Zora 1. 71-174. Gregor KREK, 1873: »Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesmi«. Slovenski narod 6, št. 137-138, 140, 142, 145; ponatis v: Listki 4, 96-140.
Števan KUHAR, 1910: Narodno blago vogrskij Slovancof. Časopis za zgodovino in narodopisje 7. 107-128.
Števan KUHAR, 1914: Narodno blago vogrskij Slovancof. Časopis za zgodovino in narodopisje 9.17-37.
Zmaga KUMER, 2002: Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska mati ca.
Niko KURET, 1965-1970: Praznično leto Slovencev 1-4. Celje: Mohorjeva družba.
France MAROLT, 1936: Tri obredja iz Bele Krajine. Slovenske narodoslovne študije II. Ljubljana: Glasbena Matica.
Mirjam MENCEJ, 1997: Voda v predstavah starih Slovanov o posmrtnem življenju in šegah ob smrti. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. Zoran MILIČ, 2006: Poročilo o neporušnih metalografskih preiskavah meča iz Blejskega jezera. Neobjavljen elaborat, Ljubljana. Vilko NOVAK, 1986: Raziskovalci slovenskega življenja. Ljubljana: Cankarjeva za lo žba.
L. PODGORIŠKI, 1862: Narodne vraže in navade. Slovenski glasnik 8. 367-368.
Josip PAJEK, 1884: Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev. Ljubljana: Matica Slovenska.
Poplava ..., 2007: Poplava Kropa 18. 9. 2007, http://www.youtube.com/ watch?v=5rbRv88ntxg (dostop 11. 12. 2013).
Mirko RAMOVŠ, 1991: Otroške igre z odvzemanjem in privzemanjem na Slovenskem. Traditiones 20.127-142.
Matevž RAVNIKAR - POŽENČAN, 1845: NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 483, zvezek XIII, Slovenske narodne pesme, Spisal na Selih pri Kamniku Matevž Rav ni kar.
Matevž RAVNIKAR - POŽENČAN, 1838: NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 483, Zvezek III, Stare medljudne pesmi.
Matevž RAVNIKAR - POŽENČAN, 2006: Poženčanovo berilo. Ur. D. Močnik. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Vera SCHAUBER, Hans Michael SCHINDLER, 1995: Svetniki in godovni zavetniki. Ljubljana: Mladinska knjiga.
SLP I... Slovenske ljudske pesmi I, 1970: Pripovedne pesmi. Ur. Z. Kumer idr. Ljubljana: Slovenska matica.
Spomenica župnije Nevlje, 1895.
France STELE, 1937-1939: Izročilo Tomaža Steleta. Narodno blago iz Tu-njic pri Kamniku. EtnologX-XI. 329-343.
France STELE, 1922: Politični okraj Kamnik. Ljubljana: Umetnostno-zgodo-vinsko društvo.
France STELE, 2013: Zlati hrib. Ur. B. Podbrežnik Vukmir idr. Kamnik: Matična knjižni ca.
Ljudevit STIASNY, 1894: Kamnik. Zemljepisno-zgodovinski opis. Ljubljana: samozaložba.
Jože TILL, 2010: Železnokapelska šega »nošenja cerkvic.« Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. 48-54.
Tolmač ... Tolmač za list Ljubljana L 33-66, 1983: Osnovna geološka karta 1 : 100 000. Beograd: Socialistična Federativna Republika Jugoslavija. Primož TRUBAR, 1562: Articuli oli deili, te prave stare vere kerszhanske. Tübingen: Ulrich Morhart.
Metod TURNŠEK, 1943: Pod vernim krovom 1. Ljubljana: Družba svetega Mohorja.
Ivanka UČAKAR, 2010: Nekoč je bilo jezero. Kamniški zbornik 20. Kamnik: Občina Kamnik. 191-198.
Johann Weichard Freiherrn VALVASOR, 1689 (1877): Die Ehre des Herzogthums Krain, Knjiga XI. Faksimile. Rudolfswerth: J. Krajec. 541-547. S. VITRI, 2004: Spade dell'eta del Bronzo dal Friuli. Guerrieri, principi ed eroi fra il Danubio e il Po dalla Preistoria all'Alto Medioevo. Ur. F. Marzatico, P. Gleischer. Trento. 574-575.
Stanko VRAZ, 1839: Narodne pesni ilirske. Zagreb: samozaložba. Pavle ZABLATNIK, 1990: Od zibelke do groba. Klagenfurt: Mohorjeva založba.
Ivan ZIKA, 2011: 750 let mesta Kamnika. Ur. France Malešič. Kamnik: Studio Dataprint.
Zora, 1852. Graz: Tancer. 104.
Janja ŽAGAR, 1993: Pasovi in sklepanci. Ljubljana: SEM.
91
92
Breda Podbrežnik Vukmir1 Novi trg 29, Kamnik Breda.podbreznik@kam.sik.si
Ivanka Učakar2 Šolska ulica 5, Kamnik uca kari@gma il.com
Razširjenost in živost pravljičnih motivov iz knjige Zlati hrib: pravljice in povedke iz Tunjic in okolice
Leta 2013 je Matična knjižnica Kamnik izdala knjigo Zlati hrib: pravljice in povedke iz Tunjic in okolice. V njej so objavljena folklorna besedila, ki jih je med leti 1900 in 1909 zapisal dr. France Stele, umetnostni zgodovinar in znameniti Tunjičan. Knjiga prinaša Steletove zapise iz dveh njegovih rokopisnih be-ležnic, shranjenih v Biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti v arhivu knjižnice Umetnostnozgodovinskega inštituta dr. Franceta Steleta. Del teh terenskih zapisov je že objavil v člankih Izročilo Tomaža Steleta: Narodno blago iz Tunjic pri Kamniku in Ljudsko izročilo iz Tunjic in iz kamniške okolice: Spominu Borisa Orla. Zapisal je pripovedi starega očeta, očeta, bratov in nekaterih sorodnikov. Za ta prispevek smo raziskali, ali so motivi iz 21-ih pravljičnih besedil v tej knjigi znani v evropskem prostoru in živi še danes. Primerjali smo jih z Grimmovimi pravljicami in z motivi v zbirki Glasovi, ki prinaša objave folklornih zapisov s terena po Sloveniji, ki niso starejši od 50 let in jih ljudje še pomnijo in pripovedujejo. Ugotovili smo, da so motivi znani v širšem evropskem prostoru in da gre v Steletovih zapisih za različice mednarodnih motivov, ki imajo tudi antične korenine. Od 21 pravljic pa je kar 9 takšnih, ki so še ohranjene v motivih v tridesetih besedilih iz 43 knjig iz zbirke Glasovi. Najbolj živ je motiv zvitorepe lisice, ki poje med in za to obdolži zajca. Ključne besede: pravljice, slovstvena folklora, motivi, ATU mednarodna klasifikacija motivov
In 2013, the Kamnik Public Library published a book titled The Golden Hill: the Tales of Tunjice and About, which comprises folklore texts recorded by the famous local art historian France Ste I e, PhD, in years between 1900 and 1909. The collection is based on two notebooks of records, handwritten by Ste I e and kept in the archives of France Stele Institute of Art History, a section of Slovenian Academy of Sciences and Arts Library. France Stele already published a section of his fieldno-tes in two newspaper articles: The Legacy of Tomaž Stele: National Lore of Tunjice near Kamnik and National LegacyofTunjice and Kamnik area: In memory of Boris Orel. The latter article has been analysed to establish whether the motifs found in the ta I es are present in the broader European sphere and if they still exist. Thus, a comparison was made with Grimm's tales and with the motifs present in the Voices, a collection that accounts for Slovene folk tales no older than 50 years and still passed on
1	Magistra znanosti, Matična knjižnica Kamnik.
2	Prof. in dipl. lit. kom., bibliotekarka.
by people. In consequence, we discovered that motifs present in Stele's notes are variants of European tales and as such, some originate from antique tradition. Out of 21 fairy tales, nine have plots that recur partially or in some aspects in as many as 30 texts from the Voices collection. The most frequent plot is that of a sneaky fox eating all the honey and blaming it on the hare. Key words: fairy ta I es, written folklore, motifs, Aarne-Thom-pson-Uther classification system of classifying folktales
1 Najdba in objava Steletovih zapisov
Leta 2013 je Matična knjižnica Kamnik izdala knjigo Zlati hrib: pravljice in povedke iz Tunjic in okolice. V njej so obj avljena folklorna besedila, ki jih je med leti 1900 in 1909 zapisal dr. France Stele, umetnostni zgodovinar in znameniti Tunjičan. Pobudo za izdajo knjige je dala ddr. Marija Stanonik, dolgoletna urednica zbirke Glasovi, ki objavlja folklorno slovstvo, ki še živi med ljudmi po Sloveniji, in raziskovalka slovstvene folklore. Opozorila je na objavljene članke in na rokopisno gradivo v knjižnici umetnostnozgodovinskega oddelka na SAZU. Sodelavci pri izdaji knjige smo se lotili transkribiranja rokopisnih zapisov, kar je terjalo veliko časa, potrpežljivosti in tudi dogovorov o zapisu v knjižni jezik. Želimo poudariti pomen tega odkritja in seveda tudi dela z rokopisi, ki so po več kot 100 letih ugledali luč sveta.
Knjiga prinaša Steletove zapise iz dveh njegovih rokopisnih beležnic, shranjenih v Biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti v arhivu knjižnice Umetnostnozgodovinskega inštituta dr. Franceta Steleta. Del teh terenskih zapisov je že objavil v člankih Izročilo Tomaža Steleta: Narodno blago iz Tunjic pri Kamniku (1939) in Ljudsko izročilo iz Tunjic in iz kamniške okolice: Spominu Borisa Orla (1963). V uvodu prvega članka avtor pojasnjuje: »Narodno blago, ki ga tu priobčujem, sem zapisal pred letom 1903 po pripovedovanju svojega starega očeta Tomaža Steleta, ki je bil rojen v Tunjicah pri Kamniku dne 16. decembra 1818. in tam na svojem domu, št. 17, kjer je pred mojim očetom gospodaril, umrl dne 28. febr. 1903. Danes obžalujem, da njegovih besed nisem ohranil v pristnem, častitljivo starinskem jeziku, v katerem nam jih je otrokom pripovedoval, ampak sem iz prvotnih zapiskov priredil sedanjo, nekam literarno obliko«(Stele 1939: 329). V drugem članku pojasnjuje, da je številne zapise nabral na pobudo profesorja Karla Štreklja in po njegovem nasvetu zapisoval tudi pravljice, za tokratno obj avo pa je izbral tisto, kar »je pred desetletji še živelo v spominu mojih domačih, predvsem očeta Franceta in bratov Toneta in Jožeta. Očetovo pripovedovanje se nanaša predvsem na hišno izročilo in spomine na Francoze, zbrano leta 1909 za Slovensko Matico kot gradivo za spomine na Francoze, ki jih je objavil J. Gruden v Zborniku Matice Slovenske XII. zv. Ljubljana 1911, str. 1-28« (Stele 1963: 337). Med prvo objavo v Etnologu in drugo v Slovenskem etnografu je minilo skoraj 30 let, med zapisi in objavo pa šest desetletij.
Iz različnega gradiva v narodopisni zapuščini (pravljice, povedke, pesmi, zbadljivke, opisi izdelave, postopkov, naslovi znancev, pregovori) smo izbrali vse
93
94
pravljice. Ker so v knjigi Zlati hrib objavljene prvič, so rokopisi najprej dobesedno prepisani.
Vsa besedila iz člankov in rokopisnih beležnic so za objavo v knjigi preurejena: dodani so naslovi, vsebinsko pa so po zgledu zbirke Glasovi urejeni v posamezne sklope: pravljice, bajčne, strašljive, legendne, roparske in zgodovinske povedke. Prav tako so besedila jezikovno prirejena današnjemu času.
2 Stele kot folklorist
O Steletu kot folkloristu izčrpno piše ddr. Marija Stanonik v uvodu h knjigi Zlati hrib, v kalerem ocenjuj e na pod l agi njegovih predavanj in zapisov, da bi »lahko postal odličen (likovni in slovstveni) folklorist ali celo etnolog«(Stanonik 2013:10).
V začetku 20. stoletja je bila javnost zaradi krepitve nacionalne zavesti zelo naklonjena slovstveni dediščini in njenemu zbiranju. Tudi France Stele je kot gimnazijec že pred letom 1903 začel zapisovati hišno izročilo. Pesmi je pošiljal Karlu Štreklju za zbirko in si začel z njim dopisovati. V pismih so se mu razjasnili pogledi na pomen dediščine, kaj vse sodi vanjo in kako jo iskati, ohranjati. V zadnjem letniku gimnazije je leta 1906 za dijake kranjske gimnazije pripravil predavanje O narodopisnem zbirateljskem delu (Cevc 1985: 128-134). Tako iz predavanja kot iz članka, objavljenega v Zori 1909 (Cevc 1985: 126), prepoznavamo, kako dobro je poznal folkloristiko in terensko delo. S predavanjem in člankom je želel dijake in študente navdušiti za zbiranje slovstvene in evidentiranje likovne dediščine. Predavanje začne z opozorilom na poetičnost slovenskega naroda, ki gradi cerkve na gričih, preide na motiviko panjskih končnic in nato na pesmi in pravljice. Pove, da je vse, kar je povezano z narodnim blagom, folk-loristika, narodo-znanstvo. K narodnemu blagu prišteva dela, v katerih je narod »izrazil svojo nrav, sebe: zidava in okraski, lega poslopij, katere kraje po se bno odli kuje, katere snovi jem lje za slike na končnicah, pesmi, pravljice, pripovedke, bajke, za-bavljice, rekla (fraze), pregovori, poučne povesti, noša, šege in običaji« (Cevc 1985:128). Zavrača mnenje, da se na te renu ne da nič več najt i. Opogumlja mlade zbiralce, naj se ne ustrašijo neprijetnih terenskih izkušenj. Prepričan je, da je treba zapisati tudi pesem, ki je morda že objavljena, ker se ves čas pojavljajo nove variante. Zapisujejo naj »folklorne obrazce (poimenovanja orodij, delov hiš, krajev, ljudi - tudi norčevanja, kletvice, zagovore, rekla, uroke ...), folklorne pesmi, posebej za Štrekljevo zbirko, folklorne pripovedi (pravljice, pripovedke, bajke, ki se nanašajo na sv. Pismo, posmrtno življenje, nadnaravna bitja, naravne prikazni, legende, ... povesti, ki pripovedujejo o zadnjih vojskah, o narodnih junakih« (Cevc 1985: 130). Pri svoji Razvrstitvi se opre na Josipa Westra, po njem povzame tudi podrobno razlago, kaj naj zbirajo: »Kakšni so običaji o velikih praznikih: božiču, veliki noči, o kresu? Česa se o posameznih praznikih ne sme delati, da ne zadene koga kazen? Kaj misli ljudstvo o duhovnikih? Kateri cerkveni obredi se porabljajo za čarodejstva? /.../ Kaj si misli ljudstvo o soncu, mesecu, zvezdah, o vplivu teh teles na naravo, rast človeka, ži vali, rastlin? /.../« (Cevc 1985: 130). Terensko delo mu je bolj kori-
stno kot slaba verzifikacija. Za način dela daje enake napotke kot Štrekelj, dodaja svoje izkušnje in anekdote: »Zapisuj vestno tako kot narod izgovarja, da bodo tvoji zapiski zanesljivi in imajo za znanost kako resno vrednost« (Cevc 1985: 130). Svari pred izboljševanjem, spreminjanjem. Da je dobro poučen o temi, se izkaže v nadaljevanju, ko predstavi zgodovino zbiranja od Herderj a do Linharta, Vraza, Va ljavca, Štreklja. Na koncu vizionarsko napoveduje nastanek slovenskih ustanov - akademije, univerze, za kalere bo vse to dragoceno gradivo za preučevanje, za »znanstvo«, kot poimenuje znanost. Prav tako pa ceni drug način objavljanja folklornega gradiva: »lepo knjigo«, »poezijo«, kakor so Bajke in povesti Janeza Trdine ali Bisernice Ivana Šašlja.
V tem duhu smo uredil i tudi knjigo Zlati hrib - namenili smo jo bralcem v užitek in raziskovalcem v gradivo.
3	Namen članka
Odkritje Steletovih zapisov pravljic in povedk je pomembno za slovensko slovstveno folkloro. Njegovi za pisi niso litera rizi ra ni in prede la ni pravljični moti vi, pač pa kažejo živost ustne tradicije tako v stilnem kot motivnem smislu. Vtem prispevku raziskujemo razširjenost in ohranjenost pravljičnih motivov iz Steletovih zapisov. Zanima nas, ali so razširjeni tudi v evropski pravljični tradiciji in ali so živi še danes. Postavili smo hipotezo, da so obravnavane pravljice del evropske pravljice in da so žive tudi še danes, četudi v drugih različicah.
Potrditev hipoteze bo dokaz, da so Steletove pravljice del mednarodno znanih motivov in da so nekateri živi v slovstveni folklori še danes. Zato so njegovi zapisi prispevek k oblikovanju zemljevida prostora in časa širjenja terohranjanja pravljic. Predvsem pa poudarjamo pomen Steletovega zapisovanja ljudskih pripovedi in lokalne slovstvene folklore, saj seje nesnovni dediščini Gašperja Križnika, enega najbolj pomembnih zapisovalcev, pridružila še Steletova. Stem lahko kamniško okolje štejemo med pomembnejše vire slovstvene folklore.
4	Metode dela
Steletove motive smo primerjali z motivi iz Grimmo-vih pravljic in iz slovenskih pravljic, opiramo se predvsem na antološke izdaje. Za Grimmove pravljice smo se odločili zaradi starosti gradiva in zaradi prvega sistematičnega zbiranja ter objavljanja v srednjeevropskem prostoru. Pregled antologij slovenskih pravljic je pokazal, da so taki motivi znani v slovenskem prostoru. Tako smo dokazali razširjenost. Primerjava s pravljični mi moti vi iz zbir ke Gla sovi pa nam kaže, če so motivi ohranjeni še danes in torej živi.
Glede na to, da avtorici nista folkloristki, pač pa dobri poznavalki folklornega slovstva, saj ga uporabljata pri svoj em strokovnem in pedagoškem de l u, ga tudi sami zbirata in sodelujeta na pripovedovalskih dogodkih, bosta za namen članka izbrali literarni pristop k obravnavani snovi, torej razširjenost, različice in živost moti vov.
Ilustracija pravljice Deklica v mišjem kožuhu, avtorica Andreja Peklar
Ker je pravljičnega gradiva ohranjenega veliko v različnih zapisih in izdajah, so rezultati raziskave omejeni na izbrane vire. Že to pa je dovolj za potrditev hipoteze o povezanosti motivov Steletovih in drugih pravljic v širšem in domačem oko lju ter o živosti vse do današnjega časa.
5 Obravnava motivov s primerjalno analizo - razširjenost
V knjigi Zlati hrib je objavljenih enaindvajset pravljic, za katere najdemo veliko motivnih različic med slovenskimi in Grimmovimi pravljicami, ki smo jih vzeli kot referenčni okvir za določanje povezanosti s slovensko in z evropsko pravljico. Spodnja preglednica prinaša pregled motivov iz knjige Zlati hrib. Opredelimo motiv, ki mu dodajamo mednarodno klasifikacijo motivov,3 kjer je to mogoče. Sledi navedba naslova pravljice iz Grimmovih zbirk ali druga znana varianta pravljice.



AsTh / ATU je klasifikacijski indeks pravljic, povedk in basni, uvedla sta ga finski zbiratelj pravljic Antti Aarne in ameriški zbiratelj Stith Thompson. Izšlo je več izdaj (1910 izda Antti Aarne Index of Types of Folktale, 1928 ga razširi Stith Thompson, 1961 ga dopolni). Sistem je bil omejen na evropske pravljice, ki so jih razdelili glede na različne variante in motive. Leta 2004 ta sistem izboljša in razširi Hans-Jörg Uther, ki izda The Types of International Folktales: A Classification and Bibliography Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson. Tako se začne uveljavljati ATU-indeks - mednarodna klasifikacijska številka pravljičnega tipa. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/ wiki/Aarne%E2%80%93Thompson_classification_system (dostop 23. 12. 2013).
95
3
Preglednica 1. Razširjenost v slovenskem in evropskem prostoru
96
Naslov in št. pravljice v knjigi Zlati hrib	Tema, motiv, ATU	Slovenske in evropske variante (Grimm)
Medved, lisica in zajec (1)	Zvita lisica poje med. ATU 15	Slovenske: Mojca Pokrajculja, Zakaj ima zajec le kos repa? in Zajec, volk in lisica
Bolan zdravega nese (2)	Zvita lisica pretenta volka, da je odsev lune v luži sir; in da jo nosi, čeprav je pretepen, ona pa se pretvarja, da ji možgani gledajo iz glave. ATU 34 + 3 + 4	Slovenska: Volk in lisica
Ti vojsko napovem (3)	Vojna med živalmi, pes dela čevlje volku, lisica podpihuje volka, da napove psu vojno, vojna med domačimi (pes, prašič, maček, puran, petelin) in gozdnimi živalmi (medved, volk, zajec, lisica). ATU 102 + 103	Slovenska: Volk, pes in mačka Grimm: Bremenski mestni godci
		Slovenska: Povodni mož (otrok želi domov ne glede
Fantek in punčka pri cver-gelčkih (9)	Bratec in sestrica se izgubita v gozdu, prideta v domovanje škratov, kjer je vse majhno, hočeta domov, škratje jima pomagajo.	na lep sprejem) Grimm: Sneguljčica (dom pri škratih), ruska: Trije medvedi (opis doma, predmetov, preizkušanje žlic in postelje)
		Grimm: Pepelka, Kosmatinka
Deklicavmišjem kožuhu (11)	Pastorka, ki jo mačeha prežene od doma, živalski pomočniki (krava in čudežni	Pepelko (Žalostna kraljična in druge prekmurske
	ključek), preobrazba s pomočjo 3 lepih oblek, identifikacija s pomočjo prstana,	pravljice)
	poroka in ponovna vrnitev v višji družbeni red. ATU 510 A + 510B	Križnik: Od sovvčne zvezde Valjavec: Čudoviti konj
	Mačeha se želi znebiti pastorke, pošlje jo v zakleti grad; ker je dobra do živali, ji	
Mačji grad (12)	te pomagajo premagati vraga. Prava hči zavrne živali, za kazen jo vrag raztrga. Dobra pastorka - lena hči.	Grimm: Zlati dež
	Zavračanje moža iz nižjega družbenega razreda, da bi se ga princesa znebila, ga	
Kdor izbira, izbirek dobi (4)	pošlje k vragu/hudobi na zlato goro po tri bisere; vprašanja hudobi/vragu (zakaj brodar nenehno vozi čez vodo, zakaj drevje ne rodi, zakaj ni vode v vodnjaku). ATU 461+930	Grimm: Vrag s tremi zlatimi lasmi
Mož je dajal vbogajme, da	Bogat, usmiljen graščak, skopa žena, straši po smrti, mož jo odreši z dobrotljiv-	
je rešil dušo svoje žene (8)	ostjo.	
Kača se je spremenila v lepo ženo (5)	Motiv kače, v katero je ukleto lepo dekle, poleg nje pa celotna okolica, ki spi; motiv odrešitve in preobrazbe v lepo dekle.	Grimm: Trnuljčica Veronika z Malega gradu (dekle, zakleto v kačo, ki pa ne dočaka odrešitve)
	Trije sinovi imajo zlate lase, ker je njihova mati med nosečnostjo jedla ribo z	
Bratje z zlatimi lasmi (6)	zlatimi luskami; fantje gredo po svetu in se dogovorijo za znamenje, ki opozarja na težave enega od bratov, motiv okamnitve in kasneje odrešitve.	Grimm: Zlata fanta
		Križnik: Od sončne zvezde
Bratje - orli (7)	Mati ukolne tri brate v orle, sestra jih reši s sedemletnim molkom. Poroka sestre, podtaknjeni otroci (zavida ji kuharica) ...	Grimm: Dvanajst bratov, Vrana, Sedem krokarjev Tri ptičice (motiv odvzema novorojencev), Šest labodov
	Coprnica vzame čeveljčke, fant jih hoče nazaj, z dobrimi dejanji pridobi zaveznike	
Rdeči čeveljčki (19)	in premaga čarovnico (nakrmi golobe, namaže vrata, dekli da metlo), dobi tudi tri čudežne pomaranče, iz katerih skočijo tri deklice, ena ostane živa (spremeni se v kukavico), pomen vode.	Slovenska ljudska: Tri pomaranče
Dvanajst razbojnikov (10)	Razbojniki in njihovo srečanje s trčenim fantom, ki ga ni strah in nosi vrata s seboj, da ga ne bodo tuja po petah tolkla.	Slovenska ljudska: O mladeniču, ki bi rad strah poznal. Grimm: O fantu, ki je šel po svetu strahu iskat
O enem majhnem žnidarju (13),	Žnidar pobije 40 oziroma 300 muh, bahav, kralj ga vzame v službo, z zvijačo premaga velikana, medveda, sovražno vojsko,	Grimm: Pogumni krojaček
Tristo na mah (14)	Znana zvijača - sir > kamen, ptič > kamen. ATU 1640 + 1060 + 1115 + 1062	
Cesar in oglar (17)	Enakost cesarja in oglarja, obisk na dvoru, robato vedenje	Slovenska ljudska: Trije kozli
Kako se dobrota povrne	Doktor medicine in skopušni prijatelji duhovniki; pameten pes, pokopan kot	
(20)	človek, ker doktor to plača.	
Babo ste mi ubili (15)	Brat bratu ubije ženo in za to okrivi duhovnika, prevara s spovedjo.	
Zaljubljena mežnar in kuharica (16)	Mežnar prevara kuharico, da pes zna govoriti, pobere ji denar.	Prekmurska: Pes, ki je znal govoriti
Zaklad v Frajmanovi jami (18)	Nasvet, kako dobiš zaklad - ne smeš se bati.	
Zvat hrif (21)	O zakladih in njihovem odkrivanju.	
Za skoraj vse pravljične motive, razen za zadnje, ki so bolj kot ne anekdotične narave, smo našli vzporednice bodisi v slovenski slovstveni folklori ali pri Grim-movih pravljicah. Potrebno pa je dodati, da so zakladi v jamah ali kje v okolici vasi pogosti motivi, ki smo jih našli v zbirki Glasovi, vendar ne v pravljičnih motivih. O jamah z zlatom in zlatih izvirih v kamniških planinah je pisal tudi Tone Cevc (1973), torej ne gre za osamljene in povsem samosvoje primere. Tudi vračanje duš umrlih na zemljo zaradi slabih dejanj med življenjem so pogosti, vendar bolj bajčni kot pravljični motivi. Torej bi lahko tudi za zadnja besedila našli vzporednice med foklornimi besedili. Že ta pregled nas navaja k trditvi o povezanosti pravljičnih motivov v Steletovih zapisih z evropsko pravljično tradicijo. Zato se bomo bolj podrobno ustavili le pri nekaterih besedilih.
5.1 Motivna primerjalna analiza izbranih pravljic
Ker je gradivo preobsežno za natančno in posamično analizo, smo izbrali nekaj najbolj razširjenih motivov. Z njimi dokazujemo, da so Steletovi sorodniki, ki so mlademu Francetu pripovedovali pravljice, te slišali drugod, kar pomeni, da je obstajala tradicija pripovedovanja, ki je iz evropskega kulturnega prostora črpala motive in teme.
V Steletovem rokopisu so vse tri živalske pravljice zapisane kot ena, povedal jo je en pripovedovalec, ob redakciji pa smo se zaradi večje razumljivosti odločili, da jih zapišemo kot tri (Zlati hrib 2013: 136).
5.1.1 Medved, lisica in zajec
Medved, volk, lisica in zajec so kopali laz (njivo), na njegovem koncu so imeli zakopan lonec medu. Lisica je med delom hodila jest med in trdila, da hodi na krst. Ko so končali, naj bi malicali, a medu ni bilo. Med prepirom, kdo ga je pojedel, lisica predlaga, da gredo počivat na hrib. Ko ležijo, se pobruha zajcu pod rep in ga zatoži. Volk in medved zajca raztrgata.
Glavna nosilka dogajanja je lisica - je lažniva in prekanjena, požrešna; volk in medved sta lahkoverna in močna, zajec jo skupi kot najšibkejši.
Motiv je znan v vseh slovenskih pokrajinah. Glede na raziskavo Alojzija Bolharja (Slovenske basni in živalske pravljice 1975: 243) je bila prva inačica objavljena leta 1850 (Janez Trdina: Lisica, volk in medved, Ljubljanski časnik), druga leta 1862 (Janko Pukmaj-ster - Vijanski: Zakaj ima zajec le kos repa?, Nanos) in nato 1901 (France Kotnik - Doberčan: Zajec, volk in lisica, Mir), torej so bile zapisane na Dolenjskem, Primorskem in Koroškem. Sledile so objave v revijah za otroke: leta 1900 Vrtec (Zoran: Zakaj ima zajec kratek rep in zakaj črti medved lisico?), 1909 Zvonček (Fran Košir: Od kdaj ima zajček kratek rep), v šolskem letu 1961/62 Ciciban (Milko Matičetov: Od kdaj je zajec brez repa?). V knjižnih izdajah so jih objavili: Matija Valjavec v Izbranih spisih za mladino 1922 (Zakaj zajec nima celega repa?), Pavel Flere v Pravljicah 1931 (Kako so spravili zajca ob rep) ter Lojze Zupanc v Zaklad na Kučarju 1956 (Od kdaj ima zajček kratek
rep?), Milko Matičetov pa v Zverinicah iz Rezije 1973. leta Lisica snedla volku maslo.
5.1.2	Bolan zdravega nese
Lisica prepričuje medveda in volka, da je odsev meseca v luži sir. Medved pije in pije, da mu že iz zadnjice vse ven leti, lisica mu jo s štrenami zamaši. Zaslišijo glasbo v graščini, gredo na ohcet, medved naravnost k svatom, lisica v kuhinjo. Svatje pretepejo medveda, ker se ponečedi, lisica pa se naje godlje, glavo ima vso umazano. Pretepeni medved nosi lisico, ker mu ona trdi, da se ji možgani ven vidijo. Lisica poje: »Ta bolan ta zdravega nese.«
Tudi ta motiv je znan po vsem slovenskem ozemlju in od sredine 19. stoletja večkrat objavljen. Alojzij Bol-har (Slovenske basni in živalske pravljice 1975: 247) v opombah opozarja na številne inačice pravljice Volk in lisica iz Rezije in Beneške Slovenije: pod naslovom Živalska pravljica je kar tri primere istih pravljičarjev pripovedovalcev zapisal v rezijanskem in terskem narečju J. Baudouin de Courtenay leta 1876; pisatelj Ivan Trinko - Zamejski objavi Lisica in volk 1931; Volk v Žbajančičevi sobici pa Milko Matičetov v Zverinice iz Rezije 1973. Z vzhodnega dela slovenskega etničnega ozemlja, iz Dravinjske doline, prihaja O lisici in volku, objavljena v otroški reviji Zvonček leta 1914. Medžimursko Lisica in volk zapiše Lea Fatur 1927/28.
5.1.3	Ti vojsko napovem
Volk ujame ovco. Lisica mu svetuje, naj kože ne raztrga, naj da pri psu delat čevlje. A pes kožo požre in volka prevara s čevlji iz kravjeka. Ko volk beži čez vodo pred lovci, izgubi čevlje in lisica mu tokrat svetuje, naj psu napove vojno, volk jo uboga. Pes izziv sprejme, a zahteva, da se bojujejo kar na kmetiji, pes noče v gozd. Na eni strani so domače živali (pes, prašič, maček, puran in petelin), na drugi gozdne (medved, volk, zajec in lisica). Domače živali na svojem terenu z značilnimi gibi prestrašijo in zato tudi premagajo gozdne živali. Te zbežijo, medved celo pade z drevesa in se ubije. Bibliografijo starejših slovenskih inačic je objavil Alojzij Bolhar.
Prva objava je leta 1848 v Vedežu (Ivan Obalo: Pes v starosti). Zanimivo je, da so te inačice večkrat objavljene v narečjih: v rezijanskem narečju Živalska pravljica J. Baudouina de Courtenayja v Materialy dlja južnoslavljanskojdialektologiiietnografii, I. in Slavjan-skij sbornik, 5. (1876); v štajerskem Stari pes Matija Valjavca, zapisan v Miklavžu na Štajerskem in objavljen v Kresu 1885; v beneškoslovenskem Vol, pes in mačka objavi Ivan Trinko - Zamejski v Domu in svetu 1898; v prekmurskem Od živali Števana Kuharja, objavljena v Novinah, 1919. Po drugi vojni so znane objave rezijanskih Mjersinska in lazška vojska. (Metod Turnšek: Od morja do Triglava, II. knjiga) in Volk in pes za Velikim bardom (Milko Matičetov: Zverinice iz Rezije). Daljši živalski ep Vojska z volkom in psom o mačku, ki se niti zavedel ni, da je premagal hude nasprotnike, je poustvaril Matija Valjavec.
V prvi pravljici Medved, lisica in zajec vsi delajo, a lisica hodi lizat med in se zlaže; v drugi Bolan zdravega
97
98
nosi pretenta medveda, da jo pretepeni medved nosi in se mu posmehuje; v tretji Ti vojsko napovem pa ves čas svetuje volku, usmerja dogajanje. Vsi motivi so znani iz slovenskih in evropskih zapisov.
Lisica je glavni sprožilec dogajanja, nosilni lik, zato si oglejmo, kakšna je njena vloga in podoba v evropskem slovstvu in literaturi.4
»Med vsemi živalmi, ki nastopajo v živalskih pripovedih in basnih, zaseda lisica prav gotovo prvo mesto. Njene telesne in duševne lastnosti so ji določile precej protislovno vlogo v pripovednem izročilu, kjer velja za zvito, prebrisano, drzno in bistroumno, istočasno pa tudi za hinavsko, zlobno, požrešno in pohotno žival. Vendar pa je nauk tako živalskih pravljic kot basni po navadi isti: 'Posnemajte lisico v njeni modrosti in bistroumnosti, varujte pa se njene hinavščine in zlobe'.« (Živalska govorica: slovenske basni in pripovedi o živalih, 2011: 7)
Lisica je ena od živali, ki imajo pomembno vlogo v mitih, basnih, epih, pravljicah in povedkah po vsem svetu od Mezopotamije, Amerike, Azije do Evrope. V mitih, povedkah in pravljicah ima vlogo božanske ali demonične živali, v basnih pa privzema človeške lastnosti: zvijačnost in goljufivost.
V	keltskem izročilu se lisica pojavlja kot čudežna pomočnica, ki pomaga najti zdravilo za bolnega očeta.
V	grško-rimski mitologiji jo imajo za zvito škodljivko, ki uničuje vinsko trto. Do danes je znana basen Lisica in grozdje - ATU 59. O njeni zvitosti in hinavskem vedenju so pisali številni antični avtorji od Plinija do Hero-dota, največ Ezop, kateremu je bil najbolj priljubljen živalski lik prav lisica. Od Ezopa se je vpliv preko rimskih piscev prenesel na srednjeveške in se nato razvejal v literaturo in ustno izročilo. Drug vir srednjeveških zapisov o lisici so Sveto pismo in apokrifne legende, tu lisica pooseblja krivoverce, zlobneže, hinavce. Po letu 1000 so začeli nastajati živalski epi, motivi so pripotovali tudi iz indijskih pravljic Pančatantra, kjer sta glavna lika šakala Dimna in Kalila. Med 12. in 15. stoletjem se v Evropi širi živalski ep o lisjaku Rein-hartu (v nemščini Reineke Fuks ali Reinhart Fuchs, v francoščini Roman de Renart). Ta zbirka navdihne La Fontaina, Goetheja, Grimma. V slovenščini jo za mladino predela Josip Brinar, izide 1904 kot Lisica Zvitorepka.
Vsebine se ves čas selijo iz ljudskega pripovedništva v literaturo in obratno. Prvič v slovenščini so basni zapisane v pridigah Janeza Svetokriškega (16911707), slede mu Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Janez Trdina, Josip Stritar, Dragotin Kette.
Kaj pa lisica v ljudskem pripovedništvu?
Lisica velja v pravljicah za pametno in prebrisano pa tudi hinavsko žival. Njen nasprotnik je največkrat volk, tudi medved, lev. Včasih ima glavno, včasih stransko vlogo. Indeks ATU v poglavju Živalske pravljice, v podpoglavju Divje živali in v razdelku Prebrisana lisica (ali
4 Gl. Monika Kropej: Lisica. Njena vloga in sporočilnost v slovenskem in srednjeevropskem izročilu, Traditiones 36/2:115-142, in Monika Kropej: Živalska govorica: slovenske basni in pripovedi o živalih, v: Živalska govorica: slovenske basni in pripovedi o živalih, Radovljica: Didakta, 2011, 5-10, ter Monika Kropej: Lisica u slovenskim us-menim pričama, v: Kulturni bestijarij, II. dio, Zagreb: Inštitut za etnologiju i folkloristiku, 2012, 27-41.
druga žival) navaja kar 69 tipov pravljic, kjer ima lisica nosilno vlogo, med njimi tudi: 3 Navidezna poškodba,
4	Bolni nosi zdravega, 9 Nepošteni partner, 15 Lisica gre za botro, 20C Živali bežijo v strahu pred koncem sveta, 34 Volk se potopi po odsev sira. V podpoglavju Divje živali in domače živali je razvrščenih 49 tipov, tudi tu je lisica eden od likov: 102 Pes kot volkov čevljar in 103 Vojna med divjimi in domačimi živalmi.
Za tip ATU 3 + 4, navidezna poškodba5 oziroma bolni nosi zdravega6, kar je običajna kombinacija, ATU navaja inačice iz Finske, Švedske, Latvije, Estonije, Irske, Nemčije (Grimm), Madžarske, Češke, Slovaške, Italije, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Portugalske, Mehike, Argentine, Turčije, pa tudi židovsko, jakutsko, tadžiško, gruzijsko in mongolsko, japonsko, polinezijsko varianto, zapisane so praktično po vsem svetu. Za slovenščino je naveden Anton Kosi, ki je 1894 izdal Zlate jagode, zbirko basni za slovensko mladino in preprosto ljudstvo.
Še več primerov je navedenih pod tipom ATU 15 lisica gre za botro7: od Južne Afrike, Konga, Eritreje, Sudana, Egipta preko vse Evrope do Finske, od Islandije in Ferskih otokov preko Švedske, Estonije, Latvije, Rusije do Osetov in Čuvašev, od Katalonije preko Zahodne Indije in Dominikanske republike do južnoameriških Indijancev. Vsi so zapisani med leti 1900 in 2000, torej v zadnjih 100 letih. Prav tako je navedeno, da je ta motiv pogosto kombiniran z drugimi tipi, motivi. Del zgodbe je objavljen v poznih izdajah francoskega živalskega epa Roman de Renart, v nemščini sta jo objavila Grimma v Otroških in hišnih pravljicah, za slovenščino pa navajajo Josipa Brinarja (1904) in Bolharja (1975).
Tip ATU 102 pes kot volkov čevljar8 se ponavadi pojavlja v kombinaciji 100 + 102 + 103 (volk, ujet zaradi petja + pes kot volkov čevljar + vojna med divjimi in domačimi živalmi), v našem primeru le ATU 102 in ATU
5	ATU 3 Navidezna poškodba. Lisica prekrije svojo glavo z mlečno snovjo (maslo, jogurt, sir, smetana) ali testom in prepriča volka (medveda), da je tako hudo poškodovana, da ji možgani silijo ven.
6	ATU 4 Volk preskrbi hrano za lisico. Lisica prepriča volka (medveda), da gre v kokošnjak (hlev) in vrže piščance (jagnjeta) ven k njej. Nato lisica naščuva pse, da napadejo volka. Lisica zbeži s piščanci. Ko kasneje sreča volka, se pretvarja, da je bila bolj napadena kot volk. Lisica pretenta poškodovanega volka (medveda), da jo nosi na svojem hrbtu in se pretvarja, kako zelo je bila poškodovana. Medtem lisica govori: »Bolni zdravega nosi.« (»Tepen nosi tistega, ki
ni bil.«) Ko jo volk vpraša, kaj poje, lisica obrne besedilo ali grozi volku (reče, da ju psi lovijo).
7	ATU 15 Kraja hrane - lisica gre za botro. Lisica (mačka, šakal) in volk (medved, miš) živijo skupaj. Lisica se pretvarja, da so jo povabili, da bi bila botra pri krstu (ali je povabljena na pogreb ali na poroko), namesto tega pa na skrivaj poje maslo (med), ki ga je volk shranil. To se zgodi trikrat. Ko jo volk vpraša po imenu krščenca, si lisica izmisli imena, ki ponazarjajo zmanjševanje hrane v shrambi.
Ko volk odkrije, da je maslo izginilo, obtoži lisico, ki vse zanika. Lisica predlaga preizkus, da bi ugotovila, kdo je pojedel maslo: oba bosta legla na sonce in čez nekaj časa bo maslo priteklo na dan. Medtem ko volk spi, ga lisica namaže in to »dokazuje« njegovo krivdo.
8	ATU 102 Pes kot volkov čevljar. Star pes (lisica, šakal, zajec) obljubi, da bo naredil čevlje (krznen plašč) za volka (leva, hijeno). Pes naroči kravo, prašiča, ovco ..., da bi naredil čevlje, a jih poje. Ko volk opazi prevaro, pes uide s trikom - naroči volku, da prečka močvirje in sedaj ima čevlje.
103 vojna med divjimi in domačimi živalmi.9 Variante pravljice o psu kot čevljarju so znane po vsej Evropi, Afriki, posebej veliko jih je v arabskem svetu (Iran, Irak), ne pa v Severni ali Latinski Ameriki. Pravljica o vojni med živalmi je bila zapisana sredi 12. st. v epu o Reinhartu, zapisovalci so jih slišali tako na Finskem kot v Estoniji, Nemčiji (Grimm) do Španije. Posebej pogoste so med Slovani: v slovenščini je prvič objavljena pod naslovom Stari pes v Kresu 1885, med Hrvati jo je zapisal Matija Valjavec in jo objavil 1890, zapisana je tudi med Srbi, Rusi, Belorusi. Vzniknila je ali pripotovala tja do Indijancev Severne Amerike in leta 1982 je objavljena celo v zbirki malgaških pravljic.
Živalske pravljice v knjigi Zlati hrib torej prinašajo pravljico (pravljice), katere nosilni lik je lisica kot zvita, bistroumna, a hinavska žival. Taka vloga in taki tipi pravljic so znani po vsej Evropi, po arabskem svetu do Afrike in obeh Amerik. Motivi so se povsod prepletali in od antike dalje prehajali v literaturo in spet nazaj v izročilo. Na slovenskem etničnem ozemlju so variante znane od Rezije do Prekmurja. Živalske pravljice, ki jih je ok. leta 1905 zapisal France Stele, so del slovenskega in evropskega izročila, dvomimo, da je neznani pripovedovalec leto pred tem, 1904, prebiral Brinar-jevo Lisico Zvitorepko.
5.1.4 Deklica v mišjem kožuhu
Tako smo naslovili pravljico, katere motiv je deklica, ki jo mačeha prežene z doma, živali pa ji pomagajo v odločilnih trenutkih z lepimi oblekami. Deklica živi v nasilnem okolju, oblečena je v mišje kožuhe, v naši zgodbi služi kot pastirica na graščini, kjer jo mladi graščak vedno, kadar mu obuje copate, brcne. Za mašo se s čudežnimi oblekami preobrazi v lepotico, v katero se zaljubi mladi graščak, a ko mu kot služabnica obuva copate, jo spet brcne. Ko spusti prstan v njegovo juho, jo prepozna, ji ukaže sleči mišji kožuh, vanj ustreli, sledi pa poroka.
Glavni motiv je zapostavljeno dekle, ki se z živalsko pomočjo in lepimi oblekami spremeni v lepotico, v katero se zaljubi moški višjega stanu. Motiv sodi v ciklus pravljic o Pepelki, ki so razširjene in raznovrstne, kakor bomo spoznali v nadaljevanju.
Podoben motiv najdemo pri Gašperju Križniku, ki je leta 1890 zapisal pravljico z naslovom Od sovvčne zvezde (Kropej 1995: 211). Mati in hči sta imeli na glavi sončni zvezdi. Ko mati umira, možu grofu reče, naj se poroči s hčerko. Ta se s poroko ne strinja, vendar oče vztraja. Hči poroko najprej zavlačuje z zahtevo, da mora dobiti obleko, ki se sveti kakor sonce, in potem še obleko, ki se sveti kakor mesec. Nato pobegne, s seboj vzame obleke in se zaposli kot svinjska pastirica v gradu, sončno znamenje na čelu zakrije z masko. Svetujejo ji, naj ne hodi gospodarju pred oči, ker zboli, če vidi grdo žensko. Za nedeljsko mašo si obleče sončno in teden dni kasneje zvezdnato obleko, mladi grof se zaljubi vanjo - v lepo dekle s sončno zvezdo
9 ATU 103 Vojna med divjim in domačimi živalmi. Pes in volk sta v sporu in iščeta zaveznike. Maček in petelin se pridružita psu, lisica in medved volku. Divje živali zbežijo, ko pridejo domače. Maček renči in dvigne rep, mislijo, da je puška. Medved pade z drevesa in si zlomi vrat.
na čelu. Ko se na graščini preobleče v svinjsko deklo in gre na delo, grof pa jo, ne vedoč, da je to dekle s sončno zvezdo, brcne v rit, da ji tam ostane čevelj. Naslednjo nedeljo mu v juho spusti prstan, po čemer se pusti identificirati kot lepo dekle, ki je bila preoblečena v svinjsko deklo, sledi poroka.
Pavle Rožnik je objavil prekmursko pravljico Pe-pelko (Gal 1975: 78). Glavni junak je najmlajši sin, ki je bil materin ljubljenček in ji je pomagal v kuhinji, zato sta ga starejša dva brata zasmehovala. Mati umre in po njenem naročilu so na grobu posadili leskov grm. Starejša dva brata sta čedalje slabše ravnala z najmlajšim, po očetovi smrti sta si prilastila njegovo dediščino. Razjoče se na materinem grobu, leskov grm mu z materinim glasom da lešnik, ki naj ga v stiski odpre. Med tem je kralj iskal ženina za svojo hčerko, Pepelko pridobi iz lešnika osedlanega konja in zlato obleko. Izpolni na videz nemogoče zahteve kraljeve hčerke, vendar se ne pusti prepoznati, brata ga še naprej ponižujeta. Kraljična ga prepozna po prstanu in se poroči z njim. Osnovni fabulativni lok je enak kot pri Pepelki: tekmovalnost med brati, zasmehovanje in opravljanje najnižjih del, pomoč mrtve matere preko čudežnega predmeta in končno kraljevska poroka. Vse tri pravljice so si podobne v naslednjih elementih: zasmehovanje, nizek status, preobrazba z oblekami, identifikacija s strani bodočega moža/žene, poroka in z njo dvig statusa.
Tudi pri Matiji Valjavcu smo našli motiv moškega v vlogi Pepelke (Kračmanove pravljice 2007: 28). Gre za motiv hudobne mačehe in prijateljstva med konjem in dečkom, ki je ostal brez matere. Konj je vedel za vse, kar so se v hiši pogovarjali in zato ga je mačeha dala ubiti. Konj da dečku navodilo, naj zahteva sončno obleko in ponoči uideta. Na nekem gradu se zaposli kot vrtnarski pomočnik, v cerkev pa gre preoblečen v sončno obleko. Grajska hči se vanj zaljubi in v lepem mladeniču prepozna vrtnarskega pomočnika, kljub graščakovemu nasprotovanju se poročita. Po poroki ju da graščak zapreti v kurnik. Grofa napade sovražna vojska, mladi zet mu pride pomagat preoblečen v sončno obleko in tako žari, da so sovražniki zgoreli. Ko pride domov, se vsi norčujejo iz njega in ko obleče sončno obleko, ga prepoznajo. Od takrat sta z grofično dobro živela v gradu. Ciklusu pravljic o Pepelku je Valjavčeva varianta podobna v naslednjem: preziran otrok, hudobna mačeha, živalski pomočnik, pobeg od doma, najnižje delo na tuji graščini, preobleka v sončno obleko, poniževanje in poroka z grajsko hčerko. Razlike so v tem, da ga grajska hči takoj prepozna in da se izkaže z reševanjem tasta v vojni preizkušnji. Pravljica ima naslov Čudoviti konj, Valjavec pa jo je objavil leta 1884 v Kresu, zapisal pa jo je v Petrijancu na Hrvaškem. Na slovenskem področju so bile najdene tudi druge variante motiva Pepelke: Pepeljuharica Franceta Poznika iz leta 1868 (Kropej 1995: 196) in Mačoha Matevža Ravnikarja iz leta 1860 (Slovenijo je Bog nazadnje ustvaril, 1999).
Ti motivi se navezujejo na ciklus pravljic o Pepelki. Pepelka je najbolj znana in verjetno tudi najbolj priljubljena pravljica, zgodba pa je stara. Danes pa je Pepelka znana predvsem kot zgodba o trpljenju in upanju ter o tekmovalnosti med brati in sestrami (Bettelheim
99
Cö
o
o
CD
I
CD >
Cö
ci
M Cö
er
100
2002: 327). Dve temeljni primerjalni študiji sta zbrali in klasificirali zgodbe iz Pepelkinega ciklusa: M. R. Cox je že leta 1893 zbrala 345 variant in jih tudi locirala (Cinderella: Three h und red and forty-five variants of Cinderella, Catskin, and Cap o'Rushes), A. B. Rooth pa več kot 700 variant v svoji doktorski disertaciji (1980). Domnevati smemo, da je variant še več, glede na to, da smo odkrili Križnikovo in Steletovo, ki sta v nekaterih elementih podobni že znanim, v drugih pa povsem samosvoji. Heinerjeva navaja, da viri govorijo o številu od 435 do več kot 1500 variant in da so motivi Pepel-ke znani že iz antičnih časov (SurLaLune Fairy Tales (http://www.surlalunefairytales.com/cinderella/his-tory.html). Prva objava je posthumna objava Giambat-tista Basila z naslovom Pentamerone (1634-1636), potem sledi objava Charlesa Perraulta z naslovom Cendrillon (1697) in bratov Grimm (1812) (prav tam). Perrault naj bi zgodbo spremenil v skladu z duhom časa v tedanjih aristokratskih salonih in zgodbi odvzel precej grobosti.
Coxova deli te pravljice na tri velike skupine. Prva skupina s skupnim imenom Pepelka ima dve značilnosti: z junakinjo slabo ravnajo in prepoznajo jo po copatku; druga, z imenom Mačja koža, ima naslednji značilnosti: nenaravni oče (ki se hoče poročiti s hčerko) in junakinjin pobeg, v tretjo skupino sodi ciklus s skupnim imenom Sodba kralja Leara, ki ima naslednji značilnosti: oče od hčere izsili izjavo ljubezni in kasneje jo prežene z doma. Po klasifikaciji ATU sodi Pepelka v skupine 510 A (Pepelka), 510 B (Obleka iz zlata, srebra in zvezd), 511 (Enooka, Dvooka, Trooka ) in 511 A (Majhno rdeče tele).
Čeprav nas prav preseneti grobost pravljic, zlasti Grimmovih, saj sta sestri hudo kaznovani, nas Bettelheim s svojim psihoanalitičnim pristopom k razlagi pravljic uvede v pomembnost teh motivov in v pomen čudežnega, nerazložljivega delovanja na otrokov razvoj in razreševanje njegovih notranjih konfliktov ter stisk. Meni, da Pepelka vodi otroka od njegovih razočaranj, ker si domišlja, da ga drugi prezirajo, k razvijanju neodvisnosti in marljivosti ter doseganju lastne pozitivne identitete (Bettelheim 2002: 379), saj obravnava tekmovalnost med brati in sestrami. Otroci pogosto mislijo, da z njimi slabo ravnajo zaradi zahtev in nalog, ki jih prednje postavljajo starši. Zato v otrokovi domišljiji pogosto otrokova dobra mati simbolno umre in jo nadomesti hudobna mačeha, ki mu nalaga dela in omejitve. Kljub vsemu Pepelka na koncu doseže svoje povišanje in postane kraljeva žena. »Pepelka tudi staršem nudi zelo potrebno tolažbo. Uči jih, zakaj jih njihov otrok začasno vidi v slabi luči in kakšnim dobrim namenom to služi. Pepelka otroka nauči, da mora biti, če hoče dobiti kraljestvo, pripravljen nekaj časa živeti kot Pepelka - ne le prenašati težave, ki jih to vključuje, temveč na lastno pobudo opravljati težavne naloge. Glede na to, na kateri stopnji psihološkega razvoja je otrok, je kraljestvo, ki si ga Pepelka pridobi, bodisi dežela neomejenega uživanja ali pa individualnosti in edinstvenih osebnih dosežkov« (Bettelheim 2002: 378).
S tem pregledom smo dokazali, da je ta motiv, ki ga je med drugimi zapisal Stele, znan v evropskem in širšem prostoru, kar dokazuje, da je pravljica, objav-
ljena v knjigi Zlati hrib, del širše tradicije, kar kažejo enotni motivi zavrženega ali zapostavljenega dekleta/ fanta, živalskih pomočnikov in preoblek. Po identificiranju sledi srečna poroka in dvig v višje družbeno okolje. Torej je Steletova pravljica pristna in ena od mnogih variant, ki sodijo v ciklus pravljic o Pepelki.
5.1.5 Kdor izbira, izbirek dobi
Tako smo naslovili pravljico o prevzetni princesi, ki je izbirčna pri izbiri bogatega ženina, dokler je ne poroči navaden dimnikar, ki se lepo obleče. Ko po poročni noči izpod postelje vzame dimnikarsko obleko in gre na delo, princesa zahteva od očeta, da ga pošlje s težko nalogo na zlato goro k hudobi, in seveda pričakuje, da se njen mož dimnikar od tam ne bo vrnil. Kralj mu da nalogo, naj prinese tri perglene -bisere, ki jih ima hudoba na glavi. Na poti na zlato goro ga vpraša čolnar, zakaj mora vedno on veslati, gostilničarka, zakaj imajo suh vodnjak, in kmet, zakaj mu ne rodi sadje. Na zlati gori mu pomaga ženska, ki hudobi kuha in ko hudoba zaspi, mu z glave odtrga bisere in hkrati postavlja vprašanja, ki so jih zastavili dimnikarju. Tako se dimnikar vrne domov z rešeno nalogo, hkrati pa dobi plačila za vprašanja čolnarja, gostilničarke in kmeta. Kralj hčeri zabiča, naj se ne pritožuje, saj si je sama izbrala moža in da kdor izbira, dobi izbirek.
Zelo podoben motiv najdemo v Grimmovih pravljicah, in sicer v pravljici Vrag s tremi zlatimi lasmi (Grimm 1993: 160). Zgodba je tu veliko bolj obširna, saj se začne pripoved z rojstvom sinčka, ki je prišel na svet v srajčici, kar je bilo znamenje, da se bo poročil s kraljično. Zato ga kralj izpostavi, a ga najdeta mlinarja, ki ga vzameta za svojega otroka. Ko ga kralj odkrije, takoj spozna, da je to otrok, ki naj bi se poročil z njegovo hčerko. Zato napiše pismo, naj ga takoj ubijejo, in mu to pismo zapečateno izroči, da ga odnese kraljici. Ko fant prenoči pri roparjih, ti pismo preberejo, a ga zamenjajo z drugim, v katerem piše, naj se ta fant takoj poroči s kraljevo hčerko. To se zgodi in jezni kralj mu po njegovi vrnitvi da nalogo, naj gre v pekel in prinese z vragove glave tri zlate lase. Srečnik na poti v pekel sreča brodarja, ki sprašuje, zakaj samo on vozi čoln, stražarja, ki sprašuje, zakaj vodnjak nima več vode, in stražarja pri mestnih vratih, ki sprašuje, zakaj jablana, ki je prej rodila zlata jabolka, ne odžene niti listka. V peklu mu pomaga vragova mati, ki vragu med spanjem odtrga tri lase. Zgodbi sta si tukaj popolnoma podobni: obe ženski motita vraga med spanjem in ko se vrag jezen prebudi, se izgovorita, da sta sanjali. Postavita vprašanja, ki zanimajo našega dimnikarja oziroma srečnika. Grimmovega srečnika vragova mati spremeni v mravljo in ga skrije, našega dimnikarja ženska, ki živi z vragom, skrije pod posteljo. Grimmov srečnik dobi sicer dva odgovora drugačna (Grimm: jablana ne rodi zaradi miši, ki grizejo korenine; vodnjak je suh zaradi krastače, ki sedi na dnu; Stele: drevo ne rodi zaradi živega apna med koreninami, vodnjak je suh, ker je nekdo vanj vrgel nekrščenega otroka), a domov pride bogato poplačan za odgovore in kralju reče, da je vse zlato dobil na drugi strani reke, zato se lakomni kralj odpravi tja in dovoli poroko. Kraljeva hči je bila
		• < ■^f.i	
iH JtkmL Sr,		■ »JMlfcl	
m HrTvi M Wm!m& \	Hr-lr		if^Il I '
f^fc \ s \ i .	lyufti»		
	vi	K,	I .ii^i'B J Jm
	■k-		
		fr;;- "	
			- - J JjSj
Ilustracija pravljice Kdor izbira, izbirek dobi, avtorica Andreja Peklar
že prej zadovoljna s svojim možem, tako se pravljica v vseh ozirih konča srečno. Steletov dimnikar se vrne domov in kraljična se z njim sprijazni.
Pravljica sodi v klasifikacijo ATU 461 (trije vragovi lasje) in ATU 930 (napoved, da bo reven fant poročil bogato dekle). Različice motiva najdemo v različnih evropskih predelih: še več nemških različic, potem švedsko, norveško, madžarsko, italijansko, motiv seže tudi izven evropskega prostora, našli so mongolsko zgodbo (SurLaLune Fairy Tales: https://www.google. com/url?q=http://www.surlalunefairytales.com/au-thors/grimms/29devilgoldhairs.html&sa=U&ei=mGK SUpPfA4XHsgap9YGYCg&ved=0CAgQFjAB&client=int ernal-uds-cse&usg=AFQjCNFF0).
Bistveni motiv je, da nezaželeni mož od vraga ali hudobe pridobi nemogoče - zlate lase ali bisere z glave in pri tem dobi tudi odgovore za ljudi, ki jih je srečal na poti k vragu ali hudobi. Nezaželeni mož je pripadnik nižjega stanu, njegova nevesta pa kraljevskega, a tudi to oviro mladi mož premaga. Razlika med obema besediloma je v podrobnostih in v tem, da je Grim-mova zgodba obsežnejša in bolj razlagalna. Kropejeva (1995: 154) opozarja na pomen prehoda čez reko na drugi svet in ta motiv primerja z antičnim brodarjem Haronom, ki prepeljuje duše umrlih čez reko Stiks. Tako lahko najdemo tudi v tej pravljici antične korenine.
Tudi tukaj najdemo dokaz, da je Steletova zapuščina vpeta v evropski prostor. Težko bi predvidevali, da je njegov stari oče poznal Grimmova besedila, predvsem glede na kmečke korenine in na variacije, ki najbrž niso sad posnemanja, pač pa prenašanja zgodb skozi različna obdobja in kraje.
5.1.6 O enem majhnem žnidarju in Tristo na mah
Že ob hitrem branju nas obe varianti spomnita na Grimmovega Pogumnega krojačka. Glavni lik je krojaček, ki z enim zamahom ubije veliko muh in se s tem baha, kar privede do različnih zapletov, v katerih mora dokazovati svoje junaštvo. Vse preizkušnje opravi zaradi svoje zvitosti.
Grimmov pogumni krojaček (Grimm 1993: 118) je strnjena zgodba, Steletova razdrobljena na dva dela, a vsebuje glavne motive in prikaže krojačka kot zvitega in šibkega človeka, ki dopušča napačno razumevanje, da je pobil veliko ljudi, in to naenkrat. Motiv, kako se šibki krojaček skuša z velikanom in ga prelisiči v stiskanju in metanju kamenja, pa je isti: Steletov in Grimmov krojaček stiskata namesto kamenja sir in namesto kamenja zalučata v zrak ptici, zato premagata velikana, ki ni mogel iz kamna stisniti vode. V Grimmovi pravljici se krojaček bojuje še z nevarnima roparjema, samorogom in merjascem, v Steletovi pa z medvedom in volkom, česar pa v Grimmovi pravljici ni. Enak je le motiv, da krojaček v kapelico zvabi divjo žival in zapre vrata. Grimm v svoji pravljici krojačku za nagrado nameni za ženo kraljično, čeprav se ga je želela odkrižati, a ni bila kos njegovi zvijačnosti.
Pravljica je klasificirana kot tip ATU 1640. Vključuje tudi motive iz drugih tipov po ATU: iztiskanje vode iz kamna ATU1060, tekmovanje v metanju kamenja ATU 1062, tekmovanje v nošenju dreves ATU 1052. Različice fizično nebogljenega junaka iz nižjega sloja, ki s svojo zvitostjo premaga različne nasprotnike, so znane v različnih kulturah: angleški, azijskih, sicilijan-ski, ruski (tu obstaja več verzij), ameriški (več verzij), belgijski, armenski, španski, francoski, irski. Ponekod je junakov poklic drugačen - namesto krojača nastopa čevljar. Bistveno je to, da so bili krojači revni in precej nepriznani v družbi, ker so jih ostali videli kot šibke (Zipes 1988: 84).
Spet je v osredju junak iz nižjega sloja, ki kljub telesni šibkosti užene v rog velikane, roparje, divje zveri in samega kralja zaradi svoje bistrosti, ki - roko na srce - uporablja tudi prevare. Bistveno sporočilo je najbrž to, da slabotni premaga fizično in družbeno močnejše.
6 Živost motivov - primerjava z zbirko Glasovi
Glasovi so zbirka slovenskih folklornih pripovedi, ki je začela izhajati leta 1988. Doslej (2014) je izšlo že 43 knjig. Že od vsega začetka zbirko ureja in ohranja pri življenju ddr. Marija Stanonik. V njej so zbrane folklorne in spominske pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin, torej so najdene na terenu in njihovi viri niso starejši od petdeset let. Da bi bili njihovi zapisi tudi oblikovno čim bolj pristni, sta besedišče in skladnja čim bolj zvesta živemu govoru, glasoslovno pa so besedila primerno prirejena današnjemu knjižnemu jeziku, da zmore ob njih uživati vsak slovenski bralec.
Pedagoškim in raziskovalnim ciljem je namenjen v vsaki knjigi posebej dodan slovar narečnega besedišča. Bistveno je, da v zbirki izhajajo pravljice in povedke, ki jih je moč še danes najti na terenu, torej so še žive in del kolektivnega spomina. Zbirka nastaja od leta 1988, ko je izšla prva knjiga Javorov
101
cu o
o
CD
I
CD >
co ci
M CD
Ilustracija pravljice Rdeči čeveljčki, avtorica Andreja Peklar
hudič, pripovedi s Trnovske planote, ki jih je zbral Franc Černigoj. Od takrat dalje neprekinjeno izhaja do danes. Primerjava motivov iz Steletovih zapisov in iz zbirke Glasovi nam potrjuje domnevo, da so nekateri Steletovi motivi živi še danes in da so se torej ohranili v slovenskem prostoru kot del skupnega izročila. Primerjavo bomo prikazali s preglednico. Navedli bomo samo knjige, kjer smo našli podobne ali iste motive.
Od enaindvajsetih pravljic iz knjige Zlati hrib jih je kar 9 takšnih, ki so motivno podobne različnim tekstom v zbirki Glasovi. V tej zbirki smo našli 28 motivov, ki so podobni motivom iz knjige Zlati hrib. Najbolj živ in razširjen je motiv lažne lisičine poškodbe, ki smo jo naslovili Bolan zdravega nese. Našli smo 14 variant tega motiva, pogosto pod istim naslovom. Po 3-krat smo našli variante motiva zakletih bratov v različne živalske podobe, ki jih odreši sedemletni sestrin molk, to je pravljica Bratje - orli; in motiv zakletega gradu, kamor mačeha pošlje pastorko, misleč, da bo umrla, to je pravljica Mačji grad. Medved, lisica in zajec imata v Glasovih dve različici, prav tako Dvanajst razbojnikov.
Lahko bi našli še več podobnosti, če bi naše raziskovanje širili še na druge razdelke iz te zbirke, saj bi zagotovo našli podobne motive, kot jih beremo v pravljici o vračanju duš na zemljo zaradi skoposti, o tem, kako se dobrota povrne, o iskanju zaklada in o prebrisanih kmetih, ki se počutijo enakovredne cesarju. Ta besedila v svoji osnovni strukturi niso pravljična, a hkrati tudi niso ne bajčna in ne legendna, zatorej je njihova razporeditev med pravljice tudi posledica zadrege pri razporejanju tekstov v posamezne razdelke.
102
Preglednica 2: Živost motivov - primerjava z zbirko Glasovi
Naslov in številka pravljice z navedbo motiva iz knjige Zlati hrib	Naslov knjige iz zbirke Glasovi	Naslov in številka pravljice z navedbo motiva
Medved, lisica in zajec, št. 1	Kaku se kej narod rihta: foklorne pripovedi od Litije do Čateža iz zbirke Glasovi (2000)	Medved, lisica in zajček, št. 32 Lisica obtoži zajčka, da je pojedel med. Med spanjem mu pomaže med pod repkom. Zajček beži, med begom mu medved odgrizne rep. Od takrat ima zajček kratek rep.
	Čuden prečudež: folklorne in druge	Vovk, zajc pa lisica so nivo kopal, št. 13. Isto.
Medved, lisica in zajec, št. 1	pripovedi iz Kamnika in okolice iz zbirke Glasovi (2009)	
		Ohcet v Rezugah, št. 4
Bolan zdravega nese, št. 2 V tej varianti namesto volka nastopa medved.	Okamneli mož: in druge zgodbe iz Zgornje Kolpske doline (1997)	Lisica in volk iščeta hrano pri hiši, kjer je ohcet. Lisica pošlje volka v hlev, nato zavpije ljudem, da je v hlevu volk. Svatje ga pretepejo, lisica medtem je in pomoči glavo v skledo s kašo, potem pa volku reče, da so jo tako pretepli, da ji možgani gledajo ven. Ko jo volk nese, ona govori, da bolan zdravega nese.
		Bolni zdravega nese, št. 5 Krajša varianta zgornje pravljice
	Kaku se kej narod rihta: foklorne	Medved pa lisica, št. 33
Bolan zdravega nese, št. 2	pripovedi od Litije do Čateža	Medved in lisica gresta v hišo, kjer je ohcet. Medveda v hlevu pretepejo, lisica
	(2000)	se naje in pomoči glavo v ješprenj. Medved jo nosi, češ da ji iz glave gledajo možgani.
	Kaku se kej narod rihta: foklorne	Volk pa lisica, št. 34
Bolan zdravega nese, št. 2	pripovedi od Litije do Čateža	Lisica volku reče, da je na dnu luže velik kolač sira, v resnici je to odsev lune.
	(2000)	Volk pije lužo, dokler ga ne raznese. Sledi motiv navidezne poškodbe (bolan zdravega nosi).
Bolan zdravega nese, št. 2 V tej varianti namesto volka nastopa medved.	Krvapivc: vse sorte od Korinja do Dolge vasi pri Kočevju (2001)	Volk pa lisica, št. 31 Pretepeni volk nosi zdravo lisico, češ da ji možgani gledajo iz glave.
		Vuk an lisica, št. 1
		Vuk an lisica, druga, št. 2
		Vuk an lisica, tretja, št. 3
Bolan zdravega nese, št. 2	Kruh in ribe. Od Bržanije prek Trsta do Soče (2007)	Vuk an lisica, četrta, št. 4 Motiv lisice in volka, ki gresta na ohcet, volka pretepejo, a nosi lisico, češ da ji iz glave gledajo možgani. Motiv prevare, češ da je na dnu kala hlebec sira, čeprav gre za odsev lune. V drugi in tretji varianti lisica prosi ptiča, naj jo nauči leteti, a on jo med letom spusti na tla in lisica pogine.
Bolan zdravega nese, št. 2	Čuden prečudež: folklorne in druge pripovedi iz Kamnika in okolice iz zbirke Glasovi (2009)	Od vovka pa lisice, št. 12 Isto.
Bolan zdravega nese, št. 2	Vile bile: dolina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice (2012)	Lisica vidi sir, št. 7 Enak le motiv luninega odseva v luži, za katerega lisica misli, da je sir.
Bolan zdravega nese, št. 2	Vile bile: dolina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice (2012)	Ukc in lesičca, št. 8 Motiv lisice, ki ji »gledajo možgani iz glave«, zato jo nosi pretepeni volk.
Bolan zdravega nese, št. 2	Vile bile: dolina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice (2012)	Ta bolan zdravega nese, št. 9 Isto.
	Kar nej rejs, se neč ne guvuri:	Lisica in volk, št. 2 Isto.
Bolan zdravega nese, št. 2	povedke izpod Lisce in njene širše okolice iz zbirke Glasovi (2013	
Deklica v mišjem kožuhu, št. 11 Motiv Pepelke, ki pobegne hudobni mačehi, motiv živalskih pomočnikov, ki ji preskrbijo lepe obleke, deklica na graščini pase purane in je deležna poniževanja. S preoblekami se preobrazi v lepo dekle, v katero se graščak zaljubi, identificira se s prstanom.
Petrina in Striček: folklorne pripovedi iz okolice Celja in Laškega (2009)
Nedolžna kraljična, št. 1
Motiv Pepelke - bogati vdovec se želi poročiti s svojo hčerko, ta zavlačuje poroko z zahtevami po nemogočih stvareh, tudi sončni obleki. Pobegne na neko graščino, postane svinjska dekla, z lepimi oblekami se za ples preobrazi v lepo dekle, identificira se s prstanom, sledi poroka.
Mačji grad, št. 12
Mačeha pošlje pastorko v mačji grad po mleko. Ker je do mačk prijazna, ji dajo mleko, mačehina hči pa zavrne mačke, te pa jo raztrgajo in pustijo celo samo glavo. Mačeha pobije vse mačke in zažge grad.
Iz semena pa bo lipa zrasla: pravlice, storije in basmi s Koroške (1996)
Strgani grad, št. 9
Mačeha pošlje pastorko v grad, kjer strahovi vsakogar raztrgajo. Deklica je prijazna do mačk v gradu, te ji svetujejo, da se reši in pridobi še različne dobrine. Mačeha pošlje v grad tudi svojo hčerko, da bi dobila iste stvari, a ker ta zavrne živali, jo strah raztrga.
103
Naslov in številka pravljice z navedbo motiva iz knjige Zlati hrib_
Naslov knjige iz zbirke Glasovi Naslov in številka pravljice z navedbo motiva
ji grad, št. 12
Petrina in Striček: folklorne pripovedi iz okolice Celja in Laškega (2009)
Zaklet mlin, št. 5
Mačeha se želi znebiti pastorke, jo pošlje v zaklet mlin. Pastorka pomaga živalim, ki jo rešijo pred hudiči, pridobi lepe stvari. Mačeha tja pošlje svojo hčerko, da bi dobila te lepe stvari, a odbije pomoč živalim, zato jo hudiči raztrgajo._
Mačji grad, št. 12
Čuden prečudež: pripovedi iz (2009)
in druge in okolice
Graščakova hči in vrag, št. 18
Mačeha zapre pastorko v začaran grad. Deklica pomaga živalim, te ji pomoč vrnejo, da premaga vraga in pridobi lepe stvari. Mačehina hči odkloni živalske pomočnike, vrag jo ubije, glavo da na okno._
Kača se je spremenila v lepo ženo, št. 5 Oče pošilja sinove po svetu iskat najlepše obleke, klobuke in žene. Najmlajši služi pri kači, ta mu ukaže, naj ji odreže glavo, sprva se ji upira, potem pa to stori. Kača se spremeni v lepo ženo.
Jaz sem višje kot Marija: folklorne	Vojak na straži, št. 7 pripovedi iz Polhovega Gradca, Dobrove, Horjula, Šentjošta, Črnega	Vojak straži cerkev, ob polnoči se iz groba prikaže kača. Ker se ne prestraši in ne Vrha in okoliških krajev (2010)	zbeži, se kača spremeni v lepo deklico.
Bratje z zlatimi lasmi, št. 6 Trije bratje gredo po svetu. Če se voda v luži spremeni v kri, je to znak, da je eden od bratov v težavah. Starejša dva okamenita, mlajši ju reši.
Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit: folklorne pripovedi iz Bele krajine (2004)
Tri brati, št. 5
Trije bratje gredo po svetu. Če nož na špici zarjavi, to pomeni, da je eden od bratov v težavah. Starejša dva okamnita, mlajši ju reši.
Bratje orli, št. 7
Mati uroči svoje tri sinove, da se spremenijo v orle. Sestra jih hoče rešiti, zato sedem let molči. Poroči se s kraljem, a ljubosumna tašča kraljica ji jemlje novorojence in jih zamenja s psički. Ko to stori tretjič, kralj ukaže svojo nemo ženo zažgati na grmadi. Mlada kraljica kljub vsemu molči in s tem reši brate. Tik pred smrtjo na grmadi jo rešijo bratje in ji vrnejo otroke.
Petrina in Striček: folklorne pripovedi iz okolice Celja in Laškega (2009)
Zakleti otroci, št. 8
Motiv materinega prekletstva, zato se otroci spremenijo v vrane, reši jih sestra, ki sedem let molči.
		Brati volki, št. 14
Bratje - orli, št. 7	Vile bile: dolina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice (2012)	Mati zmerja sinove z volkovi. Ti se res spremenijo vanje. Sestra jih odreši s sedemletnim molkom. Vmes se poroči s kraljem. Stara kraljica ji vzame otroke, a ona vseeno molči. Tik pred smrtjo na grmadi jo rešijo odrešeni bratje.
	Kar nej rejs, se neč ne guvuri:	Otroci postali vrane, št. 3
Bratje - orli, št. 7	povedke izpod Lisce in njene širše	Mati zmerja otroke, da so vrani in se ti spremenijo v vrane. Drugih motivov
	okolice (2013)	pravljica ne razvija.
Rdeči čeveljčki, št. 19	Mrak eno jutrnja: štorije iz Slovenske Istre (2002)	Deklica golobica, št. 5 Isti je le motiv treh sponk, ki jih v deklico zapiči čarovnica in jo tako začara v golobico.
Dvanajst razbojnikov, št. 10 Malo trčenemu fantu reče mati, da se mu ne bo nikoli dobro godilo in da ga bodo tuja durca po riti tolkla. Zato vzame domača vrata, da ga bodo ta tokla, ko bo šel po svetu. Prenoči na hrastu, spodaj se zberejo roparji, nanje padejo vrata in roparji zbežijo.
Bejži zlodej, baba gre: kraške štorije (1993)
Lipa, št. 5
Kovači so delali vrata za Štanjel, a jih je noč prehitela, zato jih niso mogli postaviti. Ker jih je bilo strah roparjev, so se z vrati skrili na lipo, pod katero se res zberejo razbojniki. Eden od stražarjev ne more zdržati male in potem še velike potrebe, nakar padejo na razbojnike še vrata, ki si te dogodke razlagajo kot znamenja z neba in se razbežijo.
Dvanajst razbojnikov, št. 10
Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit: folklorne pripovedi iz Bele krajine (2004)
O letskih vratih, št. 1
Motiv sina, ki ni bil za nobeno rabo, in materine skrbi, da ga ne bodo tuja vrata tepla. Zato sin vzame vrata. Z njimi gre prespat na smreko, spodaj se zberejo razbojniki, fant se od strahu polula in podela, potem padejo dol še vrata. Razbojniki zbežijo in pustijo pod smreko plen, ki ga dobi ta fant in ga odnese materi.
104
Zaključimo lahko, da je tudi hipoteza o živosti pravljic iz knjige Zlati hrib potrjena, saj še dandanašnji najdemo variante motivov, ki so jih Francetu Steletu pripovedovali njegovi bližnji. To pomeni, da smo z najdbo in objavo zapisov pripovedovanj Steletovih prednikov pred pozabo rešili pomemben del slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je vpeta tudi v evropske okvire in živa še danes. S tem smo ob bok Gašperju Križniku in Motniku postavili tudi dr. Franceta Steleta in njegove Tunjice.
narju akademiku prof. dr. Francetu Steletu (1886-1972). V: Zlati hrib: pravljice in povedke iz Tunjic in okolice. Kamnik: Matična knjižnica Kamnik. France STELE, 1985: Predavanje o narodopisnem zbirateljskem delu, Tra-ditiones, 14. 129-130.
Hans-Jorg UTER, 2004: The types of international folktales: a classification and bibliography; based on Antti Arne and Stith. Helsinki: Suomalainen Tiedeakademia, Akademia Scientarum Fenica.
Jack ZIPES, 1988: The Brothers Grimm: From enchanted forests to the modern world. New York: Routledge.
7.2 Viri
Zaključek
S primerjavo pravljičnih motivov Steletovih pravljic s slovenskimi in Grimmovi pravljicami in z analizo izbranih pravljic smo dokazali, da so motivi, ki jih je mladi France Stele zapisal po pripovedovanju njegovih domačih v Tunjicah okrog leta 1903, mednarodno znani in torej vpeti v evropsko pravljično tradicijo. To pomeni, da ne gre za izmišljene ali namišljene motive, prav tako pa je malo verjetno, da bi njegovi pripovedovalci poznali Grimmove ali druge objavljene pravljice. S tem smo potrdili ne samo razširjenost in povezanost z evropskim kulturnim prostorom, ki sega tudi v antični čas, pač pa tudi pristnost Steletovega pravljičnega gradiva. Primerjava z zbirko Glasovi, ki izhaja od leta 1993, pa je pokazala, da so nekateri pravljični motivi živi še danes in torej razširjeni v slovenskem kulturnem prostoru kot del naše kolektivne zavesti in spomina. S tem smo potrdili vrednost in pomen gradiva, ki smo ga leta 2013 objavili v knjigi Zlati hrib: pravljice in povedke iz Tunjic in okolice.
7 Literatura in viri
7.1 Literatura
Aarne-Thompson classfication system. Pridobljeno 3. 12. 2013 s spletne strani: en.wikipedia.org/wiki/Aarne%E2%80%93Thompson_classifica-tion_system
Bruno BETTELHEIM, 2002: Rabe čudežnega: O pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis.
Emilijan CEVC, 1963: France Stele in narodopisje. Traditiones, 14. 123127.
Tone CEVC, 1973: Pripovedno izročilo o gamskih z zlatimi parkeljci iz Kamniških Alp. V: Traditiones, 2.
Marian Roalfe COX, 1893: Cinderella: Three hundred and forty-five variants of Cinderella, Catskin, and Cap o'Rushes. London: Folk-lore Society. Alan DUNDES, 1982: Cinderella, a folklore casebook. New York: Garland Pub.
Heidi Anne HEINER: SurLaLune Fairy Tales. Pridobljeno 2. 11. 2013 s spletne strani: http://www.surlalunefairytales.com/cinderella/history.html. Monika KROPEJ, 1995: Pravljica in stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine.
-	- , 2007: Lisica: njena vloga in sporočilnost v slovenskem in srednjeevropskem izročilu. Traditiones, 36/2. 115-142.
-	- , 2012: Lisica u slovenskim usmenim pričama. V: Kulturni bestijarij II. dio. Zagreb: Inštitut za etnologiju i folkloristiku. 27-41.
-	, 2011: Živalska govorica: slovenske basni in pripovedi o živalih. V: Živalska govorica: slovenske basni in pripovedi o živalih. Radovljica: Didak-ta. 5-10.
Anna Birgitta ROOTH, M. R. COX, 1980: The Cinderella cycle. New York: Arno Press.
Marija STANONIK, 2013: Folkloristična epizoda pri umetnostnem zgodovi-
BEJŽI zlodej, baba gre: kraške štorije, 1993. Ljubljana: Kmečki glas. (Zbirka Glasovi, knj. 6)
ČUDEN prečudež: folklorne in druge pripovedi iz Kamnika in okolice, 2009. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba. (Zbirka Glasovi, knj. 37)
DUŠA na bicikli: folklorne pripovedi iz Brkinov, doline Reke in okolice, 2003. Ljubljana: Kmečki glas. (Zbirka Glasovi, knj. 27)
Palko GAL, 1975: Žalostna kraljična in druge prekmurske pravljice. Murska Sobota: Pomurska založba. 78-87. Pavle Rožnik je psevdonim Palka Gala.
GORI, doli, sem in tja: folklorne pripovedi iz Zgornje Savinjske doline, 2013. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba; Solčava: Center Rinka. (Zbirka Glasovi, knj. 43)
Jacob, Wilhelm GRIMM, 1993: Grimmove pravljice: prva knjiga zbranih pravljic. Ljubljana: Mladinska knjiga.
—, 1993b: Grimmove pravljice: druga knjiga zbranih pravljic. Ljubljana: Mladinska knjiga.
IZ semena pa bo lipa zrasla: pravlice, storije in basmi s Koroške, 1996. Ljubljana: Kmečki glas. (Zbirka Glasovi, knj. 14)
JAZ sem višje kot Marija: folklorne pripovedi iz Polhovega Gradca, Dobrove, Horjula, Šentjošta, Črnega Vrha in okoliških krajev, 2010. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba. (Zbirka Glasovi, knj. 38)
KAKU se kej narod rihta: folklorne pripovedi od Litije do Čateža, 2000. Ljubljana: Kmečki glas. (Zbirka Glasovi, knj. 21)
KAR nej rejs, se neč ne guvuri: povedke izpod Lisce in njene širše okolice, 2013. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba. (Zbirka Glasovi, knj. 42)
KRAČMANOVE PRAVLJICE, 2007. Del 2, Povesti, stare navade in uganke. Uredil in zbral Ilja Popit. Radovljica: Didakta.
KRUH in ribe: od Bržanije prek Trsta do Soče. [Zbrala] Nada Ravbar Morato; [spremna beseda Marija Stanonik; zemljevid pripravila in ilustrirala Irena Romih]. - Celje: Društvo Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba, 2007. (Zbirka Glasovi, knj. 32)
KRVAPIVC: vse sorte iz dežele Desetega brata, osrednje Suhe krajine, domovanja Turjaških, do Kočevskega, 2001. Ljubljana: Kmečki glas. (Zbirka Glasovi, knj. 24)
MRAK eno jutrnja: štorje iz Slovenske Istre, 2002. Ljubljana: Kmečki glas. (Zbirka Glasovi, knj. 25)
OKAMNELI mož in druge zgodbe iz Zgornje Kolpske doline: od Babnega Polja in Prezida, prek Gerova, Čabra, Osilnice, Kužlja, Kostela, Fare do Dola in Predgrada, 1997. Ljubljana: Kmečki glas. (Zbirka Glasovi, knj. 15) PETRINA in Striček: folklorne pripovedi iz okolice Celja in Laškega, 2009. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba. (Zbirka Glasovi, knj. 36)
SLOVENIJO je Bog nazadnje ustvaril: slovenske folklorne pripovedi iz preteklosti in sodobnost, 1999. Izbrala, uredila in spremno besedo napisala Marija Stanonik. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev. SLOVENSKE basni in živalske pravljice, 1975. Ljubljana: Mladinska knjiga. SLOVENSKE ljudske pripovedi, 1980. Ljubljana: Mladinska knjiga. SLOVENSKE narodne pripovedke, 1981. Ljubljana: Mladinska knjiga. SLOVENSKE pravljice, 2008. Ljubljana: Nova revija. France STELE, 1939: Izročilo Tomaža Steleta: Narodno blago iz Tunjic pri Kamniku. Etnolog, XI, 1939, 329-343.
- -, 1963: Ljudsko izročilo iz Tunjic in iz kamniške okolice: spominu Borisa Orla. Slovenski etnograf, 16/17. 337-350.
—, ZLATI hrib: Pravljice in povedke iz Tunjic in okolice, 2013. Kamnik: Matična knjižnica.
Anja ŠTEFAN, 2011: Za devetimi gorami. Ljubljana: Mladinska knjiga.
105
VERONIKA z Malega gradu: kamniške povedke in pravljice, 2009. Kamnik: Matična knjižnica.
VILE bile: dolina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice, 2012. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba. (Zbirka Glasovi, knj. 41)
ZGODBE ne moreš iz žakla zvrnit: folklorne pripovedi iz Bele krajine, 2004. Ljubljana: Kmečki glas. (Zbirka Glasovi, knj. 28)
ZLATE jagode: zbirka basnij: za slovensko mladino in preprosto ljudstvo, 1894. Ljubljana: Kleinmayr & F. Bamberg.
ŽIVALSKA govorica: slovenske basni in pripovedi o živalih, 2011. Radovljica: Didakta.
cu o
o
CD
I
CD >
co ci
M CD
cr
106
Barbara Klanšek1 Tunjice 29, Kamnik barbara.klansek@gmail.com
Logarska hiša pod Starim gradom
Zgodovinski oris domačije Novi trg 5 v Kamniku in opis stanja hiše pred obnovo
Logarska hiša Novi trg 5 stoj i v Kamniku tik pod vzpetino Krniške gore, na kateri so razvaline Starega gradu. V breg postavljena, delno podkletena zidana pritlična hiša podolgovatega tlorisa, ki se na vzhodni strani podaljšuje v leseno kaščo, datira v prvo polovico 18. stoletja. Bila je dom oskrbnikov gozdov Starega gradu, ki so bi l i skupaj z domačij o v lasti kriške gospode. Kljub dejstvu, da gre za kmečko hišo, je bila kot grajska pritiklina tako na zunanjščini kot notranjščini likovno-estetsko oblikovana z arhitekturno-umetniškimi detajli. Zunanjščino krasijo kamnoseški izdelek iz peščenjaka (sklepnik oz. rozeta v obliki rože) in polkrožno navznoter porezana vogala leve stene, notranjščino »hiše« pa po l eg stavbne opreme vrednotijo predvsem strop in stene s štukaturami. V lelu 2007 je bi l a skupaj s Starim gradom zaradi arheoloških, zgodovinskih, kulturnih in etnoloških vrednot s sprej etim odlokom zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena.
Ključne besede: Novi trg 5, logarska hiša, Stari grad, kulturni spomenik lokalnega pomena, opis objekta
The Logar house at 5 Novi trg is located in Kamnik at the foot of Krniška gora, atop of which nestle the remains of the Old Castle. The one-storey brick house of elongated design and with a partial root cellar is situated on a slope and dates from the first half of the 18th century. The east end of the building is extended by an annex, a wooden granary. This used to be the home of foresters who took care of the woods that belonged to the castle. The whole complex was under the governance of nobility from Križ. Regardless of being a farmhouse, it still pertained to the castle, which is evident in the detailed aesthetic and architectural design of exterior and the interior alike. The exterior is adorned with sandstone stonework (a keystone or a rosette of floral shape) and inwardly rounded house corners of the left wall. The interior, however, is embellished mostly with furniture and moulding. In 2007, a decree was passed enforcing the protection of local cultural monuments of both the house and the castle, due to the archaeological, historical, cultural and ethnological importance.
Key words: 5 Novi trg, forester's house, the Old Castle, local cultural monument, building description
Uvod
Skrita pogledom v zavetju hriba in gozdov na sedlu Krniške gore v Kamniku stoji domačija, ki danes nosi naslov Novi trg 5. Najboljje vidna s ceste, kjerjo delno zakriva manjša vzpetina, arheološko neraziskano morebitno gomilno grobišče. Hiša, ki je po svoji etnološki
1 Univ. dipl. etn. in kult. antr., Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje.
Hiša Novi trg 52
in zgodovinski vrednosti izjemnega pomena za občino Kamnik, je malokomu znana, še manj njeni likovni in arhitekturni elementi, ki se za navadno kmečko hišo, tesno povezano z »grajskim življenjem« lastnikov in oskrbnikov Starega gradu, kažejo tako na njeni zunanjosti kot tudi v notranjosti. Verjetno sprva grajska kmetija, kasnej e pa zaradi spleta nesrečnih okoliščin odselitve grofov Thurnov z gradu v novozgrajeno graščino na Križu kmetija gozdarja obsežne gozdne posesti v okolici Starega gradu, prikazuje tesno socialno povezanost z življenjem kriške gospoščine.
Domačijo danes tvorijo hiša, gospodarsko poslopje, kmelijske površine in hišni vodnjak, postavljen ob studencu nižje na sedlu v smeri proti Veliki špici. Logarska hiša, zgrajena v prvi polovici 18. stoletja, je v breg postavljena, delno podkletena zidana pritlična kmečka hiša podolgovatega tlorisa, ki se na vzhodni strani podaljšuje v leseno kaščo. Stanovanjski del sestavljajo glavni dnevni prostor, imenovan »hiša«, delno ohranjena veža s črno kuhinjo in kamra, kije bila med obnovo objekta oktobra 2013 zaradi poškodb ostenja in stropa podrta ter zgrajena na novo.3 Poleg ohranjene črne kuhinje jo vrednotijo tudi arhitekturni okrasni elementi, ki objekt kljub dejstvu, da gre za kmečko hišo, do l očajo kot grajsko pritiklino. Na steni glavnega proče lja ima logarska hiša namreč vzidan odlično ohranjen kamnoseški izdelek iz peščenjaka - sklepnik oz. rozeto v obliki rože, robove levega pročelja krasita navznoter polkrožno porezana vertikalna robova, notranjost »hiše« pa likovno oblikujejo zrcalni strop in polkrožno oblikovane štukature v vogalih med stenami.
Prostorska, časovna, etnološko-socialna, likovna ali estetska in gradbenorazvojna merila so pripomogla, da je bila hiša sprva evidentirana kot kulturna dediščina in vpisana v Register nepremične kulturne dediščine pod zaporedno številko EŠD 26348 Kamnik - Hiša Novi trg 5, nato pa skupaj s Starim gradom, evidentiranim pod zaporedno številko EŠD 9866 Kamnik -Arheološko najdišče Stari grad, leta 2007 zaščitena s sprejetim Odlokom o razglasitvi arheološkega obmo-
2	Vse fotografije je posnela avtorica Barbara Klanšek.
3	Med obnovo sta bila zaradi dotrajanosti lesa odstranjena celotno ostrešje in lesena kašča, delno je bila zaradi statične ogroženosti podrta tudi veža.
107
108
čja Stari grad in Hiše Novi trg 5 za kulturna spomenika lokalnega pomena (Ur. l. RS, št. 100/2007).4 Odlok je omogočil ohranjanje arheoloških, etnoloških, zgodovinskih in kulturnih vrednot, ki bodo z obnovo hiše povečale pričevalnost kulturnega spomenika, objekt pa bo tako služil turistični in informativni namembnosti, učnodemonstracijskemu ter znanstvenoraziskovalnemu delu.
G rad njo objekta sta pogojevala bližina razvalin gradu in življenje gospoščine na Križu, ki sta vplivali tudi na situiranost njegovih prebivalcev in namembnost prosto lov; ta pa se je skozi čas spreminjala. Kratek kronološki pregled lastnikov Starega gradu in graščine Križ ter najemnikov hiše Novi trg 5 bo pripomogel k razumevanju, zakaj je logarska hiša pravzaprav tako edinstvena.
Stari grad in njegovi lastniki
Najzgodnejši znani zapis Kamnika sev pisnih virih pojavi že leta 1061. Naselbina, ki je postopoma dobila sprva trške,5 nato pa mestne pravice,6 je nastala ob pomembni trgovski poti, ki je že v rimski dobi preko Kamnika in Tuhinjske doline vodila kot vzporedna cesta znamenite vojaške in trgovske žile Aqileia (Oglej)-Emona (Ljubljana)-Ad quartum decimum (v bližini Mengša)-Ad publicanos (Krašnja)-Atrans (Tro-jane)-Celeia (Celje)-Panonija.Vsrednjem veku je bila pot čez Kam nik iz redno po mem bna trgovska povezava med današnjima Podonavjem in ozemljem Italije. Potekala je iz Celja po Tuhinjski dolini v Kamnik, od tod v Kranj ter Škofjo Loko in po Poljanski dolini proti današnji Italiji (Kobol 1995: 197).
Zaradi varovanja meddeželske trgovske transverza-le sta bila ob vhodu v Tuhinjsko dolino konec 11. oziroma v začetku 12. stoletja zgrajena močna obrambna gradova, danes poznana kot Stari in Mali grad (Kobol 1995: 197). Stari grad je nastal na naravno dobro varovanem hribu 585 metrov visoke Krniške gore ali Ber-gantovega hriba, ki strmo pada proti strugama Kamniške Bistrice in Nevljice. Zaradi svoje lege seje utrdba, ki je varovala nižje ležečo naselbino, v srednjem veku imenovala Zgornji grad (Oberstein) (Jakič 2001: 70).
Posredno se Stari grad omenja že leta 1143 v ve-trinjski listini, kjersta navedena Bertold II. Andeški kot »comes de Stein«7 in njegov ministerial, vitez Karol de Stein (Karol Kamniški) (Jakič 2001: 70). Prvič se v znanih pisnih virih omenja skupaj z Ma l im gradom leta 1202 v listini, v kateri je bilo zapisano, da se je vojvoda Bertold Andechs-Meranski zadolžil pri oglejskem patriarhu Peregrinu in mu zalo zastavil obe graščini
4	Register nepremične kulturne dediščine. Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo. Dostopno na http://giskds. situla.org/evrd/ (dostop 5. 1. 2014).
5	Kamnik se kot trg v pisnih virih omenja leta 1188 (Kobol 1955: 198).
6	Kot mesto se Kamnik v virih omenja šele leta 1267, sklepamo pa lahko, da je mestne pravice dobil prej, saj so kamniški meščani (cives Steynenses) omenjeni že v listini, ki datira v leto 1229 (Kobol 1955: 198).
7	Grofje Andeški so na slovenskem ozemlju znani tudi kot
grofje Andechs-Meranski (Raztresen in Zorko 2004: 66) in
Kamniški, imenovani po mestu Kamnik, ki je bilo upravno
središče njihovih posestev na Kranjskem (Jakič 2001: 70).
(due castelle de Staine) skupaj s pripadajočimi posestvi ter deklami in hlapci (Raztresen in Zorko 2004: 66).
Rodbina grofov Andeških, ki je imela svoj dom v bližini Munchna na bavarskem gradu Andechs, je kranjsko-istrske posesti pridobila s poroko Bertolda II. s Sofijo, hčerko mejnega grola v Istri in na Kranjskem (Gruden 1910: 181). Sedež njihovega gospostva naših dežel je bil v Kamniku, ki je v 12. in 13. sto l e-tju doživljal največji gospodarski vzpon. Andeškim je predstavljal močno gospodarsko in politično središče za obvladovanje prostora med Oglejem, Istro in ozemljem današnje Hrvaške ter Madžarske (Majcenovič 1991: 7). Med drugim so obvladovali Postojno, Vipavo, Kamnik in Slovenj Gradec, ki so vsa, morda le z izjemo zadnjega, predstavljala strateške točke na pomembni prometni poti, kije povezovala ozemlje današnje Italije z Ogrsko (Komac 2003: 289).8
Po grofih Andeških so na Starem gradu gospodarili Ortenburžani, Gallenbergi in Thurni.9 V času grofov Thurnovje bil med potresom leta 1511 poškodovan, a so ga obnovili, zapustili pa so ga leta 1576, ko je vanj udarila strela in ubila hčer ta krat nega grofa Aha-cija (Jakič 2001: 71). Sprva se je grof naselil v mestu Kamnik, nato pa v novozgrajeni graščini na Križu. S selitvijo se je na graščino prenesel tudi sedež gospostva. Nadaljnjemu lastništvu Starega gradu sledimo preko lastnikov kriške graščine. Za Thurni je postal lastnik grof Janez Krstnik Werdenberg, za njim je poseslvo najkasneje lela 1663 prišlo v last Janeza Herberla Auersperga.10 Družina Auerspergov je imela posestva kriške graščine in Starega gradu v lasti do leta 1796, ko jih je grofica Frančiška zapustila svojemu nečaku baronu Alojzu Apfaltrerju. Slednji je postal njihov zakoniti lastnik šele leta 1804. Po njegovi smrti je posestvo leta 1858 prešlo v last njegovega nečaka barona Otona Apfaltrerja, ki ga je leta 1898 podaril sinu Otonu. Po njegovi smrti leta 1905 je posestvo podedoval njegov sin Rudolf, s prisoj ilno listino pa sta bil a leta 1920 za solastnika priznana Leopold in Ana Apfaltrer (Smole 1982: 241). V deželni deski za Kranjsko je nato zabeleženo, da je bilo na podlagi listine z dne 31.
8	Svoja ozemlja, ugled in vpliv so si Andeški širili s premeteno izbranimi porokami z enako ali še bolj plemenitimi predstavniki plemstva. V dobrem stoletju, kolikor je trajala njihova moč, so se povzpeli izredno visoko. Največ so dosegli otroci Bertolda IV., ki je umrl leta 1204. Sin Henrik je s poroko s Sofijo Višnjegorsko pridobil dokaj velike višnjegorske posesti, Ekbert je postal bamberški škof, njegov brat Bertold nadškof in oglejski patriarh, najstarejša hči naj bi se poročila v družino znamenitega Štefana Nemanje, ustanovitelja uspešne srbske vladarske rodbine, njena sestra Agnes (Neža) je postala žena francoskega kralja Filipa, Gertruda (Jera) pa žena ogrskega kralja Andreja II. (Gruden 1910: 184, 186; Raztresen in Zorko 2004: 67).
9	Habsburžani so dali Kamnik v začetku 14. stoletja v fevd Ortenburžanom, leta 1341 je grad od Gregorja iz Kamnika kupil Rajnher Šenk z Ostrovice, v 15. stoletju se kot kaste-lani ali oskrbniki gradu omenjajo Jakob Lamberger (1437), Andrej Gallenberg z Gamberka (1445-1447), Erazem Luegger (1482), Krištof pl. Obratschan (1483) in drugi. Leta 1484 ga je imel v deželnoknežjem zakupu Gregor pl. Lamberg, od leta 1490 dalje Pavel Engel, leta 1492 je bil v lasti Gregorja pl. Lamberga, od leta 1504 pa Vida pl. Thurna (Jakič 2001: 71).
10	Sedem let po prevzemu posestva Janeza Herberta Auersperga je Stari grad zaradi udara strele pogorel, od takrat pa ga niso več obnavljali (Jakič 2001: 71).
V Franciscejskem katastru za Kranjsko (1823-1869) je bila hiša Novi trg 25 vrisana leta 1826. Vir: Arhiv Republike Slovenije, SI AS 176 Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Kamnik L269, karta L269A02.
CO
o
o
CD
I
CD >
CO
ci
M CO
12. 1920 lastništvo nepremičnin priznano baronici Ireni Apfaltrer (ARS, Deželna deska za Kranjsko).
Lastništvo hiše Novi trg 5 od druge polovice 19. stoletja dalje
Težje kot lastnikom je slediti najemnikom logarske hiše. Ti v deželnih deskah in zem ljiških knjigah niso bili navedeni, zato je zaradi pomanjkanja drugih arhivskih pisnih virov njene najzgodnejše prebivalce težko ugotoviti. Ker je hiša sodila pod lastništvo kriške go-spoščine, je bila izpuščena tudi v mestnih zemljiških knjigah.11 Stanovska posestva so se namreč vpisovala v deželne deske (nem. Landtalef), zato je bilo vanje vpisano tudi območje Starega gradu skupaj z v predmestju Novi trg (nem. Neumarkt) locirano logarsko hišo, ki je pred letom 1952 nosila hišno števil ko 25.12
11	Ivan Zika, ki je s prispevkom Dodatek k seznamu kamniških meščanskih hiš objavljenem v Kamniškem zborniku, nadaljeval delo Janka Polca, ki je leta 1955 obravnaval mestne zemljiške knjige in se osredotočil predvsem na zgodovinski razvoj hiš v območju starega mestnega jedra mesta Kamnik in njegovih predmestij, je zapisal, da v mestni zemljiški knjigi niso navedene hiše, ki so sodile pod graščinska in cerkvena gospostva, ter tiste, za katere ni starejših arhivskih podatkov (Zika 1967: 139).
12	Hiša Novi trg 25 je sprva sodila v istoimensko predmestje Kamnika, ki je kasneje postalo del mesta. Po letu 1952 so se v mestu mnoge ulice preimenovale, na novo so številčili tudi objekte. Logarska hiša je ime ulice ohranila, spremenila se je le njena hišna številka (Zika 1967: 140). Staro številčenje hiš je v svojem prispevku leta 1955 še vedno uporabljal Janko Polec, ki je za nekdanje predmestje Novi trg zapisal: »V Novem trgu so bile št. 9, 23, 24, 25 (na Starem gradu) in 27 pod križko gosposko /.../ Manjka nam arhivska podlaga, da bi mogli te hiše zasledovati v prete-
V zapisu deželne deske za katastrsko občino Križ (nem. Katastralgemeinde Kreutz) so pod vložno številko 1175 v drugi polovici 19. stoletja13 zabeležene sledeče nepremičnine na Starem gradu: 1141, 1145, 1149, 1150, 1151, 1152, 1153/1, 1155, 1156, 1157, 1158, 1160 in 1161. Med njimi sta tudi parcelna številka 1154, ki je obsegala stanovanjsko hišo št. 25 v Novem trgu (nem. Wohnhaus n. 25 in Neumarkt) in gospodarsko poslopje (nem. Wirtschaftsgebäude in Neumarkt) na parcelni številki 1153/2 (ARS, Deželna deska za Kranjsko).
Postopno so lastništvo nepremičnin stanovskih posesti prenehali vpisovati v deželne deske in jih začeli zapisovati ločeno po katastrskih občinah. Deželno desko za katastrsko občino Križ so prenehali voditi leta 1932, ozem Ije, ki je sodi I o pod kriško gospostvo, pa se je začelo vpisovati v zemljiške knjige pristojnih katastrskih občin Križ, Kamnik, Mengeš, Mlaka, Podgorje in Volčji Potok (ARS, Deželna deska za Kranjsko). V zem Ijiški knjigi katastrske občine 1911 Kamnik so opravili prepis leta 1933 in hkrati zadnjič za logarsko hišo poleg parcelnih številk 1154 (hiša) in 1153/2 (gospodarsko poslopje) zabeležili neposredno namembnost.14 Kasnej e se pri obeh nepremičninah omenja le še stavbišče.
Prvi znani gozdar, ki je živel v logarski hiši, je bil
klosti, kakor je bilo to mogoče pri meščanskih hišah.« (Polec
1955: 57)
13	Leta 1858 je v omenjeni deželni deski za k. o. Križ naveden lastnik nepremičnin Starega gradu Otto Apfaltrer (ARS, Deželna deska za Kranjsko).
14	Podatki so pridobljeni na Okrajnem sodišču v Kamniku, Zemljiška knjiga za k. o. 1911 Kamnik (Hauptbuch Kataste-ral Gemeinde Stein), vl. št. 544.
109
cu o
o
CD
I
CD >
CO
ci
M CD
110
Odlok o delni spremembi v predpisu premij, na katerem sta leta 1930 navedena Irena Apfaltrer in Benedikt Letnar. (Osebni arhiv družine Stergar)
Benedikt Letnar. Zagotovo je na domačiji že živel leta 1930, o čemer priča obrazec Pokojninskega zavoda za nameščencev Ljubljani. Na njem je kotdelodajalka navedena Irena Apfaltrer, nameščenec paje bil gozdni čuvaj Benedikt Letnar.15 Novi lastnik nepremičnin Starega gradu je leta 1937 postal Franc Rus iz Šentvida pri Lukovici.16 Gozdar gozdnih posesti Starega gradu je kljub spremembi lastništva še vedno ostal isti.17
Franc Rus nepremičnin ni imel dolgo v lasti. Izbruhnila je namreč druga svetovna vojna in parcele Starega gradu so bile razlaščene. Po koncu vojne so mu bile vrnjene, vendar le do leta 1948, ko so bile zopet razlaščene in so prišle pod splošno ljudsko premoženje z zaznambo upravnega organa Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS - zemljiški sklad. Po predlogu ObLO Kamnik (Občinski ljudski odbor Kamnik) je z logarsko hišo od leta 1958 dalje upravljala Občina Kamnik.18 Leta 1967 je v Kamniškem zborniku v prispevku
15	Obrazec Odloka o delni spremembi v predpisu premij z dne 21. 10. 1930 (osebni arhiv družine Stergar).
16	Podatki so pridobljeni na Okrajnem sodišču v Kamniku, Zemljiška knjiga za k. o. 1911 Kamnik (Hauptbuch Kataster-al Gemeinde Stein), vl. št. 544.
17	Pismo Franca Rusa Pokojninskemu zavodu za nameščence z dne 13. 10. 1937 in pismi Benedikta Letnarja Francu Rusu z dne 17. in 30. 12. 1937 (osebni arhiv družine Stergar).
18	Podatki so pridobljeni na Okrajnem sodišču v Kamniku,
Zemljiška knjiga za k. o. 1911 Kamnik, vl. št. 1262.
Dodatek k seznamu kamniških meščanskih hiš pri hiši Novi trg 5 Ivan Zika zapisal, da je bil a logarska hiša na Starem gradu družbena lastnina, upravni organ objekta pa je bil o Gozdno gospodarstvo Ljubljana (Zika 1967: 153).
Logarska hiša in gospodarsko poslopje sta leta 1994 ponovno prišla v last Franca Rusa, ki pa je bil takrat že pokojni. Po pravnomočnem sklepu okrajnega sodišča v Domžalah je parceli dve leti kasneje dobila njegova hči Jelka Stergar.19 Skupaj z možem dr. Stanetom Stergarjem je konec petdesetih in v začetku šestdesetih let 20. stoletja poskušala pridobiti lastništvo objekta. Z dopisom Občinskega ljudskega odbora Kamnik z dne 9. 4. 1957 pa se jima je priznala le usluž-nostna pravica »uporabe podstrešne sobice v hiši SLP na Starem gradu«, ki sta seji kasneje odpovedala in zato prejela odškodnino.20 Zadnji lastnik hiše Novi trg 5 je leta 2004 postal Drago Pevec iz Domžal.21
Umestitev hiše v prostoru in opis stanja pred obnovo
Logarska hiša je postavlena v zališju naravnega okolja. Prvotni prebivalci, ki so živeli v njej, sojo zgradili na mestu, ki je ponujalo čim večji izkoristek naravnega oko l'a in hkral i omogočilo čim manjši poseg v kmetijske površine. Sprva daje lega objekta občutek utesnjenosti zaradi njegove postavitve v majhnem prostoru med vzpetino pred hišo in vzpetino Krniške gore, ki je od zadnjega pročelja odmaknjena le nekaj metrov, vendar ga naravno okolje prav zato varuje pred vremenskimi nevšečnostmi. Objekt leži na sončni strani hriba, usmerjenost kašče proli vzhodu pa mu omogoča večje izkoriščanje dnevne svetlobe v »hiši«, ki je obrnjena proti zahodu, s tem pa večjo energijsko varčnost.
Pomembno vlogoje imelo tudi hišno drevo, zasajeno na vzpetini pred hišo. Hišna drevesa, ki se pojavljajo na domačijah, imajo navadno etnološki in simbolni pomen, hkrati pa tudi prakl ično funkcijo, kakršno je imel pred leti posekan oreh pred logarsko hišo. Poleti je namreč s svojo senco hladil okolico pred hišo in zaradi bližine hlad ohranjal tudi znotraj nje, zaradi svojega posebnega vonja pa je odganjal mrčes.
Pri gradnji domačije je bilo uporabljeno predvsem gradivo, dosegljivo v neposredni bližini. Kašča, ostrešje, tla in strop so zgrajeni iz lesa, stanovanjski del je bil pretežno zidan iz kamenja in polne opeke. Večji nosilni kamni so po vsej verj etnosti preneseni z ruševin Starega gradu, ostalo kamenje paje bilo pridobljeno iz bližnje okolice. Poleg naravnega materiala je bilo uporabljeno tudi steklo, železje, žgane glinene ploščice pri krušni peči, v 20. sto l etju pa so bil i dodani tudi ele-
19	Podatki so pridobljeni na Okrajnem sodišču v Kamniku, Zemljiška knjiga za k. o. 1911 Kamnik, vl. št. 1262.
20	Pismo Mestnemu ljudskemu odboru Kamnik z dne 28. 2. 1957, pismi Občinski skupščini Kamnik z dne 7. 11. 1963 in 6. 1. 1964 ter odgovora Občinskega ljudskega odbora Kamnik z dne 9. 4. 1957 (priznanje uslužnostne pravice) in 27. 2. 1964 (izplačilo odškodnine) (Osebni arhiv družine Stergar).
21	Podatki so pridobljeni na Okrajnem sodišču v Kamniku, Elektronska zemljiška knjiga za k. o. 1911 Kamnik, vl. št. 2897.
Lega logarske hiše pod vzpetino Krniške gore
menti iz umetnega materiala (Klanšek 2012: 31-32).
Zidana hiša podolgovatega tlorisa z leseno kaščo, visoko dvignjenim podstrešjem in zaradi kamnitih tal v živo skalo delno vklesano kletjo z zunanjim vhodom ima v pritličju stanovanjskega dela tri prostore. Od zahoda proti vzhodu si sledijo »hiša«, veža s črno kuhinjo in kamra. Dva prostora sta tudi znotraj kašče, prvi je predprostor, v katerega se lahko vstopi skozi kamro in zunanji vhod kašče, večji pa je namenjen shranjevanju pridelkov.
Že zunanja podoba objekta nakazuje, da ne gre za navadno kmečko hišo. Umetniški detajli, ki krasijo glavno in levo pročelje, poudarjajo, daje bila logarska hiša v lasti premožnejših lastnikov. Preden je bila do Starega gradu speljana in kasneje asfaltirana cesta, je glavna pešpot iz mesta vodila zelo blizu logarske hiše in pripomogla, da so graditelji najbolj likovno uredili prav glavni bivalni prostor, »hišo«. Slednja je na zahodnem delu stanovanjskega dela in je od vseh prostorovtako na zunanjščini kot tudi not ranjščini najbolj bogata z okrasnimi detajli. Vogala levega pročelja, obrnjenega proti pešpoti, sta namreč na višini cokla vse do vrha ostenja polkrožno oblikovana navznoter. Edinstveno je glavno pročelje, ki ga poleg enokrilnih polkrožnih glavnih vhodnih vrat s portalom iz peščenjaka in umetelno oblikovanim okovjem (železna kljuka s ključavnico na notranji strani in držalo v obliki rože) vrednoti predvsem sklepnik, vzidan med prvi dve okni na zunanji steni »hiše«. Izvor poznogotskega središčnega kamna, v katerem so se stika l i stebri gotskih obokov, je neznan. Verj etno je pripadal eni izmed oko l iških cerkva, morda pa je bil nekdaj vzidan prav v grajsko kapelico na Starem gradu, posvečeno Janezu Krstniku.22
Tako zunanjščina in notranjščina stanovanjskega dela objekta sta bili ometani in večkrat prebeljeni v raz-
Vogal levega in zadnjega pročelja
Sklepnik na glavnem pročelju
22 Razpravo o Starem gradu je leta 1898 na osnovi inventarnih dokumentov iz 16. stoletja (1570-1574) napisal zgodovinar Anton Kaspret, profesor na gimnaziji v Gradcu. V njej med drugim omenja grajsko kapelico, ki je bila postavljena v stolpu na zahodnem delu grajskega dvorišča. Po njegovih zapisih je bila eden izmed prostorov, ki se je ohranil najdlje: »Leta 1670 se je zrušila streha; samo dobro pokrit stolp s kapelico je kljuboval naravni sili.« Razprava je bila prevedena in v drugi polovici 20. stoletja objavljena v Kamniškem zborniku IV (Zika 1957: 107-114).
ličnih barvnih odtenkih, raziskave sondiranja ostenja pa so potrdile več nanosov plasti beleža, v notranjosti »hiše« celo preko dvajset. Notranjost omenjenega prostora vrednotijo razmeroma velika okna z obokanim lokom in zidanimi sedali ter enostavne in prijetne štu-kature, narejene iz navadnega ometa, ki krasijo stike vogalov vseh sten in stropa. Stene so bile večkrat pre-beljene, zadnje tri plasti so imele dodane enostavne
111
cu o
o
CD
I
CD >
co ci
M CD
Notranjost »hiše« z vidnimi štukaturami
112
vzorce, narejene z valjčkom, v višini sedelnih niš pa je bil pobeljen »cokel«.23 V prostoru so bili krušna peč, vrata, postelja, nočna omarica in omara eni redkih še ohranjenih kosov stavbne in notranje opreme (Klan-šek 2012: 119-120). Ena vidnejših sprememb na objektu je bila zazidava dveh oken zadnjega pročelja, eno v »hiši« in drugo v kamri.
Zanimivejši sta zidni omari, namenjeni shranjevanju predmetov. Večja, odprta omarica je na noIranji steni glavnega pročeIja, v zahodno steno pa je vzidana manjša s še ohranjenimi lesenimi vratci, pritrjenimi s kovinskimi tečaji (nar. »panti«) in ključavnico. Kovane železne tečaje in kljuko s ključavnico imajo ohranjena tudi vrata, ki vodijo v vežo s črno kuhinjo (Klanšek 2012: 120).
Veža s črno kuhinjo je v osrednjem delu stanovanjskega dela objekta. Celotni prostor na vežo in črno kuhinjo s kamnitim ognjiščem deIi obok (nar. »velb«, »šipounik«), ki je hkrati tudi nosilec obokanega stropa nad črno kuhinjo. Iz veže je bil po lesenih stopnicah možen dostop do podstrešja, skozi črno kuhinjo pa so izhod omogočala zadnja vrata. V prostoru na desni strani je biIa kamra, ki je biIa konec 20. stoIetja nekoliko preurejena. Stene so biIe obložene z lesenimi stenskimi oblogami, okna pa so biIa ohranjena skupaj z železnim okovjem (nar. »gautri«) med okvirji ter
23 Sondiranja so opravili konservatorji z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj. Na notranjih stenah »hiše« je po njihovih ugotovitvah možno razbrati preko dvajset plasti beleža, vendar jih je zaradi zlepljenosti materiala mogoče našteti le šestnajst (Poročilo o sondiranju, št.: I-322/1-2011, hrani ZVKDS OE Kranj).
dvokrilnimi okenskimi krili z zavesami. Opreme, razen štedilnika, ki so ga kuriIi na drva, v prostoru ni biIo. Prav tako je bi I o maI o opreme ohranjene v leseni ka-šči, zgrajeni iz ročno žaganih brun, ki so bila v vogalih zvezana v »vezi na križ«. Bruna so med seboj vezali leseni mozniki, reže med njimi pa so biIe zatesnjene z mahom. V manjšem prostoru kašče je biIa spravIje-na le t. i. »vaga na ploh«, tehtnica z utežmi. Nekdanja stavbna oprema kašče je bila skromna: vshrambnem prosto ru sta bi li dve li ni z za pi ra njem »na smuk«, od katerih je bila lina na zadnji steni zatesnjena, ter vhodna vrata v predprostoru, ki so ime I a še vedno vidne ostanke prvotnega zaklepanja s palico, položeno čez »riglc« (Klanšek 2012: 117, 121, 123-126).
Strešna konstrukcija je bila zgrajena iztesanega lesa, »špirovci« (tramovi ostrešja, ki segajo od slemena do kapa) pa so bili na vrhu vezani v vezi »pero in utor«. Lastnik Franc Rus je leta 1937 del podstrešja preuredil v manjše podstrešno počitniško stanovanje in ga izročil vtrajno last hčerki Jelki Stergar in njenemu možu. Stanovanje je obsegalo t. i. »wekend sobo«, ki sojo domačini poznali kot »Rusovo sobo«, v velikosti 4,70 m x 2,20 m, ter na obeh straneh stavbe podstrešna prostora v izmerah 4,70 x 1,60 m in 2,50 m x 1,60 m, namenjena shrambi. Franc Rus je opremo zanj dal izdelati mizarju Teodorju Stupici iz Šentvida pri Lukovi-ci. Oprema sobe s parketom je bila večinoma izdelana iz češnjevega lesa. V njej so bi I i dve poste Iji z žičnimi vložki in žimnicami, vmesna nočna mizica, večja miza, kotna klop, dva sto I a in po I ici nad kotno klopjo, ležalni stol, umivalnik z vrčem in dve emajlirani vedri. Na zunanji strani levega pročeIja je bil vgrajen balkon z
Veža s črno kuhinjo
co o
o
CD
I
CD >
CD
ci
M CD
cr
Ognjišče črne kuhinje	»Rusova soba«pred obnovo
Glavno pročelje kašče
zunanjim lesenim stopniščem in straniščem. Opreme družine Stergarv podstrešni sobi pred začetkom obnove obj ekta ni bil o več, odstranjeni sta bili tudi leseno stopnišče in stranišče.24
Zaključek
Logarska hiša je bila po pripovedovanju domačinov v sedemdesetih letih naseljena, sredi devetdesetih let pa dokončno zapuščena in prepuščena propadanju. Nje na oko li ca se je močno za ra sla, največ poškodb
24 Nepodpisana pogodba, izjava Teodorja Stupice z dne 16. 12. 1963, pismi Mestnemu ljudskemu odboru Kamnik z dne 28. 2. 1957 in Občinski skupščini Kamnik z dne 6. 1. 1964 ter dopis Občinskega ljudskega odbora Kamnik z dne 27. 2. 1964 (odvoz pohištva oziroma opreme, ki je last dr. Staneta in Jelke Stergar) (osebni arhiv družine Stergar).
113
CO
o
o
CD
I
CD >
Cö
ci
M Cö
er
114
Delno podrta stena črne kuhinje in obok nad njo
pa je objektu zadalo v neurju leta 2008 podrto drevo, ki je padlo na hišo. Poškodovalo je ostrešje in podr l o del zadnje stene črne kuhinje ter kamre. Zamakanje je povzročilo hitrejše propadanje izpostavljenega dela ostenja, stropa vkamri in lesene kašče, poškodbe pa so se z leti, ker obj ekta niso obnovili in vzdrževali, le še večale.
Lastnik Drago Pevec se je odločil, da objekt obnovi. Ker je zaščiten kot kulturni spomenik lokalnega pomena, je uspel pridobiti finančna sredstva za njegovo obnovo v letih 2013 in 2014 pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (odgovorna konservatorka dr. Mojca Tercelj Otorepec). Do konca leta 2013 so bili zaradi obsežnih poškodb, ki jih ni bilo moč sanirati, odstranjeni in na novo zgrajeni ostrešje, kamra, kašča in del veže, »hiša« in črna kuhinja pa sta ostali ohranjeni v prvotni podobi. Pri črni kuhinji so dozidali le podrti del stene in v obeh prostorih sanirali poškodovane dele.
Zunanja in notranja podoba nekdanje logarske hiše z žal redko ohranjeno notranjo opremo prikazujeta razvoj kulturnega spomenika od njegovega nastanka dalje, uporabljeni gradbeni material, obdelavo naravnih gradiv, ohranjenost originalnih elementov stavbne in notranje opreme ter dodajanje sodobnejše opreme. Vendar pa hiša z edinstvenimi okrasnimi elementi in etnološko-socialno povezanostjo prebivalcev z življenjem kriške gospode za občino Kamnik predstavlja mnogo več kot le stavbno dediščino. Prikazuje način življenja.
Zaraščenost objekta
Literatura
Arhiv Republike Slovenije, Deželna deska za Kranjsko, glavna knjiga 3, vl. št. 1175, str. 585.
Josip GRUDEN, 1910: Zgodovina slovenskega naroda. Celovec: Družba sv. Mohorja. Dostopno na http://www.archive.org/stream/zgodovinaslo-vens00gruduoft#page/n5/mode/2up (dostop 5. 1. 2014). Ivan JAKIČ, 2001: Sto gradov na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba. Barbara KLANŠEK, 2012: Logarska hiša pod kamniškim gradom: Konservatorski načrt za obnovo hiše Novi trg 5 - Kamnik. Neobjavljeno diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
Bogdan KOBOL, 1955: Gospodarski razvoj in stanje mesta Kamnik. V: Kamniški zbornik 1. Kamnik: Občina Kamnik. 197-220.
Andrej KOMAC, 2003: Utrditev grofov Andeških na jugovzhodu cesarstva v 12. stoletju: Cesar Friderik Barbarossa, velika shizma (1161-1177) in pridobitev naslovov mejnih grofov Istre in vojvod Meranije s strani Andeških. Annales. Analiza istrske in mediteranske študije 13(2). 283-294. Janez MAJCENOVIČ, 1991: Kamnik (Kamnik na križpotjih). Komenda: Lu-badar.
Odlok o razglasitvi arheološkega območja Stari grad in Hiše Novi trg 5 za kulturna spomenika lokalnega pomena (Ur. l. RS, št. 100/2, 2007).
Janko POLEC, 1955: Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dvesto letih. V: Kamniški zbornik 1. Kamnik: Občina Kamnik. 51-110. Marjan RAZTRESEN in Danica ZORKO, 2004: Najlepša mesta Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Majda SMOLE, 1982: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Ivan ZIKA, 1957: Kamniški Stari grad. V: Kamniški zbornik 3. Kamnik: Občina Kamnik. 107-114.
Ivan ZIKA, 1967: Dodatek k seznamu kamniških meščanskih hiš. V: Kamniški zbornik 11. Kamnik: Občina Kamnik. 139-158.
Alojz Cindrič1
Runkova 10, Ljubljana - Šiška alojz.cindric@ff.uni-lj.si
Študenti iz nekdanjega sodnega okraja Kamnik na dunajski univerzi 1365-1917
Avtor v prispevku prikaže zastopanost študentov iz nekdanjega sodnega okraj a Kamnik na dunajski univerzi od njene ustanovitve leta 1365 do začetka 20. stoletja. Uporabljeno gradivo predstavljajo matrike vpisanih (Hauptmatrikeln), ki se hranijo v 28 rokopisnih zvezkih v Univerzitetnem arhivu na Dunaju (Archiv der Universität Wien). V ana I izo so vključeni samo študenti univerze na Dunaju, tj. štirih fakultet: artistična (filozofska), pravna, medicinska in teološka; druge visoke in višje šole ter akademije, na katerih so se izobraževali tudi kamniški študenti, v tem prispevku niso zajeti. Iz arhivskega gradiva je razvidno, da seje v obravnavanem obdobju na dunajski univerzi izobraževalo okoli 353 študentov iz kamniškega sodnega okraja. Študirali so na vseh štirih fakultetah in izvirali iz vseh socialnih slojev. Iz samega mesta in predmestij je bilo 271 študentov, 82 študentov pa je prišlo iz ostalih krajev oz. s podeželja. Nekateri študenti so se po študiju vrnili domov ter se uveljavili na domačem strokovnem in javnem področju. Marsikomu pa je usoda namenila, da seje uveljavil širše v srednjeevropskem prostoru, kot npr. Jurij Staro-vašnik, ki je bil kasneje profesor na univerzi v Freiburgu. Ključne besede: dunajska univerza, arhivsko gradivo, Kamnik, kamniški sodni okraj, študenti, zgodovina
The author provides an overview of the number of students at the University of Vienna that belonged to the former legal district of Kamnik in years from the University's inception in 1365 to the beginning of the 20th century. What served as the source of research were the student records (Hauptmatrikeln), kept in the form of 28 manuscripts at Vienna University Archive (Archiv der Universität Wien). Only students attending the aforementioned University were included in the research. The analysis thus covers the students that belonged to the four faculties - arts, law, medicine and theology; other higher education institutions and academies where Kamnik students were also present are not a matter of the article. The student records give evidence that during the era in question, there were 353 students from the Kamnik legal district attendingthe four faculties of the University of Vienna. Students originated from all social spheres of the time. 271 students were from the city and its suburban areas, the remaining 82 were either from smaller nearby towns, or from the countryside. Having completed the studies, some of the graduates returned home and established themselves professionally (and publically), others, however, such as Jurij Starovašnik, who later became a professor at the University of Freiburg, were destined to gain widespread reputation throughout central Europe. Key words: The University of Vienna, archival sources, Kamnik, Kamnik legal district, students, history
Doktor znanosti, bibliotekar, sociolog in zgodovinar, knjižnica Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kamnik (okoli leta 1900)
Alma Mater Rudolphina (okoli leta 1900)
Le maI o mest na Slovenskem se lahko pohva I i, da se v najzgodnejših listinah omenjajo osebe, ki nosijo doktorski naslov. V listini oglejskega patriarha Bertol-da, izdani na Koroškem 28. aprila 1238, se med osebami omenja tudi doctores Fridericiplebanus de Stain in Carniola. (Otorepec 1956: 74; Jaksch MC IV: 255) V literaturi o starejši kamniški zgodovini zasledimo tudi Henrika de Steina, doktorja obojnega prava v Vidmu (Udine), in sicer iz 13. stoletja, ki naj bi spisal zgodbe češkega kralja Henrika XII.2 (Parapat 1876: 126)
Prisotnost izobraženih meščanov kaže na živahno dejavnost kraja, z že na do I očeni stopnji razvito in oblikovano mestno organizacijo z upravnimi in sodnimi funkcijami, ki za svoje delovanje potrebujejo ljudi z do I očeno stopnjo izobrazbe. Od srede 12. stoIetja, natančneje od leta 1152, postane Kamnik sedež grofov Andeških (Andechs-Meranski) oziroma upravno središče njihove posesti ter s tem najimenitnejši kraj na Kranjskem.
Kdaj sta prej omenjena doktorja pridobila izobrazbo oz. kje sta študirala, še ni naIančno ugotovljeno. Pred ustanovitvijo dunajske univerze leta 1365 je v Evropi delovalo približno 30 univerz, med njimi bližnje italijanske univerze, na katere so odhajali študirat študenti tudi iz naših dežel, npr. Bo I ogna 1088, Padova 1222 itd. Lahko bi se izobraževala na bližnji univerzi v Vicenzi, na kateri naj bi študiral tudi kasnejši oglejski patriarh Bertold, ki ga je madžarski kralj Andrej leta
2 Henricus de Staina sive Lithopolitanus J.U.D. scripsit Seculo XIII. res gestas Henrici XII. Reguli Bajorum, quibus Aventinus in suis Annalibus Bajorum usus est. (Mittheilungen 1852: 29)
115
1
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CO
ci
M CO
cr
116
1206 postavil za nadškofa v Kaloči. Papež Inocenc III. z imenovanjem ni bil zadovoljen, češ da je premlad in da nima izobrazbe, zato je Bertold Andeški (brat Henrika II. Andeškega) odšel na študije na univerzo v Vicen-zo (Zika 2011: 53), ki so jo okrog leta 1204 ustanovili učitelji in študenti iz Bologne (študij civilnega in kanonskega prava).
V Srednji Evropi v tem obdobj u de l uj eta le Karlova univerza v Pragi (ustanovljena l. 1348) terJagelonska univerza v Krakovu (ustanovljena l. 1364), kar spodbudi vojvodo Rudolfa IV. Habsburškega k prizadevanju za ustanovitev lastne univerze, za kar je potakratnem pravu potreboval profesorski kader ter privoljenje papeža. Po nekajletnem prizadevanju mu je uspelo pridobiti Alberta Saškega, nekdanjega rektorja pariške univerze in magistra filozofije, ki je predaval Aristotelovo dialektiko, da je izdelal statut po vzoru pariške univerze, papež Urban V. pa je privolil v ustanovitev z bu l o, izdano 22. septembra 1364. Na osnovi te je vojvoda Rudolf IV. z listino, izdano 12. marca 1365, osnoval najstarejšo še danes obstoječo univerzo na področju nemškega jezikovnega prostora Alma Mater Rudolphina. S tem je postal Dunaj za več kot pol tisočletja tradicionalni univerzitetni center tudi za študente s slovenskega etničnega prostora. Privilegij, ki ga je dodelil papež Urban V., je dovoljeval poučevanje na artistični (filozofski), juridični in medicinski fakulteti, ne pa tudi na teo l oški; to pravico dobi univerza šele leta 1384, v času papeža Urbana VI.
Fakultete
Splošna značilnost srednjeveških univerz je bila notranja delitev na dve skupini fakultet, in sicer na artistično (od jezuitov naprej filozofska) in na t. i. višje fakultete (pravna, medicinska in teološka). Na artistični fakulteti so poučevali septem artes liberales. V prvem letu so poslušali trivium: gramatiko, retoriko in del dialektike, v drugem letu pa quadrivium: nadaljevanje dialektike, aritmetiko, geometrijo, glasbo in astronomijo. Največjo »težo« so imela predavanja iz sholastične filozofije. Predavanja so bila lahko javna ali privatna, v zimskem semestru so se pričenjala ob sedmih, v letnem ob šest l h zjutraj. Študentje s študijem pričel na artistični fakulteti, ki je bila osnova in pogoj za nadaljevanje šolanja na višjih fakultetah, in je potekal na dveh stopnjah. Na prvi stopnji, ki je traj ala sprva dve leti (od leta 1617 tri leta, med leti 1824-1848 zopet dve leti), se je študij zaključil s pridobitvijo bakalavre-ata. Za pridobitev druge stopnje - licentiat - je moral obiskovati nadaljnji dve leti predavanj in sodelovati pri magistrskih disputacijah ter opraviti izpit pred komisijo. Šele po preteku enega leta je kandidat lahko delal magistrski izpit oz. kandidiral za rednega protesorja actu regens ter si s tem pridobil pravico do poučevanja na katerikoli univerzi v Evropi. Po opravljenem izpitu je kandidat zaprisegel in v stolni cerkvi sv. Štefana prejel od kanclerja insignije novega častnega naziva: doktorski klobuk, prstan in knjigo, kar gaje na družbeni lestvici izenačilo s plemstvom.
Na medicinsko fakulteto so se lahko vpisali študenti, ki so absolvirali vsaj prvi kurz artističnih predavanj. Osnovo medicinskega študija so tvorili spisi medicin-
skih avtoritet, študij pa je trajal pet let. Že od vsega začetka je imela medicinska fakulteta na Dunaju nadzor nad ostalim sanitetnim osebjem (ranocelniki in podobno) kot tudi nad lekarnarstvom.
Po statutu pravne fakultete iz leta 1389 so na fakulteti predavali tako kanonsko kot tudi civilno pravo (od leta 1402), študij je trajal štiri leta, seveda pa je bilo potrebno prej zaključiti artistični študij.
Tudi za študij teologije je bilo potrebno najprej ab-solvirati artistični študij. Teološki študij je vseboval dva dela: študij biblije sacra pagina in študij sholastične teologije dogmatika, poleg tega pa so negovali cerkveno govorništvo eloquium ter moralno teologijo. Za dosego bakalavreata je bilo potrebnih šest let študija, za doktorat pa sedem let.
Organizacijska struktura dunajske univerze se je spreminjala hkrati s spremembami študijskih disciplin ter se smiselno pril agajala potrebam časa. Že v naslednjem stoletju po ustanovitvi je univerza v času cesarja Maksimiljana I. dosegla nagel razcvet humanističnega študija. Zaradi politične negotovosti, turške nevarnosti in konkurence protestantskih univerz je njena slava od srede 16. stoletja pojenjala. Leta 1551 je bil na Dunaju ustanovljen jezuitski kolegij s šolo, ki je pritegnila veliko dijakov. Univerza je postopoma padla pod vpliv jezuitov, ki so leta 1623 prevzeli vodstvo univerze in »držali roko« nad teološkimi in filozofskimi študiji, za pravni in medicinski študij pa niso bili zainteresirani. Pod jezuiti je sicer opazna izpopolnitev študija, vendar so nova spoznanja v znanstvenih disciplinah ter z njimi povezani novi pogledi na svet klicali po reformah kot tudi po ukinitvi jezuitskega reda leta 1773. (Cindrič 1999: 507)
Pod vplivom modernih zahodnoevropskih in predvsem nemških univerz ter pod okriljem dunajske revolucije leta 1848 je uspelo profesorjem temeljito reformirati, preoblikovati in modernizirati univerzo po nemškem modelu Humboldt, ki je temeljil na povezavi znanstvenega raziskovanja s svobodo poučevanja in učenja. Reforme univerzitetnega študija ter uvajanje novih stolic, ustanavljanje številnih inštitutov in prite-govanje tujih profesorjev so univerzi na Dunaju omogočile razvoj znanstvenih strok in disciplin, kar ji je na nekaterih znanstvenih področjih prineslo svetovni sloves. (Cindrič 2009: 2010)
Arhivsko gradivo
Da bi ugotovil, koliko študentov iz kamniškega sodnega okraja se je vpisalo na dunajsko univerzo in kdo so pravzaprav bili, je bilo potrebno pregledati gradivo glavnih/rektorskih matrik s podatki o vsakoletnem dotoku novincev, vpisanih med redne študente dunajske univerze. Študent se je načeloma vpisal - imatrikuliral - le enkrat, izjemoma večkrat zaradi daljše odsotnosti ali če je zamenjal univerzo.
Z ustanovno listino dunajske univerze je bilo predpisano, da se mora vsak novinec ob prihodu na univerzo, najkasneje pa v roku enega meseca, oglasiti pri rektorju, kjer opravi prisego ter plača vpisno takso. Rektor ali njegov pooblaščenec ga je nato vpisal v glavno matriko Hauptmatrikel. Poslej je pripadal univerzi, kar je vključevalo tudi pravice, tj. bil je deležen univerzitetnih
privilegijev, oproščen vseh dajatev in davkovter bil sodno podvržen univerzitetnemu sodišču. To dejanje se je imenovalo imatrikulacija - immatriculatio - vpis. Do leta 1384 je potekala enkrat letno, z albertinsko listino pa dvakrat letno, tj. vsak semester.
Vpisi študentov oz. podatki o vpisanih so v različnih časovnih obdobjih različni. V zgodnjih srednjeveških matrikah študente navajajo semestrsko, v okviru akademskih nacij (avstrijska, renska, madžarska, saška). V okviru nacij so bili študenti organizirani v kolegije in burse (študentski domovi). Revni študenti so živeli v koderijah (posebni študentski domovi). Vsaka bursa je imela svoje ime, običajno glede na poreklo svojih prebivalcev. Študentje s slovenskega etničnega prostora so prebivali v Lammburse - Jagnjetova bursa in v Bursa animae - Bursa duše. V17.in 18. stoletju pa so vpisani pogostokrat razvrščeni hierarhično glede na socialni stan in položaj imatrikuliranih (rektor in bližnje sorodstvo, plemiči, duhovščina, profesorji, šolarji in študenti, akademski meščani).
V	glavnih matrikah so zapisani bistveni podatki o vpisanem študentu: študijsko leto, semester, letnik, stopnja študija, osebno ime vpisanega, fakulteta, rojstni kraj in dežela porekla, natio, vplačana vpisna taksa. V nekaterih primerih najdemo zaznamke o socialnem oz. premoženjskem stanu, akademski stopnji, poklicu, sorodstvu, včasih karakterno oznako, redkeje pa zasledimo zaznamke o prekrških posameznega študenta. V pred marčnem obdobju vsebujejo matrike tudi podatke o poklicu očeta oz. skrbnika, o štipendiji, šolnini, veroizpovedi in letniku študija. Od druge polovice 19. stoletja glavne matrike ne predstavljajo več tako pomembnega vira, saj vsebujejo samo osnovne podatke redno vpisanih študentov v določen semester, vodene pa so po fakultetah: fakulteta, študijsko leto/semester, osebno ime, rojstni kraj in dežela porekla. Ker glavne matrike vsebujejo le podatke o začetku študijske kariere študenta, predstavljajo prvo stopničko njegove študijske biografije.
Vzporedno z glavnimi matrikami se od srede 19. stoletja uveljavijo oz. vodijo katalogi študentov, izdelani na pod l agi podatkov semestrskih matičnih vpisnih listov (inskripcijske pole) oziroma vpisnic Nationale. Osebni vpisni list, ki so ga študenti izpolnjevali vsak semester, nudi raznovrstne podatke o vpisanem študentu: osebno ime, datum vpisa, fakulteta, semester oz. letnik, domovina in rojstni kraj, sledijo rojstni podatki ter veroizpoved. Temu sledi sklop vprašanj o socialnem izvoru: o bivališču med študijem, imenu, poklicu in bival išču očeta ali skrbnika. Za njimi so podatki o morebitni štipendiji in njeni višini. Vpisni list prinaša tudi podatke o predavanjih, ki jih je študent vpisal, o tedenskih urah ter o prolesorjih izbranih predmetov - ko l egijev. Na koncu najdemo podatke o šolnini in vpisni taksi, temu pa sledij o opombe (o morebitnem študentovem vpisu na kakšni drugi fakulteti aliokak-šnem disciplinskem prekršku).
V	študijskem letu 1866/67 so na dunajski univerzi uvedli vpisnice Nationale v obliki tiskanih formularjev z novimi rubrikami: materni jezik, šola pred vpisom, spričevala, na koncu pa lastnoročni podpis študenta. Vse ostal e rubrike so bi l e enake kot pri osebnih vpisnih listih.
Matrike so nedvomno najpomembnejši vir za zgodovino univerze in visokošolskega študija. So prvovrsten spomenik, saj se v njih zrcali življenje univerze skozi stoletja, zgodovina duhovne kulture, znanosti in izobraževanja, prav tako pa imajo neprecenljiv pomen za geneološke oz. biografske raziskave. Glavne matrike dunajske univerze - Hauptmatrikeln - se vodijo neprekinjeno od leta 1377 (izjemoma ne v letih 17941804) do lela 1917. Shranjene so v Univerzitetnem arhivu na Dunaju (Archiv der Universität Wien). Ohranjene so v celoti v osemindvajsetih rokopisnih zvezkih Album Universitatis s signaturami od M 1 do M 28. Pomembnosti, spoznanja in vrednosti proučevanja in izdajanja matrik za kulturno in splošno zgodovino se univerze zavedajo že dolgo. Prve znanstvene edicije so se pojavile v začetku 19. stoletja. Dunajska univerza je do sedaj v znanstvenih edicijah (s pričetkom v drugi polovici 19. stoletja) izdala matrike ogrske nacije, in sicer leta 1902, po drugi svetovni vojni pa prvih deset matrik za obdobje do študijskega leta 1776/77.
Za obravnavano obdobje sem v analizo vključil glavne univerzitetne rokopisne matrike (Hauptmatrikel Album) s signa tu ro od M 1 do M 28, ki so mi nudil e osnovne informacije o rednih na novo vpisanih (imatrikuliranih) študentih med letoma 1365-1917.
Pri pregledu in proučevanju arhivskega gradiva, ki do sedaj še ni bilo v celoti natančno obdelano in tran-skribirano, sem, kot je bilo pričakovati, naletel na vrsto težav, saj so bili podatki dostikrat pomanjkljivi, nenatančni ali površni, marsikateri študent pa se iz različnih raz l ogov (tudi da bi se izognil plačilu takse) sploh ni vpisal v glavne univerzitetne matrike, da pa je študiral na dunajski univerzi, izvemo iz drugih virov.
Tako npr. je nejasna študijska pot pomembnega Kamničana in jezuita patra Matije Boštjančiča (Matthias Bastianschitz), ki je deloval na dunajski univerzi v prvi polovici 17. stoletja (umrl l. 1659).V glavnih matrikah ga ni najti, ga pa zasledimo leta 1623 v seznamu doktorjev teologije S. J. in nato še med doktorji filozofije S. J. Sacr. Theol. Doc. Isto leto kot tudi naslednje 1624. je bil dekan in profesor filozofske fakultete. Leta 1626 je postal dekan in profesor teološke fakultete Soc. Jesu, S. Theol. Professor Scholasticus I. Med letoma 1628-1631 je bil dekan filozofske fakultete ter profesor sholastike in eksegetike na univerzi v Gradcu. V letih od 1637 do 1638 je bil univerzitetni kancler ter hkrati vicerektor iste univerze. Poleg tega je bil tri leta tudi revizor knjig v Rimu. (Andritsch 1980: 16) Leta 1643 je pater Matija S. J., Sacrarum Literarum Professor II., ponovno zasedel dekansko mesto na teološki fakulteti dunajske univerze. Tri leta zatem (1646) je postal tudi prokurator avstrijske nacije P. Mathias Ba-stianschiz, S. J. Phil. & S. Theol. Doctor, S. Scripturae Professor (Locher 1773: 6,10, 78, 79,112,155,190; SBL I. 1925: 27).
Podobno je tudi s študijsko potjo Josipa Suchyja iz Kamnika, ki je na Dunaju v študijskem letu 1890/91 študiral teologijo in se ni imatrikuliral, kar je zanimivo in vzbuja pomisleke, kajti za imatrikulacijo teologov, za katere so veljala posebna pravila, je poskrbela škofija. Morda Suchy po presoji škofa oz. njegovih svetovalcev ni bil dovolj prepričan, kar potrj uje tudi dejstvo, da je medtem izstopil iz frančiškanskega reda. Tudi deset
117
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CO
ci
M CÖ
cr
118
Vpisnica (Nationale) izrednega študenta prava Josipa Suchy-ja v zimski semester študijskega leta 1899/1900 (Archiv der Universität Wien)
let kasnej e, ko je postal slušatelj na pravni fakulteti dunajske univerze, se ni imatrikuliral, saj seje vpisal kot izredni študent.
Analiza vpisanih študentov
V prispevku sem na osnovi arhivskega gradiva raziskal prisotnost in zastopanost študentov iz kamniškega sodnega okraja na dunajski univerzi od njene ustanovitve do propada avstro-ogrske monarhije. Prostorsko vključuje okoliške kraje, ki so sodili po popisu prebivalstva iz leta 1910 k nekdanjemu sodnemu okraju Kamnik. Zaradi specifičnosti in obsežnosti gradiva sem v raziskavo vključil le študente, ki so se ima-trikulirali v glavno univerzitetno matriko in so študirali na pravni, filozofski, medicinski in teološki fakulteti. Ostale visoke tehnične šole in akademije na Dunaju kot tudi ostale univerze, visoke šole in akademije v monarhiji ter izven nje, na katerih so študirali tudi Kamničani, v analizo niso zajete. Prav tako v analizo niso pritegnjeni izredni študenti. Za drugo polovico stoletja, ko postane arhivsko gradivo podatkovno bogatejše, sem poleg matrik uporabil podatke, ki jih vsebujejo že omenjene Nationale (vpisnice).
Preden preidem k obravnavi in analizi kamniških
študentov, moram opozoriti na naslednje: za krilerij, po katerem sem opravil analizo, sem uporabil podatek o rojstnem kraju ter deželi, ime Kamnik pa se v matrikah študentov običajno pojavlja kot nemško krajevno ime ex Stayn, de Stain, Stein, Camnicensis, Stainnen-sis, Steinensis in podobno, včasih tudi v latinski obliki de Lapide, Lapide Civitate, Lythopolitanus, Litopolita-nus, Hipolitanus.
Težava se pojavi pri identifikaciji kraja, zapisanega v nemški obliki, saj obstaja več krajev z istim imenom v različnih deželah znotraj monarhije (Koroška, Češka, Moravska, Madžarska) kot tudi izven nje (Bavarska, Saška, Baden, Švica). Z oblikovanjem slovenskih dežel v 15. stoletju se v matrikah postopoma navaja tudi dežela. V zgodnjem obdobju je dežela Kranjska, kamor je sodil Kamnik, imenovana in zapisana običajno v latinski obliki - Carniola, in partibus Karniole, Kar-niole Sclauonie, Carniolus, Carnus, Carniolanus - velikokrat pa dežela ni omenjena. Z reformami Jožefa II. na začetku osemdesetih let 18. stoletja se v matrikah uveljavi nemški jezik in s tem nemško poimenovanje dežele Krain, včasih tudi Ober Krain. V prvi polovici 19. stoletja se za kratek čas uporablja poimenovanje Kraljestvo Ilirija, po letu 1842 pa zopet Krain. Včasih je naveden poleg kraja kakšen drug toponim, po katerem lahko sklepamo, da gre za naš Kamnik. Pri študentu Petru Berlicu na primer, vpisanem leta 1496, je kot rojstni kraj naveden de Stain prope Cilli; pri Seba-stianu Matlu, vpisanem leta 1508, najdemo zapis ex Stain prope Laibach.
Če je navedena dežela ali kakšen znan toponim, je podatek o izvoru študenta nesporen, v kolikor pa ni, je podatek prepuščen nadaljnjemu raziskovanju. Zaradi tega bo slika nekoliko pomanjkljiva.
Na osnovi podatkov, ki nam jih nudij o matrike vpisanih, ter z upoštevanjem in vključevanjem tistih študentov, za katere ne moremo zagotovo trditi, da izhajajo iz Kamnika oz. nekdanjega kamniškega sodnega okraja, saj ni podatkov o deželni pripadnosti (naveden samo rojstni kraj), lahko ugotovimo, da se je v obravnavanem obdobju na dunajsko univerzo vpisalo 353 študentov.
Zastopanost in smer študija
Iz Kamnika je izviralo 266 študentov, iz predmestij štirj e: Nevlje (2), Novi trg (1), Podgora (1). Iz oko l iških krajev sodnega okraja je izviralo 83 študentov: Dobrava (2), Duplica (2), Godič (1), Gozd (1), Komenda (10), Križ (1), Mekinje (5), Mengeš (19), Motnik (10), Nako-vice (1), Perovo pri Kamniku (1), Podboršt(1), Podgorje (3), Povodja (1), Ravne (1), Stranje (1), Suhadole (1), Šentvid (1), Šmarca (1), Trzin (4), Tunjice (1), Utik (1), Vodice (8), Volčji Potok (1), Vranja Peč (1), Zduša (3), Zgornji Tuhinj (1), Žiri (1), Trobelno (1).
Analiza vpisa, ki jo predstavlja grafikon 1, je pokazala, da seje v obdobju od ustanovitve dunajske univerze v letu 1365 pa do leta 1917 vpi sa lo oko li 353 študentov iz nekdanjega sodnega okraja Kamnik. Tako se je v 14. sto l etju vpisalo 7 študentov, v 15. stoletju jih je že 113, v 16. stoletju 88, v 17. stoletju je število padlo na 22, v 18. stoletju na 17, v 19. stoletju jih najdemo73, v 20. stoletju (do leta 1917) pa 33 štu-
Grafikon 1: Vpis študentov iz kamniškega sodnega okraja na dunajsko univerzo 1365-1917 (po stoletjih)
Grafikon 2: Vpis študentov iz kamniškega sodnega okraja na dunajsko univerzo 1365-1917 (po desetletjih)
dentov. Izkazalo seje, da so v prvih stoletjih prevladovali študenti iz samega mesta, v 19. stoletju pa prevladujejo študenti s podeželja.
Razgibanost vpisa z vzponi in padci, ki jih prikazujeta grafikon 1 in grafikon 2, si lahko razlagamo s socialnim in gospodarskim stanjem v deželi. V preteklih stoletjih so naše dežele doživljale številna nemirna obdobja (reformacija, proti reformacija, turška nevarnost, vojne, spremenjene gospodarske in trgovske poti, slabe letine, lakota, epidemije in podobno), vse to pa je vplival o na možnosti oziroma interes za študij. Po drugi strani pa je na zmanjšan obisk kamniških študentov na dunajski unuverzi, ki ga beležimo od srede 16. stoletja, vplivalo ustanavljanje konkurečnih prote-
stantskih univerz zunaj habsburške monarhije, predvsem pa ustanavljanje jezuitskih gimnazij in kolegijev (s teološkimi in filozofskimi študiji) po vsej monarhiji. Nekateri kolegiji so prerasli v univerze, kot npr. bližnja univerza v Gradcu (ustanovljena v študijskem letu 1585/86, ki je imela pravico podeljevati akademske časti iz filozofije in teologije). V Ljubljani je bil leta 1597 ustanovljen kolegij z gimnazijo, v Celovcu 1604, v Gorici in Trstu pa leta 1620. Na njih so se imatrikuli-rali in šolali tudi študenti iz Kamnika in okolice, kar je vplivalo na zmanjšan vpis na dunajsko univerzo (razvidno iz obeh grafikonov). Ne glede na navedeno pa so številni posamezniki zbrali pogum, denar in voljo ter tudi v tistih časih odšli študirat na Dunaj.
119
120
Vpis - imatrikulacija Marcusa de Stain de Carniola v matriko dunajske univerze 14. aprila 1402 (Archiv der Universität Wien)
Prvi študent, ki bi ga lahko šteli za Kamničana, je bil leta 1381 vpisani Jacobus de Sta l n. Prvi, za katerega pa to lahko trdimo z gotovostjo, saj je bila navedena deželna pripadnost, in sicer Carniola, pa je bil leta 1402 vpisani Marcus de Sta l n. Prvi študent, pri katerem je bil naveden tudi priimek, poleg priimka pa še dežela Carniole, je bil leta 1431 vpisani študent Štefan Sartoris. Pri kamniških študentih zasledimo priimke že v 15. stoletju. Priimek Sartoris izvira iz latinščine in pomeni krojač. Tudi pri ostalih študentih je pogosto najti priimek latinskega izvora, kot npr. Car-nifex - mesar, Pileator - klobučar, Pistoris - mlinar, Sutoris - čevljar, Textoris - tkalec, Piscator - ribič itd. Geneativne oblike priimkov kažejo na socialni izvor študentov, ki so izhaj a l i iz obrtniško-rokodelskih družin meščanov. Iz ponavljanja istih priimkov lahko sklepamo, da študenti izhajajo iz istih ali sorodnih družin. Tako se na primer priimki Sutoris, Pilgreim, Hubad ali Baumgartner pojavijo večkrat.
Med študenti je najti tudi plemiče, kar je bilo pričakovati, saj je v Kamniku prebivalo ali imelo vsaj hiše ali posesti kar precej plemičev. Med njimi najdemo družine Kaltenegger, Lamberg, Kollovitsch.
V matrikah zgodnejših obdobij so podatki o študijskih smereh pomanjkljivi. Kar pri 225 študentih ni podatka o smeri šolanja, pri tretjini (128) pa jo zasledimo. Tako izvemo, da je bilo največ študentov - kar 63 - vpisanih na pravni fakulteti, med njimi pa je eden študiral kameralistiko; 39 študentov je študiralo filozofske študije; petnajst jih je študiralo medicino - od tega trije kirurgijo ter eden farmacijo; le štirje študenti so vpisali teologijo; sedem šolarjev pa je obiskovalo gimnazijske razrede.
Vpis Žige Cirkovica (Zircoviz Sigismundus Civis Carniolus Lit-hopolitanus Logicus) leta 1735 (Archiv der Universität Wien)
Imatrikulacija študenta Jurija Starovašnika (Staravasnigg Georg Carniolus Lithopolitanus Med.) leta 1768 (Archiv der Universität Wien)
Socialni izvor študentov in šolnine
Da bi ugotovili, kateri sloji prebivalstva iz Kamnika in okolice so v obravnavanem obdobju omogočili študij svoj im otrokom, je bilo potrebno raziskati socialno provenienco vpisanih študentov, saj je bilo socialno poreklo študenta najpogosteje odločilni faktor, ki je vplival na možnost izobraževanja na univerzah.
Za analizo socialnega položaja kamniških študentov sem upo rabil podatke o vplačani vpisni taksi in eventualni štipendiji ter zapis o socialnem stanu. Za obdobje 19. stoletja so bili pomembni tudi podatki o poklicu staršev ter višina vplačane šolnine. Seveda pa so ti podatki pogosto pomanjkljivi ali celo izpuščeni.
Pri kamniškem študentu Dom.(inus) Ottonu Scupe-lu in Stain, vpisanem leta 1386, je bila na primer pripisana oznaka plebanus. Pri študentu retorike Mihaelu Schiminu Staniensis ex Auero Monte, vpisanem leta 1703, najdemo zaznamek civis, ki označuje socialni stan - torej meščan. V predmarčnem obdobj u zasledimo pri nekaterih študentih zaznamek burger - torej tudi meščan.
O socialnem položaju študentov je moč sklepati tudi iz višine vpisne takse in šolnin, ki so jih vplačevali glede na svoj socialni in materialni položaj. Šolnina se je plačevala za predavanja in vaje, njena višina pa je bila v zgodnjem obdobju prepuščena fakultetam in se je spreminjala. Osnova izračuna je navadno temeljila na vsoti, potrebni za tedensko preživetje študenta. Sredi petnajstega stoletja je npr. šolnina za predavanja iz filozofije znašala od 3 do 12 grošev, za vaje pa 8-24 grošev, na pravni fakulteti pa od treh grošev do enega goldinarja. Revni študenti so bili povsem oproščeni vpisne takse (za take je v matrikah najti zaznamke pauper, gratis, dedit).
V obdobju prevlade jezuitov na dunajski univerzi je vladala velika liberalnost pri oprostitvi šolnin in plačevanju imatrikulacijske takse v smislu brezplačnega pouka. V predmarčnem obdobju je vpisna taksa znašala za visoko plemstvo štiri goldinarje in 30 krajcarjev, za nižje plemstvo dva ter za meščane en goldinar. Revnejši študenti so bili lahko oproščeni vpisne takse; pri takih je v matrikah navedena oznaka arm, to je siromak, ali pa so plača l i 30 krajcarjev. Plačil o in višina vpisne takse ter šolnin sta se razlikovala tudi glede na smer študija. Plačevanje šolnine, predpisane z dvornim dekretom iz leta 1784, je bil o določeno glede na premoženjsko stanje študenta, in sicer: za študente filozofske fakultete je znašala letno 18, za študente prava in medicine 30 goldinarjev, študenti teologije pa so bili plačila šolnine oproščeni.
Z reformo univerzitetnega študija po letu 1848 pa so do l oči l i enotno vpisno takso, ki je znašala 5 goldinarjev oz. 10 kron po denarni reformi iz leta 1892 (od tega 8 K za imal riku l acijsko takso in 2 K za žigosanje). S šolskim letom 1850/51 je bil o po ukazu grofa Thuna, ministra za uk in bogočastje, predpisano, da morajo na vseh avstrijskih univerzah uvesti plačilo kolegij ev oz. poslušnino (Kollegengeld). Vsak študentje bil poslej za vsak vpisani kolegij dolžan plačevati šolnino. Kolegije so razdelili v brezplačne - publica - in plačljive. Najnižja poslušninaje znašala toliko goldinarjev za vsak semester, kolikor tedenskih ur predavanj v po-
sameznem kolegiju je študent vpisal. (Cindrič 2009: 220, 221)
Do prevlade jezuitov na dunajski univerzi (med letoma 1623 in 1773) so študenti, ki so izviral i iz kamniškega sodnega okraja, imatrikulacijsko takso v večini primerov plačali, le okrog 15 odstotkov študentov je bilo plačila oproščenih ali pa v matrikah ni podatka o vplači lu.
Analiza o socialnem izvoru vpisanih študentov od 19. stoletja naprej je podprta z evidenco o socialno-poklicni strukturi očetov, to je podatkov, ki so jih navajali študenti v matrikah in v vpisnicah. Podatke o poklicu staršev pa so vseskozi navajali v vpisnicah -Nationale - po letu 1848, iz katerih sem črpal podatke o socialnem izvoru kamniških študentov. (Cindrič 2009: 2010)
V	predmarčnem obdobju se je imatrikuliralo 23 študentov, od tega jih je šestnajst izviralo iz okolice, šest iz mesta in eden iz kamniškega predmestja. Pri vseh študentih je naveden poklic, s katerim seje ukvarjal oče vpisanega. Tako izvemo, da jih je iz mesta izviralo 6: kirurg - 1, meščan - 2, pek - 1, uradnik - 1, veterinar - 1; iz predmestja: kmet - 1. Iz ostalih krajev jih je prihajalo 16: med njimi sinovi kajžarja, dninarja, posestnika, mlinarja, klobučarja, zdravnika, dveh uradnikov ter osmih kmetov. Največ (15) jih je študiralo pravne študije, na filozofski fakulteti zasledimo dva študenta, na medicinski pa 6.
Kamniški študenti od druge polovice 19. stoletja do leta 1917
V	obdobj u po letu 1848 pa vse do leta 1917 se je iz kamniškega sodnega okraja vpisalo 83 študentov, med njimi devetindvajset iz samega mesta, trije študenti so prišli iz kamniških predmestij, iz okoliških krajev pa je izviralo 51 študentov. Osemindvajset jih je izviralo iz družin, katerih očetje so se ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo, iz obrtniško-rokodelskih vrst jih je izhajalo 13, pet jih je prišlo iz trgovskih družin, trij e iz delavskih, iz učiteljskih vrst jih je prišlo 6, iz uradniških vrst 18, 6 študentov pa je izviralo iz družin, katerih očetje so se ukvarjali s svobodnimi poklici, za 4 študente pa ni podatkov. Iz navedenega lahko ugotovimo, da so študenti izvirali iz vseh takrat obstoječih socialnih slojev, tako iz mesta kot tudi s podeželja.
Med študijem je 26 kamniških študentov prejemalo štipendijo, in sicer 21 študentov Knafljevo štipendijo, pet študentov pa je prejemalo štipendije drugih ustanov (Georg Gollmayer'sches des k. k. Landesre-girung für Krain, Adam Schuppe's Stip. LRK, Maria Jamnik'scher des k. k. Landesregirung für Krain, študijski sklad Stud. der k. k. Landesregierung für Krain).
Študenti so najpogosteje izbirali študij prava, sledi filozofska fakulteta, za njo pa medicinska in teološka fakulteta. Iz samega mesta in predmestij je prišlo 32 študentov. Med njimi jih je študiralo na filozofski fakulteti 8, na medicinski fakulteti 4, na pravni fakulteti 19 ter na teološki fakulteti en študent. S podeželja oz. okoliških krajev je izviralo 51 študentov, med njimi se jih je za študij na filozofski fakulteti odločilo 21, za medicinsko fakulteto 4, največjih je študiralo pravo (25), eden pa je bil vpisan na teološki fakulteti.
121
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CO
ci
M CÖ
cr
Od leta 1867 vpisnice povprašujejo tudi po mater-nem jeziku študenta. Tako izvemo, da seje od 68 štu-den tov, pri katerih je naveden ma ter ni je zik, veli ka večina (63) izrekla za slovenski jezik, le pet študentov pa je kot materinščino navedlo nemščino. Pri petnajstih študentih o maternem jeziku ni podatka.
Seveda pa se nam ob navedenih podatkih zastavlja vprašanje, koliko je od vseh kamniških študentov, vpisanih na dunajsko univerzo, študij tudi uspešno zaključilo ter kakšni sta bili njihova življenjska pot in usoda. Zanimivo pa bi bilo tudi vedeti, koliko se jih je vrnilo v rodno deželo. Mnoge med njimi kasneje najdemo med znanimi umetniki, pravniki, politiki in celo raziskovalci. Precej študentov, ki so izvirali iz kamniškega sodnega okraja, je v kasnejšem poklicnem življenju odigralo pomembno vlogo v javnem in kulturnem življenju. Spom ni mo se le ne katerih: med pr vi mi štu den ti je bil že omenjeni Matija Boštjančič pa znameniti zdravnik prof. Jurij Starovašnik ter jezikoslovec in cenzor Jernej Kopitar.
Za kamniške študenle, ki so bi l i vpisani v obdobju druge polovice 19. stoletja, so podatki znani, saj je študij z doktoratom zaključilo15 študentov, in sicer na pravni in filozofski fakulteti po šest študentov ter na medicinski štirje. Izmed študentov iz tega obdobja se jih je v Slovenski biografski leksikon uvrstilo 24: med njimi Franc Albrecht, Ivan Benkovič, Stanislav Bevk, Jožef Čerin, Ladislav Hrovath, Jožef Hubad, Matej Hu-bad, Rudolf Krivic, Ivan Mazovec, Franc Novak, Jožef Ogrinec, Janko Polec, Julij Polec, Maksimiljan Samec, Ferdinand Stare, Franc Ste l e, Josip Suchy, Anton Su-šnik, Blaž Svetelj, Leopold Tanzer, Janez Trdina, Jurij Vranič, Valentin Zarnik in Sebastijan Zepič.
Kakšna je bila usoda ostalih ter vprašanja, ki se ob tem zastavljajo, pa prepustimo nadaljnjemu raziskovanju, kajti namen članka je bil podati osnovno informacijo o kamniških študentih na dunajski univerzi.
Posvetilo
Za večino študentov, o katerih gre beseda v tem prispevku, so stal i skrbni in požrtvovalni starši, ki so svojim otrokom, kljub stroškom in marsikdaj tudi odrekanju, omogočili študij in s tem popotnico v boljšo prihodnost. Tudi za mano je stala takšna skrbna mama, ki je bil a doma prav iz Kamnika, zato to de l o posvečam njej v spomin.
122
Viri in literatura Rokopisni viri
Arhivsko gradivo je dostopno v rokopisni obliki, pisano v latinskem (latinici) in nemškem jeziku (gotici). Za obravnavano obdobje so v analizo vključene glavne univerzitetne rokopisne matrike Hauptmatrikel Album s signaturami od M. 1 do M. 28, ki vsebuj ejo osnovne informacije o vpisanih študentih med letoma 1365 in 1917, in sicer za vse štiri fakultete: teološko, filozofsko, medicinsko in pravno.
Rokopisni viri - Glavne matrike (Hauptmatrikeln):
Matrikel Album X. 1747-1778 Matrikel Album XI. 1779-1833 Matrikel Album XII. 1833-1842 Matrikel Album XIII. 1842-1849/50) Matrikel Album XIV. 1851-1860 Matrikel Album XV. 1860-1865 Matrikel Album XVI. 1865-1870 Matrikel Album XVII. 1870-1875 Matrikel Album XVIII. 1875-1880 Ma tri kel Al bum XIX. 1880-1885 Matrikel Album XX. 1886-1890 Matrikel Album XXI. 1890-1895 Matrikel Album XXII. 1895-1900 Matrikel Album XXIII. 1900-1905 Matrikel Album XXIV. 1905-1907 Ma tri kel Al bum XXV. 1908-1910 Matrikel Album XXVI. 1910-1912 Matrikel Album XXVII. 1912-1914 Matrikel Album XXVIII. 1914-1917
Tiskani viri
Matrike študentov je dunajska univerza v znanstveni ediciji izdala do leta 1777/78, matrike za kasnejša obdobja pa še čakajo na znanstvene izdaje. Znanstvena edicija dunajskih matrik v izdaji Univerzitetnega arhiva (Archiv der Universität Wien): Die Matrikel der Universität Wien:
I.	Band 1377-1450. Bearb. von Artur Goldmann, Hermann Göhler, Kurt Soukup, Franz Gall
etc., Graz - Köln: Herman Böhlaus, 1956.
II.	Band 1451-1518/I. Bearb. von Franz Gall, Willy Sza i vert, Wien - Graz
-	Köln: HB, 1967.
III.	Band (1518/II-1579/I). Bearb. von Franz Gall, Willy Sza i vert, Wien -Graz - Köln:
HB, 1971.
IV.	Band (1579/II-1658/59). Bearb. von Franz Gall, Hermine Paulhart, Wien - Graz -
Köln: HB, 1974.
V.	Band (1659/60-1688/89). Bearb. von Franz Gall, Marta Szaivert, Wien
-	Graz - Köln: HB, 1975.
VI.	Band (1689/90-1714/15). Bearb. von Kurt Mühlberger, Walter Schuster, Wien - Graz - Köln: HB, 1975.
VII.	Band (1715/16-1745/46). Bearb. von Ulrike Denk, Nina Knieling, Thomas Maisel und Astrid Steindl, Wien - München 2011.
VI i I. Band (1746/47-1777/78). Hrg. von Kurt Mühlberger, Archiv der Universität Wien, Bearb. von Ulrike Denk, Nina Knie i ing, Thomas Maisel und Astrid Steindl, Wien - Köln - Weimar 2014. (V tisku) Gemeindelexikon der im Reichsrate vertreteren Königreiche und Länder, bearbeitet auf
Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900, 6. Krain, Hof- und
Sta ats druckerei, Wien 1905.
LOCHER, Joanne Josepho, Speculum academicum Viennense, Seriem Ma-gistratus Antiquissime et celeberrime Universitatis Viennensis, a primo ejusdem Auspicio ad Nostra
Tempora Cronologice, historice et lemmatice,
Pars I., Leopoldi Joannis Kaliwoda, aula Imperialis typographi, Wienna Austria 1773;
Pars II., Seriem Doctorum ... II. Wienna Austria 1774 (rokopis); Pars III, Seriem Profesorum Wienna Austria 1775 (rokopis). Öffentliche Vorlesungen an der k. k. Universitätzu Wien 1900.
Literatura
Johann ANDRITSCH, 1980: Die Matrikeln der Universität Graz, Archiv der Universität Graz, Band 6/2. Graz.
Alojz CINDRIČ, 2009: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848-1918. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
--, 2010: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804-1948. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. --, 1999: Matrike kot vir za preučevanje slovenskega izobraženstva med leti 1585 in 1715 (Gradec - Dunaj - Siena). V: Gestrinov zbornik, ur. Darja Mihelič. Ljubljana: Založba ZRCSAZU.
August von JAKSCH, 1906: Monumenta historica ducatus Carinthiae. Klagenfurt: Ferd. V. Kleinmayr Šetc.], 1896-1972, Bd 4: Die Kärntner Geschichtsquellen: 1202-1269. T. 1, 1202-1262 / Im Auftrage der Direktion des Geschichtsvereines für Kärnten herausgegeben von August von Jaksch.
Kamnik 1229-1979: zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Ljubljana 1985.
Marija KLOBČAR, 1998: Kamničani: med izročilom in sodobnostjo. Ljubljana: ZRC SAZU.
Mittheilungen des historischen Vereins für Krain, VII. Jahrgang, Laibach 1852.
Božo OTOREPEC,1956: Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku. V: Kamniški zbornik. Kamnik: Občina Kamnik.
Slovenski biografski leksikon I-IV. Ljubljana 1925-1991: Zadružna gospodarska banka, SAZU.
Janez PARAPAT, 1876: Doneski k zgodovini Kranjskih mest, III. Kamnik. Letopis Matice slovenske. Ljubljana: Matica slovenska. Janko POLEC, 1955: Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dvesto letih. V: Kamniški zbornik. Kamnik: Občina Kamnik. Vanda REBOLJ, 2011: Vplivni sopotniki s Kamniškega (rokopis). Zora TORKAR, 1996: Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud' Kamniku gliha ni. Kamnik: Kulturni center.
LjudevitSTIASNY, 1894: Kamnik, zemljepisno zgodovinski opis. Ljubljana. Vlado VALENČIČ, 1958: Prebivalstvo kamniškega področja skozi tri stoletja. V: Kamniški zbornik. Kamnik: Občina Kamnik.
Ivan ZIKA, 2011: 750 let mesta Kamnika: iz kamniške zgodovine. Zbral in uredil France Malešič. Kamnik: Studio Dataprint.
Register
Imatrikulirani študenti so v registru razvrščeni po abecedi, znotraj študijskega leta pa po kronološkem redu. Podatki v registru so navedeni v obliki in jeziku, kot so navedeni v matrikah. Podatki iz vpisnic (Nationale) so navedeni v kurzivi. To so podatki o maternem jeziku in poklicu očeta oz. skrbnika in jih navajam v slovenskem prevodu.
Podatki si sledijo kronološko po letu vpisa: ime, priimek, kraj, dežela, leto imatrikulacije, smer študija -fakulteta, socialni status, poklic očeta, višina vpisne takse, signatura M, sledi materni jezik ter poklic očeta oz. skrbnika.
Pri nekaterih študentih ne najdemo vseh naštetih po dat kov.
Legenda:
? za mestom pomeni, da študent domnevno izhaja iz Kamnika
Okrajšave:
gr. - groš
cr. - krajcar
den. - dena rius
dt. - dedit
dt. 0 sol.(idus)
Dom.(inus)
p. tudi pp. - pauper
bft. - oproščen plačila
log. - logicus
methp. - metaphisica
rhet. - rhetor
syn. - syntaxista
Phil. - filozofski študij
Med. - medicinski študij
Chir. - kirurški študij
Phar. - farmacija
Jur. - pravno-politični študij
Cam. - kameralistika
Theol. - teološki študij
Priv. - privatisti
M. - matrika
Jacobus -, de Stain ?, -, 1380, -, -, -, 2 gr., M. 1, -, -
Ulricus Lapillus, de Stayn ?, -, 1381, -, -, -, 2 gr., M. 1, -, -
Otto Dom.(inus) Scupel, in Stain ?, -, 1386, -, plebanus, -, dt. 4 gr., M. 1, -, -
Johannes Stadler, de Stain ?, -, 1389, -, -, -, 2 gr., M. 1, -, -
Johannes Gerster, de Stain ?, -, 1392, -, -, -, 2 gr., M. 1, -, -
Leonhardus filius Oficialis, de Stain ?, -, 1397, -, p., -, -, M. 1, -, -
Andreas Gugeler, deStain ?, -, 1398, -, religiosi sancti Benedicti Admonten-
sis monasteri, -, 8 gr., M. 1, -, -
Marcus -, de Stain, Carniola, 1402, -, -, -, -, M. 1, -, -
Caspar filius Jacobi, de Stain ?, -, 1412, -, -, -, 1 gr., M. 1, -, -
Nicolaus filius Ottonis, de Stain ?, -, 1412, -, -, -, 1 gr., M. 1, -, -
Kaspar filius Pangracii, de Stain ?, -, 1412, -, -, -, 2 gr., M. 1, -, -
Leonardus Sellgeret, de Montnich, -, 1414, -, -, -, 4 gr., M. 1, -, -
Johhanes -, de Lapide, -, 1419, -, p., -, 2 gr., M. 1, -, -
Leonardus -, de Stain ?, -, 1421, -, -, -, 2 gr., M. 2, -, -
Leonardus -, de Stain ?, -, 1429, -, -, -, 4 gr., M. 2, -, -
Ulricus -, de Stain ?, -, 1429, -, -, -, ten., M. 2, -, -
Stephanus Sartoris, de Stain, Carniole, 1431, -, -, -, 4 gr., M. 2, -, -
Udalricus -, de Stain ?, -, 1432, -, -, -, 2 gr., M. 2, -, -
Johannes Kluch filius Kluch, de Stein ?, -, 1435, -, p., -, -, M. 2, -, -
Johannes Hauslach, de Stain, Carniola, 1436, -, -, -, 4 gr., M. 2, -, -
Johannes Juer, de Stain ?, -, 1436, -, -, -, 1 gr., M.2, -, -
Bartholomeus Solse, de Stain ?, -, 1436, -, p., -, -, M. 2, -, -
Leonardus -, de Stain ?, -, 1437, -, -, -, 3 gr., M. 2, -, -
Nicolaus Sipekh, de Stain ?, -, 1442, -, -, -, 3 gr., M. 2, -, -
Wolfgangus Weypreth, de Stain ?, -, 1443, -, -, -, 4 gr., M.2, -, -
Georius Charslekcher, de Stain ?, -, , 1444, -, p., -, -, -, M. 2, -, -
Ostermannus Obdistich, de Stain, Carniole, 1445, -, -, -, 4 gr., M. 2, -, -
Andreas Plewmer, de Stain ?, -, 1445, -, -, -, 4 gr., M. 2, -, -
Mathaeus Payr, de Stain, Carniole, 1446, -, p., -, -, M. 2, -, -
Stephanus Pilgrein, de Stain ?, -, 1447, -, -, -, 3 gr., M. 2, -, -
Johannes Aloch, de Stain ?, -, 1448, -, -, -, 4 gr., M. 2, -, -
Johannes Caphenegker, de Stain ?, -, 1448, -, -, -, 4 gr., M. 2, -, -
Georius Schrotter, de Stain ?, -, 1448, -, -, -, 4 gr., M. 2, -, -
123
CD ">
O
■a
0
XM
M
1
CD >
CO
ci
M CÖ
or
124
Andreas Kalbschedl, de Stain, Carniole, 1450, -, -, -, 2 gr., M. 2, -, -
Stephanus Bokendorffer, de Stain ?, -, 1450, -, -, -, 4 gr., M. 2, -, -
Wolfgangus Holczer, de Stain ?, -, 1451, -, p., -, -, M. 3, -, -
Georgius Weyderfelder, de Stain ?, -, 1451, -, p., -, -, M. 3, -, -
Martinus Haug, de Stain ?, -, 1452, -, p., -, -, M. 3, -, -
Johannes Anglpek, de Stain ?, -, 1453, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Ludouicus Dornpeck, de Stain ?, -, 1453, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Martinus Sutoris, de Stain ?, -, 1453, -, p., -, -, M. 3, -, -
Stephanus Kirchlinger, de Stain ?, -, 1454, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Jodocus Kirchlinger, de Stain ?, -, 1455, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Johannes Pilgreim, de Stain ?, -, 1455, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Martinus Institoris, de Stain ?, -, 1458, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Georius Sartoris, de Stain ?, -, 1458, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Bartholomeus Fistulatoris, de Stain ?, -, 1459, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Johannes Freyttel, de Stain ?, -, 1459, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Martinus Speyser, de Stain ?, -, 1459, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Andreas Kaczianer, de Stain, in Carniola, 1464, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Wolfgangus Mulner, de Stain ?, -, 1464, -, -, -, 3 gr., M. 3, -, -
Augustinus Greeten, de Stain ?, -, 1467, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Leonardus Seydel, de Stain, de Karniola, 1468, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Wolfgangus Pistoris, de Stain ?, -, 1468, -, -, -, 3 gr., M. 3, -, -
Arnestus Galnperger, de Mikendorff, -, 1469, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Pangratius -, de Stain ?, -, 1469, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Andreas Czhreschnawer, de Stain ?, -, 1469, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Wolfgangus Helm, de Stain ?, -, 1469, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Michael Ottrer, de Stain ?, -, 1469, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Nicolaus Sager, de Stain ?, -, 1469, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Ludouicus Tzaler, de Stain ?, -, 1469, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Johannes Ratenpeck, de Stain, -, 1470, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Georgius Saliter, de Stain ?, -, 1470, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Laurencius Swarcz, de Stain ?, -, 1470, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Martinus Swertperger, de Stain ?, -, 1470, -, p., -, -, M. 3, -, -
Benedictus -, in Stain, Karniole Sclauonie, 1470, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Gregorius Kallenperger, de Stain prope Laybacum, -, 1471, -, -, -, 4 gr., M.
3, -, -
Leonardus Kos, de Stain prope Laybacum, -, 1471, -, -, -, dt. 4 gr., M. 3, -, -Johannes Smole, de Stain ?, -, 1472, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Leonardus Schypekch, de Steyn ?, -, 1472, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Leonardus Potzezawl, de Stain ?, -, 1473, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Cristofferus Weindorffer, de Stain ?, -, 1473, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Johannes Amsteter, de Stain ?, -, 1474, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Thomas Sartoris, de Stain ?, -, 1474, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Udalricus Bucher, de Stain ?, -, 1475, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Rudbertus Hiplsdorffer, de Stain ?, -, 1475, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Wolfgangus Scherngoden, de Stain ?, -, 1475, -, pp., -, -, M. 3, -, -Bartholomeus Pothicon filius Thome, filius Thome de Stain, Carniole, 1476, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Johannes Spengler, ex Stain ?, -, 1478, -, p., -, -, M. 3, -, -
Georgius Uldalrici de Flandria, de Stain ?, in Carniola, 1479, -, -, -, 4 gr., M.
3, -, -
Wolfgangus Suechentod, de Stain ?, -, 1479, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Wolffgangus Rosnstam, de Stain ?, -, 1479, -, -, -, 52 den., M. 3, -, -Henricus Carnificis, de Stain ?, -, 1480, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Georgius Cutellificis, de Stain ?, -, 1480, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Jacobus Fuetrer, de Stain ?, -, 1480, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Johannes Poczural, de Stein, Carniole, 1480, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Balthazar Vretschar, de Stein, Carniole, 1480, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Nicolaus Habe, de Stein ?, -, 1480, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Wolfgangus Gerber, de Stain ?, -, 1481, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Wolfgangus Zillinger, de Stain ?, -, 1481, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Johannes Carpentarii, de Stain ?, -, 1482, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Wolfgangus Viechtnperger, de Stain ?, -, 1482, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -
Johannes Gulden, de Stain ?, -, 1485, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Georgius -, de Stain, Karniole, 1486, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Leonardus Stant, de Stayn, Carniole, 1486, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Petrus -, de Stain, Carniola, 1487, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Petrus Doleatoris, de Stayn ?, -, 1487, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Caspar Statt, de Stayn ?, -, 1487, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Georgius Preetnagel, ex Stain ?, -, 1488, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Udalricus Gabrielis, de Stain, Corniola, 1489, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Leonardus Layser, de Stain, Corniola, 1489, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Simon Kokel, de Stain ?, -, 1489, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Johannes Gorass, de Stain, in partibus Karniole, 1491, -, -, -, 4 gr., M. 3, Cristofferus Pilgram, de Stain ?, -, 1491, -, -, -, -, M. 3, -, -Georgius Tantzschitz, de Stain, Carniole, 1492, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Primus Giertzsch, de Stain, Carniole, 1492, -, -, -, 4 gr. 1 den., M. 3, -, -Georgius Kokacz, de Stain, Carniola, 1493, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Jacobus Gluck, de Stain, Carniole, 1493, -, -, -, dt. 4 gr., M. 3, -, -Jacobus Plewel, de Stain, Carniole, 1493, -, -, -, dt. 4 gr., M. 3, -, -Martinus Kersel, ex Stain ?, -, 1494, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Leonardus Chifleker, de Stain ?, -, 1496, -, -, -, dt. 24 den., M. 3, -, -Thomas Schketa, de Stain ?, -, 1496, -, -, -, -, M. 3, -, -Petrus Berlicz, de Stain prope Cilli, -, 1496, -, -, -, -, M. 3, -, -Gregorius Sartoris, de Stain ?, -, 1497, -, p., -, -, M. 3, -, -Casper Here, de Stain ?, -, 1497, -, pauper, -, -, M. 3, -, -Erasmus -, de Stain, Carniole, 1497, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Joannes Pethschacher, ex Stain, Karniole, 1497, -, -, -, dt. 4 gr., M. 3, -, -Petrus Ecker, de Stayn ?, -, 1498, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Leonardus Stainer, ex Stain ?, -, 1498, -, p., -, -, M. 3, -, -Sigismundus Katzmair, de Stain ?, -, 1499, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Gregorius Lamberger, de Stain ?, -, 1500, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Petrus Sheriaw, de Stain ?, -, 1500, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Ulricus Radthaler, de Stain ?, -, 1500, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Jacobus Plefel, de Stayn ?, -, 1501, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Primus Geckl, de Stain ?, -, 1502, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Thomas Itali, de Stain ?, -, 1502, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Andreas Emlich, de Stain ?, -, 1503, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Mathias Lapicide, de Stain ?, -, 1503, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Johannes Dbuschia, de Stain, Carniole, 1504, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Matheus Pettschacher, de Stain, Carniole, 1504, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Andreas Waltzer, de Stain ?, -, 1504, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Lampertus Wisendt, de Stain ?, -, 1504, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Johannes Stecher, de Stain ?, -, 1504, -, -, -, 56 den., M. 3, -, -Bartholomeus Laser, de Stain ?, -, 1505, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Mathias Ludowici, ex Stain ?, -, 1505, -, -, -, 29 den., M.3, -, -Caspar Haseper, de Stain ?, -, 1508, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Leonhardus Mercktiltz, de Stain ?, -, 1508, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Joannes Pellificis, de Stain ?, -, 1508, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Andreas Sueuus, de Stain ?, -, 1508, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Paulus Textoris, de Stain ?, -, , 1508, -, -, -, 4 gr., , M. 3, -, -Sebastianus Matl, ex Stain prope Laibach, -, 1508, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Christophorus Gerstel, de Stayn ?, -, 1509, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Sebastianus Stecher, de Stain ?, -, 1510, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Georgius Mindorffer, de Stain, Carniole, 1511, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Georgius Krieg, de Stain ?, -, 1511, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Marcus Prantl, de Stain ?, -, 1511, -, -, -, -, M. 3, -, -Ludowicus Blefelldt, ex Stain ?, -, 1511, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Pangracius Putz, de Stain ?, -, 1513, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Florianus Smale, de Stain ?, -, 1513, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Leonardus Lutifigulus, ex Stain ?, -, 1513, -, p., -, -, M. 3, -, -Cristofferus Schelsinger, ex Stain ?, -, 1514, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Stephanus Cherber, de Stayn ?, -, 1515, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Joannes Maichel, de Stayn ?, -, -, 1515, -, -, -, 29 den., , M. 3, -, -
Melchior Swag, de Stayn ?, -, 1515, -, -, -, 29 den., M.3, -, -Martinus Semenickh, ex Stayn ?, -, 1515, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Michael Heysiber, ex Stain ?, -, 1516, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Simon Merkaczs, ex Stain ?, -, 1516, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Petrus Calescha, de Stain ?, -, 1517, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Balthasar Hastber, de Stain ?, -, 1517, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Paulus Hirss, de Stain ?, -, 1517, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Jacobus Juras, de Stain ?, -, 1517, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Martinus Markhess, de Stain ?, -, 1517, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Gregorius Paur, de Stain ?, -, 1517, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Andreas Sutoris, de Stain ?, -, 1517, -, -, -, 29 den., M. 3, -, -Thomas Stockhamer, de Stain ?, -, 1517, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Eustachius Traunstainer, de Stain ?, -, 1517, -, -, -, 4 gr., M. 3, -, -Gregorius Halmer, de Stain ?, -, 1518, -, -, -, 43 den., M. 3, -, -Sebastianus Hawsner, de Stayn ?, -, 1519, -, -, -, 53 den., M. 4, -, -Jeronimus Jurista, de Stayn ?, -, 1519, -, -, -, 53 den., M. 4, -, -Sebastianus Khetner, ex Stain ?, -, 1519, -, -, -, 53 den., M. 4, -, -Joannes Ainschurtz, ex Stain, Carniole oppido, 1520, -, -, -, -, M. 4, -, -Mathias Koketz, de Stain ?, -, 1522, -, -, -, -, M. 4, -, -Jacobus Lamberger, de Stain ?, -, 1522, -, -, -, 53 den., M. 4, -, -Joannes Asber, ex Stain ?, -, 1523, -, -, -, 53 den., M.4, - -Berandinus Fabri, ex Stain ?, -, 1523, -, -, -, 53 den., M. 4, -, -Joannes Reher, ex Stain ?, -, 1523, -, -, -, 53 den., M.4,-, -Nicolaus Institoris, ex Stain ?, -, 1525, -, -, -, 53 den., M. 4, -, -Steffanus Mair, ex Stain ?, -,, 1531, -, -, -, 2 sol.,, M. 4, -, -Gregorius Khytz, de Wodditz, -, 1533, -, -, -, 2 sol. den., M. 4, -, -Valentinus Priell, ex Stain ?, -, 1533, -, -, -, 2 sol. den., M.4, -, -Blasius Sobanth, ex Stain ?, -, 1533, -, -, -, 2 sol. den., M. 4, -, -Daniel Ludwig, de Stain ?, -, 1535, -, -, -, dt. 2 sol. den., M. 4, -, -Bernhardinus Kutscher, ex Stain ?, -, 1535, -, -, -, 2 sol. den., M.4,-, -Valentinus Ziehl, ex Stain ?, -, 1535, -, -, -, 2 sol. den., M. 4, -, -Georgius Stainer, ex Stain ?, -, 1535, -, -, -, dt. 2 sol. den., M. 4, -, -Bernhardus Pussche, ex oppido Stayn, Carniola, 1536, -, -, -, -, M. 4, -, -Ambrosius Mayr, ex Stain ?, -, 1539, -, -, -, 2 sol., M. 4, -, -Mathias Schachner, ex Stain ?, -, 1539, -, -, -, 2 sol., M.4, -, -Andreas Gothard, ex Stain, Carniolanus, 1541, -, -, -, 2 sol., M.4, -, -Georgius Prieschuech, de Stain ?, -, 1542, -, -, -, 2 sol. den., M. 4, -, -Melchior Hofmayr, de Stayn ?, -, 1542, -, -, -, 2 sol. den., M. 4, -, -Hieronymus Gelen, de Stain, Carnus, 1543, -, -, -, dt. 2 sol. , M. 4, -, -Josephus Germegk, de Stain, Carnus, 1543, -, -, -, dt. 2 sol., M. 4, -, -Daniel Petschacher, de Stain, Carniolus, 1544, -, -, -, dt. 2 sol., M. 4, -, -Andreas Hofmair, Lithopolitanus, -, 1549, -, -, -, -, M. 4, -, -Joannes Tögenpockh, Lithopolitanus, -, 1549, -, -, -, -, M. 4, -, -Johannes Freisinnger, ex Stain ?, -, 1551, -, -, -, 2 sol. den., M. 4, -, -Jacobus Matschick, Lytopolytanus, Carniolanus, 1556, -, -, -, 2 sol., M. 4, -, -Job Denkh, ex Stain ?, -, 1557, -, -, -, 2 sol., M. 4, -, -Nicolaus Rainer, Lytopolytanus, Carniolanus, 1557, -, -, -, 2 sol., M. 4, -, -Bernhardinus Stayner, ex Steyn, Carniolus, 1561, -, -, -, dt. 2 sol. , M. 4, -, -Joannes Marincziz, ex Podgora, Carniolus, 1568, -, -, -, gratis, M. 4, -, -Joannes Grischan, ex Stain, Carniolus, 1568, -, -, -, 2 sol., M.4,-, -Lucas Sitnik, Monspurgensis, Carniolus, 1568, -, -, -, 2 sol., M. 4, -, -Martinus Sitich, Monsburgensis, Carniolus, 1571, -, -, -, nihil dt., M. 4, -, -loannes Turg, Staniensis, Carniolus, 1574, -, ex Aureo Monte, -, gratis, M. 4, -, -
Osbaldus Weltius, Staniensis, Carniolus, 1574, -, ex Aureo Monte, -, gratis, M. 4, -, -
Joannes Murmair, Stainensis, Carniolus, 1599, -, -, -, solv. 0, M. 5/1, -, -Urbanus Cometer, Camnicensis, Carnus, 1605, -, natio ungarica, -, solv. 0, M. 5/1, -, -
Thobias Campetar, Steinensis, Carniolus, 1618, -, -, -, 3 sol., M. 5/2, -, -Joannes Cumpetar, Stainensis, Carniolus, 1621, -, -, -, 2 sol., M. 5/2, -, -Joannes Mushan, Stainensis, Carniolus, 1622, -, -, -, -, M. 5/2, -, -
Mathias Bastianzisch, Stauiensis, Carniolus, 1623, Theol, Phil., -, -, -, Locher str. 78, 79,155,190, -, -
Andreas Competar, Steinensis, Carniolus, 1624, -, -, -, dt. 0 sol., M. 5/2, -, -Jacobus Muschon, Steinensis, Carniolus, 1624, -, -, -, dt. 0 sol. , M. 5/2, -, -Michael Bastianzisch, Stauiensis, Carniolus, 1626, -, -, -, dt. 0 sol., M. 5/2,
Pancratius Ogleschik, Litopolitanus, Carniolus, , 1631, Physici, -, -, -, , M. 5/2, -, -
Adamus Sager, Lithopolitanus, Carniolus, 1632, -, -, -, -, M. 6, -, -Andreas Wolff, Steinensis, Carniolus, 1635, -, -, -, -, M. 6, -, -Otto Hannibal Issenhausen ab, Sdusch , Carniolus, 1639, -, -, -, -, M. 6, -, -Georgius Prosegg, Stainnensis, Carniolus, 1649, -, -, -, -, M. 6, -, -Lucas Chalcedonius, Littopolitanus, Carniolus, 1652, -, -, -, -, M. 6, -, -Joannes lacobus Taubenperger, Stainensis, -, 1657, -, -, -, -, M. 6, -, -Matthaeus Reschen, Litopolitanus, Carniolus,, 1661, Logici, -, -, -,, M. 7, -, -Georgius Gotschever, Litopolitanus, Carniolus, 1676, Rhetor, -, -, -, M. 7, -, -Sebastianus Praeklet, Vitopoliensis, Carniolus, 1676, -, -, -, -, M. 7, -, -Nicolaus Ferdina, Monspargensis, Carniolus, 1682, -, -, -, -, M. 7, -, -Georgius Loch, Lytopolitanus, Carniolus, 1684, Logici, -, -, -, M. 7, -, -Jacobus Sallacher, Monspergensis, Carniolus, 1688, Logici, -, -, -, M. 7, -, -Adamus Ahalin, Stimanensis, Carniolus, 1690, -, -, -, -, M. 8, -, -Michael Schimon, Staniensis ex Aureo Monte, Carniolus, 1703, Rhetor, ci-vis, -, -, M. 8, -, -
Ignat.Fortunatos Pogatschar, Comnicens., Carniolus, 1716, Principista, -, -, -, M. 9, -, -
Sigismundus Zircoviz, Hipolitanus, Carniolus, 1734, Logicus, civis, -, -, M. 9, -, -
Ca spa rus Cop schar, Marspurgen sis, Car ni o lus, 1738, The o logus, -, -, -, M.
9,	-, -
Martinus Urich, Commendensis, Carniolus, 1743, Principista, -, -, -, M. 9, -, -Thomas Terdina, Mannspurg, Carniolus, 1751, Poeta, -, -, -, M. 10, -, -Ignatius Verbega, Stainhoffensis, Carniolus, 1751, Rhetor, -, -, -, M. 10, -, -Ignat Micheliz, Dobrav., Carniolus, 1753, Philosophus, -, -, -, M. 10, -, -Joan Schager, Stedlens., Carniolus, 1766, Theologus, -, -, -, M. 10, -, -GeorgStaravasnigg, Lythopolit., Carniolus, 1767, Med. stud., -, -, -, M. 10, -, -Georg Brackovitsch, ex. Comit S. Petri, Carniolus, 1769, Jurista, -, -, -, M.
10,	-, -
Georgius Brankowitsch, Comendes, Carniolus, 1770, Jurist, -, -, -, M. 10, -, -Franciscus Kollovitsch, Lithopolitanus, Carniolus, 1772, Ethik, -, -, -, M. 10,
Franciscus Xav. Guellerdt, Steinens., Austr., 1772, Logici, -, -, -, M. 10, -, -Carol Gruber, Steinens.?, -, 1773, Rhetor, civis, -, -, M. 10, -, -Jodocus Ramusch, Litropolitanis ?, Carniolus, 1774, Jurista, civis, -, -, M. 10, -, -
Alexius Burger, Wodicensis, Carnio I us, 1774, Jurista, civis pauper, -, -, M. 10, -, -
Jakob Hotshewar, Neul, Krain, 1804, Cam., -, Bauer, -, M. 11, -, kmet Michael Kunauer, St. Peter Praparaes, Krain, 1804, Jur. priv. stud., -, Bauer, 30 kr., M. 11, -, kmet
Bartholomäus Kopitar, Voditz, Krain, 1808, Jur., -, Bauer, -, M. 11, -, kmet
Blasius Oriatsch, Woditz, Ob.Kraln, 1810, Phil., -, Landmann, -, M. 11, -, kmet
Anton Germenig, Stein, Krain, 1815, Chir., -, Kirurg, 1 fl., M. 11, -, kirurg Anton Schmölzer, Motnic, Ilirien, 1815, Jur., Müller, 1fl., M. 11, -, mlinar Joh. Nepomuk Schasster, Ste I n, Krain, 1816, Jur., -, Bürger, 1 fl., M. 11, -, meščan
Joseph Ramusch, Stein, Krain, 1816, Jur., -, Bürger, -, M. 11, -, meščan Franz Seidl von, Duplicz, Ilirien, 1816, Phar., -, Arzt, 2 fl., M. 11, -, zdravnik Georg Pirsner, Stein, Krain, 1818, Jur., -, Beamter, 1 fl., M. 11, -, uradnik Andreas Schoss, Stein, Ilirien, 1820, Med., -, Bäcker, -, M. 11, -, pek Michael Daborn, Stein, Kraln, 1820, Chir., -, Wundarzt, 1 fl., M. 11, -, vete rinar
Primus Motschnig, Goditsch, Krain, 1825, Chir., arm, Landmann, -, M. 11, -, kmet
125
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CO
ci
M CÖ
cr
126
Johann Baumgartner, Mannsburg, Krain, 1825, Jur., arm, Beamter, -, M 11, -, uradnik
Martin Kern, Commenda, Krain, 1826, Jur., -, Landmann, -, M. 11, -, kmet
Aloys Ilyauzhizh, Münkendorf, Kra i n, 1827, Jur., arm, Kürschner, -, M. 11 -, kajžar
Primus Dollar, Rabensberges, Krain, 1827, Med., -, Landmann, -, M. 11, kmet
Venzel Baumgartner, Mannsburg, Krain, 1827, Jur., arm, Beamter, -, M. 11 -, uradnik
Mathäus Fleischmann, Mannsburg, Krain, 1828, Jur., arm, Hufschmied, -M. 11, -, klobučar
Franz Omejz, Mannsberg, Krain, 1832, Jur., -, Laglöhner, -, M. 11, -, dninar Johann Praprotnik, Dobrava, Krain, 1836, Jur., -, Landmann, bft., M. 12 -, kmet
Martin Koroschitz , Mannsburg, Krain, 1844, Phil., -, Landmann, -, M.1 3 -, kmet
Gregor Kerschitz, Voditz, Kra i n, 1847, Jur., arm, Realitätbesitzer, -, M. 13 -, posestnik
Lukas Syetiz, Podgorj e, Kra i n, 1849, Jur, -, Wirth Landmann, -, M. 13, gostilničar
Johann Terdina, Mannsburg, Krain, 1850, Phil., -, Landmann, -, M. 14, kmet
Joseph Dralka, Stein, Krain, 1850, Jur, -, Grundsbüchs, -, M. 14, -, knjigovodja na zemljiški knjigi
Franz Sadar, Commenda St.Peter, Krain, 1850, Jur, -, -, -, M. 14, -, organist Julius Murgel, Münkendorf, Krain, 1850, Jur, -, Landesgerichtsschef, -, M. 14, -, upravnik deželnega sodišča
Leopold Tanzer, Stein, Krain, 1851, Med., -, Schuhmacher, -, M. 14, -, čevljar Sebastian Zepič, Goisd, Krain, 1852, Phil., -, Landmann, -, M. 14, -, kmet Ladislaus Hrovath, Obertuchein, Krain, 1852, Phil., -, Landmann, -, M. 14, -, kmet
Valentin Zarnik, Vodice, Krain, 1855, Phil., -, Arbeiter, -, M. 14, -, delavec Andreas Zebic, Neumarkt, Krain, 1859, Phil., -, Schneider, -, M. 14, -, krojač Adalbert Kraus, Neuthal, Krain, 1860, Jur, -, Lehrer, -, M. 15, -, učitelj Johann Lukanc, Commenda, Krain, 1861, Phil., -, Künstler, -, M. 15, -, umetnik
Anton Rak, Münkendorf, Krain, 1863, Med., -, Advokat, -, M. 15, nem. j., odvetnik
Ferdinand Stare, Mannsburg, Krain, 1864,Jur,-, Gutsbesitzer,-, M. 15,slov. j., posestnik - graščak
Franz Praschiniker, Münkendorf bei Stein, Krain, 1865, Jur, -, Bauunternehmen, -, M. 15, -, gradbenik
Josef Ogrinec, Podgorje, Krain, 1866, Phil., -, Landmann, -, M. 16, slov.j., kmet
Alois Bernot, Streine, Krain, 1867, Phil., -, Mesner, -, M. 16, slov.j., cerkovnik Martin Končnik, Neul, Krain,, 1867, Theol., -, np, -, -, M. 16, -, -Franz Hubad, Vodice, Krain, 1869, Phil., -, Landmann, -, M. 16, slov.j., kmet Anton Kancilja, Suhadole bei Commenda, Krain, 1869, Phil., -, Landmann, -, M. 16, slov. j., kmet
Johann Supanz, Stein, Krain, 1869, Phil., -, Postenspediter, -, M. 16, slov. j., poštni odpravnik
Anton Koželj, Mannsberg, Krain, 1870, Phil., -, Realitätenbesitzer, -, M. 17, slov. j., posestnik
Franz Hajek, Stein, Krain, 1873, Jur, -, Fabrikant, -, M. 17, slov. j., tovarnar
Georg Vranič, Trobelno, Krain, 1873, Phil., -, Schuliehrer, -, M. 17, slov.j., učitelj
Josef Hubad, Vodice, Krain, 1874, Phil., -, Landmann, -, M. 17, slov.j., kmet Ignatz Zor, Stein, Krain, 1875, Jur, -, Postmeister, -, M. 18, slov.j., poštni mojster
Gregor Gantar, Sa i rach bei Ste i n, Krain, 1876, Jur, -, Landmann, -, M. 18, slov. j., kmet
Jakob Jarc, Sdusch aus Stein, Krain, 1876, Phil., -, Landmann, -, M. 18, slov. j., kmet
Franz Novak, Mannsburg, Kra i n, 1877, Phil., -, Landmann, -, M. 18, slov. j., kmet
Johann Ručigaj, Mannsburg, Krain, 1878, Jur, -, Grundbesitzer, -, M. 18, slov. j., zemljiški posestnik
Eduard Steska, Stein, Krain, 1883, Jur, -, Steuerinspektor, -, M. 19, slov.j., davčni inšpektor
Andreas Kuhar, Ravne bei St.Martin bei Stein, Krain, 1883, Jur, -, Mutter, -, M. 19, slov. j., samostojen
Paul Gauster, Stein, Krain, 1883, Med., -, Sanitätsrath und primarartz der n. o. Innenastalt, -, M. 19, nem. j., zdravnikprimarij
Franz Tekavčič, Ste i n, Kra i n, 1884, Jur, -, Bezirksrichter, -, M. 19, slov. j., okrajni so dnik
Johann Milohnoja, Commenda, Krain, 1886, Jur, -, Kaufmann , -, M. 20, slov. j., trgovec
Josef Filic, Stein, Krain, 1887, Jur, -, Sattler, -, M. 20, slov.j., sedlar Josef Cerin, Commenda, Krain, 1887, Jur, -, Lehrer, -, M. 20, slov.j., učitelj Matthaeus Hubad, Povodja, Krain, 1888, Jur, -, np, -, M. 20, -, -Anton Mejač, Möttnig, Krain, 1889, Jur, -, Realitätenbesitzer, -, M. 20, slov. j., posestnik
Maximilian Debevc, Ste i n, Kra i n, 1891, Jur, -, Apotheker, -, M. 21, slov. j., lekarnar
Alois Bizjak, Stein, Krain, 1893, Jur, -, Parapluiermacher, -, M. 21, slov.j., dežnikar
Ivan Korbar, Mannsburg, Kra i n, 1893, Jur, -, Keuschler, -, M. 21, slov. j., kajžar
Johann Orel, Stein, Krain, , 1893, Phil., -, Kaufmann, -, , M. 21, slov.j., tr-go vec
Valentin Flerin, Domžale, Krain, 1893, Jur, -, Realitätenbesitzer , -, M. 21, slov. j., zemljiški posestnik
Johann Benkovič, Stein, Krain, 1894, Jur, -, Besitzer, -, M. 21, slov.j., posestnik
Stanislaus Beuk, St.Veit ob Egg bei Podpeč, Krain, 1894, Phil., -, Volkschullehrer, -, M. 21, slov.j., učitelj
Janko Polec, Stein, Krain, 1898, Jur, -, Landesgerichtsrath, -, M. 22, slov.j., deželni sodni svetnik
Josip Suchy, Stein, Krain, 1899, Jur, -, -, -, Fak. Nat. 1899/900 Q-S, slov.j., -Franz Jereb, Utik, Krain, 1899, Jur, -, Hübler 1/4, -, M. 22, slov. j., kmet Josef Čerin, Komenda, Krain, 1899, Phil., -, Lehrer, -, M. 22, slov.j., učitelj Maximilian Samec, Stein, Krain, 1900, Phil., -, -, -, M. 23, slov. j., zdravnik Anton Tominc, Stein, Krain, 1901, Phil., -, Schlosser, -, M. 23, slov.j., ključavničar
Anton Sušnik, Zduše bei Stein, Krain, 1901, Phil., -, Grundbesitzer, -, M. 23, slov. j., zemljiški posestnik
August Troj anšek, Domža i e, Kra i n, 1902, Jur, -, Schne i der, -, M. 23, slov. j., krojač
Laurenz Lah, Nakovice bei Komenda, Krain, 1902, Theol., -, np, -, M. 23, slov. j., -
Josef Ipavec, Križ bei Stein, Krain, 1902, Phil., -, Besitzer, -, M. 23, slov. j., posestnik
Johann Kralj, Tersein, Krain, 1902, Jur, -, Besitzer, -, M. 23, slov.j., posestnik Karl Prijatelj, Stein, Krain, 1903, Phil., -, Diurnist der Pension, -, M. 23, slov. j., diurnist v pokoju
Josef Breznik, Stein, Krain, 1903, Phil., -, Kaufmann, -, M. 23, slov.j., tr-go vec
Franz Bergant, Ste i n, Kra i n, 1903, Med., -, Steueroberinspector, -, M. 23, slov. j., višji davčni inšpektor
Oskar Rothenhorst Kaltenegger, Stein, Krain, 1904, Jur, -, Landesgerichtsrath, -, M. 23, nem. j., deželni sodni svetnik
Julius Polec, Stein, Krain, 1904, Med., -, Landesgerichtsrath, -, M. 23, slov. j., deželni sodni svetnik
Johann Keel, Tersein bei Stein, Krain, 1904, Med., -, Landmann, -, M. 23, slov. j., kmet
Karl Vavpotič, Stein, Krain, 1904, Jur, -, Oberbezirksartz, -, M. 23, slov. j., višji okrajni zdravnik
Gottfred Potočnik, Domžale, Krain,, 1905, Jur, -, Hausbesitzer u. Schneider, -, , M. 24, slov. j., krojač
Friedrich Kaltenegger, Stein, Krain, 1906, Jur, -, Landesgerichtsrath, -, M. 24, nem. j., deželni sodni svetnik
Ivan Mazovec, Perovo bei Stein, Öst., 1907, Phil., -, Bauer, -, M. 24, slov.j., kmet
Franz Ste i e, Tunjice bei Ste i n, Öst., 1907, Phil., -, Hübler, -, M. 24, slov. j., kmet
Rudolf Krivic, Wolfsbach bei Stein, Krain, 1907, Jur, -, Säger, -, M. 24, slov. j., žagar
Franz Gorše, Duplica bei Stein, Krain, 1908, Med., -, Besitzer, -, M. 25, slov. j., posestnik
Franz Vrhovnik, Mannsburg, Öst., 1908, Phil., -, Besitzer, -, M. 25, slov.j., posestnik
Otto Jerne, Stein, Krain, 1908, Jur, -, Gerichtsofficial, -, M. 25, slov.j., sodni oficijal
Jakob Kmetič, Tersein bei Stein, Krain, 1909, Jur, -, Bauer, -, M. 25, slov. j., kmet
Elatius Lipar, Šmarca bei Ste I n, Kra I n, 1909, Jur, -, Baume Ister, -, M. 25, slov. j., stavbni mojster
Franz Albrecht, Stein, Krain, 1909, Jur, -, Maschinist an der k. k. Pulverfabrik, -, M. 25, slov. j., strojnik
Ottokar Benesch, Stein, Krain, 1911, Jur, -, Forstingenier, -, M. 26, nem.j., gozdarski inženir
Josef Kandušer, Mannsburg, Krain, 1911, Jur, -, Kaufmann, -, M. 26, slov. j., trgovec
Anton Pintar, Stein, Krain, 1912, Jur, -, Beamter der Gastwirtengenossenschaft, -, M. 27, slov. j., uradnik zadruge
Josef Smola, Möttnig, Krain, 1913, Med., -, Landg. Rath i. P., -, M. 27, slov. j., deželni sodni svetnik v pokoju
Leopold Vidic, Stein, Krain, 1913, Jur, -, Bezirksrichtet i. R., -, M. 27, slov.j., okrajni sodnik v pokoju
Makso Peterlin, Podboršt pri Komendi, Krain, 1913, Jur, -, Kaufmann, -, M. 27, slov. j., trgovec
Jakob Kmetič, Tersein, Krain, 1913, Jur, -, Grundbesitzerin, -, M. 27, slov.j., zemljiška posestnica
Blasius Svetelj, Podgier bei Stein, Öst., 1914, Phil., -, Bauer, -, M. 28, slov. j., kmet
Osebno kazalo imatrikuliranih študentov
Priimek, ime, leto vpisa - koledarsko
Jacobus 1380 Marcus 1402 Johhanes 1419 Leonardus 1421 Leonardus 1429 Ulricus 1429 Udalricus 1432 Leonardus 1437 Pangratius 1469 Benedictus 1470 Georgius 1486 Petrus 1487 Erasmus 1497 Ahalin, Adamus 1690 Ainschurtz, Joannes 1520 Albrecht, Franz 1909 Aloch, Johannes 1448 Amsteter, Johannes 1474 Anglpek, Johannes 1453 Asber, Joannes 1523 Bastianzisch, Mathias 1623 Ba sti an zisch, Mi cha el 1626 Baumgartner, Johann 1825 Baumgartner, Venzel 1827 Benesch, Ottokar 1911 Benkovic, Johann 1894 Bergant, Franz 1903 Berlicz, Petrus 1496 Bernot, Alois 1867
Beuk, Stanislaus 1894 Bizjak, Alois 1893 Blefelldt, Ludowicus 1511 Bokendorffer, Stephanus 1450 Brackovitsch, Georg 1769 Brankowitsch, Georgius 1770 Breznik, Josef 1903 Bucher, Udalricus 1475 Burger, Alexius 1774 Calescha, Petrus 1517 Campetar, Thobias 1618 Caphenegker, Johannes 1448 Carnificis, Henricus 1480 Carpentarii, Johannes 1482 Cerin, Josef 1887 Chalcedonius, Lucas 1652 Charslekcher, Georius 1444 Cherber, Stephanus 1515 Chifleker, Leonardus 1496 Cometer, Urbanus 1605 Competar, Andreas 1624 Cop schar, Ca spa rus 1738 Cumpetar, Joannes 1621 Cutellificis, Georgius 1480 Czhreschnawer, Andreas 1469 Cerin, Josef1899 Daborn, Michael 1820 Dbuschia, Johannes 1504 Debevc, Maximilian 1891 Denkh, Job 1557 Doleatoris, Petrus 1487 Dollar, Primus 1827 Dornpeck, Ludouicus 1453 Dralka, Joseph 1850 Ecker, Petrus 1498 Emlich, Andreas 1503 Fabri, Berandinus 1523 Ferdina, Nicolaus 1682 Filic, Josef 1887
Fistulatoris, Bartholomeus 1459 Flandria, Georgius Uldalrici de 1479 Fleischmann, Mathäus 1828 Flerin, Valentin 1893 Freisinnger, Johannes 1551 Freyttel, Johannes 1459 Fuetrer, Jacobus 1480 Gabrielis, Udalricus 1489 Galnperger, Arnestus 1469 Gantar, Gregor 1876 Gauster, Paul 1883 Geckl, Primus 1502 Gelen, Hieronymus 1543 Gerber, Wolfgangus 1481 Germegk, Josephus 1543 Ger me nig, Anton 1815 Gerstel, Christophorus 1509 Gerster, Johannes 1392 Giertzsch, Primus 1492 Gluck, Jacobus 1493 Gorass, Johannes 1491 Gorse, Franz 1908
127
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CO
ci
M CÖ
cr
128
Gotthard, Andreas 1541
Gotschever, Georgius 1676
Greeten, Augustinus 1467
Grischan, Joannes 1568
Gruber, Carol 1773
Guellerdt, Franciscus Xav. 1772
Gugeler, Andreas 1398
Gulden, Johannes 1485
Habe, Nicolaus 1480
Hajek, Franz 1873
Halmer, Gregorius 1518
Haseper, Caspar 1508
Hastber, Balthasar 1517
Haug, Martinus 1452
Hauslach, Johannes 1436
Hawsner, Sebastianus 1519
Helm, Wolfgangus 1469
Here, Casper 1497
Heysiber, Michael 1516
Hiplsdorffer, Rudbertus 1475
Hirss, Paulus 1517
Hofmair, Andreas 1549
Hofmayr, Mel chi or 1542
Holczer, Wolfgangus 1451
Hotshewar, Jakob 1804
Hrovath, Ladislaus 1852
Hubad, Franz 1869
Hu bad, Josef 1874
Hubad, Matthaeus 1888
Ilyauzhizh, Aloys 1827
Institoris, Martinus 1458
Institoris, Nicolaus 1525
Ipavec, Josef 1902
Issenhausen, Otto Hannibal ab 1639
Itali, Thomas 1502
Jacobi, Caspar filius 1412
Jarc, Jakob 1876
Je reb, Franz 1899
Jer ne, Otto 1908
Juer, Johannes 1436
Juras, Jacobus 1517
Jurista, Jeronimus 1519
Kaczianer, Andreas 1464
Kalbschedl, Andreas 1450
Kallenperger, Gregorius 1471
Kaltenegger, Friedrich von 1906
Kaltenegger, Oskar Ritt. von Rothenhorst 1904
Kancilja, Anton 1869
Kanduser, Josef 1911
Katzmair, Sigismundus 1499
Ke el, Johann 1904
Kern, Martin 1826
Kerschitz, Gregor 1847
Kersel, Martinus 1494
Khetner, Sebastianus 1519
Khytz, Gregorius 1533
Kirchlinger, Stephanus 1454
Kirchlinger, Jodocus 1455
Kluch, Johannes filius Kluch 1435
Kmetic, Jakob 1909
Kmetic, Jakob 1913
Kokacz, Georgius 1493 Kokel, Simon 1489 Koketz, Mathias 1522 Kollovitsch, Franciscus 1772 Končnik, Martin 1867 Kopitar, Bartholomäus 1808 Korbar, Ivan 1893 Ko ros chitz , Martin 1844 Kos, Leonardus 1471 Koželj, Anton 1870 Kralj, Johann 1902 Kraus, Adalbert 1860 Krieg, Georgius 1511 Krivic, Rudolf 1907 Kuhar, Andreas 1883 Ku na u er, Mi cha el 1804 Kutscher, Bernhardinus 1535 Lah, Laurenz 1902 Lamberger, Gregorius 1500 Lamberger, Jacobus 1522 Lapicide, Mathias 1503 Lapillus, Ulricus 1381 Laser, Bartholomeus 1505 Layser, Leonardus 1489 Lipar, Elatius 1909 Loch, Georgius 1684 Ludowici, Mathias 1505 Ludwig, Daniel 1535 Lu kanc, Johann 1861 Lutifigulus, Leonardus 1513 Maichel, Joannes 1515 Mair, Steffanus 1531 Marincziz, Joannes 1568 Markhess, Martinus 1517 Matl, Sebastianus 1508 Matschick, Jacobus 1556 Mayr, Ambrosius 1539 Ma zovec, Ivan 1907 Mejač, Anton 1889 Mercktiltz, Leonhardus 1508 Merkaczs, Simon 1516 Micheliz, Ignat 1753 Milohnoja,Johann 1886 Mindorffer, Georgius 1511 Motschnig, Primus 1825 Mulner, Wolfgangus 1464 Murgel, Julius 1850 Murmair, Joannes 1599 Mus chon, Ja co bus 1624 Mushan,Joannes 1622 Novak, Franz 1877 Obdistich, Ostermannus 1445 Oficialis, Leonhardus filius 1397 Ogleschik, Pancratius 1631 Ogrinec, Josef 1866 Omejz, Franz 1832 Orel, Johann 1893 Oriatsch, Blasius 1810 Ottonis, Nicolaus filius 1412 Ottrer, Michael 1469 Pangracii, Kaspar filius 1412
Paur, Gregorius 1517 Payr, Mathaeus 1446 Pellificis, Joannes 1508 Peterlin, Makso 1913 Pethschacher, Joannes 1497 Petschacher, Daniel 1544 Pettschacher, Matheus 1504 Pilgram, Cristofferus 1491 Pilgreim, Johannes 1455 Pilgrein, Stephanus 1447 Pintar, Anton 1912 Pirsner, Georg 1818 Pistoris, Wolfgangus 1468 Plefel, Jacobus 1501 Plewel, Jacobus 1493 Plewmer, Andreas 1445 Poczural, Johannes 1480 Pogatschar, Ignat.Fortunatos 1716 Polec, Janko 1898 Polec, Julius 1904
Pothicon, Bartholomeus filius Thome 1476
Potočnik, Gottfred 1905
Potzezawl, Leonardus 1473
Praeklet, Sebastianus 1676
Prantl, Marcus 1511
Pra protnik, Jo hann 1836
Praschiniker, Franz 1865
Preetnagel, Georgius 1488
Priell, Valentinus 1533
Pries chu ech, Ge orgi us 1542
Prijatelj, Karl 1903
Prosegg, Georgius 1649
Pussche, Bernhardus 1536
Putz, Pangracius 1513
Radthaler, Ulricus 1500
Rainer, Nicolaus 1557
Rak, Anton 1863
Ramusch, Jodocus 1774
Ramusch, Joseph 1816
Ratenpeck, Johannes 1470
Reher, Joannes 1523
Reschen, Matthaeus 1661
Rosnstam, Wolffgangus 1479
Ručigaj, Johann 1878
Sa dar, Franz 1850
Sager, Nicolaus 1469
Sager, Adamus 1632
Saliter, Georgius 1470
Salla cher, Ja co bus 1688
Samec, Maximilian 1900
Sartoris, Stephanus 1431
Sartoris, Georius 1458
Sartoris, Thomas 1474
Sartoris, Gregorius 1497
Schachner, Mathias 1539
Schager, Joan 1766
Schasster, Joh. Nepomuk 1816
Schelsinger, Cristofferus 1514
Scherngoden, Wolfgangus 1475
Schimon, Michael 1703
Schketa, Thomas 1496
Schmölzer, Anton 1815
Schoss, Andreas 1820
Schrotter, Georius 1448
Schypekch, Leonardus 1472
Scupel, Dom. Otto 1386
Seidl, Franz von 1816
Sellgeret, Leonardus 1414
Semenickh, Martinus 1515
Seydel, Leonardus 1468
Sheriaw, Petrus 1500
Sipekh, Nicolaus 1442
Sitich, Martinus 1571
Sitnik, Lucas 1568
Smale, Florianus 1513
Smola, Josef 1913
Smole, Johannes 1472
Sobanth, Blasius 1533
Solse, Bartholomeus 1436
Spengler, Johannes 1478
Speyser, Martinus 1459
Stadler, Johannes 1389
Stainer, Leonardus 1498
Stainer, Georgius 1535
Stant, Leonardus 1486
Staravasnigg, Georg 1767
Sta re, Ferdi nand 1864
Statt, Caspar 1487
Stayner, Bernhardinus 1561
Stecher, Johannes 1504
Stecher, Sebastianus 1510
Ste le, Franz 1907
Steska, Eduard 1883
Stockhamer, Thomas 1517
Suchy, Josip 1899
Suechentod, Wolfgangus 1479
Sueuus, Andreas 1508
Supanz, Johann 1869
Susnik, Anton 1901
Sutoris, Martinus 1453
Sutoris, Andreas 1517
Svetelj, Blasius 1914
Swag, Mel chi or 1515
Swarcz, Laurencius 1470
Swertperger, Martinus 1470
Syetiz, Lukas 1849
Tantzschitz, Georgius 1492
Tanzer, Leopold 1851
Taubenperger, Joannes lacobus 1657
Tekavcic, Franz 1884
Terdina, Thomas 1751
Terdina, Johann 1850
Textoris, Paulus 1508
Tögenpockh, Joannes 1549
To minc, Anton 1901
Traunstainer, Eustachius 1517
Trojan sek, August 1902
Turg, loannes 1574
Tza ler, Ludo u i cus 1469
Urich, Martinus 1743
Vavpotic, Karl 1904
Verbega, Ignatius 1751
129
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CO
ci
M CO
cr
Vidic, Leopold 1913 Viechtnperger, Wolfgangus 1482 Vranic, Georg 1873 Vretschar, Balthazar 1480 Vrhovnik, Franz 1908 Waltzer, Andreas 1504 Weindorffer, Cristofferus 1473 Weltius, Osbaldus 1574 Weyderfelder, Georgius 1451 Weypreth, Wolfgangus 1443 Wisendt, Lampertus 1504 Wolff, Andreas 1635 Zarnik, Valentin 1855 Zebic, Andreas 1859 Zepic, Sebastian 1852 Ziehl, Valentinus 1535 Zillinger, Wolfgangus 1481 Zircoviz, Sigismundus 1734 Zor, Ignatz 1875
Krajevno kazalo imatrikuliranih študentov iz kamniškega sodnega okraja (brez mesta Kamnik)
Kraj, leto
Dobrava 1753, 1836 Domžale 1893,1902,1905 Duplica 1816 Duplica pri Kamniku 1908 Godič 1825 Gozd 1852
Komenda 1743,1769,1770,1804,1826,1850,1861,1886,1887,1899
Križ pri Kamniku 1902
Mekinje 1469,1827, 1850,1863,1865
Mengeš 1568, 1571, 1682, 1688, 1738, 1751, 1825, 1827, 1828, 1832,
1844, 1850, 1864, 1870, 1877, 1878, 1893, 1908, 1911
Motnik 1414, 1815, 1889, 1913
Nakovice pri Komendi, 1902
Nevlje 1804,1867
Novi trg 1859
Pe rovo pri Kam ni ku 1907
Podboršt pri Komendi 1913
Podgo ra 1568
Podgorje 1849, 1866, 1914
Povodja 1888
Ravne 1883
Stra nje 1867
Suhadole 1869
Šentvid pri Brdu 1894
Šmarca pri Kam ni ku 1909
Špitalič 1860
Trobelno 1873
Trzin 1902, 1904, 1909, 1913 Tu nji ce pri Kam ni ku 1907 Utik 1899
Vodice 1533,1774,1808, 1810,1847, 1855,1869,1874
Volčji Potok 1907
Vranja Peč 1827
Zduša 1639,1876, 1901
Zgornji Tuhinj 1852
Žiri pri Kamniku 1876
Nina Klisarič1
Ljubljanska cesta 91, Domžale ni na.kli sa ric@ni ris.si
Leto 1511, potres in Kamnik2
Potres je naravni pojav, ki nas predrami in spomnina to, da kljub razvoj u znanosti ne moremo napovedati, kdaj bo in kakšna bo njegova jakost. Vedno znova nas preseneti. Tako je bilo tudi 26. marca 1511, ko je dobršen del ozem Ija današnje Slovenije stresel potres. Porušeni ali močno poškodovani so bili večinoma zidani objekti (gradovi, kašče, cerkve). Med njimi je bil poškodovan tudi Stari grad. Ostali zidani objekti v Kamniku in njegovi okolici naj v potresu ne bi utrpeli škode. A ker je potres eden od mejnikov prehoda iz srednjega v novi vek, sem preko njega spoznavala objekte v tedanjem Kamniku, iskala arhitekturne člene, ki bi pripadali objektom tedanjega časa. Teh ni tako ma I o, saj so sta I e zidane hiše že na Glavnem trgu, v Maistrovi ulici, na Starem trgu, zidana sta bi I a že cerkev sv. Jakoba in frančiškanski samostan ob njej, zidanje bil tudicerkvenikom-pleks na Šutni. Upam, da odstiram kakšno majhno kamniško skrivnost, ki je vidna vsem, samo ne vemo, zakaj je ravno tam, kjer je.
Ključne besede: potres 1511, Kamnik, prehod iz srednjega v novi vek
Earthquakes are natural phenomena that make us realise that despite all the deve I opment in technology, humans fail to predict their next occurrence and magnitude. Again and again, earthquakes come as a surprise. One such surprise hit a large part of present-day Slovene territory on 26th March 1511, which demolished or severely damaged a great number of stone buildings (castles, granaries, churches). One such edifice was also the Old Castle above Kamnik, whereas the other city buildings allegedly remained intact. Nonetheless, as this particular earthquake represents one of the mi I estones between the Middle Ages and the Modern Age, I decided to establish which the architectural segments that beIonged to the city of the time were. In fact, there are quite a few, because stone houses already stood around the Main Square as well as Maister Street and the Old Square. The two churches, St James's Church with the adjacent monastery and the complex of St Mary of the Immaculate Conception in Šutna, had already been built by that time. With this article I hope to unve i l a few of Kamnik's little secrets why buildings are placed wherethey still stand today for everyone to see.
Key words: earthquake of 1511, Kamnik, transition from the Middle Ages to the Modern Age
1	Profesorica geografije in zgodovine, grafična oblikovalka.
2	Prispevek je skrajšano in prirejeno diplomsko delo z istim naslovom, napisano pod mentorstvom prof. dr. Petra Štiha na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani. Delo je dostopno v oddelčni knjižnici na fakulteti oziroma pri avtorici.
Potres
Potres3 je naravni pojav, nenadno tresenje tal, ob katerem ljudje občutijo nelagodje, strah, spoštovanje do naravne sile, ki je ne vidijo, ne poznajo. Potresi oblikujejo in preoblikujejo površje našega planeta. Kljub razvoju znanosti ga ni možno napovedati, njegove posledice so lahko katastrofalne v urbanih in naravnih okoljih.
Potresi so del človeške zgodovine. Najstarejše zapise o potresih in sočasnih pojavih najdemo na zdaj potresno aktivnih območjih in na območjih zgodnjih civilizacij, kotso Kitajska, Japonska, Bližnji vzhod, srednja in zahodna Južna Amerika. Na teh območjih so potresi in njihove posledice lahko odločilno vplivali na nadaljnji razvoj mest in naselij. (Ribarič 1994)
Preden so si ljudje znali razložiti vzrok potresa, so zanj krivili ribe4, pse, želve, slone, kače5 in ostala bitja, tudi mitološka6. Pri nas so za potrese krivili Faroniko, bajeslovno ribo z dvojnim repom, ki naj bi prebivala na dnu morja. (Bajeslovna ..., dostop 27. 4. 2012)
Riba Faronika v slovenski mitologiji ne nastopa le kot bitje, ki lahko uniči svet, ampak je udeležena tudi pri njegovem nastanku. Na začetku, ko je bila povsod samo voda, je Bog vanjo vrgel pest peska. Eno zrno je padlo na hrbet ribe Faronike in iz njega je nastal svet, ki sedaj leži na njenem hrbtu. (Jocif 2011) Če se riba premakne ali zamahne z eno repno plavutjo, nastane potres, če se obrne oko I i svoj e osi ali premakne obe repni plavuti, nastane vesoljni potop. (Cevc 1958) Riba Faronika je navadno upodobljena ob sv. Krištofu. Sv. Krištof z Jezusom na rami brodi čez reko, med njegovimi nogami plavajo bajeslovna bitja, kot so kenta-vri, morske deklice z dvojnim ribjim repom in krono na glavi. (Malenovic 2010) Velike podobe s sv. Krištofom najdemo na zunanji strani cerkva, saj je nekoč med ljudmi veljalo prepričanje, da jih bojutranji pogled nanje obvaroval nagle smrti čez dan. (Sv. Krištof ..., dostop 27. 9. 2012) Med nagle smrti sodi tudi potres.
Izročilo o ribi Faroniki, pol ribi in pol ženski, se je preko lika kraljične Veronike, pol kače in pol ženske, ohranilo v Kamniku. Kraljična Veronika je upodobljena v občinskem (nekoč mestnem) grbu, kjerje nadomesti I a sv. Marj eto. Ribji rep je pri kamniški Veroniki zamenjal kačji rep, ki se tudi bolj sklada s kamnitim
3	Za razumevanje potresa so pomembni trije podatki: epicenter, magnituda in intenziteta. Epicenter je točka na Zemljinem površju, v kateri je zaradi zgostitve potresnih valov učinek potresa največji/najmočnejši (Geografija 2001). Magnituda (M) je mera za sproščeno energijo v žarišču potresa, intenziteta (I) pa nam pove učinke potresa na predmete, ljudi, zgradbe, naravo (Vidrih 2008).
4	Na Japonskem so verjeli, da potrese povzroča riba vrste som, imenovana Namazu. Tresenje tal je povzročala s premikanjem repnih plavuti. (Bressan 2011, dostop 1. 11. 2012)
5	V Sibiriji so bili za potrese odgovorni bog Tuli in njegovi vlečni psi, ki so imeli bolhe. Ko so se popraskali, so povzročili potres. Indijci so svet postavili na hrbte štirih slonov, ki stojijo na želvjem hrbtu, ta pa stoji na kobrini glavi. Če se je eden od njih premaknil, je nastal potres. (Earthquake ..., dostop 2. 11. 2012)
6	Potrese naj bi povzročal tudi Prometej, prikovan na skalne stene Kavkaza zaradi kraje ognja bogovom in njegove izročitve ljudem. Da bi se ubranil pred kljuvajočim ptičem, je stresal okovje, priklenjeno na skalo, ob tem pa naj bi stresal tudi zemeljska tla. (Ribarič 1994)
131
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
co ci
M CD
cr
132
osamelcem (Malograjskim hribom) sredi mesta, pod katerim ukleta Veronika čaka na svojega odrešitelja. (Cevc 1958)
Potresi vSloveniji
Ozemlje Slovenije leži na stiku dveh glavnih tektonskih plošč, evrazijske severno in afriške južno od stika, pri čemer se afriška tektonska plošča podriva pod evrazijsko. Pri tem nastajajo potresi, ki jih čutijo prebivalci vzhodne Italije, južne Avstrije, zahodne in osrednje Slovenije. (Ribarič 1994)
Več kot 3000 potresov je zajetih v potresni zgodovini našega ozemlja. Najstarejši zabeleženi potres sega v leto 567 n. št. in se je zgodil na območju današnje Bele krajine. Magnituda tega potresa je ocenjena na M = 5,7, intenziteta na IX po EMS. (Vidrih 2008)
Z magnitudo 6 ali več sta območje Slovenije do sedaj prizadela dva potresa: Idrijski 1511 (M = 6,8, Imax = X EMS) in Ljubljanski potres 1895 (M = 6,1, Imax = VI l I-IX EMS). (Vidrih 2008) Slovensko ozem l je so zatresli tudi potresi z žarišči izven njenega ozemlja: Koroški ali Beljaški potres 1348 (M = 6,4, Imax = X EMS), Zagrebški 1880 (M = 6,2, Imax (Hrvaška) = VII EMS) ter Furlanski potres 1976 (M = 6,5, Imax (Slovenija) = V-VIII, Imax (Italija) = IX-X EMS). Med zadnjimi močnejšimi potresi, ki so prizadeli območje Slovenije, sta bila potresa v Posočju 12. 4. 1998 (M = 5,6, Imax = VII-VIII EMS) ter 12. 7. 2004 (M = 4,9, Imax = VI-VII EMS). (Močni ..., dostop 21. 10. 2011)
Zaradi Ljubljanskega potresa so 1897 v Ljubljani na realki na Vegovi ulici po zaslugi Albina Bela rja (1864-1939) postavili prvo seizmološko opazovalnico v takratni Avstro-Ogrski monarhiji. (Sinčič 2008)
Potrese na ozemlju Slovenije in v njeni okolici preko potresnih opazovalnic beležijo na Uradu za selzmolo-gijo in geologijo Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) v sklopu Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Aktualne podatke o potresih na ozemlju Slovenije in v bližnji okolici lahko spremljamo na spletni strani AR-SO.
Po tres 1511
Na zgoraj omenjenem stiku afriške in evrazijske tektonske plošče je nastal tudi potres vsredo, 26. marca 1511. V zgodnjih popoldanskih urah so se na velikem delu današnjega ozemlja Slovenije in sosednjih držav močno stresla tla. Prvi potresni sunek je stresel tla ob 15.30 po lokalnem času, drugi potresni sunek pa dva dneva kasneje v zgodnjih popoldanskih urah. Potres se je zgodil sočasno na območju zahodne Slovenije oziroma takratne Kranjske in v Furlaniji. (Košir, Cecic 2011)
Magnituda prvega potresnega sunka je ocenjena na 6,8, drugega pa med 7,0 in 7,2, intenziteta je dosegla IX. do X. stopnjo po EMS. (Vidrih 2008) Tla so se po glavnih potresnih sunkih umirjala več mesecev, najmočnejša popotresna sunka pa sta ljudi ponovno prestrašila 24. in 25. junija 1511. (Košir, Cecic 2011)
Glede ža rišča potre sa so si se i zmo logi po 500 letih še vedno neenotni. Možni žarišči sta Idrijska prelom-
nica7 (od tod tudi ime potresa »Idrijski potres«) ali Fur-lanija, verjetno pa je, da sta se v enem dnevu v manjšem časovnem presledku zgodila dva potresa, eden z žariščem v Idriji in drugi z žariščem v Furlaniji. (Košir, Cecic 2011)
Potres je prizadel območje veliko 1,7 milijona km2. Najbolj prizadeto je bilo območje med Idrijo, Čedadom (Cividale) in Huminom (Gemona). V Vidmu (Udine), Tol-meču (Tolmezzo), Čenti (Tarcento) in Čedadu je bila poškodovana večina zidanih/kamnitih hiš, zaradi posledic potresa pa naj bi umrlo 3.000 ljudi. Na celotnem prizadetem območju naj bi zaradi potresa umrlo 12.000 ljudi. (Vidrih 2008) Nekateri raziskovalci so mnenja, da je ta številka pretirana. (Košir, Cecic 2011)
O škodi po potresu obstajajo poJočiIa tudi iz Benetk: poškodovane so bile hiše, s streh so odpadli dimniki, s cerkve sv. Marka je od pa dla mar mor na ta obloga freske, poškodovan je bil tudi njen zvonik. Na Dunaju je zaradi potresa s cerkve sv. Štefana odpadlo nekaj strešnikov. V Zagrebu je bila škoda zaradi potresa tolikšna, da so bili meščani zaradi odprave škode tri leta po potresu oproščeni plačila davka. (Košir, Cecic 2011) Tresenje tal so čutili tudi prebivalci severne Nemčije, Češke in Švice. (Ribarič 1994)
Potres 1511 je verjetno poškodoval veliko objektov po Sloveniji, a le za gradova vŠkofji Loki in na Turjaku vemo, da so ju obnavIjaI i po pol resu. O tem pričajo spominske plošče, vgrajene na obeh gradovih. V Ško-fji Loki je bil a v potresu močno poškodovana tudi ka-šča, ki je bila zaradi pomembne funkcije 1513. leta že obnovljena. O tem priča reliefna plošča škofa Filipa, vzidana na njeno pročelje. (Odar in dr. 2011) Poškodovan naj bi bil tudi Blejski grad. Nad renesančnim vhodnim portalom je vzidana heraldična plošča z brik-senskim grbom in letnico 1519, ki bi lahko pričala o obnovi gradu po potresu 1511. (Stopar 2004)
Na pre ho du iz srednjega v novi vek
Kamnik je srednjeveško mesto pod Kamniško-Sa-vinjskimi Alpami, nastalo ob sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice. Mestu je prinesla slavo tudi lega ob križišču dveh pomembnih trgovskih poli, tj. poti skozi Tuhinjsko dolino (povezava Italije in obdonavskih krajev) ter poli proli Gornjemu Gradu (povezava današnjega osrednjeslovenskega prostora s Štajersko). (Otorepec 1985) Na severu so mesto varovale Alpe, na vzhodu Kamniška Bistrica, na južni strani pa vzpetina8 Malega gradu.
Srednjeveško ime Kamnika, Steln, se prvič omenja v listini, datirani v obdobje 1143-1147, v kaleri je omenjen tudi Bertold II. Andeški (umrl 1151), ki velja tudi za začetnika dinastije Andeških na Kranjskem. Bertold II. Andeški si je kot prvi nadel ime po novem upravnem središču mejne grofije, postal je Bertold I. Kamniški. (Eržen 2000) Mesto je postalo upravno in sodno središče andeške posesti na Kranjskem,
7	Idrijsko-tolminsko seizmogeno območje, skupaj z ljubljanskim in krško-brežiškim, sodi med najaktivnejša na ozemlju Slovenije. (Vidrih 2008)
8	Med Malograjsko vzpetino in Žalskim hribom nasproti nje je bil do 1882. leta greben, ki ju je povezoval, hkrati pa mesto strogo ločeval od predmestja Šutna.
Valvasorjeva skica Kamnika (pogled s Starega gradu). (Dostop: Valvasor, 1687. Statt Stein. Skica iz Topografije Kranjske, DEDI)
CO ">
O
■a
0
M
1
CD >
CO
ci
M CO
cr
ki se je raztezal a na levem bregu Save, od Kokre do Motnika in Trojan (Sagadin 1997), Gornji Kamnik ali Oberstein (današnji Stari grad) pa je postal sedež go-spos tva (Eržen 2000). V ča su vla davi ne An deških je Kamnik dobil tudi mestne pravice, v listini Otona VII. Andeškega iz 1229 se prvič omenjajo kamniški me-šča ni. (Eržen 2000)
V srednjeveškem Kamniku9 je živelo približno 1500 do 1600 ljudi. (Levec 1905) Glede na socialni status so se de l i l i na plemstvo, duhovščino, meščane10 ter ostale (dninarji, hlapci, dekle). V mestu je bilo veliko obrtnikov, med njimi krojači, pivotoči, krznarji, mesarji, padarji (zdravilci), kovači, lončarji, čevljarji. (Otorepec 1956) H gospodarskemu razvoju mesta, predvsem trgovine in obrt i, pa je pripomogla tu di pri sil na ra ba tuhinjske ceste v začetku 13. stoletja, kije promet preusmerila iz Črnega grabna na Tuhinjsko dolino (1504. leta je bila prisilnost ukinjena, gospodarski položaj mesta pa se je zaradi tega poslabšal). (Vilfan 1985) Da je bil Kamnik v srednjem veku (in tudi na začetku novega veka) pomembno mesto na Kranjskem, izkazuje tudi zaupanje številnih plemiških družin, ki so si v mestu zgradile svoje dvore: Thurni, Turjačani (Auerspergi), Lambergi, Hohenwarti, Predjamski. (Zika 2011) Plemiči so se v mesto zatekli tako pred Turki (Stele 1929) kot pred kugo (Zika 2011).
Mesto je svoj zadnji srednjeveški vrh doživelo v času vladanja Friderika III. (vladal 1440-1493). Friderik
9	Število prebivalstva srednjeveškega Kamnika nam predstavi Luschinov seznam hiš iz leta 1516. V tem letu je imel Kamnik s predmestji 177 hiš: 96 v mestu, 12 na Grabnu, 15 Pred mostom in v Novem trgu, 29 na Šutni in 6 pod Žalami ter 9 plemiških hiš in 10 hiš v lasti Cerkve. Leta 1400 naj bi bilo v Kamniku 168 hiš, kar je zanemarljiva razlika v primerjavi z dobrim stoletjem kasneje. (Levec 1905)
10	Meščan srednjeveškega mesta je bil lahko le tisti, ki je imel v mestu posest, plačeval davke ter opravljal obrt.
je 1448. leta izdal ukaz o utrjevanju mest in trgov pred turško nevarnostjo, s čimer je Kamnik dodatno utrdil svoj po l ožaj v deže l i. (Zika 2011) Kamnik je na začetku novega veka že prešel zenit srednjeveške pomembnosti na gospodarskem področju in med kranjskimi mesti.
O nekoč bogatem mestu Kamnik v Slavi vojvodine Kranjske piše tudi Valvasor, ki sicer vzrok za siromašno podobo mesta in ljudi najde v propadu trgovanja s Hrvaško zaradi turške zasedbe tega območja. Valvasorjev opis Kamnika iz druge polovice 17. stoletja: »Mesto je nekoč imelo dosti bogatašev in za čudo veliko trgovino. O tem zanesljivo pričajo še danes ohranjene, skrbno izdelane hiše z rezanim kamnom, železnimi gredami, drogovi in durmi. Gotovo je tedaj rezani kamen sam več stal, kakor je danes vsa hiša vredna.« O podobi mesta pa pravi: »Dandanes pa prej bogato in tako obljudeno mesto propada: skoraj četrtina hiš, če ne več, je razpadla, vse trgovske shrambe, ki jih je bila cela vrsta, so razen ene zaprte in za vse leto dobiš najlepšo hišo za dve kroni v najem.« Tudi Valvasor omenja plemiške družine, ki so se zatekle v mesto pred turško nevarnostjo. (Valvasor 1977)
V času potresa je v arhitekturi prevladovala gotika. Gotika je arhitekturni stil, ki seje v 12. stoletju razvil v Franciji in razširil po vsej Evropi, na območju današnje Slovenije pa se je začel poj avljati v prvi polovici 13. stoletja (v ta čas sodi tudi nastanek najstarejše gotske cerkve pri nas, tj. minoritska cerkev na Ptuju). Pri nas gotski arhitekturni stil prevladuje še pozno v 16. stoletje, ob koncu 17.inv začetku 18. stoletja preide v barok. Za gotiko so značilni svetli, odprti arhitekturni elementi, ki so imeli funkcijo krasitve ter detajlov v konstrukciji. Za oblikovanje elementov so upotab-ljali materiale, ki so jih lažje obdelali. Iz lehnjaka in peščenca so okenski okvirji, portali, timpanoni, skle-
133
CD ">
O "O
0
XM
M
1
CD >
Cö
ci
M Cö
er
Podoba Starega gradu v Valvasorjevem času (Dostop: Valvasor, Oberstein)
pniki, razne konzole, stebri, ogelni kamni v vogalnih šivih. Manj so uporabljali opeko, glino, konglomerat, še manj apnenec, ker je pretrd. (Komelj 1973)
Najznačilnejši gotski arhitekturni elementi so: okna (ozka in visoka, na vrhu se lahko končujejo s krogovi-čjem ali kamnito ploščo z vrezanimi okroglimi odprtinami), portal (ima osnovno obliko šilastega loka, do danes ohranjen, ker je bil vzidan v mlajše objekte), križnorebrasti obok (nastal z diagonalnim križanjem dveh polkrožnih lokov reber, najpogosteje uporabljan v cerkveni gotski arhitekturi, v Kamniku se pojavlja tudi v posvetni gotski arhitekturi, stičišča reber so navadno okrašena s sklepniki), krepitev stene z oporniki (prislo-njenimi z zunanje ali notranje stene, v okolici Kamnika najdemo zunanje opornike na cerkvi sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom, a nimajo nosilne funkcije, temveč so dekorativne narave). (Komelj 1973)
Pogled na Malograjsko kapelo z juga. Na fotografiji se vidita kamnit plašč, ki obdaja kapelo, in zakristija na njem. (Foto: Nina Klisarič)
134
Me sto pred po tre som in po njem
Ne kateri zi da ni objekti v Kamniku so izpriča no sta li že v 15. stoletju, drugi so bili postavljeni v času popo-tresne obnove v začetku 16. stoletja. Objekt na današnji Maistrovi ulici, Glavnem trgu in na Trgu svobode ter Šutni imajo v svojih osnovah najverjetneje ostanke srednjeveške in novoveške gradnje, ki pa seje redko ohranila. Vendar po Kamniku še vedno najdemo gradbene elemente z gotskim pridihom kot prevladujočim arhitekturnim slogom srednjega in začetka novega veka, na podlagi katerih lahko delno rekonstruiramo podobo mesta v času potresa. Ti elementi so predvsem okna in portali, ki jih najdemo tako v cerkveni kot posvetni arhitekturi.
V Kamniku danes stoji kar nekaj starih hiš. Večina je bila postavljena po požarih, ki so v drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja prizadeli mesto: požar 1779
na Grabnu, 1784 na Šutni, 1804 (Stele 1929) v središču mesta. Do takrat je bi l a večina hiš lesenih, če ne v celoti, vsaj deloma. Še v letih 1826-1827"-je bilo v Kamniku lesenih skoraj 40 odstotkov zgradb, tako stanovanjskih kot gospodarskih. (Baš 1957) Na podlagi povedanega zaključujem, da je bila večina zgradb v Kamniku, njegovih predmestjih in okolici v času obravnavanega potresa lesenih. Seveda so vtem času bili tudi zidani objekti: mestno obzidje, kapela na Malem gradu, frančiškanski samostan in cerkev sv. Jakoba ter verj etno nekaj bivalnih objektov na današnji Maistrovi ulici, Glavnem trgu in na Trgu svobode; v predmestju Šutna je bila zidana cerkev Marijinega brezma-
11 V tem času je bilo v Kamniku 464 zgradb (281 zidanih in 183 lesenih). Ljubljana je imela v letih 1825-1827 1503
zgradbe, od katerih je bilo 1342 zidanih in 161 lesenih.
(Baš 1957)
dežnega spočetja, nad mestom Zgornji ali Stari grad. V neposredni bližini mesta sta bila delno zidana tudi samostansko poslopje klaris v Mekinjah ter cerkev sv. Primoža in Felicijana nad Stahovico.
Kakšna je bila podoba mesta pred potresom, nam približno kaže Valvasorjeva veduta Kamnika, objavljena 1679 v delu Topografija. Ta podoba Kamnika je nastala 1676. ali 1677. leta, saj je na njej že upodobljen zvonik cerkve sv. Jakoba, ki so ga dogradili 1676. leta, cerkve sv. Jožefa na ŽaI ah pa na njej še ni, saj so jo začeli graditi 1677. leta. (Cevc 1957)
Po literaturi12 je bil v Kamniku oziroma njegovi okolici izpričano poškodovan samo Stari grad nad Kamnikom (imenovan tudi Gornji grad ali ObersteIn). O tem poroča Jurij pl. Egkh, kranjski deželni vicedom, ki je opise škode po potresu v treh pismih13 poslal na dunajski cesarski dvor.
Prvo pismo je datirano na 28. marec 1511, drugo na 2. april 1511, zadnje pa je nekaj kasnejše (točen datum v prepisu ni naveden). Egkh v pismih piše o posledicah potresa v Ljubljani in okolici, posreduje tudi poročiIa, ki jih je dobil iz drugih deIov Kranjske, Goriške, Gradiške in Fur Ianij e. Posebno pozornost namenja tudi vojaškim posledicam potresa ter vplivu na utr-jenost mest, saj je bil to čas avstrijsko-beneških vojn. (Košir, Cecic 2011)
Popotresno škodo v Kamniku omenja drugo Egkho-vo pismo, v katerem piše: »Prav tako v Smledniku grad in grad zgornji Kamnik, kjer se je večji del gradu usul in razpadel.« (Košir, Cecic 2011: 91) V istem pismu omenja tudi poškodbe v Ljubljani, na gradovih Gorica, Krmin, Turjak, Hošperk, v Tolminu, Polhovem Gradcu, Škofji Loki, Tržiču, Postojni ter doda, da potres ni prizanesel niti Gradiški in Koroški. (Košir, Cecic 2011) Posledice potresa v Kamniku so omenjene tudi v latinskem dopisu zgoraj omenjenega pisma: »Prav tako Kamnik na Kranjskem, kjer je grad povsem porušen.« (Košir, Cecic 2011: 92)
Prva omemba Kamnika nam poda podatek o poškodbah na Zgornjem (Oberstein) oziroma današnjem Starem gradu. Zagotovo se na Stari grad nanaša tudi druga novica, saj je bil Mali grad v času potresa že stoletje v razvalinah.
Literatura prinaša novico o poškodbi Starega gradu. V tem času je bil naj emnik gradu Vid Thurn, ki je grad verjetno tudi obnovil. (Zika 2011) Danesje grad v ruševinah, ki stojijo na strateško pomembni legi.
O škodi na drugih objektih v mestu ali okolici viri ne poročajo. Stari grad kot sedež gospostva je bil objekt s pomembnimi upravnimi funkcijami. Če je bil v potre-
12	Kamnik v Slavi vojvodine Kranjske opisuje tudi Valvasor, ki pa ne omenja nikakršne škode po potresu 1511. Potresa ne omenja niti lokalni kronist Franc Mihael Paglovec v svoji kroniki, ki jo je pisal v prvi polovici 18. stoletja, a je vanjo vključil tudi starejše dogodke. Tako Valvasor kot Paglovec pa za leto 1511 poročata o požaru. O posledicah potresa, drugih nesrečah v letu 1511 v Kamniku pišejo tudi novejši avtorji: Peter von Radics, August Dimitz, Ljudevit Stiasny, France Stele, Avguštin Lah, Emilijan Cevc, Vladimir Ribarič, Janez Lapajne, Renato Vidrih, Ivan Zika. Potres in škodo po njem sta v članku Potres 26. marca 1511 v luči novih raziskav prikazala Ina Cecic in Matevž Košir. (Glej literaturo Valvasor 1977, Zika 1963, Košir, Cecic 2011.)
13	Pisma so se v prepisih ohranila v Munchenskem kodeksu iz 1585 in veljajo za verodostojna. (Košir, Cecic 2011)
su poškodovan, je bilo to za Egkha dovolj, da je o tem obvestil dvor.
Tako so kape I a na Ma I em gradu, cerkev na Šutni, Frančiškanski samostan, mestno obzidje ter meščanske hiše potres preživeli brez večje škode. Ker se je vsaj del njihove srednjeveške podobe ohranil (po literaturi ali arhitekturnih elementih), lahko opišem njihovo podobo v tem času in preko tega tudi delno podobo mesta.
Dvonadstropna kapela sv. Eligija s kripto je nastala ob koncu 12. ali v začetku 13. stoletja na mestu predhodnice. (Sagadin 1997) KapeIa je biIa del grajskega kompleksa, skrita za masivnim grajskim obzidjem. Njeni temelji se naslanjajo direktno na južno grajsko obzidje. Njena današnja podoba odraža predelavo mlajših obdobij, osnova kapele je romanska (kripta, ladji in prezbiterija). (Leben in dr. 2010) Najznamenitejši in najstarejši detajl kapele je njen vhodni portal iz dveh parov stebrov, nad katerim je timpanon/luneta. Nastanek portala je datiran na konec 11. stoletja, tj. vhod v spodnji del kapele v zahodni romanski fasadi. (Sagadin 1997) 15. stoletje je bilo obdobje predelav. Del te obnove je tu di kam nit plašč, s katerim so obdali romansko jedro kapele. S tem posegom so reševali domnevne statične probleme, sam poseg je utrdil nosilnost kapele in verjetno preprečil kakršno koli škodo v potresu 1511. Na tem kamnitem plašču je nastal obhodni hodnik, nanj je bil a soča sno do da na tu di za kri-stija z gotskim portalom. (Sagadin 1997)
Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni je vsaj od leta 1232 sedež14 župnije, ob njej je bil ustanovljen tudi špital. Podobo te cerkve nam poda Valvasor, ki je upodobil veliko dvoransko cerkev z gotskim prezbiterijem, v kateri naj bi bilo deset15 oltarjev. Tudi ta podatek nakazuje na njeno pomembnost in arhitekturno zasnovo v obliki poznogotske dvoranske cerkve. To cerkev so v začetku 18. stoletja podrli in na njenem mestu zgradili današnjo baročno cerkev.16 Edini ostanek gotske cerkve je timpanon, ki je sedaj vzidan v hiši nasproti (Šutna 36). Relief prikazuje Jag-nje božje z banderom, obdano je z vinsko trto. Trta se vije iz te I ečjih glav, pri čemer sta ti dve zamišljeni kot pošasti, ki napadata Kristusa kot jagnje, ta pa jih z banderom premaga. To je eden pogostejših krščanskih motivov, ki so jih upodabljali vsrednjeveški evha-ristični ikonografiji. Tako kot cerkev je tudi relief delo kamniške stavbarske in klesarske delavnice, izdelan pa je bil v tretji četrtini 15. stoletja. Timpanon je bil del nadvratnega čela gotskega portala, vzidan nad glavnim ali stranskim vhodom v cerkev. Zdi se, da je bil del stranskega vhoda, a primerjava z ohranjenimi go-
14	Pred tem je bil sedež župnije v cerkvi sv. Jurija v Nevljah.
15	Župnijska cerkev v Kranju naj bi imela sedem oltarjev, v Mengšu pa osem. (Lesar 2001)
16	Gotska cerkev na Šutni ni preživela novega umetnostnega sloga, baroka, ki ga je v Kamnik prinesel novi župnik, član ljubljanske Akademije operozov, Maksimilijan Leopold Rasp. Rasp je postal kamniški mestni župnik leta 1700. Popravila potrebno kamniško župnijsko cerkev je dal podreti. Na njenem mestu je po načrtih arhitekta Gregorja Mačka zrasla nova baročna župnijska cerkev. Cerkev je bila blagoslovljena 1735. leta. Zidovi stare cerkve in kapelic so danes vzidani
v meščanske hiše in novo cerkev. Del stebrov iz kapel je postavljenih ob poti na grad Zaprice. (Lesar 2001)
135
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
co ci
M CD
cr
V prostostoječem zvoniku (kampanile) na Šutni so še vedno ohranjeni gotski okenski in en vhodni portal. Na fotografijah (v sredini in desno) detajla dveh okenskih portalov. (Foto: Nina Klisarič)
Timpanon, vzidan v hišo nasproti cerkve na Šutni, je edini Gotski portal, vzidan v ostanek cerkvenega obzidja vzhodno ohranjen del nekdanje gotske cerkve. (Foto: Nina Klisarič) od Šutenske cerkve (Foto: Nina Klisarič)
136
renjskimi (Kranj, Škofja Loka, Radovljica) gotskimi cerkvami da slutiti, da bi bil lahko vzidan tudi nad glavna cerkvena vrata. (Lesar 2001)
Prostostoječi zvonik (kampanile) šutenske cerkve je prikazal že Valvasor. Zvonike so v 14. in 15. sto l etju dobile predvsem župnijske cerkve in šutenski je preživel gotsko cerkveno stavbo. V njem se je ohranilo pet gotskih okenskih in en vhodni portal. Ta zvonik ali cerkveni stolp je bil najverjetneje del srednjeveškega obzidja, ki je obdajalo cerkev. Del tega obzidja je vzhodno od cerkve (današnja Parmova ulica), datiran pa je v drugo polovico 15. stoletja. V ostanku tega obzidja, ki kaže na močno utrjeno župnijsko cerkev, je zazidan gotski portal. (Lesar 2001)
Na Glavnem trgu17 najdemo najstarejše zidane stanovanjske hiše v Kamniku, verjetno v osnovi grajene
17 Kamnik - Hiša Glavni trg 25. Register nepremične kulturne
dediščine.
v drugi polovici 15. stoletja. Med njimi so najbolj prepoznavne Seydlova (Glavni trg 25), Gotzlova (Glavni trg 23), Kendova (Glavni trg 19), Steletova (Glavni trg 16) in Šumijeva hiša (Glavni trg 4).
Po zadnji obnovi Seydlove hiše v začetku 21. stoletja se sedaj na zunanji fasadi ponovno kažejo gotski okenski okvirj i, na dvorišču pa porlal i in arkade. Najbolj reprezentativni arhitekturni elementi hiše so podokenski reliefi (podoknice), nastali v drugi polovici 15. stoletja (Stele 1929). Podoknice so delo mojstrov kamniške klesarske in stavbarske delavnice, kije hiši naredila tudi prvi arkadni hodnik oziroma križnorebra-sti obok v meščanski hiši na Slovenskem. (Lesar, Torkar 2004)
V osrednjem križno obokanem prostoru Steletove hiše so gotski arhitekturni elementi, ki kažejo na čas nastanka hiše v 15. stoletju: dva oboka, manjše okno in vogalni šiv. Iz osrednjega prostora je vhod v kamnito
Podoknica z moško postavo v sredini, ki drži dva ščita s hišnimi znamenji. Levi ščit s črko Vje domnevno grb družin Seydl. (Lesar, Torkar 2004) (Foto: Nina Klisarič)
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
co ci
M CD
cr
Med prenovo odkriti poznogotski portali (na južni in vzhodni fasadi) na nekdanji Gotzlovi hiši, kije stala tik ob severnih mestnih vratih. Okna so v nadstropju in so verjetno iz obdobja pozne gotike, ko so hišo že povišali. (Foto: Nina Klisarič)
Križnorebrast obok v Seydlovi hiši obkroža nekdanje notranje dvorišče na severni in vzhodni strani. (Foto: Nina Klisarič)
črno kuhinjo (kasnejše črne kuhinje so opečne). Ognjišče črne kuhinje je služiIo za kurjenje v krušni peči v sosednjem prostoru, v katerem je ohranjen okoli 500 let star lesen strop. Tudi v danes sosednji hiši (Glavni trg 15; nekoč sta bili združeni v en objekt) je ohranjen obok z gotskimi arhitekturnimi značilnostmi.18
Območje današnjega Trga svobode, ki je bilo nek-
18 O obeh hišah mi je pripovedoval Anton Stele. Hiši nista na Seznamu nepremične kulturne dediščine.
daj tik ob mestnem obzidju, je verj etno ena najstarejših naselitvenih lokacij v Kamniku. V meščanskih hišah so vgrajeni arhitekturnimi elementi z gotskimi značilnostmi iz lehnjaka, na njihovo visoko starost pa kaže tudi debelina nosilnih sten (do enega metra, tvorijo jih prodniki, ki jih veže skupaj mivka). Hiše so bile v prvi fazi verjetno pritlične, nadstropja so dozidali kasneje.
Ob prenovi hiše sedanjega gostišča Kamrica (Trg svobode 2) so med gradniki zidov našli veliko lesa, kamenja, drobnega peska ter mivke kot veziva. Način gradnje naj bi bil značiI en za obdobj e pred letom 1500. Na dvorišču za hišo so našli veliko ostankov sivih lončarskih izdelkov, iz česar lahko sklepam, da so v hiši živeli lončarji. Tudi v notranjosti hiše so vidni deli portalov z gotskimi značilnostmi.19
Sosednja hiša (Trg svobode 1)imav vogalu ohranjen kamnit šivan rob ali vogalni šiv, pod njim je vogalni kamen, na obeh pročeljih so ohranjeni gotski portali.20
Vhodni gotski portal je bil odkrit tudi med prenovo hiše Trg svobode 8,21 ki pa je biIa skupaj s sosednjo
19	O prenovi hiše mi je govorila njena lastnica Andreja Zamljen. Hiša ni vpisana na Seznam nepremične kulturne dediščine.
20	Kamnik - Hiša Trg svobode 1. Register nepremične kulturne dediščine.
21	Kamnik - Hiša Trg svobode 8. Register nepremične kulturne dediščine.
137
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
Oblikovanost portalov in obokov v osrednjem delu Steletove hiše (levo) in lesen strop v sosednjem prostoru (desno) postavljajo začetek gradnje hiše v 15. stoletje. (Foto: Nina Klisarič)
Prostor, imenovan Bunker, v Kendovi hiši, kjer je danes Kavarna Planinka,je najstarejši del hiše. Stebri in oboki v njem imajo gotske značilnosti. Okoli osrednjega prostora, Bunkerja, so v kasnejših obdobjih dogradili ostale dele hiše. (Foto: Ni na Klisa rič)
Eden najlepših gotskih portalov v Kamniku v Šumijevi hiši
13 8 (Foto: Nina Klisarič)
Križnorebrast obok v glavnem hodniku Kavarne Planinka pred Bunkerrem (vanj vodjo rjava masivna lesena vrata). (Foto: Nina Klisarič)
Homarjevo hišo22 (Trg svobode 7) zgrajena v 16. sto-lelju. Na jugovzhodni fasadi Homarjeve hiše je v prvem nadstropju vzidano kamnito obrtno znamenje iz lehnjaka, z vklesano podkvijo in letnico 1547. Plošča je danes vzidana v prvem nadstropju hiše, kar pa ni nujno, da je to njena prvotna lega. Vsekakor pa kaže na obrt, ki se je izvajala v hiši.
V času potresa, ob koncu srednjega in v začetku novega veka, so poleg omenjenih objektov v Kamni-
22 Kamnik - Hiša Trg svobode 7. Register nepremične kulturne dediščine.
Detajl gotskega portala v gostišču Kamrica (Trg svobode 2) (Foto: Nina Klisarič)
V hiši Trg svobode 1 je bila nekdaj kovačija. Na njeno polti-sočletno starost kažejo gotski portali in vogalni šiv, pod katerim je ohranjen tudi vogalni kamen. (Foto: Nina Klisarič, junij 2011)
ku sta l i tudi drugi zidani objekti. Med njimi obzidje, cerkev sv. Jakoba in frančiškanski samostan, verjetno tudi nekatere hiše v današnji Maistrovi ulici (nekdaj Velika ulica).
Omemba kamnitega mestnega obzidja sega v leto 1451 in je povezana s turško nevarnostjo,23 ki je grozila prebivalcem območja današnje Slovenije. Zaradi
23 Turki so na Kranjsko prvič vdrli v začetku 15. stoletja in od takrat več kot 200 let predstavljali nevarnost njenim prebivalcem in njihovemu imetju.
Mnogokrat spregledano obrtno znamenje z letnico 1547, vzidano v zunanji fasadi Homarjeve hiše (Trgsvobode 7) (Foto: Nina Klisarič)
Ostanek kamniškega obzidja na Tomšičevi ulici, ob katerem je stal obrambni stolp. Na lokacijo stolpa nas danes spominjajo v krogu razporejene granitne kocke v cestišču med današnjo Tomšičevo ulico in Trgom prijateljstva. (Foto: Nina Klisarič, junij 2011)
preteče turške nevarnosti je 1448. leta Friderik III. izdal ukaz, po katerem so morala mesta svojo naselbino utrditi z obzidjem in jarkom. Ukaz je veljal tudi za Kamnik. (Zika 2011) Kamničani so do 1451. leta obstoječe kamnito obzidje utrdili in okoli njega izkopali še obrambni jarek (Cevc 1960), postavljali in utrjevali pa so tudi obrambne sto l pe. Obseg in potek kamniškega obzidja, ki so ga Kamničani začeli podirati okoli leta 1800,24 na sliki posreduje Valvasor, obzidje pa je prikazano tudi na votivni sliki iz Zakala pri Stahovici, ki je nastal a po požaru na Grabnu 1779. V kamniškem obzidju so bila štiri glavna mestna vrata,25 ki so vodila
24	Kamniško obzidje je svojo vlogo začelo izgubljati v 18. stoletju, dokončno pa so ga meščani začeli podirati v začetku 19. stoletja. Po požaru na Šutni 1788. leta je Okrožni urad v Ljubljani že 26. julija 1788 odredil, da se ne sme več graditi lesenih hiš in dovolil uporabo kamenja iz mestnega obzidja za obnovo hiš. (Polec 1955) Kamniti ostanki obzidja so vzidani v kamniških meščanskih hišah, saj so bili priročen in poceni gradbeni material.
25	Proti Šutni so vodila Južna ali Šutenska vrata (na vrhu Klan-
ca, grebena, ki je povezoval Malograjski in Žalski hrib), pri
današnjem Trgu svobode so bila Biriška vrata, na vzhodu so
v mesto vodila Mostna vrata, v severno predmestje Graben, med hišama Glavni trg 23 oz. Deranijevo hišo in Kavarno Planinka, so vodila Grabenska ali Ženska vrata (Frauentor), ki imajo tako ime, ker so skoznje ženske odhajale v samo-
stan klaris v Mekinjah. (Otorepec 1985)
139
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
co ci
M CD
cr
Gotski arhitekturni elementi v Maistrovi ulici: portala na Maistrovi št. 10 in 12 ter vogalni šiv na Maistrovi 11 (Foto: Nina Klisarič, junij 2011)
140
Votivna slika izZakala kaže podobo mesta ob koncu 18. stoletja. Viden je tudi obseg kamniškega obzidja. (Hrani: Frančiškanski samostan Kamnik)
v kamniška predmestja. Obrambno moč obzidja so dopolnjevali obrambni stolpi.
Verjetno najmogočnejši stolpje stal na Malograjski vzpetini, na mestu, kjer danes stoji rekonstrukcija romanskega stražnega stolpa. T. i. bergfrid26 je bil višji od 20 metrov, njegovi zidovi so bili debeli 3,25 m. (Sa-gadin 1997)
Na prostoru današnje cerkve sv. Jakoba ob Frančiškanskem samostanu je že vsaj v 15. stoletju stala kapela, posvečena sv. Jakobu. 1475. leta so se na kapeli začela izvajati večja gradbena dela, ki so bila zaključena 1492. leta. (Otorepec 1992) Ta cerkev je z nekaterimi prezidavami stala še v poznem 17. stoletju, 1676 se omenja tudi povišanje zvonika. (Cevc 1992) Valvasor upodablja cerkev sv. Jakoba kot gotsko cerkev s prezbiterijem na vzhodni strani in vhodom v cerkev na zahodni, severno od vhoda pa je postavljen zvonik. Kljub temu, da je bila cerkev v mestu, v njej ni potekalo bogoslužje, meščani so morali hoditi v farno cerkev na Šutni. Zato so prosili cesarja Friderika III., da pri cerkvi sv. Jakoba ustanovijo in zgradijo samostan.
26 Kdaj je bil bergfrid podrt, viri ne govorijo. Edini namig, da bi bil stolp lahko podrt v potresu, mi je dal dr. Nikolaj Sadnikar.
Cesar je njihovo prošnjo odobril z listino, izdano 13. julija 1493, in v Kamnik je prišel red sv. Frančiška, ki je kmalu po prihodu ob cerkvi sv. Jakoba začel graditi samostanski kompleks. (Otorepec 1992) Samostanska zgradba je bila verjetno grajena okoli osrednjega dvorišča, obdanega z odprtimi arkadnimi hodniki. Današnjo podobo je samostan dobil po požaru 1804, v katerem sta bili uničeni strehi samostana in cerkve. (Stele 1929)
Današnja Maistrova ulica je bila pomembna pot že v srednjem veku. Vodila je od Mostnih vrat v središče mesta, ob njej so živeli obrtniki. Nekaj današnjih hiš v ulici še izraža poznogotske (druga polovica 16. stoletja) arhitekturne značilnosti. (Stele 1929) Hiši na današnjem naslovu Maistrova ulica št. 127 in 528 imata zidano srednjeveško osnovo, ostale hiše so bile verjetno lesene, ohranjena sta dva izrazita poznogot-ska portala (Maistrova ulica št. 1029 in 1230). Iz tega časa je tudi Šlakarjeva hiša (Maistrova 1131), ki stoji ob nekdanjih Mostnih mestnih vratih. Hiša ima na zunanji strani izrazit vogalni šiv.
Poleg opisanih zgradb sta na prehodu iz srednjega v novi vek v bližini Kamnika stala še vsaj dva večja objekta: Mekinjski samostan in srednjeveški grad Zapri-ce (podoba današnjega gradu izvira iz časa po 1550). V virih nisem našla podatkov, da bi bil kateri od teh objektov v potresu 1511 poškodovan.
V okolici Kamnika so v obravnavanem času že stali nekateri zidani objekti, večinoma gradovi, dvori in cerkve. Med njimi: gradovi v Motniku, Špitaliču, na Kolov-cu (zgornji grad nad naseljem Rova), v Mengšu (zgornji grad na Gobavici), Jabljah, Komendi ter na Krumperku. Za nobenega od teh gradov ni podatka, da bi bil poškodovan med potresom 1511. leta, kar lahko pripišem tudi dejstvu, da so ob prehodu iz srednjega v novi vek
27	Kamnik - Hiša Maistrova 1. Register nepremične kulturne dediščine.
28	Kamnik - Hiša Maistrova 5. Register nepremične kulturne dediščine.
29	Kamnik - Hiša Maistrova 10. Register nepremične kulturne dediščine.
30	Kamnik - Hiša Maistrova 12. Register nepremične kulturne dediščine.
31	Hiša ni vpisana na Seznam nepremične kulturne dediščine.
Južno pročelje Mekinjskega samostana s cerkvijo. Na zunanji strani cerkve so vzidani gotski elementi. (Foto: Nina Klisarič, maj 2010)
gradove, dvorce, stolpe dodatno utrjevali zaradi turške nevarnosti. Hkrati so bili gradovi deležni prezidave in predelav zaradi novega načina vojskovanja s strelnim orožjem in propada viteške vojske. Poškodbe se ne omenjajo na cerkvah v Komendi, Mengšu, Domžalah, na Homcu, pri sv. Primožu nad Kamnikom, v Tunjicah.
Literatura in viri
A. BAŠ, 1957: Stavbni značaj Kamnika v franciscejskem katastru. Kamniški zbornik III. 62-68.
E. CEVC, 1957: Kamnik v starih podobah. Kamniški zbornik III. 24-42. E. CEVC, 1958: Veronika z Malega gradu. Kamniški zbornik IV. 111-146. E. CEVC, 1960: Kamniški mestni obrambni jarek. Kamniški zbornik VI. 87-89.
E. CEVC, 1992: Umetnostnozgodovinska pričevalnost frančiškanskega samostana v Kamniku in okolici. 500 let frančiškanov v Kamniku. 9-16. A. DIMITZ, 1874: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung. Laibach: I. Klein-mayr & F. Bamberg.
A. Eržen, 2000: Grofje Andeški - kamniški del evropske zgodovine. Kamniški zbornik XV. 107-112. Geografija, 2001. Tržič: Učila International.
I. KOMELJ, 1973: Gotska arhitektura na Slovenskem: razvoj stavbnih členov in cerkvenega prostora. Ljubljana: Slovenska matica. M. KOŠIR, I. CECIC, 2011: Potres 26. marca 1511 v luči novih raziskav. Anno domini 1511. 90-104.
A. LAH, 1955: Historia vitae magistra .... Kamniški zbornik I. 22-50. J. LAPAJNE, 1995: Največji potres na Slovenskem. Revija GEA. 70-73. N. LEBEN, M. SAGADIN, A. ERŽEN, A. HRIBAR, 2010: Kapela sv. Eligija na Malem gradu/The Chapel of St. Eligius on the Malo Grad hill. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik in Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj.
V. LEVEC, 1905: Ein Protokoll der Stadt Sta l n in Kra l n aus den jahren 1502/03. Mitheilungen des Musealsvereins für Krain XVIII. 1-32. M. LESAR, 2001: Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku: umetnostna in kulturnozgodovinska predstavitev. Kamnik: Kulturni center Kamnik. M. LESAR, Z. TORKAR, 2004: Odsevi kamniških stoletij. Kamnik: Medobčinski muzej Kamnik.
J. JOCIF, 2011: Riba Faronika. Leto ribe Faronike, 1511-2011, 500. obletnica potresa vŠkofji Loki. Loški razgledi: Občina Škofja Loka.
A.	LUSCHIN v. EBENGREUTH, 1905: Ein Protokoll der Stadt Stain in Krain aus den jahren 1502/03. Mitheilungen des Musealsvereins für Krain XVIII. 1- 32.
S. MALENOVIC, 2010: Riba Faronika. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za likovno umetnost.
Š. ODAR, P. PIPP, M. PLEŠKO, 2011: Škofja Loka, Starodavna lepotica. Škofja Loka: Turistično društvo Škofja Loka.
B.	OTOREPEC, 1956: Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku. Kamniški zbornik II. 67-100.
B. OTOREPEC, 1985: Doneski k zgodovini srednjeveškega Kamnika, Kamnik 1229-1979. Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. 19-22. B. OTOREPEC, 1992: Cerkev sv. Jakoba in začetki frančiškanskega samostana v 15. stoletju. 500 let frančiškanov v Kamniku. 5-8. J. POLEC, 1955: Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dvesto letih. Kamniški zbornik I. 51-110.
P. RADICS v., 1862: Das grosse Erdbeben in Kra l n in Jahre 1511. Jahresheft des vereines des Krainischen Landes-Museums III. 115-119. P. RADICS v., 1901: Zur Geschichte des grossen Erdbebens in Krain im Jahre 1511. Die Erdbebenwarte Jr. 1 (1901/1902). 86-87. P. RADICS v., 1908: Kra l ner Beben nach Aufze l chungen bei Schönleben und Valvasor. Die Erdbebenwarze Jr. (1902/1903). 153-156. V. RIBARIČ, 1980: Potresi v Furlaniji in Posočju leta 1976, kratka selzmo-loška zgodovina in seizmičnost obrobja vzhodnih Alp. Potresni zbornik. Tolmin: Občinska konferenca SZDL.17-80.
V. RIBARIČ, 1994: Potresi v Sloveniji: ob stoti obletnici velikega ljubljanskega potresa. Ljubljana: Slovenska matica.
141
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CO
ci
M CD
cr
M. SAGADIN, 1997: Mali grad v Kamniku. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino. F. STELE, 1929: Politični okraj Kamnik: topografski opis. Ljubljana: Umetnostno zgodovinsko društvo.
I. STOPAR, 2004: Bled. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
L. STIASNY, 1894: Kamnik: zemljepisno-zgodovinski opis. Ljubljana: samozaložba.
J. V. VALVASOR, 1977: Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Mladinska knjiga.
R. VIDRIH, 2008: Potresna dejavnost zgornjega Posočja. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, urad za seizmologijo in geologijo.
S. VILFAN, 1985: Prisilnost tuhinjske ceste, njen konec in gospodarsko nazadovanje Kamnika. Kronika - časopis za slovensko krajevno zgodovino, let. 33 št. 2/3. 99-105.
I. ZIKA, 1963: Kronika Franca Mihaela Paglovca. Kamniški zbornik X. 5394
I. ZIKA, 2011: 750 let mesta Kamnika: iz kamniške zgodovine. Kamnik: Studio Dataprint.
Ustni viri
Dr. Nikolaj Sadnikar: o Kamniku v srednjem veku in posledicah potresa 1511, datum pogovora 23. 3. 2011.
Anton Stele: o Steletovi hiši, Glavni trg 16, Kamnik, datum pogovora 4. 1. 2012.
Andreja Zemljen: o obnovi hiše Trg svobode 2, Kamnik, datum pogovora 8. 6. 2011.
Spletni viri
Bajeslovna bitjavslovenski ljudski pripovedi. Wikipedia. 2012. URL: http:// sl.wikipedia.org/wiki/Bajeslovna_bitja_v_slovenski_ljudski_pripovedi (dostop 27. 4. 2012).
D. BRESSAN, 2011: Namazu: The Earthshaker. History of Geology. URL: http://historyofgeology.fieldofscience.com/2011/01/namazu-earthsha-ker.html (dostop 1. 11. 2012).
Earthquake Legends Throughout the World. State of California, Department of Conservation. URL: http://www.conservation.ca.gov/cgs/information/ publications/teacher_features/Pages/eq_legends.aspx (dostop 2. 11. 2012).
Močni potresi v preteklosti. ARSO. URL: http://www.arso.gov.si/potresi/po-tresna%20aktivnost/Mo%c4%8dni_potresi_v_preteklosti.pdf (dostop 21. 10. 2011).
Sv. Krištof. Župnij a Ljubljana Črnuče. URL: http://zupnije.rkc.si/crnuce/ svetn i k. p h p?stra n=kr istof (dostop 27. 9. 2012).
J. V. VALVASOR, 1687: Statt Ste i n. Skica iz Topografije Kranjske. DEDI -Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. URL: http:// www.dedi.si/napredno/materials/105/out/datoteke/vedute/Kamnik.jpg (dostop 30. 4. 2011).
Votivna slika izZakala. Frančiškanski samostan Kamnik. URL: http://franci-
skani-kamnik.rkc.si/images/slika3.jpg (dostop 30. 5. 2011).
J. V. VALVASOR, 1689. Oberste i n. URL: http://www.gradovi.net/data/kam-
nik/kamnikgornjigrad_valvasor.jpg (dostop 30. 5. 2011).
Kamnik - Hiša Maistrova 1. Register nepremične kulturne dediščine. URL:
http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5303 (dostop 8.11. 2012).
Kamnik - Hiša Maistrova 5. Register nepremične kulturne dediščine. URL:
http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5242 (dostop 8. 11. 2012).
Kamnik - Hiša Maistrova 10. Register nepremične kulturne dediščine. URL:
http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5245 (dostop 8. 11. 2012).
Kamnik - Hiša Maistrova 12. Register nepremične kulturne dediščine. URL: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5246 (dostop 8. 11. 2012).
Kamnik - Hiša Glavni trg 25. Register nepremične kulturne dediščine. URL: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5265 (dostop 8.11. 2012).
Kamnik - Hiša Glavni trg 23. Register nepremične kulturne dediščine. URL: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=9655 (dostop 8.11. 2012).
Kamnik - Hiša Glavni trg 4. Register nepremične kulturne dediščine. URL: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5261 (dostop 8. 11. 2012). Kamnik - Hiša Trg svobode 1. Register nepremične kulturne dediščine. URL: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5268 (dostop 8. 11. 2012).
Kamnik - Hiša Trg svobode 8. Register nepremične kulturne dediščine. URL: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=29523 (dostop 8. 11. 2012).
Kamnik - Hiša Trg svobode 7. Register nepremične kulturne dediščine. URL: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5269 (dostop 8.11. 2012).
142
Zora Torkar1
Jurčičeva ulica 22, Kamnik zora.torkar@guest.arnes.si
Kamnik skozi Maistrove oči
Otroška leta Rudolfa Maistra v Kamniku
Slovenski domoljub, general, kulturnik, pesnik in bibliofil Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 na Šutni št. 16 v Kamniku. Njegov oče Franc Maister je v letih 1874 do 1880 služboval kot nadzornik finančne straže v Kamniku, kjer je bil sedež okrajnega glavarstva. V tem času je že delovala Narodna čitalnica, v gospodarstvu so nastajali, poleg obrti in trgovine, tudi prvi večji industrijski obrati. Kamnik je postajal po letu 1876 znan v avstrijski monarhiji kot kopališče in zdravilišče. V takem okoljuje Rudolf preživljal najzgodnejša otroška leta. Otroško življenje, igre, šolske obveznosti, majhne nagajivosti je v času 70. in 80. let 19. sto i etja naj i epše predstavil Josip Suchy v Spominih Krištofovega Pep čka, kije bil skorajda Maistrov vrstnik.
Vse to, predvsem pa odločilno vlogo Rudolfa Maistra ob koncu 1. svetovne vojne, ko so se oblikova i e mej e nove države, njegovo ustvarjanje v pesmi in sliki, bibliofilsko strast in njegov še vedno močan vpliv na sodobnost, je prikazano na stalni razstavi v spominski sobi Rudolfa Maistra. Ta je bila slovesno odprta 23. novembra 2013, na državni praznik v spomin generala Rudolfa Maistra. Obnovo in postavitev razstave je v celoti financirala Občina Kamnik, strokovno pa je razstavo in spremljajoče dejavnosti pripravil Medobčinski muzej Kamnik.
Ključne besede: spominska soba, Rudolf Maister, Kamnik v času Maistrovega otroštva
General Rudolf Maister, a Slovene patriot, cultural worker, poet and a bibliophile was born on 29th March 1874 on 16 Šutna Street in Kamnik. From 1874 to 1880, Rudolf's father Franc Maister worked as a supervisor of the Kamnik financial guard, where the seat of the district board was located. By that time, the National Reading Room had already been founded, and the regional economy witnessed the establishment of the first large industrial plants along with breakthroughs in trade and manufacturing. After 1876, the town of Kamnik increased its recognition as an important spa and health resort of the timely Austro-Hungarian Monarchy. Such were the time and place of Rudolf Maister's earliest years. Children's youth, games, school and innocent naughtiness of the 1870s and 1880s are best described in The Memories of Pepe Krištof by Josip Suchy, who was close to being Rudolf Maister's contemporary.
All of the above, as well as Rudolf Maister's crucial impact on the formation of the national borders after the First World War, his poetic and graphic work, bibliophilic passion and his influence on the present day, are presented in Rudolf Maister Memorial Room. The opening ceremony of the Room took place on 23rd November 2013, the national holiday in memory of General Maister. The reconstruction of the Room and the making of exhibition were financed exclusively by the Municipality of Kamnik. The accompanying programme and the expertize work were done by the Intermunicipal Museum of Kamnik.
Key words: memorial room, Rudolf Maister, Kamnik at the time of Maister's youth
1 Magistra zgodovine, univ. dipl. zgodovinarka, muzejska svetovalka, Medobčinski muzej Kamnik.
23. novembra 2013, na državni praznik v spomin generala Rudolfa MaIstra, je biIa v njegovi rojstni hiši na Šutni slovesno odprta spominska soba. Trak so prerezali: župan Občine Kamnik Marjan Šarec, predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovren-čič in predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Sekavčnik. S tem dejanjem je biIa zaključena obnova dela hiše in za obiskovalce odprta stalna razstava Rudolf Maister - domoljub, general, kulturnik, pesnik in bibliofil, ki jo je pripravil Medobčinski muzej Kamnik. Razstava pripoveduje življenjsko zgodbo o generalu in njegovem času ter o njegovem še vedno močnem vplivu na Slovence. Na razstavi je prikazano gradivo slovenskih muzejev, knjižnic, arhivov, zasebnikov, družine Maister in društev, ki hranijo muzejske predmete in dokumente o tem pomembnem Slovencu.
Najprej lahko v družinskem albumu sledimo fotografijam staršev in bratov, njegovi lastni družini, resnim vojaškim portretom, osebnim dokumentom in Maistrovemu rodovniku. Skozi Maistrove oči vidimo značilne podobe Kamnika v 70. letih 19. stoletja, kijih je doživel kot otrok. Nato sledimo njegovi odločilni vlogi na Štajerskem in na Koroškem po koncu 1. svetovne vojne ob razpadu Avstro-Ogrske, ko so se oblikovale nove države in nove mej e. Tedaj je 29. oktobra 1918 med drugimi nastala tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je 1. decembra 1918 združila v KraIje-vino Srbov, Hrvatov in Slovencev. General Maister je 23. novembra 1918 osvobodil Maribor in na ta dan praznujemo državni praznik - dan Rudolfa Maistra. Pomembno vlogoje imel s sodelavci pri bojih na Koroškem, pri katerih so mu pomagali številni prostovoljci, Maistrovi borci iz Štajerske in tudi Kranjske.
Maistrovo življenje je bilo kmalu povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Obiskovalec tako dobi vpogled v njegovo knjižnico, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru, lahko pa tudi bere, posluša recitacije ali uglasbene pesmi iz pesniških zbirk Poezije in Kitica mojih. Spremfajoče predvajanje filmov, od arhivskih do sodobnih dokumentarnih in umetniških, ponuja obiskovalcu še dodatne informacije o njegovem pomenu za slovensko zgodovino ter široki ustvarjalni osebnosti.
Častna priznanja, diplomske listine in odlikovanja dokazujejo ugled, ki ga je užival tako v rojstnem Kamniku kot tudi v drugih slovenskih krajih. V njegov spomin so nastali številni javni spomeniki in spominske plošče. Za ohranitev spomina na Rudolfa Maistra danes skrbijo Zveza društev general Maister in več kot dvajset društev generala Maistra na Slovenskem.
Za najmlajše obiskovalce so v Maistrovi hiši pripravljeni pedagoški kotički, kjer lahko sodelujejo pri Maistrovem vrtiljaku in spoznavajo dogodke iz njegovega življenja, ter bralni koIiček, v katerem lahko prebirajo njegove knjige oz. knjige o njem. Razstava želi na sodoben muzealski način pritegniti različne starostne skupine obiskovalcev, tudi najmlajše, da se zavedo pomena generala Rudolfa Maistra v slovenski zgodovini in njegove ljubezni do slovenske zemlje.2
V nadaljevanju bomo poskušali osvetliti kratko ob-
2 Zora Torkar: Rudolf Maister, domoljub, general, kulturnik,
pesnik, bibliofil. Vodnik po razstavi v rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku, Kamnik 2013.
143
Razstava v spominski sobi Rudolfa Maistra v Kamniku, 2013 (Foto: Bojan Težak, iz fototeke Medobčinskega muzeja Kamnik)
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
144
dobje Maistrove družine v Kamniku in otroštvo malega Rudolfa. Rudolf Maister je v Kamniku preživel svoja najzgodnejša otroška leta. Kamnikje bil v 70. letih 19. stoletja, ko se je družina preselila sem, sedež okrajnega glavarstva Kamnik, ki je obsegalo območje sodnih okrajev Brdo in Kamnik. Taka upravna razdelitev dežel je bi I a na Kranjskem predpisana z ministrsko uredbo z dne 3. februarja 1867. Okrajna glavarstva so predstavljala državno upravo na prvi stopnji pod enotnim vodstvom okrajnih glavarjev, strokovni uradniki - zdravstveni, gradbeni, finančni, gozdarski - so bi I i njihovi referenti. Okrajne glavarje je imenoval minister za notranje zadeve. Za delo strokovnih uradnikov je bil odgovoren deželni šef. V pristojnost okrajnih glavarstev so sodiI e vse na I oge splošne uprave, kolikor niso bile posebej izvzete. Za reševanje šolskih zadev pa so obstaj ali posebni okrajni šolski sveti.3 Tak značilen kraj opisuje Janko Kersnik v Ciklamnu: »Borje je trg na Kranjskem - imenovati ga hočem tako, da pravega imena indiskretno ne izdamo - šteje skoro tisoč prebivalcev ter je središče borjanskega političnega okraja. Tu imamo okrajno glavarstvo, sodnijo in davkarijo in kolikor je še drugih po naši upravi potrebnih oblastev. Da trg ni brez župana in dekana, tega ni treba omenjati; celo finančna straža ali, kakor ji ljudstvo pravi, 'iblajtarji' so zastopani. Poleg teh uradnih dostojanstvenikov biva v trgu tudi primerno mnogo premožnih obrtnih in trgovskih rodovin, katere smemo glede izobraženja staviti kolikor toliko v eno socialno vrsto z uradnimi osebami. In kadar osnuje čitalnica v trgu veselico, pošlje tudi bližnja okolica, kjer biva po raznih gradovih in gradičih nekaj gospode, dobršno število
Jože Zontar: Splošna okrajna uprava v Sloveniji v letih 1918-1941. Arhivi, letnik 26. št. 1, 2003, str. 133.
obiskovalcev.«4 Še danes se ne ve točno, kateri kraj je Kersnik opisoval in ali je v opisu združil več okoIiških kraj ev. Dr. Janko Po I ec je menil, da je Borj e Mengeš, čeprav ni bil središče političnega okraja, niti ni bil sedež okrajnega glavarstva, niti ni imel čitalnice. Dogajanje v Ciklamnu pa je postavljeno v leto 1877.
Mesto Kamnik je v 70. letih 19. stoletja štelo 2452 prebivalcev. V političnem pogledu je bil Kamnik trdno slovensko mesto, vsaj kot kažejo rezultati volitev v kranjski deželni zbor. LeIa 1867 je večina volilnih upravičencev mestne davčne volilne skupine glasovala za slovensko stranko. Tudi med najpremožnejšimi meščani nemška stranka ni imeIa večje podpore. Podobno močno slovensko zaledje so dajala le še mesta Postojna, Kranj in Lož. Od tega je odstopal Janez Kecel, župan med letoma 1870 in 1879, sicer po letu 1877 tudi poslanec nemške stranke v kranjskem deželnem zboru. Kamniški občinski zastop je bil sestavljen iz t. i. občinskega odbora in občinskega sveta z županom na čelu.
Na društvenem področju je bilo v Kamniku zelo pomembno delovanje Narodne čitalnice, katere idejna pobudnika sta bila odvetnik Valentin Prevc in njegov pripravnik Simon Jenko. Ustanovljena je bila leta 1868 in je skrbela za kulturno, narodno in družabno življenje v mestu, predvsem z razvijanjem slovenske besede ter prebujanjem slovenske narodne zavesti. V gospodarstvu sta prevladovali obrt in trgovina. Veliko najpremožnejših meščanov se je ukvarjalo z gostilničarstvom, točenjem različnih vrst pijač in ka-varnarstvom. NastajaIi so prvi večji moderni obrati, npr. Prašnikarjeva tovarna Portland cementa in apna 1867, Staretova tovarna kisa in žganih pijač 1875 ter
4 Janko Kersnik: Ciklamen. Zbrana dela, II. knjiga, Ljubljana 1965, str. 8, 314-316.
3
Zunanjost rojstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku, 2013 (Foto: Bojan Težak, iz fototeke Medobčinskega muzeja Kamnik)
Schnablova tovarna beloprstene posode 1878. Od leta 1852 je na Fužinah delovala c.-kr. smodnišnica, ki je bila pod vojaško upravo. Po letu 1876 se je Kamnik pomembno turistično razvijal, sajje bil v avstrijski monarhiji dobro znano zdravilišče in kopališče.5
Družina Franca Maistra je izhajala s Ptuja, iz rodu lončarskih, pečarskih in zidarskih mojstrov, katerih prednik Johann Georg Maisterjevsredini 18. stoletja na Ptuj prišel iz oko l ice Ilza.6 Franc Mal ster (18261887), najmlajši sin zidarskega mojstra Franca Ma l s-tra in Barbare Arj avc, se je po izučitvi za lončarskega pomočnika in po opravleni vojaški službi lela 1849 zaposlil kot nadzornik v finančni straži. Služboval je v različnih krajih: na KoroškemvCelovcu, Beljaku, Špita-lu, Velikovcu; v Postojni, v Novem mestu in vTrebnjem.
Dne 6. maja 1867 sta se v Trebnjem poročila 41-let-ni c.-kr. nadzornik finančne straže Franc Maister s Ptuja in 33-letna domača učiteljeva in gostilničarjeva hči Frančiška Tomšič (1834-1922). Poročni priči sta bila Andrej Lesko, c.-kr. komisarfinančnestraže, in Edvard Šafer, c.-kr. okrajni glavar.7
Družina Tomšič je bila v Trebnjem pomembna in poznana. Matija Tomšič, oče Frančiške, je bil znan trebanjski učitelj in organist, ki si je pri kakih štiridesetih letih v kraju uredil tudi slovečo gostilno. Bil je dvakrat poročen in kar trije njegovi sinovi so bili tudi učitelji. Eden izmed njih, Bernard, je bil poleg tega še pesnik, pisatelj in prevajalec. Služboval jevbelokranjski Vinici. Prav tako pa se je s poezij o ukvarjal tudi sin Emanu-
5	Zora Torkar: Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud' Kamniku gliha nič ni. Najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja, Kamnik 1996, str. 14-70.
6	Marija Hernja Masten, avtorica rodovnika družine Maister na Ptuju, arhivistka na Ptuju.
7	NŠALJ, župnija Trebnje, Poročna knjiga Trebnje 1816-1885.
el, ki je ostal na domu. Pesmi je objavljal v Novicah in Zgodnji Danici. V Trebnjem je bil nekaj časa tudi župan.
Tudi Frančiška (Franja)je sprva pomagala v domači gostilni, ki jo je do leta 1850 vodil še oče Matija, po njegovi smrti pa njena ovdovela mati. Tudi sama je bila slovstveno navdahnjena, saj je v spominu ohranila vrsto znanih ljudskih pravljic in pripovedk.
Poleg dveh stricev in malele Frančiške je bila za slovstveno snovanje navdušena tudi Rudolfova teta Matilda. Rojena je bila leta 1847 in je kot pesnica in pri poved nica pisala v Vrtcu, Slovenki, Zvončku in Edinosti. Leta 1875 se je poročila z Lovrencem Sebeni-karjem, poštnim uradnikom, prevoznikom in restavra-torjem z Rakeka na Notranjskem, in tamkaj prevzela njegovo restavracijo. Leta 1903 sta z možem na bližnjem Uncu kupila posestvo s hišo. Lovrenc Sebenikar je leta 1887 po smrti Franca Ma l stra postal skrbnik njegovih sinov Ernesta in Rudolfa in tako vplival tudi na njuno nadaljnjo življenjsko pot.8
V zakonu so se Francu in Frančiški Maister rodili trije sinovi: Artur (1868-1876), Ernest (1871-1897) in Rudolf (1874-1934). Arlur in Ernest sta se rodila v Trebnjem,9 zadnji sin Rudolf v Kamniku. Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 na Šutni št. 16. V rojstno knjigo župnij e Kamnik je vpisan kot Rudolf Josef Franz de Paul a. Pri porodu je pomagala babica Apolonija Kratner. Že naslednji dan, 30. marca 1874, ga je krstil župnik Janez Kljun. Rudolfova krstna botra sta bila povezana z očetovo službo: Jožef Podboj, c.-kr. okrajni sodnik, in njegova žena Amalija oz. njuna za-
8	Andrej Mrak: Maistrova občudovanka Marica, 31. 3. 2013 (dostopno na: http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/maistrova-obcudovanka-marica/305676).
9	NŠALJ, župnija Trebnje, rojstna knjiga Trebnje 1868-1890.
145
CD ">
O "O
0
XM
M
1
CD >
Cö
ci
M Cö
er
Zapis o rojstvu Rudolfa Maistra v rojstni knjigi župnije Kamnik, hrani NŠALJ. (Foto: Zora Torkar)
146
stopnika Franc Müller, višji preglednik finančne straže, in stric Jožef Tomšič.10 Dosledni zapisi poklicev botrov v rojstnih in krstnih knjigah nam povedo, da je bilo premoženjsko stanje oziroma gospodarski in družbeni položaj botra izredno pomemben. Vsak si je izbral na tej lestvici, če se je le dalo, nekoliko bogatejšega botra: manjši obrtnik večjega, večji obrtnik pomembnejšega trgovca, nižji uradnik višjega.
Družino je ze l o užalostila smrt najstarejšega sina Arturja, ki je komaj 8-leten leta 1876 umrl za davico. Obiskoval je kamniško glavno šolo, na kateri so vse od 1784 do 1882 poučevali frančiškani. Kamničan Josip Suchy (roj en leta 1869) se spominja svoj ega prvega šolskega dne: »Prvi dan smo imeli mašo. Šele drugi dan so nas prišli ogledovat kamniški patri - učitelji Ehrenfried, Fortunat, Rajner in Kornel. Na desni je v raztedu stala tako zvana oslovska klop - ezelponk, klop za repetente in včasih tudi za delikvente ter tiste, glede katerih preiskava še ni bila končana. Kar nasje bilo purgarskih sinov, smo nosili na hrbtu tornistre, iz katerih so na vrvicah bingljale nove rumene gobice. Nova je bila tudi tablica in pisalce, ki smo mu rekli po kranjsko grifel. Tisti dan nas niso preveč mučili. Toliko, da so nas vpisal i v razredno knjigo, nam vtepli, da moramo vstati, če stopijo gospod pater v šolo, in da moramo potem moliti.«11 Dne 5. oktobra 1882 so učenci začeli šolsko leto v novem šolskem poslopju na Glavnem trgu v Kamniku, učiti pa so jih začeli posvetni učitelji pod vodstvom nadučitelja Valentina Burni-ka.12 Vendar pa tedaj Maistrove družine že ni bilo več v Kamniku.
Družina se je namreč zaradi očetove službe velikokrat selila. Stalno menjajoče se državne uradniške službe opisuje Janko Kersnik v humoreski Dva adjun-kta: »Vsak ve, kako živimo po naših majhnih mestih
10	NŠALJ, župnija Kamnik, rojstna knjiga Kamnik 1851-1879.
11	Josip Suchy: Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 78-79.
12	Branko Šuštar: Prispevek frančiškanov h kamniškemu
ljudskemu šolstvu. Zbornik 500 let frančiškanov v Kamniku,
Kamnik 1992, str. 77-101.
in trgih, kjer poleg domačih meščanov in tržanov, poleg stolnega župnika, odvetnika in notarja menjavajo skoro vsako leto drugi odlični in neodlični zastopniki uradniške hierarhije odgovorne in neodgovorne svoje službe in kjer niti dacar ali mitničar ob vhodni cesti ne prebije vseh dvanajst mesecev na svojem mestu. Kar je priraščenega, to ostaja; drugo pa je v vednem teku in te menjave v osebju so najmanj tako važne tržanom kakor županova volitev ali pa izpremembe štirih letnih časov. V prvem tednu, v prvih štirinajstih dneh poznajo vsakega; vedo, ima li penez ali dolgove; znajo, kolikokrat si preobleče srajco na teden ali celo - po navadi ali dostojanstvu - na mesec; ugibljejo že, akoje novi prišlec samskega stanu, kdaj in kje se bo ženil, dasi natanko vedo, kje ima svojo staro, zapuščeno ljubico; prerokujejo - ako je novinec oženjen - kako se bo vedla njegova soproga, katera še, Bog zna kje - perilo in posodo za selitev v zaboje spravlja; vedo celo, po koliko mesa se bo v tej novi rodbini na teden kupovalo in zauživalo, in eventuelno, koliko se ga bo plačevalo, koliko pa na upanje jemalo. Najtajnejše stvari niso več tajne, življenje vsakega leži v nekoliko dneh kakor odprta knjiga pred občinstvom. Za onega pa, ki odhaja, ne menijo se mnogo; dva rečeta morda: 'Škoda zanj!' a vsi drugi gotovo: 'Bog ga nesi!' In tako se suče svet povsod enako in povsod že stoletja in stoletja; vsaj misliti si ne moremo drugače.«13
Pri Rudolfovih šestih letih so se Maistrovi preselili v Mengeš, kjer je deček med letoma 1881 in 1883 končal dva razreda ljudske šole. Nato pa so se ustalili v Kranju, kjer sta Rudolfu ostala še dva razreda ljudske šole. Leta 1885 se je vpisal na kranjsko nižjo gimnazijo, ki jo je leta 1890 končal. V Kranju je družino zadela nesreča. Oče Franc se je leta 1887 pri enalnšestde-setih letih upokojil, a je še istega leta, 23. novembra 1887, umrl in pustil vdovo Frančiško samo s 13-let-nim Rudolfom in 16-letnim Ernestom. Po njegovi smrti je postal njun uradni skrbnik Lovrenc Sebenikar, mož Rudolfove tete. Očetova smrt je verjetno vplivala tudi
13 Janko Kersnik: Humoreske. Dva adjunkta. Zbrana dela, II. knjiga, Ljubljana 1965, str. 258-259.
Rojstni list Rudolfa Maistra, 1883, hrani družina Maister. (Foto: Gero Angleitner)
na Rudolfovo nadaljnjo življenjsko pot in kariero. Po končani nižji gimnaziji v Kranju seje mati z otrokoma preselila v Ljubljano, na Židovsko stezo 6, kjer je za lažje preživljanje imela na stanovanju tudi študente. Rudolf je šolanje sicer nadaljeval na ljubljanski višji gimnaziji, vendar jo je leta 1892 zapustil ter se vpisal v domobransko kadetnico na Dunaju. Končal jo je dve leti zatem. Oče Franc in oba sinova, Artur in Ernest, so pokopani na pokopališču v Mengšu, mati Frančiška na Uncu, poleg sestre in njene družine, Rudolf na mariborskem pokopališču na Pobrežju.14
Iz najzgodnejšega otroškega obdobja sta se v družinski zapuščini Maistrovih ohranili dve fotografiji.
Na prvi je družina Franca in Frančiške Maister, fotografirana okoli leta 1875. Zadaj stoji v uniformi nadzornika finančne straže s sabljo za pasom oče Franc Maister, poleg njega sedi mama Frančiška z najmlajšim sinom Rudoltom v naročju. Po I eg njiju stojita v enakem žametnem kompletu in s čevlji do gležnjev sinova Artur (s torbico) in Ernest. Zanimiva je otroška igrača v ospredju: lesen konjiček na kolescih, ki ga je otrok vlekel z vrvico. Rudolf je star mal o več kot leto dni in oblečen v belo srajčko - oblekico. Otroci so po enem letu starosti dobili srajčko. Razlikvspolu ni bilo, bile pa so v socialnem pogledu. Razlike so bile namreč
14
Bruno Hartman: Rudolf Maister, general in pesnik, Ljubljana 2006, str. 11-14.
Pogled na predmestje Šutna z župnijsko cerkvijo in rojstno hišo Rudolfa Maistra na desni, okoli leta 1900 (Foto: Franc Aparnik, iz fototeke Medobčinskega muzeja Kamnik)
v kroju, kvaliteti oblačil, ponošenosti kot tudi v času, ki je bil potreben za pridobitev nove, prave obleke. Mestni otroci so namreč nosili srajce manj časa, hlače pa so fantje dobili v starosti treh let.
Druga fotografija prikazuje v fotografskem ateljeju oko I i leta 1880 tri fante: najmlajši med njimi je Rudolf Maister, fantič, oblečen v modno fino žametno obleko z velikimi gumbi in čipkastim ovratnikom, sestavljeno iz zgornjega dela in hlač v enem. Takega oblačila, dokaj neprimernega za igro, se spominja tudi Josip Suchy: »Cucki so me zelo nadlegovali, ker sem po takratni šegi nosil obleko, to se pravi hlačice in telovnik iz enega kosa. Imelo pa je to oblačilo to nerodno slabo stran, da se je zapenjalo na hrbtu. Od zadaj je skozi vedno odprti spodnji del telovnika, tam, kjer so se začenjale hlače, drzno silila na svetlo - srajčica. In ta kos platna je bil večni kamen spotike za vse psa-ge.«15 Levo od Rudolfa stoji njegov brat Ernest, desno sedi na fotelju njun bratranec Adolf Sebenikar, ki pa je tudi kma I u zatem umrl. To je bil edinec Maistrove tete Matilde in njenega moža Lovrenca Sebenikarja z Rakeka.16 Tudi večja dva sta urejena in oblečena v že pravo deško obleko, s tričetrtinskimi hlačami in suknjičem ter zanimivimi črtastimi nogavicami in gležnarji na gumbe.
Še marsikatere zanimivosti iz vsakdanjega življenja v 70. in 80. letih 19. stoletja izvemo iz Spominov Kriš-tofovega Pepčka, ki jih je leta 1928 spisal Josip Suchy. Lahko ga imamo kar za Maistrovega sovrstnika, saj se je leta 1869 rodil v družini Hostnikovih na Šutni št. 22, kjer je stara mati ime I a gostilno Pri Krištofu. Duhovito je pisal o otroškem življenju, šoli, igrah, bojnih spopadih, majhnih nagajivostih, prazničnem in družinskem vzdušju, o posebnih ljudeh, tedenskih sejmih, nevarnostih in sladkostih kamniških fantičev: »Za dva krajcarja se je takrat dobilo nešteto dobrot. Ne menim jedi, ki smo jih bili siti, kvečjemu bombončke in pa ciperzamen, ki je tako blagodejno vplival na moj želodec. Za dva krajcarja si kupil škrničeljček purfla,
15	Josip Suchy, navedeno delo, 1928, str. 15.
16	Informatorja Borut in Sonja Maister, Maribor.
147
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
co ci
M CD
cr
Družina Franca in Frančiške Maister s sinovi Arturjem, Erne-stom in Rudolfom, okoli 1875, hrani družina Maister. (Foto: Gero Angleitner)
Ernest in Rudolf Maister z bratrancem Adolfom Sebenikar-jem, okoii 1880, hrani družina Maister. (Foto: Gero Angleitner)
148
strelnega prahu namreč. Za dva krajcarja si dobil poln klobuk češpelj ali hrušk, češenj pa še za ušesi povrhu in koncem koncev osem kolobarčkov lecta v obliki velikega tolarja tistih časov.«17
Za zanimivo igro je bil dovolj že hudournik po Šutni: »Neurje, ki se je pojavljalo v tistih časih v kamniški kotlini, je bilo vse drugače silno nego dandanes. Lilo je, da je po klancu na Šutno in na drugo stran v mesto drl hudournik, kije trenotno splahnil prašno ali blatno cesto. Tako vreme je biio za nas kamniške pobaline kot na ročeno. Zbral i smo se zgoraj na klancu, kjer smo vsak svoj papirnati ali celo leseni čolniček izročili deroči vodi ter jo ubrali za njim. Za silno deževje, ki nas je hipoma premoči io do kože, se ni zmenil nihče.«18 Ali pa snežni zameti pozimi, ko je otroke »čakala nova burka. Iz Ljubljane je namreč proti poldnevu prišla karavana snežnih plugov. V vsakega je bilo vpreženih kar po deset parov konj. Za obtežiio je biio na plugih nagrmadeno kamenje. Da so nam vozniki radovoljno dovoiiii sesti na pluge, je biio samo po sebi umevno. Karavano smo spremljali ves čas, dokler se je mudila v mestu in v mestni soseski.«19
17	Josip Suchy, navedeno delo, 1928, str. 51-52.
18	Josip Suchy, navedeno delo, 1928, str. 64.
19	Josip Suchy, navedeno delo, 1928, str. 65.
Bojne spopade med fantovskimi skupinami je najbolj živo popisal v poglavju Bitka na dekanovem travniku. »Pri Sveščevih smo imeli arzenal ali orožarno. Tam smo brusili lesene meče dvoje vrste: take, ki smo jih uporabljali sami, in take, ki smo jih po groših prodajali svoiim nasprotnikom. Tudi lokostrelsko orožje smo izdelovali. Za tetivo so nam služile tanke pletene vrvice, pokalniki, ki so jih rabili vozniki na koncu bičev za pokanje. Fičafaji so bili napravljeni iz španske trstike, to je onega mučilnega orodja, ki je bil o običajno namenjeno občutljivejšim deiom našega telesa. Puščice smo na koncu opremili z žeblji. Kot tretje orožje so nam služile prače. Ti kamnometi so biii prav za prav rogovilaste paličice v podobi črke ipsilon. Med rogo-vilama je bila pritrjena vrvica iz gumija, ki je napeta daleč lučala kamenčke.
Posestvo stare mame je mejilo na dekanov travnik. Tod smo ime ii svoie vežbališče in boiišče. Huronsko vpitje, hrušč in trušč so otvorili bitko. Strahovito so udarjali meči, frčali kamni in puščice. To je bil boj, ne boj: mesarsko klanje! Seveda smo imeli tudi zastave ali fane. Zajeti sovražnikovo fano, je pomenilo konec bitke.
Zmagovalci in premaganci so se v bratski slogi skupaj vračali domov, prepevaje našo himno in koračni-
co obenem. O teh naših bitkah bo gotovo nekoč še s ponosom govorila nepristranska zgodovina človeštva ...«20 Lahko si mislimo, da so se marsikaterih dogodivščin udeleževali tudi Maistrovi dečki.
Maistrovi so ob prihodu v Kamnik, verjetno konec 1873 ali v začetku leta 1874, najeli stanovanje v hiši na Šutni št. 16. To je bila značilna enonadstropna meščanska obrtniška hiša, zgrajena na začetku 19. stoletja, v kateri so bili pritlični prostori namenjeni opravljanju obrti ali trgovine, v prvem nadstropju pa je bi l o stanovanje za lastnika in njegovo družino. Lastnik hiše je bil Blaž Svetic (1811-1859), eden najpremožnejših kamniških meščanov v 19. stoletju in lastnik treh hiš - v Mestu št. 28 in na Šutni št. 16 in 17, oziroma po njegovi smrti vdova Marija. Blaž Sveticseje leta 1833 poročil z Marijo Prestor (1809-1886). Ob poroki je bil kramar, oba pa sta se ukvarj al a z gostilničarstvom in kramarstvom. Tudi njun sin Leopold je nadaljeval go-stilničarsko obrt.
Hiša Šutna št. 16 je sredi 19. sto l elja nastala iz dveh hiš - Šutne št. 16 in 17. Leta 1837 je najprej Blaž Svetic kupil hišo Šutna št. 16 od vdove Terezije Volkar, leta 1842 pa še hišo Šutna št. 17 od Matij e Kuharja. Posestvo na Šutni št. 16 je bilo večje, v izmeri 104 klaftre, in je zajemalo hišo z dvoriščem in delavnico, posestvo na št. 17 pa je zajemalo le hišo z dvoriščem v izmeri 84 klafter. Po njegovi smrti leta 1859 je oboje podedovala vdova Marija, lela 1887 pa sin Leopold Svetic.21
Premožnejši meščani so pogosto zavarovali svoje premoženje z nakupom hiš (zlasti korporacijskih) in drugih zemljiških posesti. V primeru lastništva več hiš je največkrat gospodarjeva družina s posli, vajenci in pomočniki stanovala v eni hiši, ostale pa so oddajali bolj premožnim najemnikom, na primer odvetnikom in njihovim družinam, tovarnarjem, c.-kr. okrajnim tajnikom in drugim uradnikom, zdravnikom. Boljša stanovanja ali cele hiše so torej oddajali ljudem, ki jih je zaposlitev pripeljala v mesto in si tu še niso ustvarili svojega lastnega premoženja. Kot posamezniki so si najema l i samo sobe ali kot družine cela stanovanja, kjer so ime l i tudi hišne posle za pomoč v gospodinjstvu.22 Tudi Mal ij a Svel ic je stanovanja na Šutni št. 16 oddajala pretežno državnim uradnikom, saj so pred Maistrovimi živeli v hiši družini Franca Schwarza, prav tako nadzornika finančne straže, in delavca Franca Gemerca. Od leta 1873 pa družini Franca Maistra in Franca Gemerca.23 Zanimivo je, daje domači sin Leopold, ko se je leta 1872 poročil z Ju l ijano Šuster, stanoval v hiši Zaprice št. 10, kjer sose mu rodili otroci Marija (1873), Jožef Albin (1874), Franc (1875), Ivan (1876), Angela Alojzija (1877), Julijana (1879). Šele po letu 1879 so se preselili na Šutno 16.24 Realnejšo sliko kvalitete kamniških stanovanj dobimo z ocenitvijo, ki jo je izdelala občinska komisija za nastanitev oficirjev 28. oktobra 1879. Komisija je razdelila stanovanja
v pet razredov. Od 56 stanovanj, namenjenih za daljšo nastanitev, so bila najbolje ocenjena stanovanja ka-varnarjev in gostilničarjev (med njimi tudi Suchyjeve stare mame, gostilničarke Neže Hostnik s Šutne št. 22) ter obeh lastnikov graščin Schmalz s Perovega in Schneid z Zapric. V tretjo kvaliteto stanovanj pa je spadalo tudi stanovanje Marije Svetic s Šutne št. 16, ki so ga najeli Maistrovi. Drugače pa so prevladovala stanovanja četrtega in petega razreda.25
Z oddajanjem stanovanj je nadaljeval po mamini smrti leta 1886 tudi Leopold Svetic. Združeni hiši sta bili leta 1902 prodani na dražbi. Kupil ju je kamniški dekan Janez Oblak. Leta 1920 je prešla v last Župnije Kamnik, po drugi svetovni vojni je bila nacionalizirana in v devetdesetih letih vrnjena lastniku. Hiša je bila prvič malce prenovljena v letu 1938, ko je bila na njej odkrita spominska plošča generalu Maistru. Prve pobude za osnovanje Maistrove spominske sobe pa so se pojavile pred letom 1990, ko je bil a hiša še v lasti Obči ne Kam nik, in načrti o tem so se nadaljevali tu di, ko je bila hiša vrnjena Župniji Kamnik. V času župano-vanja Toneta Smolnikarja so v letih 2002 in 2003 hišo statično prenovili in ji zamenjali ostrešje. Leta 2004 so obnovili še pročelje, s čimer je hiša spet dobila podobo, kakršno je imela v 19. stoletju. Leta 2012 je bil sklenjen dogovor med županom Občine Kamnik Marjanom Šarcem in Jožetom Dularjem, župnikom Župnije Kamnik. Dogovorila sta se o sorazmerju lastništva in Občina Kamnik je postala lastnica pretežnega dela pritličja. S tem se je začela uresničevati dolgoletna želja po ureditvi Maistrove spominske sobe. Po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so se konec leta 2012 začela zahtevna obnovitvena dela, ki so pritličnim prostorom po več desetletjih omogočila novo namembnost in poslanstvo, to je spominsko sobo Rudolfa Maistra. Med drugim so bile odkrite in tudi predstavljene stenske poslikave iz prve in druge polovice 19. stoletja. Nosilec in financer obnove je bila Občina Kamnik. Konec leta 2013 je bila odprta spominska soba Rudolta Maistra, ki na sodoben muze-alski način predstavlja življenje slavnega kamniškega rojaka, obenem pa omogoča vpogled v meščanski in-terier druge polovice 19. stoletja.
20	Josip Suchy, navedeno delo, 1928, str. 30-32.
21	Janko Polec: Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dvesto letih. Kamniški zbornik 1955, str. 51-110.
22	Zora Torkar, navedeno delo, 1996, str. 110-113.
23	NŠALJ, župnija Kamnik, rojstna knjiga Kamnik, 1851-1879.
24	NŠALJ, župnija Kamnik, status animarum Kamnik 1784-
1877.
25 Zora Torkar, navedeno delo, 1996, str. 153-158.
149
150
Irena Mušič Habjan1 Klavčičeva 3, Kamnik irena.m.habjan@gmail.com
Pretekla dejanja zaznamujejo našo prihodnost Planinsko društvo Kamnik (1893-2013)2
V kratkem pregledu delovanja Planinskega društva Kamnik, ki je v letu 2013 praznovalo 120-letnico obstoja, smo zajeli samo najpomembnejše dogodke, ki so bolj ali manj vplivali na njegov razvoj. Želeli smo prikazati širok razpon njegovega delovanja, pri tem pa smo izpustili gorsko reševalno službo, kije bila do leta 1994 tudi njegov sestavni del in bo opisana posebej. Ključne besede: Kamnik, planinstvo, planinsko društvo, Kamniško-Savinjske Alpe
In 2013, the Kamnik Mountaineering Club celebrated its 120th anniversary. A short overview of the events that most crucially affected its deve I opment was created to portray the vast array of activities the club carries out. It is important to note that the alpine rescue section (a section of the club until 1994) is omitted in the overview, as it deserves an individual entry. Key words: Kamnik, mountaineering, mountaineering club, The Kamnik-Savinja Alps
Gore nad mestom Kamnik so prebivalcem, ki so živeli pod njimi, v preteklosti služile kot vir povedk, pravljic in legend, saj tega sveta niso poznali. Človek pa je učeče se bitje, ki ga zanimajo neznani pojavi in kraji in ima željo po odkrivanju nečesa novega. S to željo se je iz doline povzpel tudi višje, do gozdne meje, na kar kažejo arheološka izkopavanja in najdbe iz davnine.3 Kasneje so v gorski svet zašli domačini kot lovci, divji lovci, pastirji, zeliščarji, rudarji in gozdarji, saj so tu našli vire za svoje preživetje.
Učeni posamezniki so vrhove in kraje pod njimi raziskovali, kar so videli, tudi popisali, in ni bilo malo dela. Tako je polihistor baron Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) leta 1689 v znamenit i Slavi vojvodine Kranjske predstavil Kamniško Bistrico, gore nad njo pa poimenoval Bistriški snežniki.4 Preučevanje narave
1	Doktorica znanosti, razvojna sodelavka, koordinatorica laboratorija in kakovosti, Donit Tesnit, d. o. o.
2	Pestre in raznolike dejavnosti planinskega društva na Kamniškem z bogato zgodovino in z začetki že konec 19. stoletja na tem prostoru ne moremo zapisati v celoti, zato se bomo omejili le na pomembnejše dogodke, ki so bolj ali manj vplivali na prihodnost društva. V tem kratkem povzetku smo izvzeli delovanje gorske reševalne službe, ki je bila dolga leta njegov sestavni del in bo predstavljena v samostojnem prispevku.
3	Tone Cevc, ur.: Človek v Alpah. Desetletje (1996-2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah, Ljubljana 2006, ZRC SAZU.
4	France Malešič, Cene Griljc, Vlasto Kopač, Tone Škarja, Miro Štebe, 2002: Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, Ljubljana, PZS, str. 28. (Pri tukajšnjem navajanju: 2002. Zgodovina reševanja, str.)
je pripeljalo tirolskega zdravnika in naravoslovca Janeza Antona Scopolija (1723-1788) kot prvega turista leta 1759 na vrh Grintovca s kokrske strani.5
Med glavnimi raziskovalci visokih Alp, tudi gora nad Kamnikom, je bil v 18. stoletju francoski kirurg in naravoslovec Belsazar Hacquet (1739 ali 1740-1815), ki jih je v delu Oryctographia Carniolica (Rudopisje Kranjske) leta 1778 imenoval Ta Kamelska planina ali nemško Steiner Alpen. Mesto pod njimi - Stein - je navedel tudi v slovenščini kot Kamnjek ali Kamelk. Za te gore je zapisal tudi imeGrintouzi (Grintovci), kot so jim rekli tukajšnji domačini.6 Kranjski naravoslovec in mu-zejnik Franc Jožef Hanibal Hohenwart (1771-1844) je s pomočjo prvega znanega gorskega vodnika v Grin-tovcih Spruka z Gozda leta 1793 pristopil kot prvi turist na Planjavo z južne strani.7
Najbolj znan med vsemi, ki je leta 1874 začel z načrtnim raziskovanjem Kamniško-Savinjskih Alp, je bil graški profesor matematike dr. Johannes Frischauf (1837-1924).8, 9 Kot prvi se je z vodniki (Matija Uršič s kmetij e v Koncu, njegov sin Val entin Uršič, Lovrenc Potočnik, Miha Uršič in z vodniki iz sosednjih dolin) povzpel na večino še neodkritih vrhov tega gorstva.10 Označil je več poti in zgradil tri koče (leta 1875 na Su-hadolnikovi planini pod Kokrskim sedlom, danes so vidni le ostanki, na Okrešlju leta 1882 in na Korošici leta 1876). Bil je velik prijatelj Slovencev in je ostro zavračal poskus Nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV), da bi ponemčevalo slovenske gore; zaradi tega je imel tudi težave. Leta 1877 je izdal knjigo Die Sannthaler Alpen (Savinjske Alpe), v kateri je gorstvo temeljito popisal.
Poleg vseh tujcev, ki so zahajali v Grintovce, ne smemo pozabiti domačina, drznega plezalca in nekdanjega divjega lovca Valentina Slatnarja, po domače Bosovega Tineta (1852-1933), kije leta 1872 postal strog lovski čuvaj in bil po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva (SPD) tudi med prvimi reševalci, ki so pomagali v gorskih nesrečah.11 Bil je takratni najboljši poznavalec domačih gora. Od 1. maja 2005 v Kamniški Bistrici stoji njegov kip, ki ga je na pobudo Aleksandra Sarnavskega izdelal kipar Miha Kač, postavilo pa Planinsko društvo Kamnik.
Začetki slovenskega organiziranega planinstva
V 19. sto l etju je po l eg domačinov v gore zahajalo le malo drugih »planincev«. Vrhovi so bili visoki, pot iz Kamnika v Kamniško Bistricoje bila dolga, še daljša iz Ljubljane. Vse to je močno olajšalo odprtje kamniške železniške proge 29.januarja 1891, Kamniška Bistri-
5	Slovenski biografski leksikon, 1925-1991, 2009; delovna verzija elektronske izdaje, Ljubljana, ZRC SAZU (http://nl.ijs. si/fedora/get/sbl:2875/VIEW/, dostop 10. 12. 2013).
6	France Malešič, 2013: Na noge, kvišku torej - naše geslo naj bo Živele Kamniške planine! - V: Darja Hrovatič, ur., 2013: Korak za korakom do sto dvajset let. Jubilejni zbornik, PD Kamnik (1893-2013), PD Kamnik, str. 99. (Pri tukajšnjem navajanju: 2013, Jubilejni zbornik, str.).
7	France Malešič, 2013: Jubilejni zbornik, 99.
8	Vlasto Kopač, 2006: Iveri z Grintovcev, Ljubljana, PZS, 17.
9	France Malešič, 2013: Jubilejni zbornik, 100-101.
10	France Malešič in sod., 2002: Zgodovina reševanja, 46-48.
11	France Malešič in sod., 2002: Zgodovina reševanja, 51-57.
151
Kip Valentina Slatnarja, po domače Bosovega Tineta, od slovesnega odprtja 1. maja 2005 stoji v Kamniški Bistrici. (Foto: Lado Kladnik)
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
ca je postala izhodišče za planinske ture v Grintovce in obisk gora se je povečal.
Po lelu 1874 je na slovenskem ozem fu delovalo DOAV s svoj imi sekcijami, ki so postavile koče in označevale poti, vse v nemškem jeziku. Med takratnimi Slovenci, ki so hodili v gore, še ni bilo nobene organizirane povezave, čeprav so piparji, planinci, znani po kratkih hlačah dokolenkah, s cvetjem na klobuku, z dolgimi palicami s privezanimi šopki planinskih cvetic in obvezno pipo, že stremeli za ohranitev slovenskega značaja gora.12
Pa vendar so zbra l i dovolj poguma in 27. februarja 1893 v Ljubljani ustanovili Slovensko planinsko društvo (SPD), čeprav je od zamisli treh piparjev Josipa Hauptmana, Ivana Korenčana in Antona Škofa (Stol, 23. julija 1892) minilo več kot pol leta.13 Osrednji odbor je začel svoj e de l o, odpor do društva pa je bil v začetku tudi med Slovenci. Predsednik Fran Orožen jih je želel pomiriti z izjavo, da društvo ne bo gojilo »visoke turistike«.14 Takrat so slovenski turisti hodili po lažjih označenih poteh, z gorskimi vodniki po težjih, po zelo zahtevnih pa le redki posamezniki.
Ustanovitev prve podružnice Slovenskega planinskega društva - Kamnik
Do ustanovitve kamniške podružnice je prišlo še v istem letu. Povod je bilo pismo gozdarja in lovca kam-
niške Meščanske korporacije Ivana Luznarja 17. julija 1893 Antonu Mikušu, tajniku osrednjega odbora SPD, in istočasno kamniški Meščanski korporaciji ter Franu Kocbeku, v katerem piše, da »so bili dne 17. julija neki gospodje iz Celja v Bistrici. Bili so jezni in zabavljali so, ker je bilo SPD zaznamenovalo nekaj planinskih steza in drugih potov po Štajerskem. Namenili so se brzojaviti v Celje, naj nemudoma pošljejo od nemškega planinskega društva, to je njegove Celjske sekcije, kakšnega zastopnika in da se bodo gotovo vsa pota, ki še niso zaznamenovana, precej zdaj zaznamenovala, namreč Ojstrica, Planjava, Brana in na Pode pod Skuto. To mu je pravil dotični kažipot, ki je z njimi prišel iz Luč.«15,16
Na delu je bil Fran Kocbek (1863-1930), organizator planinstva v Savinjski dolini. Anton Mikuš je Luz-narjevo obvestilo prejel 18. julija in še isti dan pisal podnačelniku SPD, dr. Furlanu, ki je bil takrat odvetniški koncipient pri dr. Valentinu Temnikarju v Kamniku, »naj pospešuje ustanovitev Kamniške podružnice in stori vse, da nas ne bodo nemškutarji (Kos je v rokopisu prečrtal besedo Nemci) prehiteli v Kamniških planinah«.!7
Lekarnar in župan Josip Močnik (1846-1913), ki se je v Kamnik priselil leta 1876, je bil narodno zaveden mož in je takoj 19. julija 1893 razposlal vabilo - znamenito Okrožnico:
152
12	Marjan Raztresen, 1992: Piparji so bili glavni krivci, Planin-	15 ski vestnik, 9, 373.
13	Miha Kos, 1903: Kronika Kamniške podružnice SPD od	16 1893 do 1903. - V: Pavle Kemperle: Dokumenti razvoja PD Kamnik 1893-1953, Propaganda, list 30. 17
14	France Malešič, 2013: Jubilejni zbornik, 101.
Tomaž Kočar, 2003: Kamniška Bistrica - Bistriški gozd, Ljubljana, samozaložba, 132, 279. Pavle Kemperle: Dokumenti razvoja PD Kamnik, 18931953, Propaganda, list 2.
Pavle Kemperle, 1953: Nekaj ugotovitev o razvoju planinstva in alpinistike v Kamniku, Planinski vestnik, 9, 534.
Okrožnica Josipa Močnika 19. julija 1893 (Arhiv PD Kamnik) Narodno zaveden mož, lekarnar in župan Josip Močnik (Vir:
Zbornik PD Kamnik, 1993)
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
Okrožnica
Vrli gospodje narodnjaki!
Radi nujnega važnega pogovora prošeni in vabljeni ste, da se danes dne 19./7. 1893, na večer ob V2 8. uri gotovo snideste v gostilni pri gosp. Kenda.
Da Vam je narodnost prva stvar, sem obverjen: nadejam se pa radi tega tudi z gotovostjo, da se današnjega večera polnoštevilno udeležiste.
Tudi rojaki, ki bi se radi nujnosti morda ne bili osebno vabili, so dobrodošli.
Kamnik, 19./7. 1893	Josip Močnik
V gostilni pri Kendi (kasnejša Planinka) seje zbralo dvajset uglednih narodno zavednih Kam niča nov, članov kamniške Meščanske korporacije. Ustanovni člani prve podružnice SPD so bili: Josip Močnik, lekarnar v Kamniku, Miha Kos, učitelj na Homcu, Valentin Bur-nik, nadučitelj v Kamniku, in Avgust Terpinc, usnjar in posestnik v Kamniku. Ustanovitev je naslednji dan dr. Furlan sporočil Osrednjemu odboru SPD.
Prva podružnica je imela prvi občni zbor 10. septembra 1893 v gostilni Kenda v Kamniku. Po društvenih pravil ih so izvo l i l i odbor za tri leta, v katerem je postal načelnik Josip Močnik, namestnik Avgust Terpinc, blagajnik in tajnik Valentin Burnik, odbornik pa Miha Kos (1856-1927), ki je bil pipar Keber in član osrednjega SPD, kasneje pa je postal tajnik podružnice.18 V prvem letu je ime l a kamniška podružnica 28 članov.19 V programu so imeli označevanje poti na vse vrhove Kamniških planin, to je na vrhove, ki so pripadali Meščanski korporaciji v Kamniku. Želeli so zgra-
18	Pavle Kemperle, 1963: Ob arhivu PD Kamnik, Planinski vestnik, 11, 569.
19	France Malešič, 2013: Jubilejni zbornik, 105.
Delovni tajnik kamniške podružnice Miha Kos (Vir: Zbornik PD Kamnik, 1993)
diti tudi kočo na Podih, vendar do gradnje ni prišlo. Podružnica je delovala le z zbrano članarino, a zaradi pomanjkanja denarja ni mogla biti tako aktivna, kotso si vsi želeli.
153
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
Prvo in do sedaj znano najstarejšo fotografijo članov Planinskega društva Kamnik v Kamniški Bistricije društvu podaril dr. Ni-ko Sadnikar. Stojijo: Močnik, Orožen, Bogo Močnik, kaplan Murovec, vdova dr. Samca Julija Močnik, Ana Močnik, stara 10 let, g. Rode, apotekar Alojzij Benkovič s slamnikom, sin dr. Samca prof. M. Samec ml., Bogomila Samec, Gilly iz Višnje Gore. (Foto: Josip Nikolaj Sadnikar, 1894)
154
Težavno delovanje, gradnja prve koče
Do leta 1900, ko je postal predsednik Janko Košir, prva podružnica ni napredovala, zato je osrednji odbor SPD zaprosil Miha Kosa, da bi prevzel nade l avo poti in nameščanje tablic ter kažipotov s slovenskimi napisi, prav tako pa se je obvezal poravnati stroške. Kos je skupaj z gorskim vodnikom Mihom Uršičem in Ivanom Luznarjem začel z delom in v prvem letu delovanja (1893 in 1894) so skupaj nadelali in z rdečo in višnjevo barvo označili poti za 50 ur hoda. Planinske poti v Grintovcih je označeval ali popravljal tudi Jože Ajdovec (1860-1960) iz Stahovice s svojimi desetimi pomočniki že od leta 1896 naprej.
Konec leta 1899 je Miha Kos predlagal gradnjo zavetne koče na Kamniškem sedlu, leta 1902 je Meščanska korporacija Kamnik prepustila prvi podružnici svet na Kamniškem sedlu in gradnja se je lahko začela, spremljale pa so jotežavne okoliščine.20,21 Temeljni kamen so položili 24. julija 1904 in jo slovesno odprli 12. avgusta 1906 ter jo poimenovali Kamniška koča. Na odprtju je sodelovalo prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika, slavnostni govor pa je imel takratni načelnik kamniške podružnice notar dr. Emil Orožen.22 Nezadovoljstvo zaradi težav z gradnjoje pripeljalo do tega, da je 30 Kamničanov in 8 zunanjih planincev 10. julija 1906 podpisalo Okrožnico, na ob-
20
21 22
Miha Kos, 1903: Kamniške podružnice SPD poročilo o
delovanju za 1902. ali X. društveno leto na občnem zboru dne 28. februarja 1903, Planinski vestnik, 3, 43.
France Malešič, 2013: Jubilejni zbornik, 108. Otvoritev Kamniške koče, Planinski vestnik, 8, 1906, 136.
Slovesno odprta Kamniška koča na Kamniškem sedlu, 12. avgust 1906 (Vir: Planinski vestnik, 1906)
čnem zboru leta 1907 pa so izvolili novega načelnika Jerneja Kemperla, ki je delo usmeril v poravnavo dolgov in izbo Ijšanje odnosov z Meščansko korporacijo Kamnik. Podružnica je zašla v denarno krizo s postavitvijo koče, za nameček ji je leIa 1909 vihar odnesel streho in s težkim srcem so jo morali še isto leto prepustiti v oskrbo in upravo osrednjemu odboru SPD.
Žal se tudi ni uresničila pobuda Mihe Kosa iz leta 1899, da bi Meščanska korporacija Kamnik kamniški podružnici dala v najem Bistriško kočo pri izviru Kamniške Bistrice. To kočo je leta 1909 vzel v najem osrednji odbor SPD.
Poleg nove koče so nato leta 1910 zgradili pot Sta-hovica-Kamniška Bistrica po vzhodnem (levem) bregu Kamniške Bistrice skozi Galerije nad Predkonjsko, leta 1918 popravili pot na Veliko planino in označili nekatere izletniške poti (na Stari grad, Zaprice-Komenda, Pa-lovče-Vranja Peč idr.) in leta 1927 obnoviIi nekdanjo Kmečko pot po zahodnem (desnem) bregu Kamniške Bistrice, zgradili pot z mostovoma in galerijami skozi sotesko Predaselj ter leta 1931 vzeli v najem mežna-rijo pri Sv. Primožu nad Kamnikom kot okrepčevalnico za obiskovalce Velike planine.
Avantgarda planinstva - alpinizem
Pavle Kemperle, gonilna sila alpinizma na Kamniškem
Po letih gospodarskega zastoja podružnice je leta 1932 privre I a na dan »najpozitivnejša sila planinstva - alpinizem«.23 V Kamnik se je preselil skalaš Karel Biško in skupaj s Pavletom Kemperlom sta že v istem letu opravila nekaj plezalnih vzponov v Kompoteli, Brani in zahodni steni Planjave, vse z najskromnejšo opremo. Skupaj s še nekaterimi sta želela ustanoviti podružnico alpinističnega Turistovskega kluba SkaIa (TK Ska I a), kar bi poživilo planinstvo v Kamniku. Zato so v letu 1933 v propagandne namene predvajali filme, npr. Triglavske strmine, ter organizirali predavanje Borisa Režka. Zaradi razpada naveze Biško-Kem-perle je zamisel o ustanovitvi Skale že naslednje leto zamrla. V drugi polovici tridesetih let pa so mladi le prišli do svoj ega mesta v podružnici, ki ga v prejšnjih letih zaradi njene usmerjenosti h gospodarstvu in označevanju poti niso imeli. Trinajstega apriIa 1937 so ustanovili prvi alpinistični odsek, načelnik pa je postal Pavle Kemperle.
Strma in krušljiva stena Rzenika je že takrat predstavljala preizkus poguma, telesne in duševne pripravljenosti za kamniške plezalce. Zato ni čudno, da so že 31. oktobra istega leta Pavle Kemperle, Janez Presl in Bine Benkovič preplezali prvo novo smer v severozahodni steni, ki je skupaj s severno steno Rzenika do takrat veljala za plezalsko najtežji izzivvKamniško-Sa-vinjskih Alpah. Ostalo ni pri tem, saj je naveza Kemper-le-Benkovič 18. in 19. maja 1939 preplezala osrednji del severozahodne stene Rzenika po smeri Benkovič-Kemperle, ki je biIa do takrat najtežja predvojna plezalna smer v Grintovcih. Pavle Kemperle je tudi izumitelj lesene zagozde za plezanje v počeh, ki sta jo leta 1940 prvič uporabila z Binetom Benkovičem v Glavi Planjave.
23 Pavle Kemperle, 1953: Nekaj ugotovitev o razvoju planinstva in aloinistike v Kamniku, Planinski vestnik, 9, 538.
Skalaš Karel Biško
Okrevanje po drugi svetovni vojni
Med drugo svetovno vojno podružnica ni delovala. Pavle Kemperle in slikar ter dolgoletni tajnik kamniške podružnice, od 16. marca 1938 pa celo njen načelnik, Maks Koželj (1883-1956) sta ob začetku vojne leta 1941 vse važne dokumente podružnice in reševalne
155
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
postajeskrila, Koželj doma na podstrehi, Kemperle pa je del arhiva zakopal pod Rzenikom.
Z novimi časi je prišel tudi čas novega poimenovanja. Kamniška podružnica SPD seje 9.julija 1945 razpustila in preimenovala v Kamniško podružnico Planinskega društva Slovenije v okviru Fizkulturne zveze Slovenije.24
Leto kasneje je njen predsednik spet postal Maks Koželj, podružnica pa se je po občnem zboru 27. januarja 1946 razdelila v odseke: gospodarsko-tehnični (načelnik Ivo Kovačič, pred njim je delo opravljal Janez Repanšek), alpinistično-reševalni (načelnik Lado Bu-čer, reševalna baza načelnik Bine Benkovič) in propagandni odsek (načelnik Rajko Gregorc). Ustanovljen je bil tudi mladinski odsek, a ni zaživel.
Članstvo se je po drugi svetovni vojni hitro povečevalo, samo Pavle Kemperle in Jože Rozman sta že v letu 1945 pridobila kar 500 novih članov, kar še danes ni zanemarljiva številka. Razmah planinstva in povečan obisk sta narekovala potrebo po ustreznih kočah, zato je podružnica najprej obnovila in odprla kočo na Kamniškem sedlu, potem ko je leta 1946 PDS uradno dodelilo Kamniško kočo in Cojzovo kočo v upravo kamniški podružnici.25 Kamniško kočo je kasneje povečala še leta 1953. V tem duhu je po vojni poleti 1946. leta zgradila tudi planinsko kočo na Starem gradu nad Kamnikom z lastnimi sredstvi in udarniškim delom. Leto prej je posestnik Franc Rus iz Ljubljane društvu odstopil zemljišče, pridobilo je gradbeno dovoljenje. Društvo je leta 1953 nameravalo zgraditi tudi žičnico za prevoz obiskovalcev, ki naj bi potekala v bližini križišča cest Kamnik-Mekinje-Vrhpolje na nasprotnem bregu Nevljice, a je ostalo le pri načrtih.
Kamniška podružnica PDS je leta 1948 prevzela novo ime - Planinsko društvo Kamnik, ki ve tja še danes.26 Isto leto je postal predsednik društva in hkrati načelnik gospodarsko-gradbenega odseka Karel Benkovič. Konec leta so ustanovili še markacijski odsek (načelnik Lojze Čebular) in foto odsek (načelnik Rajko Gregorc). Društvo je tega leta popravilo in povečalo Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu, kočo na Starem gradu pa so uradno odprli.
Zaradi številnega članstva je društvo leta 1950 organiziralo deset planinskih skupin: Stranje, Mengeš, Tovarna Titan, Tovarna usnja Kamnik, Narodna banka Kamnik, Slovenija ceste, Tovarna pohištva Duplica, Državna gimnazija in Industrijsko-kovinarska šola Titan, vendar delo ni povsod zaživelo.27
Upravni odbor društva je 1952. leta zaupal Pavle-tu Kemperlu ureditev arhiva društva v obliki vezanih
Gradnja planinske koče na Starem gradu nad Kamnikom (Vir: Zbornik PD Kamnik, 1993)
	
<š	DOKUMENTI
	RAZVOJA
	P.D. KAMNIK
	1893 -1940
*	
s	UPRAVNE ZADEVE
	I
Pavle Kemperle je z ženo Antonijo uredil dokumentacijo društva od 1893 do 1969 v devetnajstih knjigah.
156
24	Slovensko planinsko društvo (SPD) se je leta 1945 preimenovalo v Planinsko društvo Slovenije v okviru Fizkulturne zveze Slovenije (PDS v FZS).
25	Cojzovo kočo je leta 1897 postavilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo in jo poimenovalo po bratih Žigu in Karlu Zoisu. Leta 1919 je prešla v last SPD.
26	6. junija 1948 se je Planinsko društvo Slovenije (PDS) preimenovalo v Planinsko zvezo Slovenije (PZS).
27	V osemdesetih letih so ustanovili še nekaj planinskih sekcij, in sicer v Društvu upokojencev Kamnik leta 1984, v tovarni
Titan leta 1989, v tovarni Eta 1990 in v Komendi leta 1991. Komendska planinska sekcija se je 17. decembra 1998
osamosvojila kot Planinsko društvo Komenda.
knjig.28 Urejanje gradiva (dopisi, uradni akti ipd.), iskanje manjkajočih dokumentov in izbiranje najvažnejših dokumentov med okoli 10.000 listi je bilo zahtevna naloga. Pri delu mu je pomagala žena Antonija. Z delom je zaključil leta 1969, kopij e enajsti h knjig (original i so shranjeni v Zgodovinskem arhivu Ljubljana) in pet originalnih knjig hranimo v prostorih društva, dve pa hrani Društvo GRS Kamnik.29
28	France Malešič, 2013: Arhiv brez primere, Jubilejni zbornik, PD Kamnik, 112.
29	Kako pomembno je za zgodovino društva shranjevanje
Mladi planinci Osnovne šole Stranje z mentorico Marijo Golob (Foto: Arhiv Marije Golob, vir: Zbornik PD Kamnik, 1993)
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
Mladi v gorah
Ena izmed nal og planinskega drušlva je bila navdušiti in vzgojiti tudi najmlajše v osnovnih šolah za hojo v gore, varovanje narave, spoštovanje sočloveka in drugo, kar velja tudi danes. Prvo planinsko skupino so ustanovili 1954. leta na osnovni šoli (OŠ) v Stranjah. Njen vodja do leta 1962 je bil Vinko Dobnikar, pri izletih sta mu najprej pomagala Miha Habjan - Mihol in Engelbert Ribič, kasneje pa tudi Marija in Vlado Golob. Marija Golob je s pomočjo moža Vlada skupino vodila do leta 1986. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so ustanovili več planinskih skupin: na OŠ 27. julija leta 1983 (prva vodja Milenka Brajer), na OŠ Toma Brejca leta 1985 (prvi vodja Miha Babnik), na OŠ Mekinje 1986 (prva vodja Bernarda Rifel). Več let kasneje, leta 1998, je prišlo do ponovne oživitve delovanja planinske skupine na OŠ Marije Vere na Duplici (vodja Branka Zalaznik), v letu 2003 pa so ustanovili tudi planinsko skupino v OŠ Šmartno v Tuhinju (prva vodja Lučka Drganc). Planinske skupine so v teh letih bolj ali manj aktivno delovale, nikjer pa ni popolnoma zamrl interes otrok za gore. Občasno so se soočale tudi s pomanjkanjem podpore matičnega društva in učiteljev samih. Organizacija planinskih izletov, pomoč vodnikov druš-
arhiva, lahko ponazorimo z žalostnim primerom, ko je v skladišču 18. aprila 1958 zgorela vsa dokumentacija PZS in GRS, v kateri je bilo tudi precej dokumentov o delovanju PD Kamnik.
tva, učenje planinskih vsebin in vsega, kar tvori delo planinske skupine, zahteva od učiteljev energijo, s katero postopno lahko navdušijo otroke in nenazadnje tudi starše. Planinske skupine v lelu 2013 redno in uspešno de l ujejo v štirih osnovnih šolah na Kamniškem, na peti osnovni šoli bomo za njeno ponovno oživitev združili svoje moči društvo in učitelji, zato upamo, da nam bo uspelo.
Tik pred drugo svetovno vojno so mladi želeli imeti več besede pri sodelovanju in odločanju v prvi podružnici, zato so leta 1938 ustanovili mladinski odsek (MO), ki je nekoliko bolj zaživel šele leta 1956. S prihodom alpinista in gorskega reševalca Jožeta Repiča kot novega načelnika pa je mladinski odsek postal tudi dejaven in dobil nov zagon.30 Organizirali so različne spominske pohode, mladinske planinske tabore, dva tečaja za mladinske vodnike na Kamniškem sedlu, v kočah na obeh sedlih so uredi l i zimski sobi, organizirali so odpravo v Durmitor, zadnja je bila leta 1983 v počastitev 90-letnice delovanja PD Kamnik. Člani odseka so bili aktivni do leta 1993 in spet v obdobju od leta 2000 do leta 2003, nato pa je odsek počasi začel izgubljati začetni elan. Spetje na vrsti društvo in njegova zahtevna naloga bo, da v mladinski odsek privabi mladostnike, ki bodo nadaljevali delo Jožeta Repiča, ostalih mladinskih vodnikov in članov odseka.
30 Aleksander Sarnavsky, 1993: 1893-1993, Zbornik Planin-
skega društva Kamnik, PD Kamnik, 191-193.
157
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
co ci
M CD
cr
Mladim planincem v osnovnošolskih planinskih skupinah pri učenju varne hoje v gorah pomagajo tudi planinski vodniki društva. (Foto: Bojan Pollak)
158
Gradnja in obnova tovornih žičnic, planinskih koč in poti
Vzdrževanje in oskrbovanje obeh koč je postajalo vsako leto bolj zahtevno, zato so se v društvu dogovorili, da bodo posodobili in olajšali prevoz hrane ter gradbenega materiala za obnovitev obeh koč na sedlih z novima tovornima žičnicama.31
Najbolj potrebna prenove je bila Cojzova koča (zadnja prenova 1966), zato je bila prva na vrsti žičnica za Kokrsko sedlo. Določitev trase leta 1961, izdelava pogonskega stroja, postavitev strojnice, gradnja na terenu - vse je potekalo do septembra leta 1962, ko je bila gradnja zaključena. Snežna plazova v februarju 1963 in pozimi 1964 sta odnesla dva lesena sto l pa. Zamisel, da bi izdelali dva viseča stolpa namesto talnih na plazovitem terenu, je bila uspešna, saj ta konstrukcijska rešitev obstaja še danes. Čez skolaj dve desetletji so leta 1979 žičnico ponovno posodobili in obnovili.
V letu 1968 so stekla dela za gradnjo tovorne žičnice na Kamniško sedlo, ki je bi l a bolj zahtevna zaradi težjega terena trase. Leto kasneje je žičnica že obratovala, obnovili in posodobili sojo spet čez enajst let.
Z novima žičnicama na obe sedli so lahko začeli z večjimi deli za obnovitev obeh planinskih koč, kar je zaradi velikih stroškov in obsežnih del po etapah trajalo več let. Zaradi potrebe po denarnih sredstvih za obe obnovi je društvo leta 1970 prodalo kočo na Starem gra du.
Na Kamniškem sedlu je gradnja popolnoma nove koče trajala od leta 1981 do slavnostnega odprtja 23. julija 1983, pred tem so uredili še prizidek (197631 Aleksander Sarnavsky, 1993, prav tam, 151-156.
1978) s kuhinjo, skladiščem, prenočišči in sanitarijami ter vodnim rezervoarjem. Drugo večjo posodobitev je koča dožive l a v lelih 2010 in 2011, ko so bil i popolnoma obnovljeni električna in vodovodna napeljava, kuhinja, jedilnica in del prenočišč, tudi s pomočjo sredstev razpisa Ministrstva za gospodarstvo in Evropske unije - Evropskega sklada za regionalni razvoj.32 Po gradnji na Kamniškem sedlu je v istem desetletju sledila priprava dokumentacije za povečanje in obnovitev Cojzove koče na Kokrskem sedlu, ki je trajala od leta 1984 do odprtja 18. septembra 1988. Žal je v času del 12. julij a 1986 prišlo do tragične nesreče, v kateri je preminil Vlado Golob, neutrudni član, dolgoletni mladinski vodnik in načelnik gradbenega odseka od leta 1979, kar je bila za društvo velika izguba.
Zavedanje o varovanju visokogorskega okolja in nenazadnje zakonski predpisi usmerjajo društvo v izboljšanje obratovanja koč, kar se tiče okoljevarstvenih omejitev, zato sta bili v letu 1998 zgrajeni ekološki čistilni napravi pri obeh kočah, v letu 2013 pa sta obe koči uradno pridobili certifikat Okolju prijazna planinska koča, ki ga podeljuje PZS.33
Vsa leta je imel gospodarski odsek veliko dela, ne samo z vzdrževanjem koč in žičnic zaradi starosti, okvar ali vremenskih neprilik, temveč tudi z urejanjem in označevanjem poti. Odsek za planinske poti je postal leta 2008 samostojen, pred tem so markacisti delovali v okviru gospodarskih odsekov, saj so bili tudi člani eni in isti ljudje. Za približno 120 kilometrov planinskih poti sedaj skrbi planinsko društvo; dolžina poli pa v
32
33
Ivo Gašperič, 2013: Z evropskimi sredstvi do nove podobe, Jubilejni zbornik, PD Kamnik, 42.
Čistilni napravi sta bili zgrajeni s finančno pomočjo avstrijske vlade, Občine Kamnik, PZS in drugih.
Gradnja tovorne žičnice na Kokrsko sedlo (Vir: Zbornik PD Cojzova koča danes (Foto: Bojan Pollak) Kamnik, 1993)
Gradnja popolnoma nove koče na Kamniškem sedlu je tra- Obnova Cojzove koče je trajala od leta 1984 do odprtja 18. jala od leta 1981 do odprtja 23. julija 1983. (Vir: Zbornik PD septembra 1988. (Vir: Zbornik PD Kamnik, 1993) Kamnik, 1993)
>
o ■a
0 ttf N
1
a> >
CD
M CD
cr
Delna prenova notranjosti Kamniške koče je potekala pozi- Kamniška koča danes (Foto: Uroš Resnik) mi 2010 in spomladi 2011. (Foto: Arhiv PD Kamnik)
preteklih letih ni bila dosti krajša.34 Pozimi zmrzal in plazovi, poleti skalni podori in neurja povzročajo, da dela nikoli ne zmanjka, še posebej velja to za Koželje-
34 Zdravko Bodlaj, 2013: Za varen in udoben korak, Jubilejni zbornik, PD Kamnik, 45.
vo pot, ki pelje ob desnem bregu Kamniške Bistrice iz Kamnika skozi Stahovico do Doma v Kamniški Bistrici in so jo temeljito popravili ter slovesno odprli 22. junija 2008.
159
160
Obnova poti je redno delo markacistov. (Foto: Arhiv PD Kamnik)
Napeljava jeklenic za zavarovanje poti je lahko tudi naporno in nevarno delo. (Foto: Arhiv PD Kamnik)
V strme stene35
Člani alpinističnega odseka so po drugi svetovni vojni najprej plezali v lažjih, južnih stenah kamniških gora. V tistem obdobj u so poleg Kemperla in Benkoviča plezali tudi Adolf Čebulj, Lojze Čebular, Albert Štupar, Anica Bregar ... Že leta 1952 so organizirali prvo odpravo v Visoke Ture in Lienške Dolomite v Avstrijo, kamor so se odpeljali kar s kolesi.
Delovanje odseka je v leIu 1955 popolnoma zamrlo, dokler se čez dve leti niso pojavili plezalci, kot sta bila npr. Pavle Šimenc in Tone Škarja, ki sta 1957. leta preplezala prvi kamniški vzpon VI. težavnostne stopnje, novo smer Levo varianto vjužni steni Kogla. Po nekaterih reorganizacijah in nakupu prepotrebne opreme so med ostalimi predvsem Metod Humar, Tone Škarja in Pavle Šimenc usmerjali plezanje odseka v 50. in 60. letih 20. stoletja. Zelo dobre vzpone sta v tem času opravili tudi Helena Lužar in Jožica Trobev-šek, npr. ponovili sta Skalaško v Špiku, Centralno v Ko-glu, Glavo Planjave, Centralni steber Dedca in Čopov steber v Triglavu leta 1960. Kvalitetni vzponi so sledili leta 1961 s ponovitvijo takrat tehnično najtežje smeri Dularjeve zajede v JaIovcu (Tone Škarja, Marko Voljč) ter leta 1962 z novo Kamniško smerjo v Koglu in Direktno smerjo v Štruci z zavrtanimi svedrovci v osem-metrski previsni strehi (Tone Škarja in Pavle Šimenc).
V aprilu 1963 so organizirali prvo visokogorsko tekmovanje v smučanju s Kamniškega sedla - Štuparjev memorial - v spomin na ponesrečenega alpinista in reševalca Alberta Štuparja, ki je trajalo kar petindvajset let. Prireditev Kamniški memorial za smučko in cepin, ki je v nekem smislu naslednica Štuparjevega memoriala in spomin na vse umrle v kamniških gorah, je odsek prvič organiziral leta 2006.
Sanje alpinistov so bile tudi odprave v Himalajo in tako so se leta 1965 Metod Humar, Pavle Šimenc in Tone Škarja udeležili II. odprave JAHO (Jugoslovanska alpinistična odprava) na 7902 metrov visoki Kangba-čen. Na vrh niso prišli, je pa Metod Humar z Ljubom Juvanom (AO Lj. - Matica) in dvema šerpama stopil na JalungRi, 7538m,vrhv grebenu Kangbačena, kije tudi do danes najvišji vrh, ki so ga prvi dosegli Slovenci. Žal sta se 26. junij a 1966 ponesrečila Drago Geršak in Cene Grčar, kar je ves odsek in društvo izredno pri-za de lo.
Kriza seje nato nekoliko umirila, vmes je potekala menjava generacij in odsekje spet pričel normalno delovati po letu 1970, ko so začeli plezalne uspehe nizati Bojan Pollak, Jernej Koritnik, Tone Trobevšek, Janez Ažman, Stane Klemenc, Marjan Kregar, Dušan Pod-bevšek, Janez Benkovič, Marička Škrlep, Irena Markuš in drugi. Leta 1971 sta Janez Kosec in Boj an Pol I ak
35 Bojan Pollak, 1996: Oris zgodovine Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik med 1965 in 1979, Kamniški zbornik XIII, 129-144.
Bojan Pollak, Matej Humar, 1998: Oris zgodovine
Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik od 1980
do 1997, Kamniški zbornik XIV, 182-193.
Bojan Pollak, 2008: Alpinistični odsek v zadnjih desetih
letih, Kamniški zbornik XIX, 155-166.
Marko Petek, 2013: Ljudje, ki so s teboj doživeli gore,
ostanejo za vedno v spominu, Jubilejni zbornik, PD Kamnik,
52.
posnela prvi kamniški alpinistični film Tri spominske smeri v Vežici, Poli ak pa je ob 80-letnici društva leta 1973 na roke napisal, oblikoval in vezal plezalni vodni-ček za območje Korošice, Plezalni vodnik - Kamniške ali Savinjske Alpe - Korošica, ki je pomenil nov pristop, saj je bi i a po i eg opisa smeri narisana tudi shema, vse višine pa so bi i e premerj ene z višinomerom. V naslednji V. odpravi JAHO na Kangbačen, 7902 m, leta 1974, ki jo je vodil Tone Škarja,sta sodelovala tudi Boj an Pol i ak in Tone Trobevšek. Trobevšek je dosegel vrh, Pollak pa je opravil prvi pristop na Ramtang Čang, 6750 m.
Sedemdeseta leta so bila leta klasičnih odprav na najvišje gore; tako so v letu 1976 organizirali skupno odpravo alpinističnih odsekov Kamnika, Domžal in Mengša ter poljskega Kluba Wysokogorskega na No-šak, 7462 m, v Hindukušu, ki jo je vodil Franc Bau-man.36 Na vrhu so stali: Janez Volkar, Franci Vrankar, Marjan Kregar, Miro Šušteršič, Franc Bauman in Slavko Šikonja. Cene Berčič je leta 1978 v okviru Jugoslovan s ko-poljske odprave na Vzhodni Tirič Mir, 7692 m, v Hindukušu, dosegel vrh po prvenstveni Smeri jugo-slovansko-poljskega prijateljstva. Tudi v jugoslovanski himalajski odpravi Everest 1979 Kamničani niso manjkali, saj sta bila poleg vodje Toneta Škarj e v njej še Boj an Pol i ak in Dušan Podbevšek. Podbevšek je s soplezalcem (Roman Robas, AO Medvode) priplezal pod vrh na grebensko glavo, 8296 metrov visoko, kar je najvišja točka, na katero so prvi stopili Slovenci.
Zadnjo nedeljo v oktobru v letu 1979 je odsek organiziral prvo nogometno tekmo na visoki ravni - na Korošici. V njej so se pomerili alpinisti Kranjske in Štajerske. Tradicija nogometne tekme se je nadaljevala do današnjih dni, sprememb ni bilo kaj dosti, le tekmo so prestavili na prvo nedeljo v oktobru.
Dobri vzponi v najvišjih gorah so se nadaljevali. Leta 1981 so opravii i prvenstveni vzpon v alpskem slogu čez južno steno Daulagirija, 8176 m, Cene Berčič, Stane Belak Šrauf (AO Lj. - Matica) in Emil Tratnik (AO Idrija), leto kasneje (1982) je Irena Markuš v prvi jugoslovanski ženski alpinistični odpravi v Pamir kot prva Kamničanka priplezala po Borodkinovem stebru na Pik komunizma, 7494 m, in s soplezalkami dosegla jugoslovanski ženski višinski rekord.
V osemdesetih letih 20. stoletja je bil prehod od klasičnega alpinizma k prostemu plezanju izrazit - spremenila seje temeljna vrednota alpinizma - cilj je bil manj pomemben kot način, kako je bil dosežen. Plezalci so se začeli preizkušati v smereh z oceno, višjo od VI po lestvici UIAA.37 Že leta 1983 je Danilo Golob v gojzerjih preplezal Ameriško smer v Sivnici (VII+, 20 m), Marko Prezelj pa je tri leta poznej e kot prvi Kam-ničan preplezal smer VI i I. težavnostne stopnje Smer Marije Pomočnice v Koglu.
Ob 50-letnici ustanovitve alpinističnega odseka so leta 1987 organizirali odpravo v Himalajo na Lotse Šar, 8400 m. Njen vodja je bil Cene Griljc, dosegli
36	V letu 1975 je prišlo do odcepitve Alpinističnih sekcij Domžale in Mengeš od AO Kamnik, saj sta glede na število in kvalitetne plezalce postali (pre)močni in sta dosegli pogoje za samostojno delovanje.
37	UIAA, Mednarodna zveza planinskih organizacij (Union Inter-
nationale des Associations d'Alpinisme).
pa so višino 7200 metrov. Marjan Kregar je sodeloval tudi v prvi jugoslovanski zimski odpravi na Daulagiri, 8167 m, in prišel na vrh.
Tudi Zahodne Alpe so bile prizorišče dobrih vzponov, saj je Janez Benkovič z Matjažem Wiegeletom leta 1988 preplezal Walkerjev steber v gorovju Grandes Jorasses in kot prvi Kamničan zaključil tako imenovane »tri zadnje probleme Alp«: severno steno Eigerja in Matterhorna ter Grandes Jorasses.
Alpinistični odsek je leta 1990 postavil prvo umetno plezalno steno v OŠ Frana Albrehta, ki jo je kasneje nadomestila moderna boulder stena na podstrešju Doma kulture Kamnik. Slovesno odprtje je bilo 22. novembra 2000.
Najvišji vrhovi na svetu so bili še vedno aktualni in v letu 1991 je bil največji alpinistični dosežek prvenstveni vzpon Marka Prez ta in Andreja Štremflja (AO Kranj) po južnem grebenu na južni vrh Kančendzenge, 8476 m. Vzpon sta opravil a v alpskem slogu in zanj prejela priznanje zlati cepin.38 Ista naveza je leto kasneje (1992) na alpski način po prvenstveni smeri dosegla vrh Menlungtse, 7181 m, kar je bilo to leto med najboljšimi dosežki v Himalaji. Tomaž Humarseje leta 1996 kot samohodec povzpel na Bobaje, 6808 m, ter z Vanjo Furlanom (AO Železničar) preplezal severozahodno steno Ama Dablama, 6828 m. Za ta vzpon sta prejela zlati cepin. Naslednje leto je HumarzJanezom Jegličem (AO Domžale) po prvenstveni smeri preplezal zahodno steno Zahodnega Nuptseja 2, 7742 m. Jeglič se je med vračanjem smrtno ponesrečil. Že uigrana naveza Prezelj-Štremfelj je leta 1999 preplezala prvenstveno Slovensko smer na Gjačung Kang, 7952 m, isto leto pa je Tomaž Humar sam preplezal prvenstveno smer v južni steni Daulagirija, 8176 m.
V januarju 2000 je alpinistični odsek izvedel prvi zimski pohod na Grintovec v spomin na umrl e člane odseka. Ta neuradna prireditev je kasneje postala tradicionalna, prav tako je tudi tradicionalen tabor Pipa miru na Petkovi njivi pri Korošici, ki ga jejulija 2003 na pobudo Marka Petka odsek prvič organiziral.
Naslednje leto (2001) je bilo leto težkih smeri, saj sta Marko Prezelj in Stephen Koch (ZDA) opravil a prvenstveni vzpon VIII. težavnostne stopnje v južni steni Denalija, 6194 m, v Severni Ameriki. Čez dve leti (2003) sta Tomaž Humar in Aleš Koželj preplezala prvenstveno smer Mobitelova lastovka - Johanova smer v južni steni Aconcauge, 6962 m, za kar sta bila nomi-nirana za zlati cepin. Strokovna žirija za zlati cepin je leta 2006 nagradila Marka Prezlja in Borisa Lorenčiča (AO Kozjak) za prvenstveni vzpon po severozahodnem razu Čomolarija, 7326 m.
Alpinistični odsekje zopet organiziral odpravo Tien Šan 2008 ob 115-letnici PD Kamnik in 70-letnici alpinizma v Kamniku na Khan Tengri, 7010 m, njen vodja je bil Aleš Holc. Na vrhu so stal i: Aleš Holc, Lado Kla-dnik,Tadej Krišelj, Marko Petek in Vital Vek.
Aleš Holc je s soplezalcema Petrom Juvanom in Igorjem Kremserjem (oba Akademski AO) leta 2011 preplezal prvenstveno smer Raz zaupanja na Severovzhodni Suelian (Xuelian, 6249 m) in bil nominiran za
38 Priznanje zlati cepin vsako leto podeljuje mednarodno
združenje gornikov Groupe de Haute Montagne za najboljši alpinistični dosežek.
161
ALPwsn ALPMsné^eA C^CK* ™
ČLAhll H/MALAptCC ODPKAVt
1. 1065
CÜ
o ■a
0
M
1
CD >
CO
ci
M CÖ
cr
Kamniški alpinisti Metod Humar, Pavle Šimenc in Tone Škar- Nova sodobna boulder plezalna stena v Domu kulture Kam-
ja pred odpravo na 7902 metrov visoki Kangbačen
nik (Foto: Vladimir Habjan)
Člani odprave Tien Šan 2008 ob 115-letnici PD Kamnik in 70-letnici alpinizma v Kamniku na Khan Tengri, 7010 m (Foto: Aleš Holc)
zlat i cepin. V letu 2012 pa je Urban Novak s Kylom Dempsterjem in Haydnom Kennedyjem (oba ZDA) preplezal po prvenstveni smeri vzhodno steno glavnega vrha K7, 6934 m, kar je zaradi kvalitete odmevalo tudi v širši javnosti.
Poleg naštetih so članiAO Kamnik vsa ta leta preplezali ogromno zelo težkih, težjih in malo manj težkih plezalnih vzponov, se družili in predvsem vedno in vsi - uživali v gorah.
Športno plezanje
šele druga Slovenka sploh preplezala smer Rumble in the jungle (8a+) v balvanišču v Hueco Tanks v ZDA, Rajko Zajc pa prvenstveno smer Ledena doba (8b+) v Čreti.
V letu 2009 je prišel čas, ko so se dolgoletni pogovori o delitvi športnega plezanja od alpinizma uresničili in je društvo ustanovilo samostojen Športnoplezalni odsek (ŠPO). Že v prvem letu so izvedli šolo športnega plezanja za otroke, ki jo uspešno nadaljujejo, kar lepo število otrok tekmovalcev je doseglo tudi dobre rezultate na tekmovanjih v svojih kategorijah.
Sprva je bilo športno plezanje za člane alpinističnega odseka samo dodatni trening za doseganje vrhunskih alpinističnih dosežkov, Uroš Perko pa je leta 1991 dokazal, da to ni le trening. Prebil je led - IX. stopnjo po lestvici UIAA - in začel plezati vtežkih športnople-zalnih smereh do 8a ter postal prvi Kamničan in eden redkih Slovencev, ki so preplezali smer X. stopnje.
Pravi preboj težavnosti v športnem plezanju so sprva naredili alpinisti: leta 2000 je Damjan Kočar kot prvi Kamničan preplezal smer Eljardin de las malicias (8a na pogled) v plezališču Monte Galineiro v Španiji, Klemen Ma I i leta 2003 kot prvi Kamničan smer Cer-ko (8b) v Vipavski Be I i, Aljoša Markač leta 2004 kot prvi Kamničan smer Kratko sladko (7c) v balvanišču v Podljubelju, leta 2008 je Sašo Hribar preplezal smeri Lightning (8b+) v Yangshuo na Kitajskem in Baba boulder (8a) v balvanišču Hampi v Indiji, šestnajstletni Rok Hribar pa smer Ford Perfect (8a+/b) v Kotečniku. V letu 2013 je Martina Mal i kot prva Kamničanka in
Vabilo v gore
Eden osnovnih namenov planinstva in planinskega društva je spodbujati ljudi za hojo v gore. Organiziranje planinskih izletov je bila v preteklosti naloga propagandnega odseka, ki najprej pod načelništvom Vlada Goloba in nato Staneta Simšiča po letu 1982 ni nikoli zamrla. Do ustanovitve samostojnega vodniškega odseka je na pobudo dolgoletnega predsednika društva Slavka Rajha prišlo 15. decembra 1993.39 Število planincev na iz I etih in v go rah je naraščalo, za njihovo varnost pa so se ustanovni člani vodniškega odseka tudi strokovno usposobili. Poleg izletov v domače in tuje gore so organizirali tečaje za varno hojo v gore v kopnem in pozimi za člane društva in tudi ostate ter svojo usposobljenost potrjevali še na rednih usposabljanjih, kar je njihova naloga še danes.
39 Lojze Jerman, 2013: Kjer visoke so planine, skrita sila vleče me, Jubilejni zbornik, PD Kamnik, 26.
163
Udeleženci mladinske plezalne šole v plezališču na Vranskem (Foto: Rajko Zajc)
Z namenom spoznavanja kamniških gora, razvijanja družabnosti in druženja je propagandni odsek julija 1983 odprl Kamniško planinsko pot, ki povezuje gore nad Kamnikom od Kamniškega vrha na zahodu do Menine planine na vzhodu, in izdal zloženko Vodnik po Kamniški planinski poti ter 19. julija 1987 organiziral prvo prireditev, imenovano Dan Kamniških planin na Kokrskem sedlu, ki je bila potem izmenoma na obeh sedlih in je postala priljubljena in tradicionalna.
Že od leta 2002 na obisk redno prihajajo avstrijski planinci iz pobratenega mesta Trofaiach, ki jim društvo enkrat letno tudi vrne obisk, da so tako prijateljske vezi, ki so se spletle v teku let, še močnejše.
nik, 1993)
Dolgo letni predsednik PD Kamnik Slavko Rajh je bil pobudnik ustanovitve vodniškega odseka. (Vir: Zbornik PD Kam-
Avstrijski planinci iz pobratenega mesta Trofaiach se redno udeležujejo tradicionalne prireditve Dneva kamniških planin. (Foto: Arhiv PD Kamnik)
Za konec
V leI u 2013 je Planinsko društvo Kamnik slavilo 120-letnico obstoja in jo obeIežiIo z izdajo zbornika Korak za korakom do sto dvajset let in slovesno akademijo. Pred društvom pa so že nove naIoge in izzivi, ki jih ne bo lahko reševati v časih, ki prihajajo. S tako bogatim življenjem, kot ga je to društvo imelo v preteklosti, dediščino, ki so nam jo zapustili predhodniki, in z ljudmi, ki ga sooblikujejo danes, se nam za prihodnost ni treba bati.
Literatura
Darja HORVATIČ, ur., 2013: Korak za korakom do sto dvajset let. Jubilejni zbornik, PD Kamnik (1893-2013). Kamnik: PD Kamnik.
Pavle KEMPERLE, 1952-1969: Dokumenti razvoja PD Kamnik (devetnajst knjig).
France MALEŠIČ, Cene GRILJC, Vlasto KOPAČ, Tone ŠKARJA, Miro ŠTEBE, 2002: Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. Ljubljana: PZS.
Aleksander SARNAVSKY, ur., 1993:1893-1993 Zbornik Planinskega društva Kamnik. Kamnik: PD Kamnik.
Aleksander SARNAVSKY, ur., 2003: Prva podružnica slovenskega planinskega društva. Zbornik II. Kamnik: PD Kamnik.
Ostalo literaturo smo navedli v opombah.
CD ">
O ■O
0
M
1
CD >
cp ci
M CD Od
165
166
France Malešič1 Levstikova ulica 6, Kamnik france.malesic@siol.net
Janez Volkar2 Liparjeva 39, Mengeš janezv6@gmail.com
Razvoj gorskega reševanja na Kamniškem
Organizirano gorsko reševanje na južni strani Kamniško-Savinjskih Alp - v gorah nad mestom Kamnik - se je začelo pred 90 leti, leta 1922, ko je majhna skupina mladih in hrabrih domačinov sklenila začeti reševati ponesrečene v visokih gorah. Tako je nastala druga tako imenovana »rešilna postaja« Slovenskega planinskega društva. Njen razvojje bil vse dsoslej izreden. Društvo Gorska reševalna služba Kamnik je sedaj tako glede moštva kot opremljenosti in usposobljenosti med najbolj dejavnimi pri nas.
Ključne besede: gore, nesreče, reševanje, zgodovina
Organized rescuing in the southern Kamni k-Savinja Alps - the mountai ns above the town of Kamnik - commenced 90 years ago, in 1922, when a small group of young and brave locals made a decision to start rescui ng injured climbers. In consequence, the second so cal i ed »rescue station« of the Slovene Mountaineering Club was founded. The station was an example of extraordinary deve I opment. Thus, the members of the Kamnik Alpine Rescue Club are at present one of the most well-equipped and experienced in Slovenia. Key words: mountains, accidents, rescuing, history
Ta kratek pregled razvoja kamniškega gorskega reševanja je pripravljen s posebno željo, da bi bili vsem dostopni vsaj osnovni podatki o tem, kaleli so najpomembnejši mejniki naše devetdesetletne rasti in razvoja - od imenitnega začetka reševanja in vseh izrednih uspehov do komaj verjetnih dosežkov zadnjih desetletij. Iz vsega pa izstopa glavna in najlepša lastnost vseh gorskih reševalcev - iskrena, neustavljiva želja pomagati.
Prvi gorski vodnikSpruk - drzni plezalec Bosov Tine - prva podružnica SPD -sreča v prvi turistični nesreči
Gore, mogočne in visoke, so s svojim skrivnostnim svetom stoletja odbijale in hkrati vabile ljudi, vajene varnih do I in. V njihovih strminah so prežale zveri in druge nevarnosti, ovijale so jih strašljive zgodbe, pravljice in bajke. Le malokdo si je drznil tja gor. In vendar nam arheološke in druge ugotovitve zadnjih let nedvomno potrjujejo, da so se staroselci mudili tamkaj že v bronasti dobi. V šestem stoletju so tam gori celo prebivali ljudje, ki so jih naši predniki poimenovali kot
1	Doktor medicine, publicist.
2	Organizator dela.
dovje (divje) može in bele žene. Od njih so se naučili marsičesa in tudi sami začeli planovati po njihovih starodavnih planinah.
Najstarejši podatki o nesrečah v gorah se začenjajo z dvema pastiricama, ki sta pred petsto ali več leti zmrznili v snežnem viharju na Dolgi njivi, ter z grajsko hčerjo Elizabeto Thurn, ki jo je leta 1576 na Starem gradu ubila strela. Pred več kot dvesto petdesetimi leti je v današnjem Srobotnem na pobočju Menine velik snežni plaz podsul tamkajšnjega kmeta z družino in živino vred.3 Obiski gora so bili izredno redki, vendar so lovci, pastirji in še posebno divji lovci obrali vsa gorska zakotja, po dolinah pa so si svoj trdi kruh služili drvarji in oglarji. Domačini so precej pred prvimi planinci prišli na vse najvišje vrhove.4
Leta 1564 je v Kamniško Bistrico kot prvi znani obiskovalec prijahal deželni knez nadvojvoda Karel II. Na lovu in pri vodenju se je proslavil lovec Lenart Spruk z Gozda. Pred letom 1680 je Bistrico obiskal slovenski vseved Janez Vajkard Valvasor in jo v sliki in besedi predstavil v svoji znameniti Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Šestega julija 1793 je lovec Spruk - potomec omenjenega Spruka in prvi znani gorski vodnik v Kamniško-Savinjskih Alpah - svojega vodenca Franca Hohenwarta, naravoslovca in kasnejšega soustanovitelja ljubljanskega muzeja, najprej preskusil na naravnem mostu Predaslju. Mladenič je potreboval celo uro, da se je okorajžil, se znebil vrtoglavice in je potem z vodnikoma prišel kot prvi turist na vrh Planjave. Med potjo sta ga Spruk in njegov pomočnik učila, kako naj hodi, uporablja palico in celo krampeže (drvarske dereze). Ko so se vrni l i v Bistrico, sta sprem ljevalca njegove čevlje vrgla stran in mu priskrbela cokle, nabite z žeblji ledniki. Vse te izkušnje somu pomagale, da je leto kasneje prišel samostojno kot prvi turist na vrh Mangarta, saj ga je tamkajšnji vodnik - strasten divji lovec - pustil kar samega.5
Ljudje so se že v nekdanjih časih zavedali nevarnosti gola, vendar jih je življenje prisililo, da so se spuščali v nevarnost. Na marsikatero njihovo nesrečo spominja le še ohranjeno krajevno ime. V stiski so si že tedaj poskušali pomagati. Priskočili so sopotniki, pogrešane so šli iskat sorodniki in na pomoč poklicali ljudi, ki so najbolje poznali gorski svet. Že od nekdaj so se zaveda l i, da ne bodo mogli drug brez drugega. Skupaj so opravljali marsikatero izredno zahtevno in celo nevarno delo, na primer pri tvaki, kot še danes imenujejo skupinsko pastirsko delo na Veliki planini, in pri plavljenju lesa po Kamniški Bistrici, pri katerem je sodelovalo po sto domačinov hkrati. To kaže, da so
3	Večina nesreč v tem sestavku je povzeta iz knjige Franceta Malešiča Spomin in opomin gora. Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Radovljica 2005: Didakta, str. 14 in dalje (pri nadaljnjem navajanju: Spomin in opomin gora, 2005, str.).
4	Domačini so bili prvi na vseh vrhovih. Sodobne visokogorske arheološke najdbe pa dokazujejo, da so bili to že prvotni prebivalci naših krajev (Tone Cevc in sodelavci, 2006: Človek v Alpah. Desetletje (1996-2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah. Inštitut za arheologijo ZRC SAZU).
5	France Malešič, 1996: Franc Hohenwart iz Zoisovega kroga.
V: Kamniški zbornik XIII, Kamnik, 73. - Dušan Škodič, 2013. Uradni prvopristopnik na Mangart. V: PV 9, 6.
167
I ^ v

m _
Drzni plezalec in reševalec Valentin Slatnar - Bosov Tine v sredini (Arhiv: Slovenski planinski muzej)
168
bili vsekakor sposobni tudi težavnejšega iskanja in reševanja.6
V ljudskem izročilu je ohranjen spomin na dolgotrajno reševanje iz plazu na vzhodni strani planote Velike planine. Pripovedi pa so podprte tudi z arhivskimi podatki. Drugega marca 1852 dopoldneje pod sedanjimi Marjaninimi njivami (takrat Planina 7 ali Nad Kraj-njim) plaz, ki se je utrgal izpod Gradiške griče (med sedanjo Prednjo in Zadnjo Gojško planino) proti Seli-škemu grabnu, zasul hišo in v njej tri domače, 68-letno mater Ano Čehun, 32-letnega Primoža in 27-letno Heleno. Preživela sta le drugi sin, ki je šel zjutraj z vrstnikom s Štajerskega Raka v dolino na semenj, in dekle, ki je služilo v Lučah.
Kmetija je bila oddaljena, plazovina pa ogromna, zato sprva niso mogli priti do zasutih. Na pomoč so šli sovaščani Gozda, najprej navzdol v dolino Črne in ob Črnem potoku do prevala Volovljek in naprej proti nesrečnemu kraju. V napol podrtem hlevu je bila še živa sestradana krava, ki je pojedla izpod sebe ves nastil. Gospodinjo so našli z mello v roki, stisnjeno v kotu; skupaj s sinom sojo pokopali 8. marca. Helena je ob nesreči pletla. Našli sojo ob podrti peči, s pletilkama, zabodenima v vrat. Pokopali sojo 11. marca, devet dni po nesreči.7
6	Pregled razvoja je z novimi podatki dopolnjena kratka vsebina knjige: France Malešič, Cene Griljc, Vlasto Kopač, Tone Škarja, Miro Štebe, 2002: Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. PZS, Ljubljana (pri nadaljnjem navajanju: Zgodovina, 2002, str.). - Dopolnila glej: France Malešič, 2012: Neustavljiva želja iti pomagat. V: Želja pomagati. Devetdeset let organiziranega reševanja na Kamniškem. GRS Kamnik (1922-2012), 220-261.
7	Nedvomno se je to zgodilo prav takrat kot podobna nesreča
V naslednjem obdobju je bilo precej nesreč domačinov, turističnih nesreč pa še ni bilo. Tedanji znani reševalci so bili vodniki Johannesa Frischaufa, ki je med letoma 1874 in 1876 prvi načrtno raziskoval Kamni-ško-Savinjske Alpe. Matija in Valentin Uršič iz Konca sta vodence pred prvo turo še vedno preskušala na domiselni Sprukov način na naravnem mostu Predas-lju, sicer pa sta s ponosom pripovedoval a, da sta rokovnjaškega rodu in se nikogar ne bojita. Sledila sta jima gorska vodnika, svetovljansko samozavestni Lovrenc Potočnik in uglajeni Miha Uršič.
Osrednja osebnost je bil dolga leta Valentin Slatnar, po domače Bosov Tine (1852-1933), nekdanji divji lovec, ki je potem postal strog lovski čuvaj. Tega drznega plezalca, ki je bil prepričan, da mu v gorah nikdar ne spodleti, ker pije gamsovo kri, še danes ovijajo srhljive zgodbe in še presunljivo vprašanje, ali je bil ustreljeni divji lovec Peter res njegov sin.8
Slovensko planinsko društvo (SPD) seje v svojih prvih desetletjih ob vsaki nesreči na južni strani Grintov-cev lahko zanašalo na pomoč Bosovega Tineta. Kadar je bila sila, so poklicali njega in njegove lovce, da so rešili izletnike, ki so se znašli v stiski.9
Razmere ob ustanovitvi Slovenskega planinskega društva niso bile rožnate. Ni šlo le za spoznavanje domačih vrhov, ampak tudi za ohranitev slovenskega
treh domačinov iz Rateč v plazu na severni strani Rateške Ponce (Zgodovina, 2002, str. 41-42; Spomin in opomin gora, 2005, str. 34-36).
8	Zgodovina, 2002, str. 51.
9	Leta 2005 je bil v Kamniški Bistrici postavljen spomenik Valentinu Slatnarju - Bosovemu Tinetu, delo slovenskega kiparja Mihe Kača.
značaja gora. V napetih okoliščinah sta po nastanku Osrednjega društva v Ljubljani že takoj leta 1893 nastali Kamniška, to je prva podružnica SPD, in še druga, Savinjska podružnica. Takrat so se posebej izkazali zavedni Ivan Luznar, boj eviti Miha Kos, s piparskim imenom Keber, in njegov pobratim na savinjski strani Fran Kocbek. Luznar je 17. julija 1893 sporočil SPD in prav tako v Kamnik in še Kocbeku, da nameravajo nemškutarji označiti planinske poti po nemško. Kam-ničani so že po dveh dneh ustanovili prvo podružnico SPD, Kocbek pa je najprej pohitel z markiranjem in 28. avgusta ustanovil Savinjsko podružnico. Niti danes se ne bi mogli odrezati hitreje in bolje. Nova ugotovljena dejstva so izredno pomembna za našo planinsko in s tem tudi kulturno zgodovino.
Slovensko planinsko društvo od vsega začetka ni posebej spodbujalo »vratolomne turistike« oziroma hoje po ze l o težavnih poteh. Kamniško okrajno glavarstvo je za nevarne poti izdalo svarilo, naj turisti ne hodijo po njih brez vodnika.
V gorah nad Kamnikom se je prva znana hujša turistična nesreča zgodila kasneje kot drugod in se je tudi srečno končala. Izurjeni turist Herman Wunderlich z Dunaja se je v torek, 20. avgusta 1895, pod Sukal-nikom v Planjavi za l ezel v robno zev in tam prenočil, zjutraj pa ni mogel več ven. Pod Kamniškim sedlom sta njegove klice slišala pastirja na planini Na Stanu. Nista mogla razbrati, od kod so nejasni glasovi, zato sta odnehala. Sporočila sta v dolino. V četrtek sta proti večeru prišla dva delavca, ki ju je poslal Avgust Ter-pinc, odbornik kamniške podružnice SPD, vendar mu brez vrvi nista mogla pomagati. Medtem se je glas o nesreči razširil po Kamniku. Pozno zvečer je iz mesta z vsemi potrebščinami krenil gozdar Ivan Luznar, ki je zelo dobro poznal gore nad Bistrico, z njim pa še kadet deželne brambe Edvard Pollak in študent Vinko Levič-nik. Na kraj nesreče so prispeli v petek ob pol sedmih zjutraj. Po vrvi so k ponesrečencu najprej spustili nahrbtnik z jedmi in pijačo, saj je bil ves čas brez hrane. Bil je še toliko čvrst, da se je potem sam privezal na vrv. Uspeli so ga potegniti navzgor, bil pa je zelo slab, ves odrgnjen in okrvavljen po obrazu, rokah in nogah. Pripeljali so ga do Stranj. Tam ga je množica ljudstva navdušeno sprejela in tudi v Kamniku ga je ogromno ljudi burno pozdravljalo. Kraju nesreče so domačini nadeli ime Wunderlichov sneg.
Vse se je srečno končalo. Miha Kos je v Planinskem vestniku napisal odlično poročilo o nesreči in reševanju. Kljub temu so »domači nasprotniki« v nemških časnikih dogodek izkoristili za ponovni napad na Slovensko planinsko društvo in mu skušali pripisati vzrok nesreče ter »hinavsko klicali oblaslva na pomoč, da bi prepovedala društvu delovanje«. Seveda jim SPD ni ostal o dolžno: »Pot od Planjave na Kamniško sedlo pač ni šetališče ... zato si je vsakdo sam kriv, ako se ponesreči na takem polu, ker ni zadosti previden, v gore ga pa nihče ne sili.«10
Bilo je še več manjših turističnih nesreč in nezgod.11
10	Zgodovina, 2002, str. 78-82.
11	Jožefa Berlec, po domače Jerinčkova Pepa iz Konca, je
pripovedovala: »Znočilo se je. Šla sem okrog hiše. Zdelo se mi je, da slišim klic. Prisluhnem še enkrat. Nisem verjela, da bi kdo mogel v tem neurju biti v gorah. Veter je spet prinesel
Šestega junija 1912 se je 14-letni Ludvik Repe hudo ponesrečil na robu Velike planine. Že nekaj ur po nesreči mu je prihitel pomagat gorski vodnik Franc Prelesnik s tovarišem. Izdihnil je med prenosom.
V času, ko je bila v Kranjski Gori 16. junija 1912 ustanovljena prva »Rešilna postaja« in s tem uradno tudi slovenska Gorska reševalna služba, so v gorah nad Kamnikom ob vsaki nesreči ali stiski izletnikov in turistov še vedno poklicali Bosa in njegove lovceali pa gorskega vodnika Franca Prelesnika. Bos in njegovi so sodelovali pri reševanju Janka Petriča leta 1913 z Ledenika pod Skuto, po l eg njih pa tudi vodniki iz Kokre in z Jezerskega in še posebej 74-letni gorski vodnik Blaž Plaznik iz Solčave. Tridnevno iskanje s treh strani Grintovcev in izredno težavno reševanje je zgovorno kazalo, kako nujno potrebno je ustanoviti reševalne postaje tudi pod Kamniško-Savinjskimi Alpami.
Žal je vse prehitela prva svetovna vojna, med katero so bili Grintovci v zaledju, v njih pa je bil živahen turistični obisk.12 S tem je SPD vsaj malo zmanjšalo denarno stisko in se ohranil o. Po vojni pa je vse sile posvetilo obnovi. To nikakor ni ustrezalo navdušeni mladini, zato je ustanovila Turistovski klub Skala. Izredno zanimanje za gore in alpinizem je s seboj prineslo nesreče.
Štirje srčni bratje Erjavški so začeli reševati sami od sebe, šele za njimi je SPD postopno urejalo reševanje - sledila je ustanovitev reševalne postaje, druge pri nas
Bosov Tine se je že bližal sedemdesetlm in ni šel več z vese lem v steno. Ob pravem času so na pravo mesto stopili štirje srčni bratje France (rojen lela 1898), Tone, Peter in Lojze Erjavšek, po domače Je-rinčkovi. Bili so še majhni, ko seje družina leta 1910 preselila v Uršičevo bajto v Koncu (danes pri Štritofu). Kmalu potem se je oče smrtno ponesrečil pri spravilu lesa. Mati Ivana je ostala sama s šestimi otroki in staro materjo, Jerinčkovo Pepo, znano po tem, da je s košem sestopila čez zloglasnega Konja. Otroci so pomagali, kot so le mogli; nabirali so zdravilna zelišča in planinsko cvetje, pasli ovce in poslušali napete zgodbe, ki jih »stricu« Bosovemu Tinetu ni nikoli zmanjkalo. Vleklo jih je v skrivnostni gor ski svet in spoz navali so ga vedno bolj. Ze l o zgodaj so začeli nositi tovore na Kamniško sedlo. S štirinajstimi leti so drug za drugim vsi štirje prijeli za drvarsko sekiro.
Leta 1921 sta se pod Kalcami zalezla dva dijaka in klicala na pomoč.
France Erjavšek:»Dobro se spominjam, kako sva takrat z bratom Tonetom prvič reševala. Lep poletni dan
oddaljeni klic. Stopila sem do grape proti Kurji dolini in zagledala v Kalcah neko svetlobo in slišala razločnejše klice na pomoč. Izvedela sem, da jih je več, da so bili na lovu in so zašli, ker so hoteli po bližnjici v dolino. 'Pepa, pojdi po Bosa,' so mi rekli, 'in naj ne pozabi prinesti vrvi s seboj.' Kasneje se je Bos šalil, kako so cvilile mestne gospodične, ko jih je spuščal po vrvi čez steno. Ne bi bilo pa šale tedaj, če bi Bos tisto noč ne prišel do njih, ker je drugi dan v gorah začelo snežiti. Bos je bil junak za tiste čase, veste.« 12 Otmarja Hegemanna je julija 1917 ob Gamsovem skretu
reševal Valentin Slatnar - Bos s svojimi lovci; zataknila se jim je vrv, zato so morali spustiti Bosa v steno, da jo je iztaknil in so pokojnega lahko spustili navzdol.
169
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
170
Štirje srčni bratje Erjavški, po domače Jerinčkovi, spredaj France in Lojze, zadaj Tone in Peter (Arhiv: GRS Kamnik)
je bil, le zgoraj po robeh Kalc in Jermenc so se vlačile sive megle. Bila sva na bližnjem travniku in zazdelo se nama je, da slišiva glasove s Kalc, zato sva pozorno prisluhnila. Res sva slišala klice na pomoč nekje izJer-menc ali od Kodrovega grla. Pihal je rahel veter, zato nisva mogla zaznati točne smeri.
Kdo neki bi klical, saj tam gori ni poti, lovci pa so tiho, kadar lazijo za gamsi? Klici so bili vse bolj glasni in pogostejši. Vedela sva, da morava pomagati, čeje kdo v nesreči. Nekaj bi morala storiti, pa nisva vedela kaj. Končno sva se odločila. Vzela sva staro konopljeno vrv, ki je bil a pri bajti za veza nje sena. Kar hit ro sva bila v Kurri dolini in klice sva že razločno slišala, toda nisva vedela, od kod prihajajo. Vendar sva po njih ugotovila, da sta dva. Najbolj naju je skrbelo, kaj je z njima, ali bova zmogla, kako in koliko jima lahko pomagava. Bila sva pred težko odločitvijo. Prvi koraki na dolgi reševalski poti so bili izredno težki.
Klici 'Na pomoč! Na pomoč!' so se zamolklo odbijali od sten in grap okrog Kurje doline. Biti sta morala visoko zgoraj, nekje v ruševju nad steno, le videlaju nisva. Prostrani in težko prehodni svet v Kalcah in Jer-mencih sva dobro poznala, vedela pa sva, da ju bova težko našla. Slišala sta naju in svetovala sva jima, naj zakurita ogenj. Dim se je kmalu dvignil nad ruševje in
lahko sva ugotovila, kje sta. Hitela sva navzgor in po lašti. Kmalu sva prišla v Jermensko grapo ter po ruševju do njiju. Bila sta dva ljubljanska študenta, ki sta se s Kalc skušala spustiti v Kurjo dolino, v zagati nad Kodrovim grlom pa nista mogla ne naprej ne nazaj. Nista bila poškodovana, le izčrpana sta bila. Ob javoru sva ju spustila v položnejši svet in pripeljala v dolino. Vsi smo bili srečni, posebno ponosna sva bila midva s Tonetom, ker sva mladima študentoma gotovo rešila življenje. Od tam se sama ne bi rešila.«
Istega leta so bratje še trikrat pomagali izgubljenim turistom.13
Tudi naslednje leto ni bilo nič drugače: »Z bratom Tonetom sva šla gor proti Trati pogledat, kaj delajo jar-ci, pa mrvo sva se namenila prinesti nazaj gredoč v Ko nec. V žlebu pod Slemenom sva našla moža, ki je imel zlomljeno nogo in bil tako izsušen, da ni mogel govoriti. Stare grablje sva uporabila za opornico, z vrvjo za povezovanje mrve pa sva ga reševala čez skok v Gamsovem skretu. Naložila sva ga v krošnjo za seno in ga nosila do Bistrice. Frtunov ata ga je potem z loj-trnikom in kravo peljal do Stahovice, Pajkov oče pa s prekom in konjem k dohtarju v Kamnik.«
Očitno je bilo, da bratje sami od sebe in z veseljem postajajo pravi gorski reševalci, čeprav so morali vsakič opustiti drvarsko sekiro in skromni zaslužek. Vedeli so, da se je stari Bos, ki jim je razkazoval stečine in prehode in jim zaupal marsikaj važnega, utrudil. Gore nad domačijo so poznal i kot ma l okdo. Med njihovim del om so se iz strmin nad bistriškim goz dom vedno pogosteje oglašali klici na pomoč in neustavljiva želja iti pomagat jim ni več dala miru. Zavedeli so se, da so sedaj prav oni na vrsti in da je to njihov pravi poklic.
Leta 1922 so se v slovenskih gorah zgodile vsaj tri nesreče, ki so zahtevale naporno in dolgotrajno reševanje in so močno odmevale.14 Gorski vodniki so bili sicer dolžni reševati insoza to prejemali vsaj nekaj zaslužka, vsi drugi naključni reševalci pa so vedno teže pustili svoje delo in druge obveznosti. Te okoliščine so spodbujale vodstvo SPD, da je začelo postopno urejati reševanje. Poživilo je delo reševalne postaje v Kranjski Gori in se dogovarjalo za ustanovitev rešilnih skupin in postaj v Kamniku, Mojstrani, Bohinju in drugod. Kljub temu seje Osrednje društvo v Ljubljani ob pomanjkanju denarja in drugih skrbeh še naprej zanašalo na to, da najhujših nesreč morda ne bo veliko in bo še vedno zadostovala zanesljivost gorskih vodnikov in drugih domačinov.
Glas o Jerinčkovih bratih iz Konca v Kamniški Bistrici, na katere so se lahko zanašali turisti, je prišel tudi do vodstva SPD. France Erj avšek je že kot otrok vodil turiste. Enaindvajsetega novembra 1921 je opravil prvi vodniški izpit (preskus za vodniškega aspiranta), 26. novembra pa je od okrajnega glavarstva v Kamniku prejel vodniško knjigo s pravico, da vodi turiste po za-
13
14
Doslej neznani podatki so iz članka Obisk pri gorskem vodniku in reševalcu. Razgovor s Stahovčanom Francetom Erjavškom. V: Slovenski dom, 12. in 13. avgust 1937. Lojze Cilenšek 12. julija na Triglavskem ledeniku; sledila je nošnja vso dolgo noč do Bohinja. - Emanuel Kusy - Dubrav 17. septembra v viharju na Plemenicah nad zahodnim delom Triglava; najden čez nekaj dni. - Josip Turk 26. novembra na poledenelem Grintovcu; naslednji dan tvegan prenos v dolino Kokre.
znamovanih poteh v Kamniških Alpah (prvi vodenec je v vodniški knjižici vpisan 14. avgusta 1922).15
Slovensko planinsko društvo je leta 1922 dalo navodilo Ivanu Krivcu, gospodarju planinske koče v Kamniški Bistrici, naj naroči Francetu, da zbere fante, ki poznajo vse kraje v gorah in so primerni za gorsko reševanje. S to reševalno skupino naj vedno priskoči na pomoč, SPD pa bo poskrbelo za opremo in drugo. France Erjavšek v svojih spominih piše, da je bila 22. junija 1922 v Stahovici že ustanovljena gorska reševalna skupina.16
Ustanovitev kamniškega gorskega reševanja se torej ni začela s kakšnim slovesnim sestankom - bratje Erjavški so preprosto začeli reševati. SPD jim je sledilo in je Kamniški podružnici sporočilo o reševalni skupini v Kamniški Bistrici. Dogovarjalo se je za ustanovitev rešilne postaje pod okriljem podružnice. Vodja reševalne skupine naj bo France Erjavšek, načelnik pa Kamničan Maks Koželj. Skupini sta se pridružila Franc Ajdovec, po domače Rezmanov, Peter Uršič, po domače Bosov Peter, kasnej e pa Andrej Šlebir, po domače And rej ko, Tone Gradišek, Janez Koželj in drugi.
Pomena zanesljivega reševanja seje zavedala tudi Kamniška podružnica SPD in še posebej njen dolgoletni tajnik, znani slikar Maks Koželj iz Kamnika, ugleden gorski krajinar. Prav pri ustanovitvi in delu gorske reševalne službe vKamniku je pokazal vse svoje sposobnosti in znanje. Ni mu bilo žal ne časa ne denarja. Spodbuj al in navduševal je brate Erj avške. Prvi se je zavedal, kaj pomenijo za reševanje v Grintovcih in koliko reševanje pomeni njim samim. Bil je doma iz mesta, od bratov Erjavškov pa je bil toliko starejši, da se nihče od njih ni počutil tekmeca. Zavedali so se, da pri svojem delu ne morejo drug brez drugega. Vsak od njih je bil na svoj em mestu zanesljiv in nenadomestljiv. Šlo je za dogovor mož, ki so vedeli, kaj je njihova dolžnost. Njihova zaveza reševanju je trajala več kot petdeset let.
Kadar je vest o nesreči prišla z gora v Bistrico, so bratje in njihovi tovariši takoj pustili delo in tekli na »rešilno ekspedicijo«. Bili so izredno hitri, vendar jih je bilo vedno premalo, njihova oprema je bila slaba, pri nošnjah pa so ze l o trpe l i. Koželj je kot tajnik kamniške Meščanske korporacije poskrbel, da so jih lahko pogrešil i pri de l u v bislriškem gozdu in da so prej e l i za služe no na do me sti lo, če je le šlo.
Takrat pa, ko je sporoči l o o pogrešanem ali izginulem prišlo najprej v Kamnik, je Koželj poskrbel za obvestila reševalcem in opremo. Kot poznavalec gora si je vedno takoj zamislil, kaj vse bi bilo potrebno poizve-deti in ukreniti in kje bi kazal o iskati. Erjavški so na njegova vprašanja odgovarjali z dejanji, ki jim ni bilo para. Z gotovostjo je mogoče trditi, da tako uglašene
15	Leta 1935 je z najmlajšim bratom Lojzetom, Petrom Uršičem in Andrejem Šlebirjem v Ljubljani opravil petdnevni tečaj za gorske vodnike, za kar so dobili vodniška spričevala (France Erjavšek: Doživetja; rokopisni spomini 1976. -Vlasto Kopač, 1978: Gorski vodnik in reševalec France Erjavšek. V: PV, str. 755).
16	France Erjavšek v rokopisnih spominih (gradivo Staneta Erjavška). - V kartoteki GRS, nastali po letu 1950, je pri vseh tedaj še aktivnih kamniških soustanoviteljih zabeleženo leto začetka 1922 (arhiv Slovenskega planinskega muzeja).
Slikar Maks Koželj, prvi načelnik Postaje GRS Kamnik (Arhiv: družina Vida Koželja)
in učinkovite reševalne skupine takrat ni bilo nikjer drugod pri nas. Še posebno to ve lja za iskanja pogrešanih.
Posebno težavna so bila zimska reševanja. Maja leta 1927 si je Aleksander Klemenc pod Ojstrico zlomil nogo. Ko je France Erj avšek izvedel za nesrečo, je s tremi takoj odšel na »rešilno ekspedicijo« proti Koroši-ci. Ležal je debel sneg. Udirali so se do pasu. Na Koro-šici so našli obupanega ponesrečenca in ga okrepčali. Dali so ga na nosila in ga nosili v dolino in naprej vse do Predkonjske. Tam jih je na Hudem po l ju s konjem in vozom pričakal Anton Preklet.
»Pri nošnji in gaženju se v debelem snegu nismo mogli izmenjavati. V zmehčanem snegu smo morali gaziti trinajst ur nepretrgoma. Skoraj so nam odmrle roke. Takrat sem se zaklel, da v štirih ne bom šel nikdar več reševat.
Posebne reševalne opreme takrat še ni bilo; bila je le zelo enostavna in slaba. Imeli smo le kramžarje - drvarske dereze na šest krempljev. Nosila iz debel smo si naredili sami kar ob reševalni akciji. Zasilna nosila so bila kar iz povezanih ruševih vej, ki so bila na meliščih in snežiščih kot nekakšne sani, vendar smo takšna uporabljali le za mrtve ponesrečence, kadar res ni šlo drugače. Dobili smo samo ena res dobra nosila, eno slabo konopljeno plezalno vrv, nekaj obvez,
171
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
Kamniški reševalci Mihajla Webra v severni steni Grintovca leta 1931 (Arhiv: Slovenski planinski muzej)
172
po ene opornice, cepin in spojke. Pozneje smo si tudi sani za reševanje ponesrečencev z Velike planine naredil i kar sami. Dobro so se obnesle, ker je bil o kar preveč poškodovanih. Ponesrečence smo po dolini ta krat še vozil i z lojtrni kom s kravo ali konjem po kolovozu iz Bistrice do gostilne Pri Pajku v Stahovici. Od tam jih je z vozom največkrat odpeljal v Kamnik Karel Prelesnik, gostilničar in stahovški župan.«
Avgusta 1927 se je v Brani smrtno ponesrečil Avgust Prohinar iz Kamnika, ki je skušal za svoj rojstni dan materi nabrati planike. Nesreče so se potem vrstile. Reševalci so za svoje delo dobili plačilo v obliki dnevnice po sto dinarj ev. Le tako jim je bi l o mogoče pustiti delo in iti na pomoč. Odličen organizator Koželj je ves čas vse opravljal brezplačno. Modro je ostajal v ozadju in postoril, kar je bilo potrebno, čeprav ni bilo vedno najbolj prijetno. Delovanje tega utečenega reševalnega moštva je bilo v tedanjem času in še dolga desetletja vsem za vzor. Zgodilo se je, da so šli na pomoč na savinjsko, jezersko ali kokrsko stran. Tako so Mihajla Webra, ki se je leta 1931 smrtno ponesrečil v severni steni Grintovca, našli, ko so plezali po steni navzdol. Prenesli so ga na Jezersko. Alberta Makuca, ki je leta 1932 zdrsnil s poledenele Strehe Grintovca, so šli iskat na zahodno stran.
Bolje organizirana gorska reševalna služba - reševanje Wisiaka
Organiziranost slovenske gorske reševalne službe do leta 1932 ni bil a preveč utečena in je bila prepuščena posameznim krajem oziroma postajam. Potem
sta vodstvo prevzela Stanko Hudnik in dr. Bogdan Bre-celj in se je vse obrnilo na bolje. Še vedno pa je bilo veliko težav zaradi stroškov. Marsikdaj rešenci niso imeli denarja in je vse ostalo Osrednjemu reševalnemu odboru SPD in postajam.
Leta 1933 je znanega in priljubljenega skalaša Sandija Wisiaka pod Rdečim kupom v Planjavi zasul snežni plaz. France Erjavšek je hitro zbral sedem reševalcev in krenil proti Kamniškemu sedlu. Hotel je iti reševat že v temi, vendar je bila noč zelo temna. Ob štirih zjutraj so odrinili iz koče na Sedlu. Sneg je bil močno južen, pod Babami so ga gazili do pasu. Bolj obirave reševalce je France poslal v spodnji, lažji del, sam pa je z nekim drugim reševalcem pregledal ves plaz pod Rdečim kupom, tako imenovani Wunderlichov sneg. Spodnja skupina je našla rokavice in krvave lise v snegu. Zasutega so v ogromni plazovini iskali zaman.
Nato so iz Ljubljane složno prišli na pomoč reševalci reševalnega odseka SPD, skalaški reševalci in še drugi posamezniki, čeprav so bili drugače med seboj zelo različni in niso bili v najboljših odnosih. Pod vodstvom Stanka Hudnika in Bogdana Breclja so zasutega našli po dolgotrajnem trudu. Prav ta izkušnja jim je izredno pomagala pri največjem reševanju iz plazu leta 1937 pod Storžičem.
Sedemindvajsetega oktobra 1934 sta v gorah izginila zaročenca Ema Černič in Jože Jezeršek, ki sta se namenila v Kamniške planine. Domači soju pogrešili 9. novembra in potem obvestil i SPD. Po izbo ljšanju vremena soju po dvodnevnem temeljitem iskanju 15. novembra bratje Erjavški in njihovi tovariši našli na zasneženem pobočju pod severno steno Brane. Odšla
Iskanje Sandija Wisiaka v plazu pod Planjavo leta 1933 (Arhiv: Slovenski planinski muzej)
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
sta bila na Veliko planino, čez Konja na Korošico, Ojstrico, Planjavo in do Kamniškega sedla; ker pa je bila koča zaprta, sta nadaljevala proti Okrešlju in pri tem zdrsnila na poledenelem pobočju Brane. Zaradi varnosti so se reševal ci mo ra li od njiju vr ni ti čez Sedlo v Kamniško Bistrico in se iz doIine odpeIjati z mestnim avtobusom naokrog v Logarsko doIino; od tam so se povzpe I i do njij u pod Brano in ju prenesli v Logarsko do li no.
V nedeljo, 21. aprila 1935, seje Mirko Gombačsto-varišem s smučmi odpravil čez Mala vratca proti Skuti in zdrsnil na strmem in poledenelem pobočju več sto metrov navzdol po snegu in ledu proti Jurjevcu.
Gorska vodnika France in Lojze Erjavšek sta se ob nedeljah in praznikih zadrževala v bližini doma v Kamniški Bistrici, vedno takoj pripravljena priskočiti na pomoč. Izvede I a sta za nesrečo in v četrt ure odhitela na pomoč. Izletniki so iz Bistrice lahko opazovali ponesrečenca, kako je dajal znake življenja in nato obležal. Kmalu so razburjeni zagledali brata Erjavška, kako sta v rekordnem času prihitela do njega. Bil je hudo poškodovan, ves premočen je bledel. Za siIo sta ga obvezala, mu dala okrepčilo, ga zaviIa v odeje in ga peljala po strmem in zasneženem brezpotju proti dolini. Medtem se je znočilo; deževalo je in snežilo. Brata, vajena vsega, nista pomnila tako strašnih ur v gorah. Stežka sta ponesrečenca spravila čez prvi poledeneli žleb Jurjevca, se morala ustavljati in se umikati padajočemu kamenju in plazovom. Iz doline je prihitelo še šest reševalcev. Z velikimi težavami in večkrat v smrtni nevarnosti so v trdi noči, snegu, dežju in burji spravljali večinoma nezavestnega ponesrečenca po strmem
prehodu iz Jurjevca naravnost v dolino pod Kokrskim sedlom. Nezavestni ponesrečenec se je zapletel v skalovju, odpel se mu je pas in je obvisel le na vrvi. Francetu Erjavšku seje posrečilo, da ga je prestregel v zadnjem trenutku. Na glavnem plazu v Kokrski dolini je bi I a tema kot v rogu, svetilke v viharju niso gorele. Izgubili so se. Francetu seje naposled vendarle posrečilo najti pot. Izmučeni so opolnoči prišli v Bistrico. Od tam so Gombača z naročenim avtom prepeljali v bolnišnico, tam pa je naslednji dan izdihnil zaradi notranjih poškodb in pljučnice.
Leta 1936 je biIo kar pet od sedmih smrtno ponesrečenih najprej pogrešanih na obsežnem območju in so bi I a večkratna iskanja izredno dolga in težavna. Študenta Emila Vilfana, ki se je izgubil na Veliki planini, so Erjavški iskali tudi na smučeh. Srečka Vavpotiča so iskaI i po vsej zahodni polovici Grintovcev. Kasneje sta ga našla lovca.
Izgubila sta se tudi študenta Vid Jernej Janša in Mladen-Marcel Mikšic. Štirje bratje Erjavški soju iskali sami. Vedeli so le to, da sta odšla iz koče na Kokrskem sedlu. V štirih dneh so v slabem vremenu in v neverjetnih krogih podrobno pregledali Grintovce od Kočne do Brane in ju nazadnje našli v Malem Hudem grabnu, kjer bi ju sicer zasulo kamenje. Potem so oba z velikimi težavami po nevarnem svetu s pomočjo tovarišev spravili v dolino. Tudi najboljši poznavalci niso mogli verjeti, kje vse so ju bratje iskaI i. Časniki so bili spet polni upravičenih pohval. Nesporazum z nepoučenimi sorodniki se je spremenil v hvaIežno občudovanje.17
17
Zgodovina, 2002, str. 183-189. - Spomin in opomin gora, 2005, str. 155-157.
173
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
Pavle Kemperle, alpinist in dolgoletni načelnik kamniške GRS (Arhiv: GRS Kamnik)
alpinistični odsek in potem vedno bolj sodelovali pri reševanjih. V vsem je bil prvi Pavle Kemperle, ki se je najbolj zavedal, kako pomembno je njihovo znanje pri reševanju iz težavnih sten. Lep alpinistični uspeh je bila prva smer v severozahodni steni Rzenika, v časniku pa je bila novica nekoliko preveč poudarjena. Ljubljanski plezalci so trdili, da je dejanje nepomembno, in omalovaževali kamniške plezalce. Kemperle jim ni ostal dolžan. Spor se je stopnjeval in vplival na kasnejše dogodke.18 Kemperle in Bine Benkovič sta na to odgovorila s sijajno novo smerjo v osrednjem delu severozahodne stene Rzenika. Alpinizem in gorsko reševanje pa sta postajala neločljivo povezana.19
Med drugo svetovno vojno so po l eg nemških turistov mladi s strahom sprva še hodili po gorah in tudi plezali, kolikor je bilo še mogoče. Gorska reševalna služba SPD kot organizacija ni več delovala in tudi kamniška postaja ne več. Bilo pa je nekaj nesreč in tudi poizvedovanj. Reševalci, ki so bili dosegljivi, so še vedno reševali. Okupacijske oblasti so postopale neusmiljeno. Franceta Erjavška, kije šel iskat pogrešane nemške oficirj e, so zaradi zamude skoraj ustrelili. Tridesetega junija 1942 so Nemci sredi Kamnika med osmimi, ki so jih prij e l i po naključju, obesili gorskega reševalca Antona Balantiča, po domače Cesarjevega iz Godiča, in Mihaela Prekleta, po domače Prelesni-kovega iz Črne, ter Franceta Jerasa iz Stahovice, ki so jih neoborožene aretirali v drvarski koči na Kalu v Dolskem grabnu. Prvi je bil dolga leta med glavnimi člani reševal ne po staje, druga dva pa sta pri reševanjih pomagala občasno.20
Maks Koželj je arhiv reševalne postaje skril na podstrešju, Pavle Kemperle pa alpinistični arhiv v votlini pod steno Rzenika. Reševalci so pomagali pri gradnji partizanske bolnišnicev Kamniški Beli.
Povojni razvoj in obdobje Pavleta Kemperla
174
Po leg večjih nesreč je bil a vrsta manjših, ki se niso končale najhuje. Odškodnino za izgubljeno dnino so reševal ci mar sik daj ča kali po več me se cev. SPD je po nesrečah opozarjalo na velike stroške reševanj in da ne more nositi stroškov prevoza po dolini ali celo pogreba, kar seveda ni bila dolžnost reševalcev. Vendar so bile včasih okoliščine takšne, da se je mudilo in je bilo treba ukrepati čim prej. Planinski vestni k je zato zapisal: »Toda, kaj bi rekla javnost, če reševalno moštvo ne bi pomagalo? Planinec mora imeti določeno zavest varnosti.«
Primerilo seje tudi, da so nekateri poklicali na pomoč in so jih ma l oštevilni reševalci z muko prinesli v do l ino, tam pa so rešenci vstal i z nosil in shodi l i. Ali pa je ponesrečeni reševalce nahrulil, naj vse skupaj plačajo sami - in ker ni imel denarja, se je tako potem tu di zgo di lo ...
Prvi alpinisti med gorskimi reševalci -huda leta druge svetovne vojne
V Kamniku so se od leta 1932 mladi planinci navduševali nad alpinizmom. Začeli so plezati in se kmalu pridružili tudi reševalcem. Leta 1937 so ustanovili
Po koncu druge svetovne vojne je pri Glavnem odboru Fizkulturne zveze Slovenije začel delovati Odbor za planinstvo in alpinisti ko, ki ga je vodil France Av-čin, za njim pa Vlasto Kopač. Slovenska gorska reševalna služba je bila v prvem letu odsek v okviru tega odbora in je imela sedež na Jesenicah. V Kamniku je Pavle Kemperle pomagal na noge planinskemu društvu, Maks Koželj pa je znova organiziral gorsko reševanje.21 Nastale so postaje v Kamniku, Stahovici in Kamniški Bistrici. Spetso se zbrali vsi reševalci, razen pokojnih Toneta Balantiča in Lojzeta Erjavška. Oživel je tudi alpinizem. Kemperle je odšel za logarja v Kokro in na Jezersko in je leta 1948 tamkaj pomagal usta-
18	Zgodovina, 2002, str. 194. - Glej tudi: Adolf Čebulj, Prispevek h kroniki Rzenika. V: PV, 1953, str. 541.
19	Med drugimi znanimi predvojnimi alpinisti gorskimi reševalci je bil tudi medicinec Janez Presl; reševal je npr. junija 1938 na Kalcah Ivano Perše (zanjo je bilo v arhivu po pomoti zabeleženo, da ni preživela).
20	Maks Koželj, načelnik kamniške postaje, je pred staro pošto (na sedanjem Trgu talcev) zagledal osem obešenih domačinov: »Obesili so moje reševalce, ki so reševali prav Nemce!« Glej tudi Kamniški občan, št. 6, junij 1972; Zgodovina, 2002, str. 207.
21	Že prva leta po vojni je bilo nekaj hudih nesreč zaradi nabiranja planik na Veliki planini in Krvavcu.
Reševalni tečaj na Kokrskem sedlu leta 1958 (Arhiv: GRS Kamnik)
CD
■ ^^^m
>
O ■O
0
M
1
CD >
CD
C^
M
CD
cr
noviti planinsko društvo in alpinistični odsek, nato pa tudi postajo gorske reševalne službe.22
V naslednjem letuje bila slovenska GRS razdeljena na centra l o na Jesenicah in pet baz s postaj ami. Ena od baz je bil a v Kamniku (vodil jo je Bine Benkovič) in je vključevala poleg postaj v Kamniški Bistrici, Stahovici in Kamniku tudi ljubljansko postajo, čeprav so nekateri menili, da bi bilo bolje obratno.
Na čelu nove postaje v Stahovici je bil v povojnih letih France Erjavšek, postajo v Kamniški Bistrici pa je vodil Peter Uršič. V teh dveh postajah so bili predvojni reševalci Tone in Peter Erjavšek, FranceAjdovec, Franc Balantič, Janez Koželj, Andrej Šlebir, Tone Trobevšek in Tone Gradišek. V kamniški postaji so se predvojnim reševalcem Binetu Benkoviču, Ivu Kumru in Karlu Bišku pridružili Lado Bučer, Milan Šimnovec in Albert Štupar.
Leta 1946 je kamniško postaj o vodil Lado Bučer, v njej pa so bil i še Janez Bergant, Alojz Do l inšek, Vinko Flerin, Jože Janežič, Miha Jerman, Leopold Lampič, zdravnik dr. Bogdan Premrou, Janez Repanšek, Ivan Šest in Nace Vidmar.
Septembra 1946 se je zgodilo, da so po nejasnem obvestilu na severni strani Grintovca iskali ponesrečenega vojnega ubežnika Herberta Hassenbeina. Pri tem je sodeloval tudi Bine Benkovič, ki bi moral bili
22 Obmejno območje Jezerskega je postajalo vedno bolj zaprto, zato je obetavna alpinistična dejavnost po nekaj letih zamrla, še posebno, ko se ¡e Kemperle leta 1951 vrnil v Kamnik.
takrat na domačem tečaju na Kamniškem sedlu. Dolgo nočno iskanje je bilo zaman in Benkovič se je brez počitka odpravil na tečaj na Sedlu. Zvečer gaje tamkaj že čakalo obvestilo, naj se vrne na reševanje. Slu je sporočil, da se zaradi preutrujenosti ne čuti sposobnega, da bi takoj odšel reševat. Sledil je disciplinski po sto pek, v katerem so oce ni li, da je od klo nil po moč zaradi lokalpatriotizma, oportunizma in predsodkov. Kljub poj asnil u, da takrat ni bil sposoben pomagati, so ga kaznovali s prepovedjo javnega nastopanja in delovanja v planinstvu in reševanju. Bazo so preselili v Ljubljano.
Vsi, ki so pozna l i oko l iščine, so se zaveda l i, da mu je bila storjena velika krivica. V ozadju je bila še stara plezalska zamera zaradi Rzenika. Najboljši predvojni alpinist je potem v nekaterih nujnih primerih še vedno pomagal pri reševanju, sicer pa seje zagrenjen umaknil. Kemperle je večkrat poskušal obnoviti postopek, a mu to ni uspelo.
Po odstopu Bineta Benkoviča je postajo GRS Kamnik vodil Karel Biško, po njegovi nesreči z motorjem 26. maja 1947 pa je načelnik postal Leopold Lampič. Aktivni so bili še Karel Benkovič, Janez Bergant, Lado Bučer, Drago Močnik, Leon Pregelj, Ivan Šest, Albert Štupar in Janez Tajč.
Lela 1947 se je slovenska planinska organizacija preimenovala v Planinsko zvezo Slovenije. Marca je bil na Kokrskem sedlu prvi republiški poletni plezal-
Reševanje Hannelore Uhse s Kamniškega sedla leta 1967 (Arhiv: GRS Kamnik)
CO ">
O
■a
0
M
1
CD >
CO
ci
M CO
cr
ni tečaj. V slabem vremenu so šli štirje tečajniki sami pogledat razmere proti Grintovcu. Pri tem je Milena Hartman iz Ljubljane zdrsnila po ledeni strmini in se smrtno ponesrečila. Organizirali so reševanje in poslali enega od tečajnikov po pomoč. Sel je v megli zašel na kokrsko stran, kar so izvedeli šele tretjega dne.
Maja istega leta je bil na Kamniškem sedlu prvi slovenski reševalni tečaj, ki so ga vodili jeseniški reševalci.23 Po prvem uspešnem dnevu je na snežišču pod Brano zdrsnil tečajnik Dušan Koštomaj. Gorski vodnik Marjan Keršič - Betač je skočil za njim in ga z vetko sreče ujel po 150 met rih drsenja in prekopicevanja. Imel je hudo poškodovano glavo. V komaj pet t h urah in pol so ga odnesli v dolino in odpeljali v bolnišnico, vendar je podlegel poškodbam.
V tistem času je ljubljanska baza vključevala sposobne alpiniste, ki so potem vedno bolj sodelovali pri reševanju v Kamniško-Savinjskih Alpah. Bazo in postajo je vodil Marj an Keršič - Be t ač, člani pa so bi t i San-di Blažina, Daro Dotar, Milan Hodalič, Rado Kočevar, Miha Verovšek, Dane Škerl, Evgen Vavken in France Zupan. Bili so velikokrat v gorah in so vedno takoj priskoči t i na pomoč. Seveda je klic na pomoč dostikrat dosegel tudi domače reševalce iz Kamniške Bistrice in Stahovice pa tudi iz Kamnika.24
Kamniški alpinistični odsek in postaja GRS sta se spet postavila na noge. Albertu Štuparju, Leopoldu Lampiču, Leonu Preglju, Milanu Šimnovcu in Lojzetu Čebularju seje leta 1949 pridružila nova generacija z Adolfom Čebuljem, Branetom Jakopcem, Urošem Jankom, Jožetom Mulejem in Srečkom Valentanom, za njimi pa še Miha Habjan - Mihol. Izdajali so glasilo Glas gora in se lotevali vedno težjih podvigov.
Decembra 1950 je Ernesta Derganca, oskrbnika koče na Korošici, ki je šel v slabem vremenu naproti pričakovanim planincem, odnesel plaz izpod Presed-ljaja proti dolini Kamniške Bele. Enajsti dan so mimoidoči opazili le še njegovega sestradanega psa. Kljub večkratnemu iskanju ljubljanskih in kamniških reševal cev ga dolgo niso našli, vendar so pri tem januarja po naključju rešili planinko, ki je s tovarišem zdrsnila proti Lučki Beli (sopotnik Martin Aplenc je žal podte-gel). Derganca so našli 21. maja.
Kamniškim alpinistom se je v letu 1951 spet pridružil Pavle Kemperle in mladi so dobili nov polet. Preplezali so novo Centralno smer v Rzeniku, ki je bita tisto leto najtežja pri nas. Pri reševanju so še vedno pomagali tudi bratje Erjavški in drugi starejši reševalci, pristopili so še Engelbert Ribič, leta 1952 pa Ivan Marolt in Jože Belc.25
23	Na tem tečaju je sodeloval tudi kamniški alpinist in gorski reševalec Janez Bergant iz Radomelj.
24	Aprila 1950 je Viktor Hufnagel padel pri plezanju v vzhodni
steni Brane. - Julija 1950 se je Nedeljko Košuta ponesrečil pri plezanju v Dolški škrbini. Do Češke koče so ga reševali
kamniški reševalci in ga tam predali jezerskim reševalcem.
25 Septembra 1951 se je v viharju v Velikem Hudem
grabnu ponesrečil Aleksander Fric. - Novembra 1951 sta v manjšem plazu s Sukalnika zdrsnila Janez Rugelj in Andrej Fodransberg; reševali so ju udeleženci kamniškega
Kemper le je kot načel nik reševal ne po staje ves čas spodbujal delovanje alpinistov. Imeli so skupne sestanke, vaje in tečaje, postajali so vedno boljše moštvo. Vse to je bilo izredno pomembno, ko se je lela 1952 zgodila nesreča petih slovenjebistriških alpinistov v Špiku. Reševanje je potekalo v steni, ponoči in v zimskih razmerah in žal ni bilo mogoče rešiti nikogar. Nastala je globoka kriza, ki sta jo z reorganizacijo rešil a dr. Bogdan Brecelj in dr. Miha Potočnik. Centrala GRS se je preselila v Ljubljano; tam je nastala Komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije.26
V Kamniku se ta kriza ni to l iko poznal a prav zaradi Kemperlovega doslednega zavzemanja za tesno povezavo med alpinisti in reševalci. Enako kot druge postaje so dobili nov reševalni sedež (graminger) in reševalna nosila (mariner). Šli so na kolesarsko alpinistično odpravo na Grossglockner in potem v Lienških Dolomitih celo preplezali prvenstveno smer. Sledil je nov uspeh v Rzeniku. Med tem so se vrsti l a bolj ali manj težavna reševanja, pri katerih so se vedno znova izkazali reševalci, ki pa so bili žal zelo maloštevilni. Kemperle je zato skušal pritegniti kar največ mladih. Organiziral je dvodnevni skupni alpinistično-reševalni tečaj 27. in 28. oktobra 1956 na Kamniškem sedlu.
Prvi dan so pri programu sodelovali vsi, manjkala sta le reševalca Albert Štupar in Lojze Čebular. Tudi drugi dan ju ni bi l o, udeleženci pa so se po koncu tečaja vrnili v dolino. Šele takrat so ugotovili, da sta se pred odhodom oglasila pri gradnji lovske koče na Lepem kamnu, nato pa jima je nekdo pokazal napačno smer, v kateri naj bi bil a bližnjica na Sedlo. S seboj sta vze l a še očeta in sina Ignaca Zupana. Vodil jih je Štupar. Zašli so v strmo brezpotje pod zahodno steno Brane, ujela jih je noč, začel je naletavati sneg.
Zjutraj je bila videti vrnitev bolj tvegana, zato so nadaljevali in pozno prišli na severno stran Brane. Bili so navezani na eni vrvi, le prvi Čebular je imel cepin. Nenadoma je zadnji, ki ni bil vaj en uporabe lednega kladiva, zdrsnil in spodnesel še tre^ega in drugega. Čebular je drsenje že skoraj zavrl; okrog njih pa seje sprožil snežni plaz in jih vrgel čez skok. K sreči je Čebular vztrajal in z neverjetno močjo zaustavil vse štiri v Lij aku, tik nad prepadom. Štupar in oče Zupan sta bila hudo poškodovana in sta podlegla. Graničarji na Okrešlju so poklicali celjske reševalce, ki so proti jutru rešili enajstletnega Zupana in Čebularja. Pokojnih niso mogli vzeti s seboj. Pokril ju je sneg in so ju potem večkrat zaman iskal i in našli še l e konec pomladi. Čebular je bil žal deležen hudega dolgotrajnega in strogega zasliševanja in krivičnih očitkov, zaradi česar je proti svoji volji izstopil iz GRS. Tudi on je še vedno pomagal pri težavnih reševanjih.27
Lela 1954 sta prišla k reševalcem miličnika Ivan Žavbi in Gvido Potočnik - Paštvar. Naslednje leto so bili sprejeti državni lovec Jurij Romšak - Topličarjev, vodja lovišč podjetja Kozorog Milan Kemperl in Tine Štritof.28 Leta 1956 so se postaji pridružili Tone Štritof
reševalnega tečaja na Kamniškem sedlu.
26	Spomin in opomin gora, 2005, str. 212.
27	Zgodovina, 2002, str. 270-281; Spomin in opomin gora,
2005, str. 225.
28	Decembra 1955 so Ladislava Peternela, ki je zdrsnil z Grin-
tovca, kamniški reševalci odnesli v Kokro.
in alpinisti Herman Balon,Andrej Debevc, PeterJežek in Ivo Motnikar.
Po nesreči Marka Dularja in Franceta Zupana februarja 1957 v Ojstrici je vodstvo ljubljanske postaje prevzel Igor Levstek in jo temeljito prenovil. Ljubljanski miličniki so odtlej obveščali in sklicevali reševalce in skrbeli za njihov prevoz. Dobili so prve ročne radijske postaje. Za nujen sklic so se dogovorili za številčne in črkovne šifre. Šifra 1A je npr. zahtevala: Takoj pridi na zborno mesto z osebno, plezalno opremo in opremo za bivakiranje. Na postaji milice so dobili stalni prostor za zbiranje in opremo. Čas zbiranja reševalcev se je tako izredno skrajšal.
Poseben napredek je pomenilo sodelovanje skupine najuglednejših slovenskih zdravnikov v okviru ljubljanske univerze. Kmalu so bila sestavljena nova pravila glede prve pomoči v gorah. Prej je bilo na prlmer pravilo poškodovanca pripeljati v bolnišnico, potem pa zdravniško pomoč k poškodovancu. Posebej je bilo poskrbljeno za dodatno usposabljanje vseh zdravnikov. Napredek je bil tolikšen, da ga je preseglo šele kasnejše reševanje s helikopterjem.
Po Du l arj evi smrti je alpinistična dejavnost pri nas zastala. V Kamniku pa so tedaj začeli delovati alpinisti Tone Škarja, Pavle Šimenc, Metod Humar in drugi in se kmalu prebili med najboljše. Dolgoletne uspehe so prvi trije kasneje kronali s sodelovanjem v himalajski odpravi na Kangbačen leta 1965.
Julija 1957 je v hudem neurju na Planjavi umrla Hedvika Vasle, avgusta pa je strela na vrhu Skute ubila planince Franca Kavčiča, Vincenca in Božidarja Podviza. Pri reševanju so lepo sodelovali ljubljanski in mladi kamniški reševalci. Spet seje izkazala tudi uporaba radijske postaje. Pri tem reševanju sta bila prvič tudi Tone Škarja in Metod Humar, ki sta bila potem v začetku leta 1958 sprej eta med pripravnike, ob njiju pa še Cene Griljc in Franci Erjavšek mlajši. Septembra je bil na Kokrskem sedlu izredno uspešen dvodnevni reševalni tečaj. Oktobra so kamniški reševalci sodelovali pri izredno težavnem reševanju celjskega alpinista in reševalca Dušana Kukovca vTurski gori. Takratje bil prvič uporabljen nov izum Aleša Kunaverja za dviganje bremena s posebnimi škripci.29
Leta 1959 je postal pripravnik tudi Pavle Šimenc. V naslednjih letih so se vrstile hude nesreče. Plaz je leta 1959 na severni strani Kamniškega sedla zasul alpinista Andreja Potrato in Otona Kolarja, leta 1960 pa pod Kokrskim sedlom alpinista Saša Kamenjeva.30 Tega leta sta postala pripravnika Janez Sadjak in Ivan Mar-tinc - Erjavškov. Naslednje leto je Miha Habjan kupil psa Da risa in ga vzgojil za iskanje zasutih v plazovih, prvega v postaji. Vzdrževal ga je sam. Leta 1962 sta postala pripravnika Jože Repič in Janez Podjed - Mivc, ki je kot smučar reševal že leto prej.
Po zaslugi korenitega Pavleta Kemperla je bilo leta 1961 v Kamniku vzpostavljeno prvo radijsko omrežje s postajami, izdelanimi v Sloveniji. Nameščene so bile
29	Zgodovina, 2002, str. 295; Spomin in opomin gora, 2005, str. 234.
30	Junija je Angelca Burja zdrsnila s Kalškega Grebena, julija pa je Ana-Marija Arnež v viharnem vremenu umrla na Velikih podih. - Maja 1961 sta se v Koglu ponesrečila alpinista Domen Šolar in Bojan Zajec.
177
178
na Kamniškem in Kokrskem sedlu, na Veliki planini in pri Kemperlu. Zaradi sporočil, poizvedovanj za pogrešanimi in tudi zaradi kontrole je bila potrebna trikratna dnevna zveza s postojankami. Kemperle je z ženo Toni (rojeno Marinčič) skrbel za vse. Dežurala sta ob aparatu in posredovala vse mogoče planinske in reševalne informacije. Povrh vsega sta se odpovedala plačilu in denar kljub nasprotovanju izročila v blagajno domače postaje. Žal so se domači aparati potem začeli kvariti in jih ni bilo več mogoče popraviti, tako da je bilo precej težav. Dobremu kamniškemu zgledu pa so sledile druge postaje.
V letu 1962 je bila v Rzeniku znamenita slepa akcija - reševanje »ponesrečencev« Adolfa Čebulja in njegovega soplezalca Metoda Humarja. Ljubljanski alpinisti niso vedeli, da gre za vajo, zaradi padajočega kamenja pa je bilo reševanje izredno nevarno. Srečno seje končalo, odtlej pa takšnih slepih akcij ni bilo več.31
Januarja 1963 je stekla žičnica na Veliko planino, s čimer seje obisk izredno povečal. Smučarskih nesreč je bil o vedno več. Spomladi tistega leta je kamniška postaja GRS organizirala prvi spominski Štuparjev veleslalom s Kamniškega sedla. To je bilo prvo in dolga leta najbolj priljubljeno visokogorsko smučarsko tekmo va nje al pi ni stov in pla nin cev.
Istega leta je sledil prvi poskus letalskega reševanja pri nas. S poskusnim po l etom letal a s padalci so v Kamniški Bistrici, Julijcih in na Soriški planini ugotovi l i, da bi prvi reševalci tudi na zelo oddaljeno mesto nesreče v gorah lahko prileteli z letalom in odskočili s padali ter hitro pomagali ponesrečenim. Sledili bi jim reševalci na običajen način.
Leta 1963 sta postala pripravnika France Mulej in Jernej Koritnik. Leta 1965 sta pri reševanju hudo poškodovanega alpinista v Kalški gori odločilno sodelovala Janez Kosec in Janez Uršič - Jak. Drugi je kasneje postal priljubljen lovski nadzornik in je vsa leta s svojim velikim poznavanjem gora in prav tako zvelikimve-seljem pomagal pri reševanjih, čeprav žal ni bil sprejet v članstvo postaje.
Leta 1966 je pripravnik postal Franc Berlec - Aco. Takrat so novi člani postali Jernej Koritnik, France Mulej in Janez Podjed.32 V tem letu je bil prvi poskusni polet s helikopterjem na Kamniškem sedlu. Spet je bil zraven Pavle Kemperle s svojimi reševalci. Vreme ni bilo najboljše, mogoče pa je bilo ugotoviti, na kaj vse se je potrebno pripraviti. Komisija za GRS je polem sklenila, naj z upravljavci helikopterja sodeluje postaja GRS Kranj. Postopno se je razvijalo reševanje s helikopterjem.33
31	Zgodovina, 2002, str. 320. - Januarja 1963 se je na severni strani Brane ponesrečil alpinist Dušan Hribernik; našli so
ga konec julija, kamniški reševalci so ga prenesli v Logarsko dolino. - Julija 1963 se je neznano kje v gorah izgubil planinec Franc Šolmajer. Oktobra je bil najden v Repovem kotu pod Planjavo.
32	Tega leta sta se v severni steni Štajerske Rinke smrtno ponesrečila Drago Geršak in Cene Grčar. Izguba je pretresla alpinistični odsek, katerega člani so obetali, da bodo postali sposobni reševalci, a je večina od njih prenehala s plezanjem.
33	Julija 1967 se je v Kočni hudo poškodovala planinka Marija Škrabec. Zvečer so šli v slabem vremenu na pomoč štirje kamniški reševalci in jo skupaj s kranjskim reševalcem v neurju nesli proti dolini. Medtem je podlegla. V časnikih je
Pavle Kemperle je v tistih lelih dokončal urejanje izredno obsežnega arhiva in kronike domačega planinskega društva. Dejanja Kemperla in drugih kamniških reševalcev so bila v različnih obdobjih nastajanja in razvoj a reševanja med prvimi in so z dobrim zgledom spodbujala razcvet slovenske gorske reševalne službe.
Poenoteno moštvo Toneta Škarje, 1968-197834
Marca 1968 je Kemperle po dolgih letih predal načel ništvo postaje Tonetu Škarji, ki ga je preskusil mesec dni prej med zapletenim reševanjem dveh alpinistov iz zasnežene severozahodne stene Rzenika. Sam je tudi predlagal razdelitev članstva na 13 aktivnih članov, 11 izrednih (starejših, zaslužnih veteranov) in 6 pripravnikov. Obenem je zaključil delo z arhivom PD in GRS Kamnik z zadnjo knjigo Žrtvam gora.
Vrste aktivnih reševalcev so pomladili alpinisti. Znatno se je dvigni la strokov na raven po staje, temu pa je sledilo bolj alpinistično tehnično opremljanje. V začetku maja je bil dvodnevni tečaj iz reševalne tehnike na Kokrskem sedlu, kasnej e pa vaja v spuščanju reševalca in ponesrečenca čezvsojugovzhodno steno Kogla. Pokaza l o se je, da je bi l o moštvo številčno dovolj ve l i ko za samo reševanje, vendar pa premajhno za prenos vse potrebne opreme. Dobro sodelovanje z alpinističnim odsekom je to vrzel uspešno premošča-lo. Z denarj em je bi l a postaja vedno na tesnem. Stroške reševanj je pokrila Komisija za GRS, drugo pa so prispevali občinski proračun, pogodbeno dežurstvo na smučiščih Velike planine in včasih darilo kakega podjetja ali rešenca. Leta 1968 so bili med pripravnike sprejeti Franc Bauman, France Malešič in Tone Trobev-šek ml. - Tanca.35
Leto 1969 je bilo posvečeno obnovi znanja iz reševanja in prve pomoči, zato so vsi člani opravili obnav-ljalne izpite. Postaja je kupila precej tehnične opreme: plezalne vrvi, kline, čelade, lavinske sonde in dve ročni radijski postaji. Poleg običajnih posredovanj, kjer je bil potreben prenos, je bilotudi precej iskalnih.36
V začetku leta 1969 se je postaji priključil Tone Kuhar, po domače Kuharj ev s Kal iša nad do l ino Črne.37 Med pri pravni ke sta bi la sprejeta Janez Kosec in Franc Starovasnik.38 V letu 1970 seje postaja udeležila ve-
bil objavljen napačen opis, ki so mu sledili očitki, po Kem-perlovem pojasnilu pa opravičila. Ostalo je staro prepričanje,
da vsaka slabo napisana novica naredi veliko škode in ne reši nobene od težav; nujen pa je točen in strokoven opis nesreče in reševanja (Zgodovina, 2002, str. 342; Spomin in
opomin gora, 2005, str. 256).
34	Zgodovina, 2002, str. 355-380, Tone Škarja: Homogeno moštvo, 1968-1978.
35	Po nesreči kamniških alpinistov v francoskih Alpah 21. avgusta 1968 je umrl Marjan Perčič, trije pa so se poškodovali, kar je vplivalo na delo alpinističnega odseka in postaje.
36	V tem letu so dokončali asfaltiranje ceste v Kamniško Bistrico, kar je precej olajšalo dostopnost. Postopno je vedno več reševalcev imelo tudi svoje avtomobile.
37	Bil je upokojeni častnik vojaške planinske enote na Bohinjski Beli. Že leta 1952 je opravil reševalni tečaj in bil potem v postaji GRS Jesenice. Pomagal je pri reševanjih in posebej domačemu PD.
38	Drugi je bil uslužbenec na Veliki planini, sicer pa so bili vsi pripravniki že od leta 1963 alpinisti.
like zimske kombinirane vaje več postaj ter milice in vojske na Krvavcu, poleg tega pa tudi ocenjevalnih voženj s sanmi akij a na Zelenici. Izvedla je zahtevno tehnično vajo v vzhodni steni Hleva pod Kalcami in kupila nekaj osebne zaščitne opreme. Od reševanj sta bili precej zahtevni nevarno zimsko v steni Kalške gore in obsežno dvodnevno iskanje izgubljenega planinca na širšem območju zasnežene Velike planine.
Leta 1970 so člani postali Franc Bauman, France Malešič, Franc Starovasnik in Tone Trobevšek ml. Leta 1971 je bil o 18 aktivnih članov, 10 izrednih in 3 pripravniki. Zahtevno je bilo zimsko reševanje dveh hudo poškodovanih nemških alpinistov izpod Turske gore.39 Obsežnoje bilo iskanje izginulega planinca na območju med Kokrskim sedlom in Češko kočo. Posebno nevarno je bilo reševanje mrtvega kamniškega alpinističnega pripravnika Mihe Laha iz Zoba v Kalški gori s 320-metrskim spustom po vrveh. Nesreča je spet prizadela alpinistični odsek. Moštvo je izvedlo kondicij-sko zimsko turo na Skuto, zavarovalo nekaj izletov PD Kamnik in se bolje opremilo z zimsko zaščitno obleko. Postaja je poskrbela za novega lavinskega psa, ki ga je vodil Miha Habjan, in zahtevala od milice večjo prizadevnost pri preverjanjih o pogrešanih.40
Leta 1972 so bile zimske vaje na Veliki planini, vaje po l eti pa v Koglu in na Ve l ikih podih. Ob 50-letnici je postaja pregledala svoje delo in ugotovila, da je v letih od 1922 do 1972 rešil a 148 planincev in alpinistov, našla 56 izgubljenih ali pogrešanih ljudi ter v dolino prinesla tudi 105 mrtvih obiskovalcev gora; na Veliki planini pa je pomagala 259 poškodovanim smučarjem.41 Število reševalcev seje dvignilo na 31. Med člane je bil sprejet Janez Kosec, med pripravnike pa Bojan Pollak in Lojze Jerman.42
Postaja je leta 1972 sklenila, da bo na Velikih podih postavila preprost bivak.43 Izdelalo ga je podjetje Alprem, denar so prispevali razni sponzorji, Jugoslovanska ljudska armada pa bi ga s helikopterjem MI-8 prepeljala, a je bil izbrani jesenski dan preveč oblačen za po l et. Od dvanajstih posredovanj je bilo kar nekaj iskalnih.44
V začetku novembra 1973 je vojaški helikopter prinesel bivak na Ve l ike pode (2080 m), reševalci pa so
39	Marca je eno od dveh navez vzhodnonemških alpinistov z vrha Turske gore odnesel kložast plaz 450 metrov globoko proti Žmavcarjem. Poleg celjskih so reševali tudi kamniški reševalci. Spuščanje po strmini Žmavcarjev je potekalo zelo hitro, na štafetni način.
40	Sporočila o nesrečah so bila večinoma ustna in nepopolna. Miličniki gora niso poznali in si kraja nesreče niso znali predstavljati. Dežurni miličnik je bil še vedno sam in je reševalce obveščal le, kolikor je mogel. Posebno mlajši reševalci takrat še niso imeli telefona in tudi ne osebnega avta.
41	V prvih desetletjih je bilo reševanj še več, še posebno takšnih s srečnim koncem, o katerih pa so se vesti marsikdaj izgubile. Žal je leta 1958 pogorel arhiv PZS in GRS, zato starejših podatkov doslej ni bilo mogoče v celoti zbrati in preveriti.
42	Osmega avgusta se je v severni steni Dedca kot samohodec ponesrečil kamniški alpinist Štefan Kukovec.
43	To je bila izpolnitev starega načrta, ki ga je imel Pavle Kem-perle vse od nesreče Janše in Mikšica leta 1936 na Velikih podih.
44	Nekaj posebnega je bilo reševanje pod Jermanovim turnom
- hvaležna rešenca sta postaji podarila maskoto - rdečega
škrata z oznakami GRS. Zgodovina, 2002, str. 365.
Postavljanje bivaka Pavleta Kemperla na Velikih podih leta 1973 (Arhiv: GRS Kamnik)
pritrdili že pripravljene vijake in položili strelovod. Bivak so poimenovali po Pavletu Kemperlu.
Skupaj s štajerskimi postajami je bila izvedena temeljita vaja v severni steni Planjave. Ob začetku zime je novi bivak na Velikih podih pripomogel, da so tri izgubljene planinke brez škode preživele snežni metež. Ob koncu leta je postaja štela 16 aktivnih članov, 10 izrednih in 7 pripravnikov. Med pripravnike so bili sprejeti Cene Kramar, Srečo Podbevšek in JanezVolkar.
V reševalno mirnejšem letu 1974 je bila na vrsti zelo zahtevna medpostajna vaja v severni steni Štajerske Rinke, poleg tega usposabljanje treh inštruktorjev, vodnika s psom in reševalca letalca. To leto so se načelnik in dva člana udeležili himalajske odprave na Kangbačen. Prav zato so potem člani prišli do dobre osebne zaščitne opreme. Ob koncu leta je bilo 15 aktivnih članov, 11 iztednih in 9 pripravnikov. Franc Bauman se je ude l ežil prvega helikopterskega tečaja jeseni v Lescah in na Pokljuki ter postal eden prvih reševal cev letal cev pri nas. Med pri pravni ke sta bi la sprejeta Janez Ažman - Jeti in Stane Klemenc.
Leta 1975 je bilo kar devet mrtvih planincev: trije z Brane, trije z Velike planine in po eden s Škarij, Skute in izpod Kogla. Razen pri srčni kapi je šlo vedno za izrazito podcenjevanje nevarnosti.45
45 Februarja sta na poledeneli severni strani Brane zdrsnila alpinistična pripravnika Milan Tomše in Slobodan Igrec iz Pulja in se poškodovana ustavila v pršiču Lijaka nad pre-padnim delom. Pogrešili so ju šele po petih dneh. - Marca 1975 sta se dva mlada planinca po tridnevnem sneženju namenila s Kamniškega sedla proti Planjavi in Korošici. Brezuspešno iskanje z obeh strani so ogrožali plazovi.
179
180
Dotedanji člani postaje so opravili obnavljal ne izpite. Člani so postal i Franc Ber I ec - Aco, Lojze Jerman, Cene Kramar, Srečo Podbevšek in Bojan Pollak. Zdravnik France Mal ešič se je ude I ežil prvega slovenskega zdravniškega helikopterskega tečaja na Jezerskem, Janez Kosec in Tone Trobevšek sta postala inštruktorja GRS. Nova pripravnika sta postala Slavko Šikonja in Franci Vrankar. Leto 1975 je postaja končal a z 20 aktivnimi člani, 11 izrednimi člani in 4 pripravniki. Sodelovanje s postajo milice seje postopno izboljševalo, ko je pri reševanjih nekaj časa sodeloval miličnik Ven-česlav Oberstar, za njim pa Vinko Poličnik.46
Značilnosti tega obdobja so bile naraščanje števila reševalcev, več hišnih telefonov in osebnih avtov, poleg tega pa radijske zveze s kočami. Vedno večja je bila možnost pomoči helikopterja, vendar je zaradi narave nesreč le malokdaj prišlo do nje. Postaja je bila usmerjena precej alpinistično; takšne so bile tudi vse kondicijske in vodniške ture v tuje gore.
V	letu 1976 je bil o 21 aktivnih članov, 11 izrednih in 5 pripravnikov. Član je postal Janez Volkar, pripravnik pa Marj an Kregar. Med nesrečami je bila oktobra tudi smrtna nesreča pri poletu zmajarja z Grinlovca. Povzročil jo je veter in potem še onemogočil reševanje s helikopterjem.47 Nekateri člani so sodelovali na zimskem tečaju bavarske GRS v Oberstdorfu. Postaja je zavarovala svoje člane na odpravi v Hindukuš. Redno poročanje v časopisju je pomagalo pri raznih donator-jih. Zahvalna pisma so bila kar običajna.
Leta 1977 je v francoskih Alpah umrl kamniški alpinist in gorski reševalec Cene Kramar, poškodovani so bili tudi udeleženci drugega vzpona. Postaja je bila oslabljena in prizadeta. Poleg tega so izostanki z dela reševalce prikrajševali pri plači in še pri zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Aktivnih članov je bilo manj (18), izrednih članov je bilo še vedno 11. Pripravnikov je bilo kar 14; to je pomenilo veliko vprašanje vzgoje in odgovornosti.
V	istem letu je kamniški oddelek Gozdnega gospodarstva Ljubljana s sodelovanjem Gozdarske fakultete uredil spominski park med strugo Proseka in hudournikom Črnevka iz Kurje doline. Prva spominska plošča znanemu gozdarskemu strokovnjaku Milanu Ciglarju, ponesrečenemu na poledenelem Grintovcu, je bila zgled in spodbuda, da so v naslednjih desetletjih tam postavili spominske plošče večini smrtno ponesrečenih na območju Kamniške Bistrice.48
V	letu 1978 so postali novi pripravniki Janez Ben-kovič, Dušan Orehek, Janez Plevel - Pubi, Dušan Podbevšek, Miro Štebe, Janez in Miro Šušteršič, zdravnik
Medtem sta pogrešana v skalni votlini na robu južne stene Planjave preždela tri noči in se potem, ko so se plazovi unesli, z veliko sreče sama vrnila v dolino.
46	Vinko Poličnik: »Sprva so bile včasih težave že pri samem prevozu, vendar nama je vodstvo omogočilo sodelovanje na tečajih GRS, kar je leta 1978 Matjažu Ravnikarju olajšalo pot med reševalce.«
47	Novembra je alpinistični pripravnik Jakob Šimnovec brez jamarskega znanja in opreme padel v Ljubljansko jamo v vznožju stene Kogla in se ubil. Pri reševanju je bilo nujno usklajeno sodelovanje kamniških gorskih reševalcev in ljubljanskih jamarjev.
48	To je bila sicer že stara zamisel Pavleta Kemperla.
Matjaž Veselko in Franc Vettorazzi.49 Franc Bauman in France Malešič sta se 30. junija 1978 udeležila prvih uradnih izpitov za reševalce letalce v Lescah. Po občnem zboru je postal načelnik postaje Cene Griljc.
Poglobljeno prijateljsko vzdušje Ceneta Griljca. 1978-199550
Kamniška postaja je v prejšnjem obdobju slovela po utrj eni disciplini in spoštovanju temeljnih reševalnih načel, prav tako tudi po temeljitem znanju. Še naprej je bil o v ospredju izpopolnjevanje znanja. Aktivni reševalci in pripravniki so prihajali iz vrst alpinistov, med njimi je bilo tudi veliko alpinističnih inštruktorjev in gorskih vodnikov.
Leta 1979 sta člana postala Janez Ažman in Slavko Šikonja. Izredni član je postal rudarski inženir Danilo Belšak, ki je bil že pred tem sodelavec Podkomisije za plazove in odseka za minerje.51 Pripravniki so postali Milan Gladek, Dušan Kregar in Ma^až Ravnikar.52 Konec sedemdesetih let se je izboljšalo sodelovanje s kamniško postajo milice. Miličniki so reševalcem pomaga I i pri obveščanju o posredovanjih in prevozih s svojimi terenskimi vozili do izhodišč za najbližje pristope do ponesrečencev. Dalj časa je bilo zbirno mesto reševalcev kar na postaj i milice, med samimi posredovanji pa so bil i reševalci vedno na radijski zvezi s postajo miliceinsoz njeno pomočjo usklajevali reševanje.53
Cela vrsta članov postaje je delovala tudi na najrazličnejših alpinističnih odpravah - predvsem v Himalajo.54 Med drugim so bil i tudi inštruktorji v šoli za ne-palske gorske vodnike, ki joje Aleš Kunaver ustanovil v Manangu. Leta 1980 sta postal a člana Stane Kle-menc in Franci Vrankar, med pripravnike je bil sprejet Cene Berčič.55 Leta 1981 so postali člani Marjan Kre-
49	Glavnina mladih je bila v teh letih iz kamniškega alpinističnega odseka, nekateri pa so bili iz alpinističnih odsekov v Mengšu in Domžalah, ki sta leta 1975 izšla iz kamniškega AO. - 14. maja 1978 se je v plezalnem vrtcu v Starem gradu kot samohodec smrtno ponesrečil kamniški pripravnik Stane Resnik.
50	Zgodovina, 2002, str. 381-416, Cene Griljc: Prijateljsko vzdušje, 1978-1995.
51	Njegovo strokovno področje je bil eksploziv, o tem je tudi pisal, predaval in vzgojil številne prave minerje. Kot strokovnjak za razstreliva in miniranje je bil zelo pomemben pri uvajanju metode namernega proženja snežnih plazov z razstrelivom. Skupaj s Pavletom Šegulo je vodil tečaje za minerje snežnih plazov, pri čemer je bila zaradi velikega tveganja še posebej važna strokovnost. Leta 1980 sta pripravila Priročnikzagorske reševalce, minerjesnežnih plazov.
52	Kot miličnik je sodeloval pri reševanjih od leta 1977; tega leta je postal vodnik lavinskega psa.
53	Januarja 1979 je mariborskega alpinističnega pripravnika Iva Florjančiča pod Kokrskim sedlom zasul plaz. O pogrešanem so bili četrti dan obveščeni reševalci. Najden je bil tri mesece kasneje v zaledenelem ostanku plazovine, petsto metrov nižje od mesta, kjer so ga videli zadnjič.
54	Bojan Pollak, Matej Humar. Oris zgodovine Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik od 1980 do 1997, Kamniški zbornik XIV, 1998, 182.
55	Junija 1980 je izginila študentka Magda Tratnik. Iskanje se
je začelo z zamudo in na obširnem območju med Grin-tovcem in Ojstrico. Šele čez mesec dni je bila objavljena njena fotografija; šele avgusta sta se javila alpinista, ki sta
jo še srečala na Korošici. Bila je nevajena, zaradi kratkovid-
Zimska vaja na Kamniškem sedlu leta 1982 (Arhiv: GRS Kamnik)
gar, Dušan Podbevšek, Matjaž Ravnikar in Franc Vet-torazzi.56 Leta 1982 so Marjan Kregar, Matjaž Ravnikar in Tone Trobevšek postali pripravniki za reševalce letalce. Kot pripravnik je bil sprejet Frane Kemperle.57 Člani postaje so pripravIjali redne zimske in poletne reševalne vaje, sodelovali na večini republiških reševalnih vaj in drugih akcij in pri več vajah civilne zaščite; predavali so po šolah, planinskih društvih in drugod in bili kot vodniki in spremljevalci na več planinskih prireditvah. Jeseni so ob praznovanju šestdesetletnice pripravili samostojno razstavo o razvoju GRS. Na takratni proslavi so preje li vi so ko državno priz na nje predsedstva SFRJ - red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
V jubilejnem letu so kamniški reševalci prvič organizirali tudi skupinski večdnevni obisk tujih gora. Prvič so obiskali francosko Dauphinejo. S seboj so vzeli tudi mlade perspektivne alpinistične pripravnike, za katere je bil to prvi stik s tuj imi gorami. Izkazalo se je, da takšen izlet ni bil samo navadna kondicijska tura, ampak za vsakega od udeležencev zelo dragocena izkušnja v spoznavanju visokih gora in trdne povezanosti alpinizma in gorskega reševanja. Za vse člane je biIo posebej pomembno, da so še poglobili dotedanje pri-
nosti in poškodovanih očal pa zelo neokretna in se je baje vrnila. Čez tri leta so našli njene sledi v zgornjem delu doline Lučke Bele, kamor je zdrsnila s snežišča na vzhodni strani Vežice.
56	Prvega januarja 1981 je ljubljanski planinec Andrej Gala med sneženjem z močnim vetrom izginil na Grintovcu. Domači so ga pogrešili peti dan. Večkratno iskanje je bilo zaman. Najden je bil septembra tristo metrov pod vrhom Grin-tovca, kjer je zdrsnil, se ustavil in zaradi poškodb podlegel.
57	Februarja 1982 se je Vinko Mlinar smrtno ponesrečil na snežnem severnem pobočju pod Veliko Kalško goro. Po izredno hitrem obvestilu o nesreči se je reševalcem s pomočjo helikopterja posrečilo rešiti zelo podhlajenega in poškodovanega sopotnika.
jateljske vezi. Zato so tudi v naslednjih letih obiskovali tujino. Leta 1983 so bi I i na avstrijskem Grossvenedi-gerj u, leta 1984 v skupini Civette, Pelma in Treh Cin v Dolomitih, leta 1985 na itaIijanskem Gran Paradi-su, leta 1986 spet v Dauphinej i, 1987 na Wildspitze v Otztalskih Alpah, 1988 v švicarskem Lotschentalu, leta 1989 pod Ortlerjem in leta 1992 spetvDolomitih.
LeIa 1983 so posta I i člani Janez Benkovič, Cene Berčič, Mi I an Gladek, Dušan Kregar, Dušan Orehek, Janez Plevel, Miro Štebe, Janez Šušteršič, MiIo Šuš-teršič in Matjaž Veselko. Slavko Šikonja je postal inštruktor GRS. Leta 1984 je Matjaž Ravnikar postal reševalec letalec, Matjaž Veselko pa pripravnik zdravnik reševalec letalec. Novi pripravniki so bili Janez Slokan, Slavko Šetina58 in Boris Štupar.59 Leta 1985 so Marjan Kregar, Tone Trobevšek in Matjaž Veselko postali reševalci letalci. Pripravnik je postal Janez Petrič, kije kot mi Iičnik sode I oval z GRS od reševanja Iva Florjan-čiča v plazu leta 1979 (sicer tudi miner snežnih plazov).60
Julija 1986 se je med deIom pri povečavi Cojzo-ve koče na Kokrskem sedlu ponesrečil Vlado GoIob, znani planinski delavec PD Kamnik, kar je bila velika izguba tudi za domače društvo.61 Avgusta se je zgodila nesreča pri nabiranju gorskega cvetja v tem deIu Grintovcev.62 Leta 1987 sta postala pripravnika Janez Jeglič in Silvo Karo, vrhunska alpinista in odpravarja.
Februarja je odšla na pot kamniška himalajska odprava na Lotse Šar (8420 m), ki so jo sestavljali kamniški reševalci. Vodil jo je Cene Griljc, udeIežiIi so se je Janez Benkovič, Cene Berčič, MiIan Gladek, Rado
58	Slavko Šetina je bil višji radijski tehnik in novinar, ki je na odpravi Everest 1979 skrbel za radijsko povezavo z domovino. Zaslužen je, da so se kamniški reševalci prvi pri nas povsem opremili z brezžičnimi radijskimi zvezami in se strokovno usposobili. Bil je tudi načelnik Podkomisije za zveze.
59	25. avgusta 1984 je v brunarici na Zelenem robu eksplodirala plinska jeklenka. Štirje odrasli in trije otroci so bili zelo hudo opečeni, k sreči pa je kočo med eksplozijo razneslo. Na pomoč so najprej poklicali krajevnega zdravnika Vladimirja Breznika s spremljevalcem. Takoj za njima so prišli gorski reševalci z zdravnikom Francetom Malešičem. V hotelu na Šimnovcu so bili hudo opečeni ženski in starejši otrok. Potrebno jih je bilo izdatno hladiti po opečenih delih telesa, jih narahlo obvezati in jim blažiti bolečine. Zmanjkovalo je vsega. Potem so odšli na Zeleni rob, kjer sta bila opečena bratca, in pomagali tudi njima. Kako hude so njihove opekline, se je pokazalo šele kasneje. V gorskih razmerah je bila to množična nesreča, pri kateri bi morala za vsako skupino opečenih poskrbeti dovolj velika skupina reševalcev z zdravnikom.
60	27. oktobra 1985 se je Alojz Renko odpravil na Jezersko in v gore in izginil. Pogrešili so ga po dveh dneh. Vreme se je poslabšalo; v megli z dežjem in snegom ga reševalci kljub iskanju na obeh straneh gora niso našli. Njegova fotografija ni bila objavljena, čeprav bi se ga zagotovo kdo spomnil. Še vedno je pogrešan.
61	Vodil je prostovoljno delo pri povečavi Cojzove koče na Kokrskem sedlu. V Koncu je natovoril gradivo na tovorno žičnico in se skupaj z njim vračal navzgor. Malo pod robom Sedla se je utrgala 12-milimetrska jeklena vlačilna vrv, zato je voziček z vso hitrostjo zdrvel navzdol. Pri tem je Golob padel iz njega in zaradi številnih poškodb podlegel.
62	17. avgusta 1986 je Ludvik Andrej Flerin med nabiranjem planik v nizkih čevljih zdrsnil s travnatega roba in padel čez previsno steno Vrta pri planini Konjščici. Bil je eden zadnjih, ki se je ponesrečil pri nabiranju cvetja v naših gorah. Tovrstne nesreče so se prei vrstile dolga desetletia.
181
182
Nadvešnik, Janez Plevel - Pubi, Marko Prezelj in kamniški zdravnik Peter Pajntar. Leta 1988 sta postala pripravnika Rado Nadvešnik in Marko Prezelj. Postaji so se pridruži li tu di trije pri pa dni ki spe ci al ne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve Martin Hrastnik, Franc Rožman in Bojan Vašl, ki so se že prej ukvarjali s planinstvom in alpinizmom. Zaradi prezaposlenosti niso mogli tesneje sodelovati pri delu postaje, po osamosvojitvi Slovenije pa so jih čakale nove naloge.
Oprema in tehnika reševanja sta se v Evropi v okviru Mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR) hitro razvijali. Temu napredku so reševalci lahko sledili le tako, da so opremo kupova I i v tuj ini. Kakovostna alpinistična in reševalna oprema tujih izdelovalcev je bila vedno zelo draga in jo je bilo treba uvažati. Postaja se je moral a - kljub moralni in načelni podpori na vseh ravneh - ves čas krepko ubadati z denarnimi problemi, saj ni imela prihodkov in rednih dotacij. Takrat je bilo precej težav z uradnim uvozom, zato je bilo potrebno precej iznajdljivosti, predvsem pa odločnost in veliko garanja. Vsako leto je bilo treba napisati skoraj pol kilograma prošenj, trkati na mnoga vrata in dopovedovati političnim oblastem, da reševalci obstajajo in da tudi prostovo Ijno de I o nekaj stane. V očeh javnosti so bili reševalci sicer vedno »fejst fantje«, za denar pa so morali vseeno lepo prositi. Nemalokrat so bili ogorčeni, ko je bilo za najrazličnejše prireditve še preveč denarja, reševalci pa so morali delati brezplačno in iz lastnih žepov prispevati za »neuradne« nakupe opre me.
Leta 1988 je postaj a skupaj z alpinističnim odsekom organizirala 25. Štuparjev veleslalom s Kamniškega sedla. Takrat je bilo zadnjič izvedeno najbolj znano in priljubljeno visokogorsko smučarsko tekmovanje za alpiniste, gorske reševalce in smučarje. V zadnjih letih je bilo pri njem vedno več dela in premalo sodelavcev. Leta 1989 sta Frane Kemperle in Janez Petrič postala člana. Pripravnik je postal Genadij Štupar.
Dvajsetega avgusta 1989 je 62-letni Miha Habjan - Mihol iz Šmarce pri Kamniku, dolgoletni gorski vodnik, reševalec in vodnik lavinskega psa postaje GRS Kamnik, v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu spodrsnil na stopnicah in zaradi poškodbe glave umrl.
Na pobudo in v organizaciji Slavka Šetine, višjega radijskega tehnika, je decembra leta 1989 prvih 23 reševalcev opravilo tečaj za radioamaterje. Naslednje leto, 3. apri I a 1990, so vsi opravi I i izpite in še istega leta kupili radijske postaje Icom 2 set. Do leta 1993 je bilo na postaji že okrog 40 osebnih radijskih postaj, kar je precej prispevalo k hitrosti obveščanja reševalcev v času priprav na posredovanja in k bolj usklajenemu delu reševalcev med reševanji. Kamniška postaja je bila prva v Sloveniji s tako velikim številom radijskih postaj in tako izurjenimi člani. Leta 1990 je član postal Boris Štupar.
Leta 1991 so pripravniki postali Mira Ažman, zdravnica in alpinistka,63 Tomo Drolec, Boštjan Griljc, Tomaž Humar64 in Vilko Rifel. Po mirnejšem letu 1990
63	Mira Ažman, zdravnica specialistka šolske medicine iz Domžal, alpinistka; reševala je tudi s helikopterjem.
64	Tomaž Humar (1969-2009), priljubljen vrhunski alpinist in
odpravar, ki se je 10. novembra 2009 ponesrečil na himalaj-
je bil o spet več nesreč. Januarja sta se pri smučanju na Veliki planini smrtno ponesrečila mladoletna smučarja Gregor Uršič in Martina Novak; kot samohodec v slapu Na Skoku pa alpinist AO Kamnik Danilo Golob.
Julija se je zelo hudo ponesrečila planinka, ki je med sestopom z Žmavcarjev proti Koncu zdrsnila sto metrov globoko. K sreči jo je kmalu nato našel mimoidoči planinec, pomagal ji je tudi lovski nadzornik Janez Uršič - Jak, kmalu za njima pa še kamniški gorski reševalci z zdravnikom.
Med osamosvojitveno vojno in v vojnem stanju po njej je bil zračni prostor nad Slovenijo zaprt, zato pomoč helikopterja ni bila mogoča. Prvega septembra je gorskega vodnika Sandija Blaži no na vrhu Grintovca obšla srčna slabost. Sledil je naporen nočni transport z najvišjega vrha v dolino.
Leta 1992 je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan postaj i GRS Kamnik ob sedemdesetletnici podelil odlikovanje predsedstva RS - častni znak svobode Republike Slovenije. Leta 1993 je prejela plaketo Civilne zaščite Slovenije, vitrine postaje pa krasijo tudi številna občinska, društvena in druga priznanja. Leta 1993 so Boštjan Griljc, Tomaž Humar, Vilko Rifel in Genadij Štupar postali člani.
Cene Griljc se je redno oglašal v Kamniškem občanu in razmišljal o nesrečah in reševanjih. V Zborniku PD Kamnik je ob stoletnici društva zapisal: »Povsod, kjer prebiva človek, se dogajajo nesreče. Tudi gore niso izvzete. Misel, da je hoja v gore nepotrebna, da je plezanje v stenah nepremišljeno dejanje, je zgrešena in tudi sama razprava in prepričevanje o tem sta nesmiselna. Gore so že davno postale del človeškega življenja, tako da si danes brez planinstva ne moremo več zamišljati tesnejšega stika z naravo. Napačno in krivično je, če kdo misli in očita, da so pogubni, smrt izzivajoči kraji samo v groznih in na pogled strašnih stenah in grebenih. Pregledi nesreč nam vedno znova kažejo, da se nesreče dogajajo tudi na položnih in navidez povsem pohlevnih krajih.«
V samostojni Sloveniji je delo GRS prešlo pod okrilje Ministrstva za obrambo, karje vplivalo tudi na drugačen način financiranja. Kljub pomoči policijske postaje Kamnik pri prevozih reševalcev in požrtvovalnosti članov postaje, ki so z lastnimi avtomobili pogosto vozili vsepovsod, je bilo vse bolj jasno, da postaja potrebuje svoje terensko vozilo. Zato so sklenili kupiti terensko vozilo znamke Puch 230 GE. Zaradi neurejene zakonodaje in splošnih razmer v družbi sta bila zbiranje denarja in pridobivanje vse potrebne dokumentacije za oprostitev plačila carine izjemno zahtevna naloga. Po šestih mesecih vztrajnega dela so septembra istega leta vozilo tudi dobili. To je bila že druga akcija kamniške postaje v tistem času, s katero so reševalci orali ledino. Večini drugih postaj GRS Slovenije je kasneje po precej lažji poti terenska vozila priskrbelo Ministrstvo za obrambo. Leta 1994 je član postal Janez Slokan.65
Kamniška postaja je v tistem obdobju še v tretje nakazala smer nadaljnjega razvoja gorske reševalne
skem vrhu Langtang Lirung. 65 Prvega novembra 1994 se planinec Tine Turnšek ni vrnil z Zeleniških špic. Reševalci so ga šli zvečer iskat in ga zjutraj kljub gosti megli našli v zgornjem delu grebena, kjer je omahnil.
službe na Slovenskem. Kljub izredno težaškemu delu se je pokazalo, da postaja, ki ni registrirana kot pravna oseba, ne more biti lastnik česarkoli, niti terenskega vozila ne. Petindvajsetega novembra leta 1994 so zato člani postaje na izrednem občnem zboru sklenili, da se iz l očijo iz planinske organizacije in se organizirajo kot društvo. Sprejeli so svoj pravilnik - statutu GRS so dodali nekaj nujnih popravkov - in 1. januarja 1995 so postajo vpisali v register kot Društvo Gorska reševalna služba Kamnik. Registracija ni bila beg iz planinske dejavnosti, kot so očitali nekateri. Šlo je le za možnost pravnega nastopanja v družbi, sajje postaja kot samostojna pravna oseba prevzela odgovornost za delo svojih članov na organizacijskem in finančnem področju ter za opremo in drugo lastnino, s katero je upravljala v skladu s statutom GRS Slovenije. Osrednji cilj postaje je bilo seveda še vedno reševanje v gorah in pomoč vsem, ki jo potrebujejo v gorskem svetu. Novi člani so kot prej prihajali iz vrst izkušenih alpinistov.
Leta 1995 je vodenje postaje prevzel Janez Podjed. Postaja je tudi potem nadaljevala začrtano pot in je še vedno sodila med najdejavnejše in najbolje organizirane v Sloveniji.
Nove naloge Janeza Podjeda, 1995-200766
V letu 1995, ko je načelnik postal Janez Podjed, je bi l o na kamniškem območju največ reševalnih posredovanj. Reševalci so na pomoč hiteli 24-krat, le ena od nesreč se je končala najhuje; 20 reševanj so opravili v letnih, 4 v zimskih razmerah. Tri posredovanja so bila iskalna. Tega leta je Janez Slokan postal inštruktor GRS. Pripravniki so postali Damjan Kočar, Klemen Mali, Robert Poličnik in Primož Trunk, študent medicine.
Leta 1996 so opravil i 17 reševanj. Trem nesrečnežem niso mogli več pomagati, drugi pa so bili huje ali lažje ranjeni. Ve l iko je bil o vaj in dodatnega izobraževanja reševalcev. Medpostajne vaje, skupaj s postajama GRS Jezersko in Ljubljana, seje udeležilo kar štiri de set reševal cev. Trije čla ni so bi li na med na rodnem seminarju v Avstriji, šest pa na vaji »potres« v Ljubljani.
Sedemnajstega januarja 1996seje na Brani ponesrečil alpinist. Najprej sta mu pomagala dva alpinista, ki sta po sestopu na Kamniško sedlo o tem obvestil a kamniškega gorskega reševalca Janeza Slokana. Ta je po radijski zvezi sporočil o nesreči in se povzpel na vrh do ponesrečenega in ga zaščitil. Severno pobočje je bilo ledeno, ponekod je bilo pet do deset centimetrov pršiča in na njem nekaj centimetrov debela ledena skorja, kije pokala. Helikopter zaradi megle in noči ni mogel pomagati.
Prva skupina 17 reševalcev je ob 21.30 prispela na Kamniško sedlo. Sprva je bilo predvideno, da se bo manjša skupina povzpela na vrh Brane in pomagala pomanjkljivo opremljeni dvojici na vrhu. Za nadaljnji potek akcije naj bi se odločili glede na razmere in okoliščine. Ob 22. uri je odšla prva skupina štirih reševalcev: Janez Benkovič, Janez Plevel, Damjan Kočar in Tomaž Humar. Za njimi so se postopno odpravili tudi vsi drugi. Ob 22.50 se je 40-letnemu Janezu Pleve l u - Pubij u iz Mekinj pri Kamniku in izkušenemu kamni-
66 Zgodovina, 2002, Miro Štebe, Novi izzivi, 1995-2000, str.
417-440.
škemu alpinistu in gorskemu reševalcu pri prečenju pobočja sprožila manjša kloža. Imel je težak nahrbtnik z opremo. Najverjetneje je pri tem izgubil ravnotežje in zdrsnil po snežišču. Zaviral je s cepinom in se že začel ustavljati, nato pa je drsel naprej 250 metrov do Lijaka in padel čez stometrsko steno na snežišče.
Iz razmišljanj reševalcev:
Nihče ni mislil, da bi počakali v koči. Če ne bi šli, bi bilo nevarno, da bi kdo od zgornjih dveh pomrznil. Kako bi se gledali potem?
S svojo nesrečo je ustavil in rešil vse tiste, ki so prihajali za njim.
Povedal sem drugim, da so razmere zelo slabe, kaže pa, da nobeden ni pričakoval, da so res nemogoče. Vedno se zavedamo, da bo precej na robe, če ne pridemo čim prej do ponesrečenca.
Naše žene so po radiu slišale, da se je med reševanjem smrtno ponesrečil eden od reševalcev, njegovega imena pa ne. Kadar se zgodi kaj hudega, je bolje povedati takoj. In še nekaj - vodja akcije po vsaki, še posebno pa po tako hudi nesreči potrebuje pomoč. Vprašaj ga, kako se ima in nato bo govoril sam. Prvi pa se sam ne bo oglasil ...
Lela 1996 so Rado Nadvešnik, Marko Prezelj in Slavko Šetina postali člani, Šetina pa tudi načelnik Podkomisije za zveze pri Komisiji za gorsko reševalno službo Slovenije.
Leta 1997 se je društvo GRS Kamnik veselilo 75. obletnice svojega obstoja, vse pa seje spremenilo, ko je slovensko GRS in vso slovensko javnost pretresla tragična nesreča reševalcev med reševalno vajo na Okrešlju.67 Sicer so tega leta šestnajstkrat hiteli na pomoč. Štiri nesrečneže so prinesli v dolino mrtve, v preostalih primerih pa so pomagali huje ali lažje poškodovanim obiskovalcem gora. Žal so konec leta izgubili odličnega pripravnika Janeza Jegliča, enega najboljših alpinistov in od prava rjev na svetu.68
Člana sta postala Damjan Kočar in zdravnik Primož Trunk. V tem jubilejnem letu so reševalci dobili nove prostore. Do tedaj jih je gostilo domače kamniško PD, vendar je prostor postal premajhen in neustrezen, občinska obljuba iz leta 1988 pa neuresničena. Januarja 1997 so v novi hiši ob kamniški obvoznici na Perovem, kjer je tudi veterinarska postaja, dobili prostor za sestanke in priročno skladišče, v kletnih prostorih pa garažo in večje skladišče za reševalno opremo. Dobili so prenosni računalnik. Razmere za delo so tako postale boljše, bližnji travnik pa primeren prostor za pristajanje helikopterja.
V zadnjih letih so pridobili sodobnejšo reševalno opremo in nove prizadevne člane, inštruktorje reševanja in reševalce letalce. Vrsta članov postaje je sodelovala na različnih alpinističnih odpravah, predvsem v Himalajo, bili so tudi v Kavkazu, Tian Šanu, Hinduku-šu, na Akonkagvi in drugod. Precej članov postaje je bilo v vrhu slovenskega in tudi svetovnega alpinizma in odpravarstva. Med drugim sta člana postaje, Marko Prezelj v letu 1991 in Tomaž Humar leta 1996, preje-
67	Zgodovina, 2002, str. 426; Spomin in opomin gora, 2005, str. 409-411.
68	36-letni Janez Jeglič - Johan iz Domžal, vsestranski slovenski alpinist, je izginil 31. oktobra 1997 v viharju na himalajskem vrhu Nuptse.
183
Kamniški reševalci leta 1996 (Arhiv: GRS Kamnik)
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
184
la zlati cepin - mednarodno priznanje za najpomembnejši alpinistični dosežek leta.
Delo reševalcev je bilo večkrat predstavljeno v Kamniškem občanu z vrsto člankov Ceneta Griljca in Bojana Pollaka. Kamniška postaja je sodelovala v prvi oddaji TV Slovenija Gore in ljudje, njeni člani so sodelovali tudi pri seriji Razgledi s slovenskih vrhov in v radijskih oddajah.
V	jubilejnem letu je imela GRS Kamnik 39 aktivnih reševalcev. Med častnimi člani so bi I i Metod Humar, Tone Kuhar, Ivo Motnikar, Pavle Šimenc, Tone Škarja in Ivan Žavbi.
V	letu 1998 je član postal Robert Poličnik. Bilo je 21 reševalnih akcij, od teh štiri iskalne. Šestim planincem ni bilo mogoče pomagati. Poseben preskus reševalcev je bi I o reševanje z nihalke na Veliko planino. Nobena druga žičnica v Sloveniji namreč ne popelje potnikov v kabini tako visoko nad tlemi.
Devetega avgusta 1998 zjutraj seje nihalka na Veliko planino zaustavila na sredini, 700 metrov oddaljena od vsake postaje, oziroma 170 metrov nad tlemi. V eni kabini je bilo 34 potnikov in sprevodnik, v drugi pa le sprevodnik. Pomoč helikopterja ni biIa izvedIjiva. V eni uri je bila skupina kamniških reševalcev z opremo na spodnji postaj i žičnice in se pripravila na klasično reševanje.
Prisebni sprevodnik je miril potnike in jim pomagal. Iz reševalnega kompleta v kabini je spustil jeklenico in z njo potegnil v kabino statično vrv injo pritrdil na sidrišče v kabini. Reševalec Marko Prezelj je nato v samo
dvaindvajsetih minutah prižimaril69 po vrvi v kabino, pomiril potnike in jih pripravil za spuščanje. Medtem so reševalci na tleh pripravili spuščanje z zavornimi elementi na tleh. Pri tem je zadostovalo, da je bil zgoraj le en reševalec, kije potnikom nameščal varnostne pasove in reševalno vrečo (drugače bi biIo potrebnih več reševalcev, opreme, prostora in časa). Sledilo je 25 spustov s po eno ali dvema osebama v reševalni vreči, zvečer pa še Prezelj. MedIem so žičničarji popravili napako. Sprevodnik je potegnil jeklenico k sebi, nakar so ga z nihalko spustili v dolino.
V	letu 1999 je bilo le 12 posredovanj. Postaja je od države dobila svoj drugi avto, Nissan Terrano II, karje precej pospešilo posredovanja. Na Kamniškem sedlu je bi I a medpostajna reševalna vaja, nekaj članov postaje je bi I o na vaj i na Obirj u v Avstrij i, kamor so jih povabili reševalci iz Železne Kaple. ZačeIi so s pripravami za gradnjo zavetišča GRS na VeIiki planini. Član je postal Klemen Mali, pripravniki reševalci letalci pa Damjan Kočar, Rado Nadvešnik in zdravnik Primož Trunk. Člani so postali tudi pilota helikopterja 15. brigade vojnega letalstva Aleš Ogrinc in Branko Rek ter tehnika letalca na helikopterju Jože Ciglar in Anton Vu-čajnk. Inštruktor za zveze Slavko Šetina je prestopil v postajo GRS Ljubljana.
V	letu 2000 so ime I i kamniški reševalci kar 28 reševanj; z gora so prinesli dva planinca, ki sta umr I a zaradi kapi. Precej časa so namenjali obnavljanju zna-
69 Zimariti: vzpenjati se po vrvi s prižemo ali žimarjem.
Nočno reševanje pod Kokrskim sedlom leta 2002 (Arhiv: GRS Kamnik)
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
co ci
M CD
cr
Helikopterska vaja leta 2000 (Arhiv: GRS Kamnik)
nja in urjenju. Veliko ur prostovoljnega dela in truda je bilo potrebno, da je v tem letu na Zelenem robu po načrtu arhitekta Vlasta Kopača zraslo zavetišče v slogu velikoplaninskih pastirskih koč. Damjan Kočar, Rado Nadvešnik in Primož Trunk so postali reševalci letalci, Boris Štupar pa vodnik lavinskega psa. Pripravnika sta postala Matej Mošnik in Matej Vrabec. Takrat so kamniški gorski reševalci ugotavjali, da so od prvih začetkov opravili več kot 750 reševalnih akcij, nešteto plezalnih vzponov, pohodov, vaj in treningov, pa tudi ogromno vzgojnega, preventivnega in drugega dela.
Čas sprememb - pregled dela našega društva v zadnjih enajstih letih70
Preglejmo še delo Društva Gorska reševalna služba Kamnik v zadnjih enajst l h letih, ob tem pa omenimo nekatere ključne dogodke v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS).
Čeprav posredovanja gorskih reševalcev potekajo po ustaljenem vzorcu: nesreča in klic na pomoč - naglica reševalcev - oskrba in transport -analizain pisanje poročil, so vendarle med posredovanji tudi takšna, ki se jih reševalci (ne)radi spominjamo. Zapomnimo si jih zaradi oko l iščin nesreče, po samem iskanju ali reševanju ter odzivu sodelujočih.
70 Janez Volkar, 2012. Čas sprememb. Pregled dela našega društva v zadnjih letih. V: Želja pomagati. Devetdeset let organiziranega reševanja na Kamniškem, Gorska reševalna služba Kamnik (1922-2012), str. 16-35.
185
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
Reševanje iz plazu leta 2004 (Arhiv: GRS Kamnik)
186
Leta 2001 je izšla zelo pomembna knjiga Osnovna tehnika gorske reševalne službe Slovenije avtorja Pavla Omana, ki opisuje postopke gorskega reševanja in jih z ilustracijami tudi nazorno prikazuje.
Člani Društva GRS Kamnik smo vtem letu posredovali 21-krat in pomagali 24 pomoči potrebnim. Pripravnik za gorskega reševalca je postal Aleš Koželj, Rado Nadvešnik inštruktor GRS, Primož Trunk pa zdravnik reševalec letalec.
Leta 2002 se je po osamosvojitvi večine postaj od matičnih planinskih društev napeto ozračje začasno umirilo. Ni bilo več tako hudih očitkov, da gre v ozadju le za ugled in moč nekaterih posameznikov - gorskih reševalcev, pa tudi gorski reševalci smo sprejeli ponujeno roko sprave funkcionarjev Planinske zveze Slovenije (PZS). Konec koncev je osnovno delo, to je reševanje v gorah, kljub sporom z matično organizacijo, to je s PZS, potekalo vzorno.
Maja je izšla Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, avtorjev Franceta Malešiča, Ceneta Grilj-ca, Vlasta Kopača, Toneta Škarje in Mira Štebeta. Knjiga je temeljno delo o gorskem reševanju na južni strani Kamniško-Savinjskih Alp.
Julija je bilo slovesno odprto zavetišče kamniških gorskih reševalcev na Veliki planini, katerega gradnja je potekala pod skrbnim vodstvom načelnika Janeza Podjeda.
V tem letu je društvo GRS Kamnik posredovalo 25-krat, člani društva pa smo pomagali 29 ponesrečencem. Našemu društvu seje iz Prevalj na Koroškem zaradi selitve v Kamnik pridružil Matjaž Šerkezi.
Leto 2003. Dolga lela po nesreči na Okrešlju, ko je leta 1997 življenje izgubilo pet gorskih reševalcev, smo gorski reševalci analizirali, premlevali in ugotavljali vzroke, potek in posledice tragedije. Hudo prizadeta so bila tista okolja, kjer so izgubili svoje člane. Tudi v Kamniku, čeprav na srečo nismo izgubili nikogar, a sta bi l a dva reševalca ob nesreči pripeta na jekleni-co pod helikopterjem, smo želeli priti nesreči do dna. Žal natančnega dogajanja ni bilo lahko rekonstruirati, kaj šele poiskati vzroke in morebitne krivce. V trenutku nesreče je bilo na sidrišču pet reševalcev, dva pa so z vitlom dvigali v helikopter. Zaradi povezave, ki je ostala med plovilom in sidriščem, je helikopterjeva jekleni-ca s sidrišča odtrgala vseh pet gorskih reševal cev. Po naključju zataknjena pomožna vrvica, s katero so bili povezani, ni vzdržala, zato so padli v globino. Številni organi (GRS, policija, ministrstvo za promet) so izdajali poročila, mediji pa so dogodku namenili veliko pozornost. Po epil ogu na sodišču (»Tragedija se je zgodila zaradi nesrečnega splela okoliščin.«) so svojci dobili odškodnine od države in PZS; nas pa na to spominjata tudi Sklad Okrešelj, iz katerega dobivajo štipendijo otroci ponesrečenih gorskih reševalcev, in vsakoletna
Postavljanje novega Kemperlovega bivaka leta 2009 (Arhiv: GRS Kamnik)
spominska svečanost na kraju dogodka. Ob podobnih situacijah se zbudijo čustva in na dan spet plane opozorilo: »Nikoli več ne smemo izgubiti tovariša.«71
Proti koncu leta smo v tehnično zahtevnem in napornem reševanju na Grintovcu prvič uporabili pomoč
71 Sedemnajstega januarja 2003 so štirje dobro opremljeni, a žal neizkušeni planinci kljub slabi vremenski napovedi in objavljenem opozorilu o nevarnosti snežnih plazov prespali na Kokrskem sedlu. Naslednji dan so se trije odpravili proti Grintovcu, a so v snežnem metežu pod vrhom obrnili. Ko so skupaj odšli v dolino, jih je okoli pol petih popoldne pod stenami Jurjevca snežni plaz odnesel dobrih petsto metrov niže v Konec. Prvega je plaz izvrgel desno in sneg ga je stisnil tako, da se je rešil šele po dolgih urah in po mučni hoji iz Kamniške Bistrice okoli pol četrte ure zjutraj poklical pomoč za prijatelja, ki ga je slišal na drugi strani poledenele plaznice. Temu je kljub zlomljeni nogi uspelo poiskati zavetje. Devetnajstim gorskim reševalcem z dvema plazovnima psoma iz Kamnika sta prišla pomagat dva gorska reševalca s plazovnima psoma iz Ljubljane in Škofje Loke. Pogrešane planince so začeli iskati v plaznem stožcu in v plaznici, še preden se je zdanilo. Eden od štirinožcev je z laježem opozoril na poškodovanega planinca, ki ga je zdravnik takoj oskrbel. Vodniki so s psi sistematično iskali dalje in hitro našli še oba zasuta v zbitem snegu. Žal prepozno. Vrsta naključij se je srečno spletla tako, da sta preživela vsaj dva: čeprav je bil kraj opisan pomanjkljivo, ga je naš član, ki je bil ponoči po naključju na policijski postaji, pravilno razumel in smo s pomočjo lavinskih psov hitro našli ponesrečence in tudi preživeli se je uspešno zaščitil pred mrazom in dežjem. Napovedano dolgotrajno poslabšanje vremena pa je »počakalo« do konca posredovanja.
navigacijske naprave GPS.72 Z njeno pomočjo smo uspešno pripeljali v dolino dva alpinista. Člani društva GRS Kamnik smo v 27 posredovanjih pomagali 25 ponesrečencem. Selitev je v društvo pripeljala gorskega reševalca Vladimirja Habjana, kije prišel iz Ljubljane.
Leta 2004 so bi I a na izredni sej i komisije za GRS konec marca obravnavana reševanja preteklega leta in na pobudo društva GRS Kamnik tako imenovane »mobi« akcij e. Predstavljenih je bilo devet kamniških in eno tolminsko posredovanje, katerih skupna značilnost je bil klic na pomoč po prenosnem brezžičnem telefonu praviloma nepoškodovanega planinca, ki se mu zaradi poslabšanja vremena nekaj ni izšlo. Reševalci so ponoči in v slabem vremenu izpostavljeni velikemu tveganju, po najdbi klicatelja ga navadno le pospremijo v dolino ali ga tja odpelje helikopter. Vodja takega iskalno-reševalnega posredovanja je odgovoren tako za iskanega kot za moštvo na posredovanju in je deležen pritiskov svojcev in javnosti v medijih. Pojavljalo se je vprašanje zaračunavanja stroškov takih posredovanj in smiselnosti početja gorskih reševalcev, kadar je tveganje preveliko. Vrh teh dilem je bil dosežen nekaj let kasneje ob neuspešnem reševanju dveh alpinistov, ki sta v snežnem neurju obtičala na vrhu Mangarta. Vendar se je ponovno izoblikovalo stališče, da je klicatelju po najboljših močeh potrebno pomagati takoj in brez zaračunavanja stroškov.73
V tem letu smo člani GRS Kamnik opravili 28 posredovanj, v katerih smo pomagali 42 ponesrečenim. Pripravniki so postali Matej Kladnik, Aleš Janžekovič, Klemen Miklič, Irena Mušič in Tomaž Tišler.
Leto 2005. V procesu osamosvojitve dejavnosti gorskega reševanja so se pojavljali različni pogledi na organiziranost in status gorskih reševalcev. Nekateri so zagovarjali model profesionalizacije dela službe, to je vsaj ekipe za letalsko reševanje. Vendar je država po visokih uradnikih Uprave za zaščito in reševanje večkrat sporočila, daje zadovoljna z delom in da sistem, tak, kot je, deluje zadovoljivo ter daje profesionalizacija moštva predraga. Tak pristop prostovoljnosti je omogočil tudi pridobitev statusa humanitarne organizacije in s tem dodatno tretjino potrebnih sredstev, ki smo jih dobili od Fundacije za invalidske in humanitarne orga-
72	GPS - naprava za določanje položaja s pomočjo satelitov (global positioning system).
73	Petnajstega decembra 2004 se po napovedani celodnevni turi alpinist ni vrnil domov, zato je bilo sproženo iskanje. Prvi večer je bil v Koncu najprej najden njegov avto. Naslednje jutro je petnajst gorskih reševalcev začelo z iskanjem. Pogrešani naj bi šel v Bivak pod Skuto, a so edine sledi vodile v Kotliški graben. Zaradi sneženja je sledi zmanjkalo, zato so šli reševalci vseeno do lednega slapa visoko pod vrhom grabna. Po pregledu plazovine in grobem sondiranju so našli smučko in smučarsko palico. Tretji dan je 23 Kamničanov in 9 Ljubljančanov ob pomoči štirih plazovnih psov in posebne naprave za iskanje (Recco) pet ur zaman preiskovalo globok pršič v širini 50 metrov in dolžni 200 metrov. Ozka in zavita grapa se je spremenila v ogromno mišnico, v katero je iz zgornjih pobočij veter stalno nosil slapove pršiča. Ko se je nevarnost zaradi sonca, ki
je posvetilo v zahodna pobočja gore Brane še povečala, so se reševalci odločili, da pregledajo še robove plazovine. Pogrešani je bil končno najden ob samem stiku snega in skal. Med zasipavanjem s snegom je sledil beg reševalcev s ponesrečenim v dolino na varno. Novoletno večerno druženje reševalcev in njihovih življenjskih družic je bilo (verjetno na žalost marsikoga) odpovedano.
187
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
co ci
M CD
cr
188
nizacije. Na to smo gorski reševalci zelo ponosni.
V tem letu smo v le 10 posredovanjih pomagali enake mu števi lu po ne sreče nih.74 Pri pravni ki so po sta li Ambrož Bajde,Ana Mavko, Franc Miš, Marjana Prezelj in Blaž Vrabec, inštruktorji GRS pa Boštjan Griljc, Jernej Lanišek, Vilko Rifel in Genadij Štupar.
Izšla je knjiga Spomin in opomin gora. Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, avtorja Franceta Malešiča (Založba Didakta, Radovljica), ki obravnava (smrtne) nesreče vključno do leta 2004.
Leta 2006 se je reorganizacija zaključila z odcepitvijo od PZS in podpisom pogodbe o ustanovitvi GRZS. Pred tem seveda ni šlo brez zapletov in ponovnih nestrpnosti na obeh straneh. Če so reševalci (neopravičeno očitali PZS, da razpolaga z njihovimi finančnimi sredstvi, je ta za GRS odprla poseben transakcijski račun. Reševalci so tudi zahtevali črtanje besede GRS iz statuta PZS, ta pa je grozila s prepovedjo uporabe simbola gorskih reševalcev (moder krog z rdečim križem in be l o planiko v sredini) ter iz l očitvijo članov, ki
74 Pogost obiskovalec Menine planine se je 5. decembra v
poznem popoldnevu s psom odpravil od planinskega doma proti domu v Zadrečki dolini. Megla, tema in snežni metež so ga zmedli, zato je zašel. Ni ga bilo domov, zato je žena naslednji dan obvestila prijatelje, ti pa policijo, ki je dan kasneje začela z iskanjem. Deset policistov je ob pomoči 22 gorskih reševalcev iz Celja pregledovalo poti, gozdne vlake, jase in iskalo morebitne sledi. Iskali so na severnem pobočju Menine, od zadnje kmetije nad dolino Drete do vršnega grebena in nazaj v dolino. Pogrešanega ali uporabnih sledi niso našli. Zato so iskanje prekinili. Naslednji dan, 8. decembra, je bilo vreme lepo. Domačini, ki so delali v gozdu nedaleč nad vasjo Golice v Tuhinjski dolini, to je na južni strani Menine, so slišali in videli neznanega psa. To so sporočili domačinu - kamniškemu gorskemu reševalcu. Ponovno je steklo iskanje. Žena pogrešanega, ki se je pridružila reševalcem, je na opisanem kraju poklicala psa in ta je pritekel k njej. Kmalu so našli iskanega. Žal prepozno.
bi se pridružili novi organizaciji. Ob popuščanju obeh strani je bila na koncu le ustanovljena nova zveza kot samostojen pravni subjekt. Nova organizacija je nase sporazumno lahko prenesla tudi reševalno opremo, vozila in nepremičnine. Na Zboru gorskih reševalcev kot najvišjem organu je bil 15. maj a sprej et tudi statut organizacije s sedežem v Kranju. Pozimi istega leta sta bila sprejeta še Poslovnik Upravnega odbora in Poslovnik Predsedstva Upravnega odbora GRZS. Zelo aktivno vlogo pri ustanavljanju zveze so igrali tudi člani društva GRS Kamnik.
Prejšnje leto je bi l o na Kamniškem najmanj posredovanj, to leto pa jih je bilo največ: 42 članov društva je opravilo 32 posredovanj 36 pomoči potrebnim.75
Leta 2007 sta bil a sprej eta še dva pomembna dokumenta za delovanje zveze: Pravilnik o delovanju in odločanju disciplinskega razsodišča ter Merila za razdeljevanje nabavljene opreme društvom GRS. Gorski reševalci pa delujemo tudi na področju preventive: opozarjamo planince na nevarnosti, vsako leto podajamo analize nesreč, organiziramo Dneve varstva pred plazovi in tečaje varne hoje v gore, organiziramo ogledne vaje, sodelujemo na planinskih izletih in na vsakoletnih tradicionalnih Dnevih Kamniških planin, teku na Grintovec, pohodu na Limbarsko goro ter na spominski turi Smučka in cepin, ki je naslednica priljubljenega Štuparjevega memoriala. Z zakonom smo reševalci zavezani pomagati ljudem v naravnih in drugih nesrečah, in to smo večkrat izvedli, npr. po murastem plazu
75 Mimoidoči planinec je 19. avgusta po glasovih iz Male Vetrnice na Veliki planini sklepal, da je nekdo padel vanjo. Na srečo je v bližini našel gorskega reševalca, ki se je spustil v vrtačo. Našel je telička. S pomočjo pastirjev ga je z vrvno tehniko dvignil iz globeli in pastir ga je odpeljal v čredo k
v Logu pod Mangartom, po poplavah na Gorenjskem in po neurju oziroma vetrolomu v vasi Gozd smo pomagali tudi Kamničani.
V kamniškem društvu se je to leto porodila zamisel, da bi v novo nastajajoči trgovski coni ob Korenovi cesti uredili prostore za društvo, žal pa je ostalo le pri tem. Na občnem zboru društva GRS Kamnik se je od trinajstletnega uspešnega načelništva poslovil Janez Podjed, ki ga je zamenjal Rado Nadvešnik. Tega leta smo zabeležili 21 posredovanj in pomagali 35 ponesrečenim.76
Leta 2008 je bil kot zadnji pomemben akt GRZS sprejet Poslovnik o delu Nadzornega odbora. GRZS vodi evidenco nesreč po dejavnostih: planinske (hoja po poti in brezpotju, plezanje, smučanje izven smučišč) in druge (delo, kolesarjenje, aktivnosti v vodi in zraku). V zadnjih let ih se je povečevalo število neplaninskih posredovanj. V najbolj obremenjenem društvu Tolmin je bil o v jubilejnem letu teh posredovanj že dve tretjini, v Kamniku pa ena tretjina. V tem letu je bi l o potrebno posredovati 18-krat in pomagati 21 pomoči potrebnim. Pripravniki so postali Aleš Hočevar, Urban Novak in Tadej Trobevšek. Zaradi selitve v Kamnik pa sta v naše društvo prišla gorska reševalca iz GRS Tolmin Matej Bizjak in Peter Mežnar.77
Leto 2009. Število posredovanj slovenskih gorskih reševalcev je naraščalo. Še leta 1974 je takratna reševalna organizacija naštela 47 posredovanj, postaja Kam nik pa šest. Leta 1990 je bilo prvič doseže no šte-
76	Bolgarski delavci na začasnem delu so 1. oktobra ponoči obvestili policijo, da se njihov prijatelj, ki se je s kolesom odpeljal v Kamniško Bistrico na izlet, ne oglaša več po mobilnem telefonu. Bil naj bi na nekem vrhu in ob zadnjem oglašanju je povedal, da je pod njim stena in da ne more splezati dol. Slišal naj bi šum vode in videl luči v dolini. Operater mobilne telefonije zaradi takratne zakonske omejitve ni smel razkriti mesta oddajanja pogrešančevega telefona in s tem njegovih lokacij. Policisti so ob pomoči 16 gorskih reševalcev najprej pregledali okolico Kamniške Bistrice in vpisne knjige po vrhovih in v kočah ter spraševali obiskovalce na tem območju. Brez uspeha. Naslednji dan je 14 gorskih reševalcev in več kot 30 policistov pregledalo celotno območje Konca in še del Velike planine. Ponovno brez uspeha. Čeprav je bilo čez nekaj dni ob gozdni cesti v Koncu najdeno moško kolo in je to sprožilo nov val ugibanj, Bolgara niso nikoli našli.
77	Dva gobarja je 13. julija na Plešivcu pozno popoldne zajelo orkansko neurje, ki je podrlo ves gozd na jugovzhodnem pobočju. Skozi labirint podrtih dreves sta se začela prebijati proti Črnivcu in eden od njiju si je pri tem izpahnil ramo. Gorski reševalci so po hudi uri, ki je najhuje prizadela vas Gozd na sosednjem pobočju, preventivno pregledovali prizadeta območja in ju našli. Transport čez podrto drevje bi bil nevaren in zamuden, zato je na pomoč priletel helikopter in vsaj za dva prizadeta v naravni nesreči se je končalo srečno in brez hujših posledic.
V pastirski bajti na Veliki planini sta 31. decembra počitnikovali dve štiričlanski družini. Člani prve družine so se počutili slabo in imeli glavobole, zato so odšli v dolino k zdravniku. Ta je posumil na zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Prijatelji iz druge družine, ki so ostali v bajti, se na telefonske klice niso oglašali. Zato sta bila o tem obveščena dva gorska reševalca, ki sta bila v koči GRS na Zelenem robu. Ko sta prihitela do Čurgove bajte, sta ugotovila, da vsi štirje spijo. Na srečo so se še zbudili in bili nato takoj prepeljani s sanmi na Rakove ravni in v dolino k zdravniku. Zaradi izpušne cevi bencinskega agregata, zametene s snegom, je prišlo do uhajanja nevarnega plina v kočo in do zastrupitve obiskovalcev koče, a so bili tokrat zdravnik in gorski reševalci hitrejši od »tihega ubijalca«.
vilo sto, nato je število posredovanj začelo skokovito naraščati in se v letu 2011 ustavilo na številki 406. Kaj tako večkratno povečanje posredovanj pomeni za 430 normiranih gorskih reševalcev (v Kamniku 30), lahko primerjajo le starejši reševalci, ki so imeli v svojih dnevnikih zapisanih po nekaj posredovanj na leto, zdaj pa morajo skupaj z mladimi v akcijo tudi po večkrat na dan. Če ne bi bilo pomoči helikopterja, ustreznejših tehničnih sredstev (terenskih avtomobilov, radijskih postaj...), boljše in lažje osebne in reševalne opreme ter večje izurjenosti reševalcev, ne bi bilo mogoče pravočasno oskrbeti in na varno prepeljati vseh pomoči potrebnih. Tudi kamniško društvo, ki je vedno okoli četrtega ali petega mesta po številu posredovanj, je že prišlo do povprečja dveh posredovanj na mesec. Ob tem pa je treba še zapisati, da je odzivni čas reševalcev krajši in se za posredovanje meri v okoli dvajsetih minutah, povprečno posredovanje pa traja le štiri ure!
Pred dvema letoma smo na osnovi ogledov člani društva ocenili, da je stari bivak na Velikih podih pod Grintovcem tako načel zob časa, da ga je nesmiselno popravljati. Začeli smo s pripravami na zamenjavo z novim (ugotavljanje potreb, načrtovanje, zbiranje denarja, izdelava, prevoz in postavitev ter odvoz starega). Organizacijo in izvedbo je vodil Janez Volkar. Postavitev novega bivaka Pavleta Kemperla je bila 27. oktobra s pomočjo helikopterja Slovenske vojske. Slovesno odprtje je sledilo naslednje leto 26. junija.
Člani društva smo preselili tehnično opremo iz vlažnih kletnih prostorov veterinarske postaje v na novo urejene podstrešne prostore. Društvo pa je tudi uspešno prestalo inšpekcijski pregled porabe namenskih sredstev, ki ga je opravila Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije.78 V tem letu smo v društvu
78 Zgodaj dopoldne 28. februarja si je alpinist v prvi četrtini smeri v Bobnarjevem plazu v zahodni steni Brane zaradi padca zlomil golen. Helikopter je v steno spustil reševalca letalca, ki je ponesrečenca oskrbel, nato pa ga je odpeljal v bolnišnico. Vreme je bilo lepo in razmere dobre, zato je bilo v gorah veliko obiskovalcev.
Zgodaj zvečer sta dva alpinista sporočila, da njunih prijateljev iz Bobnarja še ni v dolini. Dva reševalca sta odšla pod Bobnarja in s pomočjo lavinskih psov v sveži plazo-vini pod steno našla na pol zasuta alpinista, ki žal nista preživela 800-metrskega padca iz zadnje petine smeri. Vzrok je bil verjetno plaz snega, ki ga je zmehčalo zgodnje-popoldansko sonce.
Pohodnik je 27. junija popoldne protestno odšel s piknika in se napotil proti Korošici. Prijateljem se po mobilnem telefonu ni več oglasil, zato je šest gorskih reševalcev po različnih poteh odšlo za njim. V deževni noči so ga med sekanjem strel klicali in svetili z baterijami v pobočja nad potjo in pod njo. Brez uspeha. Proti jutru so mokri prišli na Korošico in ga na srečo našli v postelji (telefonskega signala tamkaj ni, zato njegove prisotnosti ni bilo mogoče preveriti). Po resnem pogovoru so se podali proti savinjski strani in se s terenskimi vozili skupaj odpeljali v lepšo prihodnost. Obiskovalci doma v Kamniški Bistrici so z oskrbnikom 6. avgusta okoli desete ure zvečer opazili več rdečih raket in utripajoče lučke na območju Malih podov. Obvestili so Center za obveščanje in ta je obvestil gorske reševalce. Trije reševalci so po lovskih poteh odhiteli iz Konca proti Skuti. Pri bivaku pod Skuto so ugotovili, da je vesela druščina praznovala rojstni dan in slavljencu pripravila ognjemet. Planinci so bili deležni kratkega opozorila na neodgovorno in celo z zakonom prepovedano ravnanje s pirotehničnimi sredstvi. Planinec je 28. avgusta splezal na skalni čok ob poti in prosil prijateljico, naj ga fotografira. Pri tem je omahnil in
189
CD ">
O "O
0
M
1
CD >
CD
ci
M CD
cr
?* i 3 •
^ ^ ■-
-p £5 «F A <* *** Jtk J
K«1
v# • vTr ••
v -r * . .
A*
i:
\ ^JBD

Kamniški reševalci po helikopterski vaji leta 2012 (Arhiv: GRS Kamnik)
190
posredovali 24-krat in pomagali 25 pomoči potrebnim. Pripravnik je postal Jure Prezelj.
Leto 2010. Načelnik društva GRS Kamnik se je po sporih z vodstvom GRZS (licenciranje vodnikov lavinskih psov in letalcev reševalcev ter odpoved tečaja za nove letalce reševalce, predvsem pa različnih pogledov na koncept in delovanje Komisije za vzgojo in reševalno tehniko) zapletel še z nekaterimi drugače mislečimi in delujočimi v lastnem društvu. Eno leto pred iztekom mandata je razočaran - da ne more prodreti s svojimi zamislimi in kaj dosti spremeniti v danem času - nepreklicno odstopil. Novi načelnik društva je postal Franc Miš.
V tem letu smo posredovali 22-krat in pomagali 21 ponesrečenim.79 Prvič smo na občnem zboru iz-
nekaj metrov niže z glavo udaril v skalni rob. Zaradi izgube zavesti je prijateljica poklicala pomoč. Ni vedela povedati, kje je, zato so morali gorski reševalci ugibati. Pravilno so se po njenem opisu, da je pod daljnovodom, zapodili po poti s Kisovca proti Mali planini. Ko so prihiteli na kraj nesreče, poškodovani ni več kazal znakov življenja.
79 Planinec se je 22. avgusta na načrtovani poti s Kriške planine na Koren in Kompotelo izgubil in je proti večeru po mobilnem telefonu zaprosil za pomoč. Iz njegovega opisovanja okolice ni bilo moč izluščiti točne lokacije. Izgubljenca so zato poskušali najti s pomočjo helikopterja, ki je takrat po naključju letel čez to območje, a posadka iskanja iz neznanega razloga ni poskusila. Gorski reševalci so se zato razdelili v skupine in se v iskanje napotili peš. Na kraju, ki ga je opisal, planinca niso našli in ta je nato še enkrat po telefonu opisal, kaj vidi. Opis se je močno razlikoval od prvega. Kasneje je bilo ugotovljeno, da kljub drugačnim navodilom planinec ni miroval in se je gibal po nepreglednem in orientacijsko zahtevnem rušnatem območju Kalc. Toda imel
je neznansko srečo, da je skupina reševalcev iz Kamniške
volili častne člane društva in ti so postali: Cene Griljc, Metod Humar, Jernej Koritnik, Janez Podjed, Pavle Šimenc in Tone Škarja.80
Leto 2011. Kadar se je zgodila nesreča v gorah ali se je po znakih sodeč to po vsej verjetnosti zgodilo, ko je treba iskati pogrešane in s svojim znanjem in opremo lahko pomagajo gorski reševalci, je obveščevalec dolžan sporočiti okoliščine nesreče: kje in kdaj, koliko in kako so poškodovani, kakšne so vremenske razmere, kdo sporoča. To očividec ali soudeleženec sporoči na Center za obveščanje (brezplačni telefon 112), policijo (113) ali napiše pisno sporočilo in ga dostavi na
Bistrice opazila njegove svetlobne signale dobrih tisoč metrov višje. Reševalci so ga tako po štirih urah lova mačke z mišjo našli daleč stran od načrtovane poti in pospremili v dolino.
Planinec in planinka sta se 4. oktobra pozno dopoldne odpravila iz Konca skozi Gamsov skret. Zaradi goste megle bivaka pod Skuto nista našla in tudi poti nazaj v dolino ne. Po markirani poti sta hotela priti do bivaka Pavleta Kemperla in se vanj zateči še pred nočjo, a sta na križpotju zgrešila. Po dolgih trinajstih urah tavanja v megli in dežju sta se pod previsno skalo malo pod Mlinarskim sedlom odločila počakati jutra. Omagano sopotnico je zeblo, zato se je planinec odločil, da poišče bivak in prinese odeje. Še preden je prišel do njega, je prišel v območje telefonskega signala in poklical pomoč. Ko se je z odejami vrnil k sopotnici, je ta ležala v zavetju, a ni več kazala znakov življenja. Gorski reševalci so v dežju in mrzlem vetru razmeroma hitro našli močno opešanega planinca, ki je še sam zmogel pot v dolino. Planinko pa so v dolino prinesli. Če bi planinca našla enega od obeh bivakov ali če bi lahko prej poklicala v dolino, se njuna pot ne bi končala tako tragično. 80 Metod Humar, Pavle Šimenc in Tone Škarja so bili prvič
imenovani za častne člane v jubilejnem letu 1997, zdaj pa je bilo to še posebej potrjeno.
obveščevalno točko (na primer planinska postojanka). Ko pride sporočilo o nesreči do pooblaščenega gorskega reševalca, ta sproži posredovanje. Glede na okoliščine se odloči o številu reševalcev, potrebni opremi in predvideni izvedbi. Če je posredovanje iskalne narave, podatke o pogrešanih zbira policija in ob sodelovanju gorskih reševalcev tudi vodi posredovanje. Mnogokrat se iskanje sprevrže v reševanje.
Helikopter sodeluje takrat, ko to zahteva zdravstveno stanje ponesrečenca in so drugačni načini reševanja neizvedljivi ali neprimerni. Za odobritev poleta pa morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji: sprejemljive vremenske razmere, sodelovanje reševalca letalca in zdravnika. V Kamniku je v zadnjih letih helikopter pomagal v dobri četrtini posredovanj, v Sloveniji pa v več kot tretjini.
Člani društva smo v 26 posredovanjih pomagali 24 osebam.81 V tem letu so pripravniki postali Matic Kozina, Tadej Krišelj, Marko Petek in Andrej Rezar. Zaradi prese I itve v Kamnik smo v društvo sprejeli gorska reševalca Simona Kurinčiča iz Tolmina in Primoža Ho-stnika iz Tržiča.
Slovenski gorski reševalci smo bili v jubilejnem letu 2012 organizirani v 17 samostojnih, prostovoljnih in nepridobitnih društvih ali postajah, ki imajo dogovorjena območja delovanja. Te temeljne reševalne enote so združene v Gorsko reševalno zvezo Slovenije in opravljajo preventivne, iskalne in reševalne ter druge dejavnosti v gorskem ali težko dostopnem svetu. Slovenski gorski reševalci smo bili v letu 1955 med ustanovitelji mednarodne organizacije za reševanje v gorah IKAR-CISA.
Kamniški gorski reševalci smo v devetdesetih letih organiziranega reševanja posredovali tisočkrat (povprečno 11,3 krat na leto). K temu je treba prišteti še okoli 25 posredovanj pred ustanovnim letom 1922 (takrat so reševanja imenovali »rešilne ekspedicije«). V nekaterih so sodelovali tudi kasnejši člani reševalne skupine. Razen kratkega obdobja med obema svetovnima vojnama so reševalci večji del plemenitega dela opravili brez plačila.
Izreden razvoj pripomočkov in tehnike je zelo spremenil in olajšal reševanje, vendar pa prav tako kot prej še vedno ve Ija, da je vse odvisno od človekovega razmišljanja, znanja, volje in vzdržljivosti, prav tako pa
81 Drugega maja so gorski reševalci po obvestilu, da je v soteski Predaselj padel vrvohodec, prišli na kraj nesreče. Takrat so bili tam že člani gasilske ekipe za tehnično reševanje. Od očividcev so izvedeli, da je ponesrečenec padel s traku, ki je bil štirideset metrov nad divjo Bistrico napet z enega na drugi breg soteske. Varovalna vponka, s katero se je varoval, se je očitno odprla. Po padcu v vodo ga je nižje v soteski prijatelj prestregel in privezal z vrvjo na zagozdeno deblo. Vendar je močan tok vode ponesrečenca potegnil v sifon in med veje zagozdenega drevesa. Poskus reševanja z gasilskim vitlom ni bil uspešen. Kaj več od določitve lokacije ponesrečenca, ki je bil meter pod vodo in privezan na vrv, gasilci in gorski reševalci niso mogli storiti. Ko sta prišla reševalca potapljaške reševalne službe, ki pa tudi nista imela izkušenj in opreme za tako reševanje, se je eden kljub nevarnosti spustil do ponesrečenca. Privezal ga je na drugo vrv in prerezal vrv, ki ga je držala pod vodo. Zdaj so lahko z vrvno tehniko dvignili reševalca in ponesrečenca iz soteske. Reševalci so temo premagali z razsvetljavo gasilskih žarometov, sporazumevanje med njimi pa je bilo zaradi bučanja vode zelo oteženo. Reševanje so ovirali tudi številni radovedni očividci.
tudi od gora, nevarnosti naravnih sil in ovir, ki jih postavljajo vsem obiskovalcem. V že fi, da bi bil e naše gore kar najbolj varne, pa nam ves čas ostaj a eden glavnih ciljev preprečevanje nesreč.
191
192
Ožbej Vresnik1
Riharjeva 28, Ljubljana
ozbej.vresnik@guest.arnes.si
Poročanje slovenskih časopisov o najdbi mamuta v Nevljah
Najdba mamutovih kosti v Nevljah pri Kamniku 15. 3.1938 je imela v slovenski javnosti velik odmev. O njej je poročalo predvsem ljubljansko časopisje, po njem pa je povzemal tudi ostali slovenski tisk. O izkopavanju v Nevljah in z njim povezanim dogajanjem sta najpogosteje poročala časopisa Jutro in Slovenec. Prvotno senzacionalistično in nekritično poročanje je sčasoma postajalo vse bolj strokovno. S prebiranjem člankov se je slovenska javnost seznanjala z metodami arheoloških izkopavanj kakor tudi z obdobjem poznega paleolitika na Slovenskem. Izjemna in nenavadna najdba je v Nevlje privabljala številne obiskovalce, zato so Kamničani odločno vztrajali, da mamutostane v njihovem mestu. Glede lastništva mamuta seje v časopisih razvila živahna polemika, kipa seje polegla s spoznanjem, da manjkajo številne kosti in mamuta verjetno ne bo možno rekonstruirati. Po izvirni zamisli dr. Frana Kosa je neveljski mamut ponovno »oživel« v laboratorijih Narodnega muzeja v Ljubljani. Ključne besede: mamut, Nevlje, Prirodoslovni muzej Slovenije, Fran Kos, Niko Sadnikar
The find of fossilised mammoth bones at the village of Nevlje on 15th March 1938 grabbed the attention of the Slovenes. Journalists from Ljubljana wrote about it, thuscreatingthe basis for the remaining timely press. The two newspapers that would report with utmost frequency from excavation site were The Jutro and The Slovene. At first sensationalistic and objectivity-lacking press-reports gradually became more professional. Upon reading new articles, the Slovenes came to be mole familiar with the excavation methods as well as the era of the Upper Paleaolithic Era in the region. The incredible find caused for a great many visitors to travel to Nev ye, which is why local residents insisted for the skeleton to remain in the city of Kamnik. Lively newspaper discussions concerning the ownership of the mammoth only ended when it became clear that some parts of the skeleton had been missing and that the final and complete reconstruction would not be possible. Thanks to Fran Kos, PhD, and his insightful idea, the Nevlje mammoth »came to life« again in the laboratories of the Ljubljana National museum. Key words: mammoth, Nevlje, Slovenian Museum of Natural History, Fran Kos, Niko Sadnikar
»Tega mamuta nam je Bog menda v resnici poslal samo zato, da vsaj za spoznanje razgiblje slovečo kamniško ravnodušnost in v naše tiho selišče prinese malo nestrpnega, napetega pričakovanja.«2
Prvi meseci leta 1938 so bil i sončni in suhi. Kljub prihajajoči pomladi so se nad Kraljevino Jugoslavijo zgrinjali črni oblaki. Naslovnice časopisov so polnili članki o Hitlerj evi priključitvi Avstrije k tretjemu nemškemu rajhu. Kot da vznemirljivih vesti še ni dovolj, so
1	Profesor zgodovine in filozofije, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik.
2	Ko je tod hodil mamut, Jutro, 17. 3. 1938, št. 64, str. 3.
se med njimi pojavila tudi poročila o nenavadni najdbi v Nevljah pri Kamniku. Novice iz Nevelj so kma I u postale odmevne časopisne zgodbe, ki so v nekaj dneh spremenile majhen zaselek pod župno cerkvijo sv. Jurija v najbolj znamenit kraj na Slovenskem.
O najdbi mamuta v Nevljah pri Kamniku je bilo že dosti zapisanega, vendarje, kotje moč sklepati iz strokovnih obravnav, ostalo še mnogo nedorečenega.3 Namen tega prispevka vsekakor ni zaorati v problematiko, ki mora vendar ostati v domeni stroke, na tem mestu nas predvsem zanima, kakšen odmev je imelo izkopavanje mamutovih kosti v Nevljah v takratnem slovenskem časopisju. Le nekaj dni je bilo potrebnih, da se je vest o nenavadni najdbi v Nevljah razširila po vsej Dravski banovini in pljusknila tudi preko njenih meja. Ne samo širša javnost, tudi novinarski svet je bil na najdbo iz daljne preteklosti nepripravljen, kar je od začetka prikrival z dobršno mero senzacionalistič-nega poročanja ali pa s previdno zadržanostjo. Šele z izkopavanjem pod vodstvom dr. Frana Kosa in Viktorja Herforta je spregovorila tudi stroka, poročila iz Nevelj so postajala vse bolj nazorna, bralstvu so približala metode arheološkega izkopavanja, ga opozarjala na pomembnost posameznih najdb in jih postavljala v širši kontekst razumevanja poznega paleolitika. Kot mnoge druge senzacije je bila tudi neveljska zgodba kratkega daha, dva tedna po odkritju je s prvimi razočaranji potihnila, a vendar zbudila širše in trajnejše zanimanje za najstarejša obdobja našega ozemlja.
Ob poročanju o najdbi in izkopavanju v Nevljah je v časopisih potekal tudi boj za lastništvo nad mamutovi-mi kostmi. V sporu med Kamnikom in »oficielno« Ljubljano je zmagala slednja, čeprav so skušali Kamničani postoriti marsikaj, da do tega ne bi prišlo. Prepir med obema stranema nam razkriva vse težave in tegobe, ki jih je morala prebroditi stroka, da mamutove kosti vendar niso obležale prepuščene pozabi v muzejskih depojih.
O najdbi mamuta v Nevljah je pisalo predvsem ljubljansko časopisje. V dnevih izkopavanja je s terena najpogosteje poročal časnik Jutro. Vse kaže, da je bil avtor njegovih člankov, ki seje občasno podpisoval z -ine, Kamničan, saj o Kamničanih večkrat govori v prvi osebi množine, odločno pa seje tudi zavzel, da mamutove kosti ostanejo v Kamniku. Izkopavanjem je dokaj zvesto sledil tudi Slovenec, ki je zagovarjal stališče, da je najdba mamuta pomembna za ves slovenski narod, zato naj bo po opravljenih izkopavanjih in restavratorskih delih razstavljen v Narodnem muzeju v Ljubljani. Občasno so o dogajanju v Nevljah poročali v Slovenskem domu, Slovenskem narodu, Slovenskem gospo-
3 O izkopavanjih v Nevljah poroča dr. Fran Kos v: Paleolitske najdbe ob Nevljici, Etnolog, št. 10-11, Ljubljana, 1939, str. 417-419; Der Quartärfund von Nevlje, Quartär 2, Berlin, 1939, str. 150-151; Neveljski paleolitik, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, št. 20/1-4, Ljubljana, 1939, str. 25-65; Problematika neveljskega paleolitika v okviru pleistocenskih dogodkov, Zbornik Prirodoslovnega društva 2, Ljubljana, 1941, str. 97-101. Dr. Mitja Brodar opozarja na potrebo po reviziji Kosovih poročil v: Revizija neveljske paleolitske postaje, Arheološki vestnik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovino in družbene vede, št. 39-40, Ljubljana, 1988-1989, str. 95-110; Stara kamena doba v Sloveniji, samozaložba, Ljubljana, 2009, str. 504-505.
193
194
darju in Domovini. Vesti o senzacionalni najdbi so preko časopisov Glas naroda in Prosveta prišle tudi do naših rojakov v Ameriki. Razumljivo je, da je med slovensko javnostjo leta 1938 močno poraslo zanimanje za mamuta in prazgodovino na sploh, zato je dr. Ivan Rakovec v poljudni prirodoslovni reviji Proteus objavil obširno razpravo Mamut in njegovi predniki, opremljeno s sedmimi slikami in seznamom najdb vseh ma-mutovih kosti na Slovenskem.4 Družinski list Mladika pa je objavil dolg prispevek Antona Modra z naslovom Mamut.5 Ledenodobna »zverina« je seveda burila tudi domišljijo otrok, predvsem tistih, ki so kot najbolj zvesto občinstvo ure in ure sloneli na zaščitni ograji in opazovali izkopavanja, verjetno je bila med njimi tudi Nada Repič, učenka tretjega razreda meščanske šole v Kamniku, ki je v Mladem Jutru objavila posrečen članek z naslovom Neveljski mamut.6
Poročila o najdbi mamutovih kosti
Prvo vest o najdbi mamutovih kosti je dan po odkritju, 15. 3. 1938, objavil Slovenski dom, ki je na kratko in z ne preve l iko gotovostjo poročal o najdbi nenavadnih kosti v Nevljah. Da se je začel boj za lastništvo nad mamutom že takoj na začetku, lahko zaslutimo ob omembi posebne komisije Kamničanov, ki so jo sestavljali »kamniški župan Nande Novak, veterinar g. Sadnikar, umetni slikar Maks Koželj, akademski slikar Cuderman Stane. Zjutraj je šla na kraj najdbe.«7 Časopis omenja še drugo komisijo, ki je še istega dne prispela v Kamnik iz Ljubljane.
Naslednji dan, 16. 3. 1938, je Slovenski dom v članku s pomenljivim naslovom Kamničani pravijo, da mamut ne sme iz mesta obj avil stališče »ljubljanske« komisije: »Člani ljubljanske komisije so priporočali veliko pozornost pri izkopavanju, češ da je bolje počakati z izkopavanjem tako dolgo, da pridejo na telen strokovnjaki, ki bodo oprezno nadaljevali delo z izkopavanjem.«8 Obenem pa pisec članka dodaja: »Meščani našega zgodovinskega mesta Kamnika pa vztrajajo na tem, da se okostje 'mamuta' ohrani v Kamniku, kar utegne služiti kot posebna priložnost za mnoge tujce, ki pridejo vsako leto v naše mesto in okolico.«9
Bolj podrobno in obširno je o najdbi 16. 3. 1938 poročal Slovenec. Prvi je opozoril na ključno vlogo, ki jo je imel pri odkritju kamniški župan Nande Novak.10
4	Ivan Rakovec: Mamut in njegovi predniki, Proteus, 1. številka 5. letnika, Ljubljana, 1938, str. 11-18.
5	Anton Moder: Mamut, Mladika, letnik 19, junij 1938, str. 227-229.
6	Nada Repič: Neveljski mamut, Mlado Jutro, št. 19, 8. 5. 1938, str. 150.
7	Velikanski mamut v strugi Nevljice?, Slovenski dom, 15. 3. 1938, št. 60, str. 2.
8	Kamničani pravijo, da mamut ne sme iz mesta, Slovenski dom, 16. 3. 1938, št. 61, str. 2.
9	Prav tam.
10	Nande - Ferdinand Novak (1892-1973) se je rodil v Vrhpolju pri Kamniku. Kot mladenič se je izkazal pri prosvetnem delu
v Nevljah, kjer je bil leta 1920 izvoljen za župana. Politično
je sledil Koroščevi Slovenski ljudski stranki, vključeval pa se
je predvsem v delo gospodarskih organizacij. Leta 1927 je bil izvoljen za poslanca Ljubljanske oblasti in za predsednika Županske zveze. V javnosti je zelo odmeval govor, ki ga
je imel leta 1930 pred takratnim predsednikom jugoslovan-
V ponedeljek, 14. 3. 1938, okoli dveh popoldne se je Nande Novak pripeljal s kolesom v Nevlje, da bi si ogledal, kako napredujejo dela pri regulaciji Nevljice. Delavci so potožili, da jim odkopavanje otežujejo nekakšni štori. »G. župan je stopil bliže, da bi si ogledal, kakšni so tisti štori, ki nagaj aj o pri de l u. Komaj si je tisti 'štor' od blizu ogledal, je za klical: 'To niso ni kaki štori! To so kosti!'«11
Tako Slovenec kot tudi Jutro poročata, da je župan Novak obvestil o najdbi dr. Josipa Nikolaja Sad nika rja, znamenitega muzealca iz Kamnika. Iz kasnejšega pripovedovanja njegovega sina dr. Nikolaja Sadnikarja se je župan tega dne pojavil s kolesom in veliko kostjo na njihovem dvorišču. Njegov očeje v svoji zbirki že imel mamutovo kost, ki jo je našel v Kamniški Bistrici blizu Mokriške jame. Po srečnem naključju bo poleti 1938 njegova zbirka bogatejša še za eno mamutovo kost, ki jo je našel neki »siromak« v Kamniški Bistrici na Pe-rovem. Še istega dne so se Nande Novak, Josip in Nikolaj Sadnikar ter akademski slikar Stane Cuderman odpravili h gradbišču v Nevljah, kjerje Josip Sadnikar z veliko gotovostjo potrdil, da so v ilovici mamutove kosti. Gradbena dela so bila ustavljena, župan Novak pa je o najdbi telefonsko poročal Prirodoslovnemu muzeju v Ljubljani.
Po poročanju Slovenca je že naslednji dan, 15. 3. 1938, prišel v Nevlje preparator Narodnega muzeja v Ljubljani Viktor Herfort, ki je naročil, naj se ves prostor okoli najdbe dobro zastraži, da ne bi neučakani radovedneži povzročali škode. Avtorju članka pa seje zdelo povsem samoumevno, da bodo mamutove kosti na ogled v Narodnem muzej u, za kar gre velika zasluga kamniškemu županu Nandetu Novaku.
Podrobneje o okoliščinah najdbe mamutovih kosti poroča 16. 3. 1938 časopis Jutro. Struga Nevljice je delala pod cerkvijo sv. Julija oster ovinek, zlasti ob velikih nalivih je voda izpodjedala breg in poplavljala bližnje njive in travnike. Odločili so se, da strugo popravijo z ravnim prekopom, za kar je bilo potrebno izkopati veliko zemlje. V ponedeljek, 14. 3. 1938, so delavci kopali jamo za temelje novega betonskega mostu. Eden od njih je popoldne naletel v ilovici, kakšen poltretji meter pod površino, na trd predmet, ki se mu je zdel podoben polenu. Ko ga je izgrebel in s krampom udaril po njem, se mu je razletel, v rokah sta mu ostala dva velika kosa, črna in zoglenela, a od znotraj podobna kosti. Kasneje se je izkazalo, da je delavec razbil mamutovo stegnenico in nekaj reber. Razbite kosti so poslali veterinarskemu inšpektorju Sadnikar-ju, ki je ugotovil, da gre najbrž za stegnenico ogromne pradavne živali. Takoj seje odpravil na kraj najdbe, kjer je na osnovi primerjave z drugi mi po do bni mi kosi
ske vlade generalom Petrom Živkovicem v dvorani Union.
V govoru, ki ga je prenašal tudi radio, je Nande Novak brez zadržkov in odkritosrčno povedal Živkovicu, da ima ljudstvo o predsedniku vlade povsem drugačno mnenje, kot bi lahko sklepali po uradnih veličastnih sprejemih. Leta 1932 je odklonil, da bi kandidiral na Živkovicevi listi in bil zato razrešen vseh funkcij, zaprli so mu celo gostilno in ga za nekaj časa pregnali v Maribor. Kljub temu je bil leta 1933 izvoljen za župana občine Kamnik. Leta 1937 je zmagal na volitvah v občini Kamnik, ponovno pa je tudi prevzel predsedstvo Slovenske županske zveze. 11 Predpotopni orjak izkopan v Kamniku, Slovenec, 16. 3. 1938, št. 62, str. 3.
spoznal, da gre za okostje mamuta, »p red potop nega giganta«, o katerem doslej v srednji Evropi še ni bi l o sledu. »Odkopavanja se je zdaj lotila dvojica mladih kamniških inteligentov, akad. slikar Stane Cuderman in cand. med. Niko Sadnikar, ki jima pomaga še mladi slušatelj prava Cerer.«12 Naslednji dan, 15. 3. 1938, so izkopali še drugo stegnenico in nekaj reber. »Kopači pripovedujejo, da so pri odkopavanju posameznih kosov čutili v jami oster duh po trohnobi. Kakor sami razlagajo,je moral to biti vonj po razpadlem mamuto-vem mesu, ki ga je neprodušna ilovica vsrkala vase in ga ohranil a vse do ure, ko so krampi prišli odpirat mamutov grob.«13 Po pisanju Jutra je novico o najdbi sporočil Narodnemu muzeju v Ljubljani načelnik kamniškega sreza Maraž, ostalo časopisje navaja, da je to storil kamniški župan Nande Novak. Popoldne, 15. 3. 1938, je prišel v Nevlje predstavnik Narodnega muzeja Viktor Herfort, ki je poskrbel, da se bodo izkopavanja nadaljevala pod strokovnim vodstvom. Še preden pa je bila vest o odkritju mamutovih kosti objavljena v časopisih, so kraj najdbe že množično obiskovali Kam-ničani in ljudje iz okolice.
V prvem poročanju o najdbi iz Nevelj skuša Jutrov poročevalec povezati mamutove kosti z ljudskim izročilom o nekdanjem jezeru, katerega valovi so butali na obrežje pod Starim in Malim gradom v Kamniku, v Nevljah pa je segalo do kraja, kjer stoji cerkev sv. Jurija. Valvazor je Nevlje v Slavi vojvodine Kranjske imenoval »St. George am See« (Sv. Jurij na jezeru), v skali pod cerkvijo pa so bili še v njegovem času pritrjeni obroči, kjer so pradavni prebivalci privezovali čolne. Jezero je prevrtalo hrib pri današnji Šutni in izteklo.Vspomin na ta dogodek pa v farni cerkvi sv. Jurija še vedno zvoni ob treh popoldne. Po mnenju poročevalca je najdba mamuta dodaten dokaz, da je to jezero obstajalo: »S tem okostjem je namreč podan nepobiten dokaz, daje bila dolina Nevljice v pradavnini v resnici jezero. Mamut, ki ga zdaj odkopujejo, je po vsej priliki predaleč zabredel v vodo in obtičal v blatu.«14 Članek je opremljen tudi z risbo mamuta s podnapisom: »Okostje takozva-nega elephas primigenius«, avtor članka opozarja, da se večina najdb mamutovih kosti nahaja v Sibiriji. V Evropi so konec 19. stoletja našli njegovo okostje le v Lyonu v Franciji, pripadalo naj bi vrsti elephas meridia-nilis, poleg nje obstajata še vrsta elephas antizuus in najstarejša ter največja vrsta mamuta, imenovanega elephas primigenius. Za mamuta v Nevljah še ni mogoče povedati, kateri od teh vrst pripada, to bo jasno še le ta krat, ko bo do izkopa li lo ba njo in okla.
Časopis Jutro je že takoj na začetku podprl željo Kamničanov, da razstavijo mamuta v prihodnjem kamniškem muzeju: »Kamničanom, ki jih je narava tudi sicer založila z najboljšim in najlepšim, bo v resnici marsikdo zaviden, da jim je usoda v neznani preteklosti naklonila še obisk tega neznanega orjaka. Prav zato pa so se Kamničani tudi prvi mah odločili, da njegovega okostja, ki ga bo mogoče po vsej pril iki v ce l oti rekonstruirati, ne dajo iz rok, temveč hočejo, da ostane temelj bodočega kamniškega muzeja, da bo k njim še
12	Okostje orjaškega mamuta izkopano v Nevljici pri Kamniku, Jutro, 16. 3. 1938, št. 63, str. 3.
13	Prav tam.
14	Prav tam.
v poznih časih, ki so pred nami, privabljal trume radovednežev od blizu in daleč.«15
Vest o senzacionalni najdbi je po Jutru na kratko povzel tudi Slovenski narod, ki poroča, da je odkopano okostje mamuta staro od 10.000 do 30.000 let in je neposreden dokaz, daje bilo nekoč vdolini Nevljice jezero. Najdba pa naj bi vzbudila veliko zanimanje med učenjaki iz vsega sveta.16
Še preden se je v Nevljah začelo odkopavanje pod vodstvom Prirodoslovnega oddelka Narodnega muzeje v Ljubljani, je bilo nekaj mamutovih kosti že izkopanih. Jutro je 17. 3. 1938 objavi l o članek s fotografijo Nikolaja Sadnikarja in Staneta Cudermana, ki pozira-ta z deli mamutove stegnenice v rokah. 16. 3. 1938 je v Nevlje prispel tudi dr. Fran Kos, kustos zoo l oške zbirke Narodnega muzeja, in skupaj s preparatorjem Viktorjem Herfortom prevzel vodstvo izkopavanj. Naročil a sta, da se že izkopana jama ponovno zasuje, ker se bodo izkopavanja nadaljevala na širšem območju in po posameznih plasteh. Ob članku je Jutro objavilo tudi zemljevid prazgodovinskih najdišč v okolici Kamnika z opisom geomorfnih procesov in podnebnih razmer v preteklosti. Pisec članka omenja znamenito odkritje Srečka Brodarja, ki je leta 1928 našel v Potočki zijalki pod goro Olševo številne kosti jamskega medveda in predmete »pračloveka«, katerega sodobnikje bil tudi orjaški mamut, najden v Nevljah. »Zakajje velikan poginil, je težko ugotoviti. Jezerce, ki je nekoč ležalo med Kamnikom in Nevljami,je postalo njegov grob.«17 Slovenec 17. 3. 1938 poroča, da je najdba v Nevljah nedvomno senzacionalno odkritje, kljub temu pa priporoča nekoliko zadržanosti, dokler ne bo izkopano še ostalo okostje, predvsem pa lobanja. Podobnega mnenja naj bi bil tudi Viktor Herfort, ki je videl le nekaj že izkopanih kosti. »Kost, katera je 12 kgtežka,je na prošnjo g. župana Novaka shranil g. Sadnikar in je g. Herfort ni videl. Videl pa je del kolenske kosti, katera je kakih 75 cm dolga in v kolenu približno 30 cm debela. Vendar je večina kosti še v ilovici in še ni spravljena vsa na dan. Da lje je videl g. Herfort del odlom lenih reber velike živali.«18 Pisec članka opozarja, da so bile do takrat izkopane kosti zelo krhke in jih bo potrebno učvrstiti že na mestu izkopa, še preden jih prepeljejo v laboratorije Narodnega muzeja. Veliko drobcev kosti je bilo tudi v izkopani ilovici, zato jo bodo morali delavci temeljito pregledati. Dr. Kos se je nameraval lotiti izkopavanj na širšem območju, saj so se v tisočletjih zemeljske plasti zaradi delovanja vode premikale.
Na koncu se članek loti tudi perečega vprašanja lastništva mamuta: »Kamničani so znani po svojem go rečem lokalnem patriotizmu, ki je udaril na dan tudi ob najdbi okostja v Nevljah. Zato jim res ne smemo zameriti, ako v svoji vnemi za prestiž svojega starodavnega mesta pričakujejo, da bo izkopano okostje ostalo v Kamniku in povečalo privlačnost že itak privlačnega mesta. Neki ljubljanski dnevnik je danes to omenil že kot povsem razumljivo dejstvo. Toda to pot bo moralo
15	Prav tam.
16	V strugi Nevljice odkopano mamutovo okostje, Slovenski narod, 16. 3. 1938, št. 61, str. 3.
17	Ko je tod hodil mamut, Jutro, 17. 3. 1938, št. 64, str. 3.
18	Okostje predpotopnega orjaka odkrivajo, Slovenec, 17. 3. 1938, št. 63, str. 3.
195
196
kamniško rodoljubje popustiti, kajti ta znamenita najdba spada vsekakor v naš centralni Narodni muzej, in to celo po zakonu. Za naše centralne kulturne ustanove je treba žrtvovati mnogo in Slovenci ne smemo priti na glas, da nam v teh ozirih lokalno rodoljubje prehaja v ozkosrčno sebičnost! To naj premislijo vrli Kamniča-ni!«19
Velike težave je povzročalo tudi pomanjkanje denarja, ki ga Narodni muzej za to nepričakovano izkopavanje ni imel, kaj šele za kasnejšo restavracijo. Vodstvo muzeja je naprosilo za dodatna sredstva bana dr. Marka Natlačena. Ker se jez izkopavanjem mudilo, je ban takoj odločil, naj z delom nadaljujejo kar delavci, ki so do tedaj sodelovali pri regulaciji Nevljice, obljubil pa je tudi, da se bodo po končanih arheoloških izkopavanjih regulacijska dela nadaljevala.20
Odkritje mamuta zbudi v javnosti veliko zanimanje in razvname strasti
Nevlje, majhna vasica, ki je po zadnjem štetju iz leta 1931 imela 174 prebivalcev, so doživele svoj veliki dan. Izkopavanje mamuta je potekalo ob navzočnosti številnih radovednežev, ki so v Nevlje prihajali iz bližnje in daljne okolice. Kraj izkopavanj je bil zaščiten z leseno ograjo, dodatno pa so ga varovali orožniki.21 Kljub varovanju je po po roči I u dr. Frana Kosa prišel neki Kamničan v bližnjo gostilno s polnim košem fosilnih ostankov.22 Domačini so postajali ob ograji in modrovali, da tam v zemlji ležijo kosti lintverna, zmaja, ki je nekoč strašil v jezeru. Nekateri so se pridušali, da imaj o kosti vonj po tobaku, drugi pa vpi I i: »Dobili smo 'majmuta' - kdo ga hoče videti?«23 Na leseni brvi so stali otroci iz Nevelj in potrpežljivo ure in ure opazovali dogajanje v blatni jami, ki je iz dneva v dan postajala vse večja. V deželo je prišla pomlad in topli sončni žarki so zvabili v Nevlje obiskovalce iz oddaljenih krajev. V soboto, 19. 3 1938, na dan sv. Jožefa, so Nevlje spominjale na znamenita romarska središča. Po cestah in kolovozih seje trlo pešcev, kolesarjev in avtomobili-stov, ki so se pripeljali celo iz Trsta in Zagreba. Nevelj-ski očaki so se greli na toplem soncu in z začudenjem opazovali vso to pisano množico. Ob »prastarem grobu neveljske pošasti« je župan neutrudno odgovarjal na vprašanja obiskovalcev, med katerimi je bilotudi dosti odličnikov. Zagrebški in tržaški gostje so bili natančno poučeni, kako bodo potekala izkopavanja in kdaj naj pridejo pogledat izkopanega orjaka. Novinarji so z zadovoljstvom ugotavljali, kakšna neprekosljiva velesila je tisk, ki je o najdbi mamuta dvignil toliko prahu.24
19	Prav tam.
20	Mamut bo ta teden izkopan, Slovenec, 27. 3. 1938, št. 71, str. 5.
21	Za kamniškega mamuta vlada veliko zanimanje, Slovenski dom, 18. 3. 1938, štev. 63, str. 3.
22	Poročilo dr. Frana Kosa, 20. 3. 1938, direktorju Narodnega muzeja dr. Josipu Malu. Podatek je povzet po predavanju mag. Matije Križnarja: Neveljski mamut - 75 let pozneje, 19. septembra 2013 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Povzetek predavanja je objavljen tudi na: http://www.pms-lj. si/si/za-medije/544, celotno predavanje pa kot pdf-dokument na: http://www.pms-lj.si/si/za-medije/544.
23	Mamuta odkopavajo, Jutro, 18. 3. 1938, št. 65, str. 3.
24	Na pragu pomladi, Jutro, 22. 3. 1938, št. 67, str. 4.
Tudi Slovenski narod je ugotavljal, da so Nevlje zaradi »svetovno znanega mamuta« postale prava božja pot. Na praznik sv. Jožefa jih je obiskalo okoli 1000 obiskovalcev, naslednji dan pa jih je nekdo naštel 783. Med uglednimi gostije bilo moč opaziti tudi bana Dravske banovine dr. Marka Natlačena. O najdbi je poročal tudi evropski tisk, iz Celovca pa sta se pripeljala dva avtobusa radovednežev, ki so bili obveščeni, da je mamut že odkopan. Čeprav se mamutovega okostja sploh ni vide l o, je Nevlje obiskalo že mnogo ljudi. Za najdbo so se zanimali tudi znanstveniki v tujini, s pismom se je oglasil dr. Kosu tudi znani muzealec in arheolog dr. Walter Schmid. Senzacija je bila rojena in Kamničani seji niso bili pripravljeni odpovedati: »Med Kamničani se vodi mrzlična borba, da bo okostje mamuta ostalo doma. Zbirajo se prispevki za plačilo delavcev, snuje se pripravljalni odbor za ustanovitev muzejskega društva.«25
Spor glede lastništva mamuta je pripeljal tudi do obtožb, da sta Nikolaj Sadnikar in Stane Cuderman neopravičeno posegla v arheološko najdišče in tako povzročila mnogo škode. Na obtožbe je v Jutru, 23. 3. 1938, v odprtem pismu odgovoril Stane Cuderman. Na očitke o povzročeni škodi odgovarja, daje bila povzročena le na začetku, ko so delavci naleteli na prve kosti, ker so domneval i, da so štori, so jih začeli razbijati. Slučajno je bil ob tem navzoč kamniški župan Nande Novak, ki je kos domnevnega lesa odnesel k veterinarskemu inšpektorju J. N. Sadnikarju. Ta je takoj ugotovil, da so domnevni »štori« v resnici fosilni ostanki mamuta. Naslednji dan sta se Stane Cuderman in Niko Sadnikar odpravila v Nevlje in pobrala nekaj odkritih kosti, s površine sta izluščila rebro ter odkopala meter dolgo in od 20 do 30 cm debelo kost prednje noge. »Naj poudarim, da je imelo to najino delo samo namen, dognati, koliko je preostala prazgodovinska najdba vobče ohranjena. Ko je prišel g. župan, sem mu to sporočil in opustil nadaljnje de l o.«26 Cuderman odgovarja tudi na očitke, da najdeni fosili pri inšpektorju Sadnikarju niso na varnem in bodo razpadli. J. N. Sadnikar naj bi razvil poseben postopek prepariranja s sredstvom, ki nima nič skupnega z običajnim klejem. S tem sredstvom, ki ostaja Sadnikarje-va skrivnost, otrdi površina prepariranih predmetov do trdote stekla. V večjem delu pisma pa Cuderman polemizira s Slovenčevim dopisnikom in njegovim smešenjem kamniškega patriotizma. Kamničani ostajajo trdo odločeni, da mamuta obdržijo, kar je bole, kot da ga naše znanstvene ustanove, zaradi pomanjkanja prostora, pospravijo v zaboje. »Kamnik bi molal kot staro, zgodovinsko, letoviško in turistično mesto imeti svoj muzej, v katerem bi bili zbrani in javnosti dostopni zgodovinski dokumenti in redkosti iz mesta in okolice, kakor je to po vseh kulturnih deželah navada, da človek iz vsakega kraja lahko odnese svojstven spomin. Nikjer drugje na svetu ne opažamo tiste velike lakote centralnih institucij po vsem, kar se nahaja v zemlji,
25	Iz mamutovega kraljestva, Slovenski narod, 22. 3. 1938, št. 65, str. 3. Mamut bo ta teden izkopan, Slovenec, 27. 3. 1938, št. 71, str. 5.
26	Mamut v Kamniku ali v Ljubljani?, Jutro, 23. 3. 1938, št. 68, str. 3.
lakote, ki je tako značilna za naše tesne razmere.«27
Cudermanovo pisanje odraža večinsko mnenje Kamničanov, v njem se zrcali tudi njihov kritični odnos do vodstva izkopavanj. Raje kot Narodnemu muzeju bi domačini izkopavanje prepustili arheološkemu inštitutu ljubljanske univerze, ki naj bi kamniški občini ponudil, da mamuta izkoplje, preparira in znanstveno obdela, potem pa ga vrne Kamniku. Že naslednjega dne se je v Jutru s pojasnilom oglasil dr. Ivan Rako-vec, ki pravi, da je bil arheološki inštitut le pomotoma omenjen, mišljenje bil geološko-paleontološki inštitut, katerega predstojnikje. Zato izjavlja, da seje ob prvih vesteh o najdbi mamuta res obrnil na kamniško občino, naj mu pošljejo kosti v preiskavo, nakar bi jih geo-loško-paleontološki inštitut vrnil. Ko pa je na povabilo kamniškega župana obiskal Nevlje,je videl, da je izkopavanje že prevzel dr. Fran Kos iz Narodnega muzeja. Iz strokovnih razlogov se mu zdi najbolje, da dr. Kos, ki izkopavanje »vrši po neoporečni metodi«, z delom tudi nadaljuje in ga dokonča,28
Ob odprtem pismu Staneta Cudermana je Jutro objavilo še nekaj svežih vesti s prizorišča odkopavanj. 21. 3. 1938 so delavci naleteli na odlomljen del okla. Nad njim je bi t a plast pepe t a in zoglenelih koščkov, kar daj e slut it i na prazgodovinsko ognjišče in prisotnost človeka. Zanimivo je, da še noben od časopisov ni poročal o majhnem kamnitem orodju, 3 cm dolgem rezilcu, ki ga je že prvi dan izkopavanj, 17. 3. 1938, našel Viktor Herfort. Ta na videz majhna najdba je bila izrednega pomena za nadaljnjo interpretacijo najdbe mamutovih kosti in je v Nevtje privabila tudi začetnika raziskovanja slovenskega paleolitika dr. Srečka Brodarja. Njegovo zanimanje za najdbo mamuta so skušali izkoristiti tudi Kamničani, ki so ga ob drugem obisku v Nevljah, 25. in 26. 3. 1938, nagovarjali, da bi se lahko z njim »dogovorili«, vendar jim je zaradi korektnosti do dr. Kosa ušel.29
Časopisno poročanje o izkopavanju
Poročanja iz Nevelj so postajala iz dneva v dan bolj strokovna, predvsem po zaslugi dr. Kosa, kije novinarje obširno seznanjal z izkopavanji in jim celo dopuščal vpogled v svoje beležke.
Slovenec je 27. 3. 1938 objavil članek s fotografijami in nazornim opisom arheoloških izkopavanj. Bralci so bili seznanjeni z osnovnimi pojmi arheologije in postopki arheoloških izkopavanj. Plast, v kateri ležijo mamutove kosti, se imenuje fosilni horizont, nahajal se je približno nekaj več kot dva metra pod zemeljsko površino. Med plastmi, ki so ležale nad okostjem, je posebej zanimiva kulturna plast, v kateri so našli ostanke oglja in pepela, karje verjetno ostanek prazgodovinskega ognjišča. Na prisotnost človeka kaže tudi najdba mikrolita, črnega kremenjaka z izredno ostrim rezilom, ki so ga našli v glini, tik poleg mamuto-
ve kosti. Tudi dr. Srečko Brodar je potrdil, da je rezilo zelo podobno tistim iz Potočke zijalke. Zato obstaja velika verj etnost, da je mamuta pokončal človek, o čemer pričajo tudi razbite kosti. Kosti še niso izkopane, ampak označene s kotički. Navzočnost kosti v zemtji razkrivajo bele zaplate z organskimi snovmi prepojene zemlje, ki pa na zraku hitro oksidirajo in potemnijo. Ker bi izkopane kosti na zraku sprhnele, jih bodo pustili v zemlji, dokler ne bo izkopan in popisan ves fo silni horizont. Z jeklenimi iglami so dotočili njihovo lego in jih označili s količki. Pred izkopom kosti bo narejen načrt najdišča v obliki kvadratne mreže, vsak kvadrat bo označen s številko, ki bo kasneje tu di pred stavlja la inventarno številko posamezne kosti, najdene na območju kvadrata. Tako bo tudi kasneje razvidno, kje je ležala posamezna kost. Ob odkopu bodo pustili kosti v oklepu iz gline, nato jih povili v juto in povezali z žico, na koncu pa še zali t i z mavcem.30 V mavec povite kosti so nosili v posebej pripravljeno sobo, ki jo je dal na razpolago v svoji gostilni župan Novak.
Najtežavnejše delo je bilo izkopavanje drugega, a v celoti ohranjenega mamutovega okla. Odkopavali so ga po delih in ga že sproti ovijali v juto in zalivali z mavcem. Okel je dolg 2,60 m in je zahteval 6 ur izredno previdnega deta. Kerje na koncu močno zakrivljen in spiralne oblike, so ga najprej učvrstili z ukrivljeno železno palico. »Seveda so železno palico prav tako zalili z mavcem in nato odnesli to prav gotovo najbolj veličastno trofejo v pravi procesiji od najdišča do hiše župana Nandeta Novaka, kjer začasno spravljajo najdene kosti. Našli so tudi drugi okel, na žalostje odlomljen in dolg le kakega pol metra.«31
Po dobrih desetih dnevih izkopavanj so se pojavile skrbi, da mamuta ne bo možno rekonstruirati. Skoraj vsaka kost je bila zlomljena, manjkal pa je tudi najpomembnejši del, lobanja, ki naj bi jo razbil ledenodobni lovec, da bi prišel do možganov. Manjkal je tudi pretežen del vretenc, reber in nekaj drugih kosti. »Prvemu navalu radosti in navdušenja, da smo na lepem postali za atrakcijo bogatejši, so se potagoma primešali občutki skepse in malodušja, zakaj nič se še ne da z gotovostjo reči, ali bo mamutov sketet prišel kdaj do celotnega sestava ali pa bo ostalo samo pri nekaj kosteh, kar jih je bilo odkopanih doslej.«32
Ob teh pesimističnih vesteh se je borba za mamuta nekoliko polegla. Kljub temu pa je bil kamniški občinski svet še vedno odločen, da kosti ostanejo v Kamniku. Obiskovalci in turisti so še vedno prihajali, župan Novak pa jim je z vesetjem razkazoval »mamutove koline«. Na občinski seji je bilo soglasno sprejeto, da mamut ostane v Kamniku. Kot prvi prispevek za restavracijo in ohranitev mamutovih kosti pa je občina poklonila 2000 dinarjev. Snovalo seje tudi muzejsko društvo, ki bi mu bila najdba zelo dobrodošla.33
V sredo, 30. 3. 1938, je banska uprava izkopavanje ustavila. Po ponovni prošnji Narodnega muzeja, na-
27	Prav tam.
28	Dr. I. Rakovec: Mamut v Kamniku ali Ljubljani?, Jutro, 24. 3. 1938, št. 69, str. 3.
29	Mitja Brodar: Revizija neveljske paleolitske postaje, Arheološki vestnik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovino in družbene vede, št. 39-40, Ljubljana, 1988-1989, str. 98.
30	Mamut bo ta teden izkopan, Slovenec, 27. 3. 1938, št. 71, str. 5.
31	Mamutovo okostje v mavcu, Slovenec, 30. 3. 1938, št. 73, str. 5.
32	Mamuta odkopavajo dalje, Jutro, 3. 4. 1938, št. 75, str. 8.
33	Težave okrog kamniškega mamuta, Slovenski dom, 7. 4. 1938, štev. 78, str. 2.
197
198
slovljeni na bana Natlačena, so se dela spet začela 4. aprila in trajala do 7. aprila, ko so bila dokončno ustavljena z raz l ago, da so razpo l ožljiva denarna sredstva premajhna, bliža pa se tudi slabo vreme. V zadnji fazi izkopavanj so iskali kosti ob novo izkopani strugi Nevljice v obeh smereh od že izkopanega najdišča. Našli so še nadlahtnico, dva dela lopatice, vretence in kos rebra ter nekaj drugih manjših kosti. Dr. Kos je upal, da mu bo banska uprava še dovoli la ma len kosten odkop, da bi se izognil očitkom javnosti in znanosti, kako ni bil o postorj eno vse, kar bi bil o ob takšnih iz kopa-vanjih potrebno, vendar do ponovnega izkopavanja ni nikoli več prišlo.34
Po prvotnih načrtih naj bi mamutove kosti pripeljali v Narodni muzej teden dni po koncu izkopavanj. Iz poročil dr. Kosa direktorju Narodnega muzeja dr. Josipu Malu je razvidno, da so nekateri meščani Kamnika prevoz ovirali na vse mogoče načine in pogojevali predajo kosti s kompenzacijo. Tako je vse gradivo prispelo v Ljubljano šele 4. 5. 1938.35
15. 7. 1938 je Slovenec objavil, da je »Mamutov most« v Nevljah končan. Na njegovem podporniku na levem bregu Nevljice, na kraj u, kjer je bil najden mamut, nameravajo Kam niča ni ovekovečiti mamutovo najdbo in vklesati »slavno predpotopno zverino« ter letni co 1938.36
Po nenavadnem naključjuje bila avgusta leta 1938 v okolici Kamnika najdena še ena mamutova kost. Našel jo je neki revež, ki si je v Kamniški Bistrici, v bližini brvi na Perovem, umival noge. »Mislil je, da štrli izvode stara zarjavela kosa. Ko pa jo je s silo vlekel iz gramoza, je opazil, da je to dolga ploščata kost. Malo vstran je našel v pesku še drugo kost. Obe sta sestavljeni dali rebro predpotopnega mamuta. Siromak je najdbo ponesel nadzorniku g. Sadnikarju, ki je ugotovil, da gre v resnici za mamutovo rebro.«37
Mamuta restavrirajo in prvič predstavijo
Po prevozu mamutovih kosti v laboratorije Narodnega muzeja v Ljubljani so potihnili tudi časopisi. Zaradi pomanjkanja denarja so se nadaljnja dela pričela leta 1940. Preparacija kosti in rekonstrukcija mamuta je poteka l a pod vodstvom dr. Kosa, v pomoč pa sta mu bila asistentka Ana Brudnar- Lipoglavšek in prepara-tor Viktor Herfort. O tihem in potrpežljivem delu obširno po loča Slovenski narod v članku Kako so oživeli mamuta.38 Najprej so iz kosti odstranili strjeno glino in jo večkrat presejali. »To delo nam postane razumljivo šele, ko nam znanstvenik pove, kaj vse so našli v zemlji, držeči se kosti; številne kamenine in rudnine, semena pradavnega rastlinja, igle diluvialnih iglavcev (ledene dobe), zobe malih glodavcev in druge dragocene ostaline življenja davnine, karvse je prava čitan-
34	Izkopavanje kamniškega mamuta, Slovenec, 10. 4. 1938, št. 83, str. 3.
35	Križnar: Neveljski mamut - 75 let pozneje, http://www.pms-lj.si/si/za-medije/544, predavanje v pdf-dokumentu.
36	»Mamutov most« je gotov, Slovenec, 15. 7. 1938, št. 160, str. 4.
37	Mamutovo rebro v Bistrici, Jutro, 18. 8. 1938, št. 190, str. 3.
38	Kako so oživeli mamuta, Slovenski narod, 25. 6. 1943, št.
142., str. 4.
ka za znanstvenika o življenju zdavnaj minulih dob.«39 Na pod l agi analize prsti iz najdišča v Nevljah je Ana Brudnar - Lipoglavšek objavila tudi strokovno razpravo o rastlinskih ostankih paleolitskega najdišča v Nevljah.40 Očiščene kosti so prevlekli s klejem, jih namakali v parafinu in jih na koncu pološčili z lakom. Tako so kosti že bile pripravljene za razstavo, vendar so jih zaradi pomanjkanja denarja shranili v depoje.
Zahvaljujoč posebni in izvirni metodi dr. Frana Kosa pa mamutove kosti niso obležale v lesenih zabojih. Pritrdili so jih na posebej izdelano železno ogrodje, ki ga je šest mesecev izdelovalo ključavničarsko podjetje Weibel iz Ljubljane. Najprej je bil mamutsestavljen konec leta 1941 v laboratoriju Narodnega muzeja, nato so ga razdrli in spet postavili v eni izmed dvoran za mineralogijo in geologijo. Po poročanju Slovenca je tam stal še konec aprila 1942: »Vse okostje je sestavljeno na 5.40 m dolgem podstavku. Nosijo ga štirje močni železni podporni drogi, od katerih dva držita okla. Vsaka izmed nog ima prav tako močno železno oporo, medtem ko so druge kosti povezane s tanjšo žico. Prsni koš in vretenca nosijo spet tri močne železne opore. Sestavljeni mamut je od repa pa do okel dolg 5.80 m. Od tal pa do najvišjih hrbtnih vretenc meri 3.20 m, če bi pa imel lobanjo, bi bil še za dobrega pol metra višji. Njegov desni okel je popolnoma ohranjen in je dolg 2.64 m. Njegov največji obseg pa meri 0.48 m.«41 V dnevih okupacije je bil Narodni muzej večkrat za dlje časa zaprt. Za finančno pomoč je prosil celo slovenske rojake v tujini. Na nedeljo, 6. 9. 1943, je bil ponovno brezplačno odprt vsem obiskovalcem. Tega dne je bil v muzeju največje pozornosti deležen »kamniški orjak«, ki so ga komaj strpa l i v pritlično dvorano na desni strani avle.42
Kamniški mamut je danes največji eksponat in obenem simbol Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Kam-ničani so na nekdanje zamere do Ljubljane verjetno že pozabili. Preteči je bilo potrebno tudi mnogo Nevljice, da je bi l a končno na pobudo dr. Nika Sadnikarj a ob »Mamutovem mostu« leta 1988 postavljena spominska tabla. Koliko je bo še preteklo, da bomo lahko občudovali mamutovo skulpturo kiparja Mihe Kača?
Literatura
Benjamin in Daniel BEZEK, 1988: Po sledeh neveljskega mamuta. Kamnik: Osnovna šola Frana Albrehta.
Benjamin in Daniel BEZEK, 1998: 60 let od odkritja mamuta v Nev Ijah. Kamnik: Kamniški zbornik, 14, 200-2004.
Mitja BRODAR, 1988-1989: Revizija neveljske paleolitske postaje. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovino in družbene vede, št. 39-40. 95-110.
Mitja Brodar, 2009: Stara kamena doba v Sloveniji. Ljubljana: samozaložba. 25, 504-505.
Fran KOS, 1939a: Paleolitske najdbe ob Nevljici. Ljubljana: Etnolog, 10-11. 417-419.
Fran KOS, 1939b: Neveljski paleolitik. Ljubljana: Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, 20/1-4. 25-65.
39	Prav tam.
40	Ana Brudnar - Lipoglavšek: Rastlinski ostanki neveljskega paleolitskega najdišča, Zbornik prirodoslovnega društva Slovenije, 3. zvezek, Ljubljana, 1943, str. 95-101.
41	Okostje neveljskega mamuta sestavljeno, Slovenec, 30. 4. 1942, št. 99, str. 2.
42	Muzej je sedaj ob nedeljah odprt, Slovenec, 9. 6. 1943, št. 130, str. 3.
Fran KOS, 1941: Problematika neveljskega paleolitika v okviru pleisto-censkih dogodkov. Ljubljana, Zbornik Prirodoslovnega društva, 2. zvezek. 97-101.
Ana BRUDNAR - LIPOGLAVŠEK, 1943: Rastlinski ostanki neveljskega paleo-litskega najdišča. Ljubljana: Zbornik prirodoslovnega društva Slovenije, 3. zvezek. 95-101.
Ivan RAKOVEC, 1938: Mamut in njegovi predniki. Ljubljana: Proteus, 5. 11-18.
Janja ŽELEZNIKAR, 2008: Mamut po mamutu. Kamnik: Medobčinski muzej Kamnik.
O ■>
o ■a o
M
CD M
O >
CD
O
199
200
Tone Stele1
Glavni trg 16, Kamnik
tone.stele@kks-kamnik.si
Zgodovinski pregled kolektivne kmečke posesti na območju Kamniške Bistrice in Velike planine
Kolektivna kmečka posestje stara, zgodovinsko utemeljena oblika posedovanja in izrabe kmetijskih zemljišč in gozdov. Običajno je bila to slabša zemlja fevdalnih gospodov v bližini mest ter oddaljeni pašniki in gozdovi. Uživali so jih podložniki, ki so imeli tudi omejeno pravico koristiti les, nabirati steljo in pasti živino. Reforme cesarice Marije Terezije so izboljšale položaj podložnikov proti fevdalcem, saj se jim je večina teh zemljišč dodelila. Izvzeti so bili predvsem planinski pašniki, ki so bili namenjeni še vednoza skupno rabo. Na osnovizakona iz leta 1887 je večina teh zemljišč prešla v upravljanje na novo nastale agrarne skupnosti. Že v dobi absolutizma pa so imeli kamniški meščani številne pravice in privilegije, ki jih je imelotedaj le malo mest, saj je bil Kamnik od nekdaj avtonomno deželnoknežje mesto. Izredno pomemben in dragocen privilegij je bilo od vladarjev priznano lastništvo obširnih bistriških gozdov. Po letu 1945je revolucionarna oblast podržavila vse nepremično in premično premoženje, ki je do tedaj pripada l o agrarnim skupnostim oziroma njihovim članom.
Kljub takoj po osamosvojitvi Slovenije začetim postopkom za povrnitev kolektivne lastnine gozdov in pašnikov širšega območja Velike planine in Kamniške Bistrice (skupaj dobrih 7000 ha) potomcem kamniških meščanov zaradi zavlačevanja postopka nacionalizirana lastnina še nipovrnjena. Ključne besede: kolektivna lastnina, Velika planina, Kamniška Bistrica
Common ownership is known from history as a form of possession and utilization of peasant land and woods. In most cases, it was property of lesser quality close to towns and faraway pastures and woods, owned by feudal lords. Beneficiaries of such land were serfs who had limited right to utilize timber, gather litter and use grazing land. Empress Maria Teresa's reforms further improved the position of subjects by allotting most such land to them, with the exception of mountain pastures that remained in common use. The bill from 1887 transferred most of this land into the management of the newly sprung agricultural cooperatives. Already in the time of absolutism, however, were the burghers of Kamnik entitled to many rights and privileges that were not claimed by many other towns, since Kamnik had always been an autonomous principality. A highly important and valuable privilege was the ownership of extensive forests of the Kamniška Bistrica valley. After 1945, revolutionary authorities nationalized all movable and immovable properties owned by cooperatives or their members.
Immediately after Slovenia's independence, legal procedures to reclaim common ownership of the broader region of Ve-
1 Podjetnik, svečar.
lika planina and the Kamniška Bistrica (altogether over 17.000
acres) were launched by the descendants of Kamnik burghers.
Due to procedural procrastination, however, the nationalized
property has not been returned yet.
Key words: common ownership, Velika planina, the Kamniška
Bistrica
Uvod
Že od nekdaj predstavlja kolektivna kmečka posest pomembno gospodarsko osnovo. S pravnozgodovin-skega vidika je ta še posebej zanimiva, ker nosi kljub vsem posegom birokracije v svojem jedru še zelo stare pod I age. V grobem jo lahko označimo kot skupno posedovanje in izrabo kmetijskih zemljišč in gozdov. Predmet skupnega gospodarjenja je bila najpogosteje slabša zem Ija v bližini vasi ali od nase Ija oddaljeni pašniki in gozdovi. Take razmere so terjale, da se več gospodarstev združi in gospodari s tovrstnim zemljiščem. Ta zemljišča so v večini primerov uživali podložniki gospodov, tako da gospodar kmetije pogosto ni bil gospodar pašnika ali gmajne, ki jo je ta kmetija uživala. Imel je omejene pravice do izkoriščanja gozda, steljarjenja in paše. Postopoma se je uveIjavilo načelo, da so služnostne pravice odvisne od gospodarskih enot po nače I u: kdor ima večjo posest, mu pripada več pravic, a hkrati ima večje dolžnosti pri vzdrževanju skupnih naprav. Z naprednimi reformami cesarice Marije Terezije leta 1747 se je družbeni položaj kmetov in meščanov proti fevdalcem izboljšal. Po patentih (zakonih) in uredbah iz leta 1768 pa naj bi se razdelile vse površine, razen tistih, ki se ne dajo drugače uporabiti kot za pašo; izvzeti so bili predvsem planinski pašniki, ki so jim še nadalje priznavali dotedanjo skupno rabo.
Revolucionarno leto 1848 je pomenilo pomembno prelomnico tudi glede kolektivne kmečke posesti. Pro-vizorični občinski patent iz leta 1849, s katerim so bile osnovane politične občine, naj bi varoval tudi pravice članov agrarnih skupnosti. Urejanje vprašanja služnosti po patentu iz leta 1853 je povzročilo, da je srenjska zemlja, ki je do leIa 1848 vztrajno kopnela, v prvih desetletjih po letu 1848 spet porasla. Deželni zakon za Kranjsko iz leta 1887 je s kasnejšimi dopolnitvami omogočil ustanovitev posebnih državnih in deželnih organov, državnih oblasti, ki so začele urejati zemljiške strukIu Ie in agrarne premoženjske razmere. Te agrarne oblasti so bi I e: komisar za agrarne operacije, deželna komisija za agrarne operacije in ministrska komisija za agrarne operacije pri ministrstvu za kmetijstvo. Na ozem Iju današnje Slovenije so večino skupnih zemljišč razdelili med kmete na koncu 19. in v začetku 20. stoletja - do leta 1901 je bilo samo na Kranjskem začetih 370 postopkov. Takoj po končani 1. svetovni vojni pa je Kraljevina Jugoslavija z agrarno reformo pričela postopek razlaščanja vseh veleposestev in jih namenila agrarnim interesentom (zadrugam).
Največjo prelomnico v zgodovini kolektivne kmečke posesti na Slovenskem pa pomeni leto 1947. Tega leta je namreč revolucionarna jugoslovanska oblast izdala Zakon o agrarnih skupnostih, ki je »za občeljudsko imovino razglasil vse nepremično in premično premoženje, ki pripada agrarnim skupnostim (podobčinam,
201
>
o ■a o
M
CD M
O >
T3 CO
O
vasem, srenjam, korporacijam, urbarialnim in drugim podobnim skupnostim), ter pravico do paše, lesa, gozdnih pridelkov in podobno, ki pristojajo skupnostim servitutnih upravičencev, ki so po svojem izvoru slič-ne agrarnim skupnostim.« Upravo nacionaliziranega premoženja so prevzeli krajevni ljudski odbori. V naslednjih lelh je oblast večino teh zemljišč dodelila novoustanovljenim kmetijskim zadrugam, urejenim po sistemu sovjetskih kolhozov. Te so bile pravi zgled slabega gospodarjenja in tako seje nekdanja kolektivna kmečka posest nekontrolirano zarasla, na slovenskem ozemlju pa je intenzivno odmirala zavest kolektivne povezanosti in soustvarjalnosti.
Po družbenih spremembah v devetdesetih letih prejšnjega sto I etja so se pričele pojavljati ideje o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja. Ker zakon o denacionalizaciji ni zadovoljivo rešil problema vračanja kolektivne kmečke posesti, je bil leta 1994 sprejet Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti. Do danes je bilo v Sloveniji ponovno ustanovljenih nekaj več kot 650 agrarnih skupnosti, kar pa je le nekaj več kot pol ovi-ca nekdanjega števila. Dvajset let po sprejetju Zakona o denacionalizaciji torej še kar lepo število nekdanjih agrarnih skupnosti ni pridobilo odvzetega zemljišča (za precejšnje števil o teh ni bil vložen de na ci o na li za-cijski zahtevek). Skupna zemljišča, ki so imela v preteklosti velik gospodarski pomen, povezan s preživetjem ne le posameznih družin, ampak celotnih vasi, sedaj ta gospodarski pomen izgubljajo, veča pa se njihova vloga v smislu varovanja kulturne krajine in ohranjanja podeželja.
Zakon o odvezi zemljiških bremen iz leta 1853 in deželni zakon iz lela 1887 sta omogoči I a, da so se tudi na področju Kamniške Bistrice in Velike planine razdelila in uredila skupna zemljišča in začele urejati agrarne premoženjske razmere. Aje do prvih uradnih dokumentov o razdelitvi skupne posesti po posameznih lastninskih pravicah (deležih) prišlo šele po lelu 1908. Od tedaj dalje imamo na tem področju tri pašne agrarne skupnosti na Veliki planini (Velika, Mala in Gojška planina) in v Kamniški Bistrici preoblikovano Meščansko korporacijo v Agrarno skupnost Meščanska korporacija. Zadeve glede lastninskih pravic in nadzora nad premoženjem teh agrarnih skupnosti so potekale podobno, saj so vse te skupnosti spadale pod nadzor iste agrarne oblasti. Razlika med poslovanjem Meščanske korporacije in drugih agrarnih skupnosti pa je bila zlasti v tem, da je bila Meščanska korporacija povsem samostojna pri upravljanju in gospodarjenju s premoženjem in se je do 2. svetovne vojne že razvila v pravo podjetje oziroma zadrugo z vsemi organi upravljanja in nadzora; medtem ko so bile ostale agrarne skupnosti še bolj na primitivni ravni in povsem odvisne od tedanje agrarne oblasti, zlasti agrarnih komisarjev, na katere imajo kmetje še danes lepe spomine in jih večkrat omenjajo, kadar med seboj ne morejo poravnati kakšnih sporov.
202
Kamniška Bistrica
Zgodovino posesti bistriškega gozda in okoliških pla nin (pred vsem do 1. svetov ne vojne) je opi sa lo že precej avtorjev, ki večinoma navajajo iste vire, zato se njihove navedbe bistveno ne razlikujejo. Navajajo, da so imeli kamniški meščani že v dobi absolutizma številne pravice in privilegije, kotjihje imelotedaj le malo mest, saj je Kamnik od nekdaj spadal pod dominij (gosposka posest) - kot avtonomno deželnoknežje mesto. Pravice glede upravljanja, sodstva, trgovanja itd. so podeljevali in potrjevali vladarji in med temi pravicami se omenjajo tudi bistriški gozdovi in (nekatere) planine kot lastnina mesta Kamnik oz. kamniških meščanov. To potrj ujejo številne listine, kot je v volilnem pismu mestu Kamnik potrdil leta 1380vojvoda Rudolf IV. Habsburški, ali lela 1478 zapoved cesarj a Friderika IV., ki je zapovedal deželnemu glavarju varovati pravice Kamnika do planin, gozdov in lesa, ali Privi-legijska knjiga, ki jo je leta 1528 izdal kralj, poznej e cesar Ferdinand I., ali potrdilo privilegijev po nadvojvodi Kar I u II. iz leta 1567, ali cesarice Marije Terezije iz leta 1745. Z ureditvij o katastra pa so se začela na novo urejati lastninska razmerja. Z vpisom v deželno desko, ki je bi I a urej ena kot zem liška knjiga, je bil o leta 1783 mesto Kamnik vpisano kot lastnik bistriških gozdov. Zakon o uredbi in razdelbi skupnih zemljišč z dopolnil i, ki je bil sprejet v letu 1887, pa je omogočil, da so se tudi na področju Kamniške Bistrice razdelila in uredila skupna zemljišča in začele urejati agrarne premoženjske razmere. Tako veliko posest kamniških meščanov (6000 ha v Kamniški Bislrici in 1000 ha na Veliki planini), ki je bila kot otok sredi veleposestev zemljiških gospodov na Kranjskem, lahko po pravici štejemo za izreden privilegij, ki pa so mu ti fevdalci večkrat oporekali. Tem in drugim lokalnim oblastnikom ni uspel o teh pravic mešča nom od vzeti vse do leta 1937, ko je komisija za likvidacijo agrarne reforme izdala nezakonit Razlastitveni odlok za razlastitev planinskih pašnikov na Košutni, Dolu, Konjščici, Rzeniku in Kamniškem sedlu. Celoten odvzem premoženja pa je uspela izvesti totalitarna oblast najprej v letu 1941 in nato v letu 1946.
Meščanska korporacija Kamnik
V letu 1848 so se uvedle (po I itične) občine, nastala je Kamniška mestna občina, ki je obsegala mesto Kamnik s predmestji. Od lela 1854 do 16. oktobra 1866 je občinski odbor upravljal z novim občinskim in s starim meščanskim premoženjem (toda vedno ločeno drugo od drugega), čemur pa so meščani oporekali s trditvijo, da je to zasebna lastnina. Na občinski seji 8. 8. 1866 je bila na podlagi razsodbe deželne vlade, ki je odločila, da meščansko premoženje ni občinsko, temveč je to skupna lastnina zasebnopravnega značaja kamniških posestnikov, sprejeta odločitev, da se premoženje kamniških meščanov izloči iz občinskega proračuna. To odločitev je urejal v začetku leta 1866 sprejeti II. Dodatek k občinskemu redu za Kranjsko deželo, s katerim je bila podana možnost, da se dotedanja meščanska mestna uprava izloči iz občine in ustanovi svojo meščansko skupnost. Taka nova skupnost
se je ustanoviI a 16. 10. 1866 z imenom Meščanska korporacija Kamnik.
Se stavni del zgo dovin skih dogodkov so ljudje, zato je pri pregledu korporacijske zgodovine prav, da se izpostavijo nekateri dogodki in z njimi povezani člani, ki so pomembno zaznamovali obstoj Korporacije.
Vsekakor je za Korporacijo pomemben datum 16. 10. 1866, ko so jo ustanovili in njeno premoženje izločili iz občinske uprave. Meščanska korporacija (MK) je bi la pravna na sle dni ca nek da njega sa mo u pravnega mesta Kamnik ter njegovega mestnega ali meščanskega premoženja. Najzaslužnejši za izpeljavo tega procesa je bil tedanji župan Jurij Golenver, ki je bil od leta 1866 do 1874 tudi njen (prvi) predsednik.
Od leta 1881 do 1887 je bil predsednik Korporacije dr. Maks Samec, župan Kamnika, deželni poslanec in vitez Fran Josipovega reda. V času njegovega predsedovanja je bila »prva zlata doba Korporacije«. Tedaj se je Kamnik zelo spremenil, saj je Korporacija zgradila novo šolsko poslopje (sedanja pošta), občina pa je z veliko denarno pomočjo Korporacije zravnala in kana-lizirala trg in ulice ter izdatno znižala zloglasni Klanec - kasneje imenovan Samčev predor.
Leta 1913 je Deželna vlada na predlog člana Korporacije Ivana Lavrenčiča, poslanca in kamniškega dekana, za ureditev slabih razmer pri redu in pravicah članov Korporacije uvedla postopek za ureditev uživalnih in gospodarskih pravic po zakonu o agrarnih skupnostih. Ta status MK je kasnej e odločilno vplival, da je ni še bolj prizadel v letu 1919 sprejeti zakon o agrarni reformi, kije razlaščal veleposestva. Čeprav je bil MK v prvi Jugoslaviji končno priznan status agrarne skupnosti, jo je ta zakon prizadel z odvzemom 823,0031 ha pašnikov in planin za agrarne namene. MK je temu ugovarjala, saj je menila, da je bilo korporacijsko premoženje z združevanjem v skupnost dejansko že socializirano in namen agrarne reforme naj bi bil z njeno zadružno obliko lastnine že v celoti dosežen. Razlastitvena odločba je kljub pritožbam postala leta 1937 pravnomočna in zoper njo v upravnem postopku ni bilo več nobenega pravnega sredstva. Ko je prevladaIo splošno prepričanje, da je stvar dokončno izgubljena, je tedanji predsednik Ivan Benkovič predlagal tožbo pred rednimi sodišči. LeIa 1938 je MK vložila proti državi odškodninsko tožbo za razliko med priznano in dejansko vrednostjo zemljišč zaradi nezakonitega in nepravilnega ravnanja ministrstva za kmetijstvo. Istočasno pa je zoper Državni zaklad, bana in predsednika komisije za likvidacijo agrarne reforme vložila še sindikalno tožbo za odškodnino za vrednost lesa na razlaščenih parcelah. MK je že v prvi tožbi s sodbo Vrhovnega sodišča 28. 1. 1941 v celoti uspela. Ker je bil agrarni zakup, ki ga je izvedla država, na razIaščenih parcelah nezakonit, je bila zato razlastitev neupravičena. Zaradi okupacije Slovenije 6. aprila 1941 se pravda ni več nadaljevala.
Je pa bila od leta 1929 in do leta 1941 »druga zlata doba Korporacije«, saj so v teh letih zgradili v Stahovici moderno žago in zabojarno ter manjšo hidroelektrarno, zgraj ena je bi I a cesta v Kamniško Bistrico in pričela se je adaptacija korporacijske zgradbe v mestu (sedanja občina).
prepis!
D 0 O 0 V 0 R
mat Upravo Livarn Ujegevaga Veličanstva kralj« in .-.oščanaka kreporaci-je v '«umita»	ra
• z^raibi nava planinske hiše v K,Bistrici po njunih Veličanstvih kralju in Kraljici,
§ 15 lov«fce zakupne pogodbe sklenjene med "eSS.korporaci-Jo v Kamniku in «iniatrstvom za Sume in rudnlkafods.za lovatvojza upo-rtabo 6vora Ifjegovega veličanstva kralja a dna 26*3.1931 tal;.br. 456 določa,da is sj »lučaj zgradbe Dvorca pridržujeta atrsnki poaebsn dogovor.Zato sta Op ava dvora »jegovaga veličanstva kralja in li.korporacija v ¿.amnlk sklenili naslednji dogovori
Uprava dvora Hjegovoga Veličanstva kialja Vzame in Ue-Sčanska korporacija v Samniloi prepuSča Vlakokemu kraljevemu domu e«» ffiljiaS« potrebno sa. zgradbo nove planinske hiše v,E.Biatrici,kl al Jo gradita njuni veličanssvi na Svoj« stroške v >»kup za 3o let za pri-znalno letno zakupnino 1.dinarskega zlatnika e pavico do ponovnega podaljšanja rabokupne dob« sa enakot (?o letno dob&JObseg in lega tega zemljiSča jo razvidna is priloSen« skice,ki je celokupni del dogovora.	■•.'.'■'
Pravica odpovedi ae pr*anava «amo kupoj®aaolu.Ako pa bi viso ki kraljevski dom iz katerega koli razloga kdaj izgubil interes na poatoj nki v K.Bistrici in kotel opustiti to svoje letovaligče ali ga oddati komu drugemu as varuje H.korporaeiji v "amniku pravica,da v t»m primeru prevzspe to egradbo.z event,pritikllnami proti plačilu navadne oenilne vr3dnoati v last .Kadar ta odkupnina «a določi po 5 ■ 76a in sldečih Zakona o sodnem poatopku v civ.pravdah za Kraljevino Jugoslavija od 13.7.1929 z dostavkom.da pridsodnika razsodišča po 5 7 677 civ.pravnega reda imanjuja Okrožno sodigča v Ljuiljanl ako se od obali strank imenovana rasodnika fcenilca) ne zedinita iia osebo pred»enika,ali pa so aaradi drugih razlogov ne postavit»!;
Vse sedanje in ev»nt.y bodoča vpeljane davka in dvaSotne s vsemi dokladaml ter evsnt.takse od novs planinske hiSe plačuje upra va Dvora fljagoveg veličanstva kralja in m zadenejo zato "iaačais-sie korporacije nikaki stroški.
prostor za zgradbe(itBVbišče) «e je dJločll spofca»umno med pooblaSoanoein uprave Dvora oz.i>irekeije dvornih lovUS in zastopniki Meščanske feferporacije 'amnik.
V Kamniku,dne 1.8.1935
sa Upravo dvoia; ing.Dlmnik l.r.
Žig
za upravo Dvora; odbornik: Ho Kina -J.,r, načelnik! R.Debavec l.r.
Direkcija dvorskih lovi S ta i ribolova feograd
v	Klg.-
Uprava ^ag5enake korporao
Potrjuje «e ,da	ta prepis dobesedno skl=.da z
Dogovor o 30-let nem za kupu zem ljišča za kraljevi dvorec
Od leta 1941 do 1947 je bil izveden prisilni odvzem celotnega korporacijskega premoženja. Najprej so ga odvzeli Nemci, nato pa nova jugoslovanska oblast. Razlaščenihje bilo 5142 ha zemljišč, žaga in elektrarna v Stahovici, planinski dom, lovske koče in kapelica v Kamniški Bistrici ter občinska zgradba v Kamniku. Člani MK so se temu upirali in se na odločbe pritoževali, vendar neuspešno. Vsako upiranje oblastem je bilo zelo nevarno, zato seje le malo članov izpostavilo. Najaktivnejši so bili člani tedanjega odbora Ludvik Pirnat, Janko Stele in predsednik (načelnik) Ivan Benkovič. Slednja dva imata tudi največ zaslug, da se je ohranilo vsaj nekaj korporacijskega arhiva, ki je sedaj tako dragocen za dokazovanje v denacionalizacijskem postopku in pri dokazovanju zgodovinske resnice.
Leta 1990 je bil na pobudo Ivanke Novak (hčerke zadnjega predsednika MK Ivana Benkoviča) ustanovljen Iniciativni odbor za denacionalizacijo premoženja Meščanske korporacije v Kamniku. Odbor se je leto kasneje preoblikoval v društvo, Ivanki Novak pa gre glavna zasluga, da seje zbrala praktično za vse upravičence izredno obsežna in zahtevna dokumentacija, ki jo je predpisoval zakon o denacionalizaciji, in da je bil pravočasno vložen zahtevek za vrnitev premoženja. V letu 1994 se je na ustanovnem zboru ponovno vzpostavila Agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik z izvoljenim predsednikom Dušanom Mesner-jem, ki je bila leto kasneje vpisana v Register agrarnih skupnosti Slovenije.
Sedanji predsednik Korporacije je Milan Deisin-ger. Pod njegovim vodstvom se je timsko de I o Go-
203
204
Odločba o razlastitvi celotnega premoženja Meščanske kor-poracije brez odškodnine je bila napisana 5. 9. 1946 zgolj na enem listu.
spodarskega odbora okrepilo. Prevladalo je namreč spoznanje, da politika nekaterih strank na lokalnem in državnem nivoju ni naklonjena pravičnemu in hitremu reševanju denacionalizacijskih zahtevkov, saj se postopek na vse možne načine zavlačuje. Zato uspeh lahko zagotovi le okrepljena odvetniška pomoč, s katero morajo aktivno sodelovati člani Gospodarskega odbora. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da se morajo člani MK zahvaliti prav takemu pristopu gospodarskega odbora, da se ta pravdni postopek po enaindvajsetih letih sploh še nadaljuje. Lahko bi se dogodilo, da bi zaradi kakšne pravne pomote, zamude postavljenega roka ali nezmožnosti plačila tožb in drugih stroškov zahtevek za vračilo nacionaliziranega premoženja zavrnili in bi se tako neuspešno končal.
Nerešen denacionalizacijski postopek pa je gospodarjenje in planiranje na vseh številnih nepremičninah zablokiral in zato so zapravljene številne neizkoriščene razvojne priložnosti, ki bi bile lahko v korist celotni regiji. Zgodovina tudi dokumentirano izpričuje, da dobro sodelovanje Korporacije in Občine prinaša pospešen razvoj regije, slabo sodelovanje pa blokado.
Velika, Mala in Gojška planina
Čeprav je Velika planina med največjimi in najbolj znanimi planinami na Slovenskem, je o nekdanjih posestnih in lastninskih pravicah vse do sredine 18. stoletja le malo znanega. Znan je sodni proces iz leta
1540, v kalerem tožnik Andrej pl. Lambergar oporeka mestu Kamnik lastninsko pravico do Velike planine, ki se v sporu omenja kot Velika Konjska planina. S predložitvijo dokazov je leto kasneje Kamniku uspelo dokazati to zgodovinsko pravico. Tudi novejša raziskava velikoplaninskega pašništva (dr. Tone Cevc, Vlasto Kopač) je pokazala, daje bilovsrednjem veku celotno planinsko območje nad Kamnikom v lasti dominija c.-kr. knežjega mesta Kamnik. Meščani so kasneje kmetom zaradi odprave servitutnih pravic prepustili nekatere planine in nižje ležeča obrobna zemljišča. V letu 1845 je bi l a v Mekinjah sklenjena pogodba o pravici do uživanja planine med pašnimi upravičenci na Veliki planini in kamniškimi meščani.
K temu so pripomogle davčne reforme Marije Terezije, ko je v letih 1749-1754 izvedla prvi sistematičen popis zemljišč, ki ga označujemo kot terezijanski kataster, in izdala v letu 1768 Zakon o razdelitvi skupnih zemljišč. Najstarejši popolni podatki posestnikov Velike in Male planine pa so znani iz jožefinskega katastra, ki je bil izde l an v letih 1785-1789. Zem ljišča so označena kot Kisovec, Velika in Mala planina. Površina je bila razdeljena med 171 kmečkih lastnikov, odmera zemljiških deležev ni bila izvedena v naravi, kajti zemljišče ni bilo razdeljeno in razmejeno na terenu, odmerjena površina je pomenila le idealni delež lastništva na skupnem zemljišču s skupnim dogonom živine in skupnim izvajanjem pašne pravice. Kot lastniki so izkazani posamezni kmetje in kajžarji z določenimi različno velikimi zemljiškimi deleži. Po smrt cesarja Jožefa II. so bile odpravljene njegove davčne reforme in tudi kataster. Novi cesar Franc je odredil ponovno odmero zemljišč, na Slovenskem seje večinoma izvedla v letu 1825, ta novi kataster se po cesarj u imenuje franciscejski. Vse parcele na velikoplaninskem območju so bile označene kot skupne 181 lastnikov in vsakemu je bil pri vsaki parceli odmerjen enak površinski delež, ki je znašal 181. del vsake parcelne površine. 4. 6. 1901 je c.-kr. deželna komisija za agrarne operacije na podlagi zakona iz lela 1887 z ukazom naročila, da se opravi glavna razdelba v štirih skupinah zemljišč, ki se imenujejo Velika in Mala planina. Tako so Veliko, Malo in Gojško planino na podlagi sklenjenega dogovora neposredno udeleženih razdelili 176 posestnikom iz 20 nase l ij pod planino. Predmet razdelitve je bilo 1001 ha veliko zemljišče, kjer je po cenitvah izvedencev mogoče pasti skozi 51 dni 1030 govedi. Deleži so bili nato v letu 1908 navedeni v izdanem Registru deležnih pravic. Število dodeljenih deležnih pravic posameznim posestnikom je bilo različno in odvisno od velikosti kmetije. Ta posest je nato brez bistvenih sprememb veljala do povojne nacionalizacije. Planini Konjščica in Dol pa sta ostali v lasti kamniških meščanov.
Pašni upravičenci na planini so bili tako do nacionalizacije po 2. svetovni vojni solastniki pašnikov in gozdov in po statutih dokaj strogo organizirani in kontrolirani. Z odločbami o nacionalizaciji je bilo razlaščenih 68 pašnih upravičencev na Ve l iki planini, 33 na Mal i planini in 57 na Gojški planini, ki jim je sicer ostala pravi ca do paše na pašnikih, ki so prišli kot družbe na lastnina v upravo Občine Kamnik, gozdovi pa so bili dodeljeni v upravljanje Gozdnemu gospodarstvu Ljub-
ljana. Povojna zakonodaja pašnega reda ni predpisovala, zato je disciplina glede izpolnjevanja obveznosti močno upadla.
Zgodovinsko obdobje šestih let (1991-1997)
Demokratične spremembe leta 1990, zlasti osamosvojitev Slovenije 25. junija 1991, pa so prinesle velike spremembe. Pašni upravičenci so dobili upanje, da se jim planina ponovno vrne v last. Z Zakonom o denacionalizaciji (ZDen), kije bil sprejet 20.11.1991, so bila vračila odvzetega premoženja zakonsko omogočena. Za uve ljavljenje denacionalizacijskih zahtevkov je ta zakon določil dvoletni rok.
Gospodarski odbori pašnih skupnosti (PS) vseh treh planin, predvsem pa njihovi predsedniki, so po izidu tega zakona spoznal i, da so zahteve, ki jih do l oča zakon, precej zahtevne in da jih bo marsikateri upravičenec težko izpolnil. Ko se je po drugi svetovni vojni planina nacionalizirala, je za vse skupne lastnike zadostovala ena odločba, napisana na enem listu, sedaj pa je moral vsak upravičenec oddati svoj zahtevek z vso zahtevno dokumentacijo. Kdor v predpisanem roku tega ne bi storil, ostane njegov delež v lasti države.
Če bi se čim več deležev vrnilo upravičencem, bi ti ime l i večinski delež, tako pa ponovno možnost, da s planino sami gospodarijo. S tem namenom se je z vseh treh planin izoblikovala skupina upravičencev z nalogo, da po možnosti za vse bivše lastnike zbere potrebno dokumentacijo in zanje ustreznemu upravnemu organu izroči denacionalizacijski zahtevek. Skupina (sestavljali so jo: predsednik PS Velika planina Ivan Dobovšek - Avžvakarjev, predsednik PS Mala planina Mi ro Levak - Guščov, član PS Mal a planina Tone Ste l e - Lectar, predsednik PS Gojška planina Jože Špruk - Mvakarskov in podpredsednik PS Gojška planina Franc Senožetnik - Usovnikov) je takoj po izidu zakona začela aktivno delovati pri zbiranju zahtevane dokumentacije. Po dveh letih intenzivnega dela so brez plačane pravne pomoči za Malo in Gojško planino uresničili zastavljeni cilj. Skoraj vsem bivšim - razlaščenim lastnikom je Občina Kamnik (še po Zakonu o denacionalizaciji) izdala jeseni leta 1993 individualne denacionalizacijske odločbe, s katerimi jim je vrnila solastninsko pravico določenih deležev. Na Mali planini je ostalo državi 5 od 191, na Gojški planini pa 8 od 318 deležev.
Tudi za Veliko planino je imel tedaj Ivan Dobovšek že zbrano skoraj vso potrebno dokumentacijo, vendar zaradi zamenjave vodstva te PS novo vodstvo ni več sodelovalo s to skupino. Zbiranje dokumentacije je zastalo, nato pa je 2. 2. 1994 izšel Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (ZPVAS). Ta je med drugim določal, da se vsi postopki, začeti po ZDen nadaljujejo in rešujejo po ZPVAS. Po njem so se morali upravičenci najprej organizirati v agrarno skupnost, sprejeti pravila za upravljanje in uživanje skupnega premoženja in overoviti članski imenik. Vse te akte je bilo potrebno predložiti upravnemu organu, da je ta agrarno skupnost vpisal v Register agrarnih skupnosti. Šele po pravnomočnosti vpisa v Register lahko upravni organ prične izdajati pravnomočne odločbe o vrnitvi premoženjskih pravic. Novo vodstvo, predvsem
ZAPISNIK
Zapisnik ustanovnega občnega zbora Agrarne skupnosti Hala plani ki je Vil dne ¿6.6.l+r-4 ob B uri za gostilno ProduLk na Krefrar^eveTn.
HAVZOČI: Miro Levak, Janez kočar, Marjan Jagodic, Stane Pavlin,
Ludvik psdlsj, Aat.on Slevee, Peter Kališnik, D are Eo. jian, Mila i iiregar, Miro Potočnik, Florjan Prelesnik, Franc Balantič, Andrej Potočnik, Franc Kemperl, Janes Lanišek» Jožefa Balantič, Janez Potočnik, Jožefa Gclob, Peter Kemperl, Anton Štele, Milan Plahutnik. Začetek ©b 8.15 uri
Ker je prisotnih zadostno število članov, soglasno sprejmemo sklep. Konstituira se ustanovni občni zbor. Soglasno se izvali delovne predsestvoi
Miro Levak - predsednik Mire Potočnik - član Milan Kregar - član Stane Pavlin - zapisnikar Navzoči izvolijo tudi dva overevatelja zapisnika in sicer sta to Ivan Močnik in Peter Kališnik.
Delavni predsednik je na kratko opisal namen ustanovitve Agrarne skupnosti in pa delovanje le t^- ^er so bili navzoči o Agrarni skupnosti seznanjeni Se na rednem občnem zboru pašne skupnosti, bistvenih vprašanj ni bilo.
Po razpravi so člani soglasna sprejeli naslednji sklep:
26. 6.1994je bila ponovno vzpostavljena Agrarna skupnost Mala planina.
pa predsednik Franc Šimenc - Jerina, je s pomočjo pravnice 5. 4. 1995 ustanovilo Agrarno-pašno skupnost Velika planina. Zaradi te usodne zamude nekaj tednov v letu 1994 so upravičenci do te planine morali na odločbo o vrnitvi čakati še 3 leta (delno tudi zaradi spremembe državne oblasti, ki ni bila naklonjena izvajanju zakona o denacionalizaciji), sajje Upravna enota Kamnik izdala prvo delno odločbo šele 25. 4. 1997, s katero je vrnila večino zemljišč v last agrarni skupnosti Pašna skupnost Velika planina in 63 upravičencem določen delež solastninske pravice. Od 487 deležnih pravic se jih ni uveljavljalo 43.
Čeprav se je za upravičence za vrnitev Male in Goj-ške planine denacionalizacijski postopek končal že 1993. leta, so enako kot na Ve I iki planini sredi leta 1995 ustanovili vsak svojo agrarno skupnost, sprejeli statut, overili članski imenik in se vpisali v Register agrarnih skupnosti. Zgoraj omenjeni člani delovne skupine so žrtvovali ogromno časa in naredili veliko poti in srečanj z razi ičnimi ljudmi in uradi, ki so bi I i vpleteni v proces denacionalizacije in v organiziranje agrarne skupnosti. Čeprav to ni biia njihova dolžnost, so skoraj za vse upravičence brezplačno naredili tisto, kar bi morali sami.
Z eko l oškega in gospodarskega vidika je bilo od 1991. do 1997. leta veliko narejenega za lažjo transportno dostopnost na območje planine. Na Veliko, prav tako pa tudi na Malo in Gojško planino, je bil namreč možen transport le z dobrim traktorjem, ker urejene in utrj ene prevozne poti na celotni trasi vse do leta 1991 ni bilo. Marsikje seje zato vozilo poljubno, kjer se je pač dalo, zato so traktorji povzročali rane na travnati ruši po vsej planini. Za vzdrževanje koč, pla-
205
>
o ■a o
M
CD M
O >
T3 CD
O
206
ninskih domov in žičnice, prav tako za njihovo oskrbo, je bil potreben stalen dovoz. Pašni upravičenci so s pričakovanim Zakonom o denacionalizaciji vedeli, da bodo planino prej ali slej dobili nazaj, zato so takoj začeli z upravljavskimi aktivnostmi. Da seje vsaj za silo usposobila pot, so spomladi leta 1991 (v času vojne za samostojno Slovenijo) in leto kasneje gospodarski odbori tedanjih pašnih skupnosti organizirali dvodnevno skupno akcijo pašnih upravičencev. V obeh akcijah je sodelovalo več kot 30 mož in 15 do 20 traktorjev s prikolicami, ki so vozili gramoz na traso cestišča. Z dobrim traktorjem se je nato dalo brez večje škode oskrbovati pla ni no.
Da je potrebno narediti boljšo cesto od Kranjskega Raka do Kisovca in do Mačkovega kota ter dobro kolovozno pot na vse tri planine, je dodatno spodbudila suša leta 1992. Vode je na planini primanjkovalo, zato jo je bilo potrebno voziti s cisternami. Zaradi slabe poti pa je bil dovoz težak in drag, zato si je skupina, ki je reševala denacionalizacijo, zadala dodatno nalogo, da pred pašno sezono leta 1993 to uredi. Po nekajmesečnih pripravah, predvsem zbiranja denarja in različnih soglasij, so se de l a v maj u priče l a in so bil a končana v enem mesecu. Izvajalec del od Kranjskega Raka do Ušivca in naprej do Dola je bila GG Nazarje, dela od Za Ušivca na Gojško planino in naprej do Domžalskega doma na Mali planini pa je opravil Jaka Brlec. Nasulo se je preko 2000 m3 gramoza. Dela so bila strokovno opravljena, saj so jih izvajali izkušeni izvajalci s težko mehanizacijo. Od Kranjskega Raka se da od tedaj dalje brez težav priti do Kisovca in Do l a tudi z osebnim avtomobilom, prav tako pa je omogočen prevoz po utrjeni trasi za vsa vozila na vse tri planine, saj so tudi na Veliki planini to leto utrdili iz Mačkovega kota zgrajeno kolovozno pot. Od tedaj seje povsod prenehalo voziti izven cestišča, rane na travnati ruši so se pričele celiti, niso pa še povsem zaceljene.
Ker je bila cesta od Kranjskega Raka prevozna tudi z osebnimi vozili do podnožja vseh treh planin, dalo pa se je z njimi priti tudi na planino, seje po njej močno povečal promet. Pri iskanju rešitve, kako ta promet kontrolirati in čim bolj omejiti, so se pašne skupnosti s soglasjem Občine Kamnik odločile, da so postavile fizično zaporo (rampo) na Kranjskem Raku, kjer naj bi se pobirala cestnina. Ker so temu ukrepu nasprotovali bajtarji, pa tudi nekaj pašnih upravičencev predvsem z Velike planine, so organizatorji zapornico odstranili.
Pobudi za omejitev in kontrolo prometa je sledil tedanji Izvršni svet Občine Kamnik pod vodstvom Mihe Novaka. 15. 9. 1993 je izdal predlog Odredbe o prometnem režimu na cesti Kranjski Rak-Kisovec in Dol. S to odredbo je Občina opredelila to cesto za lokalno cesto s posebnim prometnim režimom, ki določa, da se na Kranjskem Raku omeji promet s fizično zaporo (rampo) z namenom, da se nadzoruj e prometni režim in pobira cestnina za vzdrževanje te ceste. Določena je višina cestnine, kdo so upravičenci do brezplačne prepustnice, kje so parkirna mesta, kdo dobi koncesijo za prevoz za oskrbo planine, kdo izdaja prepustnice in kdo izvaj a nadzor. Odredba se žal iz raz l ičnih razlogov ni izvedla v vseh navedbah, kasnejši občinski odloki so jo korigirali, od prvotne odredbe pa danes edino še kar zadovoljivo deluje nadzor, ki ga izvajata
policija na konjih in občinska redarska služba steren-skim vozi lom.
Ker je bil od leta 1993 dalje omogočen dostop na planino praktično z vsemi prevoznimi sredstvi, se je dalo planino lažje uživati in upravljati. Gospodarski odbori (do leta 1995 pašne skupnosti, od tedaj dal je pa agrarne skupnosti) so to pril ožnost znali izkoristiti predvsem za oskrbo z vodo in spravilo lesa. Na Ve l iki planini so leta 1992 dokončali 70 m3 velik rezervoar pitne vode in jo nape lja l i do planšarskega naselja ter obnovili in povečali nekaj »mlak« za živino. Na Mali planini so leta 1996 zgradili 50 m3 velik rezervoar za živino, na Gojški planini pa istega leta dva rezervoarja za živali. Planina od tedaj dalje ni več imela večjih težav z oskrbo vode, so se pa po tem obdobju gradili še dodatni rezervoarji vode.
Zaradi nedostopnosti se gozd na planini praktično ni izkoriščal za druge namene kot za kurjavo, z zgrajenimi potmi pa se je pričela ekonomsko upravičena sečnja lesa za nadaljnjo obdelavo in je prihodek agrarnih skupnosti prav od prodaj e hlodovine iz leta v leto večji.
Iz opisanega je razvidno, da so se za upravljanje in gospodarjenje na planini v opisanem šestletnem obdobju izvedle bistvene zgodovinske spremembe. Posebej je potrebno izpostaviti denacionalizacijski uspeh upravičencev do Mal e in Gojške planine, saj sta med prvimi agrarnimi skupnostmi v Sloveniji, katerih lastnina se je ponovno vpisal a v zem ljiško knjigo. Za Ve l i-ko planino pa denacionalizacija še ni končana, saj si upravičenci prizadevajo dobiti nazaj še zemljišče, kjer so pozimi smučarske proge. Zaradi primerno urejenih poti in policijskega in redarskega nadzora se planina nič več ne uničuje. Žal se dobro zamiš len prometni režim (še) ni uveljavil, saj bi s cestnino planina dobila nadzor in lep prihodek za nadaljnji kvalitetnejši trajno-stni razvoj.
Literatura
Janko BOŠTJANČIČ, 2004: Kratek pregled kolektivne kmečke posesti. Seminarska naloga.
Milan DEISINGER, 2012: Kronologija »Po poteh dediščine Meščanske kor-poracije Kamnik«. Kamnik: Meščanska korporacija. Tomaž KOČAR, 2003: Kamniška Bistrica - Bistriški gozd. Ljubljana: samozaložba.
Vilko RIFEL, 2010: Velika planina v odsevu časa. Kamnik: Studio Dataprint. Ljudevit STIASNY, 1894: Kamnik. Zemljepisno-zgodovinski opis. Ljubljana: samozaložba.
Jože TILL, 2010: Železnokapelska šega »nošenja cerkvic«. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. Celovec: Mohorjeva družba. 48-54. Vlado VALENČIČ, 1957: Bislriški gozd in kamniški meščani. V: Kamniški zbornik, III. Kamnik: Občina Kamnik. 69-103.
Vlado Valenčič, 1982: Posestne razmere na Veliki in Mali planini ob koncu
fevdalne dobe. V: Traditiones. 127-158.
Arhiv Meščanske korporacije
Ar hiv Repu bli ke Slovenije
Zasebni arhiv Toneta Steleta
Ustni viri
Ivanka Novak Janko Stele
France Malešič1 Levstikova ulica 6, Kamnik france.malesic@siol.net
Arhiv Planinskega društva Kamnik - življenjsko delo Pavleta Kem perla brez primere
Arhiv Planinskega društva Kamnik, ki gaje v letih od 1952 do 1969 zbral in uredil Pavle Kemperl e, obsega 19 velikih knjig, v katerih je skoraj tisoč dokumentov o razvoju in delovanju PD Kamnik. Predstavlja upravne zadeve, gospodarstvo, propagando, gorske poti in vodništvo, alpinistiko in gorsko reševalno službo ter mladinski odsek in varstvo narave. Knjige hranijo Zgodovinski arhiv Ljubljana (12), Planinsko drušVvo Kamnik (5) in Društvo Gorska reševalna služba Kamnik (2). To je edini tako obsežen arhiv planinskega društva pri nas. Ključne besede: planinstvo, društvo, arhiv, zgodovina, Pavle Kemperle
The extraordinary archives of the Kamnik Mountaineering Club, collected and catalogued by Pavle Kemperle between 1952 and 1969, comprise 19 large volumes with nearly a thousand documents on the development and activities of the Club. The archives cover administration, economy, propaganda, mountain trails and guiding, alpinism and the alpine rescue section, the youth section and protection of the nature. The collection is kept in the Historical Archives Ljubljana (19), the Kamnik Mountaineering Club (5) and the Kamnik Alpine Rescue Section (2). The collected documents remain the only such extensive example of archives of any Slovene mountaineering club. Key words: mountaineering, club, archives, volumes, history
Ob letošnji stodvajsetletnici je Planinsko društvo Kamnik pripravilo jubilejno knjigo in v njej objavilotudi podatke o svojem delovanju in razvoju.2 Vta namen je bil temeljito pregledan temeljni arhiv društva, ki ga je dolga leta izredno skrbno in požrtvovalno urejal Pavle Kemperle3 in v večini slovenskih društev nima primere. Šele po podrobnem pregledu tega arhiva je bilo mogoče predstaviti bistvene okoliščine ustanovitve Kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva4 in pripraviti časovni pregled društvenega delovanja.5 Upoštevanje teh podatkov in poudarkov bo v pomoč pri nadaljnjem de l u vseh, ki bodo iskal i in raziskoval i arhivske podatke in na njihovi podlagi pisali o društvu.
1	Doktor medicine, publicist.
2	Darja Horvatič (ur.), 2013: Korak za korakom do sto dvajset let. Jubilejni zbornik. Planinsko društvo Kamnik (18932013). (Pri nadaljnjem navajanju: Jubilejni zbornik, 2013).
3	France Malešič, 2013: Arhiv brez primere. Arhiv Planinskega društva Kamnik - Življenjsko delo Pavleta Kemperla. V: Jubilejni zbornik, 2013, 112-115.
4	France Malešič, 2013: Na noge, kvišku torej - naše geslo naj bo Živele Kamniške planine! Prvi koraki prve podružnice Slovenskega planinskega društva. V: Jubilejni zbornik, 2013, 98-111.
5	France Malešič, Irena Mušič Habjan, 2013: Sledi kamniških
planincev. V: Jubilejni zbornik, 2013, 116-139.
Svoje petdesetletnice Kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva leta 1943 ni mogla praznovati. V vrtincu vojnega nasiIja so biIe gore nedosegljive, društvenega dela ni bilo več, imetjeje bilo izgubljeno. Kazalo je, daje okupator uničil tudi vsa pričevanja o dolgoletnem kamniškem planinskem življenju in de I u. Pa vendar - dolgoletni tajnik podružnice, slikar gora Maks Koželj, je vse društvene dokumente, ki jih je hranil doma, skrbno skril na podstrešju. Zavzeti alpinist Pavle Kemperle je precej alpinističnih in planinskih dokumentov odnesel pod steno svojega najljubšega prij atelja Rzenika in jih tam zakopal. Nekaj gradiva je osta I o tudi pri drugih zvestih planincih in domači nih.
Spomladi leta 1952 seje Planinsko društvo Kamnik odloči I o, da bo naslednje leta kar najlepše proslavilo svojo šestdesetletnico. Predvideli so proslavo ob odprtju prenovljene koče na Kamniškem sedlu, v mestu in okolici javna predavanja, objavo pregleda društvene zgodovine v Planinskem vestniku in slavnostno sejo na dan obletnice svoje ustanovitve 19. julija 1893 v tedanji gostilni Kenda.6 Predvsem pa je na pobudo takratnega predsednika Karla Benkoviča upravni odbor sklenil v okviru jubileja izdati svoj arhiv, vezan v knjigah, ki bo predstavljal dostojen in trajen dokumentarni dokaz društvenega šestdesetletnega dela. Urejanje tega obsežnega arhiva so zaupali alpinistu in gorskemu reševalcu Pavletu Kemperlu (1905-1980).
Po tem sklepu je Kemperle aprila 1952 začel s pripravo in urejanjem tega arhiva v vezane knjige: »Zavedal sem se številnih težav, ki so biIe povezane z iskanjem posameznih manjkajočih dokumentov, in svoje odgovornosti pred zgodovino, če bi stvar ne bila zadosti popolna. Vedel sem, da na I oga ne bo lahka, kajti celoten arhiv z vsemi dopisi, uradnimi akti in trgovsko korespondenco je obsegal blizu 10.000 dokumentov. Z vso resnostjo sem pre I skal in izbral iz arhiva le najpomembnejše dokumente in dopise za predvideno zbirko. Zaradi lažjega pregleda arhiva sem dokumente razdelil na posamezne enote, od katerih vsaka zaključuje svojo spominsko knjigo.«
Bil je vztrajen in temeljit. Pregledano in izbrano gradivo je tako razdeljeval po posameznih delovnih področjih, od upravnih zadev, gospodarstva, propagande, gorskih poti in vodništva, gorske reševalne službe in alpinistike do mladinskega odseka in varstva narave. Dokumente posameznih dejavnosti je razvrstil po datumih nastanka in jih potem pritrdil na velike trše liste. Dokončno razvrščene liste je oštevilčil z zaporednimi številkami in pripravil za vezavo v knjigo.
Marsikdaj so dokumenti govorili o več področjih in je bi I a njihova vsebina zelo pestra in prepletena. Takrat se je pač moral odločiti in jih je uvrstil tja, kamor je spadal njihov bistveni del oziroma tja, kjer je biIa njihova vsebina najbolj pomembna. Tako je mogoče v vsaki od knjig odkriti pomembne podrobnosti o drugih področjih, ki so nam morda najbližja.
Pri urejanju vsebine in oblike arhivskih knjig mu je pomagala žena Antonija (rojena Marinčič). Postorila je
6 Ustanovni sestanek je bil v današnji kavarni Planinka.
Vsakoletno jubilejno druženje velja skrbno negovati tudi še danes - skromno in neobvezno, pa vendar prisrčno, kot je to v navadi pri planinskih prijateljih.
207
o ■>
o ■a o
M
CD M
O >
CD
CD
Maksim Gaspari: Kamnik 1920, slikovna priloga iz knjige arhiva PD Kamnik
208
vse, česar ni utegnil sam, skrbela za številne podrobnosti, preverjala in tipkala uvodne članke in sezname v knjige vloženih dokumentov.
Fotografsko gradivo je pripravljal Rajko Gregorc, znani kamniški planinec in športnik ter velikoplaninski bajtarski začetnik.
Za vsako od knjig je Kemperle pridobil katerega od kamniških umetnikov, najprej seveda slikarja gora Maksa Koželja, dolgoletnega tajnika društva. Vsak od njih je pripravil lepo uvodno slikovno prilogo za eno od knjig.
Velika večina knjig se začenja z uvodno barvno ali črno-belo slikovno prilogo; sledi uvodni Kemperlov zgodovinski pregled obravnavane dejavnosti, ena ali več fotografskih prilog in še podrobnejši seznam vloženih dokumentov. Ti uvodni listi niso oštevilčeni. Sledi bolj ali manj obsežen glavni del - oštevilčeni listi z dokumenti.
Papir za velike arhivske knjige je darovala Papirnica Vevče, pri čemer je pomagal kamniški roj ak in gor ski reševalec Albin Vengust, kasnejši načelnik Komisije za Gorsko reševalno službo pri PZS. V rokah kamniškega alpinista in gorskega reševalca Braneta Jakopca, izkušenega knjigoveza, so druga za drugo nastajale knjige, vezane v rdečkasto rjavo usnje, velike 40,5 cm x 30,5 cm.
Tako je v jubilejnem letu 1953 in v naslednjih dveh letih zagledalo luč sveta prvih sedem knjig s skupnim naslovom Dokumenti razvoja PD Kamnik. V njih je bilo gradivo iz obdobja od 1893 do 1953. Vsaka od knjig je obravnavala eno od področij planinskega druš-
tvenega delovanja, kar je poudarjal glavni del naslova vsake knjige:
Upravne zadeve I in II, Gospodarstvo, Propaganda, Gorska pota in vodništvo, Gorska reševalna služba in Alpinistika.
Tudi naslednji predsednik društva Lojze Koder je z navdušenjem podpiral nadaljnje Kemperlovo delo, ki naj bi ga zaokrožil ob društveni 75-letnici leta 1968. Kemperle je rad nadaljeval, ob strani mu je še naprej stala žena Antonija in prav tako vsi dotedanji sodelavci. Med slikarji uvodnih umetniških prilog so se že prej ali pa kasneje zvrstili Miha Maleš, Maksim Gaspari, Lojze Perko, Vlasto Kopač, Fanika Kratnar, Leon Homar, Aladin Lanc, Anton Rojec, Tone Žnidaršič in Bogo Klobučar.
Tako je v naslednjih letih postopoma nastalo še deset knjig Dokumentov razvoja PD Kamnik, v katerih je gradivo iz obdobja od 1954 do 1968. Spet je vsaka od knjig obravnavala eno od področij društvenega delovanja. Glavni deli naslovov knjig so bili navidez podobni, skupaj z letnico pa je bilo vidno, katero časovno obdobje je zajeto v knjigi: Upravne zadeve III, Upravne zadeve I (to je dejansko 4. del upravnih zadev) in II (to je 5. del), Gospodarske zadeve I in II (to je 2. in 3. del gospodarstva), Propaganda in varstvo narave (to je 2. del propagande), Gorska reševalna I in II (to je 2. in 3. del gorske reševalne službe), Mladinski odsek in gorska pota, Alpinistika I (to je 2. del alpinistike).
> o
■O
o
M
CÖ M
o >
T3 CÖ
O
Pavle in Antonija Kemperle, urednika arhiva PD Kamnik
Propaganda - knjiga iz arhiva PD Kamnik
Zadnja leta svojega urejanja je Pavle Kemperle namenil še zaključnima dvema knjigama, ki ju je dokončal leta 1969. Tudi tu se je lahko zanesel na vse dosedanje sodelavce in pomočnike. Pri obeh knjigah je svoj dar za lepopisje izkazala mlada planinka Helena Plahuta.
Prva knjiga je Prikaz dela PD Kamnik v sliki. Vezana je enako in tudi enake velikosti kot vse prejšnje knjige; je foto album, ki predstav lja gradivo od 1945 do 1968.
Druga knjiga Žrtvam gora je enake velikosti, izjemoma pa je vezana v črno usnje. Po uvodni panoramski risbi Vlasta Kopača prinaša seznam smrtno ponesrečenih v Kamniških in Savinjskih Alpah od 1898 do 1967, sledij o pa fotografije vseh spominskih plošč v Grintovcih (že takratje Pavle Kemperle predlagal, naj bodo spominske plošče zbrane na primernem mestu v Kamniški Bistrici; spominski park pa je zaživel po nesreči Milana Ciglarja leta 1977).
V vseh devetnajstih knjigah arhiva PD Kamnik je uvrščenih okrog 2800 različnih dokumentov, precej pisnih dokumentov obsega več strani. Urednik Pavle Kemperle jih je uvrščal po svojem najbolj vestnem preudarku. Marsikdaj seje znašel pred vprašanjem, kje je bistveni dokument ali pa, zakaj je neki drug dokument nepopoln.
Tako je med urej anjem ugotovil, da manjkajo zapisi sej in občnih zborov ter vsa druga korespondenca
iz let od 1920 do 1923, prav tako pa tudi društvena ustanovna listina.
Pa vendar vse te pomanjkljivosti nadomestijo zanesljivi podatki v drugih dokumentih, čeprav so morda uvrščeni v knjigah, ki obravnavajo druga področja. Tudi omenjeno vrzel zaradi manjkajoče ustanovne listine imenitno nadomešča slavna Okrožnica Josipa Močnika, ki vabi k ustanovitvi podružnice 19. julija 1893.7
Kje so zdaj knjige arhiva PD Kamnik
Po zakonu o arhivih je PD Kamnik leta 1997 oddalo večino knjig v Zgodovinski arhiv Ljubljana (Mestni trg 27), druge knjige pa so ostale v Kamniku.
V Zgodovinskem arhivu Ljubljana (Fond Kam 98):
1.	Dokumenti razvoja	PD Kamnik, 1893-1940, Upravne zadeve I
2.	Dokumenti razvoja	PD Kamnik, 1940-1953, Upravne zadeve II
3.	Dokumenti razvoja	PD Kamnik, 1954-1968, Upravne zadeve III
4.	Dokumenti razvoja	PD Kamnik, 1954-1968, Upravne zadeve I (= 4. del)
7 Jubilejni zbornik 2013, 102-103.
209
Miha Maleš: Desetnica, barvna slikovna priloga iz knjige arhiva PD Kamnik
m t
GORSKA POTA iN VODNIŠTVO
210
Gorska pota in vodništvo - knjiga iz arhiva PD Kamnik
5.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1893-1953, Gospodarstvo
6.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1954-1968, Gospodarske zadeve I (= 2. del)
7.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1954-1968, Gospodarske zadeve II (=3. del)
8.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1954-1968, Gorska reševalna I (= 2. del)
9.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1954-1968, Gorska reševalna II (= 3. del)
10.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1954-1968, Mladinski odsek in gorska pota
11.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1893-1953,Alpi-nistika
12.	Prikaz dela PD Kamnik v sliki
Pri PD Kamnik:
1.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1954-1968, Upravne zadeve II (= 5. del)
2.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1893-1953, Propaganda
3.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1954-1968, Propaganda in varstvo narave (= 2. del)
4.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1893-1953, Gorska pota in vodništvo
5.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1954-1968, Alpi-nistika I (= 2. del)
(Pri PD Kamnik so tudi kopij e originalov prvih 11 knjig, ki so shranjene v Zgodovinskem arhivu Ljubljana - ZAL. Te kopij e original ov so za PD Kamnik posebej skrbno pripravili v Zgodovinskem arhivu. Kopije 12. knjige - Prikaza dela PD Kamnik - tamkaj ni.)
Pri Društvu GRS Kamnik:
1.	Dokumenti razvoja PD Kamnik, 1893-1953, Gorska reševalna služba (= 1. del)
2.	Žrtvam gora
Pavle Kemperle v članku Ob arhivu PD Kamnik8 poudarja: »Ko čitaš in prelistavaš te spominske liste, se zavedaj, da gledaš v zgodovino slovenskega planinstva, ob čigar zibelki so stali najzavednejši planinci.«
Naj dodam, da to l e skromno nizanje podatkov lahko navdušenemu planinskemu bralcu samo približno pokaže, da je kamniška planinska kronika zagotovo izredno dragocena in brez primere. Takšne nima nobeno naše planinsko društvo, prav tako tudi ne Planinska zveza Slovenije, še posebno, odkar je 18. aprila 1958 pogorel arhiv PZS in GRS.
Po prvih vtisih in ve l ikem spoštovanju in navdušenju je morda težko zaobjeti obseg vsega zbranega in do u meti po mem bnost vse bi ne. Pravza prav je mogoče sklepati, da je bilo doslej le malo iskalcev in raziskovalcev, ki bi si ustvarili zanesljiv pregled čez vso vsebino velikega življenjskega dela Pavleta Kemperla. Naj bo ta zapis v pomoč naslednjim zvedavim iskalcem, ki se bodo prav tako veselili najrazličnejših ugotovljenih malenkosti in potrpežljivo iskali naprej, dokler ne bodo našli odgovora na pomembnejša vprašanja.
8 Pavle Kemperle, 1963: Ob arhivu PD Kamnik. PV, 11, 564-570.
Maks Koželj: Kamniške planine, slikovna priloga iz knjige arhiva PD Kamnik
O ■>
o ■a o
M
CD M
O >
CD
O
Tako se vse raziskovanje spreminja v imenitno planinsko potovanje po naši slavni preteklosti.
Naj ma l o po svoj e povzamem vabilo Josipa Močnika v njegovi znameniti Okrožnici:9
»Vrli gospodje narodnjaki! Da Vam je planinstvo prva stvar, sem obverj en. Tudi rojaki, ki bi se morda ne bili osebno vabili, so dobrodošli na tem potovanju.«
9 Jubilejni zbornik, 2013, 102-103.
211
212
Tone Ftičar1
Cesta dr. Tineta Zajca 2, Mekinje, Kamnik tone.fticar@gmail.com
NOVA, prva in uspešna kamniška naveza prepoznavnih likovnih značajev
V	Kamniku, ki ga bogata kulturna zgodovina tudi po zaslugi upodabljajoče umetnosti umešča med najpomembnejša tovrstna žarišča na Slovenskem, je v začetku 70. let minulega stoletja zaživela likovna skupina NOVA, izvirna tako v načinu organiziranosti kot v vsebinskem pogledu.
V	času in razmerah, ko so (s spodbudami globalnega študentskega gibanja) tudi v Sloveniji vznikale nove, zunajsistem-ske, civilnodružbene pobude, seje za skupno pot odločilo sedem kamniških študentov likovnih šol in samorastnikov. NOVA se je s tremi zaporednimi razstavami v letih po nastanku, nato pa še z dvema v desetletnih razmakih, v kamniški likovni prostor umesti I a kot upoštevanja vredna alternativa institucionalni kulturni politiki. Tudi po zaključku svojega (ne)formalnega delovanja je NOVA spodbujala ustvarjalnost (zlasti mladih) avtorjev različnih izraznih tehnik in poetik, tako ustvarjalcem kot publiki odstirala nova likovna obzorja in povezovala različne akterje v smeri vse živahnejšega kamniškega likovnega utripa. Ključne besede: likovna skupina, NOVA, Kamnik
The town of Kamnik, which is due to its abundant cultural history amongst the most important Slovene art centres, was in the 1970s the birthplace of NOVA, a new art group that opted for a genuine approach both in the way the group was organised and the art that it produced. With the support of global students' movement, Slovenia atthetime was no different from other countries. In the atmosphere of new and fresh social initiatives that were beyond formal political systems, seven students of Kamnik art schools and self-made artists decided to form an art group. They displayed their works at three consecutive exhibitions in the first years following the group foundation, and two more with a decade to pass between each event. NOVA represented a worthy alternative to the Kamnik mainstream cultural sphere. Although its (in)official activities ended, the group remained true to its prime creed by supporting creativity (particularly of young artists) in different techniques and approaches to aesthetics, by making artists and public aware of ever new artistic horizons and by bringing them together in view of enriching the artistic beat of the city. Key words: art group, NOVA, Kamnik
Brez javne pozornosti, kakršna je spodobna vsaj ob jubi I ej ih, se je v zgodovino odmaknilo kar nekaj dejstev in dogodkov in vplivov, povezanih z dejavnostjo kamniške likovne skupine NOVA.
V	zavedanju, da odsotnost spomina ne zadeva le preteklosti, ampak zastira tudi jasnejši pogled na sedanjost, je nujno odpreti predal pozabe in seči k po-
1 Organizator, producent, scenarist in moderator kulturnih prireditev, publicist, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kamnik.
Plakat za razstavo, Razstavišče Veronika, Kamnik, 18. december 1991-10. januar 1992
drobnostim. Kajti: dobrih štirideset let od rojstva in dve desetletji od zadnje razstave prve neodvisne likovne skupine na Kamniškem so sledi njene navzočnosti - če jih prepoznavamo ali ne - tudi v sedanjem likovnem življenju Kamnika.
Zato se je vredno in potrebno spomniti odmevnih organizacijskih in vsebinskih potez kamniških študentov likovnih šol in samorastnikov, ki so na začetku razgibanega osmega desetletja prejšnjega stoletja v javnost vstopili kot skupina NOVA. To - sicer neformalno - združenje se je s tremi zaporednimi razstavami v letih po nastanku, nato pa še z dvema v deset t et-nih razmakih, v tukajšnji likovni prostor umestilo kot upoštevanja vredna alternativa institucionalni kultur-
213
>
o ■a o
M
CD M
O >
T3 CD
O
V ateljeju Dušana Lipovca 1983. Cankarjeva slika je namesto manjkajočega Alojza Berleca.
214
ni politiki. Kolektivna organiziranost je ustvarjalnosti mladih akterjev omogočala preboje iz anonimnosti, spodbujala njihovo kakovostno rast znotraj individualnih likovnih izražanj, se nadaljevala v dozorke zrelih umetniških osebnosti, vzpostavljala plodovite vezi s stanovskimi sotrudniki iz bližnjega in širšega okola, obenem pa za rastoče zanimanje vnemala kulturno javnost.
Življenjepis skupine bi bil pomanjkljiv brez upoštevanja pomembnih dejstev v okviru širšega pogleda na družbene razmere v času njenega nastanka. Kot najvidnejši odziv na protislovja in konflikte v družbi seje ob izteku šestdesetih v sedemdeseta leta 20. stoletja v globalnem obsegu in tudi v Sloveniji odrazilo »študentsko gibanje« z zahtevami po enakovrednejšem sodelovanju mladih v različnih družbenih procesih. Pri tem je nemogoče prezreti manifestativni delež tako imenovane »subkulture«, ki se je ponekod bolj, drugod manj uspešno borila za pravico do obstoja in uveljavljanja. V slovenskem prostoru najbolj radikalno v Ljubljani kot republiški prestolnici, urbanem in univerzitetnem središču, gibanje pa je seg(a)lo tudi v druge, manjše kraje. Tudi v po eni strani zelo tradicional(istič) ni, pri mlajši generaciji pa novostim bližnji, Kamnik. Oblike odzivov in odmevnosti takratnih družbenih pretresov v njem si zagotovo zaslužijo več pozornosti, kot je odmerj a ta zapis, ki se osredotoča zgolj na likovno področje. (Na glasbenem bi si celovitejšo obravnavo brez dvoma zaslužila vsaj rock skupina Kamniktiti, na gledališkem drznejši repertoarni izzivi nekaterih ljubiteljskih skupin, pa še kaj in kdo, če se ozremo zgolj po takratnih aktualnostih, ki so pognale na kulturnem po dročju.)
Širši politični kontekst, ki seveda v teh zgodbah ni brez pomena, naj bo tu skrčen le na omembo poskusov rahljanja veljavnih ideoloških praks v smeri liberalizacije na eni in protiukrepov s ciljem branjenja ter utrjevanja starega »reda« na drugi strani. Tudi na področju ideološko »podružbljene« kulture, se razume.
V času in razmerah, ko so torej vznikale nove, zu-najsistemske, civilnodružbene kulturne oz. umetniške pobude, so bile njihovemu uresničevanju napoti že postopkovne ovire. NOVA jih je zato enostavno preskočila, vedoč, da bo zanjo formalni postopek za status samostojnega društva brez privolitve aktualne politike onemogočen, se je skupina sedmih kamniških likovnih zanesenjakov odločila za drugačno, zares povsem samostojno ustvarjalno in predstavitveno pot, neodvisno od institucij sistema, (kulturne) politike in deleža javnih sredstev.
Članstvo so sestavljali Kamničani v povprečni starosti dvajsetlh let, ki so našli ustvarjalno stičišče v izrazju smele likovne ustvarjalnosti in samozavestnih vstopanj v javni kulturni prostor »z namenom prekiniti takratno večletno mrtvilo v likovno-razstavni dejavnosti v Kamniku. Brez vsake moralne in finančne podpore, a z zvrhano mero optimizma smo, kolikor je bilo mogoče, usposobili dvorano nad kavarno (kasnejše razstavišče) Veronika in pripravili prvo razstavo 'društva mladih ustvarjalcev',« je začetke označil neformalni vodja skupine Dušan Lipovec. »Čeprav že takrat z različnimi pogledi na likovno problematiko, nas je družila generacijska pripadnost in mladostni zanos. Naslednje leto (1972) si je skupina nadela ime NOVA in spomladi pripravila drugo razstavo. Tretja predstavitev je bil a jeseni 1973. Vse tri razstave so vzbudile izre-
Ob deseti obletnici razstave skupina NOVA v Galeriji Neptun leta 1983
O ■>
o ■a o
M
CD M
O >
CD
O
dno zanimanje občinstva, predvsem mladih, in ugodno odmevale v javnih občilih.«
Čez deset let je NOVA oktobra 1983 pripravila četrto, »jubilejno« razstavo«. Ta je bila postavljena v Li-povčevi zasebni Galeriji Neptun na Cankarjevi cesti v Kamniku, »ker je bilo razstavišče Veronika iz nerazumljivih (birokratskih) razlogov skupini NOVA zaprto«, zapiše v zabeležki. In pomenljivo dodaja: »Čeprav je bila v tako heterogeni skupini kvaliteta del v razponu od akademske perfekcije do solidnega amaterizma, so bile vse štiri predstavitve umetniško kvalitetne in so opravičile svoj namen.«
Ob zadnji raz stavi, s katero je ob pomoči Zveze kulturnih organizacij Kamnik skupina NOVA v Galeriji Veronika z dostojno javno pozornostjo obeležila dvajseti rojstni dan (december 1991/januar 1992), je javnost v vabilu nagovoril tudi Lipovčev zapis: »Danes, po dvajsetih letih od prve predstavitve, ko se vsi člani še vedno - bolj ali manj, tako ali drugače - ukvarjaj o z likovno dejavnostjo in ko so nekateri že formirane in priznane umetniške osebnosti, je soočenje z njihovimi današnjimi deli še toliko bolj zanimivo.«
Skromna oznaka vsekakor terja, da jo vsaj malo razširimo in nekoliko pogledamo pobližje.
V NOVO so se na pragu 70. let minu l ega stoletja povezali: tedanja študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Alojz Berlec (kasneje akademski slikar in likovni pedagog; mentor Likovnega društva Tone Kranjc Kamnik) in Dušan Lipovec (kasneje akademski slikar, mentor, organizator, likovni kritik, publicist); grafični oblikovalec, slikar in ilustrator Dušan Sterle;
finomehanik, tehnični inovator, modelar in kipar Miha Kač; tehnik, pedagog, slikar in grafik Boris Bratuž; fotograf Gregor Avbelj ter kovinostrugar in ljubiteljski slikar Stane Balantič.
Njihova resnost in zavzetost sta se dodatno potrdili z dejstvom, da je več kot po l ovica izmed njih k umetniškim ciljem usmeri l a svojo poklicno pot, ostali so likovno dejavnost nadaljevali na ljubiteljski ravni. - Skupinska navzočnost članstva »umetniškega kolektiva« pod imenom NOVA se po številu javnih predstavitev v kamniškem likovnem prostoru morda zdi skromna, a je vanj vsekakor vnesla pomembne novosti, tako v organizacijskem kot vsebinskem pogledu.
Ne le v svoj em (ne)formalnem številčnem okvilu, pač pa mnogo širše in v daljšem časovnem razponu je NOVA spodbujala ustvarjalnost avtorjev različnih izraznih tehnik in poetik, tako ustvarjalcem kot publiki odstirala nova likovna obzorja in povez(ov)ala različne akterje v smeri vse živahnejšega kamniškega likovnega utripa. Domala vsi člani skupine NOVA so se (nekateri večkrat) - predvsem v domačem Kamniku, pa tudi drugod - javnosti predstavljali z odmevnimi samostojnimi razstavami, spremljanimi s tehtnimi likovnokriti-škimi umestitvami.
Tako je žal že pokojni Dušan Lipovec (1952-2005), akademski slikar in likovni publicist, eden od najpre-poznavnejših slovenskih »slikarskih poetov narave«, imel preko 150 samostojnih razstav doma in v tujini, za kar je prejel številne nagrade in priznanja. Ob delih, ki z leti predstavljajo rastočo vrednost mnogih javnih in zasebnih zbirk, ostaja nepozabno prisoten z dvema avtorskima slikarskima monografijama, dvema knjižnima zbirkama zapiskov o likovni umetnosti in kulturi
215
216
(na Kamniškem) ter s pesniško zbirko Barve besed. Spomin nanj kot kolega in prijatelja, učitelja in mentorja, kritika in spodbujevalca vsekakor na pristen način ohranja tudi vsakoletna memorialna Lipovčeva likovna kolonija Pod Skalo v Kamniku.
Na žal ost je svoj življenjski opus veliko prezgodaj sklenil še en član NOVE, Boris Bratuž (1950-2008). Kot likovni pedagog je svet upodabljajoče umetnosti odstiral številnim generacijam osnovnošolcev (najdlje na šoli Marije Vere v Kamniku), kot oblikovalec in dolgoletni kreativni sodelavec pripomogel k zavidljivi likovni ravni tiskovin in zbirk Filatelističnega društva Ivan Vavpotič Kamnik, sodeloval z več društvi tako s področja kulture kot športa. Avtorsko se je na začetku ukvarjal predvsem z oljnim slikarstvom, kasneje pa izražanje razširil na različne tehnike od grafike do mozaikov. Celovito »sliko« Bratuževih likovnih stvaritev je javnosti ponudila šele posthumna razstava, pripravljena spomladi 2013 v Galeriji Repanšek (Rudnik pri Radomljah). V širokem razponu risb, oljnih slik, grafičnega opusa in mozaikov je sledljiv njegov perfekcioni-zem na poteh od dokumentiranja do nadrealističnih stvaritev, od figuralike (ženskih likov) do abstraktnih vzorcev približevanja estetski popolnosti.
V prvotni smeri svojega likovnega izražanjaje vztrajen in vseskozi tudi aktualen nadaljevalec klasičnega realističnega portretnega kiparstva Miha Kač (1942). Njegov obsežni in javnosti dokaj poznan kiparski opus ob nekaterih celostnih figuralnih skulpturah obsega predvsem malo plastiko in reliefne upodobitve v tehniki žgane gline.
Ne zgolj talentiranost, ampak študijsko poglobljeno kristalizira nje likovnega jezika, oprtega predvsem na risbo, je akademski slikar Alojz Berlec potrdil že kot dobitnik študentske Prešernove nagrade. Motivno prej in slej ostaja prefinjen klasik najraz l ičnejših figuralnih kompozicij, portretov in tihožitij, predvsem pa kraji ne. »Priča o resnem raziskovalcu, ki v mej ah na prvi pogled sicer neproblematičnega realističnega od-slikavanja krajine in vedute išče in najde harmonične barvne in kompozicijske rešitve. Hkrati pa je njegovo slikarstvo nadaljevanje slovenske, še posebno kamniške kraj inske tradicije.« (Lipovec 1987) Berlec je bil do nedavne upokojitve likovni pedagog na kamniški osnovni šoli Toma Brejca; že več kot deset let je mentor Likovnega društva Tone Kranjc Kamnik.
Dušan Sterle (1948) je poklicno delo grafičnega oblikovalca vseskozi nadgrajeval z umetniškim izla-žanjem. Od začetka naprej močno socialno angažirano realistično figurativno slikarstvo je preko njegove hiperrealistične faze doseglo močan osebni naboj in svojstven osebni rokopis. »Sterletove slike in grafike socialnih odrinjencev, marginalcev vseh vrst, ljudi z družbenega in etičnega dna, iz etničnega in kulturnega podzemlja /.../ nas opozarjajo in svarijo. Govore o vsesplošnem propadanju vrednot in moralnem razkroju družbe, v kateri živimo. - To je svojsko, osebno interpretirana tradicija ekspresionizma in nove stvarnosti tridesetih let, ki bi ji težko našli paralele v sodobni slovenski likovni umetnosti.« (Lipovec 1989) Likovna ustvarjalnost Dušana Sterleta je bila doslej v Kamniku predstavljena na več kot dvajsetih samostojnih slikarskih razstavah; ob tem je obsegala tudi avtorske
ilustracije, likovno opremo in grafično podobo številnih knjižnih izdaj in publikacij (ne nazadnje tudi Kamniškega zbornika od leta 1996 naprej). Kot angažiran umetnik Sterle vseskozi ostaja zavzet pobudnik in (so) organizator ustvarjalnih likovnih srečevanj na Kamniškem in zaželen (pogosto nagrajevan) udeleženec tovrstnih likovnih dogodkov drugod po Sloveniji.
Po zadnji razstavi skupine NOVA je bil vjavnosti manj opazen, v zadnjem času pa je spet vidneje - tudi ustvarjalno - navzoč Stane Balantič (1947). Ena zadnjih odmevnejših razstav v Galeriji Veronika je bila njegova prva samostojna predstavitev sploh: retrospektiva njegovega slikarstva v juniju 2011. Zajemala je obdobje dobrih štirih desetletij njegove ustvarjalnosti, kar pa ni bil edini razlog za naslovitev Človek in čas. Balantič je tematsko namreč v glavnem zavezan obravnavi tega razmerja. Njegove barvno razgibane (povečini oljne) nadrealistične pejsaže, simbolne krajine, poseljujejo fragmenti, stilizirani ljudje in predmeti, ki nastopajo kot trpeči, iskal ci pravi ce, ne močni, pregnan ci, žr tve . Avtorjevo razmišljanje in vsebina sporočilnosti se stekata v zaskrbljenost, opozorila, v nujnost spremembe ravnanj posameznikov in človeštva nasploh tako glede medsebojnih odnosov kot razmerij do narave.
Toliko v strnjeni osvetlitvi posameznih likovnih poti članov skupine NOVA »ob bok« njihovi skupinski dejavnosti. Omenjenemu je treba dodati, da so vsi našteti zvečine redno sodelovali tudi na preglednih skupinskih razstavah širšega »kamniškega likovnega trenutka«, predstavljanega tako domači publiki (Galerija Veronika, 1987-2012) kot na tuj em (Avstrija, Nemčija). S sodelovanjem na ekstemporih, likovnih kolonijah in društvenih srečanjih so prispevali pomemben delež h krepitvi spodbudnih stikov med različnimi - akademsko šolanimi in »samorastniškimi« - likovnimi ustvarjalci. Veliko so pripomogli k sodelovanju, spoznavanju, vrednotenju in spoštovanju tako zrelih umetnikov kot šele uveljavljajoči h se likovnih zanesenjakov.
In ne nazadnje: skupina NOVA ima brez dvoma veliko zaslug za zaživetje, uveljavitev in odmevnost mednarodnega bienala akvarela v Kamniku in slikarske kolonije Šutna (ki ju na žalost ni več) in za petln-dvajsetletno redno in odmevno dejavnost kamniškega likovnega razstavišča oz. Galerije Veronika (ki je tudi ni več), donedavna pomembnega prizorišča srečevanj tako z domačo kot gostujočo aktualno likovno ustvarjalnostjo, ki soji v zdajšnjih razmerah spodobne predstavitvene možnosti v Kamniku na žalost skoraj presahnile.
217
218
France Malešič1 Levstikova ulica 6, Kamnik france.malesic@siol.net
»Skoraj vsak greben ali gora ima posebno ime«
Prva krajevna imena južne strani Kamniških Alp v zgodovinskih virih
Najstarejša znana krajevna imena v gorah na južni strani Kamniških Alp so zapisana v treh starih listinah. Prva iz lera 1499 govori o prepiru med podložniki gornjegrajskega samostana in kamniškimi okoličani zaradi meje med pašnimi planinami v visokih gorah, ki so naštete po vrsti od vzhoda proti zahodu. Druga iz leta 1540 je sodni zapisnik o končanem dolgotrajnem spo ru in pravdi med plemičem Andrejem Lambergom in mestom Kamnik o Veliki (Konjski) planini. Tretji dokument iz leta 1571 pa je Novi reformirani urbar s seznamom imen na širšem območju Krvavca.
Dodana sta še dva zanimiva primera srednjeveških dokumentov o sosednjih gorah, o vrhu Zaplata med letoma 1147 in 1154 in o Olševi iz leta 1268, v katerih so omenjeni tudi Ande-ški grofje, lastniki Kamnika vtem času. Ključne besede: krajevna imena (toponimi), Kamniške Alpe, dokumenti, zgodovina
The oldest known toponyms of the southern Kamnik Alps can be found in three old charters. The first one from the year 1499 speaks of a dispute between the subj ects of the Gornji Grad Abbey and the people living on the outskirts of Kamnik over the boundaries of pastures in the high Alps. The document lists the pasturelands east to west. The second one from 1540 is a judicial document reporting on a closure of a lengthy process between the nobleman Andrej Lamberg and the city of Kamnik, whether Velika (Konjska) planina belonged to the town or not. According to the document, the citizens of the town Kamnik succeeded in proving their rightful ownership. The third document (dating from 1571), the New Reformed Land Registry, records the toponyms of the pasturelands in the broader region of Krvavec.
In the article, two additional interesting cases of medieval documents concerning two neighbouring mountains are provided: Zaplata (1147-1154) and Olševa in 1268. Both mention the Counts of Andechs, the soverigns of Kamnik at the time. Key words: toponyms, the Kamnik Alps, documents, history
Leta 1538 so Kamničani v svojem drugem zagovoru v sporu z Andrejem plemenitim Lambergom s Črne-la zatrdili, da jim ob vodi Kamniški Bistrici pripadajo pritikline, kot so planine in gozdovi, kjer ima skoraj vsak greben ali gora posebno ime.2
Po to i iko letih pa nam še vedno ostaj a vprašanje, kje vse so bila vsa ta imena in ali so ohranjena.3
1	Doktor medicine, publicist.
2	Lilijana Žnidaršič Golec, 2008: Spori zaradi Velike planine po sodnem zapisniku iz leta 1540. Kamniški zbornik XIX, 129 (zapisnik, str. 187; v nadaljnjem navajanju: Žnidaršič Golec, 2008, Sodni zapisnik 1540, str.).
3	Največ krajevnih imen na južni strani Kamniških Alp sta
»Ljudje se v davnini niso vedno bali gora«
Mogočni in visoki svet gora je stoletja odbijal in hkrati vabil ljudi, vajene varnih dolin. V njihovih gozdovih so prebivale najrazličnejše zveri.4 O gorah so pripovedovali grozljive zgodbe, pravljice in bajke. V domišljiji preprostih gorjanskih ljudi so tamkaj strašila pravljična bitja, na vrhovih pa so gospodarile človeku sovražne sile.5
V skrivnostni gorski svet so se podajali le možje, dovolj hrabri, da so se otresli vraž in predsodkov, ki so njihovim vrstnikom branili pristop v odljudni svet med vrhovi, in drzni, da se niso ustavili pred resničnimi nevarnostmi. Tjakaj so se podajali le tisti, ki jih je k temu prisilila nuja. Že pred tisočIetji so se v gore odpravljali na lov. Od davnine pa so jim pomenile tudi zavetje pred vojskami in drugimi nadlogami, ki jih je bilo polno po dolinah.
Prvi arheološki najdbi prazgodovinskih bronastih sekir na Veliki planini6 sta vzbudili veliko pozornost strokovnjakov. Obe sekiri pričata, da so v mlajši bronasti dobi (10.-12. sto I etje pred našim štetjem) na planino občasno zahajali ljudje, najbrž pastirji v poIetnih mesecih s svojo drobnico in živino. Lastnika sekir sta na planini umrla nasilne smrti, zaradi divjih zveri, strele, ali pa sta zmrznila. Njuni tovariši so ju gotovo pogrešili, vendar si nihče od njih ni drznil, da bi ju šel iskat v skrivnostni in nevarni gorski svet. Kosti so raznesle zveri, sekiri pa sta ostali na kraju smrti.
Zadnji dve desetletji pa sta nam po zaslugi sistematičnega raziskovanja skupine različnih strokovnjakov pod vodstvom etnologa Toneta Cevca prinesli odkritja
zbrala Vlasto Kopač in Pavel Kunaver:
Vlasto Kopač, 1946-1947: Krajevna imena v Grintovcih.
Gore in ljudje (Planinski vestnik);
Pavel Kunaver, 1959: V Kamniški Bistrici nekdaj. Kamniški zbornik V, 194-208;
Vlasto Kopač, 2006: Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev. Iveri z Grintovcev, PZS, Ljubljana, 203-238.
4	Fran Kocbek, 1926: Savinjske Alpe, Celje, 172;
Vlado Valenčič, 1957: Bistriški gozd in kamniški meščani. Kamniški zbornik III, 69.
5	Vlasto Kopač, 1947: Obledele podobe z Grintovcev. Gore in ljudje (Planinski vestnik), 89;
Tone Cevc, 1999: Pripovedno izročilo iz Kamniškega kota, SAZU, Ljubljana 1999, 89. V tem izročilu srečujemo hudobnega duha, zelenega moža, škrata, bergmandelca (to je bajeslovno bitje iz rudnikov, zato so z njim imeli opravka rudarji), Laha, ki išče zlato, bele deklice, divje može in žene, belega gamsa z zlatimi parkeljci, zmaja, divjo jago, Pehtro babo, veter, čarovnice, ajde (Ajdovce), Grke, rimske deklice in še druga bajna bitja;
Breda Podbrežnik Vukmir, Irena Kotnik, 2009: Čuden prečudež. Folklorne in druge pripovedi iz Kamnika in okolice. Celjska Mohorjeva družba, Ljubljana; Bajeslovni pomen imata npr. tudi imeni Škorsnca in Swetsnca v južnem pobočju Velike planine (Kopač, 2006: Iveri z Grintovcev, 220); Škorsnca spominja na bohinjsko izročilo o skorncah (malih škornjih), ki strašijo po stenah in gorskih travnikih (Evgen Lovšin, 1944: V Triglavu in njegovi soseščini, SPD, Ljubljana, 114).
6	Plavutasta sekira nad Maklenovcem leta 1963 in tulasta za Gradiško gričo na Dovji ravni leta 1973. Obe sta iz mlajše bronaste dobe;
Tone Cevc, 1972: Velika planina, Življenje, delo in izročilo pastirjev, 1. izd., DZS, Ljubljana, 13, 63; Vlasto Kopač, 1974: Velika planina. Varstvo spomenikov, 17-19/1, 185;
Tone Cevc, 1993: Velika planina, 3. izd., samozal., 12, 75.
219
o
o o
CD
CD M
O >
T3 CD
o
Faksimile prepisa listine iz leta 1499 z imeni planin v posesti Kamnika (Tone Cevc, 1997: Davne sledi človeka v Kamniških Alpah. ZRC SAZU, Ljubljana, 20, prepis iz 18. stol.)
220
arheoloških ostankov na desetih in več višinskih planinah, ki raz I očno in nedvomno govorijo o obljudenosti naših gora v prazgodovini, starem in srednjem veku.7
7 Tone Cevc, 1997. Davne sledi človeka v Kamniških Alpah, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Inštitut za arheologijo, Ljubljana (dalje Cevc, 1997, Davne sledi človeka, str.);
Tone Cevc, 1998: Planina Na stanu (1450 m) pod Kamniškim sedlom (1884 m) v antiki in srednjem veku, Traditiones 27, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 9;
Tone Cevc, 2000a: Tri tisočletja Velike planine. Kamniški zbornikXV, Kamnik, 113: arheološke najdbe zadnjih let osvetljujejo tri močnejše naselitvene dobe: prva seže v mlajšo bronasto (12.-11. st. pr. n. š.) in železno dobo (8.-1. st. pr. n. š.), druga v rimski čas in pozno antiko (3.-6. st. n. š.), tretja v srednji vek (9.-15. st.) in traja še danes; Tone Cevc, 2000b: Lončene posode pastirjev, SAZU, Ljubljana;
Miran Bremšak, 2000: Življenje v planinah pred tisočletji.
Njihove ugotovitve nam prinašajo nove odgovore na vprašanja kontinuitete obiskovanja gora in tudi odnosa naših prednikov do njih.
Pokojni Tone Cevc je ob tem v pogovoru poudaril, da strah pred gorami ni bil vedno najhujši, kar potrjujejo te najdbe, še posebej ženski okrasni predmeti. Prav tako sledovi posvečenih (kullnih) mest v visokogorju Alp in zaščitni (apotropejski) pomen predmetov8 kažejo, da se »ljudje v davnini niso vedno bali gora«.9 Vedno znova se sprašujemo, kako neki so se nek-
Planinski vestnik, 4, 150;
Tone Cevc, ur. 2006: Človek v Alpah. Desetletje (19962006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah. Založba ZRC SAZU, Ljubljana.
8	Apotropejski predmeti - čarila, amuleti za odvračanje nesreč in urokov.
9	Tone Cevc, 2006: Verovanja v Alpah. Človek v Alpah. ZRC SAZU, Ljubljana, 125.
daj imenovali nenavadni in neobičajni kraji, na katere se nanašajo vse dragoceno izročilo in številna pomembna odkritja. Zavedamo se, da ne gre za malo pomembne kraje, ampak za važnejše predele, območja in vrhove, ki so jih obiskovalci želeli kar najbolj značilno in točno označiti in se tako precej laže sporazumevati z vsemi, ki so jih spremljali in jim pomagali. Lovci in prav tako divji lovci so dajali imena, ki so bila zanje značilna, pastirj i prav tako in drvarj i, oglarji nič manj, nabiralci zdravilnih rastlin in rudosledci tudi. Vse te značilnosti je še vedno mogoče opažati pri marsikaterem od ohranjenih krajevnih imen, pri katerih se vedno znova sprašujemo o njihovi starosti in pristnosti, nič manj pa tudi o njihovem izvoru in pomenu.
V Kamniško-Savinjskih Alpah so v ospredju pašne planine. Najstarejše so tiste, ki so bile nad drevesno mej o. Tudi tu so se v visokogorju nad 1500 metrov ohranile arheološke sledi o življenju in kultuti človeka iz mlajše pozne bronaste dobe (12.-10. stoletje pred našim štetjem), pa tudi s konca starejše in mlajše železne dobe. Iz rimskega časa med 1. in 6. stoletjem našega štetja je znanih več majhnih selišč, ki z enakomerno razporeditvijo po gorstvu kažejo na dobro poznavanje gora in jih je mogoče razlagati kot pastirska selišča. Odkrita so bila na Veliki planini, planini Rzenik, na Vodotočniku,10 Sedlcu na Dleskovški planoti, Čohavnici nad Presedljajem,11 Na stanu pod Kamniškim sedlom, v Ovčariji na Kalcah, na Korenu in na planini Dolga njiva.12 Tedanje visokogorske postojanke so bil e verjetno povezane s poznoantičnimi utrjenimi višinskimi naselji romaniziranih staroselcev. Ti so verjetno tudi po prihodu Slovanov še vedno pasli po gorah. V srednjem veku so naši predniki pasli na istih planinah kot njihovi predhodniki. V pastirskem izročilu se je ohranilo, da so po gorah srečevali »dovje« (divje) može, ki so jih nekdaj imenova l i drugače, govorili so nerazumljiv jezik in so pastirje naučili delati divji ogenj za zdravljenje živine. O vsem tem je mogoče prebrati v knjigah etnologa dr. Toneta Cevca.13
Ob koncu srednjega veka so bi l e gore za veliko večino dolinskih prebivalcev še vedno izredno oddaljene in težko dostopne. Velike dejanske težave, strahovi in vraže so bili nepremostljiva ovira, ki je preprečevala ljudem stopiti v neznano. Kljub temu pa je vedno več dokazov, da so bil i tudi najvišji vrhovi Grintovcev vendarle poznani že vsaj ob koncu 15. stoletja. Iz pozno-srednjeveškega časa so na voljo trije pisni viri o oblju-denosti planin - pravni zapis iz lela 1499, zapisnik o procesu med Andrejem plemenitim Lambergom in mestom Kamnik leta 1539 ter Novi reformirani urbar iz lela 1571. V teh virih so prva omenjena krajevna
10	Vodotočno jezero, jugovzhodno od Ojstrice, 1800 m, ki so ga domačini iz Kamniške Bistrice imenovali tudi Vodotočna.
11	Vlasto Kopač: »Čohavnica je v strmini malo nad Presedljajem, kjer pot proti Korošici vodi čez studenec. Tamkaj so se zaradi strmine nosači počohali ob skalovje. Domačini so jo imenovali tudi Čohavna. Na ravnici nad njo je bila nekdanja planina, za katero je ime Čohavnica le začasno, dokler ne bo mogoče ugotoviti njenega prvotnega imena.«
12	V zadnjih letih se pojavlja množinska oblika imena, to je Dolge njive, ki je drugotna. Primerjaj zapis Douganiua iz leta 1571.
13	Tone Cevc, 1993: Velika planina, tretja izd., 63, zapisi po-
vedk o dovjih možeh in belih ženah.
imena v gorah nad Kamnikom, v njih pa nastopajo domačini z imeni in pri i mki, ki so ohranjeni še danes, tudi kot domača ali hišna imena.
Listina iz leta 1499
Prvi pisni vir o obljudenosti planin je prepis listine iz leta 1499, ki je nastal zaradi prepirov o mejah planin. Po vsebini je to pravni zapis, sprejet s pomočjo pooblaščenih mož (tajding). Nanj je prvi opozoril Branko Reisp v članku Leta 1499 omenjena krajevna imena v Kamniških Alpah.14
Listina, napisana 25. avgusta 1499, omenja kamniška pašna območja, nastala pa je zaradi spora za mejo in pašno pravico med podložniki gornjegrajske go-spoščine in okoličani mesta Kamnika. Navaja sporna pašna območja Korošice, Neše in Leniškega Dešaka, ob tem pa tudi osem domačinov iz okolice Kamnika, ki so ugotovili in zaznamovali mejo ter po imenih našteli kraje, ki so last mesta Kamnika. Ta zapis ali prepis so poslali v Gornji Grad, kjer so ga hranili, dokler niso gor-njegrajskega arhiva prenesli v Deželni arhiv v Gradcu. Ogledniki s kamniške strani so v vrsti svojih posesti, kjer so bile težave, navedli edino kraj »Na Neschi«.
Branko Reisp je objavil tudi prevod listine, vendar je imel na voljo le njen prepis. Zaradi razumljivosti naj bo tu naveden zadnji, popravljeni prevod, čeprav je izšel kasneje.15 Zanj so si posebej prizadevali Božo Otore-pec, Tone Cevc in Branko Reisp.
»Zaznamovano je, ko je prišlo do motenj in sporov med kmeti gospostva Gornji Grad in kmeti iz okolice Kamnika zaradi Korošice, Neschä in Länische Des-chackha.
Potem je bil napravljen ogled in potegnili so mejo in so bili zato postavljeni mejniki. In sicer je bilo tako narejeno, da nobeden naših okolišanov ne sme poseči onstran mejnikov, prav tako kmetje iz gornjegrajske gospoščine ne smejo tostran meje prestopiti, ko je bilo enkrat razdeljeno. Enako je na drugi strani, kot gre razvodje v Bistrici, kjer je bila odvzeta živina. Pri ogledu so bili navzoči:
Oswolt z Brezij, Märsche iz Godiča, Kos iz Mekinj, Rabathär iz Mekinj, Luka Pläninz iz Grabna, Treliz iz Podgorja, Rebernikh iz Sv. Lenarta na Rebri in Gallen-bir od Sv. Ambroža nad Šenlurško goro. Namreč, ta zemljišča pripadajo mestu Kamniku: Na Näschi, Na Rossenik, Studenskä Planava ali Oislriza, Vsedli na Brani, der bergh Sa Branio na rebri, planina Näkazich, Porebernize ali Nakrizi, Medvedia Dolina, kjer so bili vzeti koštruni. Vse to spada v povodje našega mesta. Ogled je bil opravljen dne 21. avgusta 1499.«
Reisp točnega prepisa žal ni imel pri roki; pri navedenih območjih si je pomagal tudi s popisom meje med Kranjsko in Štajersko, med deželnosodnima okrajema Križ pri Kamniku in Gornji Grad, iz leta 1796, kije bil v arhivu gospostva Gornji Grad. V njem so omenjeni vrhovi Tscherniuz (Črnivec), Lom (Lamshag), Pleschiuz (Plešivec), Tratten na Krischi (Kranjska reber), Spizha-sti hribez, Lukuscha, Rakou hrib in Turn (območje Ve-
14	Branko Reisp, 1963: Leta 1499 omenjena krajevna imena v Kamniških Alpah. Časopis za slovensko krajevno zgodovino Kronika, Ljubljana, 112.
15	Cevc, 1997: Davne sledi človeka, 19.
221
o
_0 O
CD
CD M
O >
73 CD
O
Rombasto podvojena deželna meja med Kranjsko in Štajersko na območju okoli imena Wescha Gebirg - med Konjem, Rzeni-kom in Lučko Belo. (Vinko Rajšp, Aleksandra Serše, 1998: Slovenija na avstrijskem vojaškem zemljevidu 1763-1787. SAZU, 4. del, Sekcija 161, izsek)
222
like planine), Rosenig (Rzenik), Kapa ali Nesha, Velka Oistriza in Rinka, na kateri je tromeja Kranjske, Koroške in Štajerske.
Za območje Kape ali Neše je sklepal, da gre morda za Lučko Kopo, morda južno od Presedljaja ali pa severno v območju Vršičev (1979 m), kjer je bi I a nekoč pastirska koča.
Ugotavljal je, da sta bili pašni območji »Koroschiza« in »Lanische Deschackh« po tej listini sodeč na štajerski strani in so tu lahko pasli gornjegrajski podložni-ki. Kje točno je Leniše ali Leniški Dešak, ni ugotavljal, sklepal pa je, da je med Presedljajem (1610 m), Vršiči (1979 m), Lučkim Dedcem (2033 m) in Ojstrico. Poudaril je, da so le v tem predeIu štajerski pastirji lah-
ko prehaj al i na kranjsko stran, ker je tu kotanjasta in valovita planota brez ostrih grebenov, ki bi ločili obe dolini, zato je meja neizrazita in razvodje nejasno. Pri vseh kasnejših mejnih popisih je bila planina Korošica (1808 m) nesporno na štaj erski strani, čeprav je še v porečju Kamniške Bistrice. Nižje ležeča opuščena planina Petkova njiva pa je že na Kranjskem.
Tudi pri krajevni opre de li tvi po sa mez nih pla nin Reisp ni prišel do vseh odgo vo rov, čeprav je vedel, da je gotovo šlo za nekdaj dobro znane kraje.
Posebej pa je poudaril, da se v mejnih sporih stalno ponavljajo določila o meji gornjegrajske posesti, ki je vedno potekala po razvodju. Na Korošici so gornje-grajski pastirji razvodje prešli in planino morda zaradi daljše uporabe priposestvovali.
V povezavi meje z razvodjem je Reisp izpostavil dva takšna sklepa.
Leta 1268 sta se opat Ivan iz gornjegrajskega samostana in koroško-kranjski vojvoda Ulrik III. Spanheimski sprla zaradi Olševe in Ložekarjeve planine. Četrtega julija tega leta seje zato na Olševi zbralo nad 500 ministerialov ter samostanskih in oglejskih pod-ložnikov, ki so potrdi l i, da je vse ozem lje, s katerega se steka deževnica v gornjesavinjsko dolino, last samostana in oglejskega patriarha.16 Leta 1430 je bila Olševa ponovno omenjena, ker so morali zaradi prepirov potrditi stari sklep.17 (K temu vrhu se še vrnemo.)
Izredno važno in zanimivo objavo Branka Reispa je omenil etnograf Tone Cevc v svoji knjigi Velika planina.18 Kamniško in širšo javnost pa je nanjo posebej opozoril v svoji razpravi v Slovenskem etnografu.19 S pomočjo Boža Otorepca in Branka Reispa je dopolnil pravilni zapis imen in razlago besedila listine ter loka-liziral večino dotlej nepojasnjenih imen, npr. Na Mos-senik - Na Rossenik. Nekaj vprašanj, še posebej vprašanje, kje je Neša, pa je ostalo.
Ob pripravi članka Prvi obiski Grintovcev20 se je pokazalo, da so udeleženci ogleda našteti po vrsti, v smeri urnega kazalca, glede na kraje v okolici Kamnika. Med njimi pa manjkajo vaščani iz Stranj, Stahovice in Županjih Njiv, prav tako ni nobena od naštetih planin na Veliki planini, kakor so menili sprva.
Pokazalo seje tudi, da so imena planin našteta lepo po vrsti od desne proti levi oziroma od vzhoda proti zahodu, iz česar je bilo razvidno, da so pri zapisu sodelovali ljudje, ki so bili res dobri poznavalci pašnih območij. Omenjena osmerica je imela precej dela, da je prehodila vse navedene kraje, kar bi tudi danestrajalo nekaj dni. Verjetno so si delo razdelili glede na to, katerim naseljem je paša pripadala. Vseeno pa do poz-
16	Avguštin Stegenšek, 1910: O najstarejši zgodovini gornjegrajskega okraja. ČZN VII, 6, 7;
Fran Kocbek, 1926: Savinjske Alpe. Celje, 213.
17	Avguštin Stegenšek, 1910: O najstarejši zgodovini gornjegrajskega okraja. ČZN VII, 7.
Listina je v latinskem zapisu, v: Ignac Orožen, 1876: Das Benediktiner-Stift Oberburg, Maribor, 309-311.
18	Tone Cevc, 1972: Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. DZS, Ljubljana, 15.
19	Tone Cevc, 1979: Vpliv zemljišča in družbeno-zgodovinskih razmer na življenje pastirjev v naravnih zavetiščih na planinah v Kamniških Alpah. Slovenski etnograf, 30, 93-112 (dalje Cevc, 1979: Vpliv zemljišča).
20	France Malešič, 1980: Prvi obiski Grintovcev. Planinski vestnik 1, 8.
navanja tako širokega območja nibilo mogoče priti na hitro, zato so ga verjetno vsaj delno poznali že prej in si pomagali tudi z izročilom. Tudi paše ni bilo mogoče uvesti in razširiti kar čez noč. Tam so gotovo pasli že precej pred letom 1499.
Posebno zanimiva je prva omemba Ojstrice, Planjave in Brane oziroma vrhov osrednjega grebena, ki z navedenih krajev sploh niso tako težko dostopni. Uradni turistični prvopristopniki so bili skoraj dvesto let prepozni.21 Ime Vsedli na Brani (planina Sedlo pod Brano - v Klinu ali Na stanu pod Kamniškim sedlom) pa kaže, da je ime Sedlo, ki se je nanašalo na obliko krnice in preval a med Brano in Planjavo, starejše od Jerma-novih vrat, čeprav so včasih domnevali drugače.22
Leta 2002 je izšla Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom,23 ki ne obravnava le razvoja kamniškega reševanja, ampak omenja tudi starejšo slovensko planinsko zgodovino. S posebno pomočjo Vlasta Kopača je bil o mogoče dopolniti krajevno opredeljevanje listine iz leta 1499.
Šlo je torej za pašne pravice na področju Korošice, Neše in Leniškega Dešaka (Koroschizä, Neschä, De-schackh).
Korošica je znana kotlina z ravnim dnom na južni strani Ojstrice. Leniškemu Dešaku ustreza Lučki Dedec.
Planina Na Neši (Na Veži?)je bila morda na vršnem delu današnje Vežice, 1965 m, nad do l ino Kamniške Bele oziroma nad Presedljajem in Čohavnico, kjer je bila leta 1976 najdena srednjeveška, leta 1996 pa celo antična keramika (planina, zasilno imenovana Čo-havnica, se uvršča med najvišja arheološka najdišča na Slovenskem).24 Ostaloje vprašanje, ali je mogoče, da je staro ime te planine Na Veži.
Novo vprašanje o tem pa nam postavlja slovenska izdaja dela Slovenija na avstrijskem vojaškem zemljevidu. Ta zem Ijevid je obsegal celotno takratno avstrijsko cesarstvo od Baltika do Jadrana in so ga med letoma 1763 in 1787 pripravili le v dveh izvodih - za cesarja in generalštab. Zemljemerci so bili dokaj natančni in so pri imenih uporab ljali domači jezik, če je bilo le mogoče. Po velikosti in izvedbi je bil to poseben podvig.
V 4. delu slovenske izdaje Slovenija na avstrijskem vojaškem zemljevidu 1763-178725jevsekciji 161, na
21	Npr. Franc Jožef Hanibal Hohenwart leta 1793 na Planjavi (France Malešič, 1996: Franc Hohenwart iz Zoisovega kroga. Kamniški zbornik XIII, 73).
22	Rudolf Badjura, 1953: Ljudska geografija, DZS, Ljubljana, 91-96.
23	France Malešič, Cene Griljc, Vlasto Kopač, Tone Škarja, Miro Štebe, 2002: Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. PZS, Ljubljana.
24	Tone Cevc, 1997: Davne sledi človeka v Kamniških Alpah. SAZU, Ljubljana, 46.
25	Vinko Rajšp, Aleksandra Serše, 1998: Slovenija na avstrijskem vojaškem zemljevidu 1763-1787. SAZU, 4. del,
Sekcija 161. Prav območje okoli imena Wescha Gebirg je obkroženo z dvojno vrisano deželno mejo med Kranjsko in Štajersko. Ta nenavadnost je v obliki pokončnega romba in obsega: levo zgoraj greben Konja (Bella Alpen) in Rzenika (Resenik), levo spodaj od vrha Rzenika do vrha Bella Petsch (?), desno zgoraj od severnega konca grebena Konja v dolino Lučke Bele (Bella Graben), desno spodaj pa iz te doline mimo vrha Na Krische (?) proti vrhu Bella Petsch (?).
V Toponimiji sekcije 161, na strani 208, ime Wescha Gebirg
223
224
območju C 1 krajevno ime Wescha Gebirg, ki najbolj ustreza imenu Neša oziroma Veža. Napis je navpičen in je v območju vzhodno od vrha Rzenika in nad dolino Lučke Bele, to je na širšem območju nekdanje planine Kancelj pod Rzenikom, katerega vzhodno pobočje se nagiba proti Lučki Beli. Ali to kaže, da je bila nekdanja planina Na Neši (Na Veži) pod Rzenikom? Točnejši odgovor na to utegnejo pokazati arheološke raziskave na tamkajšnjem območju.
Planini Studenska Planava oder Oistriza ustreza Petkova njiva, slikovita okrogla kotlina z ravnim dnom, v bližini katere je studenec.26
Ime Vsedli (V Sedlu) je starejše od imena Jermano-va vrata, ki je po izročilu nastalo po drznem skrivaču Jermanu iz rokovnjaških ali še starejših časov (Janez Trdina v svoji povedki, ki je verjetno nastala po ljudskem izročilu, omenja hrabrega lovca Jermana, ki je čez preval med Brano in Planjavo vodil vojsko proti Turkom27). Najmlajša oblika imena je Kamniško sedlo, ki mu je »Kamniško« dodal Johannes Frischauf. Domačini imaj o še danes navado reči, da gredo »v Sedlo« in če kdo od njih v pogovoru omeni samo Sedlo, to vedno pomeni le Kamniško sedlo in ne kalero drugo. Geograf Rudolf Badjura je menil, da pred letom 1744 izraza sedlo v pomenu preval pri nas še niso uporabljali in da so po letu 1850 vse slovenske prevale enostavno »osedlali« oziroma poimenovali z besedo sedlo, preve-
ni navedeno, tudi ni opombe o dvojni meji. Ostaja vprašanje, ali gre za pomanjkljivost ali napako zemljemercev ali pa so se morda ognili zloglasnemu Konju in narisali rombasto podvojeno deželno mejo?
(Drugo podobno ime Wescha Gebirge je v Sekciji 150 na območju Dleskovške planote in ustreza imenu Veža ali Dleskovška planota, kar je navedeno tudi v Toponimiji sekcije 150.)
26	Prvotno poimenovanje je Petkova njiva. Ime je nastalo po Petku iz Podvolovljeka (tamkajšnje hišno ime Petek je prvič omenjeno v urbarju iz leta 1426, tam je omenjen tudi Juri Repp (Fran Mišič, 1940: Ledinska in hišna imena v dolini Luč. ČZN, 35, 1-2, 42). Sklepati je mogoče, da sta bila njuna potomca med najemniki paše na kamniških pašnih planinah, ki so omenjeni v sredini 18. stoletja (Valenčič, 1957: Bistriški gozd in kamniški meščani, Kamniški zbornik III, 86). Njuni hišni imeni sta živi še danes, na njiju pa spominjata tudi krajevni imeni Petkova njiva in Repov kot. Njiva je staro ljudsko poimenovanje uravnanega sveta v bolj ali manj izraziti kotlini. - V zadnjih desetletjih edninsko ime Petkova njiva izpodriva množinska oblika imena (»Petkove njive«). Podobno nastajajo drugotne - nepotrebne - oblike tudi pri imenih Dolga stena in Dolga njiva (»Dolge stene«, »Dolge njive«) in drugih. Ime Šrajpesek označuje posamezno razcepljeno melišče (glej Kopač, 2006: Iveri, 215), zato je drugotna oblika »Šrajpeski« tudi napačna. Prvotna Pasja peč se spreminja v »Pasje peči« ali celo »Pasje pečine« (zadnja oblika je pač samo šaljiv turistični izmislek v znani velikopla-ninski zabavljici). Še bolj nenavadno pa je spreminjanje prvotnega imena Bela peč nad kmetom Podbevškom in vasjo Snovik (glej Slovenijo na vojaškem zemljevidu) - najprej v »Podbevško peč«, čeprav se kmet imenuje prav po Beli peči; zdaj pa celo v množinsko obliko »Podbevške peči«. Med zanimivimi krajevnimi imeni nad Tuhinjsko dolino je tudi Lemovska ali Limovska planina na Menini planini, katere ime je nastalo po tamkaj rastočem gorskem brestu, v tuhinjskem narečju imenovanem lemovc ali limovc (slmovc, po nemški besedi ulm). Napačni obliki sta Lemonska planina
in poljana (Atlas Slovenije), saj limon tamkaj ni. Vsekakor so to zanimiva vprašanja za jezikoslovce in komisijo za enotno poimenovanje zemljepisnih imen.
27	Janez Trdina: Zbrano delo IV, 18, 364.
deno iz nemščine.28 Kaže, da se tukajšnje ime Vsedli nanaša predvsem na obliko krnice pod prevalom - na ravnico z balvani pod vzhodno steno Brane.29
Planini Sa Branio na rebri ustreza stara planina Žmavcarji.30 To prvotno obliko imena še vedno uporabljajo domačini, zato je prav, da jo upoštevajo tudi drugi obiskovalci gora.
Ime die Almb Nakazich označuje eno ali dve planini na Kalcah - Ovčarijo in Rdečo ali Krvavo lokev.
Kraja z imenom Porebernize oder Nakrizi in Med-vedia dolina zaenkrat nista bila točno ugotovljena. Našteta sta na koncu seznama za Kalcami, zato ju je mogoče iskati v skupini Mokrice, vendar pri drugem imenu ne gre za Medvedjojamo v Mokrici.
Zapisnik o sporu in pravdi iz leta 1539
Naslednji vir o srednjeveški obljudenosti gora nad Kamnikom je leta 1539 dokončani zapisnik o sporu in pravdi med Andrejem plemenitim Lambergom s Čr-nela ter sodnikom in mestnim svetom Kamnika zaradi planin »die gross ross albenn« (Velike Konjske planine), kot so tedaj imenovali Veliko planino. V Arhivu Republike Slovenije hranijo prepis tega zapisnika iz leta 1540, nanj pa je prvi opozoril zgodovinar Božo Oto-repec. Zaradi prve omembe imena Velike planine ga je večkrat navajal Tone Cevc, Vlasto Kopač pa je še enkrat posebej opozoril na njegov izredni pomen za kamniško zgodovino in posredoval pri njegovem popolnem strokovnem prevodu.31 Odlično ga je prevedla in predstavila zgodovinarka Lilijana Žnidaršič Golec.32
Ta vir omenja »samo« Veliko planino, vendar je izredno pomemben. Tedanje dogajanje bolje razumemo, če upoštevamo, da so korenine spora segale še v drugo polovico 15. stoletja.
Gozd v Kamniški Bistrici je pripadal deželnemu knezu, užitek drv in stavbnega lesa pa so ime l i kamniški meščani. Mesto je pripadalo deželnemu knezu, zato je verjetno uprava gozda prešla na mestne organe in so ga imeli za svojo last, čeprav prvotne listine o lasti niso nikdar našli in je morda sploh ni bilo, ker so privilegije podeljevali tudi ustno.
Gozd in planine severno od mesta so bili omenjeni kot kamniški že leta 1451 in 1478 v listinah, ki so v
28	Geografski vestnik 1950, 157; Planinski vestnik 1961, 35.
29	Na ravnici je bila k največjemu balvanu prislonjena borna pastirska bajta, ki jo omenja Frischauf. To območje ima tudi vzporedno krajevno ime Na stanu. Ko so tisto bajto opustili, so nižje pod gozdno mejo postavili brunarico iz okroglih debel, vezanih »na miš«, s streho iz naloženih in obteženih skodel. Pašo so najemali domačini iz različnih krajev, nazadnje z Brezij nad Kamnikom, zato imenovana tudi brezjanska bajta. Nanjo se je z ravnice pod Sedlom razširilo ime Na stanu, prav tako pa tudi V Klinu, ki ga je prvotno imela dvesto metrov niže ležeča drvarska bajta. Ti imeni so uporabljali vsi znani opisovalci. Ime Pri pastirjih je nastalo v pogovornem jeziku planincev, ki niso poznali pravega imena, oblika »Pri pastircih« pa je humoren izum Borisa Režka; oboje bi kazalo opustiti (pojasnilo in priporočilo Vlasta Kopača).
30	Turistično ime Žmavčarji je drugotno in nepotrebno. Primerjaj: Rajšp, Serše, 1998: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, 4. del, 208, Toponimija sekcije 161, Schmau-zeri.
31	Vlasto Kopač, 2006: Iveri z Grintovcev. PZS, Ljubljana, 183.
32	Žnidaršič Golec, 2008: Sodni zapisnik 1540. 121.
Faksimile prepisa listine iz leta 1540; stran 187 z delom drugega zagovora Kamničanov:»... skoraj vsak greben ali gora ima posebno ime...«(Arhiv Vlasta Kopača)
225
226
Faksimile prepisa listine iz leta 1540; stran 188 z delom drugega zagovora Kamničanov, ki so okoliškim podložnikom na Veliki planini in tudi višje gori njihove koče (»ihre khotschn oder hutten«) požgali injimjih od takrat niso dovolili postaviti znova. (Arhiv Vlasta Kopača)
znameniti Privilegijski knjigi Kamnika iz leta 1528.33 V prvi listini cesar Friderik III. naroča mestnemu sodniku in svetu, naj dasta iz mestnega gozda les Žigi Lamber-gu za gradnjo gradu v Črnelem, v drugi listini pa naroča deželnemu glavarju, naj ščiti mestnega sodnika, svet in meščane pri njihovih pravicah in pri lastništvu gmajn in gozdov.
Leta 1496 je bil bistriški gozd prvič omenjen z imenom (Feustritz bey Stain), ko je prišlo do spora meščanov s sosednjimi gospostvi in njihovimi podložniki. Ob tej priložnosti so meščani z listinami dokazali, da so lastniki gmajne in gozda. Deželni glavar Kranjske Viljem Turjaški je na povelje cesarja Maksimilijana razsodil v njihovo korist, da vse to pripada le mestu Kamniku. S privoljenjem mesta lahko okoličani gonijo svojo živino tja na pašo samo čez dan, divjad pa je pod nadzorom cesarskega lovskega mojstra. Takratje bilo odločeno, »da smejo mejaši srenjskih pašnikov in gozdovv Bistrici zjutraj goniti v Bistrico, zvečer pa nazaj, čez noč ne sme nihče tam ostati, nihče ne sme s sekiro napravlja-ti lazov in koč; pasti se sme le podnevi«.34
V letu 1498 je prišlo do požiga vseh koč na Ve I iki planini in višje gori (karje omenjenovsodnem zapisniku 1540). Verj etno so bili pri tem najbolj prizadeti va-ščani iz Stranj, Stahovice in Županjih Njiv in zato niso mogli sodelovati ob pregledu pašnih območij Kamnika v letu 1499.
Poleg spora z Andrejem Lambergom so imeli meščani tudi spore z ljubljanskim škofom Krištofom plemenitim Ravbarjem, katerega podložniki iz Tunjic in drugih tamkajšnjih vasi so s pašo živine v bistriških gozdovih motili kamniško posest. Mestojespet uspelo s svojimi pisnimi dokazi.
Lovska pravica v Kamniški Bistrici je bila še pridržana deželnemu knezu, varoval pa jo je deželnoknežji gozdni oziroma lovski mojster. Ta se je s Kam niča ni sprl zaradi paše in lesa. Na pašo žira so namreč prignali preveč prašičev, ki so prepodili divjad. Zatojimje gozdni mojster zapretil, da bo prašiče postrelil, Kamni-čani so se pritožili, pregnali mojstra in njegove hlapce z orožjem in mu zapretili z ubojem. Nadvojvoda Ferdinand je nato zagrozil meščanom s kaznij o, ki bi bil a vsem v pouk.35
Leta 1507 je bila izdana razsodba vsporu med mestom in pod I ožniki iz Godiča in Zagorice (zu Goditsch vnd Sagorizo) zaradi gmajne ob Bistrici. Potrjeno je bilo, da je gmajna last mesta.36
Mesto Kamnik je torej večkrat uveljavljalo svojo pravico do »gmajn in gozdov« v Kamniški Bistrici. Nastalo je vprašanje, kaj vse je sodilo v kamniško gmajno, ali drugače rečeno, kaj vse je zaj ema I o območje Kamniške Bistrice.
Spor z Andrejem plemenitim Lambergom s Črnela, deželnim upraviteljem na Kranjskem, je nastal zaradi Velike planine. V njem se je odvetnik (Vogt) planin »die
33	Vlado Valenčič, 1957: Bistriški gozd in kamniški meščani. Kamniški zbornik III, 1957, 72; Božo Otorepec, 1958: Privi-legijska knjiga Kamnika iz leta 1528. Kamniški zbornik IV, 96 in 99.
34	Valenčič, 1957, prav tam, 72; Otorepec, 1958, prav tam, 104.
35	Valenčič, 1957, prav tam, 73.
36	Otorepec, 1958, prav tam, 106.
gross ross albenn« (Velika Konjska planina), Andrej Lamberg s Črnela, zavzemal za pravico svojih podlož-nikov, ki pasejo tam gori - kot je dejal - že od nekdaj (von je). Prepričan je bil, da planina ne leži na območju, ki pripada Kamniku.
Mesto Kamnik, ki si je ob koncu srednjega veka lastilo izključno pravico do paše na Veliki planini, je Lambergu oporekalo. Na velikoplaninskih pašnikih so namreč v poletnih mesecih kamniški meščani in tovorniki pasli svoje konje. Pisar je zapisal, da so Kamniča-ni dvema Lambergovima podložnikoma, Juriju Vovku (Jury Wolff) in Blažu Hribarju (Blass Chriber), ki sta (leta 1536 ali 1537) prignala svoje govedo tjakaj na pašo, živino zaplenili in potem oba še zaprli.
Sodni proces je trajal več let. Pisarje leta 1538 še zapisal, da so Kamničani (die von Staln) pred 40 leti (torej leta 1498) pod I ožnikom okoliških gospostev, ki so pasli na Veliki planini in tudi višje gori, njihove koče (ihre khotschn oder hutten) požgali in jim jih od takrat niso dovolili postaviti znova.37
Kamničani so v sporu trdili, da sta Kamniška Bistrica in Velika planina enotno območje, in zagotavljali, da imajo stare listine, ki to potrjujejo. V svojem drugem zagovoru so zatrdili, da njihove pravice zajemajo Kamniško Bist rico z vsem, kar leži zraven. K reki Bist rici pripadajo vse pritikline - planine in gozdovi, kjer ima skoraj vsak greben ali gora posebno ime (deren vasst ain yeder rigl oder perg ain sonndern namen hat).38
Lamberg pa je trdil, da je Velika planina posebno območje. Pravda se je vlekla in se je končala leta 1539 po odloku kralja Ferdinanda I. v korist Kamnika.
Spomin na Andreja Lamberga, ki seje zavzemal za svoje pod I ožnike, se je ohranil v velikoplaninski varianti povedke o Pegamu in Lambergarju, v kateri so kmetje pomagali Lambergarju, zatojimje daroval Planino.39 Na Veliki planini pa je ostalo tudi krajevno ime Wambergarca.
Požig vseh koč podložnikov na Veliki planini »in višje gori«, poleg tega pa še vsaj štiridesetletna prepoved postavljanja novih, je tedaj pomenila več kot eno življenjsko obdobje in samo najstarejši ljudje so potem še pomnili mesta nekdaj požganih koč in izročilo posredovali naslednikom, da so spet postavili koče »na stare kamne«, kot je bilo vedno v navadi. Tega izredno hudega udarca domačini niso pozabili dolga stoletja, kar nam pojasnjuje tudi izrazito poudarjeno nasprotje med vasmi pod Grintovci in mestom. Še v 20. stoletju so kmetje mestu posmehljivo rekli Kamelo, Kamniča-nom pa purgarji in mnogi z njimi niso hoteli imeti prav nobenega opravka.
37	Žnidaršič Golec, 2008: Sodni zapisnik 1540, 130 (188. stran zapisnika). Kamničani so menili, da so koče postavljene nezakonito. Nam pa ostaja poleg misli na hudo kazen s požigom tudi zapis besede »khotschn« (koče), kar kaže, da je bila takrat verjetno v uporabi beseda koča (in ne bajta,
ki je morda še ni bilo; ta je romanskega izvora, podobno kot ime vrha Kompotela, in je verjetno prišla z oglarji in fužinarji).
38	Prav tam, 129 (187. stran zapisnika, dopolnjeno po arhivu Vlasta Kopača).
39	Tone Cevc, 1972: Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. DZS, Ljubljana, 60. V povedki se tako stapljata znana povedka o Pegamu in Lambergarju ter velikoplanin-sko izročilo.
227
228
Novi reformirani urbar iz leta 1571
Kot tretji zgodovinski vir za krajevna imena v Kam-niško-Savinjskih Alpah Tone Cevc navaja40 Novi reformirani urbar zgornjekamniškega gospostva iz leta 1571 - v njem so prepoznavna imena teh planin (v prevodu): planina Nayeserim leži nad cerkvijo sv. Ambroža Zavičincim (planina Jezerca, 1425 m); planina Golla Dollina leži Zablekam (morda današnja Tiha dolina pod Krvavcem, 1600 m);41 planina Nasebesselim (današnje Šebesovo, zahodno od Kriške planine, 1500 m); planina Nackhorenimb leži visoko v Bistrici nasproti kraja Nablekam (planina Koren, 1675 m); planina Vckhalzich leži med Bistrico in krajem Nablekam (planina Ovčarija v Kalcah, 1700 m);42 planina Vgniui leži precej od Kamnika notri v Bistrico (morda je to planina Košutna, 1778 m); planina Mokriz leži nad Bistrico (Ovčarija v Mokrici, 1550 m); planina Dolganiuia (planina Dolga njiva, 1688 m). Od imenovanih planin je moral oddati graščini vsak, ki je tja gonil živino, letno enega kozliča in skuto, kolikor je je naredil v enem dnevu od svoje živine.
Zaplata 1147-1154 in Olševa 1268 ali kaj nam še lahko povedo stare listine
Imena gora se marsikdaj prvič pojavljajo v starodavnih listinah, ki govorijo o razmejitvah v različnih darilnih pogodbah, kupčijah alipa sporih za mejo, pašo in studence v naših krajih. Listine so navidez dolgočasne in nezanimive, pa vendar pomenijo izredno dragocena pričevanja, saj so v njih imena gora omenjena kot zanesljiva meja, do katere sega neko posestvo ali območje, omenjeni pa so celo njihovi obiskovalci.
Za zgled in spodbudo k raziskovanju poglejmo še listini o sosednjih gorah, ki omenjata tudi Kamniča-nom znane ljudi, vendar doslej nista vzbujali kaj dosti splošne pozornosti.
V listini, napisani med letoma 1147 in 1154 na Koroškem,43 je Andeški grof Bertold44 iz Kamnika ob prisotnosti številnih prič podaril svoje posestvo v Preddvoru Vetrinjskemu samostanu na Koroškem. Posebej je zanimiv opis meja območja tega posestva.
Razprostiralo se je od sedmih studencev (»a septem fontibus«) tik Kokre (»Chocher«) do vasi Breg (»Rain« - južno od Preddvora), od tod do potoka Suha
40	Cevc, 1979: Vpliv zemljišča in družbeno-zgodovinskih razmer, 101-102;
Tone Cevc, 1997: Davne sledi človeka v Kamniških Alpah. SAZU, Ljubljana, 21.
41	Na Bleku je staro ime Krvavca. - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, 4. del, 208, Toponimija sekcije 161, Plek / Pleck.
42	Ali pa gre morda za planino Rdeča ali Krvava lokev na Kalcah?
43	Franc Kos, 1915: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, IV. knjiga, 1101-1200, Ljubljana, 138, št. 247.
44	Andeški grof Bertold II., prvi znani lastnik Kamnika, ki je umrl leta 1151; ali pa je bil to njegov sin Bertold III., lastnik Kamnika in velikih posestev na Kranjskem, umrl leta 1188. Bil je eden izmed najuglednejših članov rodbine Andeških
grofov, ki so bili v svojem času sto let med glavnimi plemiči v naših krajih. Primerjaj Ivan Zika, 2011: 750 let mesta Kam-
nika. Iz zgodovine Kamnika. Zbral in uredil France Malešič,
Studio Dataprint, Kamnik, 37, 39.
(»Zucha« - Suhi potok, ki se iz I iva v Kokro) in do vrha gore, imenovane Zaplata (»in verticem montis, qui Zaplat appellatur«).
Gora Zaplata nad Preddvorom - znana po svoji imenitni pravljici o Hudičevem borštu45 - je bila torej že pred več kot 850 let i znan in zanes Ijiv mejnik tedanje po sesti. Sklepati je mogoče, da sojo ljudje po vsej verjetnosti takrat že obiskovali in v njenih pobočjih za zemljiške gospode drvarili, napravljali senožeti in kot senoseki pripravljali seno, nabirali zdravilne rastline in iskal i rudo (ali pa so v skrajni sil i marsikaj od tega počeli na skrivaj in ob tem oprezali tudi za živalmi, v velikem strahu pred najhujšimi kaznimi).
Po vsej verjetnosti je njeno ime staroslovenskega izvora in je v zvezi s platnom. Kamniški profesor Ivan Zika v svoji knjigi 750 let mesta Kamnika 46 navaja, da je bilo platno starim Slovanom nasploh najimenitnejši izdelek in tudi plačilno sredstvo že v prvotni domovini za Karpati. Tako so vsi slovanski jeziki ohranili besedo plačati od »platniti«, to se pravi odmeriti toliko in toliko platna kot protivrednost za neko stvar. Za ovco so na prl mer »odplatnil i« pet mer platna ali v današnjem jeziku »plačali«.
Starost in pomen imena tega gorskega vrha potrjujeta, da je tamkajšnji gozd domačim ljudem zelo veliko pomenil. Nastane tudi vprašanje, ali nam to torej zelo verjetno pomeni, da je imela gora tudi že takrat svojo vidno zaplato in kje neki je ta bila.
Spet drugačno vprašanje pa je, ko l iko je staro ime Hudičkov gojzd (Hudičev boršt), ki pomeni dejansko zaplato na Zaplati, in koliko je polem stara pravljica o njem ...
In za konec še nenavadno zgovoren in poučen že omenjeni spor iz bližnjih Karavank. Znameniti razsodbi na Olševi, ki jo je po starejših virih omenjal Branko Reisp, bi težko našli primero.
Koroški vojvoda Ulrik III. Spanheimski je leta 1251 kot drugi mož Neže Andeško-Meranske - nečakinje Henrika II. Kamniškega in zadnje andeške dedinje Kamnika, ki velja tudi za osebo, po katere spominu bi utegnila nastati zakleta kamniška Veronika - postal še gospod Kranjske in povzdignil Ljubljano - Kamnika pa žal ne več.47
Leta 1268 se mu je pritožil novi gornjegrajski opat Janez, da on in njegovi ljudje protipravno posegajo s Koroške prek solčavskih planin na gornjegrajsko območje in kršijo samostansko posest na predelu »Za vrati« (kmetija Zavratnik na pobočju Raduhe, nad Iglo),
45	B. S., 1852. Slovenska bčela. III, 6, 5. februar: Visoko na Zaplati v sredi zelenih travnikov in pašnikov je majhen štirovoglast gojzd, ki se prav lepo iz ravnine vidi. Imenujejo ga hudičkov gojzd. Zakaj ga tako imenujejo in kako je tu gori prišel, sledeča pripovedka uči. Hudičkov gojzd nekdaj ni bil na gori, temuč je stal na prijetnem kraju blizu Loke in je bil dobro zaraščen. Dva kmeta sta se jela zanj pravdati. Pa pravda malokdaj kaj dobrega stori. Tako tudi zdaj. Eden kmetov se zaroti: »Če gojzd ni moj, naj ga hudič vzame in na verh Grintovca nese.« Ker gojzd res ni njegov bil, ga je hudič opolnoči zgrabil in, dasiravno je bil precej težek, hotel na verh gore nesti. Pa preden je bil do verha prisopel, je pri svetem Jakobu dan zazvonilo. Ko zvon zapoje, hudič vso moč zgubi, in moral je gojzd tam pustili, kjer še dan današnji stoji ...
46	Zika, 2011, prav tam, str. 27 in 39.
47	Zika, 2011, prav tam, 78-84.
»flS-jItKc i	C	Sv.
jvcrmr^t yrtng? u^p & Annaf tin« ;. WiT ßifr^rr^SbnA«^«'^»'- ^«^rH-fw&atmua	-xiÄcev^T	Jp«- Stf- "A**1
V '— . '	,	^ 1 Vpnv^	r
^¡t- w^int* mABS ttu* «fc^^ntafi	mtttr* wtjitom w^äm-noCpfc	7*~
«JD;	fVwr «vatL
Tian
r
.	-vndOAfV»"ttJuWÄT 1 atlWiWC
* 3J rP	ri>	P V	A
riHMryu ^m merumm «^ifWy qfc+rrt*^«frv*-
»•JE	«
■prSbvuenr fcxrm». ^tnru3»	rx intyrä&o 'JpiroriJortoiATl* no^rt» 31c
w-Cv*. .-(Dac- Jitio;	^öftvo O»™»
|<jn<pi







->-rno
(DoAUO -	^ vWwJ.
■4M

CD
_0 O
CD
CD M
O >
TD Cö
Ö
Koroški vojvoda in gospod Kranjske Ulrik III. Spanheimski potrjuje razsodbo, s katero so izbrani razsodniki leta 1268 potrdili mejo med vojvodsko in samostansko posestjo. (Tone Ravnikar, 2010: Benediktinski samostan v Gornjem Gradu. Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, Maribor, 76)
na Olševi in v Ložekarjevem grabnu (Erlaw in Losek-che), »kjer teče meja po grebenu, ki je tudi razvodje«.48
Vojvoda je za razrešitev spora imenoval tri savinjske plemiče, Hermana iz Hekenberga, Gundakerja iz Turna in gornjegrajskega gradiščana Hermana, ki so bili pri sporu nevtralni, sicer pa dobro seznanjeni z razmerami. Izbrani plemiči so sklicali zasedanje vseh petsto ministerialov - nižjih plemičev iz gornjegrajskega okraja, podl ožnih oglejskemu patriarhu ali pa gornjegraj-skemu samostanu. Ti »pošteni in zanesljivi možje« so iz svoj e srede najprej izvolili enaindvajset najbolj »verodostojnih in preverjenih oseb«, izmed teh pa določili sedem »zelo verodostojnih mož« (viros fide dignos). Izbrani so bili samostanski duhovniki Eberhard, Konrad in Gebhard, diakon Bernhard in iz vrst lal kov še plemeniti Herman, Janez »Cocus« in Herman iz Ložnice (»Owe«), kastelani v Gornjem Gradu.
Četrtega julija 1268 so se ti razsojevalci skupaj z gornjegrajskim opatom Janezom, vsemi oglejskimi in samostanskimi ministerial i gornjegrajskega okraja in še z drugimi »pravičnimi in poštenimi ljudmi« -oglejskimi in samostanskimi podložniki - povzpeli na greben Olševe. Vsega skupaj je bi l o zbranih več kot petsto ljudi. Vsi so potrdili, da je vse ozemlje, s katerega se steka deževnica v Gornjesavinjsko dolino, last samostana in oglejskega patriarha. Sedem izbranih
verodostojnih mož je vpričo vseh potrdilo mejo med samostansko in vojvodsko posestvijo, kot jo je navajal opat v svoji pritožbi, in tudi potrdilo, da je bila ta meja določena že ob ustanovitvi samostana (leta 1140). To odločitev razsojevalcev je potem potrdil še vojvoda Ulrik III. Spanheimski s posebno listino v Ljubljani.
Več kot poldrugo stoletje kasneje, to je leta 1430, je zaradi prepirov gornjegrajski opat Konrad na podlagi izjav najstarejših ljudi ugotovil isto.
Verjetno bo zgodovinarjem, pravnim in drugim strokovnjakom mogoče na podlagi takšnih in podobnih zapisov o darilih, sporih in prepirih ugotoviti tudi kaj takega, kar bi nam približalo življenje naših davnih predni kov v gorah, ob tem pa osvetlilo še katera sta ra krajevna imena in okoliščine, v katerih so nastala.
Še vedno ve lja - za deže l o je čast, če ima gore z lepimi starimi imeni.
48 Tone Ravnikar, 2010: Benediktinski samostan v Gornjem Gradu. Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, Maribor, 18, 44, 74.
229
230
Bojan Pollak1
Trg svobode 5, Kamnik
bojan.pollak@siol.net
Ledinska in hišna imena na Veliki planini in v njeni okolici
V prispevku so določene lokacije posameznih ledinskih in hišnih imen, ki jih je zabeležil že Vlasto Kopač, njegov nabor pa je še dopolnjen z novimi imeni. Območje zajema predel okoli poti s Stahovice na Sušave, predel Kisovca in Male planine, pot z Volovljeka čez Rakove ravnina Gojško planino, Gojško planino, Veliko planino, Konjščico, pots Kopišč na Rzenik in čez Dol nazaj. Poleg lokacije imena je podan tudi poskus razlage imena. Ključne besede: ledinska imena, hišna imena, Velika planina, Mala planina, Gojška planina, Dol
In the article, the locations of several local place names previously recorded by Vlasto Kopač are determined along with some additional ones. The area covers the region alongside the path from Stahovica to Sušava, a part of Kisovec and Mala Planina, the path from Volovljek past Rakova raven to Gojška planina, Gojška planina, Velika planina, Konjščica, and the path from Kopišče to Rzenik and back via Dol. In all cases, the location of each particu I ar place is recorded, however, there are some attempts at toponymy as well.
Key words: local place names, old house names, Velika planina, Mala planina, Gojška planina, Dol
Uvod
Vlasto Kopač je v letih pred vojno in po njej zbral in zapisal večino ledinskih imen v Kamniških Alpah, zlasti na območju Kamniške Bistrice. Najprej jih je vključil v delo Razgled z Grintovca,2 po vojni pa jih je objavil v Planinskem vestniku.3 Vseh zbranih imen je kar 1200. Obj avil jih je v svoj i zadnji knjigi Iveri z Grintovcev.4 Večini teh imen je tudi do I očil lokacijo oziroma posameznim krajem zapisal ime. Vendar je ostalo še veliko imen, ki jim lokacija ni bila enoznačno zabeležena.
Med svojimi »potepanji« po teh predelih sem se velikokrat spraševal, kako se imenujejo posamezni kraji, in to poskusil izvedet i s pomočjo zem Ij evidov, objav Vlasta Kopača in Pavla Kunaverja5 in seveda tudi drugih poznavalcev ali domačinov. Na koncu sem se osredotočil samo na širše območje Velike planine. Šestnajst let sem imel namreč priložnost osebno spoznavati pastirsko življenje na Veliki planini, ki sem
1	Dipl. inž., gorski vodnik z mednarodno licenco.
2	Vlasto Kopač: Razgled z Grintovca, Slovensko planinsko društvo ob petletnici Akademske skupine SPD, 1940.
3	Vlasto Kopač: Krajevna imena v Grintovcih. Gore in ljudje (Planinski vestnik) 1946, št. 1-5, str. 47, 6-12, 204; 1947, 1-2, 38.
4	Vlasto Kopač: Iveri z Grintovcev. Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev. Planinska zveza Slovenije; 203-228, 2006.
5	Pavel Kunaver: V Kamniški Bistrici nekdaj. V: Kamniški
zbornik V, 1959, str. 194-205 (211 imen).
jo prehodil po dolgem in počez. Takrat sem od pastirjev izvedel za veliko imen posameznih predelov oziroma kraj ev ali pa so mi le-ti pomagali določiti lokacijo imen, ki jih je zapisal Kopač. Zato je ta zapis predvsem poskus določitve lokacije za posamezna že zapisana imena, obenem pa tudi zapis kraj evnih imen, ki (še) niso (bila) zapisana in na ta način tudi poskus njihove ohranitve, s tem pa tudi naše kulturne oziroma jezikovne dedišči ne.
Predel južnih in jugovzhodnih pobočij nad dolino potokov Črne in Volovljek od naselja Črna do prelaza Volovljek je imenitno obdelal Vilko Rifel in v Kamniškem zborniku leta 2002 objavil več kot 80 (ledinskih) imen, njihovo razlago in tudi lokacijo.6
V sodobnem času je v navadi, da so lokacije podane z geografskimi koordinatami (naprave za satelitsko orientacijo, NSO oziroma angleško Global Positioning System, GPS). Vendar je precej bo I je, če so po I eg koordinat zapisana tudi imena. Koordinate so povsem brezoseben prikaz, ki človekovemu dojemanju prostora ni blizu. Na Veliki planini npr. se menjavajo pastirji, prihajajo novi, ki ne poznaj o starih imen in si omislijo nova. Tako se stara imena izgubljajo.
Ledinska imena, ki niso zapisana, se spremenijo še hitreje. Npr. v določenem predelu je sekal neki Fronc in temu so, dokler so imeli to v spominu, rekli Fronče-va trata (go I osek). Ko se je ta frata spet zarasla, se je ime počasi izgubilo in ob novem dogodku pridobilo drugo ime ... Zato imajo posamezni kraji tudi več imen. Prav tako različni ljudje poznajo isti kraj pod različnimi imeni. Znano ime Pasje pečine se je prvotno glasilo Pasja peč. Danes jih poznamo pod izrazi Pasje peči ali celo Pasje pečine ... Ali pa npr. lokev (kal), ki ji eni pravijo woku, drugi vokla ali pa uža (luža), vuža ali wuža. V takem primeru sem zapisal vse oblike imena.7
Izhodišče mojega dela je bila Kopačeva zbirka imen, ki sem jo preverjal s pomočjo zemljevida in ustnih informatorjev. Slednje sem zapisal in ga v večini primerov osebno preveril v naravi. Pogosto sem imena ponovno preverjal in se na teren odpravil skupaj z informatorjem. Ob tem pasomi povedali tudi nova imena in običajno tudi kraje. Takšno zbiranje oziroma preverjanje imen je vsekakor najustreznejše.8
Posamezno ime lahko obsega le nekaj kvadratnih metrov ali pa pa precej obsežnejše območje. V večini primerov meja ni točno določena. Zapisana je v povezavi z drugimi točkami, tako da je mogoče s poznavanjem posameznih osnovnih točk vsaj približno določiti tudi druge lokacije. Kot dopolnilo za natančnejšo lokacijo sem uporabil zem Ijevid Grintovci iz leta 20059 in pa Temeljni topografski načrt (TTN), ki je uporabljen v Prostorskem informacijskem načrtu občin.10 Zapis »tri-gonometer« pomeni, daje na omenjenem mestu v na-
6	Vilko Rifel: Ledinska imena jugozahodnega dela Velike planine. V: Kamniški zbornik XVI, 2002, str. 235.
7	Nikakor ne trdim, da so vsa zapisana imena povsem točna in edino veljavna. Vsekakor so mogoči popravki, dopolnila. Prosim vse, ki imajo drugačen podatek, da mi to tudi sporočijo kar na e-naslov.
8	Borut Peršolja: Pot zemljepisnega imena od nastanka do uporabe, Geografski vestnik 75-2, 2003, 111-118.
9	Grintovci, 1 : 25.000, PZS, 2005.
10	PISO, http://www.geoprostor.net/piso/ewmap. asp?obcina=KAMNIK.
231
o
CD
CD M
O >
T3 CD
o
ravi tudi trigonometrično znamenje (običajno tonalitni oziroma granodioritni kvader - »trigonometer«). Zapis »kota« pome ni, da je števil ka (nad morska vi ši na) vzeta z zem levida. Če je za številko napisano TTN, pa pomeni, da je ta številka vzeta iz PISO. Z zvezdico (*) so označena imena, ki jih Kopač ni zapisal; v narekovajih in ležečem tisku pa Kopačevi komentarji.
Imena so zapisana po naslednjem načelu: prvi zapis je v največji meri približan fonetični podobi imena, sledi poskus zapisa v poknjiženi različici. Sledi opis lokacije in ponekod tudi razlaga pomena oz. izvora imena. Fonetični zapis imen je približen, prav tako poknjiženi zapis in razlaga izvora imen, ki je dodana samo ponekod. Naj bo to dvoj e izziv za strokovnjake s tega področja, saj so nekatera imena zanimiva tudi z etimološkega vidika. Pričujoči prispevek lahko predstavlja izhodišče za strokovno obravnavo tega tipa imen.
Pri fonetičnem zapisovanju sem uporabil Kopačevo izhodišče.11 Glede na računalniški črkovni nabor, ki mi je bil na voljo, nisem mogel uporabiti povsem identičnih znakov, ampak sem za dvoglasniški u porabil u kot v dau (dal), stou (stol) ipd.; za naglašen polglasnik š kot v čšrn (črn), všrh (vrh). Vsi drugi glasovi so zapisani enako kot pri Kopaču: polglasnik 9 kot v spoddn (spodnji), p9r (pri) itd.; obsoglasniški dvoustnični w kot v waz (laz), dawa (dala) itd.; naglase za krativec: a, e, o kot v brat, parlament, pod itd.; za ostrivec: a, e, i, o, u kot v mati, stena, dolina, rob, muha; za strešico: e, o kot v pleče, roka.
Pri zbiranju imen oziroma določanju lokacij seje pokazalo tudi nekaj posebnosti:
•	Pod Kamniškimi planinami dekleta govorijo »na fanta«. To pomeni, da govorijo v moški osebi. Zanimivo je, da se tudi pot, ki je knjižno ženskega spola, pri imenih pojavlja v moški obliki: Sred9n pot, Velk pot; podobno je tudi pri jelši - Jeušov konfin.
•	Zanimiva je tudi menjava edninein množine: Niuca - na Niucah, Kofca - u Kofcah.
•	Velikokrat mi niso povedali, kako se kraj imenuje, ampak kje je: na Mali planini je vrtača Makovka. Ko sem vprašal, ali ima ta vrtača kako ime, so mi rekli, da je to Umakouk (V Makovki). Na Veliki planini sem moral prav posebej vprašati, kje je Pleče. Vsi so namreč govorili Za Plečam.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali, pregledali in tudi dopolnili besedilo. Predvsem so bili to naslednji: Alojz Burja - Špinov, Peter Dolinšek, Cene Griljc, Vido Grilc, Janez Kemperle - Ukanov, Milan Kregar - Ipav-čev, Pepca Lanišek - Laniškova, France Malešič, Rezka Mali, Borut Peršolja, Vinko Poličnik, Mimi Pollak, Vilko Rifel, Jože Spruk - Žagarj ev, Mil an Spruk - Jeraščkov, Stane Trobevšek - Zabrški in drugi.
Zaradi obsežnosti in preglednosti je zapis razdeljen na več odsekov:
232
11 Vlasto Kopač, Iveri z Grintovcev. Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev. Planinska zveza Slovenije, 2006, 205.
o
_0 O
CD
CD M
O >
73 CD
O
Osnova TK VGI 1987
1	S Stahovice skozi Prapretno na Sušave
2	Kisovec in Mala planina
3	Z Volovljeka čez Marjanine njive in Jelšev konfin
4	Velika planina
4A Veliki Stan12 in njegova bližnja okolica 4B Severozahodno od Velikega Stanu - Gradišča 4C Severno od Velikega Stanu in Gradišča 4Č Severno od Velike vlačice 4D Severovzhodno, vzhodno, jugovzhodno in južno od Velikega Stanu
5	Rzenik - Dol, del
12 Velikoplaninski pastirji za svoje bivališče uporabljajo izraz bajta, za selišče pa stan. Če so tri ali jih je več, je to stan; imeni Veliki in Mali Stan sta imeni za pastirski selišči na Veliki in Mali planini (Vlasto Kopač 2005. Iveri z Grintovcev, 77). Enako velja tudi za Gojški Stan, ki je nastal šele po letu 1909, ko so razdelili planino na tri dele (Vliko Rifel, 2010, Velika planina v odsevu časa, 16).
233
234
1S Stahovice skozi Prapretno na Sušave
Stahouca, Na Stahouci (Stahovica, Na Stahovici13) = naselje med Kamniško Bistrico in Črno. *Dolinškou znamne, *Per znamnu (Dolinškovo znamenje, Pri znamenju) = versko znamenje - kapelica na severovzhodnem delu križišča na Stahovici, podrto ob rekonstrukciji križišča leta 1957. Vegrad14 = vzpetina, breg nad Stahovico, začetek stare gonske in tudi planinske poti (št. 51, PD Domžale) na Veliko planino.
*Bodlajou pot (Bod ljajeva pot) = začetek poti, desno pod potjo je Bodljaj.
Bodlajowa dolina (Bodljajeva dolina) = prvi travnik na desni, kjer je na vrhu stala počitniška hišica, a je pogorela.
Cezetowa do I ina = gozdič med Bodljajevo dolino in Ključevim travnikom; danes jeto *Brencetowa dolina (kupil jo je Brence).
*Klukčou šop (Ključev šop) = predel, ki se začne, ko pridemo po cesti nad Cezetovo dolino na plano - travnik, pašnik.
*Klukčou travenk (Kljukčev travnik) = travnik pod cesto med Cezetovo dolino in Kljukčevimi kam niči. Klukčou kamniča (Kljukčevi kamniči) = nekdaj s kamni tlakovana pot pred Kljukcem, kjer so mora l i gnati za ograj o pod paštvo, v kateri je bivala Johanca; kjer prideta skupaj (nova) cesta in stara pot do domačij; (»kamniti tlak na cesti v Prapretnem«). *Spoden Prapreten, *U Spodnem Prapretnem15 (Spodnje Prapretno, VSpodnjem Prapretnem) = naselje dveh kmetij.
*Per Klukce (Pri Kljukcu) = prva kmetija v Spodnjem Prapretnem (Črna 20).
*Per Starovasenk (Pri Starovasniku) = druga kmetija v Spodnjem Prapretnem (Črna 21). *U pwošah, *Na pošah (V ploščah, Na ploščah) = z oblimi in ploščatimi kamni tlakovana pot od Spodnjega do Zgornjega Prapretnega.
Zgoren Prapreten, U Zgornem Prapretnem (Zgornje Prapretno, V Zgornjem Prapretnem) = naselje treh kmetij.
*Per Žagar, *Per Žagarje (Pri Žagarju) = kmetija nad staro potjo v (Zgornjem) Prapretnem (nova hiša) pod novo cesto (Črna 24).
*Per Nuk (Pri Nuku) = kmetija pod staro potjo, stara hiša ima počen zid (Čr na 22).
*Per Jeraščka (Pri Jeraščku) = kmetija nad cesto, stara hiša, zadnja (Črna 23).
*Per Štefenčke (Pri Štefančku) = razvalina hiše za Jeraščkom. Da mu ne bi bilo treba iti k vojakom, so Nukovi dali enemu od sinov nekaj zemlje. Če je imela kmetija več sinov, so morali tisti, ki niso bili dediči oz. gospodarji, odslužiti vojaški rok. *Petrčowa snožet (Pet rceva senožet) = travnik nad cesto od Zgornjega Prapretnega za Štefančkom. Petr-ca jo je kupil od Štefančka.
13	Domačini uporabljajo dosledno poimenovanje na Stahovici, nepoznavalci pa v Stahovici.
14	Na TTN piše VIGRED.
15	Danes se uradno imenuje Črna, a na starih hišnih številkah
še piše: PRAPRETNO SV. PRIMOŽ.
*Trace (Tral ice) = predel pred ovinkom ceste oz. vodnim rezervoarjem.
Perlesenkowa woda (Prelesnikova voda, Prilesnikova voda) = občasni izvir studenčka oz. voda na odcepu poti proti Svetemu Primožu, za katerega so nekdaj trdili, da je strupena, saj je živina ni hotela piti. *Perlesje (Prelesje, Prilesje) = območje okoli Prelesni-kove ali Prilesnikove domačije. *Per Perlesenk (Pri Prelesniku ali Pri Prelesnik) = najvišja kmetija na Prapretnem (Črna 25), do katere vodi cesta.
*Turške graben (Turški graben) = jarek pred Novim znamenjem, kjer naj bi se po ljudskem izročilu Turkom »udr lo« .
Nou znamne, *Ta velk znamne (Novo znamenje, Veliko znamenje) = prva kapelica. Turške pwaz (Turški plaz) = jarek, plaz kakih 20 metrov naprej od kapelice. (»Po ljudskem ustnem izročilu se je na tem plazu pri prečenju ubilo nekaj Turkov.«) Na oblin, *Na oblem (Na oblini, Na oblem) = zaobljen rob med Turškim plazom in Umivalnikom. *Na skalcah = prostor, kjer se pot po ovinku Na oblini malo ustrmi, nato zravna in postane skalnata. Umiwaunek, *Umiwavenk, *Miwavenk (Umivalnik) = studenec in korito; sotočje dveh jarkov, grap (tudi slapišče) s koritom za napajanje živine (nad njim je zaj etje za vodovod). Tu se je živina med prigonom na planino prvič odžejala.
Brinou rof (Brinov rob) = rob med Umivalnikom in Turškim znamenjem.
Turške znamne, *Ta mal znamne, *Ta star znamne
(Turško znamenje, Malo znamenje, Staro znamenje) = steber, znamenje ob poti (»Na tem mestu so se turške predstraže baje obrnile in odšle v dolino.«) *Kudrouc (Kodrovec, Kudrovec16) = gozd pod Apneno dolino, pod potjo, tam je tudi občasni izvir studenčka. Apnena do I ina = predel nad odcepom poti proti Svetemu Primožu, kjer naj bi kuhali apno ob obnovi cerkve svetega Primoža.
*Mežnarjowa niva (Mežnarjeva njiva) = travnik desno od poti skozi Apneno dolino, nekdaj je bila tam njiva mežnarja cerkve svetega Primoža. Per mežnarjoumo ko rit (Pri mežnarjevem koritu) = občasni studenček nad Apneno dolino, kjer je bilo korito.
Per svet mo Primaž (Pri svetemu Primožu, Sveti Primož) = predel okoli cerkve svetega Primoža in Felicija-na ter župnišča.
*Per svetmo Petre (Pri svetemu Petru, Sveti Peter) = predel okoli cerkvice in cerkvica nad cerkvijo svetega Primoža in Felicijana.
Na jamah, Na jamah, *Jame (Na jamah, Jame) = kjer se združi pot s Svetega Primoža in Apnene doline in je tudi odcep poti proti Kisovcu.
Na prekopah, *Na prekopah = prekopan rob grebena, ki se vleče od Svetega Primoža proti Ravnemu hribu.
Lipja griča = večja skala levo od grebena, ki se vleče od Svetega Primoža proti Ravnemu hribu.
16 Na TTN piše KUDROVEC, vendar locirano malo preveč proti jugozahodu.
*Okamaneu jagar (Okamneli lovec) = ena od skal desno od grebena s Svetega Primoža proti Ravnemu hribu.
Rowan hrib (Ravni hrib) = vrh v grebenu od Pirčevega vrha do Iverja (trigonometer 1204). Tik pod vrhom je večja izravnava, po kateri je vrh dobil ime. *Velka do I ina (Velika dolina) = predel za Prekopami, kjer se pot po l oži in tudi malo spusti. Nekateri rečejo temu delu tudi Koprivna (Kropilna) dolina. *Kurja peč = manjši rob med Ve l iko in Koprivno do l i-no, kjer je pot prekopana.
*Kropilna dolina, *Kropiuna dolina (Koprivna dolina) = predel med Kurjo pečjo in Kamnitim robom, kjer rastejo koprive (mrtve in pekoče, pozimi pa lahko od zgoraj pride plaz). Nekateri rečejo temu delu tudi Velika dolina. Do tu so vozili prašiče v kimpežih. Kamnitan rof (Kamniti rob) = predel kamnite poti na skalnem robu, pet ovinkov.
*Prah, *U prah, *U prah (Prag, V pragu) = strm del nad Kamnitnim robom. Tu se pot s Stahovice do Velike planine, od Ipavca do Velikega Stanu prevesi v drugo polovico.
Spodan prag, *Spodan prah = začetek strmega, kamnitega dela nad Kamnitim robom. Zgoran prag, *Zgoran prah = konec strmega de l a nad Kamnitnim robom, kjerse pot malo položi. Poh starnišam, *Poh starnišam *Podstarniše, *Podstarliše (Pod strniščem, Podstrnišče, Podstreli-šče) = področje od predela nad Pragom pa do ovinka v desno, najstrmejši del poti. Na začetku je odcep opuščene lovske poti, ki vodi pod Sušavami na Petrčevo planino oziroma Pirčevo planino, levo navzgor so pa senožeti.
Babja trebah (Babji trebuh) = rama v Sušavah, kjer
gre bližnjica (se ne uporablja več).
*Varh starliš, *Varh starniš (Vrh strelišč, Vrh strnišč)
= ovinek nad Babj im trebuhom, kjer se poti priključi
bližnjica.
*Za Žagarjoumu potam, *Žagarjou pot (Za Žagarjevo potjo, Žagarjeva pot) = pot nad Babjim trebuhom. *Štefančkowa snožet (Štelančkova senožet) = prva senožet od Babjega trebuha naprej proti Sušavam. *Žagarjou boštak = naslednja senožet in gozd. Beseda boštek pomeni 'gozdič', nastala je iz nemškega Forst 'gozd'.
*Klukčou konc, snožet (Kljukčev konec, senožet) = zadnja, najstrmejša senožet pred Sušavami. Za boštkam, *Za boštkam (Za boštkom) = predel tik pred Sušavami, kjer pot naredi nekaj ovinkov. Sušawa (množ.) (Sušave) = izravnava, kjer pride pot na greben, tudi celoten del pod južnim robom grebena Pirčevega vrha, kjer so bile senožeti. *Par Mick, *Par Mojc (Pri Micki, Pri Mojci) = odcep spodnje poti na Sušavah. Kraj so eni poimenovali Micka, drugi, predvsem Ljub fančani, pa Mojca. Tam je nekdaj stala Mickina koča. Sledovi temeljev so še vidni, sedaj je tam miza, dve klopci in turistična informacijska tabla. Dokler ni Micka na tem kraju postavila bajte, so mu rekli tudi *Počiwau, *Na Počiwau (Počivalo, Na Počivalu), ker so tam običajno počivali, ko so gnali živino na planino.
*Okrajna = del, kjer se v breg odložij o koši in jih ni treba dvigati (pri Mežnarjevem koritu, Na jamah, nad Prekopami, na Sušavah, pod Sapno stezo).
Lokacija naslednjih ledinskih imen ni določena: V južnih pobočjih Ravnega hriba in Sušav so nekdaj (še nekaj let po drugi svetovni vojni) kosili travo. To so bila Snožeta (Senožeti):
*Prapreška snožeta = senožeti v Ravnemu hribu od zahoda proti vzhodu;
*Hrasten (Pajkova Mala snožeta: za 2 kosca in Pajko-
va Velika snožeta: za 6 koscev),
*Dolina (Nukova in Prelesnikova),
*Čavce (Nukova in Prelesnikova),
*Otočna (Starovasnikova),
*Starovasankou hrib, *Šroka (Jeraščkova),
*Kojn (več lastnikov),
*Zagrad (Žagarjeva) = nad Apneno dolino?
Dolinšekowa snožet = predel nad Apneno dolino? *
Breza (cerkvena),
*Velka (več lastnikov),
*Starliša, *Starniša (več lastnikov),
*Spoudnice (več lastnikov),
Wanišekowa snožet, *Šantprimoške gore, *Šant-primoške snožeta, Mežnarjowa snožet, *Župnijske snožeta (bile so na več mestih). Nukowa gawtrašca, Nukowa snožet, Parlesankowa snožet, *Potoška pwaz.
2 Kisovec in Mala planina
Pasja peč, *Pasje peči = cel predel od Sušav do Ki-sovca severozahodno od Pirčevega vrha (trigonometer 1373) pod potjo; tudi najvišja točka gonske poti. Uporablja se edninska in množinska oblika samostalnika peč. Pravljica pripoveduje o skopuški graščakinji na Veliki planini, ki beraču ni holela dali kruha, ampak je nanj naščuvala pse. Beračjoje preklel, grad seje podrl, psi, ki so tekli za beračem, so se pa spremenili v skal e, tj. peči. Na starih zem ljevidih je zapisano Pasja peč.
Poh Pasjo pečjo, *Poh Pasjam pečmi (Pod Pasjo pečjo, Pod Pasjimi pečmi) = predel pod potjo proti dolini Konjske.
*Na varh Pasje peči (Na vrhu Pasje peči) = najvišja točka gonske poti, tudi predel, kjer se je srednja pot priključila zgornji.
*Pasje pečine17 = »turistovsko« ime za Pasje peči oziroma Pasjo peč.
Pirčou varh (Pirčev vrh) = najvišji vrh južno od planine Kisovec (trigonometer 1373). Nekateri tako imenujejo tudi najvišjo točko zgornje gonske poti. *Spodan pot (Spodnja pot) = spodnja steza čez Pasje peči. Del od odcepa Srednje poti pa do Sedla v Kisov-cu je naredil skupaj z drugimi Krčmarjev France (Erjav-šek) s Stahovice po drugi svetovni vojni. *Sredan pot (Srednja pot) = steza, ki povezuj e spodnjo in zgornjo stezo čez Pasje peči in je opuščena, a
17 Poimenovanje Pasje pečine je po podatku Vlasta Kopača nastalo v krogu turističnih zimskih obiskovalcev Velike planine, in še to le zaradi rime v njihovi znani zabavni velikopla-ninski pesmi (Na Vel'ko planino res dolga je pot/ čez Pasje pečine jo maha en trot...).
235
o
CD
CD M
O >
T3 CD
o
236
še vedno vidna. Tudi po njej so nekateri nekdaj go ni li krave (ci ke).
*Zgoran pot (Zgornja pot) = zgornja (»kravja«, gonska) steza čez Pasje peči.
*Pot modrega moža = celotna spodnja pot. Nekaj let jo je vzdrževal Jože Uršič, kije pogosto »modroval«, zato so mu rekli tudi »modri mož«. Varh Kisouca (Vrh Kisovca) = kraj, kjer se združita zgornja in srednja pot; zadnja, najvišja vzhodna rama grebena Pirčevega vrha; vrh nad Pirčevo planino (kota 1359,0 TTN5).
Kisouc (Kisovec) (»Tisa je v dialektu kisa.«) = ravnica pod Malo planino. Tu naj bi nekdaj raslo veliko tis. Druga raz I aga imena je, da je bil predel vzhodno od Na sedlu v Kisovcu nekdaj precej močviren in je zato imel kislo travo.
*Pirčowa pwanina (Pirčeva planina) = predel vzhodno od Pirčevega vrha, kjer so bajte in gostišče Dom na Kisovcu.
Karwawa peč (Krvava peč) = jugovzhodno od Pirče-ve planine, prepadne peči jugovzhodno od Doma na Kisovcu.
Tinetou stan, Tinetowa bajta (Tinetov stan, Tinetova bajta) = Pirčeva bajta, kjer je pasel PirčevTine. Nekdaj je stal a nekje blizu ograj e, kjer pride cesta od Doma na Kisovcu na Kisovec.
Žagarjowa bajta (Žagarjeva bajta) = Žagarska bajta na Pirčevi planini in Kisovcu.
Na sedla u Kisouc (Na sedlu v Kisovcu) = kjer se združita zgornja in spodnja steza, križišče poti (kota 1276). Čmažowa dolina (Čemaževa dolina) (»Divji česen je v dialektu čmaž.«) = desna vzhodna dolinica na začetku vzpona na Malo planino s Kisovca (Pasje peči). *Sapna staza (Sapna steza) = steza, ki se začne na koncu Čemaževe doline, levo strmo gor, bližnjica, ki pride na gonsko pot malo pod Krčmarjevo bajto. *Sapna staza (Sapna steza) = steza, ki vodi naravnost navzgor pod električno napeljavo s Kisovca na Malo planino, bližnjica.
Sapna staza (Sapna steza) = »Stara pot, ki peje desno s Kisovca na Malo planino. Ker je precej strma, dobi na njej marsikdo sapo, zato sapna.« Sedaj je tam cesta.
Peska (Peski) = predel steze pod električnim vodom, ki je močno pesknat, gruščnat. *Na vrh Peskov (Na vrhu Peskov) = naprej od Peskov, malo pred odcepom poti proti Malemu Stanu. Poh Mawo pwanino (Pod Ma I o planino) = prostor, kjer se odcepi steza proti Mali planini. Par wratcah (Pri vratcih) = predel na robu pred Žagar-jevo bajto na Mali planini. Včasih je bila tam na dan, ko so prignali živino na planino, straža (odbornika pašne skupnosti), ki je pazil, da ni nihče prignal živine na planino pred šesto uro zjutraj.
Mawa pwanina (Mala planina) = pašna planina na južnem delu velikoplaninske planote: celotno območje, severno in vzhodno, omej eno z ograjo od Velike in Gojške planine, na zahodu in jugu pa s prepadnimi stenami in robom. Območje pašne skupnosti pa zajema tudi južno izravnavo - planino Kisovec.
*Lojzove waze, Lojzetovi waza (Lojzetovi lazi) = kjer se začne nova cesta na Malo planino. Mrouiiša (Mravljišča) = greben vzhodno od Debelega roba (trigonometer 1459) na obeh straneh nove ceste. Na robu je še vedno precej mravljišč.18 *Blažowa buku (Blaževa bukev) = bukev pod parkiriščem za Malo planino, na ovinku, kjer je klopca. Debeu rof, *Ta debeu rof, *Ta debu rof (Debeli rob19) = rob izravnave južno pod Malo planino (trigonometer 1459).
*Sandijeva jama = jama, ki je približno 75 metrov severozahodno od Debelega roba (trigonometra). Poimenovana je po dolgoletnem oskrbniku Črnuškega doma in vnetem jamarju Sandiju Derganu. Dolgo časa sojo uporabljali za smetišče, sedaj (2013) pa je njen vhod zasut z lesenimi ostanki bajte. *Na Kisouc (Na Kisovcu) = predel med Debe I im robom in Pečicami.
Jeušou konfln (Jelšov konfin, Jelšin konfin?) = kjer steza s Podkrajnika na Gojško prečka cesto na Kisovec.20
*Koludrouc (Koludrovec21) = globokjarek med Mravljišči in Kosovim robom.
*Kosou rof (Kosov rob) = greben severno nad Ko I u-drovcem.
*U frat (V frati) = predel pod ograjo na stenicah, pod stenicami (jugovzhodni del).
*Jerouca (Jerovica) = predel pod ograjo na stenicah, nad Svinjsko potjo (Udetovo potjo). *Rupouca, *Na Rupouc (Rupovica, Na Rupovici) = rob, na katerem so nekdaj kopa li bok sit, sever no od markirane poti z Gojškega vMali Stan. *Niuca, U niuc (Njivica, V njivici) = izravnava vzhodno od Malega Stanu med potjo na Gojški Stan, južnim robom in cesto.
Pečice, *U pečicah, *Na rof (Pečice, V pečicah, Na robu) = mal o višji južni del nad Mal im Stanom, skal e na robu Male planine (kota 1507,0 TTN). Mal Stan (Mal i Stan) = pastirsko nase Ije (selišče) na Ma li pla ni ni.
*Makouka, *U Makouk (Makovka, V Makovki) = velika vrtača sredi Malega Stanu.
Na stana na Mal pwanin (Na stanu na Mal i planini) = predel Mal ega Stanu, kjer je bil pokopan ameriški letalec - okoli Prelesnikove bajte. Par šterna (Pri šterni) = betonska cisterna za vodo za napajanje živine pod Jarškim domom. Izraz šterna označuje cisterno z vodo. (Beseda naj bi bila prevzeta iz romanske predloge, ki seje razvila iz latinske besede cisterna. Ponekod so s posebno ročno črpalko črpali vodo iz tal, nekateri so tudi črpalki rekli šterna (tudi štirna), vendar samo v primeru, če je bila pritrjena, sicer pa je bil to vodnjak.)
Jarška dom (Jarški dom22) = gostišče pod robom severno od Malega Stanu (Žaga 14).
18	Na zemljevidu Grintovci (2005) piše Udetov rob.
19	V TTN je napisano Mala planina. Napis DEBELI ROB pa je lociran preveč proti jugu.
20	Na zemljevidu Grintovci (2005) piše, da je Jelšev konfin tam, kjer je ograja med Gojško in Malo planino na Svinjski poti.
21	V TTN piše Jerovški graben.
22	V TTN piše Poč. dom Induplati.
*Vršiča (Vršiči) = predel med Jarškim, Črnuškim in Domžalskim domom, bolj ali manj z rušjem porasle vzpetinice.
*Velk hrib, Vršiča (Ve I iki hrib, Vršiči) = vzpetina, na kateri stoji Črnuški dom.
Črnuška dom (Črnuški dom) = planinski dom na robu severozahodno nad Malim Stanom (Žaga 15). Koča Kaolina, *Koča Kalcita (Koča Calcita) = zadnja počitniška hiša severozahodno od Malega Stanu (Žaga 17).
*Koča Elektro = predzadnja počitniška hiša severozahodno od Malega Stanu (Žaga 16). *Za Varšičam (Za Vršiči) = predel jugozahodno pod Malim vršičem, pod Domžalskim domom, kjer je stala apnenica, v kateri so žgali apno med gradnjo Domžalskega doma.
Poh Varšičam (Pod Vršiči) = predel južno in jugovzhodno pod Ve I ikim in Mal im vršičem, pod Domžalskim do mom.
Domžalska dom (Domžalski dom) = planinski dom pod Malim Vršičem (Žaga 18). Mal varšač (Mali vršič) = vzpetina nad Domžalskim domom (kota 1552,0 TTN).
Gorenska varšiča (Gorenski vršiči) = vzpetine za Domžalskim domom (Mali in Veliki vršič in drugo). To so »zgornji« vršiči. V narečju pravijo tistemu, karje višje, da je gorenskd, npr. zgornja steza je Gorenska stszä.
Wambargarca, Wampargarca (Lambergarica) = vrtače, dolinica severovzhodno in vzhodno pod Velikim vršičem, za Gorenskimi vršiči, jugozahodno od Malega Bukovca (kota - 1509,0 TTN), nadaljevanje je tudi na Veliki planini. V njej naj bi po povedki nekoč stala Lam-bergarjeva bajta. Lambergarje bil plemič s Črnelega, ki se je v pravdi do pravicah uporabi planine postavil na stran kmetov. Temelji bajte so vidni še danes. Poleg tega so vidne tudi sledi teme Ijev bajte, kjer so bival i delavci, ki so kopali boksit na planini. Lepa ravan (Lepa raven) = raven del z lokvijo vzhodno od Lambergarice, južno in jugozahodno od Strnovah-ke.
*Poh Lepo ravnijo (Pod Lepo ravnij o) = predel južno od Lepe ravni, kjer cesta zavije proti Gojški planini. Starnowahka (Strnovahka) = velika vrtača (kota -1481,0 TTN) jugozahodno od Velikega Bukovca na Mali planini (»udornina, kjerso lovilisrne, kiso se pasle v njej«); verjetno je ime nastalo, da so tam »vahtal« srne. (Glagol vahtati v pomenu 'paziti, stražiti, čakati' izvira iz nemške besede wachen 'bedeti, čuvati'.) Poh Bukouco, *Poh Bukoucom (Pod Bukovcem) = predel severno nad Strnovahko med ograjama z Veliko in Gojško planino in Bukovcem.
Golca, Curl a = studenček na robu Mal e planine, zahodno od Krčmarjeve bajte. V tistem predelu sta dva izvira: eden je približno 50 met rov od ograj e, kjer je tudi zajetje, drugi je okoli 150 metrov od ograje in kakih 50 metrov nižje, v Kobilni dolini, pod lovsko stezo. Nekateri slednjemu rečejo Curla, prvemu (višjemu) pa Gol ca.
*Na Golci, *Na Curl i = predel okoli studenčka Golca. Ker je občasno zelo skromen, komaj malo curlja, mu nekateri rečejo tudi Curla.
Kobilna do I ina = predel med Cur l o in Vrhom Po ljan-skega roba; prva dolina proti severozahodu, vanjo vodi lovska steza od Curle in pod stezo je studenček. Rupowka, *Rupowa do I ina, *U Rupowk = velika vrtača pod potjo na Veliko planino, pod Calcitovim domom, kjer je bila leta 1979 velika proslava. *Janezowa griča = značilna skala zahodno nad označeno potjo, med Cur l o in Vrhom Po ljanskega roba, nad Rupovko.
*Polane (Po ljane) = predel med ograjo na zahodu in nad dnom vrtače na vzhodu, ki sega od Golce (Curle) oziroma Krčmarjeve bajte pa vse do Šliber oziroma Vovkove jame na Veliki planini. Polanska rof (Poljanski rob) = greben od Golce oziroma Cur l e pa čez vrh Po ljanskega roba (trigonometer 1570) do Žrela (na Veliki planini).
Lokacija naslednjega ledinskega imena ni določena: Primažowe waze.
3 Gojška planina
Z Volovljeka čez Marjanine njive in Jelšev konfin
*Voloujek (Volovljek) = prelaz med nekdanjima deželama - Kranjsko in Štajersko (kota 1029). *Krajnski Rak (Kranjski Rak)23 = domačija na prelazu Volovljek. Prvotno ime je bilo samo Volovljek, Pri Vo-lovljeku oziroma Volovlječan, vendar seje že v letih po prvi svetovni vojni, v zadnjih letih pa še bolj izrazito in vedno bolj, uveljavljala še deželna oznaka »kranjski«. Rakowo = predel predvsem okoli (Štajerskega) Raka, pa tudi okoli domačije na Volovljeku.
23 Vinko Poličnik je napisal naslednje: Iz dela dr. Frana Mišiča Ledinska in hišna imena okoli Luč, v Časopisu za zgodovino in narodopisje 35/1-2, 1940, str. 42, izhajajo imena podložnikov iz urbarja l. 1426, med drugim tudi ime Rak na Rakjem, na Volovljeku (Jacob am Steingeschir). Iz župnijske knjige Luče izhaja, da je šlo za naselje Podvolovljek s hišno št. 14 - kmetija Rak. Iz kupne pogodbe z dne 24. 2. 1898, sklenjene med Marijo Resnik (posestnica z Rakovega) in kupcem Valentinom (V)Omovškom, posestnikom z Gozda, izhaja, da je bil predmet nakupa posestvo pod vl. št. 7 k. o. Črna in planina tj. 1/180 deleža posestva pod vl. št. 51. k. o. Črna. Očitno je bilo posestvo, ki je v sedanji lasti Omovšek Joškota Krivčevo 20, Občina Kamnik, v prvotni lasti Marije Resnik p. d. Rakove iz Podvolovljeka. Nesporno je tudi, da je po prelazu Volovljek potekala deželna meja med Štajersko in Kranjsko. Kot izhaja tudi iz nekaterih starejših zemljevidov, so to območje imenovali Rakovo, s prihodom Omovškov pa so kmetijo poimenovali po prelazu Volovljek torej Volovlječan. Znano je tudi dejstvo, da je Ciril Vidmar, p. d. Ciber, lesni trgovec iz Kamnika, leta 1939 zgradil na Štajerski strani (nasproti kmetije Volovljek) leseno hišo, ki je vse do leta 1980 služila Obcirjevim iz Podvolovljeka kot pastirska koča. V koči je bila tabla z napisom »Mirni dom na Štajerskem Raku« Podobno pa je ostalo tudi ime z izgradnjo okrepčevalnice na tem mestu - Okrepčevalnica na Štajerskem Raku. Po letu 1990 je pred kmetijo Volovlječana - Joško Omovšek odprl okrepčevalnico in jo poimenoval Okrepčevalnica Kranjski Rak. Brez razumljivega in utemeljenega razloga so se razmejitve Kranjski in Štajerski Rak začele pojavljati tudi na zemljevidih, v turističnih prospektih in usmerjevalnih tablah, kar, žal, obstaja še danes. Iz navedenega kot nesporno izhaja, da je zgodovinsko gledano šlo le za ime (po kmetiji) Rakovo na štajerski (savinjski) strani, kasneje, po prihodu Omovškovih - Volovlječanov na kranjski strani, nikakor pa ne za Kranjskega Raka, kot se to napačno interpretira.
237
238
*Rak, *Štaj erski Rak = domačija pod cesto z Vo I ov-ljeka na Rakove ravni. Prvotno seje imenovala samo Rak, vendar so imenu, potem ko so domačijo na Volov-ljeku začeli imenovati Rak, dodali oznako »štajerski«, da bi se razlikovala od t. i. Kranjskega Raka. Malanska hrib, Malinak (Malinski hrib, Malinjek) = predel od ovinka ceste (odcep proti Štaj erskemu Raku) pa do Rakovih ravni, stari ko I ovoz (naj bi bi I o tam veliko malin), po katerem so včasih vozili gor prašiče ali teleta.
*Rakou rob (Rakov rob) = vzpetina severovzhodno nad parkiriščem na Rakovih ravneh (kota 1207). Rakowe rouni (Rakove ravni) = izravnava pod Gojško planino, odcep ceste za Kisovec. *Sončna griča24 = velika skala na koncu Rakovih ravni pod Krivčevo bajto.
Kriučowa woda (Krivčeva voda) = zaj etje, betonska cisterna (šterna) zraven Smreške bajte, kjer gre steza navzgor v gozd.
Marjanane niwe (Marjanine njive25) = pašna planina od Sončne griče naprej okoli odcepa poti (vlake) proti Gojški planini, pastirsko naselje. Seliška pwanina26 (Seliška planina) = izravnava vzhodno pod Gojško planino, pod Marjaninimi njivami, že na Štajerskem. (»Selišnik od Sv. Antona v Podvolovlje-ku«)
Jefan korit, Jejerin korit, *Jevfin korit (Jefino, Jev-fino korito) = studenček z zajetjem vode, betonska cisterna in korito pod Gojško planino, kjer označena steza pride na traktorsko pot (vlako). (»Jefa oz. Jevfa s Kranjskega(?) Raka je tam našla studenec.«) Gojška pwanina (Gojška planina) = pašna planina na vzhodni strani Velikoplaninske planote, nastala na začetku dvajsetega sto I etja, ime pa dobila po vasi Gozd oziroma njenih prebivalcih Gojžanih. Gojška Stan (Gojški Stan27) = pastirsko naselje na Gojški planini.
Rep, U Rep = globoka tokava, ki loči Gojško planino od Male, predel ob poti z Gojške na Malo planino, dolinica desno od poti.
Udetou pwot (Udetov plot) = ograja med Malo in Gojško na Svinjski poti. (»Ude iz Gojzda«) Prešičja pot, *Svinska pot, *Udejov pot (Prašičja pot, Svinjska pot, Udetova pot) = steza od Jelši nega konfina. »Steza z Gojške na Podkrejsko pustoto, speljana po zemlji; narediti jo je dala Debevčeva Zefa, da se rejeni prašiči jeseni na povratku s Planine v dolino ne bi drgnili s trebuhi ob kamenje.« Otroška pot = Prešičja, Svinjska oziroma Udetova pot, imenovana v turistične namene. *Zaspana griča = večja podolgovata skala (griča) se-veroseverovzhodno od Suške bajte, kjer naj bi na njej enkrat zaspala neka ženska.
24	V TTN je locirano preveč proti severu; tam, kjer je dejansko Sončna griča, pa piše RAKOVA RAVEN.
25	Po Kopačevem pripovedovanju je ime Marjanine njive nastalo šele po letu 1900.
26	Imenovanje Seliške planine je (bilo) v Podvolovljeku drugačno, saj so vsi domači rekli, da gredo na Vrhe, na kranjski strani pa so tej planini rekli Seliški rob.
27	V TTN piše Gojške bajte.
Gradiška griča = skalna stenica na robu z značilnim okencem (»Spovednica«), vzhodno od Velikega Bukovca pod cesto. V njeni bližini so našli prazgodovinsko bronasto tulasto sekiro.
Za Gradiško gričo = predel severno od Gradiške griče.
*Zadna Gojška (Zadnja Gojška) = pastirsko naselje od Gradiške griče do vključno Dovje ravni. Stouniška Stan (Stolniški Stan) = naselje na Dovji ravni. Njegovi prebivalci so Stoučani - iz Stolnika. Douja ravan (Dovja raven) = izravnava severno od Bukovca na Gojški, pa tudi Veliki planini. Mawa griča = Mala griča (kota 1520,0 TTN) = prvi vršič od Dovje ravni proti severu. Douja griča = vzpetina »griča« (kota 1525,5 TTN) severno od Male griče
*Kačja dolina = dolinica med nadaljevanjem grebena Male griče in Sklano gričo; na VeIiki in Gojški planini; druga dolina od gojški h bajt proti severu (Čekijeve bajte) proti Mali griči (kota 1536) na Veliki planini oziroma vzhodno od nje.
Skwana griča (Sklana griča) = vzhodni podaljšek Male griče28 (kota 1536) z Velike planine. *Sklečka (Skledčka) = značilna skledasta oblika dolinice na vzhodnem pobočju Dovje griče, tik ob ograji, ki loči Veliko planino od Gojške (jugovzhodno od kote 1523 TTN), majhen del je tudi na Veliki planini. *Snežnica29 = brezno s snegom na levi (zahodni) strani ceste z Gojške planine mimo Ušivca, severozahodno od parkirišča za Ušivcem. Za Ušiwcam (Za Ušivcem) = predel severno od Ušiv-ca, kjer je tu di par ki rišče.
*Ušiuc (Ušivec) = vzpetina na severovzhodnem delu Gojške planine (trigonometer 1446). *Graščinsko = gozd pod cesto vzhodno pod Ušivcem. *Karwava wokla, *Karwava woku (Krvava lokev) = lokev zahodno ob stezi z Ušivca na Dovjo raven. Tam naj bi strela ubila več krav.
*Babnik = breg vzhodno in severovzhodno od Puste lokve.
*Brezovški vrtovi = frate pod cesto proti Volovljeku pod Ušivcem.
Pusta woku, *Pusta wokla (Pusta lokev30) = večja lokev zahodno ob cesti severovzhodno od Stolniškega Sta nu.
*Zelene traje = izravnava pod cesto z lokvijo, jugovzhodno od Puste in vzhodno od Florjanove lokve. *Florjanova wokla (Florjanova lokev) = lokev na zahodni strani ceste malo pred križiščem pod Dovjo ravnijo, zahodno od Stolniškega Stanu. *U frat (V frati) = vzhodno pobočje pod Zelenimi tratami. Pašnik sega tudi pod cesto z Volovljeka. Lokacija naslednjega ledinskega imena ni doIočena: Paku (Izraz naj bi (?) označeval jarek, grapo pod cesto na Se I iško planino, kamor je plaz leta 1852 odnesel kmetijo Čehunovih.)
28	V TTN je locirano precej preveč proti vzhodu.
29	V TTN je locirano preveč proti jugozahodu.
30	V TTN je napisana preveč proti jugu, tam, kjer je Florjanova lokev.
4 Velika planina
Ker je imen veliko, je planina razdeljena na posamezne odseke.
4A Veliki Stan in bližnja okolica Welka pwanina (Velika planina) = območje delovanja Agrarne skupnosti Pašna skupnost Velika planina (AS PS Velika planina), pa tudi celotna planota od Kisovca na jugu do Dola na severu.
Pastirji so imeli precej smisla tudi za humor in medsebojno zbadanje. Zato so nekatere predele pastirskega naselja poimenovali po svoje, včasih tudi nalašč in v nagajanje tistim, ki so biva I i tam. Tako ima Kopač samo nekaj imen za prede I e Ve I ikega Stanu, pastirji pa so povedali še nekatera:
Welk Stan (Veliki Stan) = pastirsko naselje na VeIiki pla ni ni.
Goran konc, Zgoran konc (Zgornji konec) = severni del Velikega Stanu - bajte severno od Čurgove, Zabr-ške in Delovčeve bajte. Tudi samo del bajt (Habanova, Senožeška, Slevška, DoIinškova, Kocjanova, Nukova in Trat ni kova).
Spodan konc (Spodnji konec) = južni in jugozahodni del Velikega Stanu, vključno s Koštarjevo bajto in bajto Spodnjega SlaIenška, oziroma vse bajte južno od Tratnikove in Janeščeve bajte. *Varhanka (Vrhnika) = predel nad Vodniščevo bajto. *Blatna vas = od Vadnikove bajte navzdol. Nekdaj gnoja večinoma niso razvažali, temveč so ga metali na kupe. Ob deževju je voda nosila gnoj po bregu navzdol, zato je bilo povsod polno blata - gnoja. Tudi Dolina je del Blatne vasi.
*Betonska gasa = dovozna pot od Špinove do Cirjeve bajte. Voda je ob deževjih vedno odnašala zemljo in pesek, zato so položili betonsko plast in tako preprečili preveliko erozijo. (Najnovejše ime, izvira iz leta 2013.) *Dolina, *Na do I in (Do I ina, Na do I ini) = najnižji del, kjer je lokev in kjer stoji Svržinova bajta. *Woku na Do I in (Lokev na Do I ini) = lokev v do I ini jugovzhodno pod staro Preskarjevo bajto, v kateri je pastirski muzej.
*Jeranowa woku (Jeranova lokev) = lokev severno od
Jeranove bajte, ki je novejša in večja od stare, ta pa je
pod potjo južno od Jeranove bajte.
*Ribanca (Ribnica) = predel okoli Hauteževe, Španče-
ve in Slatnarjeve bajte.
Kapela = cerkvica (kapela) Marije Snežne.
Par kapel (Pri kapeli) = predel okoli kapele Marije
Snežne.
*Nou targ (Novi trg) = predel okoli Hrončeve in Perne-tove bajte.
*PoUžoU rob (Polžev rob) = grebenček od bajte Spodnjega Lanišeka, Podrebrnika do Zabršekove bajte. Nekoč je tam pasel pastir, ki je hodil zelo počasi ... *Porivauwčkov rob (Porivalčkov rob) = predel okoIi Tončkove bajte. Nekoč je bilo v njej nekaj deklet, okoli katerih so se sukali fantje, predvsem pa govorili ... Wosranka (Vosranka, Usranka?) = velika lokev v Velikem Stanu, jugovzhodno pod bajto Zgornjega Žagarja (»prej lokev, sedaj mlaka«).
*K6zji rog = predel okoli od Erjavškove do Urinove bajte. Nekoč je imel Erjavšek koze in jih je običajno gnal na pašo mimo Urinove bajte.
*Na foušarlj (Na fovšariji) = predel, kjer stojijo Bôsova, Roševa in Žagarjeva bajta.
*Usrana gasa = pot med Žagarjevima bajtama, ki se nadaljuje proti Svatenškovi bajti. Na njejje bilo nekdaj veliko kravjekov in od tod ime. (Izraz gasa v pomenu 'ulica' izvira iz nemške die Gasse). *Rozêtelnowa gasa, Rozêtel (Rozetelnova gasa) = pot med Žagarjevima bajtama proti Bôsovi bajti. Ime je nastalo, ker je imela Žagarjeva Reza vola Rozetelna, ki ga je pogosto klicala.
*Kôzja gasa = pot med Žagarjevima bajtama proti Bo-sovi bajti. Po njej je Erjavšek vodil koze. *Zg6rna foušarija = del Zgornjega konca, kjer stojijo Habanova, Senožeška, DoIinškova, Slevška in Tratni-kova bajta.
*Žajspoh = predel za Čurgovo bajto. Včasih je bila v bližini skupna bajta, nad njo pa (javno) stranišče. (Izraz žajspoh v pomenu 'potok' je nastal, ker so vanj metali iztrebke, iztrebljali; izvira iz nemške besede der Scheissbach.)
*Parlamènt = skupna bajta pašne skupnosti. Prva bajta na desni, tik ob cesti, ko se gre iz Male vlačice proti Domžalskemu domu.
Woukowa jama (Vovkova jama) = velika vrtača južno od Velikega Stanu (kota - 1526,0 TTN). *Žreu, *Na žreu (Žre I o, Na žre I u) = sedelce južno od lese, kjer so spravljali les v Konjsko. Tudi sedelce, kjer je lesa.
*Par lés (Pri lesi) = sedelce jugozahodno od Vovkove jame, kjer vodi steza v Konjsko. Tudi Žrelo. *Pohkréj (Podkraj) = predel takoj za leso, zahodno od Vovkove jame na drugi strani ograje. Tam je tudi začetek Zgornje (Gorenske) steze.
*Per stedênc u Pwajnaù (Pri studencu v Planjavi) = kraj v južnem pobočju Planjave, kjer je občasno manjši studenček, nekoč pa je bilo korito. Do tja vodi steza, naprej pa slabo nadelana steza čez Lopato v dolino Konjske.
Gorénska steza (Zgornja steza) = opuščena lovska steza, ki vodi od Žrela (Lese) čezjužna injugozahodna pobočja Planjave nad Skledčko in pod Škorenco nad Belo gričo do Riglja.
Gradišekowa, Gradišekowa jama (Gradiškova jama) = vrtača nad Gradiškovo bajto. Špauska rawen (Špavska, Županjenjivska raven) = večja izravnava zahodno nad Velikim Stanom na vzhodnem pobočju Planjave. Prebivalcem Županjih Njiv pravijo Špavljani, zato poimenovanje špavska. Pwajnawa (Planjava) = pobočja južno pod koto 1647, tudi vrh (kota 1647).
*Na Kraj (Na Kraju) = severovzhodni del Planjave nad Velikim Stanom.
*Plêce = greben od Planjave do Gradišča. Za plêcam (Za plečem) = predel jugozahodno od Gradišča, kjer je (bil a) smučarska proga in sta danes lokev in korito; tudi dolina severozahodno od vrha Planjave, ki se nadaljuje v Grabna.
239
o
CD
CD M
O >
T3 CO
CD
240
Grabna (Grabni) = jarki v jugojugozahodnem pobočju Planjave od prve (vzhodne) dolinice Za plečem v doii-no Konjske.
Par keudra, Keudar (Kevder31) = del grebena med Škorenco in Grabni z značilnim previsom in vdornino, tudi Kotla (Kotli) (severno od kote 1469,5 TTN). Škoranca (Škorenca32) = dolinica pod nekdanjo Kopačevo bajto (pod koto 1604,0 TTN) 16, med grebenom, v katerem je Kevder oziroma Kotla in grebenom vzhodno od Luknje.
Niuca, *Na niucah (Njivica, Na njivicah) = ravninica na Gradišču.
Gradiše (Gradišče) = celoten predel najvišjega roba Velike planine vključno z Njivico in z najvišjo točko Velike planine (trigonometer 1668 oz. 1666 na starejših zemljevidih, tudi 1667).
*Poh Gradišam (Pod Gradiščem) = predel vzhodno od Gradišča, kjer je zajetje studenca. Velka Vetaranca33 (Velika Vetrnica) = udornica, brez-stropna jama, brezno pod potjo med Veiikim Stanom in Traticami, severovzhodno od Gradišča. Mawa Vetaranca (Mala Vetrnica) = globlja in ožja udornica severovzhodno, takoj poleg Velike Vetrnice. (»Zijalki z večnim snegom; od tod so nosili pastirj'i v koših snežne kreše in jih topili v koritih do leta 1940.«) Makouka (Makovka) = lokev nad Zgornjim Stanom, severozahodno nad Habanovo bajto, južno od ceste. *Habanowa jama, *Snožeška jama, *Do I inšekova jama, (Habanova jama, Senožeška jama, Dolinškova jama) = večja vrtača (kota - 1553,0 TTN) vzhodno od betonske cisterne - šterne oziroma zahodno od Haba-nove, Senožeške oz. Dolinškove bajte. Velka griča (Velika griča) = najbolj vzhodni, najvišji, z rušjem porasli rob (kota 1606,7 TTN), severno od Velikega Stanu, severno nad traso vlečnice iz Tihe doline. Mawa griča (Ma i a griča) = manjši rob med Zgornjim Stanom in traso vlečnice iz Tihe doline, severno od Uri-nove lokve in nad Maklenovcem. *Urinowa woku (Urinova lokev) = lokev na robu nad Urinovo bajto, na severni strani ceste. *Beksal (Beksel?) = križišče Veliki Stan - Mala vlačica - nova cesta. (Verj etno izhaja iz nemške besede der Wechsel 'menjava'.)
Poh kraj am (Pod krajem) = predel severovzhodno od Pečic.
Pečice = malo višji predel vzhodno od Velikega Stanu z značilnimi skalami - pečmi (kota 1557,0 TTN). Woku za kapelo (Lokev za kapelo) = lokev vzhodno od kapele in južno od Hrončeve in Pernetove bajte. Za kapelo = predel jugovzhodno od kapele. Poh kapelo (Pod kapelo) = predel jugozahodno od kapele, med potjo in kapelo.
*Jeranowa jama (Jeranova jama) = prva jama med Jeranovo lokvijo (spodnjo) in Kofco.
31	V TTN piše VRTALŠE.
32	V TTN je locirano precej preveč južno.
33	V TTN piše samo VETRNICE in je locirano malo preveč proti
vzhodu.
4B Severozahodno od Gradišča
Za Gradišam (Za Gradiščem) = severno pobočje Gradišča, kjer je turistično naselje (»ljubljansko«). Na Jamah, Sredan robowa (Na Jamah, Srednji robovi) = valovit svet severno od Gradišča, kjer je turistično naselje (»kamniško«).
Purman = predel zahodno od nase lja Na Jamah, rob in zahodno pobočje, kjerstoji vlečnica. Zelen rof (Zeleni rob) = vzpetina severozahodno od Tratic, nad gostiščem Zeleni rob, kjerje konec vlečnice Pu rman (kota 1622).
Na tratcah (Na traticah) = predel od vmesne postaj e sedežnice do mesta, kjer stoji gostišče Zeleni rob. Wukna u Stnah, Wukna (Luknja v Stenah, Luknja) = luknja, skalno okno na robu, jugozahodno od Tratic. Vanjo je pozimi leta 1991 padla deklica Martina. Poh Wukno (Pod Luknjo) = predel pod Luknjo, gra pa, žleb.
Na Stnah (Na Stenah) = ce l o območje od Luknje čez Rigelj in Šimnovec do Kuklarjev *Družinska proga = predel smučišča, ki je najbliže ograji (robu) nad dolino Konjske. Zgorna stena (Zgornja stena) = prepadne stene od Luknje do dela južno od Družinske proge. Spodna stena (Spodnja stena) = prepadne stene južno od izravnave na Riglju.
*Stne (Stene) = prepadne stene od Luknje pa do Ri-
glja.
Poh Stnam, Pod Stnam (Pod Stenami) = predel pod stenicami od Riglja do Luknje. *Ta debu rof (Debeli rob) = predel pod cesto, kjer stoji pet vikendov, med Purmanom in Zgornjimi vožnjami. Zgorne wožne (Zgornje vožnje) = predel Malega rora. *Mal ror (Mal i ror) = strmejša in ožja dolinica - smučišče. Izraz ror izhaja iz nemške besede das Rohr, ki pomeni 'cev'. V konkretnem primeru pa pomeni žleb, do li ni co.
*Velk ror (Veliki ror) = malo manj strma in širša dolinica južno od Malega rora - smučišče. Spodne wožne (Spodnje vožnje34) = predel pod Malim rorom proti Kocjanovi lokvi. *Poh Purmanom (Pod Purmanom) = predel vzhodno od Komatarjeve lokve, kjer poteka cesta. *Komatarjowa woku (Komatarjeva lokev) = lokev pod cesto, vzhodno od nekdanje Komatarjeve bajte, sedaj vikenda.
Kocjanowa woku (Kocjanova lokev) = lokev pod Purmanom, severno za Kocjanovo bajto. *Kobilna jama = globoka vrtača - jama na levi strani ob vlaki med Spodnjimi vožnjami in Kobilno dolino, kjer se je ubil a kobil a (kota - 1448,0 TTN), vzhodno od Suše.
*Vampkova šterna = jasa v Kobilni dolini, vzhodno od trigonometra 1479. Bodljaj = Vampek iz Stranj je naredil šterno, obloženo z lesom v velikosti 1,5 * 1,5 m; sedaj je tam lokev (izkopal Komatar). Bodljajje investiral v sečnjo lesa na Veliki planini, ker ga ni mogel spraviti v do li no, saj so se hlodi med spravil om po prestrmih drčah cepili v trske, je finančno propadel.
34 V TTN piše NA VOŽNJAH, vendar locirano malo preveč proti severovzhodu.
*Kobilna dolina = predel severno od Suše oziroma severovzhodno od trigonometra 1479. Na šuš (Na šuši) = severovzhodno pobočje in vrh nad Šimnovcem, med Šimnovcem in Kobilno dolino (kota 1482,0 TTN).
ŠimnoUc (Šimnovec) = predel okoli zgornje postaje niha lke (kota 1407).
Na ŠimnoUc (Na Šimnovcu) = predel Šimnovca, tudi celotnega turističnega naselja od Riglja do Šimnovca. Rigal, Na Rigla (Rigelj, Na Riglju) = rob in izravnava, kjer pride lovska pot iz doline (trigonometer 1409). Bewa griča (Bela griča) = grebenska glava, stenica pod Rigljem z večjo zijalko.
Lokacija naslednjih ledinskih imen ni določena: Vamp-kowa bajta (Bodljaj izStranj), MakoUka (Makovka).
4C Severno od Velikega stanu in Gradišča
Habanowa woku (Habanova lokev) = prva lokev od križišča naprej proti Do l u na vzhodni strani. Nad njo je strela iz jasnega ubila Žagarskega Toneta iz Črne. *Mawa woku (Mala lokev) = okrogla lokev, prva za Ha-banovo lokvijo, desno (vzhodno) od poti proti Konjščici. *ŠpaUska woku (Županjenjivska lokev) = lokev levo (zahodno) od poti Velika planina-Dol. Dolinšek je odnesel rušo za Istrabenzovo bajto, a lokevse je ohranila. Desno od nje je Mala lokev. *Čarna woku (Črna lokev) = zadnja lokev vzhodno od označene poti pred Veliko jamo pod Koritnim vrhom. *Velka jama (Velika jama) = velika vrtača severozahodno od Koritnega vrha, tudi mrazišče z izmerjeno temperaturo -33,8 °C (25. 01. 2006; kota - 1508,0).35 Par križah, *Poh križam, *Poh križa (Pri križih, Pod križi) = izravnava na meji med Konjščico in Veliko planino (kota 1555,0 TTN) na sedlu med Globoko jamo in turističnim naseljem, na severni strani koče Izvršnega sveta (Ruševec).
*Za Petelincam (Za Petelincem) = predel severno od Velike jame in vzhodno od izravnave Pri križih (približno kota 1574,0 TTN), spodnji, zahodni rob Petelinca (kota 1616,0 TTN).
Kojnšca (planina Konjščica) = celoten predel od ograje z Veliko planino naprej, vključno s pastirskimi bajtami in vikendi.
*Požgan robova, *PožaroUc (Požgani robovi, Požare-vec) = robovi od Ve l ike griče (kota 1606,7 TTN) proti zahodu nad Vetrnicama (do kote 1610,5 TTN). *Vršiča, Požgan robova (Vršiči, Požgani robovi) = greben od Vetrnic do Koritnega vrha. *Srebarna rawnina, *Srebarna ravan (Srebrna ravnina, Srebrna raven) = izravnava (kota 1621,5 TTN) v Vršičih, vzhodno od Habanove lokve. *Douja (doUga) ravan (Dovja (Dolga) raven36) = izravnava jugovzhodno od Koritnega vrha (kota 1594,8 in 1596,4 TTN).
Koritan varh (Koritni vrh) = drugi najvišji vrh na Veliki planini (trigonometer 1648), severno od Gradišča in vzhodno od Velike jame.
35	Na obvestilu v vrtači sicer piše Mrazišče Pod križi.
36	V TTN je locirano preveč proti vzhodu.
*Križ = drugo ime za Koritni vrh, ki se zelo redko uporablja.
*Debu rob (Debe l i rob) = greben (kota 1635,0 TTN) severno od Koritnega vrha.
*Petelinc (Petelinec) = izravnava v grebenu (kota 1616,0 TTN) severozahodno od Koritnega vrha in severno od Velike jame.
Požar = predel vzhodno od Koritnega vrha. *Par hodah, Za hodam (Pri hlodih, Za hlodi) = rob med Kevdrom in Vrtačami pod Požarjem. *Vrtače = predel vzhodno in severovzhodno od Koritnega vrha.
JeUša, U jeUšah (Jelše, V jelšah) = severno pobočje Petelinca in Koritnega vrha (pobočjeje (bilo) precej poraslo z jelšami).
*Za Vrtačam za jamo (Za Vrtačami za jamo) = predel pri zgornji globoki jami, ki je še v pobočju Koritnega vrha.
*Gwoboke jame (Globoke jame) = dolina severno od Koritnega vrha z globokimi vrtačami pod cesto na Konjščico oz. pod Zgornjimi Jerohi. Ena od vrtač je Kevder, druga je Globoka jama. *KeUder, KeUdra (Kevder, Kevdri) = največja vrlača severno od Koritnega vrha, sestavljena iz dveh manjših in ene večje. V večji vrtači je spodmol, kamor hodijo živali lizat (?) glino (kota - 1465,0). (Izraz kevder v pomenu 'klet' izvira iz nemške besede derKeller.) Gwoboka jama, *Ta gwoboka jama (Globoka jama) = globoka vrtača s strmimi stenami, ki je tudi snežni-ca, v kateri velikokrat ostane sneg do naslednje zime. Druga globoka vrtača zahodno od ceste na Dol. *Par ta gwobok jam (Pri globoki jami) = področje ob robu Globoke jame.
Zgorna Jeroha (Zgornji Jerohi) = pobočje od Konjšči-ce do ovinka ceste proli Do l u, južno pod kolo 1564 (1567,0 TTN), severno od Globokih jam. *Javar (Javor) = vzpetina na robu, pravzaprav izravnava vzhodno od ovinka, kjer se cesta začne spuščati na Dol (kota 1459,0 TTN).
*Turn = skalni stolp severno od Šomaške griče in Javorja (kota 1352, 1353,5 TTN). *Šomaška griča (Šomaška griča) = izrazita kopa z manjšo skalno steno, obrnjeno na jugovzhod nad Lučko Belo (kota 1427,0 TTN); nahaja se na robu med Pra-protnimi dolinami oz. Kladjem in Javorjem.37 Spodna Jeroha38 (Spodnji Jerohi) = predel pod cesto, malo preden se prevesi na Dol, južno od Javorja, nadaljevanje Zgornjih Jerohov proti vzhodu. Par Šomaška grič (Pri Šomaški griči) = predel med Praprotnimi dolinami in Šomaško gričo. Prapretna dolina, *Praprotna dolina, *Prapretne doline = del od Spodnjega praga in »Bosanke«, severozahodno od Srednjega roba proti Kladju. *Sredan rof, *Sredan rob (Srednji rob) = rob severno nad cesto Ušivec-Srednji pot, malo pred odcepom proti Dolu (kota 1424,0 TTN).
Plaučowa bajta = koča nekje pod »Bosanko« oziroma za ostanki hleva, nekje na začetku Praprotnih dolin; točne lokacije ni bilo mogoče ugotoviti; zelo verjetno je stala nekje tam, kjer cesta prečka Praprotne doline.
37	Na zemljevidih je to ime dano koti 1509, ki pa jo domačini imenujejo Smrekovec (Smrekouc).
38	V TTN piše NA JEROHIH.
241
o
_0 O
CD
CD M
O >
73 CD
O
242
*Bosanka = ostanki barake nad ovinkom ceste Za Ušivcem-Dol.
*Par korit (Pri koritu) = prostor pod Spodnjim pragom oz. v Spodnjem pragu, kjer je (razbito) betonsko korito. Par stadenc (Pri studencu) = slaboten vodni izvir pod Spodnjim pragom, malo nad koritom. *Sredan rof, *Sredan rob (Srednji rob) = rob vzhodno od Spodnjega praga, nižje, vzhodno od ko nla; med Praprotno dolino in cesto v Veliki Stan. Spodan prag, *Spodan prah (Spodnji prag) = predel na vrhu Praprotne do l i ne, ko se svet prevesi; na vrhu je tudi ravninica in lokev.
Zgoran prag, *Zgoran prah (Zgornji prag) = rob, kjer se steza z Velikega Stanu proti Jerohom prvič občutno spusti. Do njega je sedaj narejena vlaka. *Gwoboka jama (Globoka jama) = brezno severno od Velike griče (kota 1606,7 TTN); snežnica, v katero je padla krava.
Lokacija naslednjega ledinskega imena ni določena: Španowa bajta.
4Č Severno od Velike vlačice
Sredan pot (Srednji pot) = pot, ki poteka tam, kjer je parkirišče »Mačkin kot« in zapornica. Iz Velikega Stanu je na severovzhodni del planine vodila ena od poti (najbolj zahodna) čez Prag in Praprotne doline, naslednja bolj vzhodno po vzhodnem robu Mačkinega kota čez Veliko vlačico v Suhe doline in tretja Čez Koželjevo zglavje. Od tod ime Srednji pot. Dokler ni bilo ceste in so bila v uporabi še Hrončeva korita, so po njej gonili napajat živino.
Suha do I ina, *Suhe do I ine39 = predel dolin od Srednjega pota (parkirišče Mačkin kot) vzhodno pod cesto proti severovzhodu proti Hrončevim koritom. *Snežnica = brezno s snegom v Suhih dolinah, nahaja se malo pod sedanjo cesto, ob stari poti. *Za rižo, *Riža = nadaljevanje Suhih dolin proti Lučki Beli (Kladju). Tam naj bi Štajerci spuščali les v Lučko Belo.
Kwadje (Kladje) = predel jugovzhodno pod Šomaško gričo (kota 1427,0 TTN), rob nad Lučko Belo, pod koncem gozdne ceste, severovzhodno oz. vzhodno od konca Praprotnih dolin.
HrončoU korita, *HromčoU, *HrončeUa korita, *Gre-goreUa (Hrončeva korita, Gregorjeva korita) = predel na robu nad Lučko Belo, blizu meje z Gojško planino, kjer so nekdaj bila tri korita pri studenčku. Sem so gonili napajat živino, če na planini ni bilo vode. Mogoče je še najti sledi teh korit.
*U policah (V po l i cah) = rob, ki se nahaja severovzhodno nad ovinkom gozdne ceste proti Kladju (kota 1364, kota 1366,0 TTN).
Ta debela buku (Debela bukev) = meja z Gojško planino. Bukev stoji ob cesti, na njej naj bi bila zapisana imena drvarjev, ki so sekali, vendar ni nobenih sledi. Na žlajf, Žlajf = prva dolinica desno dol na Veliki planini po cesti z Gojške planine.
U frat, *Za frato (V frati, Za frato) = severovzhodno pobočje Smrekovca nad Žlajfom.
39 V TTN piše POD FRATO.
Par stadenc (Pri studencu) = predel severno od Smrekovca, kakih 50 metrov pod cesto Ušivec-Srednji pot, preden se ta spusti proti začetku Suhih dolin. SmrekoUc, SmrekoUc (Smrekovec) = večja, na južni strani s smrekami poraščena vzpetina severno od Velike vlačice in Dovje griče, med Tiho dolino in Lučko Belo40 (kota 1509 oziroma 1492,8 TTN). Rogowilce (Rogovilce) = severoseverozahodno polož-nejše pobočje pod Dovjo gričo in Smrekovcem. *U plezoUc (V plezovcu, V plezalcu) = strm, skalnat predel severno od Dovje griče, obrnjen proti severozahodu, nad Rogovilcem.
*Poh SmrekoUcem (Pod Smrekovcem) = predel južno od Smrekovca.41
*Gwoboka jama (Globoka jama) = prva velika vrtača vzhodno od kolovoza čez Koželjevo zglavje v dolini med Smrekovcem in Dovjo gričo, v njej so večje skale (kota 1432,0 TTN).
KoželoU zgwauje (Koželjevo zglavje) = predel, kjer gre kolovoz od pogonske postaje vlečnice »Osmica« proti severu v gozd, na robu, grebenčku. U kowouratah, *U koworatah, *Kowourati, *Kowo-rati (V kolovratih, Kolovrati) = rob od parkirišča Mačkin kot na Srednjem potu do Koželjevega zglavja.
Lokacija naslednjih ledinskih imen ni določena: Meh (med) Stiskam, Mal Bukouc, Velk Bukouc.
4D Severovzhodno, vzhodno in jUgovzhodno od Velikega Sta nU
Maklenouc (Maklenovec) = dolinica in pobočje od Uri-nove lokve proti severovzhodu do vznožja Primoževih lazov.
*Za Maklenoucam (Za Maklenovcem) = del za Bosovo bajto proti Govejci, predel vzhodno in severovzhodno od Male griče. Tam so našli prazgodovinsko plavutasto bronasto sekiro.
*Woku za Maklenoucam (Lokev za Maklenovcem) = lokev pod cesto v vzhodnem pobočju Male griče, pred Govejco.
*Govejca = rob pod cesto pod Maklenovcem proti Veliki vlačici, severozahodno od Male vlačice. *Za Govejco = severni in severovzhodni del Govejce. *Primožowa waza (Primoževi lazi) = čistina, pašnik pod (novo) cesto, severno od trase vlečnice iz Velike vlačice.
Maškan kot, *MačkoU (Mačkin kot, Mačkov kot) = predel severozahodno od Velike vlačice, od najnižje točke (mrazišče) naprej, pašnik pod (novo) cesto. *Koštarjewa woku, *Zabarška woku (Koštarjeva lokev, Zabrška lokev) = na začetku Mačkinega kota, zahodno pod staro cesto skozi Tiho dolino (Malo in Veliko vlačico), ki sta jo naredila Koštar in Zabršek.
40	Na zemljevidu piše Šomaška griča, kota 1509 oz. kota 1492,8 TTN, na TTN je tako imenovan predel od Koželjevega zglavja do Dovje griče, vendar domačini temu ne rečejo tako - tam je predel Velkega pota oz Rogovilce.
41	Na zemljevidih piše Šomaška griča.
Welka wačica (Velika vlačica) = predel južno od Kolovratov, jugovzhodno od Mačkinega kota (kota vrtače, najglobljega dela - 1414,0 TTN). V njej je tudi mra-zišče, kjer so 9. januarja 2009 izmerili temperaturo -40 °C.
Par apnenc, *Par aplenc (Pri apnenici) = na prehodu iz Ma l e v Ve l iko vlačico na robu proli Govejci. Stara apnenica je bila drugje.
*Debu rob (Debeli rob) = rob med Malo in Veliko vlačico proti Dovjim grobem
Mawa wačica (Mala vlačica42) = pobočje vzhodno od severovzhodno od Velikega Stanu, kjerje (bila) vlečnica »Dvojka«.
Tiha do I ina = območje pašnikov severovzhodno od Velikega Stanu, turistično ime za Veliko in Malo vlačico, ki se je prijelo tudi med nekaterimi domačini. *Tratenkou počiwau (Tratnikovo počivalo) = na polovici poti iz Male vlačice do Velikega Stanu po smučišču. *Suha woku (Suha lokev) = lokev pod staro cesto v Malo vlačico, na sredi pobočja (ima še vedno vodo, če le ni prevelika suša).
*Par ta star Hrončou bajt (Pri stari Hrončevi bajti) = na severni strani ovinka (stare) ceste v Tiho dolino, nad začetkom Srebrne doline.
*Pogačarjou travenk (Pogačarjev travnik) = izravnava na zahodni strani (stare) ceste v Tiho dolino, kjer desno zavijemo čez Lepo raven na Gojško planino, malo naprej od nekdanje Hrončeve bajte. Ob večjem deževju je tam zastaja voda, sedaj je lokev. Velk pot (Ve l ika pot) = od mesta nekdanje Hrončeve bajte pod Dovjimi grobovi do Smrekovca. Černa woku (Črna lokev) = pod začetkom Velikega pota, zahodno od ceste v Malo vlačico. Sredan pot (Srednja pot) = nekdaj kolovoz pod Velikim potom pod Dovjimi grobovi. Spodnja pot (sedaj del ceste) vodi čez Koželjevo zglavje, zgornja (Velika pot) pa pod Dovjo gričo proti Smrekovcu. Za potam (Za potjo) = pobočje jugovzhodno nad Veliko potjo in severozahodno pod Dovjimi grobovi. Na doujah grobeh, *Na dougah, Douja grob (Na do-vjih grobovih, Na dolgih, Dovji grobovi) = predel (vzpetina, kola 1515,0 TTN), pašnik z manjšimi grbinami med in Malo vlačico, Malo gričo, Kačjo dolino in Lepo ravnijo.
Mawa griča43 (Ma l a griča) = vzpel ina na vzhodnem delu Velike vlačice (Tihe doline), na katere vrh (je) pri-pelje(lala) vlečnica »Tiha 8« (kota 1536). Douja griča, *Douga (Dovja griča, Dolga) = vzpeli-na severno od Mal e griče z znano jamo, zij alko (kota 1534).
*Krauja porodnišanca (Kravja porodnišnica) = južni del izravnave vzhodno od Dovje griče, tik ob meji z Gojško planino; severni del je Skledčka. *Sklečka (Skledčka) = manjša vrtača skledaste oblike (kota 1506,5 TTN), jugovzhodno od Dovje griče (kota 1534); nahaja se ob prehodu v ograj i, ki loči Veliko planino od Gojške. Skledčka je tudi severno, na vzhodnem grebenu Dovje griče, vendar že na Gojški plani ni.
*Kačja do I ina = večja vrtača jugovzhodno od Dovjih grobov, zahodno od Stolniškega Stanu (kota - 1457,0 TTN).
*Lepa ravan (Lepa raven) = izravnava z lokvijo na poti iz Male vlačice na Gojško planino nad Srebrno dolino južno in jugozahodno od Dovjih grobov. Douja ravan, *Douga rawan (Dovja raven, Dolga raven) = izravnan predel severno od Bukovca na Veliki planini, nadaljevanje ravni z Gojškega oz. Stolniškega Sta nu.
Velk Bukouc (Veliki Bukovec) = vrh, kjer je trome-ja med Gojško, Malo in Veliko planino (trigonometer 1552).
Mal Bukouc (Mali Bukovec) = naslednja malo višja vzpetina (kota 1540,0 TTN) severovzhodno od Velikega vršiča, čez vrh poteka ograj a med Ve l iko in Ma l o plani no.
*Sreberna dolina (Srebrna dolina) = dolinica med Malim in Velikim Bukovcem, južno pod Lepo ravnijo do nekdanje Hrončeve bajte.
*Karvawa woku, *Rdeča woku (Krvava lokev, Rdeča lokev) = zadnja lokev naprej od Srebrne doline, severno v dolinici pod potjo z Dovje ravni (Gojške planine) na Veliki Stan.
*Wambargarca, *Wampargarca (Lambergarica) = vrtače, dolinica severovzhodno pod Velikim vršičem; nadaljevanje je tudi na Mali planini (kota - 1490,0TTN). *Velk vršeč (Veliki vršič) = prva višja vzpetina severovzhodno od Vrha Poljanskega roba (kota 1563). Vrhje tik ob ograji med Veliko in Malo planino, Polane (Po ljane) = predel od Šliber do Golce (Cur l e) oz. Krčmarjeve bajte na Mali planini, zahodno od dna vrtač in vzhodno od ograje na robu. *Verh Po I anskega roba (Vrh Po lanskega roba44) = vrh jugozahodno od Domžalskega doma (trigonometer 1570). Ko je na njem stala še zemljemerska lesena piramida, so mu nekateri rekli tudi Piramida. *Polanska rof (Poljanski rob) = greben, ki sega od Žrela čez trigonometer 1570 (vrh Poljanskega roba) do Golce (na Mali planini).
*Jama na Polanah, *Gwoboka jama, *Jama poh Domžalskam (Jama na Poljanah,45 Globoka jama, Jama pod Domžalskim) = severozahodno pod Malim in Velikim Vršičem, vzhodno pod označeno potjo. Par Vilfanoumo križ (Pri Vilfanovem križu) = nekako na pol poti med Kofco in odcepom proti Domžalskemu domu. (»Zmrznil Vilfan 1936.«) Včasih je bil tam postavljen križ, ki pa ga že dolgo ni več. Kofca, *U Kofcah (Kofca, V Kofcah) (jama) = brezno pod potjo pod Šlibrami. Nadaljuje se v jamski sistem, ki je dolg približno 1200 metrov. Nekdaj so v jamo metali vse odpadke. Dokler je bil v njej poleti sneg, so ga zlasti Maloplaninci nosili ven.
U šlibrah, Šlibre = predel zahodno nad Kofco do roba, grebena (Poljanskega roba) (»šlibre, škrileve plošče«).
Lokacija naslednjega ledinskega imena ni določena: Velka griča.
O
_o o
CD
CD M
O >
73 CD
O
42	V TTN piše ZA MAKLENOVCEM.
43	V TTN je locirano malo preveč proti vzhodu.
44	V TTN piše Poljanski rob.
45	V TTN piše POLJANE.
243
244
5 Rzenik - Dol, del
S Kopišč po Martinj stezi in čez Dol dol.
Zajčja wušca (Zajčja lužica) = začetek vlake, severozahodno od jase na Kopiščih na vzhodni strani ceste, delno tudi odlagališče za les.
U Kamrah46 (V Kamrah) = predel ob poti s Kopišč na Kopo, kjer so kopali rudo in so vidni ostanki rovov. Kopa = vzpetina na južni strani na začetku Kamniške Bele (kota 1180). Nekateri jo imenujejo tudi Belska kopa, da se razlikuje od Lučke kope (kota 1753). Martin steza (Martinj steza) = steza, ki vodi izpod Kope (s Kopišč) čez steno na Dol čez Kodrovc. Spoden požar (Spodnji požar) = pobočje pod Martinj steno in južno od nje.
Turen per Martin stezo, *Martinj turn (Turn pri Martinj stezi, Martinj turn) = iz razit sto I p v pobočju nad Spodnjim požarjem.
Warwanje47 ali Na Warwajn (Varvanje, Varovanje?) = glava (okoli kote 1390,0 TTN) z veliko votlino v grebenu, ki se vleče od Kope proti Zgornjemu Požarju (varvanje = straža pri imenitniku, veljaku). Goren požar48, Na Gornem požarje (Zgornji požar) = jugozahodno pobočje Rzenika nad Martinj steno.
Lokacija naslednjih ledinskih imen ni določena: Griča per zajčje wušc, Nemške gaber, Douja wožna, Poh Kopo, Za Kopo, Klinčowa do I ina, Jazbečowa griča poh Klinčowo dolino, U jamah per Kop, Poušnarjowa jama, Rakowa jama, Wuknarske pwaz, Ulca (množ.) ali Na ulceh, Šmarenčen rof, Požarske rof, Na ta welk grič u Požarje, Dowje (Do-uje) pwaz.
Mal kancel, Kancel49 (Mali kancel) = razgledna skala ob poti na Rzenik.
Za kancelnam (Za kancelnom) = za razgledno skalo, severno od nje.
*Zelenice = jase jugozahodno od pašne planine Rzenik, že v pobočju proti Dolu.
Welk kancel (Veliki kancel) = rob vzhodno od Zelenic nad pašno pla ni no.
*Niuce (Njivice) = izravnava, jase jugozahodno od vrha Rzenika in zahodno od planine Rzenik. Petelinc, *Na petelin, *Petelin = vrh Rzenika (trigono-meter 1833).
drsenik (Rzenik) = vrh (trigonometer 1833); pašna planina (kota 1654).
*Šroka (u Šrok) = v jugovzhodnem pobočju Rzenika (včasih luža), vzhodno od bajte na planini Rzenik. *Proh, *Prag = rob vzhodnega de I a, del Do I a (kota 1322). S severovzhodnega dela vodi težko sledljiva steza dol v dolino Lučke Be le.
Dou (Dol) = suha do I ina med Konjščico in Rzenikom, pašna planina. Tuje nekoč tekla Kamniška Bistrica.
46	V TTN piše KAMRE.
47	V TTN je locirano precej preveč proti severovzhodu.
48	V TTN piše samo POŽAR.
49	V TTN piše samo KANCEL, a je locirano malo preveč proti vzhodu.
Lokacija naslednjih ledinskih imen ni določena: U šok, Lenitwe ali Na lenitwah, Na jašk.
Per weterenc u Dou (Pri vetrnici v Dolu) = jama -brezno približno 50 metrov zahodno od drvarske bajte (vikenda).
Na Kodrouc (Na Kodrovcu) = predel od lovske koče do začetka Martinj steze.50
*Spoden Kodrouc51 (Spodnji Kodrovec) = pri lovski koči na Dolu.
*Zgoren Kodrouc (Zgornji Kodrovec) = predel nad začetkom Martinj steze, pod Zgornjim požarom. Douske graben (Dolski graben) = zahodni del strme doline, ki se spušča v dolino Kamniške Bistrice; med Veliko planino in Rzenikom. (Izraz graben v pomenu 'jarek' izhaja iz nemške besede der Graben.) *Poh Kojnšco (Pod Konjščico) = prepaden svet zahodno od planine Konjščica. Nadaljuje se proti jugozahodu prepadnega dela Vvrtovih (vrteh). U werteh, Wsrta, Worta (V vrtovih, Vrtovi) = prepaden severozahodni del velikoplaninske planote od Ku-klarjev do Konjščice, pod ograjo, stene, strma pobočja nad Dolskim grabnom.
Gorne werta (Zgornji vrtovi) = predel pod zahodnim robom Konjščice in severozahodnim robom Velike plani ne.
Spodne werta (Spodnji vrtovi) = predel pod Zgornjimi vrtovi.»Bregovi z mnogimi planikami in strme skale južno nad Dolskim grabnom.« Na Kukwarjeh, Kukwarje (Na Kuklarjih, Kuklarji) = položnejši predel pod robom Kobilne doline (kota 1282 oz. 1227,0 TTN in 1290,0 TTN in predel nad njo), jugozahodno od Vrtov. Tam vodi zgornji del lovske steze iz Dolskega grabna od Praga čez Kuklarje na Veli ko pla ni no.
Kofin, Konfin = vršič južno od Dolskega grabna (kota 1282 TTN52).
Kukwarske pwaz (Kuklarski plaz) = plaz, grapa južno od kote 1282 oz. Kuklarjev.
*Na kraj (Na kraj u) = prostor, kjer je bil začetek riže, začetek spusta označene steze proti Kopiščem. *Jagorski štant = prostor, kjer steza naredi okljuk med Na kraj u in Krivo pečjo in se nato začne hitreje spuščati.
Kriwa peč (Kriva peč) = mesto, kjer se konča prečnica in je veliko listja, na južni strani je previsen skalni zid. Na kale,53 *Na kau (Na ka I u) = manjša izravnava v Dolskem grabnu, nekaj deset metrov severno od poti, preden se ta začne spuščati v okljukih, pribl. 1000 metrov nadomrske višine.54 Občasno studenček. *Proh (Prag) = predel, kjer postane pobočje strmejše in začne pot delati okljuke; južno od Kala, pribl. 1000 metrov nadmorske višine.
50	Kunaver ima zapisano, da so to strme skale nad Kalom
51	V TTN piše ULCE.
52	Kunaver navaja koto 1117, v zemljevidu 1 : 25.000 »Ljubljana 2-c« 1955, na osnovi 1936 je kota 1120, v TTN je 1282,0, kar pa je očitno narobe. Glede na izohipse bi verjetno moralo biti 1182.
53	V TTN je locirano precej preveč proti zahodu.
54	Kunaver navaja koto 991. Ta je v zemljevidu 1 : 25.000 »Ljubljana 2-c« 1955 na osnovi 1936.
*Poh sténo (Pod steno) = predel, kjer se pot približa steni na južni strani.
Par stadènc u Dôuskmo grabna (Pri studencu v Dolskem grabnu) = studenec pod potjo v spodnji četrtini. Kopiša (Kopišča) = čistina s hišami vzhodno od ceste (ime je nastalo zaradi oglarjenja, kjer so imeli kope). *Kopišanca (Kopišnica) = potoček, ki izvira vzhodno od Kopišč in teče južno od njih. *Drevésanca (Drevesnica) = predel jugovzhodno od Kopišč, kjer je bila nekoč drevesnica. Dôuska pwàc (Dolski plac) = predel južno od Drevesnice, kjer se stara cesta združi z novo; trigonometer 556. (Izraz pwac izvira iz nemške besede der Platz, ki pomeni kraj, mesto, prostor.)
Kralou hrib (Kraljevi hrib) = izravnava (morenski nasip nekdanjega bistriškega ledenika) nad sedanjim parkiriščem pri spodnji postaj i nihalke. Ime naj bi dobil po kapelici, posvečeni Sv. trem kraljem, ki je sedaj posvečena Mariji. Po drugem zapisu naj bi dobil ime po lovcu, ki se je pisal Kralj in je bival v koči.
Lokacija naslednjih ledinskih imen ni določena: Primžowa gora, Za pakwam.
Viri in literatura Informatorji:
Alojz Burja - Špinov: z Brezij, sedaj s Klemenčevega; gospodar, v mladih letih je bil pastir na Dolu, nato na Veliki planini.
Peter Dolinšek: najstarejši in po smrti svoje žene edini stalni prebivalec Velike planine, gospodar, vrsto let tudi pastir.
Vincenc Griljc - Cene: iz Godiča, sedaj iz Kamnika; v mladih letih pasel na Veli ki pla ni ni.
Vido Grilc: z Apna, sedaj iz Tunjiške Mlake; več let pastir na Veliki planini. Janez Kemperle - Ukanov: iz Zgornjih Stranj; gospodar in več let pastir na Veli ki pla ni ni.
Milan Kregar - Ipavčev: s Stahovice; gospodar in več let pastir na Mali planini.
Jožefa Lanišek- Pepca: iz Laniš.
France Malešič: iz Kamnika; dober poznavalec Kamniških Alp.
Rezka Mali: iz doline Črne, sedaj iz Godiča: več let pastirica na Dovji ravni
in drugod.
Borut Peršolja: magister geografije, nekajletni predsednik PD Domžale. Vinko Poličnik: z Rakovega, predsednik PD Bajtar. Marija Pollak - Mimi: iz Kamnika; več let pastirica na Veliki planini. Vilko Rifel: iz doline Črne; več let pastir na Veliki planini. Jože Spruk - Žagarjev: iz Bistričice; gospodar in več let pastir na Veliki planini.
Milan Spruk - Jeraščkov: iz Prapretnega, sedaj iz Volčjega Potoka. Stane Trobevšek - Zabrški: iz Zabrja; gospodar in več let pastir na Veliki plani ni.
Tomaž KOČAR, 2003, Kamniška Bistrica - bistriški gozd. Ljubljana: samozaložba.
Vlasto KOPAČ, 2006: IverizGrintovcev. Ljubljana: Planinska založba. 219228.
Pavel KUNAVER, 1959: V Kamniški Bistrici nekdaj. Kamniški zbornik V. Kamnik: Občina Kamnik. 194-205.
Vilko RIFEL, 2010: Velika planina v odsevu časa. Kamnik: Studio Dataprint. Marko SNOJ, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan.
Zemljevid PZS, GRINTOVCI, 1 : 25.000; Ljubljana 2005. Prostorski informacijski sistem občin (PISO): Temeljni topografski načrti (TTN); dostopno na http://www.geoprostor.net/piso/ewmap. asp?obcina=KAMNIK (dostop v letih 2012-2013).
O
_o o
CD
CD M
O >
73 CD
O
245
246
Matej Stele1
Tunjiška Mlaka 9 G, Kamnik matej.stele@gmail.com
Umetnostnozgodovinska bibliografija dr. Franceta Steleta za obdobje po letu 19662
V prispevku predstavljamo bibliografijo umetnostnega zgodovinarja dr. Franceta Steleta za obdobje po letu 1966. Zasnovana je kot nadaljevanje predhodnih bibliografij dr. Steleta. Njen namen je narediti čim bolj celovito, zanesljivo in uporabno bibliografijo. Popisano je gradivo, ki nam je bilo dostopno v Sloveniji. Če je bi I o le mogoče, smo posamezne zapise pregledali ročno. Bibliografija je razdeljena na dva dela - prvi predstavlja monografije, članke in prispevke (173 zapisov), drugi pa članke v leksikonih in enciklopedijah (78 zapisov). Ključne besede: umetnostni zgodovinar dr. France Stele, bi-bli ografija po letu 1966
The article presents the bibliography of the art histo rian France Ste I e, PhD, after the year 1966, which is designed to structurally complement preceding bibliographies. In this way, the bibliography attempts at creating a holistic, reliable and useful source of information. Only the works that could be found in Slovenia were identified and listed. When possible, individual pieces of writing were scanned manually. The bibliography is divided into two parts; the first that comprises monographs, articles and submissions (173 pieces), and the second that comprises articles and entries in lexicons and encyclopaedias (78 entries).
Key words: the art historian France Stele, PhD, Bibliography after 1966
Uvod
Dr. France Ste I e (1886-1972) je bil vsest ransko razgledana osebnost. Rodil se je v Tunjicah pri Kamniku. Po poklicu je bil umetnostni zgodovinar, vendar je bilo njegovo področje delovanja precej širše. Novona-stali Kamniško-komendski biografski leksikon (www. leksikon.si) ima pri njegovem imenu kar deset oznak (akademik, častni občan, doktor znanosti, etnolog, konservator, prevajalec, restavrator, umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor, urednik). Bratko je v knjigi Čas knjige o njem zapisal: »Fran Ste I e je drugačen: njegov 'opus' je tako rekoč vsa likovna umetnost zlasti slovenska. Če ni avtor, je zanesljivo poznavalec, če ni poznavalec, ve, kdo je to. /.../ Odzival seje prav
1	Profesor geografije in univerzitetni diplomirani zgodovinar, Matična knjižnica Kamnik.
2	Izdelava bibliografije dr. Franceta Steleta je potekala kot projekt Matične knjižnice Kamnik. Projekt je izvedel Matej Stele pod mentorstvom Andreje Štorman Vreg, bibliotekarke, in Florjane Uršič, bibliotekarke, v okviru prostovoljnega dela in nadaljnjega usposabljanja na delovnem mestu v Matični knjižnici Kamnik, ki ga financira Zavod za zaposlovanje.
tako organizatorjem umetnostnih kongresov, simpozijev, posvetovanj in ogledov umetnostnih spomenikov, študentom, znanstvenikom in turistom. Zmeraj je na poti, še smrt ga ne bo našla doma, so govorili. Tudi naj-skromnejša želja mu ni bila odveč, odzval seje, če je le utegnil. Leta ga niso utrudila. Če smo mu namignili, naj bi pri petinosemdesetih malce popustil, ne izpre-gel, bog ne daj! se je smehljal in rekel, da ni bil še nikoli bolan. Ne se ustaviti, ne popustiti, to bi bil konec, je mogoče sodil.« (Bratko 1972: 22)
Tak odnos do dela je močno oplemenitil njegovo bibliografijo. Samo za zadnje obdobje (po osemdesetem letu njegove starosti) njegova bibliografija obsega 251 enot, celotna bibliografija pa po doslej znanih podatkih 2018 zapisov. V to številko niso všteta neizdana oz. nedokončana dela in rokopisi, med njimi Steletovi terenski zapiski, ki danes predstavljajo pomemben vir o umetnostni podobi slovenskega etničnega prostora v času med vojnama. Druga svetovna vojna je namreč na številnih spomenikih, zlasti gradovih, pustila grobe sledove in rane, o njihovi prvotni podobi pa pogosto pričajo le njegovi zapisi. Na žalost je Steletova rokopisna zapuščina razdrobljena, pomemben del pa se hrani na neznani lokaciji. Terenske zapiske in še nekatere rokopise danes hrani Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. Pred časom so bit digitalizirani in jih je moč najti na spletu: http://uifs.zrc-sazu.si/sl/zbirka/steletovi-terenski-zapiski. Predstavljenih je 670 objektov, skupno pa je objavljenih 1692 različnih zapisov. Tudi ti podatki kažejo na obsežnost njegovega rokopisnega gradiva. Tisti del rokopisov in ostalega gradiva, ki se nanaša neposredno na konser-vatorsko službo, je v arhivu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, tretji del rokopisnega gradiva pa so prevzeli nekateri raziskovalci in je danes razdrobljen.
Steletova objavljena dela
Zaradi razdeljenosti, obsežnosti in nedostopnosti Steletove rokopisne zapuščine smo se odločili, da v bibliografijo vključimo zgolj objavljena dela. Načrtovali smo, da bi bibliografija obsegala tri sklope - Steletovi članki, Steletove monografije in Zapisi o Steletu, pri čemer bi zaj eli celotno obdobje delovanja. Med raziskovanjem smo na I ete I i na dve že izdelani umetnostnozgodovinski bibliografiji: Umetnostnozgodovinska bibliografija dr. Franceta Steleta : do konca 1958, kije bila objavljena v Zborniku za umetnostno zgodovino, in Umetnostnozgodovinska bibliografija dr. Franceta Steleta, iz nadaljevanja 1959-1965, objavljena v Sintezi in Varstvu spomenikov. Odločili smo se, da bomo začeto delo dopolnili in izdelali umetnostnozgodovin-sko bibliografijo zgolj za obdobje, ki še ni bilo obravnavano, tj. čas po letu 1966. K temu sta pripomogla tudi količina gradiva in omejen časovni okvir.
France Stele je sodeloval s celo vrsto časnikov, revij in strokovnih publikacij, o čemer smo zbrali že precej gradiva. Med drugim smo popisali nekaj sto del, objavljenih na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si). Večinoma gre za članke, objavljene v revij i Dom in svet, pri kateri je Stele sodeloval kot urednik, nekaj pa je tudi člankov, objavljenih v Kroni-
247
cu co
CD
25
248
ki slovenskih mest, in še v nekaterih publikacijah. Popisali smo Steletovo sodelovanje pri Naših razgledih in Zborniku za umetnostno zgodovino. Zabeleženih je tudi precej zbornikov (mdr. Celjski zbornik, Spominski zbornik Slovenije, Na bregovih Bistrice), pri katerih je sodeloval. Veliko je razstavnih katalogov, zloženk in podobnih publikacij, izdanih ob razstavah, v katerih so bile objavljene Steletove biografske in krilične študije. Med članki prevladujejo dela s področja umetnosti, pri čemer ločimo besedila, ki se ukvarjajo z zgodovino in kritiko umetnosti. Pri Steletu se prepletata obravnavanje oz. zanimanje za umetnost v preteklosti in sodobno umetnost, ki je velikokrat nastajala pred njegovimi očmi. France Stele je namreč prijateljeval in poklicno sodeloval s številnimi znanimi slovenskimi umetniki (mdr. Božidarjem Jakcem, Matejem Ster-nenom), ki so ga radi portretirali, ter arhitekti (največ z Jožetom Plečnikom). V tem kontekstu so nastaj a le študije sodobnikov in njihovih del. Bil je stalen gost na razstavah slik, grafik, kipov itd. in jih kritično ocenjeval. Bil je tudi avtor člankov - recenzij, ki kritično obravnavajo strokovna dela s področja umetnosti, zlasti v Domu in svetu je kot (so)urednik k literarni kritiki pristopal širše.
Za raz l iko od svoj ega zgodnejšega obdobja (časa med obema vojnama), ko so izrazito prevladovale objave v Domu in svetu, v povojnem času ni publikacije, s katero bi stalno sodeloval. V prvih povojnih letih je največ prispevkov objavil v Koledarju Mohorjeve družbe, med strokovnimi publikacijami pa v Zborniku za umetnostno zgodovino. V drugi polovici 50. in v začetku 60. ni bilo publikacije, ki bi izrazito odstopala po številu objav, se pa sredi šestdesetih pričnejo pojavljati najprej posamične, nato pa vse bolj množične objave v časnikih. Prej je tovrstnih objav zelo malo. V obdobju po letu 1966 pa lahko Steletove objave zasledimo praktično v vseh pomembnejših slovenskih časnikih, kot so Večer, Ljubljanski dnevnik (Dnevnik), Glas (Gorenjski glas), Družina itd., največ pa je objavljal v Naših razgledih (16 člankov) in Delu (15 člankov). Po letu 1966 je med strokovnimi revijami največ sodeloval s Sintezo, kjer je objavil kar 14 besedil, nekaj člankov pa je objavil tudi v reviji Argo, Zborniku za umetnostno zgodovino, Varstvu spomenikov ter še nekaterih strokovnih publikacijah. Sodeloval je tudi pri izdaji precejšnjega števila zbornikov, v nekaterih zbornikih je prispeval svoje članke. Prav tako je objavljal v jugoslovanskem tisku in v tuj ini, kjer so besedila izhajala v srbohrvaškem, nemškem in italijanskem jeziku, zasledili smo tudi besedila v angleškem in makedonskem jeziku. Monografije so večinoma izhajale v slovenskem jeziku. Zadnje in po mnenju številnih kritikov eno najpomembnejših monografskih del je Gotsko stensko slikarstvo, ki je izšlo leta 1972.
Monografije so tematsko ožje zasnovane. Teme, ki jih obravnava, so izrazito strokovne in avtor le redko poseže izven svojega primarnega področja - zgodovine umetnosti. Glavno področje zanimanja je stensko slikarstvo, ki mu je posvetil več del, kot so Monumen-ta artis Slovenicae I (1935), Monumenta artis Slove-nicae II (1938), Slikarstvo v Sloveniji: od 12. do sredine 16. stoletja (1969) in Gotsko stensko slikarstvo (1972). Med de l i, ki obravnavaj o sodobno umetnost,
pa velja omeniti Slovenske impresioniste (1970), ki so izšli v štirih jezikih (poleg slovenščine še v srbohrvaščini, angleščini in nemščini) in bili večkrat ponatisnjeni (1980, 1994).
Dr. Ste l e je sodeloval pri številnih razstavah tako v domovini kot tujini. Njegova besedila (biografske in kritične študije) so objavljali kot uvode v razstavne kataloge oz. razstavne prospekte (mdr. za serijo razstav Jožeta Gorjupa, razstave Božidarja Jakca, spominsko razstavo Jožeta Plečnika). Bilje med organizatorji razstave Umetnost v Jugoslaviji od prazgodovine do danes, ki je bi l a leta 1971 v Grand Pal al su v Parizu, in glavni urednik zbornika, ki je izšel ob tej pri l ožnosti. Obiskoval je razstave tako v domovini kot v tujini in o njih pisal poročila in strokovne kritike. V zadnjih letih je bil stalni gost na razstavah v Lausannu (bienale tapiserije, galerija pilotov itd.), o katerih je redno seznanjal slovensko strokovno javnost.
Sodeloval je pri pripravi številnih leksikonov in enciklopedij. Zasledili smo 1229 tovrstnih prispevkov, samo v obdobj u po letu 1966 smo našteli 78 gesel, ki jih je prispeval v 10. zvezek Slovenskega biografskega leksikona, 7. in8. knjigo Enciklopedije Jugoslavije ter 5. zvezek Enciklopedije likovnih umjetnosti. Vsi prispevki govorijo o umetnosti, zgodovini umetnosti ali pa gre za biografska besedila o osebnostih, ki so delovale na tem področju.
Čeprav ne sodijo v posebno kategorijo, pa v Stele-tovem delu vsebinsko izstopajo (oz. odstopajo) etnološki zapisi. Večinoma gre za besedila, ki jih je Stele zapisoval v času šolanja in študija. Pesmi je pošiljal Karlu Štreklju, da bi jih vključil v svojo zbirko Slovenske narodne pesmi. Zbiral je tudi pripovedno narodno gradivo, katerega del je bil objavljen v Etnologu pod naslovom Izročilo Tomaža Steleta, v celoti pa šele leta 2013 v knjigi Zlati hrib : pravljice in povedke iz Tunjic in okolice, ki jo je izdala Matična knjižnica Kamnik. Ka-snej e, ko smo se odločili za umetnostnozgodovinsko bibliografijo, je etnološki del iz nje izpadel.
Ste l e je kot avtor pogosto citiran, njegovo delo pa omenjajo številni avtorji. Med zapisi o Steletu je veliko člankov - recenzij, ki kritično obravnavajo njegova dela. Pri pripravi bibliografije smo naleteli tudi na gradivo o Francetu Steletu, o njegovem življenju in delu. Med njim je nekaj biografskih besedil, ki pa so večinoma izšla v njegovih poznih letih (npr. zapis Stele France v Slovenskem biografskem leksikonu (1971), Steletovim jubilejem posvečene publikacije), oz. v času ob njegovi smrti in po njej.
Zapis Steletovega imena
Krstnemu imenu France Stele je umetnostni zgodovinar sam dodal krativec pri zadnjem e-ju in se tako preimenoval v Franceta Steleta. Po pripovedovanju se je za tovrsten korak odločil zaradi sodelovanja s tujino, kjer so pogosto imeli težave pri pravilnem izgovarjanju njegovega imena. Tako pa je sam rešil dilemo. Vendar pri zapisovanju nili sam ni vedno upolabllal uradne variante, še večja pa je bila nedoslednost pri zapisovanju njegovega imena pri drugih avtorjih.
Zapis imena dr. Franceta Steleta se pojavlja v več različicah:
•	France Stele (uradna različica) se skupaj z različnimi oblikami nazivov (najpogosteje dr., akad. prof.,) in pripisov (spisal, zapisal, besedilo itd.) pred imenom oz. za njim ter okrajšavami pojavlja največkrat (v naši bibliografiji 109-krat).
•	France Stele (različica brez naglasov) se skupaj z različnimi oblikami nazivov in pripisov pred oz. za imenom pojavlja 47-krat.
•	France Stele (različica s krativcema) se skupaj z različnimi variantami nazivov in pripisov pred imenom pojavlja 10-krat.
•	France Stele (različica s krativcem pri Francetu) se pojavlja 2-krat.
•	Redko iz teksta ni razvidno, kako je dr. Stele označen oz. ni naveden kot avtor.
•	V starejših zapisih (pred letom 1966) se redko pojavljajo tudi različice France Stele, France Stele in celo France Stele z možnimi okrajšavami in pripisi (največkrat v sklonu - npr. Franceta Steleta).
•	Po veljavnem Slovenskem pravopisu se ime France Stele zapisuje brez naglasnih znamenj.
Umetnostnozgodovinski bibliografiji dr. Steleta pred letom 1966
Kot smo omenil i, sta že bil i obj avljeni dve umetnostnozgodovinski bibliografiji dr. Franceta Steleta. Gradivo za Umetnostnozgodovinsko bibliografijo dr. Franceta Ste leta : do konca 1958 so zbirali Vera Ba-loh, Majda Frelih, Romana Geiger, dr. Melita Pivec-Ste-le in France Ste l e ml. Pri pripravi sta torej sodelovala njegova žena in sin, verjetno pa je marsikateri nasvet prispeval dr. Stele sam. Bibliografija je razdeljena na dva de l a, pri čemer prvi del obsega objavljena samostojna besedila (članke, monografije itd.), razporejene kronološko glede na leto izida, drugi del pa vključuje prispevke za leksikone in enciklopedije. Prvi del bibliografije se zaključi z letom 1958 in pri zaporedni številki 554. Drugi del - prispevki v leksikone in enciklopedije niso oštevilčeni (bilo naj bi jih 579), izhajali pa so v domačih in tujih strokov nih de lih.
Prvi bibliografski zapisi v omenjeni bibliografiji segaj o v leto 1907, ko je France Ste l e, takrat še dij ak gimnazije v Kranju, objavil tri besedila o umetnosti v dijaškem listu Zora. Sledilo je nekaj objav v študentskem obdobj u (v letih 1910 in 1911). V času šolanja se je Stele veliko ukvarjal z zbiranjem ljudskih pesmi in narodnega pripovednega gradiva, kitu ni obravnavano. Intenzivnejša produkcija se je pričela z letom 1913, ko je Stele postal deželni konservator za Kranjsko. Vendar je prva svetovna vojna njegovo delo prekinila. Kmalu je bil namreč mobiliziran in že septembra 1914 pri Zelasianih v Galiciji ujet. Vojno ujetništvo je večinoma preživel v Sibiriji, kjerse je dodatno izobrazil in se preko Azij e, Severne Amerike in zahodne Evrope šele leta 1919 vrnil v domovino. Po vrnitvi je ponovno prevzel vodenje konservatorske službe. Zaradi pomanjkanja sredstev in majhnega števila sodelavcev je moral večino dela opraviti sam. Dodatno težavo je predstavljalo dejstvo, da je bilo področje konservator-stva in zaščite spomenikov med vojno brez nadzora, jugoslovanska zakonodaja za to področje pa sprva nerazvita. Službo konservatorja je opravljal do leta 1937
(po nekaterih podatkih 1938), ko je postal izredni profesor na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Stalnim in neprekinjenim objavam lahko sledimo od leta 1920 dale. Obdobje med obema vojnama (tj. obdobje 1920-1940) je zagotovo prvi vrhunec Steletovega ustvarjanja. Samo v tem obdobju je objavil preko 400 člankov in monografij. Med drugo svetovno vojno in v prvih letih po njej ni veliko objavljal, od začetka 50. let pa je število objav znova v porastu.
Umetnostnozgodovinsko bibliografijo dr. Franceta Steleta : iz nadaljevanja 1959-1965 je sestavil Luc Menaše. Tako kot predhodnica je razdeljena na dva dela: prvi del obsega članke, monografije itd., razporejene kronološko po letu izida; drugi del pa prispevke v leksikonih in enciklopedijah. Zaradi desetih podvojenih številk v starejši bibliografiji (37a, 114a itd.) se prvi del nadaljuje pri zaporedni številki 565. Konča se z letom 1966 in zaporedno številko 615, pri čemer so za zadnje, tekoče leto zajeta le tista besedila, ki so že izšla. Drugi del - članki v leksikonih in enciklopedijah - je v primerjavi s predhodno bibliografijo precej bolj podrobno razdeljen. Tako kot pri predhodnici so prispevki urejeni po posameznih izdajah (npr. Slovenski biografski leksikon, Enciklopedija Jugoslavije), novost pa je razporeditev po knjigah in letu izida. Uvedene so tudi zaporedne številke, začenši s številko 580. Avtor namreč obravnava vsakega od 579 zapisov v drugem delu Umetnostnozgodovinske bibliografije dr. Franceta Steleta : do konca 1958 (prve bibliografije) kot samostojen zapis, ki mu pripada zaporedna številka. S tem poskuša nadaljevati in sistematizirati predhodno začeto delo, dejansko pa uvaja dve ločeni številčenji znotraj ene bibliografije. Drugi del se konča pri zaporedni številki 1150.
Umetnostnozgodovinska bibliografija dr. Steleta za obdobje po letu 1966
Umetnostnozgodovinska bibliografija dr. Franceta Ste l eta za obdobj e po letu 1966, ki je sad našega raziskovalnega dela, obsega preko 250 zapisov in je zasnovana kot nadaljevanje predhodnih umetnostnoz-godovinskih bibliografij dr. Steleta.
Namen in glavno vodilo pri izdelavi sta bila oblikovati čim bolj celovito, zanesljivo in uporabno bibliografijo. Popisano je gradivo, ki nam je bilo dostopno v Sloveniji.
Vse bibliografske opise smo popisali po izvirniku. V redkih primerih, ko izvoda nismo uspeli dobiti v fizični obliki, so nam bili posredovani skenirani vzorci ali so nam opis gradiva posredovali strokovni delavci v institucijah, ki to gradivo hranijo. Priprava bibliografije je tako zahtevala veliko terenskega dela. Večkrat smo obiskali Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), Slovansko knjižnico, knjižnico Umetnostnozgodovin-skega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, knjižnico Informacijsko-dokumentacijskega centra za dediščino (INDOK centra) pri Ministrstvu za kulturo, Osrednjo humanistično knjižnico (oddelek za umetnostno zgodovino) ter knjižnico Narodne galerije. Obiskali smo še nekaj knjižnic, z drugimi smo sodelovali po elektronski
249
CO CO CD
25
250
pošti, nekaj gradiva pa smo naročili preko med knjižnične izposoje.
Tako kot predhodnici je bibliografija razdeljena na dva dela: prvi del obsega monografije ter objave v periodičnih publikacijah in zbornikih; v drugi del pa sodijo prispevki za leksikone in enciklopedije. Tudi kronološka ureditev po letih izida (velja za prvi del) in številčenje posameznih zapisov (ločeno številčenje prvega in drugega dela) sledita starejšim zgledom. Odločili smo se, da v obeh primerih številčenje nadaljujemo. Zato prvi del pričnemo pri zaporedni številki 616 in končamo z 789, drugi del pa se prične s številko 1151 in konča z 1229.
V	prvem de I u se bibliografija od svojih predhodnic v marsičem razlikuje. Najprej gre tu za samo obliko zapisa. Odločili smo se namreč za uporabo bibliografskega opisa, ki ustreza standardom ISBD (Mednarodni standardni bibliografski opis) in vsebuje sledeče elemente: naslov, navedba odgovornosti, lokacija in opom be. Ker gre za osebno bibliografijo, je avtorstvo v zapisih navedeno za poševno črto, tudi kadar je Stele so avtor. Podat ki, ki ni so bi li navede ni na objavlje nem delu, so vpisani v oglati oklepaj. Drugačna je tudi razporeditev posameznih zapisov. V bibliografiji si znotraj posameznega leta sledijo najprej opisi monografij, nato člankov; oboji so razporejeni po abecedi glede na stvarni naslov. Tako smo vzpostavili strog red in jasno strukturo zapisov. Separati in ponovne izdaje posameznih del so obravnavani kot samostojni zapisi.
Glede na tip gradiva bibliografija vsebuje: monografije, prispevke v zbornikih in objave v periodiki. Glede na vsebino bi lahko objave v periodiki razdelili na članke v strokovnih publikacijah (mdr. Zbornikza umetnostno zgodovino, Argo, Sinteza) ter objave v časnikih (mdr. Delo, Naši razgledi, Večer, Ljubljanski dnevnik).
V	drugem delu sledimo Umetnostnozgodovinski bibliografiji dr. Franceta Steleta : iz nadaljevanja 19591965. Opisi so razpo Iejeni po posameznih publikacijah (npr. Slovenski biografski leksikon) in si sledijo kronološko.
I. del: monografije, članki in prispevki
1966_
Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih: kulturnozgodo-616. vinski poskus / spisal France Stele. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966. - 171 str.
617.
618.
Ptujska gora / opisal France Stele. - Ljubljana : Zadruga katoliških duhovnikov SFRJ v Ljubljani, 1966. -134 str._
Slovenia : Gorenjska / texts by France Stele (History of Art), France Planina (Geographyand Economy), FrančekSaje (History), Viktor Petkovšek (Botany), Miha Potočnik, France Cven-kel. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1966. - 79 str. Slovenija : Gorenjska / tekstove priložili France Stele (istorija umetnosti), France Planina (geografija i privreda), Franček
619.	Saje (istorija), Viktor Petkovšek (botanika), Miha Potočnik, France Cvenkel. - Ljubljana : Državna založba Slovenije,
_1966. - 79 str._
Slovenija : Primorska in Notranjska / tekste prispevali France Stele (umetnostna zgodovina), France Planina (geografija in
„OA gospodarstvo), Franček Saje (zgodovina), Viktor Petkovšek
620.
(botanika), V. Bohinec (speleologija), Ferdo Gestrin (zgodovina Pirana). - Ljubljana : Založila Državna založba Slovenije,
_1966. - 92 str._
Slowenien : Gorenjska / texte von France Stele (Kunstgeschichte), France Planina (Geographie und Wolkswirtschaft),
621.	Franček Saje (Geschichte), Viktor Petkovšek (Botanik), Miha Potočnik, France Cvenkel. - Ljubljana : Založila Državna zalo_žba Slovenije, 1966. - 79 str._
Arhitekt Otto Rothmayer : ob smrti Plečnikovega učenca in sodelavca/France Stelè
622.	V : Naši razgledi : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 15, št. 21 (5. novembra 1966), str. 440-441
623.
624.
625.
627.
628.
629.
II. bienale tapiserije v Lausanne / France Stele V : Sinteza. - Leto 1, št. 4 (1966), str. 88, 91
Il pittore Giuseppe Tominz : introduzione di Guido Manzini
/ France Stelè
V : Studi Goriziani : Gorizia. - Vol. 39 (1966), str. 3-11 Separat
Iz konservatorskih spominov/ France Stele V: Varstvo spomenikov 10: Steletov zbornik. - Leto 10 (1965 (66)), str. 13-38 Separat
Prizidek prizidka: univ. prof. dr. France Stele / France Stele V : Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska 626. in kulturna vprašanja. - Letnik 15, št. 13 (7. julija 1966), str. 277
Članek vsebuje mnenja različnih avtorjev
XVII. generalna skupščina AICA/ France Stele V : Sinteza. - Leto 1, št. 4 (1966), str. 82
Slikar Josip Tominc/ Francè Stelè V : Goriška srečanja.- Leto 1, št. 2 (1966), str. 37-39
[Slikar, grafik in kipar Jože Gorjup] / France Stele V : Jože Gorjup. - Krško : Galerija Krško, 1966. - 4. str. Zloženka
Priložen vložni list s seznamom del
Sodobna jugoslovanska grafika = The modern Yugoslav 630. graphic art / France Stele
V : Sinteza. - Leto 1, št. 4 (1966), str. 21-28
Ustvarjalne dileme: govorijo Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada: France Stele / France Stele 631. V : Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 15, št. 3 (2. februarja 1966), str. 58
632.
633.
634.
635.
636.
640.
642.
644.
Vojislav Mole - osemdesetletnik/ France Stele V : Delo. - Letnik 8., št. 341 (17. 11. 1967) , str. 5
Vtisi iz Poljske / France Stele
V : Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 15, št. 16 (27. avgusta 1966), str. 330-331
1967
Arh. Jože Plečnik v Italiji 1898-99 / France Stele. - Ljubljana : Slovenska matica, 1967.-313 str.
Slovenija : Dolenjska in Bela krajina/tekste prispevali France Stele (umetnostna zgodovina), France Planina (geografija in gospodarstvo), Franček Saje (zgodovina), Niko Kuret (folklora). - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1967. - [48] str.
Branko Fučic: Istarske freske. Zagreb 1963 / France Stele V : Argo : Informativno glasilo za antiko in zgodnji srednji vek, zgodovino umetnosti in muzeologijo. - Leto 4-6 (1965-1967), str. 17-18
XIX. mednarodni sestanek umetnostnih kritikov (AICA) /
637.	Fran ce Ste le
_V : Sinteza. - Leto 2, št. 8 (1967), str. 74-75_
Dr. Ljubo Karaman: o djelovanju domače sredine u umjetno-sti hrvatskih kraljeva. Zagreb 1963 / France Stele
638.	V : Argo : Informativno glasilo za antiko in zgodnji srednji vek, zgodovino umetnosti in muzeologijo. - Leto 4-6 (1965-1967),
_str. 15-16_
Emilijan Cevc : Srednjeveška plastika na Slovenskem: od začetka do zadnje četrtine 15. stoletja. Slovenska Matica,
639 Ljubljana 1963./ France Stele
V : Argo : Informativno glasilo za antiko in zgodnji srednji vek, zgodovino umetnosti in muzeologijo. - Leto 4-6 (1965-1967), str. 13-15
Franjo Baš / France Stele V : Sinteza. - Leto 2, št. 7 (1967), str. 63-64
Korreferat zum Thema »Stil und Überlieferung bei Restaurierungen historischer Baudenkmäler« / von France Stele 641. V : Stil und Überlieferung in der Kunst des Abendlandes. Akten des 21. internationalen Kongresses für Kunstgeschichte
_in Bonn 1964. - Berlin : [s. n.], 1967, str. 322-328_
Korreferat zum Thema »Stil und Überlieferung bei Restaurierungen historischer Baudenkmäler« / von France Stele V : Stil und Überlieferung in der Kunst des Abendlandes. Akten des 21. internationalen Kongresses für Kunstgeschichte in Bonn 1964. - Berlin : [s. n.], 1967, str. 322-328 Separat
Likovni spomeniki vSloveniji do 1941 = Plastic art monu-643. ments in Slovenia until 1941 / France Stele V : Sinteza. - Leto 2, št. 7 (1967), str. 8-15
Marjan Mušič : Veliki arhitekti II. / France Stele V : Dialogi. - Letnik 3., št. 7-8, (1967), str. 413-415
Picassove razstave v Parizu: Michelangelo 20. stoletja / 645. Fran ce Ste le
V : Delo. - Letnik 9, št. 60 (4. 3. 1967), str. 19
[Predgovor] / France Stele
V	: Jože Gorjup : 1907-1932 : izdano za spominsko razstavo
646.	v Dolenjski galeriji ob 60-letnici Gorjupovega rojstva in 35-let-nici njegove smrti. - Kostanjevica na Krki: Dolenjski kulturni festival; Gorjupova galerija, 1967. - str. 1-5
Slikar in kipar Jože Gorjup / France Stele
„V : Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska
647.
in kulturna vprašanja. - Letnik 16, št. 20 (21. oktobra 1967),
_str. 576-577_
Slikar Jožef Tominc/ France Stele
648.	V : Jožef Tominc : 1790-1866. - Ljubljana : Narodna galerija, _1967. - str. [11]-22_
[Slikar, grafik in kipar Jože Gorjup] / France Stele
„ .„ V : Jože Gorjup. - Zagorje ob Savi : Delavski dom, 1967. - 4.
649.
str.
Zloženka
[Slikar, grafik in kipar Jože Gorjup] / France Stele
650.	V : Jože Gorjup. - Trbovlje : Delavski dom, 1967. - 4. str. _Zloženka_
[Slikar, grafik in kipar Jože Gorjup] / France Stele
V	: Jože Gorjup. - Šoštanj : Napotnikova galerija, 1967. - 4. str. Zloženka
Priložen vložni list s seznamom del
651.
1867-1967 : Ivan Grohar: ob stoletnici rojstva / France Stele V : Delo. - Letnik 9, št. 162 (17. 6. 1967), str. 18
652.
III. bienale tapiserije v Lausannu / France Stele V : Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 16, št. 17 (9. september 1967), str. 479
653.
654.
655.
659.
660.
III. bienale tapiserije v Lausannu / France Stele V : Sinteza. - Leto 2, št. 8 (1967), str. 71-72, 79
Zakaj naslov Ars Sloveniae? / Fr. Stele V : Delo. - Letnik 9, št. 181 (6. 7. 1967), str. 7
Življenje in delo Pietra Brueglerja / France Stele 656. V : Felix Timmermans. Pieter Bruegel : hvalnica življenja. Maribor: Obzorja, 1967.-str. 7-25
1968
Slovenia : Primorska and Notranjska / texts by France Stele (History of Art), France Planina (Geography and Economy),
657.	Franček Saje (History), Viktor Petkovšek (Botany), V. Bohinec (Speleology), Ferdo Gestrin (History of Piran). - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1968. - 92 str.
Slovenija : Primorje i Notranjska / tekstove priložili France Stele (istorija umetnosti), France Planina (geografija i privre-
658.	da), Franček Saje (istorija), Viktor Petkovšek (botanika), V. Bohinec (speleologija), Ferdo Gestrin (istorija Pirana). - Ljubljana
_: Državna založba Slovenije, 1968. - 92 str._
Slovenija : Primorska in Notranjska/tekste prispevali France Stele (umetnostna zgodovina), France Planina (geografija in gospodarstvo), Franček Saje (zgodovina), Viktor Petkovšek (botanika), V. Bohinec (speleologija), Ferdo Gestrin (zgodovina Pirana). - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1968. - 92 str.
Slowenien : Primorska und Notranjska / texte von France Stele (Kunstgeschichte), France Planina (Geographie und Wolkswirtschaft), Franček Saje (Geschichte), Viktor Petkovšek (Botanik), V. Bohinec (Höhlenkunde), Ferdo Gestrin (Geschichte von Piran). - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1968. - 92 str.
251
Arhitekt Jože Plečnik: ob spominski razstavi v Novem mestu / France Stele
661. V : Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 17, št. 11 (8. junija 1968), str. 328-329
662.
Božidar Jakac / France Stele
_V : Delo. - Letnik 10, št. 334 (8. 12. 1968), str. 10_
Božidar Jakac: slikar grafik / biografska in kritična študija Fran ce Ste le
663.	V : Božidar Jakac : slikar grafik. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, Jajce : Muzej II. zasjedanja AVNOJ-a, 1968. - str.
_9-46_
Božidar Jakac: slikar i grafičar / biografska i kritička studija od France Stele
664.	V : Božidar Jakac : slikar i grafičar. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, Jajce: Muzej II. zasjedanja AVNOJ-a, 1968. - str. 9-42
665.
Gotsko kiparstvo Emilijana Cevca / France Stele
_V : Delo. - Letnik 10, št. 154 (6. 6. 1968), str. 11_
K problematiki Ljubljanskega gradu / France Stele 666. V : Ljubljanski grad: ureditvene naloge na Ljubljanskem gra-
_du. - Ljubljana: Mestni svet, 1968. - [16] f._
Marjan Mušič: Veliki arhitekti / France Stele V : Sinteza. - Leto 3, št. 12 (1968), str. 46-47
669.
671.
672.
674.
252
676.
677.
Od obliča do velemojstra / France Stele 668. V : Arhitekt Jože Plečnik : ob njegovi spominski razstavi v
_Ljubljani. - Ljubljana: Delavska enotnost, 1968, str. [I.-VIII.]
Štefka Cobelj: Baročni slikarji Straussi / France Stele V : Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 17, št. 18 (21. septembra 1968), str. 540
Umetnik-fotograf Peter Kocjančič/ France Stele 670. V : Peter Kocjančič : dobitnik godišnje nagrade za fotografiju.
_- Beograd : Foto-savez Jugoslavije, 1968. - str. 3-10_
Umetnost v Slovenskem prostoru / France Stele V : IV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. - Ljubljana, 1968.-str. 1-[11] Ločena paginacija
Zasidrana v razvoju slovenske zavesti / France Stele V : Delo. - Letnik 10, št. 279 (11. 10. 1968), str. 5 Slavnostni govor ob 50. letnici Narodne galerije in odprtja razstave »Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem«
1969
Celjski strop : umetnostno zgodovinska studija o stropu v 673. »stari grofiji« v Celju / France Stele. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970. - 40 str.
Slikarstvo v Sloveniji : od 12. do srede 16. Stoletja / France
_Stele. - Ljubljana: Slovenska matica, 1969. - 361 str.
Barok / France Stele 675. V : Umetničko blago Jugoslavije. - Beograd: Jugoslavija; Za_greb : Grafički zavod Hrvatske, 1969. - str. 347-366
Božidar Jakac / France Stele V : Srečanja. - Leto 4., št. 21/22 (1969), str. 29-32
Božidarju Jakcu: ob sedemdesetletnici življenja / France Ste le
V : Božidar Jakac: retrospektivna razstava ob njegovi 70-let-nici. - Ljubljana : Moderna galerija; Slovenj Gradec: Umetnostna galerija, 1969.-str. [3-6]
678.
679.
IV. bienale tapiserije v Lausannu / France Stele
V	: Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 18, št. 18 (19. septembra
1969), str. 542_
IV. bienale tapiserije v Lausannu / France Stele
_V : Sinteza. - Leto 4, št. 15 (1969), str. 81-82_
Dober uvod v zgodovino evropskega slikarstva / France
680.	Ste le
_V : Večer.- Letnik 25, št. 287 (11. 12. 1969), str. 17
Dve knjigi Tivadarja Artnerja: srečanje z antično in srednje-
681.	veško umetnostjo / Fr. Stele
_V : Delo. - Letnik 11, št. 235 (28. 8. 1969), str. 12_
Gojmir Anton-Kos : uvod v katalog razstave v Celju / France Ste le
V	: Gojmir Anton Kos. - Celje: Likovni salon, 1969
Razstavni katalog_
Gotsko stensko slikarstvo v Ptuju in minoritska cerkev /
Fran ce Ste le
V: Poetovio-Ptuj 69-1969: zbornik razprav ob tisočdevetsto-letnici. - Maribor: Obzorja, 1969. - str. 120-135
682.
683.
Gotsko stensko slikarstvo v Ptuju in minoritska cerkev /
Fran ce Ste le
684. V: Poetovio-Ptuj 69-1969: zbornik razprav ob tisočdevetsto-letnici. - Maribor: Obzorja, 1969. - str. 120-136 Separat
685.
687.
Izšla je zgodovina umetnosti v treh knjigah / France Stele
_V : Delo. - Letnik 11., št. 311 (13. 11. 1969), str. 12
Koper, Izola, Piran: Stane Bernik, Organizem slovenskih 686. obmorskih mest / France Stele
_V : Delo. - Letnik 11, št. 23 (25. 1. 1969), str. 18_
Ljubljanska verzija velike ikone sv. Nikolaja iz Barija / Fran ce Ste le
V: Zbornik Svetozarja Radojčica. - Beograd: Filozofski fakul-
_tet, Odeljenje za istoriju umetnosti, 1969. - str. 287 - 293
Ljubljanska verzija velike ikone sv. Nikolaja iz Barija /
Fran ce Ste le
688.	V: Zbornik Svetozarja Radojčica. - Beograd: Filozofski fakultet, Odeljenje za istoriju umetnosti, 1969. - str. 287 - 293
_Separat_
Michael Levey: Zgoščena zgodovina slikarstva od Giotta do
689.	Cezanna/France Stele
V : Delo. - Letnik 11, št. 332 (7. 12. 1969), str. 6
690.
Ob 60. letnici Lojzeta Spacala / France Stele
_V : Sinteza. - Leto 4, št. 13/14 (1969), str. 124-127
Odkritja in presenečenja: govori umetnostni zgodovinar, akademik prof. dr. h. c. France Stele / Andrej Arko; [France
691.	Ste le]
V	: Delo. - Letnik 11, št. 349 (25. 1. 1969), str. 7 _Intervju_
Oris zgodovine slikarstva v Sloveniji / France Stele
V	: V. seminar slovenskega jezika - literature in kulture:
692.	predavanja o slovenskem jeziku in kulturi. - Ljubljana, 1969. - str. 1-[13]
_Ločena paginacija_
[Predgovor] / France Stele
693.	V: Reprodukcije Ricordi. - Ljubljana: Državna založba Slove_nije; Zagreb : Naprijed, 1969. - str. [3]_
Pot k vrednotam naše kul turne de dišči ne : izšla je »Gotska
694.	arhitektura« dr. Ivana Komelja / France Stele
V	: Delo. - Letnik 11, št. 343 (18. 12. 1969), str. 11
695.
696.
Preudarno združevati novo in staro: kaj misli o naši cerkveni umetnosti, o koncilu, o današnji mladimi prof dr. France Stele? Njegovi odgovori uredniku družine za naše bralce
V	: Družina - verski list.- Letnik 19, št. 1 (11. januarja. 1970), str. 8
Pogovor/intervju_
[Slikar, grafik in kipar Jože Gorjup] / France Stele
V	: Jože Gorjup. - Piran : Mestna galerija, 11. 7. 1969 - 22. 7. 1969
_Plakat/prospekt_
Spomeniško varstvo v Sloveniji do leta 1941 / France Stele 697. V : Časopis za zgodovino in narodopisje 1969: Bašev zbor_nik. - Letnik 5. (XL) (1969), str. 535-539_
Spremna beseda / France Stele 698 V: Marko Marin. O prisotnosti portretov Franceta Prešerna. - Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,
_1969. - str. 5-6_
Spremstvo Marinovi študiji o Prešernovemu portretu / Fran ce Ste le
699. V : Ljubljanski dnevnik [Dnevnik].- Letnik 19, št. 319 (23.11. 1969)
_Priloga_
Sv. Nikolaj v Žužemberku - tragičen primer »varstva spomenikov« = St. Nicolaus in Žužemberk / France Stele
V	: Starinar : organ arheoloskog instituta. Nova serija, št. 20 (1969), str. 355-362
700.
Sv. Nikolaj v Žužemberku - tragičen primer »varstva spomenikov« = St. Nicolaus in Žužemberk / France Stele
701.	V : Starinar : organ arheoloskog instituta. Nova serija, št. 20 (1969), str. 355-362
_Separat_
[Uvod] / France Stele
V	: Novo mesto v sliki in risbi : retrospektivna razstava v
702.	počastitev umetnikove sedemdesetletnice. - Novo mesto: Dolenjski muzej; [Kostanjevica na Krki]: Galerija Božidar Jakac,
_1969. - str. [1-6]_
Valvasorjevo grafično delo / France Stele
703.	V : Mirko Rupel. Valvasorjevo berilo. - Ljubljana: Mladinska _knjiga, 1969. - str. 517-545_
Valvasorjevo grafično delo / France Stele
V	: Mirko Rupel. Valvasorjevo berilo. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969. - str. 517-545 Separat
704.
1970
Slovenia : Dolenjska and Bela krajina / texts by France Stele (History of Art), France Planina (Geography and Economy), Franček Saje (History), Niko Kuret (Folklore). - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1970. - [52] str.
705.
Slovenija : Dolenjska i Bela krajina / tekstovi France Stele (istorija umjetnosti), France Planina (geografija i privreda), Franček Saje (istorija), Niko Kuret (folklor). - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1970. - [52] str.
706.
Slovenija : Štajerska, Koroška in Prekmurje / tekste prispevali France Stele in Emilijan Cevc (umetnostna zgodovina), 707. France Planina (geografija in gospodarstvo), Franček Saje (zgodovina). - Ljubljana: Založila Državna založba Slovenije, 1970. - [96] str.
Slovenski impresionisti / izborslik in spremna beseda
708.	France Stele. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970. _- [203] str._
Slowenien : Dolenjska und Bela Krajina = Slowenien : das Unterland und die Weisse Mark / texte France Stele
709.	(Kunstgeschichte), France Planina (Geographie und Volkswirtschaft), Franček Saje (Geschichte), Niko Kuret (Folklore). - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970. - [52] str.
710.	Arhitekt Ejnar Dyggve / France Stelè V : Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'historire de l'art. - Leto 8 (1970), str. 255
711.	Barok / France Stelè V : Umetnostni zakladi Jugoslavije. - Beograd : Jugoslavija; Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1970. -str. 347-366
712.	Dr. Antonrn Matejček/ France Stelè V : Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'historire de l'art. - Leto 8 (1970), str. 255-256
713.	Dr. Fritz (Friedrich) Saxl / France Stelè V : Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'historire de l'art. - Leto 8 (1970), str. 261-262
714.	Dr. Janez Veider / France Stelè V : Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'historire de l'art. - Leto 8 (1970), str. 246-247
715.	Dr. Josip Klemenc / France Stelè V : Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'historire de l'art. - Leto 8 (1970), str. 254-255
716.	Dr. Otto Benesh / France Stelè V : Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'historire de l'art. - Leto 8 (1970), str. 258-259
Emblematika : zrcalo duhovnih razpoloženj baročnega človeka / France Stele
717.	V : Naši razgledi : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 19, št. 13 (3. julija 1970), str.
_400_
Gabriel Millet / France Stelè
718.	V : Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'historire de _l'art. - Leto 8 (1970), str. 261_
Govor ob otvoritvi nove gotske kapele v celjski opatijski cerkvi : 13. decembra 1969 / France Stele V : Celjski zbornik 1969-70. - Celje : Svet za kulturo in zna_nost Skupščine občine Celje, 1970. - str. 267-271_
La comunicazione del prof. Stelè : il prof. Stelè, parlado, poi della Corrente friulara nella pittura munale gotica slovena, cosi si è espresso / Stelè
720.	V : 1° Convegno internazionale di storici dell' arte sul tema
: »La pittura trecentesca in Friuli eirapporti con la cultura fu-gurativa delle regioni confinati«. - Udine : Provincia di Udine,
_Comitato scambi culturali, 1970. - str. 48-52_
Osemdesetletnica Vojislava Moleta / France Stelè
721.	V : Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'historire de l'art. - Leto 8 (1970), str. 9-26
719.
722.
8000 let umetnosti in trenutek 1970: pogovor z dr. Francetom Steletom, komisarjem razstave v Grand Palaisu / France Ste le
_V : Delo. - Letnik 11, št. 343 (10. 12. 1970), str. 17
Predgovor / France Stele 723. V: Reprodukcije: Ricordi. - Ljubljana: Državna založba Slove_nije; Zagreb : Naprijed, 1970. - str. [5]_
CO CO
o 25
CD
253
Razgovor o polemiki o dozdevnem novem Prešernu : akademik prof. dr. France Stele je razložil nekaj svojih stališč/
724.	Miran Sattler;
V	: Ljubljanski dnevnik [Dnevnik]. - Letnik 20, št. 15 (18.1. _1970), str. 10_
Slovenska umetnostna zgodovina po 1.1920/ France Stelè
725.	V : Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'historire de _l'art. - Leto 8 (1970), str. 27-44_
Slovenska zgodovina umetnosti v sodobnem zrcalu / France Stele
726.	V : Naši razgledi : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 19, št. 11 (5. junija 1970), str.
_332_
Tretji mednarodni salon galerij pilotov v Lausannu / France
727.	Ste lè
V	: Sinteza. - Leto 5, št. 18/19 (1970), str. 77-78
1971
728.
Slovene impressionsits/ France Stele. - Ljubljana: Državna
_založba Slovenije, 1971. - [203] str._
Slovenija : portret v podobi / tekste so prispevali France Ste le (umet no stna zgo dovi na), Fran ce Pla ni na (ge ografija in gospodarstvo), Ferdo Gestrin (zgodovina), Franček Saje 729. (zgodovina NOB), Viktor Petkovšek (botanika), V. Bohinec (speleologija), Niko Kuret (folklora), Miha Potočnik, France Cvenkel, Emilijan Cevc in Ivan Bratko. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1971. - 383 str.
730.
731.
Slowenische Impressionisten / France Stele. - Ljubljana:
Državna založba Slovenije, 1971. - [203] str._
Barok / France Stele
V	: Umjetnost na tlu Jugoslavije od praistorije do danas. - Beograd : Jugoslavija, izdavački zavod; Sarajevo: Sarajevopublic,
1971. - str.187-197, 203-205, 207-218, XXIII._
Baroque style / France Stele
V	: Art on the soil of Yugoslavia from prehistoric timer to the present. - Beograd : Jugoslavija, izdavački zavod; Sarajevo: Sarajevopublic, 1971. - str.187-197,203-205,207-218, XXIII.
732.
Die Istrische Lokalschule der Gotischen Wandmalerei /
France Stele
733. V : Estrato da »Studi di storia dell'arte in onore di Antonio Morassi«. -Venezia: Alfieri, 1971. - str. 57-68
_Separat_
Die Istrische Lokalschule der Gotischen Wandmalerei /
France Stele
V : Studi di storia dell'arte in onore di Antonio Morassi. - Venezia : Alfieri, [1971], str. 57-68
734.
Evropska umetnost okrog l. 1925 / France Stele V : Sinteza. - Leto 6, št. 20 (1971), str. 73
735.
Lesorez na Slovenskem 1541-1970 / France Stele V : Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 20, št. 4 (26. februarja 1971), str. 114
736.
Lojzetu Dolinarju v slovo / Francè Stelè V : Letopis SAZU 1970. - Letnik 21 (1971), str. 111-113
737.
254
Marjan Mušič, Arhitektura slovenskega kozolca / France 738. Ste le
V : Sodobnost. - Letnik 19, št. 4 (april 1971). - str. 418-420
[Mojster fotografije Peter Kocjančič] / France Stele 739 V : Peter Kocjančič : fotografija. - Kranj : Gorenjski muzej; Galerija v mestni hiši, 1971
_Zloženka_
Nisem bil prisiljen spreminjati svojih sodb / Toni Tršar;
V	: Ljubljanski dnevnik [Dnevnik]. - Letnik 21, št. 49 (20.2. 1971) , str. 5
Intervju_
Peter Kocijančič: razstava umetniške fotografije galerija salon Meblo april 1971 / France Stele
V	: Srečanja: revija za družbena vprašanja. - Leto 6, št. 28 (1971), str. 63-64
740.
741.
742.
Peter Kocjančič v Galeriji Mestne hiše / France Stele
V	: Glas [Gorenjski glas].-št. 45 (12.6.1971), str. 8 Peti mednarodni bienale tapiserije / France Stele
V	: Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 20, št. 18 (24. septembra 1971), str. 548
743.
V. mednarodni bienale tapiserije v Lausannu / France Stelè V : Sinteza. - Leto 6, št. 21/22 (1971), str. 87-88
744.
Prašanjeto na sistematizacijata na istorijata na umetnosta na Južnite Sloveni / France Stele
745.	V : Iljuda godini od vostanieto na komitopulite i sozdavanjeto na samoilovata država. - Skopje: Institut za nacionalna istori-
_jo, 1971, str. 171-184_
Umetnost Jugoslavije v očeh Francozov / [France Stele]
746.	V : Večer. - Letnik 27, št. 76 (1. 4. 1971), str. 16 _Kot avtor naveden v Umetnostnozgodovinskem zborniku
»Umetnost v Jugoslaviji od prazgodovine do današnjih dni« v Parizu : govori generalni komisar razstave akademik France 747 Stele / pogovor Naših razgledov
V	: Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 20, št. 6 (26. marca 1971), str.
_184 in 173_
Umetnost v Jugoslaviji od prazgodovine do naših dni / Fran ce Ste le
V	: Koledar Mohorjeve družbe za prestopno leto 1972. - Celje : [Mohorjeva družba], 1971, str. 119-126
748.
Uvodna beseda / France Stele V : Ivan Stopar. Opatijska cerkev v Celju : načela restavracije 749. in umetnostnozgodovinski rezultati obnovitvenih del v letih 1963 do 1969. - Celje : Svet za kulturo in znanost Skupščine občine Celje, 1971. - str. 5-6
1972
Gotsko stensko slikarstvo / razprave France Stele. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1972. - [107] str.
750.
Slowenien : Ein Porträt in Wort und Bild / texte wurden bere-itgesteilt von France Stele (Kunstgeschichte), France Planina (Geographie und Wirtschaft), Ferdo Gestrin (Geschichte), Franček Saje (Geschichte des nationalen Bufreiungskam-pfes), Viktor Petkovšek (Botanik)), V. Bohinec (Speläologie), Niko Kuret (Folklore), Miha Potočnik, France Cvenkel, Emilijan Cevc und Ivan Bratko. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1972. - 383 str.
751.
Slowenien : Štajerska, Koroška und Prekmurje / texte France Stele und Emilijan Cevc (Kunstgeschichte), France Planina (Geographie und Volkswirtschaft), Franček Saje (Geschichte). - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1972. - 95 str.
752.
Evropski umetnostno zgodovinski leksikon Luca Menašeja
753.	/ France Stelè
_V : Delo. - Letnik 13, št. 38 (10. 2. 1972), str. 13_
Knjiga o Plečniku : Marko Pozzetto: Jože Plečnik e la scuola di Otto Wagner. Albra Editrice, Torino 1968/ France Stele
754.	V : Naši razgledi : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 21, št. 2 (28. januarja 1972),
_sîriZ_
Koprske novoletne voščilnice Božidarja Jakca / France Ste lè
V : Obala : revija za družbeno-gospodarska vprašanja in kultu_ro. - Št. 14 (1972), str. 51_
Lojzetu Dolinarju v slovo / France Stele 756 V : Naši razgledi : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. - Letnik 21, št. 1 (14. januarja 1972), str. 15-16
1974
755.
Peter Kocjančič: retrospektivna razstava / France Stele V : Peter Kocjančič: retrospektivna razstava. - Kranj: Gorenjski muzej; Ljubljana: Kabinet slovenske fotografije, 1972 Predgovor
757.
Predgovor / France Stele
758.	V : Gorše : retrospektivna razstava : 1924-1972. - Kostanjevi_ca na Krki : Dolenjski kulturni festival, 1972. - str. [3-21]
Slikar Johannes AqUila de RakespUrga / France Stele
759.	V : Zbornik za likovno umetnost 8. - Novi Sad : Matica Srpska, _1972. - str. 165 -178_
Slikar Johannes AqUila de RakespUrga / France Stele V : Zbornik za likovno umetnost 8. - Novi Sad : Matica Srpska, 1972. - str. 165 - 175 Separat
760.
Umetnost na ozemlju Jugoslavije: od prazgodovine do da-
761.	nes / France Stele
_V : Obzornik. - Št. 1 (1972), str. 52-57_
Umetnost na ozemlju Jugoslavije od prazgodovine do da-
762.	nes / France Stele
_V : Sinteza. - Leto 7, št. 23 (1972), str. 60-61_
Uvod / France Stele
763.	V : Marijan Zadnikar. Srednjeveška arhitektura kartuzijanov. -_Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1972.-str. 7-8_
Življenje in delo Franceta Goršeta / Franc Stele
764.	V: Svobodna Slovenija = Eslovenia libre. - Letnik 31 [25], št. _37 (1972), str. 1-3_
1973_
Slowenia : a portrait / texts contributed by France Stele and Emilijan Cevc (art history), France Planina (geography and forestry), Franček Saje (economy). - Ljubljana : Državna založba
_Slovenije, 1973. - 383 str._
Gotsko stensko slikarstvo na Koroškem / France Stele 766. V : Koroški kulturni dnevi I. : zbornik predavanj. - Maribor : Obzorja, 1973. - str. 236-241
765.
767.
Gotsko stensko slikarstvo na Koroškem / France Stele
V	: Koroški kulturni dnevi I. : zbornik predavanj. - Maribor : Obzorja, 1973. - str. 236-241
_Separat_
Zur Geschichte der Erforschung der Spätmittelalterlichen 76g wand-malerei in den Ostalpenländern / France Stele
V	: Beiträge zur Kunstgeschichte und Denkmalpflege. - Wien; Stuttgart: Wilhelm Braumüller, 1973.-str. 162-171
Jože GorjUp / France Stele 769. V: Stalna zbirka v Kostanjeviškem gradu. - Kostanjevica na
_Krki: Galerija v Kostanjeviškem gradu, 1974. - str. [2-6]
Oris zgodovine slikarstva v Sloveniji / France Stele 770 V : Slovenski jezik, literatura in kultura: informativni zbornik.
-	Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1974. _- str. 266-277_
Oris zgodovine slikarstva v Sloveniji / France Stele V : Slovenski jezik, literatura in kultura: informativni zbornik. 771. - Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1974.
-	str. [266-277] Separat
772.
1975
773.
774.
1976
775.
1979
777.
Tone Kralj / France Stele
V : Dolenjski list. - Leto 25, št. 49 (5. decembra 1974), str. 6-7
Jože GorjUp: slikar, grafik, kipar / France Stele
V	: Primorski dnevnik. - Leto 31, št. 9 (12. 1. 1975), str. 5, 8 Peter BreUgel: boj med pustom in postom / po Fr. Steletu prired. A. V.
V	: Obzornik. - Št. 9 (1975), str. 694-697
Priredila Angela Vode_
[Citati iz Steletovih člankov za Dom in svet iz let 1928 in 1929] / France Stele
V : Miha Maleš. Rdeče lučke ali Risbe o ljubezni. - Koper: Založba Lipa, 1976. - [na ovoju]
Božidar Jakac: Biografska in kritična študija. Ljubljana & Jajce 1968, str. 30, 32. / France Stele 776. V : Božidar Jakac: jubilejna razstava 1979. - Ljubljana: Mc derna galerija, 1979, str. LXXIII. Citiran odlomek in prevod odlomka v francoščino
1980
Slovene impressionists / compiled by France Stele. - St. Pa_ul, Minnesota : Control Data Arts, 1980. - [197] str._
Slovenski impresionisti / izborslik in spremna beseda
778.	France Stele. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980. _- [197] str._
1983_
Latinski rukopisi u Sloveniji / France Stele
779.	V: Minijature. - Beograd: Izdavački zavod Jugoslavija; Zagreb : Spekter; Mostar : Prva književna komuna, 1983. - str. 33-35
1985_
Predavanje o narodopisnem zbirateljskem delU / France Ste le
780. V: Traditiones: zbornik inštituta za slovensko narodopisje. -Leto 14 (1985), str. 128-134 Govor z dne 28. junija1906
255
781.
783.
784.
787.
Umetnost in obrt / France Stele V : Loški razgledi. - Leto 32 (1985), str. 17-26
Umetnost in obrt / France Stele 782. V : Loški razgledi. - Leto 32 (1985), str. 17-26 Se pa rat
1986
Od obliča do velemojstra = Du rabot au grand maître / France Stelè
V : Arhitekt Jože Plečnik : katalog ob spominski razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani 1968:2. natis ob razstavi arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču 1986. - Ljubljana : Delavska enotnost, 1986, str. [I.-XV.]
1993
ArchitectUra perennis / France Stele V: Architectura perennis. - [Ljubljana: TDS DESSA, 1993]. str. 5-228
Faksimile izvirne izdaje
Esej o arhitektUri / France Stele 785. V : Napori. - [Ljubljana : TDS DESSA, 1993]. - str. 9-131 Faksimile izvirne izdaje
1994
Slovenski impresionisti = Slovene Impresionists / izbor slik 786. in študija, selection of pictures and study dr. France Stele. -
_Ljubljana : Co Libri, 1994. - [204] str._
Srednjeveška cerkvena arhitektura v Sloveniji do leta 1430
: z dopolnitvami Fr. Steleta / Jože Gregorič, France Stele V : Rast : revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. -1. izr. št. (1994), str. 92-127
Tomc, Miroslav (435). - 1164. Tominc (Tominz), Josip (Giuseppe) (436). - 1165.	Tončič, Franc
(438). - 1166. Trost, Andreas (456). - 1167. Urbanija, Josip (476). - 1168. Valvasor, Johann Weikhard (488).
-	1169. Vidmar, Drago (522). - 1170. Vidmar, Nan-de (522). - 1171. Vincent, François-André (530). -1172. Vincent iz Kastva (530). - 1173. Vurnik, Janez (563). - 1174. Vurnik, Ivan (563). - 1175. Vurnik, Helena (rodena Kottler) (563). - 1176. Weissenkirchner, Wolf ml. (572). - 1177. Weissenkirchner, Hans Adam (572). - 1178. Weissmann, Krištof (Christoph) (572). - 1179. Weissmann, Nikodem (572). - 1180. Wolff, Elias st. (581). - 1181. Zahari Zograf (599). -1182. Zaharijev (Zahariev), Vasil (599). - 1183. Zaha-rov, Andrejan Dmitrijevič (600). - 1184.Zahn, Leopold (600). - 1185. Zahrtman, Kristian Peder Henrik (600).
-	1186. Zajec, (Saiz), Franc Ksaver (600). - 1187. Zajec, Ivan (600). - 1188. Zapotnik (Sapotnegg) (602).
-	1189. Zaštita spomenika - [podpoglavje] Slovenija (606-607). - 1190. Zupan, Fran (646). - 1191. Ža-bota, Ivan (651). - 1192. Žagar, Lojze (651). - 1193. Žmitek, Peter (659). - 1194. Batista, Mil an (665). -1195. Černe, Peter (670). - 1196. Čobal, Ivan (670).
-	1197. Lerchinger, Anton (680). - 1198. Pertot, Čelo (686-687). - 1199. Plainer (Planer, Planner, pogrešno Planz) (687). - 1200. Planinc, Štefan (687). - 1201. Saksida, Rudolf (689).
Slovenski biografski leksikon. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1925-1991 10. zvezek, 1967 - 3 gesla: 1202. Schneck (Sch-negkh) Sebastijan (229). - 1203. Skarnos (Scornos, Skarnossik, Skorn) Jurij (325-326). - 1204. Stelner (Stainer) Ferdinand (461-462).
1997
256
Kako so nastala Monumenta artis Slovenicae / France Stelè
V : Acta historiae artis Slovenica. - Letnik 2 (1997), str. 175179
788.
Moje življenje/ opisal France Stele 789. V: Acta historiae artis Slovenica. - Letnik 2 (1997), str. 161174
II. del: ČLANKI V LEKSIKONIH IN ENCIKLOPEDIJAH
Enciklopedija likovnih umjetnosti. - Zagreb : Jugo-slavenski leksikografski zavod, 1959 - 1966
4. knjiga, 1966 - 50 gesel: 1151. Ramschüssel (Ramschissl, Rambschissel), Bartholomäus (55-56). -1152. Raunacher (Rannacher), Johann Baptist Jacob (60). - 1153. Sedej, Maksim (190). - 1154. Slovenija, [uvod] (227-228). - 1155. Slovenija, [podpoglavje] Skulptura (233-236). - 1156. Slovenija, [podpoglavje] Slikarstvo (236-239). - 1157. Slovenija, [podpoglavje] Razvoj historije umjetnosti (242-244). - 1158. Spacal, Lojze (257). - 1159. Spazzapan, Lojze (Luigi) (257258). - 1160. Sperandi, Angelo (258). - 1161. Šijanec, Fran (366). - 1162. Toman, Ignacij (434). - 1163.
Enciklopedija JUgoslavije. - Jugoslavenski leksiko-grafski zavod, 1955-1971
7.	knjiga, 1968 - 6 gesel: 1205.	S a j e v i c,
Ivan (125). - 1206. Sedej, Maksim (175). - 1207.
Sever, Anton (188). - 1208. Sirk, Albert (200). -1209. Slovenci - [podpoglavje] VIII. Likovne umjetnosti (287-295). - 1210. Spacal, Lojze (497-498).
8.	knjiga, 1971 - 19 gesel: 1211. Steska, Viktor (149). - 1212. Strauss, Franc Mihael (192). - 1213. Strauss, 2. Janez Andrej (192). - 1214. Stroj (Stroy), Mihael (195). - 1215. Šantel, Saša (231-232). -1216. Šega, Franc Andrej (Schega) (236). - 1217. Šijanec, Fran (246). - 1218.	Šubic, Ive (270). -1219. Tratnik, Fran (359). - 1220. Tropsch, Stjepan (375). - 1221. Trost, Andreas (375). - 1222. Trste-njak, Ante (378). - 1223. Vincent iz Kastva (Vincen-cius de Kastua) (496-497). - 1224. Vurnik, He l ena (559). - 1225. Vurnik, Ivan (559). - 1226. Zajec, Ivan (600). - 1227. Zaštita spomenika - [podpoglavje] Slovenija (607-608). - 1228. Zupan, Fran (635). - 1229. Žmitek, Peter (648-649).
VIRI IN LITERATURA
Vera BALOH, Majda FRELIH, Romana GEIGER, Melita PIVEC-STELE in FRANCE STELE ml., 1959: Umetnostnozgodovinska bibliografija dr. Franceta Steleta : do konca 1958. V: Zbornik za umetnostno zgodovino. -N.V. letnik V/ VI (1959). 20-40.
Ivan BRATKO, 1972: Čas knjige, DZS, Ljubljana. 22. Emilijan CEVC, 1971: Stele France. V: Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: SAZU. Dostopno na http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:3222/VIEW/ (dostop 11. 12. 2013).
ISBD (M): Mednarodni standardi bibliografski opis monografskih publikacij, 1997. Ljubljana: NUK.
Luc MENAŠE, 1966: Umetnostnozgodovinska bibliografija dr. Franceta Steleta : iz nadaljevanja 1959-1965. V: Sinteza. - Leto 1, št. 4 (junij 1966). 86-87.
Luc MENAŠE, 1966: Umetnostnozgodovinska bibliografija dr. Franceta Steleta : iz nadaljevanja 1959-1965. V: Varstvo spomenikov X : Steletov zbornik. - Leto 10 (1965 (66)). 181-187. Ponatis.
Smernice za uporabo ISBD-jev pri opisu sestavnih delov, 1998. Ljubljana: NUK.
CO CO
o
25 m
257
____
.......-------«wy«
.........-"W' w •.aa™.- ■
LOC JAWTHMISCHElf
TRIGONOMETRISCHE, \U
und andere zum Gebrauche de^tivXatfirinatik	\
eingerichtete
TAFELN UND FORMELN.
GEORG V E G A.
Unterlieutenant und Lehrer der Mathe-^ink bey dem K.K. zweyten Feld - ArdUerie-
RegUnent.

|«>»»ckt V<y JakiwTt
258
Jože Urbanija1
Medvedova ulica 23, Kamnik
urbanija.joze@gmail.com
Objave avtorjev iz Občine Kamnik v letih 2012 in 2013
Seznam vključuje tiste objave avtorjev iz kamniške občine v letih 2012 in 2013, ki so vključene v slovenski bibliografski sistem COBISS z vsemi podatki, kijih zahteva standard za bibliografski opis. Omej uj e se na monografske publikacije. Gradivo, ki je povezano z Občino Kamnik, zbira domoznanski oddelek Matične knjižnice Kamnik.
Ključne besede: monografske publikacije, objave avtorjev iz Občine Kamnik, v letih 2012 in 2013
The list includes only submissions by authors from the municipality of Kamnik in the period 2012-2013 and is limited to monographs that have a complete entry in the COBISS bibliographical system. Publications related to the aforementioned municipality are collected by the local studies section of the regional library (Matična knjižnica Kamnik). Key words: monographs, submissions by authors from the municipality of Kamnik, in the period 2012-2013
Seznam vključuje tiste objave v letih 2012 in 2013, ki so vključene v slovenski bibliografski sistem COBISS z vsemi podatki, ki jih zahteva standard za bibliografski opis. Omejuje se na monografske publikacije. Gradivo, ki je povezano z Občino Kamnik, zbira domoznanski oddelek Matične knjižnice Kamnik. Po mnenju strokovne delavke ta popis verjetno ni popoln. Vključuje tista dela, ki jih je domoznanski oddelek uspel pridobiti. Obvestila o morebitnih objavah, ki niso zajete v tem popisu, bodo koristno dopolnilo zbirki. Zato so vsi občani povabljeni, da svoje pripombe in dopolnila pošljejo Matični knjižnici Kamnik. Tako bi v naslednjih zbornikih lahko zagotovili res popoln popis objav.
V popisu so upoštevana tudi diplomska dela, saj predstavljajo pomemben del ustvarjalnosti in tudi sodobne teme, ki zadevajo različna področja. Širšo javnost pa njihova uvrstitev v popis seznanja tudi z občani, ki so uspešno zagovarjali svoja diplomska, magistrska in doktorska dela.
Izšlo leta 2012
fak., Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjiga rstvo
a) Bibliotekarstvo - Diplomske naloge b) knjižnice c) digitalna knjižnica d) digitalizacija e) razglednice f) promocijski material g) meta podatki h) Greenstone i) Matična knjižnica Kamnik j) Kamnik k) diplomske naloge bolonjskega programa
027:004.7:908(497.4Kamnik)(043.2) COBISS.SI-ID 49864802
2.	EMMANUEL
Čudovita zgodba o Medjugorju [Zvočni posnetek] : za otroke od 7 do 97 let / sr. Emmanuel ; prevod Marjana Bizjak ; pripovedujeta Marjana Bizjak in Dominik Krt. - [Stahovica] : Dream Studio Krt, [2012]. - 1 CD : stereo ; 12 cm 192 KCD
a) Marij a Devica - Prikazovanja b) Marijina prikazovanja c) Medugorje d) zgoščenke 27-587.5(497.6Medugorje)(086.76) 27-522(497.6Medugorje) COBISS.SI-ID 265304576
3.	KEMPERL, Metoda
Arhitekturna tipologija romarskih cerkva v 17. in 18. stoletju na Slovenskem / Metoda Kemperl. - Ljubljana : Slovenska matica, 2012 ([Ljubljana] : Studio Print). -235 str. : ilustr. ; 25 cm
Bibliografija: str. 219-221. - Kazali. - Zusammenfassung
ISBN 978-961-213-232-3
a) Cerkve - Slovenija - 17.-18.st. b) Božje poti - Slovenija - 17.-18.st. c) arhitekturna tipologija d) romarske cerkve e) baročna umetnost f) cerkvena umetnost 726:27-523.4(497.4)«16/17« 27-57(497.4)«16/17« COBISS.SI-ID 266245632
4.	KLOPČIČ, Nataša, 1987-
Tuhinjsko - Motniška dolina skozi zgodovino : terensko delo za učence 4. razreda Osnovne šole Šmartno v Tuhinju : diplomsko de l o / Nataša Klopčič. - Zgornji Tuhinj : [N. Klopčič], 2012. - VI, 76 str. : ilustr. ; 30 cm + 1 optični disk (CD-ROM)
Dostopno tudi na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/ eprint/656. - Bibliografija: str. 62-64. - Povzetek; Summary. - Univ. Ljubljana, Pedagoška fak., Razredni pouk a) local studies b) cultural heritage c) primary school d) domoznanstvo e) kulturna dediščina f) osnovna šola g) Tuhinjska dolina 908(497.4)(043.2) COBISS.SI-ID 9138761
CO CO
o
25 m
1. CIGOJ, Tjaša
Izgradnja in prototip digitalne knjižnice : digitalna knjižnica promocijskega materiala in starih razglednic Kamnika z oko l ico : diplomsko de l o : s pri l ogami na CD-ROM-u / Tjaša Cigoj. - Ljubljana : [T. Cigoj], 2012. -27 f. : ilustr. ; 30 cm + 1 optični disk (DVD-R)
Mentorica Maja Žumer. - Povzelek v slov. in angl. - Bibliografija: f. 26-27. - Univ. v Ljublani, Filozofska
1 Doktor znanosti, prevajalec in publicist.
5. LEČNIK, Jelka
Hvala večnemu Bogu [Zvočni posnetek] / Jelka Leč-nik ; [aranžer, producent in tonski mojster Igor Podpe-čan]. - Kisovec : Zlati zvoki, p, cop. 2012 ([Ljubljana] : Racman AVS). - 1 CD (44 min, 44 sek) : stereo ; 12 cm + 1 knjižica ([4] str.)
Podatki o odgovornosti z ov. - Spremna beseda / Darinka Slanovec. - 'Slika na naslovnici: Jelka Leč-nik 'Vančev ribnik', olje na platnu 55x45 in slika na zgoščenki: Jelka Lečnik 'Lokvanji', olje na platnu
eu
CO CD
25 □□
260
60x40'. - Izvajalci: Jelka Lečnik, klavirska harmonika ; Jasmina Mandl, sopran.-Vsebina: Slava Bogu na višavah / iz Kramarj eve zbirke. Sveta noč / Franz Gruber. Oljsko goro tiha noč pokriva / harm. Franc Kimovec. Jezus premagavec groba / Lojze Mav. Ktebi želim moj Bog / harm. Stanko Premrl. Ave verum corpus / Wolfgang A. Mozart. Gledam jo / Vinko Vodopivec. Jaz sem živi kruh / Suzanne Teolan, Jože Trošt. O srce božje / harm. Matija Tomc. Mirno nam plove čolnič življenja / Peter Jereb. Pozdravljena, mati dobrega sveta / Stanko Premrl. Večerni zvon / Ignacij Hladnik. Marija, skoz življenje ; Hvala večnemu Bogu / Michael Haydn. Mirno nam plove čolnič življenja / PeterJereb ZZCD 404 Zlati zvoki
1. Podpečan, Igor [aranžer] [producent] [tonski mojster] 2. Slanovec, Darinka [pisec besedila na spremnem gradivu]
a) Harmonika - CD-plošče 783.65:780.647.2(086.76) 780.8:780.647.2(086.76) COBISS.SI-ID 11740468
6.	LESAR, Marko, 1957-
Župnijska cerkevsv. Florijana vTrzinu / [avtor besedila in izbor fotografij] Marko Lesar ; [fotografije France Ste I e ... et al.]. - Kamnik : Medobčinski muzej, 2012 ([Ljubljana] : Studio Print). - 70 str. : ilustr. ; 22 cm Ilustr. na notr. str. ov. - Bibliografija: str. 68 ISBN 978-961-6599-19-1 a) Trzin - Cerkev Sv. Florjana - Umetnostni vodniki 726:27-523.4(497.4Tr zin)(036) COBISS.SI-ID 264461568
7.	MEDOBČINSKI muzej (Kamnik)
Moj muzej : drugačen vodnik po stalnih razstavah Medobčinskega muzeja Kamnik / [besedilo Janja Železni kar, Zora Torka r ; fotografije Tomaž Lauko, Miran Kambič, France Stele ; risbe Tamara Korošec, Polona Matek, Vladimir Ristic]. - Kamnik : Medobčinski muzej, 2012 (Kamnik : Studioprint). - 63 str. : ilustr. ; 20 cm Ov. nasl.
ISBN 978-961-6599-18-4
1. Gl. stv. nasl. 2. Železnikar, Janja [avtor] 3. Torkar, Zora [avtor]
a) Medobčinski muzej (Kamnik) - Muzejske zbirke -Vodniki b) muzeji c) Slovenija d) knjige za otroke 069.5(497.4Kamnik)(02.053.2) COBISS.SI-ID 263135488
8.	PRIROČNIK o nesnovni kulturni dediščini
/ uredile Anja Jerin, Adela Pukl, Nena Židov. - Ljubljana : Slovenski etnografski muzej, 2012 ([Ljubljana] : Para). - 70 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Zbirka Priročniki SEM) 700 izv. - Bibliografija pri štirih prispevkih ISBN 978-961-6388-32-0
1. Jerin, Anja [urednik] [avtor dodatnega besedila] a) Nesnovna kulturna dediščina - Varovanje - Priročniki
39(497.4)(035) COBISS.SI-ID 264491520
9.	RENER, Roman
Model za reševanje potrebstarejšihvobčini Kamnik : kakovostno in aktivno staranje, medsebojna pomoč in sožitje generacij / [avtorja Roman Rener, Martina Ozimek ; fotografije Matjaž Ozimek ... et al.]. - Kamnik : Občina : Zavod Oreli, 2012. - 45 str. : ilustr. ; 21 cm
Avtorji in podatek o fotografijah naveden v CIP-u. -Dodatek k nasl. na ov.: Kakovostno in aktivno staranje, medsebojna pomoč ter sožitje generacij. - Nagovor župana / Marj an Šarec: str. 1. - Bibliografija: str. 42-45
ISBN 978-961-269-846-1 1. Gl. stv. nasl. 2. Ozimek, Martina [avtor] a) Medgeneracijski odnosi - Kamnik b) Medgenera-cijska solidarnost - Kamnik c) Starejši ljudje - Socialno varstvo - Kamnik d) Prostovoljno delo - Kamnik 364.4-053.9(497.4Kamnik) 316.4.051.6(497.4Kamnik) 331.578(497.4Kamnik) COBISS.SI-ID 264260096
10.	SLOVESNOST ob 50-letnici prihoda duhovnika in skladatelja g. Franceta Gačnika v župnijo sv. Benedikta Stranje (v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba v Kamniku)
[Vi d eo posnete k] / izvršni producent Dominik Krt. -[Zg. Stranje] : Dream Studio Krt, 2012 ([Zg. Stranje] : Dream Studio Krt). - 1 video DVD (ca. 148 min) : barve, zvok ; 12 cm
"Posneto v cerkvi sv. Jakoba v Kamniku, 18. 11. 2012". - Izvajalci: Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj, dirigent Dominik Krt
1. Gačnik, France, 1927-1988 [z enoto povezano ime] 2. Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik (Stra nje)
a) Cerkvena glasba - Maše - Video DVD-ji b) Mešani zbori - Različne spremljave - Video DVD-ji c) maša
d) spominska maša e) France Gačnik f) cerkvena glasba g) cerkveni pevski zbor h) mešani zbor i) kitara 783.22(086.82) 784.087.684(086.82) COBISS.SI-ID 268491520
11.	ŠUBIC, Ive
Brezčasne podobe / Ive Šubic ; [besedilo Saša Bu-čan ; fotografije Tomaž Lunder]. - Kamnik : Medobčinski muzej, Galerija Miha Maleš, 2012 ([Ljubljana] : Studio Print). - 23 str. : ilustr. ; 22 x 24 cm Na nasl. str.: Ive Šubic, 1922-1989. - 250 izv. a) Šubic, Ive (1922-1989) - Razstavni kata I ogi b) slovensko slikarstvo c) grafika d) osebne razstave 75/76(497.4):929Šubic I. COBISS.SI-ID 266327808
12.	Urbanija, Jože
Vladati za vsako ceno! / Jože Urbanija : roman. -Kamnik : samozal., 2012 ([Kamnik] : Artpro). - 77 str. ; 21 cm
ISBN 978-961-276-515-6 821.163.6-311.2 COBISS.SI-ID 263055360
13.	ZNIDARIC, Sabina
Geografske možnosti izkoriščanja obnovljivih virov energij e v občini Kamnik : diplomsko delo / Sabina Žnidarič. - Ljubljana : [S. Žnidarič], 2012. -102 f. : ilu-str. ; 30 cm
Dostopno tudi na: http://geo.ff.uni-lj.si/pisna dela/ pdfs/dipl_201203_sabina_znidaric.pdf. - Mentorica Metka Špes. - Bibliografija: f. 92-100. - Izvleček ; Abstract. - Summary. - Univ. v Ljub Ijani, Fil ozofska fak., Oddelek za geografijo
a) diplomska dela b) geografske diplome c) Slovenija d) Kamnik e) regionalna geografija f) varstvo okolja g) energetski viri h) obnovljivi energetski viri 913:502.174.3(497.451Kamnik)(043.2) FRASCATI: 1-400 COBISS.SI-ID 48304226
14.	PRVO slovensko pevsko društvo Lira (Kamnik)
Lira : prvo slovensko pevsko društvo : 130 let : 1882-2012 / [uredila Barbara Božič in Janez Balantič ; fotografije Alojz Hančič ... et al.]. - Kamnik : PSPD Lira Kamnik, 2012 ([Domžale] : Tiskarna Vovk). - [24] str. : ilustr. ; 21 cm 500 izv.
1. Bauman, Barbara [urednik] a) Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik (Kamnik). Moški pevski zbor - 1882-2012 b) pevski zbori c) moški zbori d) Slovenija 78.087.683(497.4Kamnik) COBISS.SI-ID 5923481
15.	MARN, Blanka
Zadovoljstvo uporabnikov z novo programsko opremo COBISS/OPAC v Matični knjižnici Kamnik in Knjižnici Čebelarske zveze Slovenije : diplomsko delo / Blanka Marn. - Ljubljana : [B. Marn], 2012. - 89 f. : ilustr. ; 30 cm
Mentorica Marija Petek. - Bibliografija: f. 81-83. -Izvleček ; Abstract. - Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za biblioteka rstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
a) knjižnice b) uporabniki c) zadovoljstvo d) COBIB e) COBISS/OPAC f) novi vmesnik g) online knjižnični katalog h) iskanje i)diplomske naloge 025.4.036:681.3.06(043.2) COBISS.SI-ID 48326754
16.	MEDNARODNI fotografski natečaj (3 ; 2012 ; Kamnik)
Exposed 2011 : teme prosta barvna, prosta črno-bela, akt, pokrajina = sections open color, open monochrome, nudes, landscape / 3. mednarodni fotografski natečaj = 3rd International Salon of Photography ; prireditelj, organizer Foto klub Kamnik, Slovenija ; [urednik Bojan Težak ; prevod Ana Pogačar]. - Kamnik : Foto klub, 2012 ([Ljubljana] : Potens). - 96 str. : fotogr. ; 21 cm
Besedilo v slov. in angl. - Potiskane notr. str. ov. -Izšlo skupaj z elektronsko verzijo. - 1.500 izv.
1. Gl. stv. nasl. 2. Težak, Bojan, 1981- [urednik] 3. Foto klub (Kamnik)
a) Umetniška fotografija - 21.st. - Razstavni katalogi b) skupinske razstave
77.04(100)"20"(083.824) COBISS.SI-ID 259765248
17.	GOLNAR, Tone
Plezalni vodnik. Kamniške in Savinjske Alpe. Kamniška Bistrica / avtorji Tone Golnar, Silvij Morojna in Bojan Pollak ; skice in sheme Tone Golnar in Silvij Morojna ; [dvostranska uvodna slika Franci Horvat, fotografije Tone Golnar]. - 3., popravljena in razširjena izd. - Ljubljana : Planinska zveza Slovenije, 2012 ([Ljubljana] : Schwarz Print). - 374 str., [32] str. barvnih pril. : ilustr. ; 21 cm
500 izv. - Bibliografija: str. 365 ISBN 978-961-6870-03-0 ISBN -961-6870-03-0 ! : 39,90 EUR 1. Morojna, Silvij [avtor] [ilustrator] 2. Pollak, Bojan [avtor]
a) Kamniške Alpe - Planinski vodniki b) Savinjske Alpe - Planinski vodniki c) Kamniška Bistrica (dolina) - Vodniki d) alpinizem e) izletništvo f) plezalni vzponi 796.52(234.323.6)(036) COBISS.SI-ID 260153088
18.	REŠEVANJE v gorah : sto let organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji
/ [avtorji Jani Bele ... [et al.] ; zbral in uredil uredniški odbor Vladimir Habjan ... [et al.] ; fotografije člani GRS, arhiv GRS]. - Kranj : Gorska reševalna zveza Slovenije, 2012 (Žirovnica : Medium). - 276 str. : ilustr. ; 25 cm
2.000 izv. - V kolofonu: peti zbornik Gorske reševalne zveze Slovenije ISBN 978-961-269-635-1 1. Bele, Jani [avtor] 2. Habjan, Vladimir [avtor] [urednik]
a) Gorska reševalna zveza Slovenije - 1912-2012 -Zborniki b) planinstvo c) gorske nesreče d) reševanje e) zgodovinski pregledi 614.8:796.52(497.4)(091) 614.8:796.52(092) COBISS.SI-ID 260350720 ISBN 978-961-269-635-1
19.	BAROČNA lepotica na Bukovem griču :
Sv. Ana v Tunjicah skozi 250 let / [urednica Milena Erbežnik Klanšek ; fotografija Matjaž Sedušak ... et al.]. - Tunjice : Župnija, 2012. - 79 str. : ilustr. ; 22 cm 700 izv. - Bibliografija: str. 77-78 in na dnu str. 1. Erbežnik Klanšek, Milena [avtor] a) Tunjice - Cerkev sv. Ane - zgodovina b) cerkvena umetnost c) umetnostni vodniki d) Peter Pavel Glavar 726:27-523.42(497.4Tunjice)(036) COBISS.SI-ID 261387008
20.	SLANOVEC, Darinka
Leže v travi / Darinka Slanovec ; [spremna beseda Alenka Zorman]. - 1. izd., 1. natis. - Kamnik : samo-zal., 2012 (Ljubljana : NTD). - 94 str. ; 20 cm
300 izv. - Spremna beseda / Alenka Zorman: str. 89-90
ISBN 978-961-276-417-3 821.163.6-1
COBISS.SI-ID 261445376
261
CO CO CD
25 □□
21.	URBANIJA, Jože, 1941-
Vladati za vsako ceno! / Jože Urbanija. - Kamnik : samozal., 2012 ([Kamnik] : Artpro). - 77 str. ; 21 cm ISBN 978-961-276-515-6 821.163.6-311.2 COBISS.SI-ID 263055360
22.	OD doma do šole :
zbornik ob 100-letnici Društvenega doma (19112011) in šolske stavbe (1912-2012) v Mekinjah / [uredili Jana Svetec in Andreja Humar Gruden]. - Kamnik : Osnovna šola Frana Albrehta ; Mekinje : Krajevna skupnost, 2012 ([Kamnik] : Artpro). - 332 str. : ilustr. ; 30 cm 650 izv.
ISBN 978-961-269-803-4
1.	Svetec, Jana [urednik]
2.	Osnovna šola Frana Albrehta (Kamnik). Podružnična šola (Mekinje)
a) Kulturno življenje - Mekinje b) Mekinje - Zgodovina c) Mekinje - Kulturna zgodovina 930.85(497.4Mekinje)(082) 008(497.4Mekinje)(082) 94(497.4Mekinje)(082) 373.3(497.4Mekinje)(091)(082) COBISS.SI-ID 263523328
23.	ŽELJA pomagati :
devetdeset let organiziranega reševanja na Kamniškem : Gorska reševalna služba Kamnik (19222012) / [avtorji Janez Volkar ... [et al.] ; zbrala in uredila Irena Mušič Habjan ; fotografije člani DGRS Kamnik, arhiv GRS, GMJ - Slovenski planinski muzej]. - Kamnik : Društvo Gorska reševalna služba, 2012 (Ljubljana : Schwarz Print). - 268 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Zbirka Med gorskimi reševalci ; knj. 10)
500 izv. - Opombe z bibliografijo na dnu str. - Kazalo ISBN 978-961-269-834-8 : 19 EUR
1.	Volkar, Janez [avtor]
2.	Mušič, Irena, 1967- [avtor] [urednik]
3.	Gorska reševalna služba (Kamnik)
a) Gorska reševalna služba (Kamnik) - 1922-2012 - Zborniki b) Gorske nesreče - Reševanje - Spomini c) planinstvo d) alpinizem e) nesreče f) gorski reševalci g) Slovenija h) zgodovinski pregledi
614.8:796.52(497.4Kamnik)"1922/2012"
614.8:796.52(092)
COBISS.SI-ID 263691520
24.	GYÖREK, Natalija
Povabilo v gozd srečnih otrok : (evalvacijsko poročilo s priporočili za pedagoške delavce) / Natalija Györek ; [fotografije Natalija Györek, Nika Muršak]. - Kamnik : samozal., 2012 ([Kranj] : Trajanus). - 63 str. : ilustr. ; 21 cm
200 izv. - Bibliografija: str. 61 373.2.091.3:630*1 COBISS.SI-ID 263828736
262
Izšlo leta 2013
1.	Čas počasi briše : pričevanja prisilnih mobiliziran-cev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz občin Komenda in Kamnik
/ [avtorji: nekdanji mobiliziranci, njihovi sorodniki in prijatelji ; urednika: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik ; fotografije in dokumenti: avtorji in Gorenjski muzej] : zbornik. - Kamnik : Društvo Demos na Kamniškem, 2013. - 318 str. : ilustr. ; 24 cm.
ISBN 978-961-281-275-1
a) Svetovna vojna 1939-1945 - Spomini b) Nemška vojska - Mobilizacija - Kamnik
-	1941-1945 c) Nemška vojska - Mobilizacija - Komenda - 1941-1945 d) Nemška vojska - Slovenci - 19411945
94(497.4)«1941/1945« 355.27(497.4)«
941/1945«
COBISS.SI-ID 271128576
2.	FRELIH, Marko
Terra sancta 1910 / [avtor] Marko Frelih ; [angleški prevod Ljubica Klančar, Robert McKenzie ; fotografija Peter Naglič, Marko Frelih]. - Stična : Muzej krščanstva na Slovenskem, 2013 ([Grosuplje] : Partner graf).
-	106 str. : ilustr. ; 30 cm
Besedilo v slov. in prevod vangl.- 500 izv. - Bibliografija: str. 91-94
ISBN 978-961-93529-0-8 : 18,00 EUR
a) Naglič, Peter (1883-1959) - Razstavni katalogi b) Romanje - Jeruzalem -1910 c) Slovenci d) osebne raz-sta ve
27-57(569.4)«1910«
77.044(569.4):929Naglič P.
COBISS.SI-ID 268187904
3.	GLASBENA šola Kamnik
Naš glasbeni utrip ob 60. obletnici [Zvočni posnetek] / Glasbena šola Kamnik. - Kamnik : Glasbena šola Kamnik ; [Zg. Stranje] : Dream Studio Krt, p 2013 ([Ljubljana] : Racman AVS). - 1 CD (58 min, 37 sek) : stereo ; 12 cm + 1 zgibanka (2] str.)
Spremna beseda / Darka Skal ar. - Izvaj alci: Eva Poglajen, citre ; Zala Metelko, flavta ; Patricija Krhin, klavir ; Eva Leskovar, saksofon ; Peter Gregorič, saksofon ; Klara Šink, violina ; Gaj Prah, harmonika ; Filip Majcen, saksofon ; Krištof Špenko, klavir; Tara Korica, violončelo ; Vita Vodnik, oboa ; Katarina Žajdela, viola ; Pino Pograjc, viola ; Bor Prezelj, trobenta ; Marija Ze-lič, klavir ; Maj Špenko, harmonika ; Kvartet flavt (Anja Štukelj, Teja Plečko, Tina Kern, Kaja Drolc) ; Trio violončel (Tara Korica, Klara Strehar, Katja Tičar) ; Duet saksofonov (GašperTonin, MaticTonin); Brina Kvasič, Vodnik Veronika, klavir štiriročno ; Sekcija pihal (Darja Seliškar, 1. saksofon ; Matic Tonin, 2. saksofon ; Gašper Tonin, 3. saksoton ; Svetlana Novakovic, flavta ; Aleksander Sever, bobni ; Jan Jurič, marakas) ; Mladinski pevski zbor GŠ Kamnik, zborovodja Ana Smrtnik ; Simon Skalar, klavir ; Pihalni orkester GŠ Kamnik, dirigent Uroš Gorenc. - Vsebina: Leži mi ravno polje / slovenska ljudska, prir. T. Plahutnik. Sonatina, 1. st. W. Popp. Poloneza / J. S. Bach. Romance / W. van Dorsse-laer. Peščeni grad / F. &V. Pupis. Pesmica / M. Tomc.
Melody / B. W. Gluck. Toccata / B. Dowlasz. Fee i ings / A. Weignein. Že ija / V. Ukmar. Scherzo / D. van Go-ens. Fantazija / J. Pucihar. Koncert v G-Duru, IV. st. / G. Ph. Telemann. Balada / P. Proust. Na nebotičniku / J. Robežnik, G. Strniša. Round battle Galiard / J. Dow-land. Disko klub / I. Dekleva. Alla Turca / W. A. Mozart. Cosy flutes / Hans P. Keuning. Domoljubna pesem / M. Glinka. Hey Jude / J. Lennon, P. McCartney. Valček / J. Brahms. Obla di obla da / J. Lennon, P. McCartney. When you're smi i ing / M. Fisher, J. Goodwin, L. Shay, prir. P. Schmutte. Freedie freeloader / M. Davis. Kingdom of the crystal skull / J. Williams, M. Story KCD-198 Dream Studio Krt
1.	Skalar, Darka [pisec besedila na spremnem gradivu]
2.	Mladinski pevski zbor Glasbene šole Kamnik
3.	Pihalni orkester Glasbene šole Kamnik
a) Komorna glasba - CD-plošče b) Sonatine - Klavir
-	CD-plošče c) Koncerti - Viola - CD-plošče d) Poloneze
-	CD-plošče e) Romance - CD-plošče f) Toccate - CD-plo-šče g) Scherzi - CD-plošče h) Fantazij e - CD-plošče i) Balade - CD-plošče j) Valčki - CD-plošče k) Klavir - Solo
-	CD-plošče l) Citre - So i o - CD-plošče m) Flavta - So i o
-	CD-plošče n) Saksofon - So i o - CD-plošče o) Klarinet
-	Solo - CD-plošče p) Trobenta - Solo - CD-plošče q) Harmonika - Solo - CD-plošče r) Violina - Solo - CD-plošče s) Violončelo - Solo - CD-plošče t) Oboa - Solo - CD-plošče u) Klavir - Štiriročno - CD-plošče v) Dui - Viola - CD-plo-šče w) Kvarteti - Pihalni - CD-plošče x) Dui - Saksofon
-	CD-plošče y) Mladinski zbori - Klavir - CD-plošče z) Pihalni orkestri - CD-plošče
785.7(086.76) 780.8:780.616.433(086.76) slovenščina / protipomenke / terminologija / terminološki slovarji / disertacije / Slovene language / antonyms / terminology / terminological dictionaries / dissertations.SI-ID 268468736
4.	GLASBENA šola (Kamnik)
Utrip ob 60. obletnici Glasbene šole Kamnik/ [zbrala Darka Ska i ar ; fotografije Egon Bajt, Peter Škrlep].
-	Kamnik : Glasbena šola, 2013. - 59 str. : ilustr. ; 23 cm + CD
1. Gl. stv. nasl. 2. Skalar, Darka [urednik] a) Glasbena šoia (Kamnik) - 1953-2013 b) glasbene šole c) glasbena vzgoja d) zgodovinski pregledi 37.018.54:78(497.4Kamnik)«1951/2011« COBISS.SI-ID 267085056
5.	HUMAR, Andreja, 1976-
Metod Humar : v kamen vklesane zgodbe / Andreja Humar ; predgovor Marko Prezelj ; [avtorji fotografij Tone Škarja ... et al.]. - Ljubljana : Sidarta, 2013. - 224 str. : ilustr. ; 22 cm
ISBN 978-961-6027-68-7
a) Humar, Metod (1940-2012) - Spomini
796.52(497.4):929Hu mar M.
821.163.6-94
COBISS.SI-ID 265559040
6.	HUMAR, Marjeta
Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku na primeru terminoloških slovarjev: doktorska disertacija
/ Marjeta Humar. - [Maribor : M. Humar], 2013. - XX, 402 str. : tabele, ilustr. ; 30 cm
Dostopno tudi na: http://dkum.uni-mb.si/Doku-ment.php?id=57141. - Mentorica Irena Stramljič Breznik. - Bibliografija: str. 388-400. - Povzetek ; Abstract. -Univ. v Mariboru, Filozofska fak.
a) Slovenščina b) protipomenke c) terminologija d) terminološki slovarji e) disertacije / Slovene language / antonyms / terminology / terminological dictionaries / dissertations 811.163.6'373.422(043.3) COBISS.SI-ID 20023816
7.	KORDAŠ, Marjan
Jezik in identiteta / Marjan Kordaš. - 1. izd. = 1. Aufl. - Novo mesto = Gottschee [i. e. Rudolfswerth] : Arte4, 2013 (Ljubljana = Laibach : Bisart). - 91, 114 str. : avtorj. sl. ; 19 cm. - (Edicija Mozaik ; zv. 1 = Edition Mosaik ; Bd. 1)
70 izv. - O avtorj u: str. 2. - Vsebuj e tudi prevod v nem., tiskan v obratni smeri: Sprache und Identität / aus dem Slowenischen übertragen von Reginald Vo-sper nik
ISBN 978-961-93544-5-2 : 18,90 EUR a) Jezik - Identiteta b) language c) identity 81:316.7
COBISS.SI-ID 268676352
8.	KORDAŠ, Marjan
Engelsflügel in einer fremden Welt : roman / Marjan Kordaš ; [Fotografien im Buch Anonymus]. - 1. Aufl. = 1. izd. - Rudolfswerth = Novo mesto : Arte4, 2013 (Laibach : Bisart). - 241 str. : ilustr. ; 21 cm
70 izv. - Vorwort des Ver i egers: str. 5-6. - O avtorj u na zadnji str. ov.
ISBN 978-961-93544-4-5 : 20,90 EUR a) Kordaš, Marjan (1931-) - Spomini b) slovenski zdravniki c) Slovene physicians d) memoirs 821.163.6-94 929Kordaš M. COBISS.SI-ID 268675840
9.	KOŠIR, Marko, 1946-
Mariborske operne zvezde / Marko Košir. - 1. izd., 1. natis. - Maribor : Pro-Andy, 2013 (Celje : Dikplast). -319 str., [14] str. pril. : ilustr. ; 22 cm + errata. - (Zbirka Svetovi d)
200 izv. - Bibliografija: str. [334] ISBN 978-961-93373-9-4
a) Operni pevci - Maribor - Biografij e b) operni ustvarjalci c) Jernej Plahuta d) Valerija Heybal 782.071.2(497.4Maribor) COBISS.SI-ID 267140096
10.	KOTNIK, Andrej, 1980-
Malo mesto velikih ljudi : po Kamniku z znanimi Kamničani / [Andrej Kotnik]. - Kamnik : Matična knjižnica, 2013. - 1 zgibanka ([4] str.) : ilustr. ; 30 cm Čelni nasl. - Avtor naveden v kolofonu a) Kamničani b) Kamnik c) biografije d) domoznan-stvo 929
COBISS.SI-ID 6125977
263
co
CD CD
25 □□
264
11.	KRT, Dominik
Klavirske spremljave za pesmice iz revije Zmajček [Glasbeni tisk] / Dominik Krt; [besedila Zvezdana Majhen ; ilustracije Jure Kralj]. - Stahovica : Dream Studio Krt, 2013 ([Kamnik] : Studio Dataprint). - 1 partitura (150 str.) : ilustr. ; 30 cm 100 izv.
ISMN 979-0-9009052-3-9 : EUR 30,00 1. Majhen, Zvezdana [pisec besedila uglasbenih pe-smi]a) Otroške pesmi - Slovenija 784.67(497.4) COBISS.SI-ID 262747136
12.	LJUBIC, Milan
Podoba vojaka [Video posnete k] : Rudolf Maister : general in pesnik : dokumentarni film / scenarij in režija Milan Ljubic ; glasbo [napisali] Slavko Avsenik ml., Emil Adamič, Anton Vrečko ; kamera Janez Stucin, Matjaž Mrak. - Ljubljana : Infofilm, [2013]. -1 video DVD (27 min, 46 sek) : č-b in barve, zvok ; 12 cm
Produkcija: Infofilm. - Besedila Rudolfa Maistra interpretira Dare Valič, vezno besedilo bere Janez Lotrič ISBN 978-961-90956-5-2
a) Maister, Rudolf (1874-1934)-Dokumentarni filmi - Video DVD-ji b) Slovenija - Zgodovina - 1918-1919-Vi-deo DVD-ji c) DVD d) portreti e) biografije 791.229.2:929Maister R.(086.82) 929Maister R.(086.82):791.229.2 94(497.4-16/-18)«1918/1919«(086.82) COBISS.SI-ID 265550592
13.	MÁCHA, Karel Hynek
Máj = Maj / Karel Hynek Mácha ; ilustrace Miha Maleš = ilustracije Miha Maleš ; [báseñ preložil do slovinštiny Dušan Ludvik = pesnitev poslovenil Dušan Ludvik ; autorka slovinského doprovodného textu Marjana Lipoglavšek = avtorica slovenskega uvodnega besedila ; avtor českého doprovodného textu Miloš Pohorsky = avlor češkega uvodnega besedila Miloš Pohorsky]. - Ponatis. - Ljubljana : Velvyslanectví Ceské republiky v Republice Slovinsko = Veleposlaništvo Češke republike v Sloveniji, [2013] (Krško : Jordan). -114 str. : ilustr. ; 25 cm
1.	Maleš, Miha [ilustrator]
2.	Ludvik, Dušan, 1914-2001 [prevajalec]
a) Mácha, Karel Hynek (1810-1836) - »Maj« b) Maleš, Miha (1903-1987) - Ilustracije - Albumi 821.162.3-1
821.162.3.09Mácha K.H. 75(497.4):929Maleš M. COBISS.SI-ID 5639904
14.	MEDNARODNI fotografski natečaj (4 ; 2013 ; Kamnik)
Exposed 2012 : teme prosta barvna, prosta črno-be-la, akt, pokraj i na = sections open color, open monochrome, nudes, landscape / 4. mednarodni fotografski natečaj = 4th International Salon of Photography ; prireditelj, organizer Foto klub Kamnik, Slovenija ; [urednik Bojan Težak ; prevod Ana Pogačar]. - Kamnik : Foto klub, 2013. - 96 str. : fotogr.; 21 cm Besedilo v slov. in angl. - 1.200 izv. 1. Gl. stv. nasl.
2.	Težak, Bojan, 1981- [urednik]
3.	Foto klub (Kamnik)a) Umetniška fotografija -21.st. - Razstavni katalogi b) skupinske razstave
77.04(100)«20«(083.824) COBISS.SI-ID 265422848
15.	MEDOBČINSKI muzej (Kamnik). Rojstna hiša Rudolfa Maistra
Rudolf Maister : domoljub, general, kulturnik, pesnik, bibliofil : vodnik po razstavi v Rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku / [avtorica besedila in izbor fotografij Zora Torkar; sodelujoči avtorji besedil Marko Ku-mer, Marija Hernja Masten, Zvezdan Markovič ; fotografije Peter Naglič ... et al.]. - Kamnik : Medobčinski muzej, 2013. - 62 str.: ilustr.; 22 cm ISBN 978-961-6599-20-7
1.	Gl. stv. nasl.
2.	Torkar, Zora [avtor]
3.	Torkar, Zora [avtor]
a) Maister, Rudolf (1874-1934) - Razstavni katalogi b) Medobčinski muzej (Kamnik) - Muzejske zbirke-Vo-dniki c) muzeji d) Slovenija e) znamenite osebnosti f) rojstne hiše 929Maister R.(083.824) 069(497.4Kamnik):929Maister R.(083.824) COBISS.SI-ID 268796160
16.	MI rastemo že 60 let :
zbornik Antonček. - Kamnik : Vrtec Antona Medveda, [2013]. - 264 str. loč. pag. : ilustr. ; 21 x 22 cm Ovitek nasl.
a) Vrtec Antona Medveda (Kamnik) - Zborniki b) otroški vrtci c) predšolska vzgoja 373.23/.24(497.4Kamnik)(082) COBISS.SI-ID 267162880
17.	MUŠIČ, Irena, 1967-
Kamniška Bistrica : kamniški lepi kot / Irena Mušič Habjan, Bojan Pollak ; [zemljevid Peter Šilak]. - Ljubljana : Planinska zveza Slovenije, [2013]. -33 str.: ilustr. ; 21 cm. - (Planinski vestnik. Priloga, ISSN 0350-4344 ; 2013/07)
Ov. nasl. - Bibliografija: str. 7 1. Pollak, Bojan [avtor]
a) planinstvo b) Kamniška Bistrica c) gorništvo d) vodni ki
796.525(036) 913(497.4) COBISS.SI-ID 824136
18.	OSNOVNA šola (Šmartno v Tuhinju). Podružnična šola (Sela)
[Osemdeset]
80 let šo l e na Se l ih : zbornik ob 80-letnici šolske stavbe - 1932 in 100-letnici šolstva na Selih pri Kamniku - 1912/13 / Mi l ena Kunej, Tatjana Drovenik Ča-lič. - Šmartno v Tuhinju : OŠ ; Sela pri Kamniku : KS, 2013 (Kamnik : Artpro). - 100 str. : ilustr. ; 30 cm 200 izv. - Bibliografija: str. 73-74 ISBN 978-961-269-966-6
1.	Kunej, Milena [avtor]
2.	Drovenik Čalič, Tatjana [avtor]
a) Osnovna šo l a (Šmartno v Tuhinju). Podružnična
šola (Sela pri Kamniku) - Zgodovina b) osnovne šole c) podružnične šole d) zgodovinski pregledi 373.3(497.4Sela pri Kamniku)(091) COBISS.SI-ID 266093056
19.	PERKO, Andrej, 1953-
Pijan od življenja : premagati alkohol in spet zaživeti / Andrej Perko. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2013 ([Nova Gorica] : Soča). - 167 str. ; 19 cm. - (Zbirka Ogle da lo)
800 izv. - Bibliografija: str. 161-163. - Seznam priporočenih knjig: str. 164-166
ISBN 978-961-01-2686-7 : 19,95 EUR a) Alkoholizem - Etiologija b) Alkoholizem - Zdravljenje 613.81
COBISS.SI-ID 264762112
20.	PERKO, Tomaž
Precejene misli : Tomaž Perko / [besedilo Anamari-ja Stibilj Šajn]. - Ljubljana : Narodni muzej, 2013. -11 str. : ilustr. ; 21 X 30 cm
Ov. nasl. - Avtorica navedena na koncu besedila 1. Gl. stv. nasl.
a) Perko, Tomaž (1947-) b) Slovensko slikarstvo -
20.st.	- Razstavni katalogi 75
COBISS.SI-ID 8510816
21.	PLANINSKO društvo (Kamnik)
Korak za korakom do sto dvajset let : jubilejni zbornik : Planinsko društvo Kamnik (1893-2013) / [avtorji prispevkov Irena Mušič Habjan ... [et al.] ; zbrala in uredila Darja Horvatič ; fotografije člani Planinskega društva Kamnik, arhiv Planinskega društva Kamnik].
-	Kamnik : Planinsko društvo, 2013. - 139 str. : ilustr. ; 27 cm
ISBN 978-961-281-115-0
1.	Gl. stv. nasl.
2.	Mušič, Irena, 1967- [avtor]
3.	Horvatič, Darja, 1970- [urednik]
a) Planinsko društvo (Kamnik) - Zgodovina - 18932013 - Zborniki b) planinstvo c) planinska društva d) Slovenija e) zgodovinski pregledi 796.52(497.4Kamnik)(091)(082) 061.2:796.52(497.4Kamnik)«1893/2013«(082) COBISS.SI-ID 268324608
22.	PODBREŽNIK, Igor
Vloga uporabnikov pri razvoju in načrtovanju kakovosti storitev v splošni knjižnici : študija primera : magistrska naloga / Igor Podbrežnik. - Koper: [I. Podbrež-nik], 2013. - X, 101 str. + pril. : ilustr., tabele ; 30 cm
Dostopno tudi na: http://www.ediplome.fm-kp.si/ Podbreznik_Igor_20130607.pdf. - Mentor Štefan Boj-nec. - Bibliografija: str. 87-100. - Povzetek ; Summary.
-	Univ. na Primorskem, Fak. za management
a) splošne knjižnice b) delovanje c) uspešnost d) uporabniki e) zadovoljstvo f) zvestoba g) storitve h) kako vost
027.022:005.336.3(043.2) COBISS.SI-ID 4737751
23.	RADEJ, Irena
Poezija čopiča / Irena Radej ; [fotografije Irena Ra-dej, Boštjan Gunčar]. - 1. izd. - Šenčur : Zavod V-oglje, 2013 ([Kropa] : Bojana Žaberl). - 122 str. : ilustr. ; 22 cm
O avtorici na zavihku ov. - 420 izv. - Vsebina na nasl. str.: Podglazurno slikanje ; Kamniška keramika ISBN 978-961-281-081-8
1.	Radej, Irena: Podglazurno slikanje
2.	Radej, Irena: Kamniška keramika
a) Keramika - Kamnik b) namizno posodje c) zgodovinski pregledi
738.2(497.4Kamnik)(091) COBISS.SI-ID 267841792
24.	RIFEL, Vilko
Nega in podiranje dreves v zahtevnih situacijah : priročnik / Vilko Rifel ; [slikovno gradivo Tanja Grmovšek ... et al.]. - Strahinj : Biotehniški center Naklo, 2013 ([Ljubljana] : Birografika Bori). - 179 str. : ilustr. ; 24 cm 300 izv. - Predgovor / Peter Ribič: str. 11. - Bibliografija: str. 179
ISBN 978-961-93153-0-9 : 25 EUR a) Drevesa - Obrezovanje b) Drevesa - Oskrba - Urbani prostor - Priročniki c) Drevesa - Obrezovanje - Priročniki d) Drevesa - Odstranjevanje - Priročniki e) Delo na višini - Vrvna tehnika - Priročniki f) arboristika g) mestno drevje h) oprema i) tehnični pripomočki j) varnost pri delu k) terminologija l) albumi 630*27(035) 631.54:582.091(035) 331.45:631.54(035) COBISS.SI-ID 257596672
25.	SLASTNA skrivnost Kamniške Veronike : Domišljijska zgodba, ki povezuje zgodovinska dejstva in legende mesta Kamnik
/ [avtorji naloge Salah Posl ... [et al.] ; iluslracije Anja Papuga]. - Kamnik : Osnovna šola Frana Albrehta, 2013 (Kamnik : ARTPRO). - 20 str. : ilustr. ; 21 cm
Zgodba je nastala kot turistični produkt v okviru festivala »Turizmu pomaga lastna glava«. - Mentorici Mirjam Hribernik, Sanja Klemenc 1. Posl, Sarah [avtor]
a) domoznanstvo b) Kamnik c) kuharski recepti d) legende
821.163.6-93-32 908(497.4 Kamnik) COBISS.SI-ID 6122393
26.	SLAVNE vile na Slovenskem
/ Damjan Prelovšek (ur.) ... [et al.] ; [avtorji tekstov] Maja Avguštin ... [et al.] ; [uvod in poglavja med tekstom Damjan Prelovšek ; imensko kazalo Damjan Prelovšek ; fotografije Damjan Prelovšek ...[et al.] ; digitalni zemljevidi Geodetski zavod RS ... et al.]. -1. izd. v slovenščini. - Praha : Fo I bos, cop. 2013 (Sezemice : Vychodočeska tiskarna). - 265 str. : ilustr. ; 24 cm. -(Great villas)
Bibliografija na koncu posam. prispevkov. - Kazalo ISBN 978-80-87073-54-4
1. Prelovšek, Damjan [avtor] [urednik] [avtor dodatnega be se di la]
265
CO CO CD
25 □□
a) Vile (arhitektura) - Slovenija b) arhitekturna dediščina c) stanovanjska arhitektura d) kulturna dediščina e) villas f) domestic architecture g) cultural property 728.84(497.4) COBISS.SI-ID 2822020
27.	STRIPI iz kotla : [stripovske delavnice]
/ [stripovske delavnice je vodil Ivan Mitrevski]. -Kamnik : Mladinski center Kotlovnica, 2013. - [25] str. : ilustr. ; 30 cm Ovojni nasl.
1. Mitrevski, Ivan [mentor] 084.11
COBISS.SI-ID 6126233
28.	TERŠEK, Silvo
Preobrazbe / Silvo Teršek. - 1. natis. - Ljubljana : UMco, 2013 ([Ljubljana] : NTD). - 346 str. ; 21 cm ISBN 978-961-6803-72-4 : 24,90 Eur 929(497.4)(047.53) COBISS.SI-ID 267847936
29.	URBANIJA, Jože
Etika življenja : temeljna načela in konkretna vprašanja / Eberhard Schockenhoff; prevod Jože Urbanija, Gregor Lavrinec ; [spremni besedili Roman Globokar in Jože Trontelj]. - Ce Ije : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2013 (Matibor : Dravski tisk). - 571 str. ; 25 cm
Prevod de I a: Ethik des Lebens Knjigi na pot / Roman Globokar: str. 11-15
Bioetika je ljubezen do življenja / Jože Trontelj: str. 16-20
Opombe z bibliografijo nadnu str. Kazalo
ISBN 978-961-278-069-2 : 39,50 EUR a) Moralna teologija b) bioetika c) krščanska etika UDK 27-42 17.023.33
30.	ZLATI hrib : pravljice in povedke iz Tunjic in okolice
/ zapisal France Stele ; uredile Breda Podbrežnik Vukmir, Marija Stanonik, Ivanka Učakar ; [ilustracije Andreja Peklar; uvod Marija Stanonik ; opombe in komentarji, slovar Barbara Klanšek ; spremne besede Breda PodbrežnikVukmir in Ivanka Učakar, Matej Stele]. - Kamnik : Matična knjižnica, 2013 ([Ljubljana] : Schwarz Print). - 167 str. : ilustr. ; 29 cm 600 izv. - Opombe z bibliografijo na dnu str. ISBN 978-961-6592-09-3 : 30 EUR 1. Ste I e, France, 1886-1972 [zbiratelj] 2. Podbrežnik Vukmir, Breda [urednik] [avtor dodatnega besedila] 3. Stanonik, Marija [avtor dodatnega besedila]
a) Slovenske ljudske pripovedke - Tunjice b) slovenske ljudske pravljice 398.2(497.4Tunjice) COBISS.SI-ID 267973120
266
Boris Kern1
Habjanova ulica 30, Šmarca, Kamnik boris.kern@gmail.com
Kamnik si zasluži tudi urbani festival
Pogovor s programskim vodjem Kamfesta Goranom Završnikom
Leta 2013 je Kamfest praznoval deseto obletnico obstoja. Festival sta zasnovala Goran Završnik in Rok Kosec, organizacijsko in produkcijsko pa ga vodiKD Priden možic. V preteklih letih seje festival postopoma razvil v enega najboljših in najbolj prepoznavnih festivalov v Sloveniji. S svojo večžanrsko usmeritvijo in raznolikostjo prikazanih umetniških medijev predstavlja pomemben in predvsem potreben vnos urbane kulture v Kamnik. Festival ima tudi pomembno združevalno vlogo, saj pri njem sodeluje več kamniških institucij, hkrati pa je generator novih povezovanj. Kamfest se je postopoma širil - z enega odra na več prireditvenih prostorov in s tem v več programskih sklopov (koncertni, gledališki, filmski, otroškiprogram), od 2012 deluje Keršmančev park, leta 2013 je festival doživel tudi nadaljevanje s sklopom prireditev, ki so ga poimenovali Kamnik po Kamfestu. Ključne besede: festival Kamfest, Goran Završnik
In 2013, the Kamfest Festival celebrated its tenth anniversary. It was founded by Goran Završnik and Rok Kosec, the organisation and production, however, have been in the hands of KD Priden Možic. Throughout the decade, the festival has outgrown its initial proportions and become one of the most recognised Slovene festivals. The multitude of genres and staged art media represents an important input of urban culture info the local sphere. The festival is also a confluence of several local institutions and a generator of new cooperation opportunities. The Kamfest Festival gradually expanded; from the initial single stage to a number of venues that cover a variety of programmes (concerts, theatre, film, children's stage). Since 2012, there has been the Keršmanc Park venue, and the year 2013 saw the prolongation of the festival owing to a series of events named Kamnik afterthe Kamfest Festival. Key words: Kamfest Festival, Goran Završnik
Kamfest je lefa 2013 praznoval deseto obletnico obstoja. V teh letih se je razvil v enega najboljših in najbolj prepoznavnih festivalov v Sloveniji. S svojim konceptom presega številne, danes že precej množične festivale, kijih prirejajo druga mesta. Ni naključje, da so Kamfestu nadeli geslo Festival z razgledom. Kamfest namreč s svojo večžanrsko usmeritvijo in raznolikostjo prikazanih umetniških medijev pripelje v mesto urbano kulturo, ki je je sicer v kamniškem kulturnem vsakdanu premalo. Kamfestje pomemben dogodek, ki oživi in združi sicer precej zaspano mesto, ki v avgustovskih mesecih tako zares zadiha. In z njim številni Kamničani.
Ob deseti obletnici festivala smo se pogovarjali s programskim vodjem Kamfesta Goranom Završnikom,
1 Jezikoslovec, prevajalec .
Goran Završnik (Vir: Facebook)
ki je v pogovoru razkril nekaj podrobnosti in ozadij iz festivalske preteklosti, hkrati pa tudi smernice za razvoj festivala v prihodnje.
Čas pred Kamfestom
Kern: Če že ne za vse, pa za veliko večino dobrih in velikih stvari velja, da se ne zgodijo čez noč, naenkrat, ampak se razvijejo postopoma. Kakšna je torej pred-zgodba Kamfesta?
Završnik: Leta 1996 je bilo v Kamniku ustanovljeno Kulturno društvo Priden možic. Kot ulično gledališče - kar smo v osnovi še vedno - smo hitro začeli sodelovati z občino pri takratnem srednjeveškem festivalu, poimenovanem Venerina pot. S tem sodelovanjem smo si na občini pridobili zaupanje in tako so nam leta 2002 za dva meseca ponudili upravljanje prenovljenega Doma kulture. Zadevo smo vzeli resno in po dobro ocenjenem »pripravništvu« v kar močni konkurenci zmagal i tudi na jesenskem razpisu. Hkrati pa smo tisto leto na pobudo župana Toneta Smolnikarja skupaj s takratno Agencijo za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik organizirali sklop poletnih prireditev, ki smo mu rekli Kamniško kulturno poletje. Naslednje leto, torej leta 2003, smo koncept razpršenih prireditev opustili in namesto tega pripravili prvi festival, poimenovan Kamfest. Kulturno društvo Priden možic je postalo glavni producent, ki je k sodelovanju pritegnil takrat zelo aktivna Mladinski svet Kamnik in Študentski klub Kamnik.
Kern: Kaj pa bi lahko rekli o kulturnem življenju v Kamniku pred letom 2002? Je šlo bolj za posamične sporadične prireditve?
267
268
Koncert Pera Lovšina s Pankrti in Španskimi borci, Kamfest 2012 (Vir: Facebookov profil Festivala Kamfest)
Završnik: Za 90. leta težko govorim, takrat sem namreč večino časa prebil v Ljubljani. Vem, da so bili v Kamniku to časi odlične glasbene skupine Arche, svojevrsten odgovor na Niete sobili Not z bratoma Kožar, kasneje še Regrat, v sobicah opustelega Kino doma seje marsikaj dogajalo, a do sinergije v smislu Metelkove ni prišlo ... Ves ta čas je zaznamovalo dejstvo, da v mestu ni bi l o kulturnega doma. Vsa devetdeseta je bila usoda obstoječega Kino doma negotova. Govorilo se je o prodaji, menjavali so se razni upravitelji, razen nekaj legendarnih koncertov, ki so jih pripravili posamezniki, spodletelega poskusa elektronske »ambasade Kamnik« po vzoru izolske Ambasade Gavioli pa konkretnejših dogodkov verjetno res ni bilo. Seje pa zato razmahnila lokalna, vaška gledališka scena, ki pa za kakršenkoli kulturni razvoj ni imela pomena. Verjetno so takrat tudi dokončno »odpeljali narodne noše« v smer veselice, čeprav bi iz te prireditve lahko nastalo nekaj takega, karje v Mariboru FolkArt.
Seveda pa ne gre pozabiti posameznikov, ki niso obupali, na čelu s Tonetom Ftičarjem, kije bil kot glavni kamniški »kulturmaister« vedno odprt za nove predloge. Pa brata Schlegel, marsikdo se spomni otvoritve ogromne Tomaževe slike Gledalci na Stražnem stolpu v režiji Braneta Bičaniča, ne nazadnje smo v devetdesetih tudi Pridenmožičevci sredi Kamnika postavili javno stranišče in šotor namesto Kulturnega doma. Lahko rečem, da so devetdeseta prinesla marsikaj urbanega v samo mesto Kamnik, predvsem pa so bili dani vsi pogoj i za dogodke v novem tisočletju. V 21. stoletju pa si je Kamnik zaslužil tudi bolj urban festival.
Kern: Kakšna pa je vaša osebna pot? Poznamo vas kotgledališčnika, glasbenika, spomnimo se vas kot te-levizijca iz oddaje Štafeta mladosti. Kdaj seje zgodil
Koncert Lajka Felixa, Kamfest 2009 (Vir: Facebookov profil Festivala Kamfest)
preskok in začetek angažiranosti pri kulturnih prireditvah v mestu?
Završnik: Iz OŠ Toma Brejca me je leta 1989 pot vodila na vojaško gimnazijo Franc Rozman - Stane. Po osamosvojitvi Slovenije so se stvati tam obrnile na glavo, tako da sem srednjo šo l o dokončal v Šiški, poskušal nadaljevati na FDV-ju, a me je povleklo na Filozofsko fakulteto, na slovenistiko. Hkrati sem se vpisal na gledališko in lutkovno šolo GILŠ - KODUM, ki mi je popolnoma spremenila pogled na umetnost, kulturo, na svet. Na tej šoli so me naučili, da gledališče ni le klasično, da ne potrebuješ vedno odra in da so uprizoritvene umetnosti nekaj, kar bi lahko delal vse življenje. Šola meje tako seznanila tudi z uličnim gledališčem, spoznal sem Gorazda Osojnika in Andreja Rozmana Rozo iz Gledališča Ane Monro, s katerima intenzivno sodelujem še sedaj. Takrat, leta 1996, smo v kamniški kavarni Veronika ustanovili Kulturno društvo Priden možic. V okviru Srednjeveških dnevov smo vsako leto pripravili predstavo, hkrati pa smo začeli z delom na lokalni televiziji KTV Impulz. Pripravili smo satirično oddajo Polž v solati in se med drugim prijavi l i na enega od državnih natečajev. Dobili smo drugo nagrado in pomembno je bi l o predvsem to, da so nas opazili na televiziji. Hkrati sem dobil tudi angažma v Štafeti mladosti, in sicer kot spremljevalni glasbenik, podobne stvari počnem še danes. Kasneje sem v Bruslju končal tudi šolo za kulturni menedžment. In to je moj a zgodba do KD Priden možic. Društvo je po obnovi dvorane leta 2002 dobilo povabilo, da prevza-
me Dom kulture. Sledil je razpis, preko katerega smo Dom kulture tudi dejansko dobili v upravljanje.
Čas po Kamfestu
Kern: Sam vidim Kamfest kot injekcijo življenja temu mestu, ki je nekako v narkozi. Mislim, da festival vnaša v prostor stopnjo urbanosti, ki jo Kamniku, kljub zelo dinamičnim demografskim spremembam v zadnjem desetletju, primanjkuje. Kako festival vidite, doživljate vi?
Završnik: V prvih letih festivala ne moremo govoriti o kakšni izkristalizirani podobi festivala. Zdaj, po več letih, lahko rečemo, da festival izhaja iz urbanega prostora. Poudaril pa bi, da smo seveda že na začetku vedeli, da ne želimo komercialnega festivala. Kamfest zasleduje urbane trende. Zelo pomembna je njegova povezovalna vloga, saj pri festivalu namreč nikakor ne sodeluje le Priden možic. Že prej sem omenil organizaciji, ki sta bili zraven na začetku. Kasneje sta se festivalu pridružila Medobčinski muzej, Mestna knjižnica Kamnik, ustanovljena je bila skupina mladih arhitektov Štajn, ki tudi veliko prispeva k festivalu. Lahko pa dodam, da je raz l og, zakaj nam Kamlest tako dobro uspeva, verjetno tudi v tem, da se KD Priden možic v osnovi ukvarja z uličnim gledališčem. V društvu razmišljamo s strani ulice in ne toliko s strani neke institucije.
Kern: Kdo so sicer ključni ljudje pri organizaciji Kamfesta?
Završnik: Kamfest ima relativno mlado ekipo, ki je festivalu fanatično predana. Zgodbo sva pred desetimi leti začela z Rokom Koscem, s katerim sva tudi nosilca licence. Prav tako sta od začetka s festivalom Matjaž Jug in Primož Jeras, ki sta iz nadobudnih, skorajda mladoletnih prostovoljcev postala nepogrešljiv del festivala. Ekipo festivala so pomembno zaznamovali tudi administrativni delavci in ljudje za odnose z javnostmi, ki so oz. so bili sicer del ekipe v Domu kulture Kamnik: Ana Stanovnik Perčič, Katarina Sonc, sedaj pa že tretje leto vsestranski Juš Milčinski. Pri organizaciji festivala sodelujejotudi člani društva Priden možic, ki sicer ne de l uj ejo v Kamniku. Ana Duša je tako kot programski vodja pomembno zaznamovala nekaj sezon Kamfesta, lansko leto se je vrnil Jure Matičič in s seboj pripe ljal odličnega soproducenta - Mestni kino Domžale.
Pomembno vlogo pa imajo tudi prostovoljci iz tujine, ki pri Kamfestu sodelujejo zadnja štiri leta. Ti prosto-vo ljci ne le pomagaj o s svoj im de l om, ampak festivalu dajejo tudi raznolikost in kamniški mladini odpirajo oči, da sodelovati pri takem festivalu kot prostovoljec ni »kr neki«, da se da pri nas marsikaj naučiti.
Kern: Ali se lokalna skupnost zaveda pomena festivala, se zaveda, da imamo od takega festivala korist vsi?
Završnik: Mislim, da ja. Dejstvo je, da so Kamfest sprejeli vsi. Lokalna skupnost daje Kamfestu lepo vsoto denarj a, in to brez vsakršnega metanja polen pod noge. Kot kaže, smo kar všečni s tem, kar delamo. Ne nazadnje z vedno močnejšim marketingom in s sopro-
.r C/
• /	I

wl(amf
Koncert kanadske skupine Suuns, Kamfest 2013 (Vir: Face-bookov profil Festivala Kamfest)
ducentsko politiko podvojimo začetni občinski vložek. Radi nas imaj o gostinci, čeprav jim ves čas »težimo« s kvaliteto njihove ponudbe, a se zavedamo, da jim v centru Kamnika ni z rožicami postlano. Prav tako ponudniki prenočišč, pa razna lokalna društva, ki se najdejo v programu, in podobno.
Kern: Kako pa gostinci podpirajo Kamfest? Videti je, kot da tega sodelovanja ne bi bilo. Nujno bi bilo, da bi se po večernih koncertnih dogodkih dogajanje preselilo v kavarne in druge družabne prostore.
Završnik: Staromestni gostinci komaj čakajo na Kamfest, ker takrat veliko zaslužijo. Zunanjih točilnih pultov z naše strani praktično ni, prav tako od njih ne zahtevamo »participacije«. Seveda smo veseli, če nekdo od njih pride po festivalu in reče hvala, fantje, odlično je bilo, nekaj sem zaslužil, kam lahko nakažem nekaj sto evrov. A večina kamniških gostincev je očitno francozov, a ne zaradi, recimo, bogate vinske karte. Kar pa je napaka. Mestno jedro ne bo oživelo, dokler ne dobimo primerne gostinske ponudbe. Težko je držati kontinuiteto, če se najemniki kar naprej menjavajo. Če hočeš biti uspešen gostinec, se moraš zavedati, da na Kamfest pride zahtevnejša publika, ki, recimo, opazi, da natakarica ob plačilu ni prinesla računa. Kaj nam pomaga, če ZTŠ (Zavod za turizem in šport, op. a.) pripelje v Kamnik nekaj sto ljudi naenkrat s parnim vlakom, če pajih kamniški gostinci gledajo kot deveto čudo in razmišljajo, kako se nič ne da narediti.
Programski vrhunci festivala
Kern: Koliko dejstvo, da se Kamnik vendarle ne odlikuje ravno z najvišjo stopnjo urbanosti, vpliva na sam program? V kolikšni meri je torej program Kamfesta kompromis med tem, kar bi si želeli in kar si glede na poznavanje publike lahko privoščite?
Završnik: Ja, gre za kompromis. Vendar ne gremo v smer populizma. Gledamo na kvaliteto, kvaliteto žanra. Kamfest ni le jazz, le etno ali le gledališčni festival, Kamfest je večžanrski festival.
Kern: Kakšna so sicer merila za izbor dogodkov?
Završnik: Poskušamo torej biti ne le glasbeni ali le gledališki festival, pri čemer pa nastopajoče izbiramo
269
o >
o
ÏM O CP
>co
CD

Pogled na publiko z Otroškega odra, Keršmančev park, Kamfest 2013 (Foto: Albert Šabotič)
270
izključno sami. Imeli smo tudi primer, ko je neki bend že I el priti v program preko političnih povezav. Upam, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Kot rečeno, festival zasleduje urbane trende. Moramo pa na glavnem odru vsako leto ponuditi tudi nekaj dogodkov, ki so polno obiskani. Zato gostimo tudi glasbenike, kot so Vlado Kreslin, Jinx, pa Ne I sha izpred nekaj let in še marsikdo ...
Kern: A verjamete v vzgojo obiskovalcev?
Završnik: Ja. Kamnik ima dober potencial ravno v občinstvu, občinstvo zna biti zahtevno. Vesel sem, ko mi npr. Boris Cavazza po predstavi v Domu kulture Kamnik reče: »Mater, imate dobro publiko!«
Kern: Kaj je bil prelomni trenutek Kamfesta, kdaj bi lahko rekli, da je festival res zaživel?
Završnik: To je bil tretji Kamfest - leto, ko sva se z Rokom Koscem odločil a za dodaten oder. S tem so iz enega programskega sklopa nastali trije, na Malem gradu pa smo postavili tudi prvi pravi koncertni oder. Tretja prelomna stvar tistega leta je bil koncert skupine Lal bach, ki je za nas takrat predstavljal ogromen organizacijski zalogaj, na katerega pa smo bili pripravljeni. Laibach je seveda daleč največji slovenski bend - in z njim je festival stopil štiri stopnice višje.
Kern: Je težje na festival pripeljati skupino Laibach ali kanadsko Suuns?
Završnik: Oboje je enako zahtevno. Na splošno z domačimi bendi ni večjih težav, pri tujih pa je različno. Ni nam na primer uspelo pripeljati 2Cellos.
Kern: Kje se je zataknilo?
Završnik: Povabili smo ju na začetku njunega uspeha in očitno smo bi I i v tistem trenutku za njiju premajhen festival. Ni vedno vse v denarj u. Še veliko se moramo naučiti, če želimo, da bo Kamfest res velik festival tudi v mednarodnem pogledu.
Kern: Kaj si sicer štejete za vrh v programskem smislu?
Završnik: Laibach in Lajko Félix, a bolj, ker sta bila ob pravem času na pravem mestu. Oba dogodka sta imela izreden vpliv na nadaljnji razvoj. Laibachi, ker so bili prvi »ta veliki«, in Lajko, ker smo ob njegovem koncertu prvič dobili resnično pozornost resnih medijev in konkreten delež zahtevnejše publike iz Ljubljane.
Kern: Na Kamfestu smo imeli priložnost poslušati vrsto odličnih domačih izvafalcev: skupine Niet, Laibach, Elvis Jackson, Demolition group, Terrafolk, konec koncev Pepel in kri, Ota Pestnerfa in Anjo Bukovec. Občufek pa imam, da so med glasbenimi gosti iz tujine v preteklih letih izrazito prevladovali glasbeniki iz bivših jugoslovanskih republik (med njimi velja izpostaviti odlične Dubioza Kolektiv iz BiH, srbski Darkwood dub). Je bila poznejša bogatejša ponudba, ki presega zgolj regionalne okvire, stvar razvoja festivala, se je to zgodilo načrtno?
Završnik: Postajamo zanimivejši, širi pa se tudi naša producentska mreža. Zavedam se, da je glasbe iz bivših jugoslovanskih držav v Sloveniji ogromno.
Premični prototip spomenika mamuta, v iskanju optimalne lokacije, Kamfest 2013 (Vir: Facebookov profil Festivala Kamfest)
O >
o
O > </)
CD
Kern: Ali ne gre pri tem v bistvu za neambicioznost, ki je zelo značilna za celoten slovenski prostor; torej za pomanjkanje želje pripeljati in prikazati širši izbor glasbenih in drugih gostov?
Završnik: To izhaja iz neznanja. Veliko lažje je povabiti nekoga iz bivših jugoslovanskih republik, blizu nam je jezik, s komunikacijo ni nobenih težav. Na neki način se s takim načinom delovanja tem glasbenikom dela škoda, saj njihova glasba ni več ekskluzivna. Problem predstavlja tudi pomanjkanje povezav, naši me-nedžerji namreč pogosto ne sežejo dlje.
Kern: Na Kamfestu smo videli tudi nekaj izvajalcev iz oddaljenih držav: npr. leta 2011 južnoafriško ska-metal skupino Hog Hoggidy Hog ... Kako je prišlo do sodelovanja s temi glasbeniki, kako sploh privabljate tuje glasbenike?
Završnik: Festival nima dovolj sredstev, da bi kot organizatorji namensko hodili po tujih festivalih in iskali goste, zato smo precej odvisni od soproducentov in tudi od naključij. Ko smo se recimo v eni od ljubljanskih picerij nekoč pogovarjali o Lajku Felixu, nasjeslučajno slišal Bojan Cvetrežnik, prisedel in v pol ure smo se ne le dogovorili za njegov nastop, ampak temu dodali še kamniško poletno violinsko šolo in koncert skupine Terrafolk. Tako gre to. Zadnje čase pri dogovarjanju z gosti iz tujine sodelujemo s Kinom Šiška, poleg slovenskih imamo tudi nekaj menedžerjev iz tujine, ki so zelo profesionalni. Hog Hoggidy Hog smo dobili recimo preko menedžerja, ki sooblikuje glasbeni program na Metelkovi v Ljubljani. Pomembno pa je tudi sodelovanje med podobnimi festivali, na primer postojnskim festi-
valom Zmaj 'ma mlade, ajdovskim Štrudlfestom, ljubljanskim Trnfestom, mariborskim Lentom, ulično Ano Desetnico, beograjskim Patosofiranjem in še kom.
Kamniški kulturni vsakdan
Kern: V Kamniškem občanu smo pred časom lahko prebrali vašo nekoliko očitajočo kolumno, ki je malce ošvrknila speče prebivalce, predvsem pa jadikajoče kulturnike. Za kaj je šlo pri tem »kriku«?
Završnik: Kamnik in podobna mesta imajo neke stare garniture, ki so navajene za minimalen učinek porabljati relativno velika sredstva, denarja pa je zdaj v času krize vedno manj. In med kulturniki je vedno veliko blefa. Konkretneži so redkost, veIiko večje takih, ki sadij o rožice, pa se potem čudijo, zakaj nihče teh rožic na njihovo njivo ne pride gledat.
Kern: Kaj je torej v ozadju? Kdo je torej sporen?
Završnik: Konkreten problem so tisti posamezniki ali drušIva, ki se nočejo »preizkušat« na rednih letnih srečanjih, gostovanjih, tekmovanjih, torej tisti, ki na starih lovorikah sedeč porabljajo denar brez konkretnih programov, vizij, razvoja. Pa naj bodo to pevski zbori, ki so, razen nekaj blestečih izjem, sami sebi namen, ali pa druga kulturna društva in posamezniki, ki so obtičaI i v nekem drugem času, a na tem prostoru. Porabijo veliko denarja za relativno majhen učinek. Narobe je, da gre nekdo na neko gostovanje na občinske stroške z izgovorom, da bo predstavljal Kamnik, samo zato, ker bi neka skupina ljudi rada šla na izlet. Dobiti zgolj povabilo na gostovanje je namreč najmanj-
271
o
>
o
O
>G0 CD
Dogajanje v Samčevem predoru, Kamfest 2013 (Vir: Facebookov profil Festivala Kamfest)
272
ši problem. Zares štejejo le konkretna povabila z vsaj plačanimi stroški, če že ne honorarji. Ločiti jetreba ljubiteljsko druženje od resnega dela. Denarja ni veliko in Kamnik se bo moral v svoji globalni, ne samo kulturni, strategiji odločiti, ali je mesto ljubiteljske kulture, ljubiteljske politike, ljubiteljskih gostincev in sorodni-ških povezav v javnih ustanovah - kar nas, po mojem mnenju, ne bo pripeljalo nikamor; ali pa mesto, ki se zaveda svojega javnega prostora in ga zna izkoristiti tudi tako, da da možnosti mladim arhitektom, mladim kulturnikom, mladim raziskovalcem, da se zaveda lastnih mladih profesionalcev, ne pa, da se izgublja v družinski povprečnosti. Kar se nas tiče - Kamfest in Dom kulture dokazujeta, da se v tem mestu da nekaj narediti. A kaj hitro lahko sleherni od nas zaspi in pozabi na vse te velike besede.
Kern: V kulturni strategiji je zapisano, da naj bi se širjenje kulturnih dejavnosti iz večjih mest širilo v manjša mesta - kako je na to pripravljen Kamnik? Ali obstaja kamniška lokalna strategija?
Završnik: De l a se nova. Tako kot pri prejšnjih dveh smo tudi tokrat povabljeni k sodelovanju, a bomo sestavljavci zagotovo tudi tokrat naleteli na številne omejitve. Največja je zagotovo večno vprašanje iz vrst mestnega sveta: »Kaj pa podeželje? Spet ste pozabili na podeželje.« Ja, to naše ljubo podeželje, eden najboljših izgovorov za polžje lezenje. Sodelovali smo tudi pri pripravi zadnje strategije za področje mladih. Narejena je bila s konsenzom med obstoječimi mladinskimi organizacijami, vendar je bila na občinskem svetu gladko zavrnjena. Strategija bi morala urediti položaj
ljubiteljske kulture, jasno bi bilo treba določiti, kdaj je društvo zgolj ljubiteljsko in v kolikšni meri njegovo delovanje podpira občina. V komisijah pa stvari žal delujejo po principu: »Dajmo jim nekaj, da bo mir.«
Kern: Torej je tudi v Kamniku uveljavljen vseslovenski princip »vsakomur malo«, od tistega, ki dobi malo, pa vemo, da se tudi ne spodobi veliko pričakovati.
Završnik: Tako ni denarja za tiste, ki bi želeli narediti neki projekt malce bolj profesionalno. A se kljub temu pojavljajo številni presežki. Jazz društvo Veroniki ne zgodbe, MePZ Odmev, srednješolski gledališki skupini in gotovo še kaj podobnega. Denar, kije namenjen kulturi, je treba bolj načrtno usmerjati, a nato tudi meriti učinke. Odlična rešitev bi bila Zveza kulturnih društev, ki bi večjo vsoto denarja sama delila med svoje člane. Ko se kupčije ne bi več dogajale za trdno zaprtimi vrati, ampak bi se reklo bobu bob.
Pogled v prihodnost
Kern: Vrniva se h Kamfestu. Festival se je postopoma širil - od leta 2006 novi oder ob Kavarni Veronika, od takrat tudi prvič otroški program. Zadnji dve leti deluje Keršmančev park, tudi ogledi filmov na Kamfestu niso novost. Že leta 2007 smo si lahko ogledali odličen film Jima Jarmusha Kava in cigare ti. Lani se je zgodil prvi sklop prireditev Kamnik po Kamfestu. Kakšne so smernice za razvoj Kamfesta?
Završnik: Lefos bomo verj etno imeli tudi Kamnik pred Kamfestom. Festival raje širimo časovno, kot da bi ga širili vertikalno. Ni nam najpomembneje, da bi
Prostovoljci na Kamfestu 2013 (Vir: Facebookov profil Festivala Kamfest)
O >
o o
CP > (/)
CO
Kamfest zrasel v ze I o pomemben festival v tem de I u Evrope - če bo,je to seveda dobro, ni pa to naš glavni cilj. Glavni cilj je, da se v Kamniku po vzoru festivala začnejo načrtovati prireditve skozi celo leto in da je v te prireditve vključena urbana komponenta, da o Kamniku torej razmišljamo kot o mestu. Vsako leto se tudi trudimo pripraviti nekaj posebnega - lani je bil to koncert na strehi avtobusa, kasneje pa še party v samem avtobusu.
Kern: Odlična je bila tudi iniciativa iskanja ustreznega mesta za spomenik mamutu... Kakšen bo Kamfest leta 2023?
Završnik: Ne de I am si nobenih utvar, da smo mi za zmeraj. In tudi ne vem, če si želimo biti za zmeraj. Mogoče se bodo že v bližnji prihodnosti zgodile velike spremembe. Spet je namreč čas za učenje. Tokrat odhajamo po novo znanje v Francijo, državo kulture, pogledat in prisluhnit, kako to delajo res veliki.
Predvsem upam, da Kamfest 2023 ne bo več tako viden, torej da pred festivalom in po njem v dogajanju ne bo praznine, ampak da čez 10 let ne bo razlike med dnevi, ko festival bo in ko ga ne bo. Naš končni cilj je, da bo cela ponudba Kamnika čez vse leto na višjem nivoju. Kamnik - festivalsko mesto. Kamnik - mesto svobodnegajavnega prostora.
Razstava Kam so šle vse fabrike, Kamfest 2013 (Foto: Klemen Brumec)
273
274
Jernejka Drolec1 Poreber 1a, Kamnik Jernejka.Drolec@rtvslo.si
»Po svetu sta me vodila radovednost, raziskovanje in to se je kasneje preusmerilo v raziskovanje človeške notranjosti«
u
Pogovor s prof. dr. Rudijem Kotnikom
Prof. dr. Rudi Kotnik opravlja dva poklica - je pedagog in psihoterapevt. Mladost je preživel v Kamniku, od koder ga je radovednost vodila v Indijo, Latinsko Ameriko in po Evropi. Po končanem študiju filozofije se je zaposlil na gimnaziji Bežigrad, kjer je poučeval dve desetletji - tudi v programu mednarodne mature. Magisterij iz filozofije je končal leta 1991 na Univerzi Warwick, magisterij iz gestaltterapije pa leta 2001 na inštitutu Metanoia in Middlesex University v Londonu. V Sloveniji je zasnoval izobraževalni program gestaltterapije, v katerem tudi aktivno deluje. Od leta 1996 je zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je doktoriral leta 2000. Na Oddelku za filozofijo poučuje Predmetno didaktiko in Uvod v filozofijo. Na Oddelku za psihologijo pa izvaja tri psihoterapevtske predmete: Uvod v ge-staltterapijo, Gestaltterapija v praksi, Psihoterapevtski pristop: humanistična in eksistencialna usmeritev. Poleg številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov je tudi avtor knjig: Pouk filozofije kot osebno doživljanje in Nova paradigma v izobraževanju: je manj lahko več?
Ključne besede: Rudi Kotnik, marketizacija visokošolskega izobraževanja, akademska skupnost, gesta ltpsi h ote ra pij a, Kamnik
Profesor Rudi Kotnik, PhD, has two occupations - he is a pedagogue and a psychotherapist. He spent his youth in Kamnik, from whence his curiosity took him to India, Latin America and around Europe. After completing his philosophy studies, he became a philosophy teacher at Bežigrad Grammar School, where he taught at the regular Slovene programme as well as the international high-school graduation programme. He completed his Master's Degree in philosophy at the University of Warwick in 1991, to which he added a Master's in Gestalt Therapy from the Metanoia Institute of the Middlesex University in London in 2001. He is the founder as well as an active member of the Gestalt therapy study programme in Slovenia. Since 1996, he has worked at the Faculty of Arts of the University of Maribor, where he also completed his doctoral studies in 2000. He is a lecturer at two departments: the Department of Philosophy where he teaches Special didactics and Introduction to Philosophy, and the Department of Psychology, where he has three subjects on psychotherapy: Introduction to Gestalt Therapy, Gestalt Therapy Practicum and Psychotherapeutic Approach: Humanistic and Ex-
1 Univ. dipl. inž. kmet.-zoot., novinarka Radia Slovenija.
istential Course. Apart from a great many scientific articles and contributions, he has written two books: Philosophy Classes as Personal Perception and The New Educational Paradigm: Could Less Be More?
Key words: Rudi Kotnik, marketization in higher education, academic society, Gestalt Psychotherapy, Kamnik
Samosvoj, topel in pozoren, raziskovalnega duha, temeljit v terjanju resnice, raziskovalec človeške narave, materialistični asket, spoštljiv do narave. Filozof, pedagog in psihoterapevt, ki je v Sloveniji zasnoval izobraževanje o gestaltterapiji. Netipičen Slovenec. Kamničan. Tak je prof. dr. Rudi Kotnik.
Pred tridesetimi leti se je iz Kamnika preselil v nekoliko odmaknjena Studenca nad Markovim. V mladosti je poučeval kitaro, se preizkušal v alpinizmu in fotografiranju. Po končanem študiju filozofije se je zaposlil na gimnaziji Bežigrad, kjer je poučeval dve desetletji - zadnjih šest let tudi v programu mednarodne mature. Obzorja si je pri devetnajstih letih širil v spoznavanju sveta z avtoštopom po deželah na poti proti Indiji in po Evropi. Kasneje ga je zanimala Latinska Amerika, raziskovanje je potem nadaljeval tudi v akademski sferi. Magisterij iz filozofije je končal leta 1991 na Univerzi Warwick, magisterij iz gestaltterapije pa leta 2001 na inštitutu Metanoia in Middlesex University v Londonu. Ima izkušnje z vodenjem delavnic v izobraževalnem programu za gestaltpsihoterapev-te inštituta GITA (Inštitut za geštaltterapijo). Od leta 1996 je zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je leta 2000 doktoriral. Na Oddelku za filozofijo poučuje Didaktiko filozofije in Uvod v filozofijo. Na Oddelku za psihologijo pa izvaja tri psihotera-
275
o
>
o
O
>co
CD
Sajenje fižola
ki, da bi bil zanimiv za obiskovalce. Takrat sem celo pomislil, da bi bil turistični vodnik po Malem gradu. Sanjaril sem, kaj vse bi se lahko tam dogajalo. To, kar se je razvilo in se dogaja v času Kamfesta, je neverjeten kontrast v primerjavi z mrtvilom prejšnjega obdobja, seveda po zaslugi zagnanih članov kulturnega društva Priden možic. Izjemno cenim to, kar so naredili.
Drolec: Kakšne spomine imaš na Kamnik in Kam-ničane?
Kotnik: Mladost sem preživel na Šutni, v hiši, ki je bila menda predelana iz dveh manjših hiš. V njej je pred vojno živel takratni zdravnik dr. Anton Binter s svojo ženo Matildo. Ta hiša je bila po vojni nacionalizirana in kasneje denacionalizirana. V času moje mladosti so tam živele tri sorodnice Binterjevih. To so bile starejše gospe, ki so se nam otrokom s svojimi navadami iz prejšnjega časa zdele precej drugačne. Ko smo prišli k njim na obisk, smo vsakokrat dobili v dar kakšno razglednico. Te razglednice s konca 19. in začetka 20. stoletja zdaj še vedno hranim. Zanimivo se mi je zdelo, da so se z nami oziroma drugimi stanovalci te gospe pogovarjale v srbskem jeziku, med seboj pa kaj poko-mentirale v nemščini. Živele so obdane z dragocenimi starinami in prostor je bil prežet s posebnim vonjem. Posebej se spomnim slik, na katerih sta bila dr. Binter in Matilda. Ena od teh slik je zdaj v Medobčinskem muzeju Kamnik. Spomini so torej prežeti z vonjem prostora in starin ter z navadami teh gospa. Tako sem bil v stiku z delčkom duha kamniške preteklosti.
276
pevtske predmete (Uvod v gestaltterapijo, Gestalttera-pija v praksi, Psihoterapevtski pristop: humanistična in eksistencialna usmeritev). Sicer je avtor knjig: Pouk filozofije kot osebno doživljanje in Nova paradigma v izobraževanju: je manj lahko več? ter številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov.
Drolec: Živiš v Studencah, odmaknjeno od Kamnika, v katerem si sicer preživel mladost. Kakšne spomine imaš na to obdobje?
Kotnik: V Studenca sem se preselil pred tridesetimi leti. Sedanja Šutna, takratna Kidričeva ulica, kjer sem v mladosti živel, je bila glavna in edina prometna žila. Obvoznice še ni bilo in ko je mimo zapeljal kamion, so se tresle šipe. Bilo je veliko hrupa, prahu in izpušnih plinov. Veliko vikendov sem preživel v hribih in si slednjič omislil svoj dom stran od mestnega hrupa, nekje višje, bolj v hribih, v čistejšem okolju in bližje naravi.
Spomini na Kamnik v otroštvu so povezani z Malim gradom, ta je bil poligon za naše otroške vojne igre, vključno s predorom pod Malim gradom, ki nam je bil dostopen skozi stranski vhod z dvorišča sošolca. Plezali smo po pečinah in razvalinah in ne da bi se zavedal, sem tam dobil prve plezalne izkušnje. To je bilo pestro otroško življenje, precej drugačno, kot ga imajo današnji otroci.
Pozneje, v času študentskih let, v začetku 70-ih let, mi je bilo težko gledati neizkoriščen, zapuščen in propadajoč Mali grad, čeprav ima ogromno zgodovinskih in drugih atributov, tudi zanimive zgodbe o Veroni-
Drolec: Kako si postal to, kar si, kaj te je oblikovalo v človeka, kakršen si postal, drugačen, nekonvencio-nalen v razmišljanju?
Kotnik: Način, kako živim in delujem danes v svojem profesionalnem življenju, ima zagotovo določene korenine tudi v obdobju osnovne šole. Šele zadnja leta se zavedam sreče, da sem imel za profesorja slovenščine od šestega razreda naprej prof. Milana Šuštarja, in šele zdaj razumem, kako nas je učil. Naučili smo se veliko slovnice, spoznali smo precej literature in zame najpomembnejše: ko smo pisali spise, nas je spodbujal h kreativnosti, samostojnosti mišljenja in izvirnosti. Izvirnost je zelo cenil in poudarjal. Zame je bil velik šok, ko sem v srednji šoli ugotovil, da je moja profesorica slovenščine v srednji šoli bolj cenila povprečnost kot pa te tri vrednote. Mogoče se takrat tega šoka niti nisem zavedal, čutil pa sem, da tisto, v kar me je spodbujal prof. Šuštar, ni bilo cenjeno.
Pred nekaj leti sem na MMC-jevi strani (multimedij-ski center RTV Slovenija) naletel na fotografijo ene izmed generacij diplomantov Filozofske fakultete, mislim, da slavistike, med katerimi so nekateri postali pomembne osebnosti v literaturi ali širše v kulturi. Na fotografiji je bil tudi prof. Šuštar. Takrat sem pomislil, da je bilo to obdobje, ko je med drugim prihajal k nam tudi eksistencializem. Ta, za tedanji režim zelo neprijetna filozofija, je imela določen vpliv na tiste generacije. Če so tudi njega oblikovale take ideje kot perspektivaše, potem razumem, da je tudi pri nas spodbujal vrednote avtentičnosti nasproti povprečnosti. Te vrednote, ki mi jih je takrat na nek način privzgojil, ne da bi se jih jaz
zavedal, sem ohranil. Zato ima on tudi posebno mesto v mojem življenju.
Spomnim se konkretnega dogodka, ko mi je profesor pri zgodovini dal nalogo, da naredim povzetek iz Sobotne priloge Dela in da to preberem po šolskem radiu. Šlo je za neko zgodovinsko politično situacijo tistega časa. Ko sem to naredil in prišel ponosen v razred, bila je ravno ura slovenščine pri prof. Šuštarju, je bil njegov prvi komentar: »Ja, ampak ni bilo vse tako, kot si povedal in piše tam notri.« Od njega sem dobil spodbudo, da sem na svet gledal z distance, bolj kritično, da nisem verjel in pristal na vse, kar sem izvedel iz medijev ali iz okolja. To je bila zame pomembna prelomnica. To vrednoto, ki mi jo je ponudil, sem sprejel in jo še danes gojim na sicer drugačen način.
Od takrat sem na svet gledal drugače in se pozneje loteval vseh mogočih stvari. Že v srednji šoli me je zanimalo študentsko gibanje. Kot študent sem imel honorarno delo, se ukvarjal z alpinizmom, šel sem v svet, ki je imel svoje izzive, tveganja. Danes gledam drugače na takratne izzive alpinizma ali jadralnega padalstva ...
Drolec: A to si tudi počel?
Kotnik: Ja, ko pa sem pri jadralnem padalstvu začutil, da me je strah, česar se prej nisem zavedal, sem se z vsemi temi tveganimi dejavnostmi nehal ukvarjati in energijo preusmeril na druga področja.
Rudi na Huascaranu leta 1982
O >
o
O ^
> (f) CD
Drolec: Pa drugi mladostni izzivi?
Kotnik: Zame je bilo samoumevno, da grem po končani srednji šoli poleti v tujino. Po opravljeni maturi sem imel že kupljeno letalsko karto za Anglijo, kamor sem med počitnicami nameraval oditi delat. Iz tega ni bilo nič, ker mi posrednik, Študentski servis iz Maribora, ni priskrbel delovne vize. Tako sta letalska karta in z njo ta načrt propadla. Odločil sem se, da grem namesto tega proti Indiji, takrat zelo priljubljena popotniška pot. Nov denar sem si prislužil pri zidarjih, kar je bilo moje vsakoletno delo, da sem si od osemletke naprej zaslužil za knjige. Delali nismo osem, pač pa 12 ur na dan in spomnim se, kako so me od apna zvečer pekle roke. Ker me v Indijo nihče ni hotel vzeti s sabo, sem se odpravil tja sam, s sto dvajsetimi dolarji v žepu. Pot do Afganistana sem preštopal, od tam sem popotovanje nadaljeval najprej z avtobusom, potem pa z vlakom. Potoval in živel sem zelo skromno, bil odprt do drugih kultur, drugačnosti, pretresen od marsičesa.
Drolec: Si iskal guruja, tako kot večina?
Kotnik: Izvorni motiv je bila mladostna radovednost spoznati nepoznano. Guruji me nikoli niso zanimali in v Indiji se s tem sploh nisem srečal. Nazaj sem prišel precej spremenjen. Pot v Indijo je v meni pustila globoko sled. Po eni strani mi je bilo silno doživetje videti, slišati in zaznavati tisti tako drugačen svet vseh teh dežel, hkrati pa nisem mogel gledati tega sveta zgolj kot eksotiko, ampak me je presunila tudi njegova krutost. To me je kot mladostnika zaznamovalo.
Ko sem bil zaradi infekcije na nogi v bolnišnici, kjer so ljudje umirali okoli mene, me to ni pustilo ravnodušnega, nasprotno, to doživetje je za vedno ostalo v meni. Poleg mene je ležal nekdo, ki je imel strel-
no rano v trebuhu. Bil je v zelo slabem stanju in nihče ga ni prišel obiskat. V težko znosni vročini si je zvečer želel, da vklopim ventilator, in to je lahko izrazil le tako, da je s težavo rahlo dvignil roko in s prstom pokazal proti ventilatorju. Ko sem ga vklopil, še nisem vedel, da sem mu izpolnil zadnjo željo pred smrtjo. Ponoči je umrl. Pomembno mi je bilo, da sem lahko storil vsaj to.
Drolec: Ta pot je bila, z današnje perspektive, zelo pogumno dejanje. Potem si hotel videti še več sveta in si šel v Južno Ameriko, je bila ta izbira posledica tega, da si dobil nekajmesečno štipendijo?
Kotnik: Štipendija ni bila odločilna. Za Latinsko Ameriko sem se odločil, še preden sem za štipendijo sploh zaprosil. Prvič smo šli v Ande leta 1980 in se povzpeli na Kitaraju in potem še leta 1982, ko smo se povzpeli na tri vrhove. Končni cilj je bil Huascaran (6768 m) kot najvišji vrh perujskih Andov. Takrat sem se srečal tudi z novimi izzivi. Štipendija mi je omogočala daljše bivanje v tistem delu sveta. Tako sem alpinizem združil s spoznavanjem dežele, kulture, zgodovine, njenih ljudi in navad. Hkrati sem izpopolnjeval tudi znanje španskega jezika.
Po svetu so me vodili radovednost, raziskovanje in spoznavanje novih dežel. Ko sem imel potovanj zadosti, sem začel raziskovati druge stvari, kar me je končno vodilo bolj na študijsko področje.
Drolec: Alpinizem si opustil, igranje kitare tudi, s katerim hobijem se še ukvarjaš?
Kotnik: Občasno si vzamem čas za fotografiranje
277
o
>
o
O
>G0 CD
oz. za določene dejavnosti v okviru Fotokluba Kamnik, vendar me fotografija zanima tudi v širšem smislu. Ko so me prosili za predavanje o teoriji fotografije, me je tematika podobe kot take začela bolj zanimati. Z nastankom fotografije sta množično upodabljanje in reprodukcija podob tako v medijih kot drugje postala fenomen širših razsežnosti, ki spodbuja k razmisleku o podobi in raziskovanju o tem, kako podoba fascinira. Vedno bolj se kaže, kako ima podoba lahko pomembno moč na različnih področjih: od umetnosti, popularne kulture, reklam pa vse do politike. Razmislek tako seže tudi v to, ali je v človeški naravi, da nas podobe tako fascinirajo - kar je na določen način zanimalo že Platona. Videti je, da precej ljudi da na podobo več kot na samo stvar. Zdi se, da celo pri volitvah za predsednika države kandidat uspe prepričati volivce bolj s podobo kot s čim drugim. Če se mediji veliko ukvarjajo s tem, kako se, denimo, oblači predsednica vlade in se ona temu ustrezno odziva z vsak dan drugačno obleko, potem se lahko začnemo spraševati, kaj je tu bolj pomembno.
278
Drolec: Si profesor na Filozofski fakulteti mariborske univerze. V sistemu šolstva, tudi visokega, se dogajajo velike spremembe. Kam pelje po tvoji oceni preobrazba izobraževalnega in raziskovalnega sistema na naših univerzah, bil si kritičen do bolonjskega sistema, zakaj?
Kotnik: Bolonjskega procesa nisem vzel kot samoumevnega, ampak me je zanimala analiza predpostavk in implikacij tega procesa. Pri tem je bil moj interes osredotočen na to, kar bolonjski dokumenti imenujejo nova pedagoška paradigma. Ugotovil sem, da se je država lotila procesa brez jasne in izdelane strategije, kaj z njo v naših pogojih želi doseči in kako bo to izpeljala. Posledično so potem v tem duhu ravnale univerze. Izkušnje in študije sem strnil v svoji knjigi Nova paradigma v izobraževanju: je manj lahko več? (Subkulturni azil, Maribor 2013 - dostopna tudi na spletu: http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/ explorer.php?page=frontier#frontier_075_rkotnik).
Med drugim me je zanimalo, kako je ta dvostopenjski sistem, ki ga imamo, nastal. Ko so se v zvezi s tem evropski ministri za izobraževanje v preteklosti sestajali, so ugotovili, da imajo težave in da želijo te težave razrešiti. Novi model naj bi s svojim kreditnim sistemom omogočal enoten visokošolski prostor, v katerem bi sledili trem poglavitnim ciljem: kvaliteti, primerIji-vosti in kompatibilnosti. Toda to, kar imamo danes, je nastalo bolj po naključju. Znano je, da ni bila nobena od držav udeleženk teh sestankov zadovoljna s tistim, kar je nastalo. Vse so imele pripombe, hkrati so pa vse vedele, da neke spremembe morajo biti. Iz tega je nastal kompromisni model, za katerega ne vemo, ali ga rabimo. Ima svoje prednosti in slabosti.
Drolec: Pogosto slišim, da je raven izobraževanja in znanja, ki ga dobijo študenti, padla. Ali je to povezano z bolonjskim procesom?
Kotnik: Če to drži, za to ni razlog neposredno v bo-lonjskem procesu, pač pa tudi v vzporednih procesih. O tem zelo jasno govori dr. Jože Mencinger, ki pravi, da je bila to politika države, da je nezaposlenost reševala
Konferenca o filozofiji za otroke v Gradcu leta 2008
z omogočanjem študija čim večjemu delu populacije, ki konča srednjo šolo. Če prihajajo v visokošolski študij tudi manj sposobni, se univerza prilagaja tudi njim, da bi študente obdržala. V času ekonomske krize to sili fakultete tudi v konkurenčni boj za študente in v zniževanje meril. Pri tem morajo biti fakultete in profesorji študentom prijazni. Ni več bistvo v znanju, ampak v tem, da fakulteta obdrži študente, da ji ne uidejo h konkurenci. To je globalni trend, ki ga opisuje svetovna znanstvena literatura. Tudi znane univerze imajo težave s tem, da morajo biti prijazne do študentov. V tem trendu marketizacije visokošolskega izobraževanja študentje iz uporabnikov postajajo potrošniki. Približno tako, kot je kupec postal kralj za trgovino, je nevarnost, da študent postane kralj za univerzo. Rezultat je to, kar pomenljivo kaže naslov knjige avtorice Mary Evans Killing Thinking: The Death of the Universities, ki ga je smiselno ohraniti kar v izvirniku.
Drolec: Kaj lahko v takšnem stanju naredi akademska sfera, lahko kakorkoli ukrepa, sproži razmislek, javno razpravo, karkoli?
Kotnik: Akademska sfera lahko uporabi svoje znanje za analizo situacije in ponudi možne strategije. V sedmem poglavju svoje knjige sem našo akademsko skupnost pozval k analizi razmer, zlasti zaradi globalnih trendov v smeri marketizacije visokošolskega izobraževanja, ki bodo verjetno postali realnost tudi pri nas. Eden od vidikov te realnosti je, da mora univerza čedalje več finančnih sredstev iskati na tržišču. Konkreten primer: avstralsko visokošolsko izobraževanje je imelo v 70-ih letih 90 % sredstev iz
državnega proračuna, ta delež se je začel zmanjševati, v letu 1995 je padel na 57 % in v letu 2002 na 41 %. Pri nas tako daleč še nismo, je pa smiselno to vzeti kot alarm in se vprašati, ali smo pripravljeni na tako drastično marketizacijo visokošolskega izobraževanja, ki bo imela zelo daljnosežne posledice v družbi. Ta trend se pri nas že kaže. Kolegi v britanskem prostoru so naredili analizo stanja v njihovih razmerah in so na podlagi tiste analize in zdajšnjih razmer ugotovili, da je šel proces marketizacije predaleč. Nam je to lahko opozorilo, da preprečimo še večjo škodo. Kdo drug kot akademska skupnost lahko naredi to analizo in jo da vodstvom fakultet, univerz in državi v premislek za strategijo države. Možnosti, ki jih imamo, so najmanj tri:
1.	pasivna prilagoditev je možnost, ki pomeni prepustitev toku »naravne« nujnosti;
2.	aktivna prilagoditev. Če sprejmemo tezo, da odpor ni smiseln, se je smiselno sistematično pripraviti in učinkovito odzvati - in seveda sprejeti vse posledice, ki jih prinašajo spremembe. To verjetno pomeni tudi odrekanje taki javni univerzi, kakršna je zdaj;
3.	aktivni odpor z iskanjem alternativ. Če sprejmemo tezo o potrebi po odporu, je potrebno temeljito proučiti tako globalno kot lokalno situacijo, pripraviti strategijo in se temu ustrezno odzvati.
Drolec: Na kakšen odziv je naletela tvoja Pobuda akademski skupnosti?
Kotnik: Pogrešam angažiranost. Večina pomembnih ljudi, ki sem jim jo posredoval (npr. zdajšnji rektor moje mariborske univerze, nekaj pomembnih in eminentnih osebnosti iz akademske sfere), se z vsem napisanim strinja, a zaenkrat ostaja samo pri tem.
Drolec: Veliko se govori o krizi vrednot. Kakšen je tvoj pogled na krizo vrednot?
Kotnik: Vrednote se oblikujejo tudi v realnem življenju, zato zame to ni kriza vrednot samih, ampak tudi realnosti, v kateri se oblikujejo. Ko npr. v juliju in avgustu 2013 gledamo na spletne strani, v časopise in druge medije, je ena glavnih tem nekdanji direktor Lekarne Ljubljana, s katerim se zaradi domnevno nezakonitega vodenja lekarn ter črne gradnje ukvarja Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, a njegov edini odziv na očitke ali zgražanja je, da se mu zdi popolnoma normalno vse, kar počne. V zadnjih nekaj letih je takih in podobnih primerov še mnogo. Imeli smo politika, ki je služil denar in hkrati dobival nadomestilo za izgubo službe. Ko mu je potekel mandat, je povsem brez sramu rekel, da je to moralno zato, ker je zakonito. Stanje moralnih vrednot je pogojeno tudi s konkretnim pravnim sistemom, z načinom njegovega delovanja in s tem, kako (arogantno) se politiki obnašajo. Če pravni red dopušča okoriščanje in iskanje lukenj v zakonih, potem se vzpostavi drugačen način vrednotenja. Kriza vrednot se sooblikuje s pravno prakso in v politiki, lahko jo sooblikuje tudi ekonomija.
Drolec: Posledice gospodarske in finančne krize so povzročile nezadovoljstvo in stiske ljudi, ki so sprožile
vstajniška gibanja, v začetku naj bi bili to menda predvsem študentje, a njihov naboj se je že izgubil. Kakšen je tvoj komentar o vstajniških gibanjih?
Kotnik: Najprej vprašanje: Če bi kmet, ki je za-kockal svoje premoženje in se zadolžil, odrekel študij svojim otrokom in jih nagnal delat, sam pa bi se še naprej vozil naokoli s terencem, kakšno sporočilo bi to bilo? Če so bili vzgojeni v brezpogojni pokorščini, poslušnosti in ubogljivosti, bodo pač delali, saj »oča že vedo, kaj delajo, kaj je dobro in prav za vse«. In vse bi bilo po starem. To je primer, ki ponazarja določen politični način urejanja družbenih zadev in določen del populacije pač sledi tem vrednotam. Lahko se zgodi, da kmet vse skupaj povabi, da se usedejo za mizo in jim predloži varčevalno rešitev, ki zahteva odrekanje, a ohrani videz soodločanja. To je drugačen model, ki naj bi ponazarjal model predstavniške demokracije. Lahko pa otroci preprosto rečejo, da je dovolj, pošljejo očeta na zdravljenje odvisnosti in sami vzamejo stvari v roke, kar bi ponazarjal model neposredne demokracije. Iluzorno pa bi pričakovali, da bo kmet sam od sebe prodal terenca, zavihal rokave in rekel: »Ejga, zabluzil sem, dajmo skupaj nekaj narediti, da odplačamo dolgove.«
Prispodoba, ki sem jo navedel, ima sicer zelo omejen domet, vendar do določene mere vseeno ponazarja našo zdajšnjo situacijo in fenomen vstajništva, ki kaže tako svojo enotnost kot tudi razlike znotraj sebe. Njegov pomen vidim v tem, da je prinesel nekaj novega in spodbudil razmislek o možnostih alternativnih oblik urejanja družbenih zadev. Po začetnem zanosu se ob formiranju novih strank in oblikovanju pomembnih raz l ik pojavlja hkrati streznitev, da je realnost, v kateri smo, obstoječi model posredne demokracije in dejstvo, da se zanimive vstajniške ideje soočijo z realnostjo »molčeče večine«, ki ob volitvah postane jeziček na tehtnici.
Drolec: Ob svojem pedagoškem poklicu si se v tujini usposobil za psihoterapevta in supervizorja v gestaltterapiji. Bil si med tistimi, ki ste širili znanje o gestaltu v Sloveniji. Potem ste s kolegi postavili sistem izobraževanja za gestaltterapevte, vključno z ustanovitvijo Inštituta za geštaltsko terapijo (Gita). Kako se je to dogajalo?
Kotnik: Gestaltterapijo je že v sedemdesetih letih prinesla k nam pokojna dr. Tanja Lamovec. Sredi devetdesetih let sem bil res med tistimi, ki smo iskali organizirano izobraževanje na tem področju v tujini. Bil sem poln entuziazma, ki me je pripeljal do ideje, da bi ta študij organizirali tudi pri nas. Konec 90-ih let sem študiral na Metanoia Institute v Angliji in porodila se mi je ideja, da pripeljem ljudi iz tega inštituta v Slovenijo in organiziram tak študij pri nas. Ob začetku sem si želel predvsem kvaliteten način študija, in to nam je uspelo. To potrjujejo rezultati mednarodne izpitne komisije, ki ugotavlja, da kvaliteta znanja britanskih diplomantov ni nič boljša od naših. Toda tržne razmere bodo ta proces verjetno spremenile. Slučajno sem bil prvi, ampak to še ne pomeni, da tega študija zdaj ne bi bilo, mogoče bi se razvil pozneje. Ampak v zdajšnjem času je kaj takega v globalnem svetu bistveno lažje organizirati. Zame osebno je bil pomemben eksperi-
279
Delavnica iz gestaltizobraževanja leta 2006
O >
o
O ^
> C/) CD
280
ment, ali v praksi lahko uspešno deluje pedagoški model, ki sem ga zasnoval po načelih, ki sem jih spoznaval v tujini.
Drolec: Kaj je edinstvenega pri gestaltu za razliko od drugih psihoterapevtskih pristopov?
Kotnik: Eden od ustanoviteljev gestaltterapije je izjavil, da rastline in živali ne ovirajo svoje rasti - le ljudje jo. Ta misel je zelo preprosta in hkrati odpira veliko kompleksnih vprašanj o tem, kako si ljudje oviramo svojo rast. Gestaltterapija kot eden od humanistično usmerjenih pristopov je torej pozorna na vsakdanje življenje in na to, kako v stiku (kontaktu) z okoljem dobiti »ustrezno« hrano za osebno rast. To si olajšamo s pozornostjo oziroma zavedanjem. Če nismo v stiku s seboj in okoljem, gestaltterapija olajšuje ta proces. V gestaltpsihoterapiji to pomeni pozornost na to, KAKO si preprečujemo stik. Poudarek je na KAKO v »tu in zdaj«, saj se iskanje vzrokov kot odgovor na ZAKAJ izkazuje kot neproduktivno. Ni torej iskanja vzrokov v preteklosti, ampak načina, kako nekaj delam zdaj. »Tu in zdaj« je namreč vzvod za želeno spremembo. Vzemimo primer študentovega opisa v seminarski nalogi. Pri sebi opazi potrebo, da sodeluje v terapevtski skupini in se uči na lastni izkušnji. Vendar tega ne stori, počuti se neprijetno in se »zadržuje« oziroma, kot pravimo, retroflektira. Kako to dela? S predstavo, predvidevanjem, da bi tratil čas skupine in jo obremenjeval s svojimi problemi, da ga bodo drugi videli kot šibkega itd. Kako dela to oziroma kako projicira? S sporočili (oziroma introjekti), ki jih je nekoč dobil, vendar z njimi dela to zdaj: da je iskanje pomoči znak šibkosti, da ne
sme obremenjevati drugih, da mora reševati probleme sam itd.
V gestaltterapiji je pojem zavedanja eden temeljnih pojmov. Prav zavedanje ima terapevtsko vrednost in moč. Marsikaj iz gestaltterapije se pojavlja tudi v drugih modalitetah in včasih pod drugim imenom ali celo kot novo odkritje. V današnji instant ponudbi na tržišču je zelo popularen pristop, imenovan »čuječnost«. To v temelju ni nič drugega kot pojem zavedanja, ki so ga gestaltisti iz vzhodnih tradicij (budizma) uporabili za terapevtske namene in seveda za vsakdanje življenje. Terapevt je tako lahko olajševalec procesa zavedanja v klientovih težavah. To lahko pomeni tudi zaključevanje nezaključenih zadev, ki sicer težijo k temu, da bi se zaključile.
Drolec: Koliko smo ljudje svobodni pri svojem ravnanju, koliko smo omejeni in nas determinira okolje?
Kotnik: V gestaltterapiji je to eno izmed pomembnejših vprašanj. Eno je dejanska determiniranost - ki nam je manj znana, ker nam je manj dostopno znanje in razumevanje vsega, s čimer smo določeni in na kar nimamo vpliva. Drugo je doživljanje determiniranosti - to pa je vsakomur dostopno. Če imam občutek, da je vse že vnaprej določeno, da nič ne morem, da nimam možnosti uspeti, imam sicer občutek determiniranosti, ampak to ni dejanska determiniranost, pač pa gre za moje doživljanje sveta. Najbolj udobno je prepričanje, da se nič ne da. Raziskovati občutek lastne determiniranosti, pomeni spoznavati svobodo, ki jo imam, in sprejeti lastno odgovornost. In slednje je lahko težje. Na primer: lažje je najti sto izgovorov
za zamudo kot sprejeti odgovornost za to in najti eno samo novo možnost za drugačno ravnanje. Primer, kjer je potrebno zavedanje: če se znova in znova zapletam v odnosih z določenimi ljudmi in me to moti, mi zavedanje, da me ta neprijetni občutek nenadoma in prvič spomni na določen arhaični občutek, omogoči uvid v povezanost in omogoči možnost izbire. Konkretno: če sem se zapletal v odnose z ljudmi, ki so mi nekaj obljubljali in niso izpolnjevali obljub, sem ob nenadnem spominu na očeta, ki mi obljub ni izpolnjeval, nenadoma olajšan, pomirjen in me ne »vleče« več k takim ljudem. To ni le kognitivni uvid, ampak celostna izkušnja zavedanja, ki mi omogoča ravnanje, ki ga zdaj lahko izbiram (pred tem pa sem to doživljal kot determiniranost). Hkrati je to zaključen gestalt (se pravi spet postane celota), ki sem ga prej zaključeval na neustrezen in neuspešen način, ki mi je dajal občutek determiniranosti. Naj zgolj kot informacijo omenim, da beseda gestalt, ki ima več pomenov (celota, oblika, konfiguracija itn.), izvira iz nemščine, vendar je nikoli ne prevajajo v druge jezike.
Drolec: Si se pri gestaltu za kaj posebej specializiral?
Kotnik: Imam dva poklica in delujem na dveh področjih, ki sta videti različni, ampak skozi študij in poglabljanje v vsako od teh dveh področij se mi je začel kazati skupni imenovalec, ki me vedno bolj zanima. V obeh primerih, tako pri pedagoški kot psihotera-pevtski dejavnosti, imam opravka z ljudmi, z eno in isto človeško naravo. Če vstopam v razred kot učitelj, ne vstopam samo kot profesionalec v pedagoški sferi, ampak tudi kot človek in oseba v sicer drugačne odnose, vendar so tudi to odnosi, medčloveški in med-osebni, na psihoterapevtskem področju pa je predvsem odnos tisto, kar je v ospredju. Na tem skupnem imenovalcu so stične točke, ki jih je vredno raziskovati, in tu je mogoče znanje in izkušnje s področja psihoterapije glede človeške narave in razumevanja procesov koristno uporabiti tudi na pedagoškem področju. Ta stična točka je področje moje specializacije. Ampak, da ne bi bilo nesporazumov, to absolutno ne pomeni, da bi se šel na pedagoškem področju kakršno koli obliko psihoterapije. Mi pa pomaga, da razpoznavam procese, ki se dogajajo v nekem trenutku, in se lažje temu ustrezno odzivam oz. interveniram kot pedagog. Moje področje je predmetna didaktika. Ko študentje opravljajo nastope na gimnazijah in je to njihova prva izkušnja pred razredom, lažje razumem njihovo stisko, se lažje vživim vanje in sem jim v oporo. In ko gledamo in poslušamo posnetke, skupaj sledimo tudi temu celostnemu procesu. Ne zanima nas izključno profesionalni vidik stroke, ampak sledimo celotni izkušnji.
Zanimiva izkušnja in izziv mi je tudi uvajanje študentov psihologije v gestaltterapijo.
področja popularne psihologije in priročnikov za t. i. samopomoč, hkrati pa te teme vključujejo mediji. To ustvarja zavest pri ljudeh, da v stiski ne živijo sami, ampak poiščejo ustrezno pomoč oz. podporo. Po drugi plati pa to področje še ni zakonsko urejeno. Ker se je izobraževanje na tem področju silno razmahnilo, je toliko večja tudi ponudba, kar seveda prinaša s seboj velike razlike v kvaliteti, se pravi v profesionalni usposobljenosti. Zato je zakonodaja potrebna in potrebni so psihoterapevtski standardi. Standardi so za to, da omogočajo kvaliteto in preprečujejo šarlatanstvo, vendar sami na sebi niso dovolj.
Drolec: V zadnjih 20-ih letih se je psihoterapija začela hitro razvijati, tudi pri nas je zdaj množica različnih metod, pristopov oz. vrst psihoterapevtskih terapij. Kako se človek v stiski sploh lahko znajde, ko išče terapijo?
Kotnik: Sam pravim, da smo si različni in kot terapevt sem iskal in našel tisto, kar ustreza moji osebnosti, mojim nagnjenjem, mojemu bitju. Lahko se zgodi, kot se je zgodilo meni, da sem se poleg gestalttera-pije pri seznanjanju z različnimi usmeritvami (najprej poglobljen, vendar zgolj teoretski študij psihoanalize, kasneje šest let izobraževanja v transakcijski analizi, nekaj poskusov na področju integrativne psihoterapije, tri leta na področju globinsko psihološke psihoterapije) našel v gestaltterapiji tako, da sem se v njej počutil doma in si rekel: »To je to.« Podobno se dogaja tistim, ki iščejo pomoč in jim kakšen pristop ustreza bolj kot drugi. Lahko pa se jim zgodi tudi tisti »to je to«.
Drolec: Vse več ljudi se zaveda, da so jim psihotera-pevtske terapije v podporo pri premagovanju različnih stisk, da jim olajšajo življenje. Tudi psihoterapevtskih pristopov v Sloveniji je mnogo, a kljub temu to področje ni urejeno z zakonodajo, kakšen je tvoj komentar?
Kotnik: Dandanes imamo na voljo več profesionalnega, strokovnega znanja, ogromno literature s
281
282
Igor Jurič1
Žale 4 a, Kamnik
juricigor@yahoo.de
Triatlonec zaradi Mikijevega zabavnika
Miro Kregarje eden začetnikov triatlona v Sloveniji, saj je tekmoval že na prvem slovenskem triatlonu leta 1984, ševtakratni Jugoslaviji. Za njim je tako že 30 let triatlonske kariere, ki jo je konec leta 2013 kronal z osvojitvijo prvega mesta na svetovnem prvenstvu v ultraman triatlonu (10 km plavanje, 421 km kolesarjenje, 84 km tek) na Havajih. V času kariere je tekmoval in tudi zmagal na številnih triatlonih v tujini, leta 1994 je opravil najdaljši triatlon na svetu (Slovenski mega triatlon), leta 1996 je postavil slovenski rekord v 24-urnem kolesarjenju (676 km), bil je član slovenske triatlonske reprezentance, je ustanovitelj in predsednik triatlonskega kluba Trisport Kamnik in podpredsednik Slovenske triatlonske zveze. Kot elektrotehnik je že 31 let zaposlen v Telekomu Slovenije, je poročen in ima tri otroke. Ključne besede: Miro Kregar, triatlon
Miro Kregar is one of the beginners of triathlon in Slovenia. Since he participated in the first Slovene triathlon that took place in the time of the former Yugoslav Republic, more than three decades of triathlon career have passed, with the one true gem being the victory at the Ultraman World Championship held in the Hawaii (swimming 10 km, cycling 421 km and running 84 km) in 2013. In his career, he has competed and, of course, won at several triathlons abroad. In 1994, he completed the longest world triathlon (The Slovene Mega Triathlon) and set the Slovene record in cycling (676 km). He was also a member of the Slovene triathlon team. Miro Kregar is the founder and president of the triathlon club Trisport Kamnik and the vice-president of Slovene Triathlon Federation. He is a husband and a father of three, who has worked as an electrotechnician at Telekom Slovenije for 31 years.
Key words: Miro Kregar, triathlon
Jurič: Ste eden pionirjev triatlona v Sloveniji. Zakaj prav triatlon, kije »živalsko« naporna disciplina? Ne bi bil npr. dovolj le tek? Je pa res, da je triatlon eden najbolj pestrih športov, saj združuje tri različne discipline.
Kregar: Leta 1984 sem se udeležil prvega triatlona v Sloveniji, takrat še bivši Jugoslaviji. Tako letos praznujem 30-letnico triatlonskega delovanja. Triatlon je dinamičen in raznovrsten. V primerjavi z drugimi športi pri triatlonu ni mrtve sezone, ne počitka zaradi poškodb. Ko l iko je pa »živalski«, je pa odvisno od tega, kaj želite v triatlonu doseči. Lahko si zgolj popestrite popoldneve in vikende, lahko pa želite dosegati vedno boljše rezultate. Priložnosti je dovolj za vse, saj poznamo triatlon za vsakogar, sprint triatlon, olimpik, pol ironman, ironman, ultraman,...
Jurič: Triatlon verjetno ni bil vaša prva športna izbira. S čim ste se ukvarjali pred tem?
Kregar: V osnovni šo l i sem bil dober v košarki in rokometu, v srednji sem se lotil teka in smučanja, v
1 Univ. dipl. geograf in nemcist, urednik in voditelj zunanjepolitične oddaje Globus, RTV Slovenija.
Ultraman Hawaii - 1. nagrada
vojski sem dobival nagradne dopuste za nastope na krosih in za igranje saksofona na prireditvah. Po prihodu iz JLA jeseni 1982 pa sem v Mikijevem zabavniku odkril članek o havajskem Ironmanu in si rekel: »To je to!« In je bilo to!
Jurič: Bi se dalo povedati, koliko pretečenih, preko-lesarjenih in preplavanih kilometrov se je nabralo v vseh teh letih?
Kregar: Seveda, z lahkoto. Odkar poznamo osebne trenerje GPS Garmin, se lahko v nekaj sekundah naredi analiza celotne sezone. V res zahtevnih sezonah imam 1000 preplavanih, 12.000 prekolesarjenih in 3000 pretečenih kilometrov. Ker vsaka ni taka, ampak je recimo le 2/3 te, lahko številke pomnožimo s 30-imi leti in dobimo rezultat 20.000 preplavanih, 240.000 prekolesarjenih in 60.000 pretečenih kilometrov! Ker sem približno dve sezoni izpustil zaradi operacij, skupaj znese ok. 300.000 predihanih kilometrov - sedemkrat okoli Zemlje!
Jurič: Katera od teh treh disciplin je vaša najmočnejša? Ko lahko računate, da bodo tekmeci začeli po vrsti zaostajati za vami.
Kregar: Tek. Po nalavi sem tekač, in to re lalivno racionalen (energijsko varčen, hahaha!). Porabim le toliko, kolikor potrebujem. Zato sem v Sahari posnel reklamo za varčne dizel motorje, ki je bila predvajana po vsej Evropi (nasmešek). No, fino je, ko po plavanju veš, da boš na kolesu še napredoval in še posebej pri teku. To je ravno obratno kot pri dobrih plavalcih, ti le še nazadujejo.
283
o >
o
XM O
>G0 CO
Inkaman Titicaca, Peru, 1998
284
Jurič: Kako ste se pripravljali za lanskoletni Ultra-man na Havajih, ko ste postali svetovni prvak?
Kregar: Celo sezono sem dirkal odlično. Prvo mesto nad 50 let sem dosegel na vseh tekmah od maj a do septembra - polironman Rimini (Italija), polironman Poreč (Hrvaška), polironman Podersdorf (Avstrija), ironman Celovec (Avstrija), Aple Adria tri pokal olimpik Velden (Avstrija) in Portorož. Veliko sem treniral sam, pa tudi skupaj s člani kluba, saj je v družbi vse lažje. Končne priprave pa so traj a I e 12 tednov. Večinoma sem treniral sam, ker ostali tekmovalci v klubu končajo sezono v drugi polovici septembra. Imel sem srečo, saj sta mi šla zdravje in vreme zelo na roko. Tako sem še v prvem novembrskem tednu lahko v morju plaval razdalje 6-8 km in v kratkih rokavih prekoIesaril po 150 km na dan. V ce I em tednu se je tako vsakokrat nabraI o le ma I o manj kot 40 ur efektivnega treninga, kljub temu pa v nogah nisem čutil nobene posebne utrujenosti. Zato sem na Havaj e odšel s povsem realnimi mislimi na zmago.
Jurič: Kako se da usklajevati službo in trening tria-tlo na?
Kregar: Ja, že 31 let delam izmensko delo v Centru za nadzor in upravIjanje. Tako lahko več kot polovico dni v tednu izkoristim za izvedbo dveh treningov na dan.
Ju rič: Glede na to, da trening triatlona zahteva ogromno časa, kako na to vašo ljubezen gleda družina?
Kregar: Zjutraj običajno plavam, kolesarim, tečem pa sredi dneva. Tako mi uspe, da sem za skupno ko-
silo ob 15-ih že nazaj in včasih moji sploh ne vedo, da sem ta dan že kaj treniral. Seveda vedno ni tako in se moramo včasih tudi prilagajati.
Jurič: Je ta zmaga višek vaših želja, športne poti in se boste tekmovalno počasi»upokojili«ali imate v glavi še kaj podobno »norih« načrtov?
Kregar: To zmago sem dosegel po 14 letih in 8 poskusih. Dolga doba, ki pa je hitro minila. Veliko breme mi je padlo z ramen in če se bom upokoj il, se bom z mirno vestjo. Ampak, če se pogoji za trening, zdravje in vo I ja ne bodo bistveno spremenili, bom rade volje »oddirkal« še kakšno tekmo.
Jurič: Z osvojenim naslovom svetovnega prvaka ste si prislužili tudi plaketo Jureta Robiča, ki jo Nedeljski dnevnik podeljuje v spomin na tragično preminulega ekstremnega kolesarja. So tovrstna priznanja, in po osvojenem naslovu jih je bilo kar nekaj, zadoščenje za ves preliti znoj in bolečine na tekmovanjih in treningih?
Kregar: Vsako priznanje je za človeka seveda prijetno. Ni pa to niti razlog niti zadoščenje za mojo športno aktivnost. Znani smučarski strokovnjak Sandi Muro-vec - Muri mi je napisal:
»Mnogi ne bodo nikdar vede I i, kaj se skriva za tvojimi rezultati, a to niti ni pomembno. - Vse, kar šteje, si TI in lahko si neskončno ponosen nase!!!!!!!« In jaz sem zadovoljen sam s sabo! (nasmeh)
Jurič: Kaj takrat, ko ste na tekmovanju, v vseh teh urah razmišljate? Če sploh kaj?
Kregar: Kdaj bo konec!! Ves čas si preračunavam,
Slovenski Mega Triatlon - najdaljši triatlon na svetu, Guines-sova knjiga rekordov 1994
Evropsko prvenstvo 1997, Fredericia, Danska
koliko odstotkov poti me še loči do cilja. Tako imam ves čas dosti dela. Ko poide volja, je treba nadaljevati s trmo. Pojem se poj avijo bo l ečine in kakšnih posebnih užitkov potem ni več. No, malo moraš biti pozoren tudi na vnos energije, intenzivnost, taktiko glede na nasprotnike itd. Dolgčas nikakor ni!
Jurič: Se vamje že kdaj zgodijo, daje glava želela vztrajati, telo pa ni moglo več?
Kregar: Ja, Ironman Celovec, leta 1998. Uradna pijača mi ni ustrezal a in na ko l esu sem se še nekako »prešvercal« s svoj imi napitki v bidonih, na teku pa ni bilo izbire in na 7 km sem začel tako bruhati, da ni šlo več naprej in sem odstopil. Edina tekma, ki je nisem končal.
Ju rič: Kako po mem bna je prehrana pri takih naporih?
Kregar: Ze l o! Tako v obdobj u treninga kot tudi na samih tekmah. Včasih je bil to kar problem, saj nismo imeli ne znanja ne literature. Zdaj je povsem drugače, saj je polno revij z nasveti s tega področja, da svetovnega spleta niti ne omenjam.
Jurič: VSlovenijizlastivzadnjih približno desetih letih doživlja pravi razcvet tek. Triatlon tudi pridobiva že nekaj let na popularnosti. Lahko nekaj podobnega kot pri teku pričakujemo tudi v triatlonu - veliko popularnost in s tem množičnost?
Kregar: Glede na to, da je triatlon na olimpijadi najbolj gledana panoga in da je zelo popularen v ZDA, Avstraliji, Franciji in Nemčiji,je logično, da bo v nekaj prihodnjih letih doživel pravi »bum« tudi vSloveniji. Na
Triatlonski zvezi Slovenije (sem njen podpredsednik) smo s prihodom predsednika Mojmirja Ocvirka, ki je direktor oglaševalske agencije, zelo povečali svojo prepoznavnost. Množičnost raste iz leta v leto, kar se pozna tako na prireditvah kot v mladinskih in rekreativnih klubskih vrstah.
Jurič: Se triatlona lahko loti vsak?
Kregar: Vsak! Če je le dovolj vztraj en pri plavanju, ki je najtrši oreh za neplavalce. Kolesarjenje in tek nista problem. Če tam ne moreš več, obstaneš, če pri plavanju omagaš, utoneš (hudomušen nasmeh!). Zato v klubu opažamo veliko zanimanje za plavalne urice.
Jurič: Pri kateri starosti je triatlonec dozorel za najboljše rezultate? Če sodimo po vas, nekje pri 50 letih?
Kregar: Sprint razdalje so pisane na kožo 25-letni-kom. Če se pogovarjamo o dolgem triatlonu - pri 3035 letih. Moj ultraman pa je ultra razdalja, ki zahteva poleg ultra tudi hitrostno vzdržljivost in tu imam prednost, ker treniram z našimi mladinci, ki želijo pridobiti predvsem pri hitrosti. Lahko rečem, da zato obvladam celoten razpon. Še pred nekaj leti sem v Ljubljani tekel mali maraton v času 1,25 ure. 84-kilometrski dvojni maraton na ultramanu začnem vtempu 3.45 min/km. Ko vzide sonce, me ni na obzorju in do cilja se ne ustavim niti za trenutek.
Jurič: Ste eden ustanoviteljev kamniškega triatlonskega kluba Trisport. Je naše mesto med pomembnejšimi slovenskimi triatlonskimi centri glede na to, da iz Trisporta prihaja tudi prva slovenska olimpijka v tej disciplini Mateja Šimic?
285
o >
o w o cp
>co
CO
Ironman Brasil, 1997
Kregar: Klub sem ustanovil leta 1996 po osvoj itvi ekipne bronaste medalje (Kogoj-Velepec-Kregar) na Evropskem prvenstvu in sem še dandanes predsednik. Skoraj vsi vidnejši triatlonci so bili člani Trisporta (Kogoj, Tomšič, Žepič, Hočevar, Nakrst) in zadnjih 10 let olimpijka Mateja Šimic. Poudariti pa moram še to, da sva z Gregom Zoretom leta 2003 ustanovila Šolo triatlona Trisport. Grega je v njej začel deIati s prvo skupino otrok in kmaI u smo posta I i največji in najuspešnejši triatlonski klub v Sloveniji. Pod vodstvom devetih trenerjev in vaditeljev triatlona v šoli vadi 65 otrok. Imamo tekmovalno skupino z več kot 20 tekmovalci, rekreativne skupine, v katerih je več kot 100 članov, pozimi organiziramo spinning in poleti kolesarske runde. Od 400 registriranih tekmovalcev pod okriljem TZS jih 100 domuje v Trisportu. Organizacijski odbor izpelje junija »Ambrož triatlon Kamnik« in septembra največji triatlon v Sloveniji »Garmin triatlon Bled«. Grega ima status predavatelja na mednarodnih seminarjih, nekaj trenerj ev je pridobilo mednarodno licenco (Sušnik, Rojc, Planko). Zato ni nikakršno presenečenje, da zaradi strokovnega dela kar trije od štirih kandidatov za letošnjo olimpijado mladih na Kitajskem prihajajo iz vrst Trisporta. Brez lažne skromnosti smo kar nekaj let pred ostalimi slovenskimi klubi.
Jurič: Verjetno pa Kamnik glede na to, da ne premore pokritega bazena, ni najbolj idealno mesto za triatlonce?
Kregar: Vsi se sprašuj emo, kaj bi bil o, če bi imel Kamnik pokriti bazen. Plavalni, vaterpolski in triatlonski klub imamo že desetletja dolgo tradicijo in številne državne prvake. Trisport jih je imel lani kar sedem. Plavamo pa v bazenu z 31 stopinjami v Ciriusu in Snoviku, stisnjeni v preozkih in prekratkih linijah. Že 10 let si prizadevamo za gradnjo pokritega bazena, pa žal nikoli ni dovolj iskrene politične volje. Nogometaši recimo, ki igrajo v peti ligi (!), prejmejo za gradnjo infrastrukture petkrat več sredstev. Dokler mestni ve Ijaki ne bodo znali ceniti pravih vrednot, bomo od njega še zelo oddaljeni. Plavalci se zato vozijo v Radovljico, Kranj in Ljubljana namreč nimata prostora za »tujce«. Pokriti bazen v Kamniku bi s pridom izkoriščali ljudje s celotnega območja občin Domžale, Mengeš in Kamnik. Pa ne le tekmovalci, temveč tudi rekreativni plavalci, starejši, ljubitelji vodne aerobike itd.
287
288
Vladimir Habjan1 Klavčičeva 3, Kamnik vladimir.habjan@gmail.com
Plezam zaradi čistega veselja
70-letni Kamničan Bojan Pollak - Bojč se z alpinizmom ukvarja od svojega 25. leta. Alpinist v Alpinističnem odseku Kamnik je postal leta 1966, gorski reševalec 1972, alpinistični inštruktor in gorski vodnik 1975. Plezal je v Alpah, Dinaridih, Šarskem gorstvu, Karpatih, Tjan Šanu in nepalski Himalaji. V Manangu, kjer je bila dolga leta šola za nepalske vodnike, je učil kar osemkrat. Pollak je do 31. oktobra 2013 opravil 2437 alpinističnih vzponov, od tega 130 prvenstvenih. Izkazal seje tudi kot planinski pisec, je redni dopisnik Kamniškega občana. Za svoje delovanje je prejel vrsto priznanj: plaketo občine Kamnik za življenjsko delo v športu, svečano listino PZS, zlati znak GRZS, priznanje NNMGA, je častni član Društva GRS Kamnik, častni član PD Kamnik in častni vodnik PZS. Poli ak je študiral ladjedelništvo na Fakulteti za strojništvo in ladjedelstvo v Zagrebu, dolga letaje bil zaposlen v Titanu, danes pa je upokojen. Je poročen in oče dveh hčera. Ključne besede: Bojan Pollak - Bojč, alpinist, gorski reševalec, alpinistični inštruktor, gorski vodnik, publicist
70-year-old Bojan Pollak - Bojč has been involved in mountaineering since he turned 25. He became an Alpinist of the Kamnik Alpine section in 1966, a member of the alpine rescue team in 1972, a mountaineering instructor and a mountain guide in 1975. He has climbed the Alps, the Dinarides, the Sharr mountains, the Carpathians, the Thian Shan and the Himalayas in Nepal. Eight times he was a lecturer at the former Manang school for Nepal mountain guides. By 31st October 2013, Pollak conducted 2437 accents, of which 130 were prime accents. He has displayed his command of writing about mountains and mountaineering by being a regular correspondent for the Kamniški občan, a local newspaper. His work has earned him a number of awards: the Municipal Certificate of Recognition for his life's work in the field of sports, the Alpine Association of Slovenia Honorary Certificate, Plaque of Appreciation from Nepal Mountaineering Association, Letter of appreciation from Nepal National Mountain Guide Association and the Golden Emblem of the Mountain Rescue Association of Slovenia. He is also a Honorary Member of the Kamnik Mountaineering Club, and an Honorary Mountain Guide at the aforementioned Alpine Association of Slovenia. He studied shipbuilding at the Faculty of Mechanical Engineering and Shipbuilding in Zagreb and was for many years an employee of Titan, a metalworking factory. Today, however, he is retired, a husband and a father of two daughters. Key words: Bojan Pollak - Bojč, Alpinist, mountain rescuer, mountaineering instructor, mountain guide, journalist
Kamničan Bojan Pollak, za kolege, prijatelje in tovariše pa Bojč, se z alpinizmom ukvarj a od svoj ega 25. leta. Alpinist v Alpinističnem odseku Kamnik je postal leta 1966, gorski reševalec 1972, alpinistični inštruktor in gorski vodnik 1975. Plezal je v Alpah, Dinaridih, Šarskem gorstvu, Karpatih, Tjan Šanu in Nepalski Himalaji. V Manangu, kjerje biia dolga leta šoia za ne-
1 Diplomirani sociolog, novinar revije Naš stik.
Bojan Pollak (Arhiv Bojana Pollaka)
palske vodnike, je učil kar osemkrat. Pollak natančno beleži svoje alpinistične vzpone: do 31. oktobra 2013 jih je opravil kar 2437, pri čemer je okoli 130 prvenstvenih. Leta 1974 je bil športnik občine Kamnik, med 1977 in 1991 je imel po enotni kategorizaciji jugoslovanskih športnikov 5-krat priznan republiški, 4-krat zvezni, 3-krat mednarodni razred, enkrat pa razred zaslužnega športnika Jugoslavije. Izkazal se je tudi kot planinski pisec, je redni dopisnik Kamniškega občana. Za svoj e delovanje je prejel vrsto priznanj, naj omenimo le nekatere: ima plaketo občine Kamnik za življenjsko delo v športu, svečano listino Planinske zveze Slovenije (PZS), zlati znak Gorske reševalne zveze Slovenije, priznanje nepalskega nacionalnega združenja gorskih vodnikov (NNMGA), je častni član Društva GRS Kamnik, častni član Planinskega društva Kamnik in častni vodnik PZS.
Pollak je študiral ladjedelništvo na Fakulteti za strojništvo in ladjedelstvo v Zagrebu, dolga leta je bil zaposlen v Titanu, danes pa je upokojen. Je poročen in oče dveh hčera.
Bojč je od svojih začetkov plezanja aktiven v Alpinističnem odseku (AO) Kamnik. Konec novembra 2013 smo mu ob njegovi 70-letnici na AO v strogi tajnosti pripravili skromno slovesnost.
Habjan: Z organiziranim rojstnim dnem smo te očitno presenetili. Kako si doživel ta večer?
Pollak: Kot popolno presenečenje. Nisem najbolj navdušen nad svoj imi praznovanji in podobnim, a to sprejemam kot del družbe, v kateri živim. V vabilu je pisalo, da bomo obdelovali gradiva za plezalni vodnik,
289
o
>
o
O
>co
CD
290
Bojan Pollak leta 1975 na odpravi na Makalu (Arhiv Bojana Pollaka)
za kar sem prinesel tudi gradivo. Nato pa ... Bil sem dobesedno šokiran, predvsem pa ganjen. Torejje vse, kar sem delal za AO, imelo neki smisel. Nekaj so dobili od mene. Kot tudi jaz od njih. Namreč - še tako dober učitelj ne more ničesar narediti, če nima tudi dobrega učenca. Pa še nečesa sem se še bolj zavedel - rojstni list je vedno bolj rumen.
Habjan: Kaj je bilo tisto, kar te je zvabilo v gore?
Pollak: Ne vem. Nekaj je bil o gotovo tudi v družini. Oče se sicer ni ukvarjal z alpinizmom, je pa hodil v hribe, mama tudi. Na Mali planini je imel v najemu Poto-ško bajto, ki je bila med vojno požgana. Ko sem bil star tri leta in 8 mesecev, sem šel z atom in mamo na Kamniško sedlo. Do Kamniške Bistrice smo se pripe ljali s kolesoma, nato pa šli peš. Tudi jaz. Takrat sem slišal tudi za Čiribindija. To je tak čuden stvor, ki te potegne v prepad, če vališ dol kamne. Sicer je trajalo dolgo, da smo prišli do bajte, vendar me niso nič nosili. »Kakšen 'planinc' pa si, če te bomo nosili. Poglej, še babe se ti bodo smejale,« so govorili. Hribi, planine so bile del moje mladosti. Bili smo na dopustu na Kisovcu, pa na Dolu ... V osnovni šoli smo imeli izlet na Veliko planino (peš iz Kamnika in nazaj), na koncu nižje gimnazije pa končni izlet v Vrata, kjer sem preživel noč zunaj in zjutraj opazoval, kako je sonce začelo ožarjati vrh Triglava. Pri tabornikih smo tako in tako preživeli veliko časa v naravi, takrat sem šel tudi prvič na Triglav. Nato pa je prišlo plezanje. Pa ne samo to. Da sem šel v kamniške
planine, je popolnoma jasno - saj so tako rekoč na mojem dvorišču in počutim se, kot da sem tam doma, in ne samo kot gost.
Habjan: V plezalske vrste si zašel v Zagrebu. Kaj te je potegnilo v stene?
Pollak: Morda je bilo malo nostalgije, morda še kaj drugega. Kolega Janez Vrhovec, ki je že plezal (skupaj sva pozneje preplezala nekaj smeri, med drugim sva opravila tudi prvo zimsko ponovitev Zajede na Marič-kino ploščo v Planjavi lela 1967), me je opozoril na razpis za alpinistično šolo (AŠ). Ker se nisem ukvarjal z drugim športom, mi je to prišlo kar prav. In v AO PD Velebit so bili čudoviti člani, sotovariši. Pa še določeno prednost sem imel, saj sem bil doma tako rekoč v Alpah. Ko so v AŠ rekli, da bomo šli v Alpe, sem vedno pomislil, da bomo šli vAvstrijo, Italijo ... pa smo šli samo v Kamniške ali Julijske, bi rekel, da domov.
Habjan: Kaj šteješ za svojo najtežjo alpinistično turo, smer? Ali obstaja plezanje, ki se ga še danes spominjaš in zakaj?
Pollak: Težko bi rekel, katera moja tura je bila najtežja. Se jih pa spomnim kar precej. Moj prvi vzpon, še čisto na začetku (1966) na Veliki Klek, kamor sva s so-plezalko prišla proti večeru in doživela glorijo prav na vrhu. Ko sem prvič plezal Kamniško smer v Koglu (3. 6. 1967), se mi je v prvem težkem raztežaju nad gredi-no izpulil klin, da sem malo poletel skozi zrak, vendar sem nato splezal ta raztežaj do konca kot prvi, do vrha pa nato kot drugi. Ali spominska smer v Vežici, o kateri sva z Janezom Koscem uspe l a posneti ce l o kratek filmček. Pa prvič čez Čopov steber po tekmovanju z Janezom, kdo bo pojedel več »pasulja«. Ali druga ponovitev Dularjeve zajede v Jalovcu, ki je takrat veljala za eno najtežjih smeri pri nas in je uspe l a v drugem poskusu. Ker sva za en dan zamujala, so se peljali pogledat tovariši iz AO, kaj je z nama. Imeli smo srečo, da smo se srečali v predoru Ljubno, ki je bil osvetljen, sicer bi se zgrešili. Pa prva zimska ponovitev Zajede v Šilah v štirih dneh s Stanetom Klemencem in Cene-tom Kramarjem: stena je bila tako ometana s snegom, da je bil ta tudi v previsih. Ali direktna smer v vzhodni steni Nordenda v pogorju Monte Rose z bivakom sredi ledenika ob sestopu s Tonetom Škarjem in Dušanom Kregarjem. Tudi spominska smer, posvečena Cenetu v severni triglavski steni, kjer sva s Stanetom doživela pravi »vesoljni potop«, strele, slapove. In še končala je nisva, so jo drugi, vendar ne v liniji, kot sva si jo zamislila. Ta še čaka ...
Še in še bi se lahko spominjal. Je pa res, da sem bil vsaj dvakrat povsem prepričan, da bom umrl. Enkrat pri sestopu z Brane na »Okrešelj ekspresu«, ko je zdrsnil moj soplezalec in me, ker sva bila navezana, a se nisva varovala, potegnil s seboj. Drugič pa pri vzponu na vrh Torong-la, ko se je sprožil kložasti plaz. En cepin seje izpulil, drugi pa zlomil in smo se štirje, navezani na vrv, odpe ljal i oko l i 400 m globoko. Lahko rečem, da imam najmanj 12 podarjenih življenj, najmanj dvanajstkrat bi me lahko pobralo, sem bil čisto na robu in če ne bi imel sreče, pa malo tudi prisebnosti in ustreznega ukrepanja ...
V treh dneh so mi zapored padli trij e soplezalci -eden v smeri Pišler-Škarja v Trikotu (Dolgi hrbet). Cene (Kramar) je plezal kot prvi in nekaj metrov nad mano se mu je odkrušil oprimek, daje poletel čezme. Ksreči se mu je ob »pristanku« na zadnjo plat strgala samo naramnica na nahrbtniku, tako da sva šla naprej, vendar ni več plezal kot prvi. Naslednji dan mi je v smeri Kemperle-Murovec zdrsnila Klekla (Biserka Žerjav), a jo je tudi odnesla brez poškodb, tako da sva splezala do vrha. Tretji dan pa mi je padel Tanca (Tone Trobev-šek ml.) v prvem težkem raztežaju smeri Šimenc-Škar-ja v Dolgem hrbtu. Kakšen meter pred stoj iščem se mu je izpu I il klin ali odlomil oprimek in je poletel. Še kakšen klin ali dva je izpulil in obvisel nekaj metrov stran od mene, skoraj na isti višini. Tudi ta je imel srečo, da ni bil poškodovan, tako da sva se kar sama spustila po vrvi pod steno. Takrat še nismo imeli plezalnih pa sov.
Habjan: Kaj tebi pomeni biti alpinist? Zakaj plezaš?
Pollak: Plezam iz potrebe in zaradi čistega veselja. Zato, ker mi je to všeč. Lahko bi rekel, da plezam tudi zaradi mentalne higiene. V steni, posebej še, čeje zadeva težka, nekje blizu meje, seje potrebno osredotočiti na ze I o ozko področje - kako priti čez, da ne bi zmagala težnost. Takrat postanejo vsi drugi problemi in težave tako neznatni, enostavno izginejo. V mislih ni prostora za nič drugega kot samo na to, če bo oprimek zdržal, če se stop ne bo premaknil. Loči se pomembno od nujnega.
Plezanje - alpinizem, lahko uporabim malce oguljeno frazo - je način življenja. Tisto, kar je pomembno, je pa svoboda. Telesna in duševna. V »dolini« smo vedno bolj nadzorovani, vedno bolj nam perejo možgane, vedno bolj postaj amo odvisni, hočejo nas imeti pod kontro I o, da ne bi ogrozili ropanja. In to strašno sprenevedanje, dvojna morala. V dolini imamo (izroje-no - ali pa tudi ne, če upoštevamo Orwela) demokracijo, to je vladavino bogatih. Oni postavljajo zakone, ki jim ustrezajo oz. jih izigravajo brez kazni. V hribih pa je vseeno (še vedno) drugače. V hribih si (še) svoboden. Ni pomembno, kaj imaš, kako si (materialno) bogat, kakšen naziv imaš. Samo ti, hrib, stena, narava, tovariši, prijatelji. Edino pravo zlo na svetu prihaja samo od ljudi, ne od narave ...
Habjan: Kot aktiven alpinist si preplezal veliko plezalnih smeri v Kamniško-Savinjskih Alpah. Kaj si še želiš preplezati?
Pollak: Smeri, kijih nisem preplezal, je še zelo zelo veliko, posebej novejših. Če je priložnost, seveda poskusim kaj novega, sicer pa grem velikokrat obiskat »stare prijateljice«, tj. smeri, ki so mi prirasle k srcu -zanimivo je, da, pa čeprav sem kakšnosmer preplezal tudi po več desetkrat, lahko v njej še vedno najdem kaj novega. Ko mi na Everestu ni bilo dano priti na vrh, sem postopoma prišel do spoznanja, da je v življenju lahko tudi kaj bistveno pomembnejše od vrha. Tudi pot. Še preden sem prebral Nejčevo knjigo, saj je on pravzaprav samo napisal tisto, kar smo vedeli, čutili. Da je pomembno znati krmariti med željo, obveznostjo, dolžnostjo, potrebo, da so v življenju tudi druga »poslanstva«, da so na svetu tudi drugi.
Plezanje v SZ steni Malega Krasa v plezališču Glinščica pri Trstu (Foto: Milan Jazbec)
Habjan: Bil si na treh odpravah v Himalajo. V kakšnem spominu jih imaš? Ti je katera bolj pri srcu?
Pollak: Vsaka ima kaj posebnega. Kangbačen je bil prva in se je zato morda najbolj vtisnila v spomin. Tudi na koncu, ko me je Tone (Škarja) vprašal, ali grem na vrh Kangbačena ali na Wedge peak. Pa sem rekel -na Kangbačenu smo drugi, na Wedge vrhu (Ramtang Čang) bomo pa prvi. Za Makalu mi je malo žal, ker sem imel poškodbo noge, ki mije onemogočila vzpon na vrh. Pri sestopu s tabora V mi je zdrsnilo in sem se po nekaj metrih ujel oz. ustavil na pomožni vrvici. Pri tem pa je bila verjetno poškodovana mišica v mečih. A tega zaradi adrenalina sploh nisem čutil. Šele v prvem višinskem taboru, ko sem prespal, naslednje juto ni šlo več gor, ampak samo dol, vzpon je preprečevala bolečina v mečih. V bazi je zdravnik Meško mazal z nekim posebnim mazilom, vendar ni kaj dosti pomagalo. Šele po nekaj dneh, ko je bila zgodba končana in so bili višinski tabori že izpraznjeni, sem bil spet pri močeh, a klimatiziran, poln energije. Zato sem »skočil« na tri oko l iške manjše vrhove, na dva kot prvopristo-pnik, za katere je bil na razpolago samo po en dan, saj smo v bazi čakali na nosače. Čomolungmaje zgodba zase. Na vseh odpravah sem skrbel za prehrano. Očitno uspešno.
Habjan: Leta 1979 si bil precej visoko na Everestu. Odrekel si se vrhu in pomagal pri reševanju Staneta Belaka, Stipeta Božiča in Ang Phuja. Kako se tega spominjaš?
291
o
>
o
O
>co
CD
Na Malih podih v Grintovcih (Foto: Roman Resnik)
292
Pollak: Žal mi je za Ang Phuja. Vendarje bilo to pozneje še dodatna spodbuda za delovanje v okviru »šole v Manangu«. Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik sta se vračal a z vrha že v temi po Hornbeinovem ozebni-ku. Da ne bi zašla, sem jima šel naproti, zgazil sneg, v ozebniku napel vrv, da ne bi zgrešila. K sreči sta že dovolj zgodaj zavila levo, tako da sta prečila nad mojo gazj o in smo se dobi l i v šotoru. Takrat je bi l o to normalno. Kolektivni duh. Pomoč drug drugemu. Morda je bilo v katerem od nas tudi kaj sebičnosti, v meni prav gotovo ne. Uspeh enega je bil uspeh vseh. Žal se je to pozneje razblinilo. Kot ena najuspešnejših odprav na Čolomungmo bi takrat morali dobiti priznanje tudi kot športniki svetovnega razreda. Vendarje takrat, ko bi morali pripraviti predlog za priznanje, prišla do izraza slovenska nevoščljivost. Čeprav ni celotna ekipa prišla na vrh, ampak samo pet, je prav vsak, pač vsak po svojih močeh, prispeval k skupnemu uspehu, in bi zato pač morala cela ekipa dobiti to priznanje, kot je to normalno v kolektivnih športih, ni prišlo do predloga in podelitve. Samo eni bi si namreč radi pripeli medaljo, drugim je niso privoščili. Žal.
V bistvu sem izgubil možnost za vzpon na vrh zaradi slabega vremena. Ko naj bi se Ang Phu, Stipe in Šrauf povzpeli na vrh, je bilo slabše vreme, pa so še eno noč prespali v petki. Pošteno in prav je bilo, da je bila možnost dana tem trem, saj je skupina, v kateri naj bi bil jaz, praktično razpadla. Pa tudi moči mi je počasi že zmanjkovalo. Kar se je zgodilo, je bilo torej povsem logično in nimam prav nobenega grenkega priokusa, ker nisem šel takrat proti vrhu.
Habjan: Kaj bi svetoval mladim alpinistom na začetku njihove plezalne poti?
Pol l ak: Ne postavljajle si mej v glavah, vendar ne prehitevajte preveč, da vas ne bo »vrglo iz ovinka«. Hrib in smer bosta počakala, če ne bo prvič uspeha, bo lahko drugič. Če se vam pa enkrat povsem za l omi, je za vas del initivno konec prav vsega. Velikokrat je neuspeh vrednejši od uspeha. Ustavile se in premislile, kako naprej, ko vam bo v hribih postalo vse (pre)lahko. Pomembni so kilometri, pa tudi čas. Po dosedanjih izkušnjah je običajno potrebno okoli 5 let od vpisa v AŠ do doseganja vrhunskih rezultatov. Poskusite biti del narave, sodelujle z njo, jo poskusite razumeti. In še nekaj. Če vas nekdo ovira na poti, ga le prehitite, vendar ga ne izrinite s poti. Pa tudi starejšim bi rekel, naj se raje pravočasno umaknemo, da ne bomo povoženi. Seveda pa mladim lahko pomagamo, predvsem z nasveti, da ne bodo oddrveli v prazno ...
Habjan: Kje je po tvoji oceni kamniški alpinizem v Sloveniji in svetu? Ali smo v čem drugačni od drugih (mogoče alpinistična šola)? Kaj pomeni vrhunski alpinizem za Kamnik?
Pol l ak: V Kamniku smo precej visoko. Sicer ne toliko po množici vrhunskih alpinistov, vendarje vedno kdo, ki sega v sam slovenski vrh. Tudi v svetovni. Naj izpostavim samo vsem dobro znanega Marka Prez-lja in žal že pokojnega Tomaža Humarja. Tudi mlajši, kot npr. Urban Novak, Tadej Krišelj, Primož Lavrič in še kdo, da navedem samo nekatere, imajo možnosti. Prepričan sem, da imamo v Sloveniji (še vedno) enega
najboljših načinov usposabljanja. Pri razvijanju le-tega smo tudi Kamničani odigrali pomembno vlogo, saj sva že v letu 1975 skupaj s Francetom Malešičem (to je bila moja izpitna naloga za pridobitev naziva alpinistični inštruktor) postavila osnove za alpinistično šolo, ki, seveda z veliko dopolnitvami in sodelovanjem številnih drugih, veljajo še danes. Mogoče je ravno to tudi dobra posledica prejšnjega stanja, ko ni mogel vsak početi prav vsega, ker ni bi I o denarja, opreme in še kakšna druga omejitev je bila. Tako smo bili skoraj prisiljeni, da se vključimo v organizirano usposabljanje in pridobivamo znanje in izkušnje drugih, ki so bili pred nami. Sedaj jih veliko vstopa v alpinizem na »stranska vrata«, čeprav praktično nimajo kakšnih velikih možnosti doseči vrhunske uspehe. Pameten je tisti, ki se uči na izkušnjah (napakah) drugih, čeprav je lastna izkušnja najbolj prepričljiva in največ vredna - seveda če vse sku paj preži viš.
Zadnjih petdeset let smo imeli tudi v okviru PZS telo, ki je usmerjalo razvoj predvsem vrhunskega odpra-varskega alpinizma, ga spodbujalo, pomagaIo in tudi objektivno ocenjevalo. To je Komisija za odpravevtuja gorstva (KOTG), ki jo vodi Tone Škarja. Svet namreč zanimajo predvsem, če ne samo, alpinistični dosežki. In to tisti v velikih svetovnih gorstvih.
Kamniška alpinistična šola je že vrsto let med najboljšimi v Sloveniji. Fantje, ki jo vodijo, gradijo na izkušnjah prejšnjih šol in tudi na svoj ih in so s srcem pri stvari. Pri tem predajajo veliko znanja in izkušenj z vseh področij alpinizma - od prostega plezanja (športnega), gibanja po brezpotjih, plezanja v hribih v kopnem, snegu in ledu, po ledenikih, plezanja po za I e-denelih slapovih in turnega smučanja. To pa je morda za sedanji »instant alpinizem« malo prezahtevno oz. preobsežno in predolgo traja.
Dosežki vrhunskih kamniških alpinistov so tisti, zaradi katerih je tudi Kamnik znan po vsem alpinističnem svetu. Vendar - bodimo realisti. Kljub svetovno priznanim dosežkom v svetu, ki je izven planinstva, alpinizma, za Kamnik ne ve praktično nihče oz. relativno ozke interesne skupine. Lahko bi pa to bolj izkoristili za turistično promocijo - »Kamnik, v naročju planin, v katerih so začenjali svojo kariero nekateri najboljši alpinisti na svetu ...«
V spominu imam več reševanj. Eno mojih prvih je bilo, ko smo šli po mrtvega planinca, ki je padel z začetka Šije. Ležal je malo nad potjo - s poškodovano glavo. Prvič sem videl takega ponesrečenca. Težko smo se mu približali, grIa so nam biIa zadrgnjena. Nekaj časa smo vsi molčali. Takrat se je nekaj premaknilo v meni. Zgodilo se je, kot da sem šel iz sebe, da sem misli poslal drugam, da so čustva odšla ... Enostavno sem se za prl, na redil oko li se be ne kakšen oklep, da sem lahko opravil svoje delo. Verjetno se morajo podobno zapreti tudi zdravniki, reševalci. Ali pa vojaki. Drugič je bilo podobno, ko se je ponesrečil mlad Francoz, ki je bil z maIerI o na počitnicah v Kamniški Bistrici. Šla sta na Kamniško sedlo in še naprej proti Planjavi. Fant, mlad in poln energije, je šel malo plezat nad potjo. Stena je krušljiva in kmalu je padel. Pred materinimi očmi. Še danes slišim škrtanje njegovih kosti v razbiti lobanji, ko sva ga z Lojzetom Jermanom dajala v gorska nosila in nato po melišču spravila do Pastirjev, kjer so nama prišli naproti drugi. Pa reševanje Sonje, naše pripravnice, izredno talentirane, ki je umrIa tako rekoč v mojih rokah v Vežici. Poškodba lobanjskega dna je bila prehuda ... In Stane, ki je pred očmi svojega petletnega sina padel v plezaIišču v Starem gradu in umrl, še preden smo prišli do njega.
A ni bi I o vse tako žalostno. Lepši so spomini na tista reševanja, ko smo pripeljali žive. Z Benijem (Janez Benkovič) in Marjanom Kregarjem smo ponoči izjugo-zahodne stene Brane spravili mlado športno plezalko, ki se je zaplezala in jo je prehitela noč, da ni več mogla ne gor in ne dol. Pa moj e zadnje reševanje spomladi 2013, ko mi je znanec prišel povedat, da nekdo v Starem gradu kliče na pomoč. Tako rekoč na mojem pragu. Mlad fant je šel »malo raziskovat« direktni pristop na Stari grad, in to v gumijastih škornjih. Pa se je za-plezal in obtičal nekje na tretjini vzpona, pod navpično steno nad strmim, krušljivim pobočjem. Ker relativno dobro poznam ta del, saj sem se tam velikokrat potikal še kot mulec, sem priplezal do njega, ga najprej umiril in potolažil, nato mu dal svoj plezalni pas in čelado, ga navezal na vrv in začel spuščati. Med tem so prišli še drugi reševalci in so ga varno pospremili na asfalt. Kamničani so imeli tako živ primer pravega reševanja skoraj sredi mesta.
Habjan: Zakaj si se odločil, da se boš priključil re-ševalskim vrstam? Se kakšnega reševanja še posebej spominjaš in po čem?
Pollak: Menim, daje bila moja odločitev povsem logična. V alpinistični šoli, na AO in nasploh v planinski družbi sta (bila) tovarištvo in pomoč drugim ena od osnov delovanja. Vsak naj prispeva po svojih možnostih in močeh. Logično. Pomagati. Ko sem šele dobro začel (januarja 1967), sta bila dva zelo počasna v SZ grebenu Planjave. Lovila ju je noč. Bi I i smo na Kamniškem sedlu, Tone Škarja, Pavle Šimenc in drugi. Z Acom Ber-lecem sva priplezala do njiju, do mesta, kjer se smer Y priključi SZ grebenu. Sva bila pač takrat najhitrejša. Ostali so bili nižje - na Maričkinih platah. Spustili smo se do njih. Medtem se je znočilo. Nekje po polnoči smo prišli v bajto (vmes se je še zatakni I a vrv, pa mi jo je uspelo rešiti). Naslednji dan je bilo slabo vreme, veter, sneg, megla. Si lahko samo mislim, kako bi bilo, če ...
Habjan: Kaj bi zase rekel, da si bolj alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik ali vse obenem?
Pol I ak: Sem predvsem alpinist. V zadnjih dvajsetih letih sem se ve I iko ukvarjal z vzgojo, pravzaprav z usposabljanjem drugih. Pri tem je še nekaj pomembnega, česar mnogi ne ločijo. Čeprav imajo vse te dejavnosti (alpinizem, reševanje, vodništvo) isto območje dela (planine, hribi), se bistveno razlikujejo v filozofiji, pristopu. Pri alpinizmu gre v veIiki meri za to, da preplezaš sam in tudi tvoj soplezalec. Varnost je sicer pomembna, vendar velikokrat zavestno zelo veliko tvegaš. Zato je varnost velikokrat na kocki. Pri reševanju sta po mem bna reševalec in po ne sreče nec. Za to je potrebna čim večja varnost, čim manjše tveganje. Pri vodništvu pa je pomemben vodeni: tura je podrejena vodenemu, za vodnika ni nujno, da preživi, preživeti mo ra vode ni.
293
o >
o
ÏM O CP
>co
CD
294
V plezalni smeri Grapa v Vršičih, Kamniško-Savinjske Alpe (Foto: Dejan Kuserbanj)
Vse dejavnosti sem opravljal vzporedno. Dejstvo je, če nisi »noter«, torej če ne plezaš veliko, tudi nisi dovolj suveren pri vodenju in reševanju. Mislim na tisto reševanje v resnično zahtevnem svetu. Reševalec mora biti suveren v gibanju po skrotju, tudi med plezanjem tja do III. težavnostne stopnje, sicer bi morali njega posebej varovati, kar bi pa vzelo veliko časa. Zato mora reševalec, če resnično hoče biti dobro usposobljen in pripravljen, ves čas tudi plezati. Tako utrjuje svojo kon-dicijo, pripravljenost, po drugi strani pa tudi pregleduje in spoznava svet, da je nato med samim reševanjem bolj varen.
Habjan: Večkrat si sodeloval pri učenju nepalskih vodnikov v Manangu. Kaj to pomeni za Slovenijo in kaj tebi?
Pollak: Leta 2013 smo končal i ta proj ekt. Sodelovanje naj bi se sicer nada ljeval o, vendar na drugačnih osnovah, saj smo dosegli to, kar smo načrtovali, kar je pravzaprav Aleš Kunaver postavil v letu 1979: da Nepalci postanejo poklicni vodniki z mednarodno licenco in tudi sposobni samostojnega usposabljanja. Bila je to iskrena pomoč brez kakršnihkoli skritih ciljev. Pri nas tega nekateri ne morejo dojeti. Velikokrat me vprašajo, kaj pa vi dobite za to? Ko jim odgovorim, da imamo poleg koristnih izkušenj in dodatnega znanja v bistvu samo zavest, da smo nekomu pomagali. Žal pa nas vedno več ljudi ne razume ali pa noče razumeti. Ni vse v dobičku, ni vse v trgovini: daj-dam. Pomoč NMA
(Nepal Mountaineering Association) pomeni enega resnično najuspešnejših slovenskih projektov pomoči tako imenovanemu tretjemu svetu. Zdaj so Nepalci sami sposobni izvajati naprej vsa svoja usposabljanja. Dosegli so mednarodno priznanje, vključitev v UIAGM (The Union Internationale des Associations de Guides de Montagnes), manjka jim še priznanje s strani UIAA (Union Internationale des Associations d'Alpinisme). To je eden od proj ektov, s katerim bi se Slovenij a res lahko hvalila v svetu, a je bilo razumevanja naše države izredno malo. Samo enkrat v času samostojne Slovenije smo uspe I i na državnem razpisu pridobiti državna sredstva, vsa ostala leta smo bi I i odvisni od sponzorskih sredstev in lastnega denarja.
Habjan: Vse življenjesisilno dejaven, nisi samo plezal, pač pa si opravljal vrsto odgovornih funkcij. Nam lahko pojasniš razloge zakaj?
Poll ak: O tem se nisem spraševal. To je enostavno v meni. Že v srednji šoli (1960) sem bil med ustanovitelji in tudi načelnik čete Bistriških gamsov (taborniki), ki še vedno uspešno deluje, sedaj kot rod. Nadaljevalo se je na fakulteti, pa v službi in drugod, vse do danes. Enkrat sem se pogovarjal s Tonetom Škarjo o Sloveniji. Takrat sem rekel, da nas je Slovencev tako malo, da bi moral vsak od nas de I ovati na več področjih, da bi lahko pokrili vse tisto, kar počnejo bistveno številčnejši narodi, da bi lahko rekli, da imamo res samostojno državo. Morda pa je to samo uresničenje ideje - naj vsak prispeva za skupnost po svojih možnostih, od nje pa naj dobi (le) tisto, kar resnično potrebuje, ne pa da grabi in grabi na račun drugih. Morda je to tudi smisel življenja, poleg samega nadaljevanja vrste, da je življenje vredno življenja, dokler si koristen, dokler delaš (tudi) za druge. Pravzaprav je to v bistvu posledica (pametnega) sebičnega gena, vendar z dolgoročno usmeritvijo, ne neoliberalno, izkoriščevalsko.
Habjan: Kako to, da te zadnja leta precej »okupirajo« problemi planinskih poti?
Pol I ak: To ni samo zadnja leta, le na dan je prišlo v zadnjem času. Tudi poti so del planinstva. Če jih že uporabljam, je lepo in prav, da pri tem tudi kaj naredim. Že ko smo v 80-tih letih pozimi z otroki preživljali počitnice na Veliki planini in ni bilo snega, seje rodila ideja o sprehajalnih poteh po tej planoti, ki pa dalj od osnovne ideje in nekaterih manjših poskusov ni prišla, čeprav smo se o njej že precej resno pogovarjali z Bo-žičnikom, ki je bil takrat direktor žičnic. Ko sem hodil oskrbovat »pastirja« na Veliki planini iz Konjske doline, sem si nadeloval stezo čez Lopato, kjer je nekoč že bila, a je zaradi neuporabe skoraj izginila.
Sode I oval sem z našimi markacisti glede časovnic za nekatere poti in tudi glede kakšnih drugih podatkov. Pa tudi v okvir preventivne dejavnosti GRS spada občasen pregled planinskih poti in dajanje podatkov oskrbnikom teh poti. Pa smo bi I i skupaj. Posebej še, ker sem rekel, da nočem samo kritizirati, ampak tudi po svojih močeh aktivno sodelovati. Posebej še pri poti na Veliko planino, gonski poti. Tu sem imel vzpodbudo še z druge strani: enkrat ali dvakrat sem pomagal gnati živino gor in tudi dol. Prizadevam si (sicer ne preveč intenzivno in tudi ne preveč uspešno), da bi to pot
vključili v turistično ponudbo kot tematsko pot. Bila naj bi tudi turistična pot, torej taka, da zanjo ni potrebna ne vem kakšna oprema - tehnično enostavna. Zato mora biti dovolj široka in vzdrževana, s posameznimi pojasnilnimi panoji.
Eden od vzrokov za mojo vključitev v zadnjem ča su pa je gotovo tudi problem s Koželjevo potjo. Več desetletij smo svobodno hodili, celo kolesarili po tej poti, potem pa od nekod pride nekdo, kupi parcelo, zgradi hišo in nam prepove ter tudi fizično onemogoči prehod. In to po poti, ki je po Zakonu o planinskih poteh javna pot.
Poleg tega je tu tudi vidik varnosti. Nastane problem empatije. Kako se postaviti v položaj obiskovalca? Kako urediti pot za ciljno skupino? To je sploh problem, posebej še pri vodenju in usposabljanju. Zame je enostavno, za tistega, ki ga vodim, pa je vprašanje. Tako včasih naše vrle in resnično odlične in prizadevne markaciste malo opozarjam, da je lahko del poti, zanje sicer enostaven in varen, za nekatere obiskovalce nevaren. In običajno mi prisluhnejo.
Habjan: Podal si se tudi v publicistične vode, napisal nekaj knjig. Čutiš kot poznavalec gora in sten to kot dolžnost? Od kot veselje in znanje do pisanja? Imaš še kak projekt v planu?
Pol l ak: Že v osnovni šo l i sem ob nekem prazniku napisal kratko igrico, posvečeno temu dnevu, in celo izvedli smo jo. Še v osnovni šoli sem začel pisati nekakšen roman, vendar ga nisem končal, ker je bilo preveč drugih reči. Besedi l o se je izgubilo neznano kam. Ko sem bil star oko l i 10 let, sem v bolnici, kjer sem bil več tednov zaradi paratifusa, napisal celo zgodbo o Kamniških planinah, bolj kot opis videnega. Na začetku svoje alpinistične kariere sem nekaj pisal za Planinski vestnik (PV). Enega prvih člankov sem napisal iz čiste nuje. Ko sem bil pri vojakih intako več mesecev odrezan od hribov, sem napisal besedilo, ki mi ga je močno skrajšanega objavil Tine Orel v PV. To je bila takrat dobra šola zame, vendar sem jo zdaj že malo pozabil ... Nato sem objavil še kakšen članek, predvsem doživljajski opis ture.
Morda to, da pišem, ne čutim kot dolžnost, pač pa se mi zdi prav, da nekaj svoj ih spoznanj, za kate ta menim, da bi koristila, delim tudi z drugimi. Nekatere reči so v človeku in včasih jih je potrebno samo potegniti ven, nato pa negovati in razvijati. V letih, ko sem začenjal plezati, je bil problem dobiti opise plezalnih smeri za Kamniške. Bi l a sta vodnika V naših stenah in Jul ijske Alpe - vzhodni del. Pa sem se odločil, da ob okrogli obletnici PD Kamnik napišem vodniček za predel Korošice. Ta je bil takrat nekaj novega: na roko napisan, razmnožen (tu so mi pomagali tovariši iz AO in Mitja Jesenovec, ki ga je natisnil) in formata A6, da se ga je dalo spraviti v malo večji žep. Vsaka smer je imela opis z osnovnimi podatki, vris v fotografijo in shemo, vse višine so bi l e izmerj ene z višinomerom. Nato sem se pripravljal, da bi podoben vodniček napisal tudi za smeri v Z in JZ steni Planjave, vendar še manjšega formata - A7, da bi ga lahko dal v srajčni žep in bi bil tako vedno pri roki. In vanj naj bi bila vključena tudi besedila pesmi, ki smo jih prepevali. Pa seje zadeva vlekla in vlekla, potem pa je začel Tone Golnar
pripravljati plezalni vodnik za območje Kamniške Bistrice. In sva sodelovala. Tudi pri novi izdaji v letu 2012. Sedaj pa sodelujem pri pripravi prenovljenega vodnika za območje Repovega kota in Kamniške Bele. Hribovske popevke so pa vseeno izšle.
V načrtu sem imel napisati tudi nov priročnik za Ne-palce, za njihove tečaje, ki bi bil pravzaprav strip. Vse, kar bi se da l o, naj bi bi l o v risbah - od nevarnosti do tehnike. Žal se to ni uresničil o. Morda se pa še bo? Pred leti je Kamniški občan objavil opise možnih izletov v neposredno okolico Kamnika. To bi bil sedaj, ko dajemo velik poudarek turizmu, zanimiv vodnik. A je bilo rečeno, da takega vodnika neka javna inštitucija ne sme podpreti, češ da se ne sme opisovati poti, ki potekajo po privatnih zemljiščih, če ni soglasja vseh lastnikov. Totalna traparija. Po gozdovih in mimo hiš so poti, ki jih uporabljamo že desetletja, pa da ne bi smel to javno zapisati oz. povedati drugim? Trenutno malce posodabljam svoj priročnik Osnove gibanja v gorah in planinah, ki ga prevajajo v makedonščino.
Habjan: Redno pišeš v planinsko rubriko za Kamniški občan. Koliko let to že traja in kako si sploh začel?
Pollak: Začel sem v drugi polovici sedemdesetih let. Bil sem ce l o član uredniškega odbora Kamniškega občana. Takrat je bilo pri pridobivanju sredstev tudi v okviru Samoupravne telesnokulturne skupnosti pomembno, da si bil prepoznaven, kar je danes pravzaprav še bis tve no bolj po mem bno, ker je svet (preveč) tržno naravnan in »dobro blago se samo hvali«. Ker novinarjev za planinstvo oz. alpinizem ni bi l o v izobi l ju, je pač moral nekdo kaj napisati. Seveda sem zraven kdaj pa kdaj pisal tudi o kakšni drugi zadevi, za katero se mi je zdelo, da je prav, da zanjo zve večji krog ljudi. Kar je zapisano, ostane. Če ni zabeleženo, je tako, kot da se ni zgodilo.
295
296
Tone Ftičar1
Cesta dr. Tineta Zajca 2, Mekinje, Kamnik tone.fticar@gmail.com
Kot kampanile - prost, a zavezan petju in »štetju«
Pogovor s prof. Janezom Majcenovičem
Kamničana Janeza Majcenoviča najširši krog domače, kamniške, slovenske in tudi tuje javnosti pozna kot dolgoletnega zborovskega pevca in odličnega solista baritonista, v čemer je »ob spremljavi osmih križev let« še vedno dejaven. Karje glasbenemu poslušalstvu povečini manj znano, toliko bolj upoštevajo številne generacije tistih, s katerimi seje srečeval v poklicu: njegovo »drugo razsežnost« v pomembni življenjski vlogi profesorja matematike. Kot naravoslovni strokovnjak in široko razgledan humanist kulturnik je poklicne zadolžitve vseskozi dopolnjeval z vrednotami duhovnih razsežnosti, posredovanih ob umetnostni, zlasti glasbeni, vokalni, pesemski govorici. Prizadevanja za te vrste bogatenje aktualnega bivanja v različnim pogledom nenaklonjenih povojnih desetletjih je povezoval tudi z oživljanjem in posredovanjem krajevnega, narodnega, svetovljanskega zgodovinskega spomina, z upoštevanjem pozabljenih ali zapostavljanih zgodovinskih dejstev, dogodkov, osebnosti, njihovih del ... Vse to je vedno znal zajemati in predajati z izbornimi izvedbami raznolikih pevskih sporedov, s spremnimi poudarki govorjene in zapisane besede, s članki in objavami v različnih tiskih.
Čeprav nikdar politično aktiven, sploh pa ne ideološko instru-mentaliziran, seje zaradi zvestobe svojim svobodoljubnim načelom soočal s kar nekaj ukrepi enostran(kar)ske oblastne avantgarde. Najbolj boleče, ko so ga lokalni oblastniki, nadebudnega profesorja, v začetnih letih njegovega službovanja vrgli iz ene od kamniških šol »zaradi neprimernosti za opravljanje pedagoškega poklica«.
Ključne besede: Janez Majcenovič
Majcenovič from the city of Kamnik is known in local, regional, national and broader circles for his long career in choir singing as well as being an excellent baritone soloist. Though he is »burdened by eight decades of years«, he is still actively involved in music. What most in the music sphere are unaware of can be reported by countless generations of those, whom he met daily at work - that his »other side« was a mathematics professor. As a proficient in natural sciences, a humanist and a culture worker of broad mind, he made sure his professional work was intertwined with spiritual values that were passed on through the flow of his artistic, musical, vocal and poetic speech. His attempts at enriching the troublesome life sphere of the post-War decades went as far as revitalising local, national and international historical memory and passing it on, all the while he refused to remain ignorant of many forgotten or neglected historical facts, events, people and their works. He was capable of sourcing in this knowledge pool and putting it to words by the means of articles and publications.
Although never politically active or ideologically sided, his advocacy of freedom earned him quite a few measures forced
1 Organizator, producent, scenarist in moderator kulturnih prireditev, publicist, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kamnik.
Janez Majcenovič, risba s svinčnikom (Avtor: Dušan Sterle)
upon him and others by the single-party avant-gardist authority. The most painful was the time when he was only at the beginning of his pedagogical career, yet he was already dismissed from a Kamnik school by the local authorities »for being professionally unqualified«. It was only many years and generations of students and pupils as well as co-workers later that this proved to be utterly false, and that Mr Majcenovič received praise for being an excellent pedagogue and a singer with a character. Ključne besede: Janez Majcenovič
Ftičar: Niso jih izpričevali samo posamezniki, pač pa jih, dosežke odličnosti na domala vseh področjih vašega dela, gospod Majcenovič, potrjujejo tudi zaslužena strokovna in družbena priznanja. Ni jih (bilo) malo in ni jih mogoče prezre ti.
Majcenovič: Ne vem, če je najbolj primerno začeti z nečimrnostjo, vendar bi bil nepošten, če bi trdil, da mojega dela niso opazili. Včasih so na ta način celo popravljali krivice, ki so me kdaj prej prizadele. Kar nekaj priznanj se mi je nabralo in med njimi so na vidnem mestu, denimo, tisto za delo v slovenskem zavarovalstvu (1975), zlata plaketa Prvega slovenskega pevskega društva Lira (1982), zlata Gallusova značka Zveze kulturnih organizacij Slovenije (1986), red dela s srebrnim vencem (1987), priznanje za delo v Izobraževalni skupnosti Slovenije (1981-1985), nagrada Toma Brejca (1990; dobil sem jo za žlahtno posredovanje lepot slovenske pesmi), zlati znak Planinskega društva Kamnik (1994), srebrno priznanje Občine Kamnik (1998).
297
o
>
o
O
>co
CD
298
Ftičar: Ustoličenja za perovskega kneza, ki ste ga bili deležni lani ob življenjskem jubileju, ne štejete?
Majcenovič: Kako da ne, ampak je na posebnem mestu. Lepo, nepozabno počastitev so mi za osemdesetletnico pripravili domači, sokrajani Perovljani, pa pevski in drugi prijatelji ne samo iz Kamnika, ampak od vsepovsod. Hvaležen sem jim za to pozornost, saj je bila srčna, iskrena in sproščena. V domačem okolju je človek tega še posebej vesel. Zato je to priznanje tudi neprimerljivo z ostalimi: skoraj vsem drugim je običajno sledilo tudi grenko razočaranje zaradi nevoščlji-vosti, zavisti in podcenjevanja mojega dela. Vsaj z ene od strani že zna prileteti tudi to. Človek mimogrede postane drobiž vobračunavanju med raznimi interesnimi skupinami; tudi med političnimi strankami.
Ftičar: Kot da te ne bi bile dolgo želena pridobitev?
Majcenovič: Do aktivnosti v strankarskem življenju osebno nikoli nisem imel nobenega veselja in že zdavnaj sem si rekel, naj tako tudi ostane. Za demokratizacijo, proti enoumj u in kontinuiteti komunistične ideologije (z vsemi njenimi izrastki vred) sem se zavzemal, odkar so mi več kot šestdeset let nazaj povedali, da nisem »naš« in sem bil prisiljen biti »sam svoj« in misliti s svoj o glavo. Dobro osnovo za to mi je dal a ljub ljan-ska realka, saj so nam profesorji poleg znanja, ki so ga posredovali dijakom, odpirali oči tudi v drugih zadevah; ne nazadnje po l itičnih. Seveda ne brez povezav s predvojno strankarsko sliko. In s svojimi izkušnjami, prakso. Krščanski socialist France Vodnik, denimo, kako so ga kot profesorja klerikalci premeščali, liberalci pa metal i iz službe. Ni bil edini. Nekaj podobnega je pred tem doživljal že moj stric, mamin brat, prof. Ivan Mazovec, profesor na realki. Umrl je pred mojim rojstvom, leta 1931 ga je ravno na mal uri zade l a kap. Že njega so meta l i iz šo l e, ker je bil med redkimi, če
ne edini med profesorji, ki se v gonji proti Mahniču ni obrnil stran od njega.
Ftičar: Ta šola vas je, potemtakem, osebnostno kar pomembno oblikovala, opremila za življenje?
Majcenovič: Na realko, celo vrsto imenitnih profesorjev in dobrih sošolcev imam lepe spomine in ne zdi se mi prav, da je njeno ime kar izginilo. Šola s tako tradicijo! Cela moderna seje pravzaprav tam šolala!
Moja generacija je bila zadnja, ki je v Kamniku ma-turirala po 4. (nižji) gimnaziji, naprej v višjo pa je moral a v Ljubljano. Tako smo bili kot sovozači na kamni-čanu med sabo še bolj povezani; sošolci kot na primer Vid Koželj, Lado Dobrovoljc in jaz smo bili »trojčki«, zares skoraj nerazdružni. Leto ali dve starejši, intelektualno močni in temu primerno dijaško nabriti sokrajani, ki so že bi l i na realki, npr. Albert Čebulj, Janez Rojc, Marjan Kordaš, Štefan Kališnik in drugi, so nam bili seveda vzorniki ...
Ftičar: Verjamem, da so ta skupna leta in doživetja za vas zanimivo poglavje, ki pa ga najbrž ni mogoče izvzeti iz danih okoliščin posameznikov že pred tem; ne samo začetkov in posebnosti šolanja v Kamniku, pač pa tudi okolja - družbenega, socialnega, družinskega - od koder ste izhajali?
Majcenovič: Gotovo, zato naj grem glede sebe - z ne prepočasnimi koraki - od začetka. Na svet sem »privekal« 18. marca 1933 v takratni kamniški primestni vasici Perovo, kjersta si starša ustvarila dom. Mama Angela, rojena Mazovec, je bila trgovka; njeno obrt so leta 1948 »ugasnili« in tega do smrti ni prebolela. Oče Jože je iz Hal oz za de l om prišel v tovarno Titan; tam je bil dolga leta vodja orodjarne. Po njem sem podedoval haloško kri in veselje do petja.
V osnovno šolo in nižjo gimnazijo sem hodil v Kam-
Iz profesorskih časov
niku (1939-1948), po maI i maturi sem se, kot sem omenil, vozil s kamničanom v Ljubljano na realko (1948-1952), tam sem maturiral in odšel študirat matematiko na Prirodoslovno-matematično fakulteto, kjer sem leta 1960 diplomiral in dobil naziv diplomirani matematik.
Ftičar: Od kod odločitev za matematiko?
Majcenovič: Bil sem odličnjak, hotel sem iti študirat zgodovino ali slavistiko, da bi delal v prosveti. Svoje profesorje sem nemara razočaral, ker sem upošteval nasvete prijateljev, da je v tem poklicu politično še najbolj nevtralna matematika. No, najbrž so nekaj prispevali tudi geni, če se spet spomnim strica prof. Ivana Mazovca. - Po začetni izkušnji, ki meje »doIočila« za ne pri mer nega pedagoškemu poklicu, sem se mor al preusmeriti in specializirati na dodatnih področjih. Bil sem v IBM-računalniški šoli v Sindefingnu v Nemčiji, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani sem opravil šolanje za vodilne zavarovalne delavce, sodeloval na različnih zavarovalnih tečajih, simpozijih, kongresih v različnih krajih takratne Jugoslavije in v tujini, v Munchnu, Moskvi, Ulan Batorj u, na Dunaj u in še kje. Po poklicu sem (bil), če strnem, profesor matematike in poslovne matematike s strokovnim izpitom, pooblaščeni aktuar, zavarovalni matematik - sodni izvedenec, vodilni zavarovalni delavec in višji svetnik v Ljubljanski banki.
Ftičar: Kako vam je ob tem mogel slediti vaš »alter ego«, glasbenik, pevec?
Majcenovič: Zvesto in nerazdružno. Vse, kar se je dramilo že v otroštvu doma na očetovih kolenih, ko je igral kitaro, mandolino in še kaj. V mladostijetudi sam rad prepeval z vrstniki po haloških bregovih in grapah. Oče nas je otroke učil peti prve pesmice, rasli smo ob zvokih instrumentov, mene pa je tudi pobliže seznanil z nekaterimi prijemi na kitari in mandoIini ter z osnovami glasbene teorije.
Očetu seje posebej priljubila frančiškanska cerkev v Kamniku, kjer je imel tudi dobra prijatelja p. Martina Perca in p. Franceta Ačka. Ob nedeljah sem hodil z njim k »po I enajsti« maši in že v predšolski dobi spoznaval zvok orgel, petj e pevcev na koru in sozvočje s freskami, ki so takrat nastajale pod čopičem slikarja Staneta Cudermana. Zato ni čudno, da sem se kmalu znašel v varstvu zborovodje in skladatelja Avgusta Cererja, kije pri frančiškanih vodil otroški pevski zbor.
Lepe urice in doživetja sta prekinili nemška okupacija in druga svetovna vojna. V samostanu so bili naseljeni različni uradi, cerkev so spremenili v skladišče, frančiškane pa pregnali. Slovenska beseda in pesem sta bili v javnosti prepovedani, oglašali sta se le ob latinskem mašnem obredu v farni cerkvi na Šutni. Tam sta Avgust Cerer in Ciril Vremšak zbrala pevke in pevce iz mesta in okolice. Slovenska pesem s kora je v težkih časih pomagala utrjevati vero, narodno zavest in upanje v boljše dni!
V povojnih časih je bilo cerkveno petje le del »opija za ljudstvo«. Mnogim pevcem, zborovodjem in dirigentom so sodelovanje pri cerkvenih obredih preprosto prepovedali. Med njimi je tako kalvarijo preživljal tudi predvojni šutenski organist Viktor Mihelčič, čeprav je bil med vojno v izgnanstvu, v okupatorjevih zaporih
in pri partizanih. Meni bo vedno ostal v spominu kot nepozaben organist, profesor glasbe, zborovodja v šolskem zboru in kasnej e pri Mešanem pevskem zboru Planika. Kot skladatelj mi je »na kožo« napisal kar nekaj pesmi, za kar mu dolgujem velik Boglonaj!
Med odrasle zborovske pevce sem prvič stopil pred dobrimi šestdesetimi leti, ko meje mladi organist Hubert Bergant - Zlato zvabil na šutenski kor, kamor je solidno zasedbo pritegnil tedanji župnik Janez Klun, zelo dober tenorist. Kar nekaj pevcev nas je ob nedeljah pe I o ob šest I h na Šutni, ob sedmih v kloštru, ob devetih pa spet na Šutni. Včasih je ta ritem spremenilo romanje k Sv. Primožu, k Sv. Ani v Tunjice in še kam. V tem okolju sem nabiral izkušnje zborovskega pevca in solista.
Na posebnih pevskih vajah ob pianistu Hubertu Bergantu mi je prijatelj in vzornik Ivo Kordaš posredoval osnove pevske tehnike. Tudi slavni rojak s Homca, tenorist JožeGostič, kije našel na kamniških korih odličnega orgelskega spremljevalca v Hubertu Bergantu, je s svojim zgledom in nasvetom znal pomagati mladim pevcem. Ko je šel Bergant k vojakom, je na Šutno hodil pomagat organist France Humar - Cvek iz Nevelj. V kratkem času meje v društvenem domu ob cerkvi, kjer je bil harmonij, naučil vse božične sole, še danes mi njegova pevska šola pomaga. Bilje odličen glasbenik, izreden organist, zato smo Cveka jemali z vsem spoštovanjem in se čudili: kako je ta kmet napredoval!
Ftičar: Danes jih je le še malo, ki vedo zanj.
Majcenovič: Škoda. Kot je škoda, da se izgubljajo tudi drugi važni spomini iz tistega časa. O Cveku nam je pevcem Lire čez leta, ob tekmovanju vArezzu, skladatelj Blaž Arnič povedal: ta je bil na orglarski šoli v Ljubljani v njegovem letniku najbolj nadarjen; bila sta velika prijatelja. Arnič, doma iz Luč, je hodil čez Kranjskega Raka peš v Nev te, pri Cveku prespal in drugi dan sta šla naprej v Ljub Ijano na orglarsko šolo. Vendar so Humarja - Cveka pred koncem študija domači vzeli iz šole, da je prevzel grunt.
Ftičar: Ni iz vrst odličnih glasbenikov s škofijske or-glarske šole v Kamnik prišel tudi Viktor Mihelčič, vrsto let dejaven, nato pa »utišan« organist na Šutni?
Majcenovič: Je, vendar iz celjske. Mariborska škofij a je ime I a svoj o orglarsko šo I o v Ce Iju. Njen ravnatelj je bil Karel Bervar, tedaj precej priznan glasbenik. Mihelčičev stric je bil pa celjski župan in poslanec v Beogradu, politično zelo aktiven. Nečaku Viktorju, Belokranjcu, je pripomogel k šolanju za organista. V Kamniku se je po vojni torej moral temu odpovedati, če je hotel ohraniti službovanje v prosveti. Ni smel igrati na orgle, ki so bi I e njegov naj Ijubši instrument, njegove korenine! Slovenci doma in po svetu pa so - kakšen patadoks - poslušat i eno njegovih najlepših pesmi (O Gospa, o Mati moja ... za bariton, mešani zbor in orgle), ki so jo pod vodstvom glasbenika in župnika Franceta Gačnika posneli v Stranjah - za Radio Vatikan. Mihelčič pa ni bil prisiljen pustiti le mesta organista v kamniški župnijski cerkvi, pač pa je bil »dirigiran« tudi v dirigiranju oziroma zborovodstvu. V letih 1952-1953 je pod njegovim vodstvom v Kamniku
299
o
>
o
O
>G0 CD
300
zrasel ze l o dober mešani zbor Planika. V več kot se-demdesetčlanski zasedbi smo se zavzeto udeleževali vaj in opozarjali nase s svežino in kvaliteto nastopov. A kaj, ko nas je bila v teh vrstah vsaj polovica cerkvenih pevcev - kamniškim pravovernim oblastem to ni bilo všeč. Zbo m Planika je ozkogleda politika naših »pristojnih« preprečila uradno registracijo in stem onemogočila delovanje.
Ftičar: Taka je bila torej izkušnja iz Kamnika. V Ljubljani, na najvišji ravni, niso bili tako zadrti?
Majcenovič: Pred primerjavo naj povem, da je bila v Kamniku že pred Planiko edinstvena povojna zborovska »zgodba«, ki ji v Sloveniji ni para. Gre za dejavnost Prvega slovenskega pevskega društva Lira, ki je od svoj e ustanovitve leta 1882 delovala v prostorih kamniške Narodne čitalnice. V času nemške okupacije je bilo delo zbora prekinjeno, po vojni pa je Lira spet zaživela. Dejavnost je lahko nadaljevala v društvenih prostorih Čitalnice - kot njen edini preživeli »otrok«, kot najstarejše slovensko pevsko društvo z nespornimi narodnobuditeljskimi zaslugami in kot eden od najkakovostnejših moških pevskih zborov v Slovenij i. Njen pomen je bil priznan tudi v novih družbenih in političnih razmerah, a le za kratek čas. Leta 1947 je namreč lokalne oblastne aparatčike obšlo razsvetljenje, da je Lira poosebljenje »preživetih meščanskih tradicij« - ne samo kulturnih! - in so jo zato dobesedno vrgli na cesto. Življenje zbora je rešila uvidevnost družine (dirigentov in skladateljev, najprej Cirila, nato Sama) Vremšak; v kletnih prosto l i h njihove zasebne hiše v Maistrovi ulici v Kamniku je imela Lila društvene in vadbene prostore nadaljnjih šestdeset let! V stavbo svoje »rojstne hiše«, Narodne čitalnice (prostore nad kavarno Veronika), se ji kljub dolgoletnim prizadevanjem tudi v samostojni Sloveniji ni uspelo vrniti. Za nameček: doseženo ni bilo niti to, da bi o Liri, ki je po več kot 130 letih še vedno dejaven zbor, na pročelju zgodovinske stavbe nekdanje Narodne čitalnice pričalo vsaj skromno spominsko obeležje! Toliko v osvetlitev še nekaterih kamniških dejstev; ne le glede preteklosti, pač pa tudi današnjih ravnanj!
O Ljub fani in moj ih zgodnjih pevskih izkušnjah v njej pa to l e: po tem, ko je kamniška politika ukinila Mihelčičevo Planiko, meje Podbevškov Poldek odpeljal k Akademskemu pevskemu zboru, ki gajevodil Radovan Gobec. Tam so me ne le lepo sprejeli, pač pa v letih 1956-1958 celo napotili na študij solopetja na ljubljansko Srednjo glasbeno šolo inmis tem »določili« mojo solistično usmeritev.
Na APZ imam, moram reči, lepe spomine. Tudi na kakšno politično obarvano anekdoto, ki je znala popestriti zborovsko življenje. Za primer: APZje leta 1956 krstno izvajal kantato Stara pravda. Matija Tomc je kot njen skladatelj skromno sedel nekje med poslušalci sredi dvorane, niti v prvi vrsti ni bil. Ob navdušenem aplavzu je zborov dirigent Radovan Gobec na koncu le rešil zadrego in iz prej etega šopka nekaj rož odnesel v parter skladatelju, svojemu profesorju in vzorniku. Seveda je bila taka pozornost do duhovnika nezaslišana in Gobca je čez dva dni univerzitetni komite partije kaznoval z izključitvijo ... Tudi APZje ni odnesel brez po sledic, ker je pel skladbo dveh duhovnikov, Aškerca
in Tomca. Ideološko seveda hudo sporno. Za Tomca pa sitno tudi zato, ker je bi I a »njegova linija« seveda občutljiva na navezavo skladatelja duhovnika s pesnikom Aškercem ...
Ftičar: Da se razumeti, da je šel tak primer tedanjim braniteljem tako leve kot desne pravovernosti v nos. Ste bili vi glede izbire repertoarja - posebej kot solist - čemu posebej naklonjeni, kdaj posebej izbirčni?
Majcenovič: Vedno sem stremel za tem, da skladbo, kolikor le morem, solidno izvedem. Ne zanikam posebne privrženosti sakralni literaturi, a se zato nisem nič manj vneto loteval tudi posvetnih skladb. Karakter seveda ni določljiv samo po tem kriteriju, saj so znotraj obojih mogoča še mnoga zvrstna, stilna, vsebinska in druga razvrščanja. Da ne govorimo o avtorjih, tako domačih kot tujih, pa o ljudski in ponarodeli glasbeni dediščini, pa o zgolj vokalnih izvedbah ali kombinacijah z instrumentalno spremljavo ...
Ftičar: Če prav vem, ste svoj čas peli celo pri Beneških fantih?
Majcenovič: Res je, pred odhodom k vojakom sem pel pri ansamblu Beneški fantje Antona Birtiča. Prav zanimivo je bilo. A sem se kmalu znašel pri vojakih. Tam - obvezni rok sem odslužil v Slavonski Požegi in Travniku; z obema mestoma je bil Kamnik kasneje pobraten in sem z njima še sodeloval - sem vodil pevski zbor in pel z vojaškim orkestrom. Kakšni na kova ni čevlji so me sicer kdaj skušali spraviti z odra, a so bili hitro zraven »soborci«, ki so me prij e I i za vrat in rekli samo: »Pjevaj, vojniče!« In sem seveda pel, kar mi je sčasoma prineslo čisto drugačen status, kakršnega bi imel glede na svojo karakteristiko, poslano iz Kamnika. H kar nekaj privilegijem je doprineslo tudi to, da sem bil šahovski prvak kasarne. Ne bom pozabil, kako me je sam komandant, zelo inteligenten Črnogorec, kasneje diplomirani jurist in menda celo general, med šah i ra njem čudeče spraševal in zgovorno komentiral: »E, Janez, Janez. Kakva pal anka ti je taj tvoj prokleti Kamnik!? Da je isti na samo po I a od toga, što su od tebe napisali, tebe bi trebalo odmah streljati!« - No, nekateri so bili vendarle človeško razumni tudi vvojski in z njihovo pomočjo sem (jo) veliko lažje - preživel.
Ftičar: Najbrž zdaj pride na vrsto Lira, pa še kaj?
Majcenovič: Po povratku iz vojske sem se za dvain-trideset sezon »zapisal« Prvemu slovenskemu pevskemu društvu Lira, dosegali smo lepe uspehe na koncertih, turnejah, radijskih tekmovanjih, tekmovanjih »Naša pesem« in mednarodnih pevskih festivalih ter tekmovanjih v mestih Arezzo, Saarbrücken, Riva del Garda, Katowice, Praga in drugod. Z Liro smo posneli dve veliki plošči, štiri kasete in precej posnetkov za radio. Osebno samo s to bero nisem zadovoljen; žal mi je namreč, ker za večino odličnih stilnih koncertov ni posnetkov!
Zborovodja, solopevec in skladatelj Samo Vremšak mi je zaupal baritonske solistične dele v mnogih pesmih; med njimi je bilo kar nekaj krstnih izvedb. Kot so l ist sem precej sode l oval in snemal z drugimi zbori (MePZ Cantemus, MePZ Titan, Cerkveni zbor Stranje idr.); posnetke vrtijo radijske postaje pri nas in ... ce-
lo Radio Vatikan. Vse obravnavano obdobje sem tudi samostojno nastopal na proslavah, otvoritvah razstav in drugih prireditvah. Kamniški občan in tudi drugi časopisi (Delo, Slamnik, Družina ...) so večkrat zabeležili moje solistične nastope ob spremljavi klavirja, orgel, citer, kitare, godalnega in simfoničnega orkestra.
Ftičar: Nič še niste rekli o Kamniških kolednikih, o vaših koledah doma in po svetu.
Majcenovič: Spremlj'ava s citrami je pripeljala do oblikovanja glasbenega tria Kamniški koledniki, v katerem sem pel z basistom Rokom Lapom in citrarjem Tomažem Plahutnikom. Vsi trije smo se najprej srečevali pri župniku Francetu Gačniku v Stranjah, ki je bil tudi naš vzgojitelj in prijatelj. Sodelovali smo pri programih, ki jih je Gačnik pripravljal s svojimi zbori, instru-mentalisti, recitatorji in folkloristi. Doma v Stranjah so bi l i to v bistvu »razširjeni« bogoslužni obredi, medtem ko so nam bile na Tržaškem, Goriškem in drugod v zamejstvu odprte tudi dvorane prosvetnih domov in celo nastopi ter snemanja za radijske postaje.
Kamniški koledniki smo kot samostojna skupina prvič nastopili pred 25 leti, na Jernejevo nedeljo leta 1989, na Opčinah pri Trstu. Zgodba, ki se je tedaj začela, seje razvila v koledovanje med Slovenci tostran in onstran meja nove države Slovenije, ki se je roje va la hkrati s Kamniškimi koledniki. V kratkem času smo bili povabljeni na gostovanje med rojake v Argentino, Brazilijo in Urugvaj. Šloje za prvo sodelovanje naše matične države - tedaj še Jugoslavije, ki pa je že »odmirala« - s slovenskimi izseljenci ne glede na generacijske, politične in nazorske razlike. Kamniški koledniki smo
Kamniški koledniki (Janez Majcenovič, Rok Lap, Tomaž Pla-hutnik) in Božo Matičič na razglednici ob turneji po ZDA in Kanadi (Slovenska izseljenska matica, 1995)
z zelo raznovrstnim sporedom, z glasbo in tudi besedo - s to nas je po svetu in doma največkrat spremljal naš »četrti član«, igralec in pesnik Tone Kuntner - tako že leta 1990 v slovenskih domovih in cerkvah velikega Buenos Airesa rojakom predstavljali tudi Kamnik. Poleg pesnikov Antona Medveda, Rudolfa Maistra in Franceta Balantiča tudi pesmi, ki so jih uglasbili Viktor Mihelčič, p. France Ačko, France Gačnik ... Lepo je bilo koledovanje med rojaki pod zvezdami Južnega križa tudi drugod po Latinski Ameriki, Avstraliji ter severnim nebom Kanade, Združenih držav Amerike, Švedske in drugod po Evropi. Po vsem svetu najdeš Slovence, ki radi prisluhnejo pesmim o slovenskih zvonovih, ki pojejo Mariji Snežni na Veliki planini, ob robu Slovenskih goric ali na Kredarici v kapelici pod Triglavom ...
Ftičar: Ob službenih zadolžitvah in glasbi, kije presegala zgolj ljubiteljsko raven, ste bili dejavni tudi na drugih področjih, zaposleni z marsikatero funkcijo. V teh vaših »poročilih«je tudi rubrika »šport in šah«; med drugimi, seveda.
Majcenovič: V dolgih letih sem si nabral funkcij in zadolžitev kot berač uši; povsod je bilo treba delati in premagovati težave, ki so se za nečlane avantgardne partije potencirale ...
V	Plavalni sekciji ŠŠD Kamnik od leta 1952 do 1957; bil sem odbornik, tajnik, načelnik in tehnični vodja v raz l ičnih letih delovanja Plavalne sekcije, ki je pod vodstvom Toneta Cererja prišla v slovenski in jugoslovanski vrh. Vodil sem tudi kamniško plavalno šolo; pri meni in mojih sodelavcih so splavale stotine otrok. V zvezi s Plavalno sekcij o je bil o tudi de l o v Glavnem odboru SŠD Kamnik in v mladinski delovni brigadi, ki je gradila kopališče in stadion; bil sem celo pomočnik komandanta MDB Milana Windschnurerja; še vedno hranim udarniško značko in legitimacijo.
Nekaj bi se dalo povedati tudi o dosežkih tekmovalca in funkcionarjavŠahovski sekciji DKPD Solidarnost Kamnik. Morda imajo v arhivu zapisane visoke uvrstitve Milana Trbižana, Ivana Dolinška, Boruta Ocepka, Lada Dobrovoljca ... pa tudi Janeza Majcenoviča. - Zanimivo je, da bi DKPD Solidarnost večkrat prenehala obstajati, vendar je bila prav Šahovska sekcija s prof. Ivanom Zikom tista, kije ohranila društvo. O nas seje po kamniških političnih forumih sicer marsikaj neresničnega govorilo, a se je za mlade ša hi ste znal potegniti kapetan Nedeljko Sladič. Na enem od partijskih sestankov je odločno povzdignil glas: »Moji prijatelji šahisti niso nikakvi elementi; mladi so in odkriti, in včasih kaj neprevidno rečejo!«
V	Prvem slovenskem pevskem društvu Lira, kjer sem de l oval od leta 1962 do 1995, so me predsedniki dr. Albert Čebulj, Edvard Perne in Marjan Novak znali »porabiti« kot odbornika, pisca veznih tekstov in zlasti pri aktivnostih za vračilo Lirine pevske sobe v Kamniški čitalnici. Razgovori na predsedstvih takratne občine, SZDL in ZK niso bili prijetni!
Vsekakor štejem za uspešno svoje delovanje v okviru Občinske izobraževalne skupnosti, ki jo je od 1981 do 1985 vzorno vodil dr. Branko Božič. Z njegovo podporo sem se tudi sam v okviru Izvršilnega odbora, ki sem ga vodil, posvel il stvarnim problemom, ki jih ni bilo malo. Osnovni šoli 27. julija v Kamniku in Marije
301
o
>
o
O
>co
CD
302
Janez Majcenovič pod Malim Triglavom leta 1998 (Foto: Miroslav Batarillo)
Vere na Duplici sta prav gotovo izstopajoča projekta, ki sta povezana s tistim obdobjem.
Ftičar: Ne bi bilo prav, če bi obšli vaše raznoliko publicistično delo, objave v različnih tiskih.
Majcenovič: No, nekaj sledov mi je uspelo zapustiti tudi s publicističnimi, strokovnimi in drugimi deli, ki sem jih objavil na različnih koncih, od strokovnih revij do Kamniškega obča na.
Prispevki o zavarovalstvu, računalništvu in informatiki so izšli v zavarovalniških publikacijah v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in drugod, nekajje izdala in založila Ekonomska fakulteta v Ljubljani; referata za zavarovalne kongrese v Moskvi in Ulan Batorju so natisnili celo v ruščini (1971, 1972).
O kulturni, zgodovinski in drugi problematiki sem precej pisal v Kamniškega občana. Objavljal sem tudi v Rodni grudi, Slamniku, Slovencu in imel možnost sodelovati pri oblikovanju nekaterih radijskih oddaj.
Menim, da so mi uspela tudi vezna besedila za nekatere stilne koncerte, ki jih je z Liro pripravil prof. Samo Vremšak (Pesmi planin - 1983, Ljudska pesem slovanskih narodov - 1984, Skladbe slovenskih avtorjev - 1985, Večer v Čitalnici - 1987 itn.); kasneje sem vezna besedila pripravljal tudi za recitale oz. koncerte Kamniških kolednikovter druge priložnosti.
Nekaj pozornosti sem uspel zbudili tudi s svojimi časopisnimi prispevki o »zakriti« freski Kamničana Staneta Cudermana »Ustoličenje slovenskih knezov«
v nekdanji ljubljanski restavraciji Slamič. Žal brez uspeha; ostaja ideološko zazidana v poslovno stavbo na tem mestu in dvomim, da bo umetnina še kdaj na razpolago pogledom javnosti. Dolgo sem upal, da bom imel z zavzemanjem zanjo več uspeha kot pri naporih za pošteno vračilo Lirine pevske sobe v Narodni čitalnici, ki si jo je v »samoupravnih« časih uspelo prilastiti društvo Solidarnost.
Ftičar: Kot avtor ste namenili več prispevkov tudi za knjižne publikacije o Kamniku.
Majcenovič: V Kamniškem zborniku so lela 1996 objavili moj prispevek Zlata leta plavalnega športa v Kamniku, razpravo o kamniškem glasbeniku Viktorju Mihelčiču sem pripravil za Kamniški zbornik 1998, naprej so si v tej vrsti sledile objave mojih prispevkov Kamniška kol eda (2000), Da se ne bi pozabil o - o rodu Ste l etov s kamniške Šutne (2002), Zgodbe od včeraj - v spomin Samu Vremšaku (2006), Listi iz perovske kronike - Ob 120-letnici rojstva prof. Ivana Mazovca (2008 in 2010) in Trideset let s kamniško Liro - Ob 130-letnici PSPD Lira Kamnik (2012). V dvojezičnem slovensko-nemškem zborniku razprav na temo »grofje andeško-meranski: prispevki k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku« (Kamnik - Andechs, 2001) sem sodeloval s temo Veronika z Malega gradu - ukleta grofica Andeška? ... Posebej sem bil vesel in ponosen na uspeh fotomonografije Kamnik (Luba-darji, 1991), kjer sem napisal uvodni esej Kamnik na križpotjih. Med arheologijo in bajko, Pod andeškim žezlom, Za mestnim obzidjem, Z barokom v novi vek in Meditacije ob kamniških spomenikih sem naslovil oz na ke na križpotjih rodnega mesta; po poglavjih, ki jih, vse po vrsti, premalo poznamo.
Ftičar: V želji in namenu vsaj nekoliko spoznati smeri in poti, označene s kažipoti, ki ste se jih drža li vi, gospod Majcenovič, sledeč svojim življenjskim ciljem, je zasnovan ta pogovor, s katerim vas želimo predstaviti javnosti. Pomembne »markacije« brez dvoma zarisuje tudi kar nekaj rodov vaše družine, v širšem in ožjem pogledu.
Majcenovič: Na del tega vprašanja bi najbolje odgovorila moja žena Mija Majcenovič, rojena Stele, ki je svojim koreninam posvetila knjigo Odsevi minulega časa in rodovnik, kjer lahko sledimo prednike njenega očeta, mojega tasta Janka Stelela - Leclarja, in mame, moje tašče Tilke Stele, rojene Benkovič, tja do 17. stoletja. Samo občudujemo lahko oba, ki sta v težkih vojnih in povojnih časih uspela preživeti in vzgojiti svojih devet otrok ... in posredno osemnajst vnukov, ki jim na rodovniku sledijo pravnuki. Samo midva z ženo sva doslej »prispevala« štiri. - O življenju pri Lectarju lahko beremo tudi v knjigah, kot sta Poljub angela izpod peresa akademika prof. dr. Marjana Kordaša, Kamničani dr. Marije (Marjance) Klobčar, v objavah mag. Zore Torkar in drugih zapisih, ki so posvečeni življenju starega Kamnika.
O Majcenovičih in Mazovcih obsežnejše literature ne bomo našli. Še vedno pa na tristo let starih temeljih stoj i moj a rojstna hiša. Tam se je rodila tudi moja mama Angela Majcenovič, rojena Mazovec, in doživljala preobrazbo kmečkega doma od slamnale stre-
he in na Zgornjem Perovem žgane strešne opeke do cementnih strešnikov, ki jih je izdelal moj oče Jože Majcenovič, poIem ko je dokončal svojo kariero od ključavničarja do vodje orodjarne in prestopil v upokojenski stan. Moja starša sta vse življenje obnavljala in izboljševala staro kmečko hišo, da je biIa varen in topel dom, kjer sem s starejšim bratom Marjanom in mlajšo sestro Marj eto preživljal brezskrbno mladost v napol vaški perovski idili. To velja tudi za moje bratrance in sestrične v sosednjih hišah, ki so jih strici in tete zgradili med obema vojnama.
Dodal naj bi še, da sva z ženo na domačem vrtu ob moji rojstni hiši zgradila dom za najino družino, kjersta bila deležna perovskih starožitnosti tudi najina otroka. To, da hčerka Marta ubira očetova (moja) pota profesorja matematike in petja v zboru, me zelo veseli; prav tako mi je v veselje, da sin Matija služi kruh kot diplomirani ekonomist - finančnik. Še bolj pa me veseIijo dve vnukinji in dva vnuka ... skratka: takih markacij je kar precej; večkrat se jih je treba spomniti in zavedati.
Ftičar: Verjamem, da pri vas doma in v prijateljskih krogih tudi zdaj pesmi niso redke. Kaj pa drugače? Na cerkveni kor še pridete?
Majcenovič: Tisto, kar sem začel s kamniškim organistom Hubertom Bergantom, nadaljeval s prof. Marijo Holcarjevo in tudi znanimi mojstri orgel Primožem Ramovšem, Mirjam Tozon, Angelo Tomanič in drugimi občasno še vzdržujem, čeprav se zavedam, da čas teče in se mi pesmi odštevajo.
Pri vsem potovanju po svetu glasbe pa je moj pevski dom ostal na koru, pri orglah. Na frančiškanskem koru v Kamniku se bo verjetno tudi sklenila moja pevska pot. Prav tam je nekoč starosta kamniških pevcev, moj tast Janko Ste I e - Lectar, na pevski vaj i (po latinsko) izjavil, da »kdor poje, dvakrat moli«. Župnik in zborovodja pa ga je (tudi po latinsko) dopolnil, da »le kdor dobro poje, dvakrat moli«.
Z leI i sem se navadil na nedeljsko mašo ob pol enajstih pri frančiškanih, ki je prirasla k srcu moji mami v zadnjih letih življenja. Bil sem njen osebni šofer in v svoj zbor me je sprej el požrtvovalni organist Jože Pogačar. Po njegovi smrti je orglanje in »Jožkotov« zbor prevzela njegova hči Andreja. Pri njej bom najbrž končal pot cerkvenega pevca, ki se je začela na istem koru in ob istih orglah pred več kot sedmimi desetletji.
Ftičar: Pa s Svetim Primožem, sta še zmeraj taka prijatelja kot včasih?
Majcenovič: K njemu v prisoje naših planin vodijo zame nadvse pomembne markacije, ki jim kljub svojim letom na srečo lahko še zmeraj z velikim veseljem sledim. Tako lahko še vzdržujem prijateljstvo, čeprav se je veliko častilcev Sv. Primoža iz naše nekdanje romarske druščine že poslovilo. Vendar pa prihajajo v to edinstveno gorsko katedralo, arhitekturni in umet-nostnozgodovinski biser, simbol vernosti in upornosti naših prednikov, med prizore starodavnih fresk in umetelne rezbarije tamkajšnjih »zlatih oltarjev«, nove generacije. Tako skupaj še ohranjamo dolgoletno tradicijo prednikov ob spokornih bogoslužjih, druženju in seveda tudi petju. - Kot zanimivost povem, da je bil dolga leta cerkveni ključar pri Sv. Primožu moj bodo-
či tast Janko Stele, zdaj pa je v tej vlogi moj zet Miha Zabret. Tako se kar v precej ozirih prepletajo izročila več rodov. In nabirajo doživetja. Eno od nepozabnih iz zadnjega časa so nama z ženo pripravili otroci, vnuki, prijatelji ... še kamniško Društvo sv. Jakoba in župnik Tone Dular so dodali svoj pečat: v njihovi družbi sva pri Sv. Primožu z zahvalno mašo praznovala najino zlato poroko.
Z nič manjšo pripadnostjo kot pred leti lahko torej le ponovim: »Moja fara je Svet' Primož!«
Ftičar: Zdaj s sveže obnovljenim zvonikom, ki stoji ločeno od svetišča. Po legendi so ga morali kot »nadomestno gradnjo« postaviti zato, ker v prvotnem cerkvenem stolpu zvonovi nikakor niso ne zapeli niti obstali. Zmeraj znova, ko so jih dvignili med line, so se zjutraj znašli na tleh. Iz novozgrajenega, »samostojnega« zvonika pa se pesem šentprimoških zvonov tako prepoznavno zliva na vse strani; da sega v širino, globino in višino...
Majcenovič: Kakršni koli so že bili razlogi za to: prosto stoj ečih zvonikov, postavljenih ob cerkvenih stavbah, imamo tako med svetovnimi znamenitostmi, kot je recimo na trgu sv. Marka v Benetkah in tudi na našem koncu kar nekaj. Ne samo pri Sv. Primožu, ampak tudi ob kamniški župnijski cerkvi na Šutni, ob sedežu nekdanje »prafare«, cerkvi sv. Mihaela v Mengšu, pa ob njuni vmesni sosedi, cerkvi na Homcu ... Umetnostna zgodovina pozna za to strokovni izraz kampanile: zvonik, ki stoji samostojno ob cerkvi; na tak način je bil poudarjan poseben, zlasti stolni pomen vloge, poslanstva, sporočilnosti: pesmi zvonov in merjenja časa.
Ftičar: Kar ne morem utišati simbolike, ki se oglaša ob tej razlagi. Res da morda preveč poenostavljeno, pa vendarle kot da metaforično povzema tudi vašo življenjsko naravnanost, gospod Majcenovič: samostojno držo v spremstvu občečloveških vrednot, poklicu (matematiki; res »ljudsko« okleščeno: »štetju«) in muzicira-nju, v tej simboliki nikakor ne zapostavljenemu: petju.
Z vsem spoštovanjem in poklonom vašemu delu se lepo zahvaljujem za pogovor; želim in privoščim vam, da bi bili še dolgo trdni in slišni - kot kampanile!
Majcenovič: HvaIa. Mi je v veselje in tudi čast, ampak naj spodobno obrzdam svojo važnost. Zakaj pa se ne bi sme I a kot nekdanja sopevca in kljub generacijski stopnički kar dolgoletna sopotnika, dostikrat tudi sodelavca na kulturnem področju, navsezadnje tudi malo pohecati? Pa še dodam lahko kaj, kar tudi slišim v prevzeti besedi kampanile: recimo kar kakšno najpogosteje izvajano pesem iz repertoarja z zvonovi, na pr I mer Iz sto I pa sem mi zvon doni, Večerni zvon, Osamljeno doni zvonček mili, Slovenski zvonovi ...
Ftičar: Ne ostala skrito, da v tej rabi izraz s prvim zlogom meri tudi na Kamnik, kam-panile ...
Majcenovič: Marsikdo mi je že rekel, da sem največ »reklame« za Kamnik napravil s petjem. Večino svojih - zdaj že 81 let - sem živel in dihal predvsem za Kamnik, ki je moje rodno mesto in sem mu zavezan z vsem svojim bitjem. Toliko sem že bil po svetu, da vem, da brez Kamnika in njegovih ljudi, kakršnikoli že so, ne bi mogel živeti.
303
304
Darinka Slanovec
Darinka Slanovec, rojena 1948, živi v Mekinjah pri Kamniku. Pesmi objavlja v periodičnem tisku, na radiu in v pesniških zbirkah. Sodelovala je pri prevodu izbranih liričnih besedil Phila Bosmansa v slovenščino Ne pozabi na veselje (1996). Leta 1998je prejela nagrado na I. literarnem natečaju Mohorjeve družbe Celje in Radia Ognjišče. Je ena izmed štirih avtorjev slovensko-nemške pesniške zbirke Most na drugi breg (1998) in ena izmed petl h avtorj ev slovensko-makedonske pesniške zbirke Nemirna misel (2004). Samostojno se je predstavila s pesniško zbirko Sled angelov (2003). Njena poezija je nagovorila skladatelja in dirigenta prof. Milivoja Šurbka, ki je uglasbil več njenih pesmi in jih uvrstil v koncertni program Komornega moškega zbora Lek. Za predstavitev smo izbrali nekaj pesmi iz zbirke Leže v travi (2012), v kateri se razkriva tudi kot haiku pesnica.
Haiku
pomladni dan deklica vrti dežnik
malo tudi boke
*
glej, na kolenih pred materino dušico
podplati povsem običajni
*
rožni list -v čajni škatlici dehti
mamin vrt
*
na vrtu se starka bliža rožnim grmom
odlomi suho vejico
*
daleč je barje v isto smer gresta
čaplja in cesta
*
zapiha jugo k obali hitita
morje in oblak
*
leže v travi občudujem oblake
nad mojo vasjo
*
oblakom nikoli ni zadosti
iger z obzorjem
*
ne dokaz, sled je pustil v rusi travi
martinček
*
na robu lista kaplja - čisto negibna negibno drevo
taščica poje... vse tišje postaja
odpadlo listje
*
nekaj pribeži v tišino
ko beseda nekaj izpušča
*
doma
moj kazalec obvisi
v praznem
*
ena sama roža je spremenila moje
žalostno okno
*
stopnišče .
na neki drugi višini stopim
v modro nebo
*
po tebi diši nebo skozi luknjico
v tvoji srajci
*
čez sonce oblak na balkon priletijo
drekci golobov
*
puli plevel . vrtnica se ji naseli v
poteze obraza
*
šest žepnih robčkov široka pot k sosedi
v megli
*
kamenček
v mojem čevlju krikne
človek iz krvi
*
golo drevje
jaz prav tako dozorim
hvala, Življenje
*
ob vznožju križa si tešim žejo
z vodo za krst
*
konec zime
vojaški škorenj priplava
iz globine jezera
*
sonce nad grobovi dežne kaplje prav tja
v vsak cvet
*
nazdravi sonce
čez hrbet Julijcev obžarjena
z notranjo lučjo
*
dežna kaplja na obrazu - nič težja od sončnega žarka
305
CD >
O
_Q O
> O

306
Franc Drolc
Pesnik Franc Drolc je obširneje predstavljen v članku, objavljenem v tem zborniku. Tu ga predstavljamo s pesmimi, ki še niso bile objavljene.
Evridika 2007
Ko žito gre v klasje
Postoj, gospa, prele pa si:
in svet mi je ušel s tečajev.
Spremljal sem te do skrajnega roba svetosti.
Ko žito gre v klasje
so polju ukradli škrjančevo pesem.
Za kli cal mi čas je,
da v polje, opojno zo ra no
sr ce naj po ne sem.
Hotel sem ujeti tvoj glas in tvoje srce v prgišče, pa mi odteka življe nje med prsti.
Oblij me s svojo trdoto,
nežno in toplo,
da te srce spet prepozna.
In tam, kjer smo leto za letom seja li brid kost svojih sanj, da v godni jeseni,
ko žile v ljudeh so izpraznjene kašče, si vsakdo nakoplje sokov za ljubezen in srd. Začutim,
da v sencih to leto utihnila so nakovala nekoč uglašena na struno srca.
Postoj, gospa, prelepa si, prelepa si.
Vrni se
Ko žito gre v klasje,
sem bolj kakor včasih bolan in potrt
in jezik srca mi še bolj kakor včasih je trd.
Dekle plamenečih oči -vsaj za trenutek se vrni in le za trenutek odgrni grozečo zaveso noči in slutenj nesreče.
Moje srce hrepeneče bo vzplamtelo od silnih viharjev, ki v meni vro -O dekle -
mar res te zaman priča kujem -naj res so zaman vse nade in misli, ki zate jih snujem? -
Pesem in hrepenenje
Ko ljubil sem,
sem hrepenel in pel.
Takrat sem peti, hrepeneti smel.
A glej, ljubezen je odšla; odšla
in zdaj ne vem, za čim še hrepeneti smem.
Zakaj ljubezen je odšla, ne vem.
Pridi dekle plamenečih oči,	Za njo zdaj hrepeneti več ne smem. oh nikar ne pogubi mi nad -vrni se -
kakor se vrne pomlad! -	Od bele svetlobe
Misli
Eno hodila v težavah sva pot, leta obema prišla in odšla vetru so slično vihrava. -Nisva besede izrekla sama, ni me ljubila s hvaležnostjo pravo, jaz pa sem v srcu jo nosil povsod.
Bil sem tovariš ji dober nekoč, nudil dovolj sem pomoči ji složne. Zdaj so otožne,
vse prej kot vesele njene oči -misli nekdanje sovražna zastira že noč.
Od bele svetlobe
do temnega vse čase neobledelega roba, nato spet nazaj neizbežno s teboj grem v življenje.
S cvetovi me danes drevo še zagrinja v sanjarjenje.
Od tal do veja bodo jutri sokovi zavreli in pride jesen in noč vihrajoča, ki zlomi na tisoče vej.
Ko v jutranji uri na novo umitega leta, se rana poslednja zaceli, bom jaz še tvoj stari bršljan, čakajoč na pomlad, ki jo nosiš edina.
Jožef Pavlič
Jožef Pavlič seje rodil 16. junija 1951 v Nasovčah št. 10 pri Komendi. Po izobrazbi je univ. dipl. teo l og; od leta 1980 je urednik za Cerkev po svetu pri Družini. Njegovi prvi pesniški poskusi segajo v osnovnošolska in gimnazijska leta, resnejši v študentska. Vzor so mu bili predvsem sodobni slovenski in svetovni pesniki. Njegov pesniški razpon sega od ljubezenskih pesmi do utrinkov iz narave, ze l o blizu mu je re l igiozna poezija. Doslej je objavljal v več revijah in knjigah. Izdal je dve pesniški zbirki: Nikoli brez upanja (leta 2004) in Živim (leta 2006); obe pri založbi Družina. Trenutno je v pripravi na natis trelja pesniška zbirka z naslovom Onkraj in meditacije. Te so mu ob pesniškem izpovedovanju najljubše. Njegovim pesmim so ljubitelji poezije prisluhnili na različnih prireditvah po Sloveniji, dvakrat tudi poslušalci Literarnega nokturna na Radiu Slovenija.
Sebičnost
Tvoje telo sem prekril s poljubi, da bi zakril nemoč duha, telesa,
želje in volje: S teboj postati eno. Svoja usta sem odel v besede, da bi v tvojih utišal krik: Kdaj me bo ljubil zares?
Svoje srce sem zaklenil v knjigo s sedmimi pečati, samo da ne bi ti prišla do njega, črko za črko, list za listom,
spoznanje za spoznanjem: Ta človek ljubi le sebe, mene pa toliko, kolikor mu manjkam v njem.
Z zadnjim žarkom
Svetloba - tema
Za okni svetloba, v sobi tema.
Kot da bi bilo to dvoje različnih svetov,
občutij,
življenj.
Pri marsikom je.
Svetloba zunaj njega, znotraj pa mrak.
Drugo kriči po prvem in prvo si želi drugega.
Meni je čisto prav tako.
Rad imam svetlobo pa tudi mrak.
Prva me razgalja,
drugi skriva
kot drevo ptico v gnezdu za varno domovanje. Svetloba mi daje vedeti: Tukaj ni šale! Mrak pa: Lahko še malo počakaš, zadremlješ, zaspiš,
ko bo sonce prebodlo zastor,
boš moral naglo oditi,
kamor te bo napotil dan,
ti bo pokazal Sončev kompas,
in nič se ne boš mogel sprenevedati vse do mraka,
noči,
ko se bo odigrala ena sama bitka: Koliko si dal dnevu in kaj ti bo vzela noč.
Ločnica med obema te bo upognila na eno ali na drugo stran. Ločnica, čigav si.
Nekaj pramenov svetlobe.
Za skušnjavo, vabo
poigraj se z nami,
povedemo te v nebo.
Kako rad bi z vami
tja do zvezd in še čez,
a kdo bo čuval to sobo,
v kateri sem nagrmadil toliko vsega,
za tisoče let,
od spominov do upanja, sanj, hrepenenj. Vse je tukaj, kar je v meni. Od ničesar se ne morem posloviti, oditi kar tako. Potem pa ostani in hrani spomine,
dokler ne sprhnijo kot otep slame čez zimo tam za zidom skednja. Nam se mudi.
Še malo, pa bo sonce zašlo
in kako bomo potem našli pot za njim,
ko bo zemljo zalila tema,
bo ljudi zagrnila črna zavesa,
kot pogrebnik truplo pokojnika,
ko je ta sklenil misli in dlani za vedno.
Hitro, nam se mudi!
Pojdite že,
pohitite čez polje,
poletite čez Hosto!
Nič ne skrbite,
pridem za vami
s poslednjim žarkom,
še ga ujamem.
Pustite me,
da vsaj pobožam omare, kjer zapuščam najdražje, svoje sanje sredi tega sveta in njih neizpolnitev.
CD >
O
_Q O
> O

cn
CD Q_
307
CD >
O
_Q O
> O

Rast
Rastem v vodo, pogledujem v nebo, s koreninami v zelenini, z vejami v modrini, vedno drugačen, kot je voda pod mano, vedno isti,
kot je nebo nad mano. Vsak trenutek pripravljen, da vse zapustim, se naužijem sinjine, naslišim pretakanja vode nahrepenim daljav, večno ujetih v spomin.
Življenje
Življenje je kot stena: gor ali dol,
vmes ne moreš obstati, kot pri ženski ne; kako naj sestopim, ko sem že sredi njega, vpet s toliko klini,
je v teh kamnih že toliko moje krvi, potu in garanja? Hočem le gor,
tja, na vrh, čeprav ga ne vidim,
a slutim globoko v sebi,
čutim, da sem mu blizu.
Čeprav si bom opraskal vse prste v teh počeh,
iztisnil iz sebe zadnje srage moči,
se komaj privlekel čez rob,
samo da bom lahko zakričal z njega,
videl tja čez,
kamor še nisem nikdar,
zahrepenel po zadnji daljavi in višini,
Smislu vsega.
Dol me ne spravi nihče!
Popotniki
Tako smo ustvarjeni: za sporočilo in stik, dvojnost in enost obenem, moramo se izliti v drugega v mislih, besedah, dejanjih, moški v žensko, duhovnik v Boga,
kaplje dežja v potoček, jezero, reko in morje,
osebek v povedek,
spočetje v plod,
snovanje v izdelek,
nad vsem pa je Eno,
popolnost sama,
dovršenost in dorečenost,
mi pa na poti do nje.
308
Starčevo hrepenenje
Skoraj preveč svetlobe za moje teme vajene oči in vendar mi tako dobro dene ta veletok rumenine od Sonca do Zemlje, to razkošno razsipavanje biserov na neprešteti kilometrini,
to iskrenje barv v listju,
usipajočem se sredi oktobra kot kosmi snega mesec pozneje.
Le kako bi zajel to zlatnino
v en sam pehar,
v en sam kozarec,
v eno samo epruveto,
da bi jo hodil gledat ob dnevih,
ko ne bo ničesar drugega
kot zamolklo udarjanje peruti vetra ob polkno
in eno samo hrepenenje:
Stran iz te ukletosti,
ko ne vidiš pedi pred seboj,
ne začutiš stiska roke drugega,
ne pride do tebe beseda.
Ostaja mi le dolgo bolščanje skozi okno,
zlobni hehet zunaj njega:
Zdaj zdaj te bom pobrala!
Samotno drevo
Težko je biti samotno drevo. Vztrajati v pripeki, suši in zmrzali, do konca prebičan od neviht, z vejami skoraj do tal od snega, vendar vedno znova ozelenijo, jeseni dajo svoj sad. Če se uležeš pod nje, ti povedo svojo zgodbo, te pokrijejo, ko te drugi slačijo, objamejo,
ko te drugi suvajo od sebe, skrijejo neželenim očem, ki te prebadajo kot kopja vojščakov, te nahranijo,
čeprav komajda najdejo sokov zase. Nikoli ne nastavi sekire na takšno drevo! Naj samo odloči o svojem koncu.
Morje
Povej mi, morje, smer, reci mi, ali se smem podati na pot, tja, kjer sem si vedno želel, a nikdar drznil,
da ne bom obtičal sredi modrine, tisočih luči ob poti, preveslani v nemirnih nočeh z veslom želja, v čolnu resnice, s premcem Izhod.
Anamarija Stibilj Šajn1 Cesta 5. maja 3 g, Logatec anamarija@cgsplus.si
Marko Novak
Kreativni duh arhitekta Marka Novaka se mora na področju njegovega poklicnega delovanja podrejati številnim zahtevam in zakonitostim, predvsem pa morajo biti njegove ideje tudi realno izvedljive. Tako mu likovno ustvarjanje predstavlja protiutež, nadvse spro-ščujočo, hkrati pa tudi resno kreativno vsebino življenja.
Risba mu ponuja najbolj neposreden in prvinski način izražanja. Daje mu možnost intuitivnega ustvarjalnega potovanja v neznano, saj si na belini slikovne ravnine spontano tlakuje poti in pri tem sprošča svojo risarsko erupcijo. Črtne sledi povezuje in sestavlja v čvrsta likovna tkiva, polna duhovitih, avtorsko intimnih in sproščenih rešitev, ki se porajajo in ozaveščajo tako rekoč spotoma, brez vnaprej zastavljenih strategij in ciljnih točk. Tekoče, vitalne, gibke, jasne, fine linije pa se vselej izkristalizirajo v prepoznavne oblike in v figuralne like, ki so temeljni akterji dogajanja v njegovih risarskih predstavah. Figurativne vsebine so avtorsko samosvoje in domišljijsko bogate, in vendarje zaznati, da prihajajo iz slikovitih mitoloških ozadij ali pa iz enigmatičnih kozmičnih prostranstev. Avtorjeva misel pa zal de tudi v drugačne vsebinske sfere, piše nove zgodbe, intimistično samosvoje, domišljijsko burne, sanjsko skrivnostne, asociativno in simbolično bogate, alegorične, zgodovinske, pravljične in osebne, iz podzavestnih stanj priklicane, s senzualnostjo in erotičnostjo obarvane, polne nenavadnih, nadrealnih interakcij med akterji dogajanja. Prizore sestavlja, prepleta in zapleta. Zdi se, da je proces grajenja kompozicije prosta pot, da linije igrivo prehajajo iz scene na sceno, in vendar vsako sled, pa čeprav se mu v prvem trenutku zdi kot zdrs v neznano, že z naslednjim ustvarjalnim korakom izkoristi oziroma likovno in vsebinsko osmisli. Vsekakor pa so linijske sledi vedno izjemno tekoče, saj v zapisu tudi ob natančnejši analizi ni zaznati postankov. Tako bi njegovo likovno vizua-lizacijo lahko primerjali z lahkotnim, a vselej ubranim plesnim korakom. Številne poteze ne delajo le obrisov elementov pri poved nosti, ampak v kompozicije vnašajo tudi napetost in gibanje. Črtnemu vibriranju avtor pridružuje nedolžno belino papirja, ki prav tako nastopa v vlogi pomembnega kompozicijskega elementa.
V	risbah Marka Novaka je veliko detajlov, ki jim posveča vso ustvarjalno pozornost, jih filigransko obdeluje in minuciozno sestavlja v celoto, ki je v svoji zgoščenosti še vedno zračna in vselej urejena. Avtor namreč z linijami, oblikami, prostori in kompozicijami izpričuje svojo likovno občutljivost, ki ga spremlja od fragmenta do celote. Drobni prizori, nekakšne majhne, intimne mizanscene, postanejo neločljivi del monumentalnih ri sar skih pred stav.
V	konglomeratu vsebin, antropomorfnih, zoomor-fnih in vegetabilnih elementov imajo dominantno vlo-
1
Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka.
Marko Novak (Foto: Dušan Sterle)
go figure, liki, ki bivaj o tako v preteklosti kot v sedanjosti, ki so tukaj, pa čeprav prihajajo nekje od daleč. Avtorjih z risbo utelesi, jih oživi in jim vdahne zavidljivo stopnjo izraznosti. Zaupa jim karakterno raznolike vloge in jih vodi v razkrivanja najraz l ičnejših stanj, tako telesa kot duha.
Risbo, kot samostojno in dokončno umetniško delo, do l očata temeljnik - nosilec zapisa in risalo. Papir je dokaj nevl ralna pod l aga, pa vendar takšna, ki sooblikuje karakter črtne sledi. Za risanje Marko Novak uporablja rotringe treh dimenzij, ki mu v prelež-no ploskovno obravnavo, reducirano na črno obrisno konturo, omogočajo vnesti tudi dimenzijo prostorske iluzije. Za prvi plan uporablja risal o, ki pušča debelejšo sled, dimenzij o oddaljenosti pa vzpostavi s tanko črtno sledjo. Mestoma šrafure zgošča, ustvarja rastre, voluminizira telesne segmente, jih izpostavlja ali pa zapira belino podlage in pričara pitoreskne scene. V posameznih stvaritvah svoje mesto najde tudi lavura, ki »omehča« ostrino linij in ustvarja atmosfero v narisanem.
Marko Novak s svoj imi risbami dokazuje, da preprosta črtna sled premore izjemno izrazno veličino, saj predstavlja maksimalno sintezo tako likovnih vrednosti kot sporočilnosti. Je medij, ki živi svoje povsem avtonomno in v njegovi ustvarjalnosti tudi avtohtono likovno življenje. V tovrstnem načinu izražanja je prisotna posebna intima in zato risba ostaja melalora najčistejših miselnih utrinkov, pogosto vzetih tudi iz podzavestnih stanj, neposredno razkritih v vizualno na zoren zapis.
Risbe Marka Novaka nastajajo v kontemplativnih trenutkih tišine, ko v temini večerov in noči odloži za-
309
hteve dneva in se predano, v stanju nekakšne ustvarjalne ekstaze poda na ustvarjalno pot, na avtorsko intimno potovanje v samosvoje svetove, ki na likovno prvinski in hkrati tako slikovit način zaživijo na belini papirja kot piktografija, ki jo ustvarja avtorjeva najbolj subjektivna pisava - seizmografsko občutljiva črtna sled, ki lahkotno, sproščeno, brez zadržkov, po stan kov in cenzure, a z avtorsko pristnostjo in prepričljivostjo, z ljubeznijo, ki prehaja že v ustvarjalno nujo, riše zgodbe le njemu lastnih vsebinskih svetov.
Avtor, njegova idej a in roka, forme zunanjega, običajnega in pravljično vznemirljivega postanejo uglašen orkester, ki suvereno odigra svojo simfonijo.
Tudi na področju ilustracije (npr. Bajke in povesti o Gorjancih), kjerso vsebinske iztočnice določene, avtor vključuje svojo domišljijo in udejanja intuitivni pristop, risbi pa ohrani avtorsko intimen karakter lahkotnosti in zanesljivosti.
V opus Marka Novaka pa se rojevajo tudi drugačne likovne kreacije, pri katerih je računalnik vmesni člen med idejo in njeno likovno-vizualno realizacijo.
CD >
O
_Q O
> O

310
Brez naslova, mešana tehnika, 42 x 30 cm
311
Brez naslova, mešana tehnika, 42 x 30 cm
i * it ♦:*: ii » : r
B_J '
m

^ i
ima


Brez naslova, mešana tehnika, 42 x 30 cm
313
314
Brez naslova, mešana tehnika, 42 x 30 cm
Anama rija Stibilj Šajn1 Cesta 5. maja 3 g, Logatec anamarija@cgsplus.si
Matevž Sterle
Matevž Sterle je pred kratkim zaključil študij resta-vratorstva na ALUO in si z odličnim diplomskim delom z naslovom Gibljiva slika - Dokumentiranje in promocija v konzervatorstvu - restavratorstvu prislužil Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL). Kot produkt teoretičnih tez in raziskovanja je nastal tudi dokumentarni videofilm z naslovom Razpoka do baroka - Nastajanje in ohranjanje baročnih slik na platnu. Razpoka do baroka pa je bila tudi vsebinska oznaka širšega projekta oddelka za restavratorstvo ALUO UL.
Kljub mladosti ima Matevž Sterle za seboj že dolgo kilometrino likovnega ustvarjanja, ki sega na različna likovno kreativna področja ter predstavlja razkrivanje njegove subtilne percepcije prostora in časa, odsev njegovih doživljanj in čutenj ter sledenje najbolj intimnim mislim. Je senzibil en avtor, ki se ga dotakne in ga nato ustvarjalno angažira marsikatero stanje, situacija ali dogodek. Poleg restavratorstvu Matevž Sterle veliko časa namenja tudi slikarstvu, videu in novome-dijski umetnosti. Z likovnim področjem je neločljivo povezan, o čemer pričajo njegovi dnevniški zapisi v obliki risb, ki nastajajo kot kontinuirani zaznamki, kot utrinki trenutnih miselnih namigov ter predstavljajo zadoščenje hipnim željam po kreativnosti.
Kot restavrator je sodeloval že pri številnih pomembnih projektih. To je področje, na katerem mora slediti načinom, tehnikam, stilom in vsebinam likovnih govoric preteklih obdobij in drugih umetnikov, ko pa nastopi avtorsko kreativno vlogo, se prepusti ustvarjalni svobodi in s tem možnostim osebnega ustvarjalnega izživetja. Takrat resnično sledi le svoji intimni vokaciji. Tudi v (samo)svojem ustvarjalnem svetu ne zanika preteklosti, temveč poveže likovne vrednote preteklega z novodobnimi načini in možnostmi. Tako preteklost živi v sedanjosti, v nazorni likovni predstavi, v klasičnih likovnih izhodiščih, v katerih pa je mnogo simbolnega, asociativnega, metaforičnega, posredno izrečenega, izrazno globokega in s tem sporočilnega.
V slikarstvu se je zapisal področju figuralike. V zgodovini likovne umetnosti je bila figura naslikana in izražena na najrazličnejše načine. S prodorom in razvojem moderne umetnosti seje vse bolj osvobajala, postajala je objekt in subjekt kritičnosti in deviantnosti, saj je odražala odslikavo sveta v najširšem pomenu, tako na osebni kot družbeni ravni. Kot tako jo na svoj slikovni oder vodi tudi Matevž Sterle.
Svoj svet podob do potankosti obvlada, izkušeno in tehnično popolno. Tako ustvarja jasno definirane, konkretne like, v katerih imata forma in barva enakovreden pomen. Njihova predstavnost je jasna, oblikovno čista, barve pa svojstvene, vselej žlahtne. Likovna vizualizacija poteka v realistično-naturalistični obliki, je hiper- oziroma superrealistična. Akterji so namreč
1
Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka.
Matevž Sterle (Foto: Dušan Sterle)
izvedeni v smislu absolutne mimetizacije. V prepoznavno vizualno izkušnjo pa vnaša pomenljivo domišljene vsebinske namige, občutljive ter kritične, včasih drzne osebne refleksije prostora in časa, poglobljeno osmišljene z njemu lastno filozofijo. Nekateri realistično izslikani prizori so postavljeni v avtorsko inscenira-no dogaja nje, ki vodi v nad rea li stične, pov sem nove irealne odnose, ki potrjujejo avtorjevo željo po sporočilnosti ter dokazujejo njegov izvirni idejni svet. Irealno zastavljenim slikarskim kompozicijam pridružuje tudi zanimive dialoge med precizno, realistično izslikanimi detajli in stihijskimi, abstraktnimi slikovnimi segmenti. Potencial nedefiniranega dodatno stopnjuje določenost in perfekcionizem upodabljanja figuralne forme. Tako gledalcu prefinjeno odkriva realni svet, mestoma pa ga prikriva. Z zastavljeno igro dvojnosti stremi po ravnovesju. Ne glede na slogovne variacije pa nas Ma-tevževa dela prepričajo, da imamo med seboj avtorja barvne in oblikovne senzibilitete. Barvnemu spektru se subtilno posveča, odkriva občutene tonske prehode in posamezne barvne vrednosti žlahtni z zahtevnimi niansami, vselej pa so njegove barve nekoliko pridušene, rahlo zamolkle, kot bi bil a vanje vmeša na posebna patina.
Njegovo obvladovanje klasičnega figuralnega po-dobotvorja mu odpira številne izrazne možnosti ter ga vodi v variabilna likovna poigravanja in polnomočna vsebinska osmišljanja želenih idej.Voblikovno jasnih figuralnih likih je zaznat i, da mu je prav risba vez z resničnostjo. Do izjemne stopnje njenega osmišljanja ter do suverenosti in prepričljivosti njenega nastopa je prišel že v številnih študijsko poglobljenih risbah, s katerimi je raziskoval figuro, njeno pojavnost, anatomijo
315
in kontrapost, se loteval obravnave njenih psiholoških stanj ter se ukvarjal z njenim umeščanjem v prostor in z aktiviranjem njenega gibalnega momenta.
Temeljna znanja mu dovoljujejo tudi iskanje spro-ščenejših rešitev, razpetih od različnih stopenj stili-zacije do povsem stihijskih intervencij. Videni svet in njegovi akterji dogajanja so tako vpeli tudi v proces avtorskega modificiranja, s katerim se v zapisu manifestira še močnejši izrazni naboj.
Zanimiv sklop del predstavlja figura v interakciji s prostorom, tako urbanim okoljem kot interierom najrazličnejših pojavnosti in namenov. Tako se figura osmišlja tudi skozi prostor oz. spremljajoče dogajanje in pridobi pestro paleto vsebinskih nians.
Slike, risbe kot študije in kot dnevniški zapisi, grafike, kolaži, fotorisi in video - ustvarj alna prehajanja, prepletanja, povezovanja - vse to je Matevževo široko odprto likovno obzorje. S svojim delovanjem vstopa na področja umetnostnih prizadevanj preteklosti, z avtonomnimi osebnimi, subjektivno intimnimi likovnimi izzivi in odzivi pa odpira plasti pogleda v globlje ravni življenja, na področja resnic, ki govorijo v jeziku metafor, asociacij, simbolov. Figuralna objektivnost mu omogoča, da vsakokrat naredi tudi prestop v fabula-tivnost, v kateri se koncentrira intimizem, v katerem zaživi trenutek v svoji sporočilnosti in podoba postane prispodoba.
V njegove slike vstopa govorica kritičnega, angažiranega umetnika, avtorja, ki zna svojo idejo zaplesti v posredno izraženo, ki jo zna zaviti v humor, pa čeprav govori o resnih temah in razkriva svoje kritično neposredne misli. Njegova govorica je prodorna, premore aktualnost in iskrenost likovnega jezika, v bislvu pa je tradicionalna, zapisana vsemu tistemu, kar potrjuje večni obstoj klasičnega slikarskega medija in njegove izraznosti, ki kljub vdoru novih medijev še vedno ohranja ustvarjalno draž. Čeprav je v marsikaterem svojem delu »klasicist«, pa ni konzervativen in njegove stvaritve niso reproduktivnega značaja.
Matevž Sterle lahko s svojimi znanji in sposobnostmi odlično opravlja svoj e primarno, poklicno restavratorsko poslanstvo, prav tako pa lahko v vsakem likovnem mediju izživi maksimalni izrazni potencial.
Literatura
Matevž STERLE, 2013: Gibljiva slika - Dokumentiranje in promocija v kon-zervatorstvu - restavratorstvu. Ljubljana: ALUO.
316
Akt, akril na lesonitu, 90 x 80 cm, 2008
317
SlS
Mali človečnjak, akril na platnu, 120 x 100 cm, 2011
Dežnik, akril na lesonitu, 80 x 90 cm, april 2009
319

M ^
Kriza vizije, akril na platnu, 90 x 120 cm, 2009
320
Anama rija Stibilj Šajn1 Cesta 5. maja 3 g, Logatec anamarija@cgsplus.si
Viktor Šest
Viktor Šest prisega na figuraliko, saj na svoj slikovni oder vse I ej znova pripe I je človeško figuro, eno samo, par ali manjšo skupino. Njena podoba, različnih poj avnih oblik in vlog, je postala zrcalo, v katerem se reflektirajo slikarjeve misli, čustva, doživetja, njegovi paradoksalni, satirični in humorni družbenokritični pogledi. Slikovna površina prinaša teatralno dogajanje, ki pa ni omejeno zgolj na odrske deske. Ne moremo ga namreč pojmovati le kot gledališko predstavo, ampak kot insert iz življenjskih zgodb posameznikov, h katerim avtor pristopa, da bi igrivo in pronicljivo zabeležil svoj »vanitas«, svoj »memento mori«.
Viktor Šest vzpostavlja ustvarjalni dialog z najrazličnejšimi figuralnimi liki, med katerimi so mnogi zaznamovani s portretističnimi specifikami. To so ljudje iz preteklosti in sedanjosti, iz javnega živIjenja in iz zasebnih krogov, ugledneži in »navadni smrtniki«, vselej pa tisti, katerih življenje je (bilo) aktivno, dinamično.
Glede na akterje dogajanja bi lahko njegova dela zaokrožili v posamezne pripovedne sklope. V mnogih je ozadje zgodovinsko (Rudolf Maister, Napoleon in drugi), pogosto tudi liIerarno (Don Kihot), a ti liki so vendarle večni junaki, saj je njihova sporočilnost aktualna v vseh časih in v vseh prostorih. Tudi vsakdanji utrinki življenja, ki jih niza na slikovne odre, so v njegovem slikarskem udejanjanju spremenjeni v domiselne in fascinantne žanrske prizore. Posebej priIjubljen pa mu je naslon na glasbeno tematiko, vendar ne v smislu sistematičnega odkrivanja povezav med glasbenim in vizualnim, ampak v razkrivanju glasbenikov kot karakterno svojstvenih, tankočutnih virtuoznih bitij, ki se s svoj im te I esom, s svoj im razumom in čustvi prepuščajo glasbilu in iz njegovega »telesa« izvabljajo čudovito harmonijo tonov. Avtor h glasbenikom pristopa na analitičen način, v želji po fizični in psihični obravnavi. Sorodna temu sklopu so tudi obravnavanja balerin, katerih gracilnost, gracioznost in gib kost spremlja z izostreno senzibiliteto.
Njegov likovni nagovor je neposreden, razkrit in poglobljen. Čeprav avtor ustvarja znotraj okvirov figuralnega slikarstva, je njegov opis izbrane osebe karakterno stopnjevan - karikiran. Posebej se posveča obrazu in rokam, saj se v obraznih poIezah, v pogledih oči, v stanjih ustnic reflektira vse tisto, kar je skrito »pod kožo«, kar pripada posameznikovemu notranjemu doživljajskemu, čutnemu, čustvenemu svetu, njegovim stanjem duše in duha. Tudi v gestikulaciji rok lahko sledimo artikuliranju posebne, sporočilne govorice.
Slikarjevo vodenje figuralnega lika skozi ekspre-sivno likovno rojstvo v samosvoje bivanje predstavlja obvladovanje in upoštevanje pravil oz. pristopov klasične portretistike, sledenje anatomskim danostim in zakonitostim kontraposta. V želji po izraznosti pa v tovrstno podobotvorje dodaja načine sodobnega obliko-
1 Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka.
Viktor Šest (Foto: Marjan Laznik)
vanja telesnosti, pristope, značilne za modernistično stilizacijo, predvsem pa rešitve, ki so izrazito avtorsko intimne ter služijo slikarjevi želji, da bi bila njegova figura živa, duhovita, da bi intenzivneje nagovarjala kot resnični liki.
Vsi njegovi upodobljenci vstopajo na slikovni oder s konkretno in močno, mojstrsko dovršeno, tekočo, dinamično, virtuozno in vibrirajočo črto. Živahna je, jasna, čista in nezadržna, pa slikovita v svojih ostrinah, mehkobah in strukturalnih poudarkih ter prepričljiva in karakterno individualna. Omogoča mu opisovanje zunanjih in noIranjih značilnosti, podajanje psiholoških stanj in karakteristik, skratka osebnostno identifikacijo vsakega posameznika.
Bistvo se torej sintetizira v obrisno linijo črnega risarskega konstrukta, na katerem temeljijo njegovi akterji dogajanja, pa tudi sporočilno inscenirana spremljajoča imanžerija oz. temeljne sestavine slikovnega ambienta.
Sugestivni namigi prihajajo še z barvne paIeIe, s katero avtor pomenljivo dopolnjuje odlično risbo, izpostavlja posamezne fragmente, uglasi razpoloženje ter vanj vnaša utrinke spontano učinkujoče ekspresije. Barve, ki jih avtor uporablja, so asketske in estetske hkrati. Prijetne so, ubrane v toplo tonaliteto, pretežno svetlih vrednosti (nepogrešljiva je bela), saj mu omogočajo vzpostavljati kontrastna stanja med črno risarsko konturo in nanosom. Z odločnimi, širokimi monokrom-nimi barvnimi fasetami, ki se utapljajo v vzpostavljene oblike, vendar jih le mestoma popolnoma prekrivajo, dopolnjuje vehementno, celo eruptivno dramatično risarsko armaturo prizora. Čeprav ni celotna površina prekrita s kolorističnim zastorom, je barv dovolj, da av-
321
tor z njimi dopolni modelacijo figure, ustvari prostor, razsvetli ozadje, vzpostavi posebno, harmonično ubrano atmosfero, oživi spomin ali »omili« kritičnost narisanih sporočil.
Figuralni liki so sopotniki Viktorja Šesta, za kale-re slikar neutrudno išče likovno izraznost in jim skozi svojstveno teatralnost zaupa izpovednost. Čeprav glasbeniki niso edini slikarjev tematski okvir, se zdi, da bi lahko prav v glasbeni virtuoznosti našli primerjave za njegovo likovno komponiranje in uglaševanje.
CD >
O
_Q O
> O

322
Brez naslova, olje, 120 x 200 cm (Foto: Manja Štebih)
323
324
Igra, mešana tehnika, 70 x 100 cm (Foto: Manja Štebih)
Opice, olje, 12G x BG cm (Foto: Marjan Laznik)
325
326
Viktor Šest pri ustvarjanju (Foto: Marjan Laznik)
Saša Bučan1 Orehovlje 19, Kranj sasa.bucan@gmail.com
Karel Zelenko
Karel Zelenko, rojen leta 1925 v Celju, je po končanem šolanju na Umetnostno-obrtni šoli v Ljubljani in v Gradcu študiral na akademijah za likovno umetnost na Dunaju in v Munchnu in leta 1949 študij končal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na oddelku za kiparstvo, leta 1951 pa še specialki za grafiko in slikarstvo. Kot predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov je bil leta 1965 tudi med ustanovitelji Mesta umetnikov v Grožnjanu. V svojem dolgoletnem ustvarjanju seje njegov likovni izraz širil in razvijal tako v grafiki in slikarstvu kot tudi v ilustraciji in oblikovanju oziroma poslikavanju keramike. Njegova dela so tako v domačih (Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani, Moderna galerija Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije) kot tudi v številnih zasebnih zbirkah v Italiji, Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji, Srbiji in drugod. Sodeloval je na več kot sedemdesetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini ter leta 1964 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za grafiko. Ključne besede: Karel Zelenko, življenje in delo
Karel Zdenko was born in 1925 in the town of Celje. Having finished Art-and-CraftSchool in Ljubljana and Graz, he continued his studies at the Academies of Fine Arts and Design in Vienna and Munich, and finally graduated from the Academy of Fine Arts and Design in 1949 in Ljubljana, the sculpture department, to which he added a specialisation in graphics and painting in 1951. As the president of the Union of Slovene Fine Arts Society, he was one of the founders of Grožnjan (Grisignana) the »City of Artists.« Throughout the many years of creation, his artistic expression and design galned depth and refinement, both in graphics and painting as well as illustration and painting on ceramics. His works can be found not only in a number of Slovene collections (the International Centre of Graphic Art in Ljubljana, the Ljubljana Modern Gallery, the National Museum of Contemporary History), but also in a great many private collections in Italy, Germany, Belgium, the Netherlands, France, Serbia and others. Karel Zelenko held more than 70 independent and took part in many group exhibitions both in his home country and abroad. In 1964, the Prešeren Fund Award was bestowed onto him for his graphics.
Key words: Karel Zelenko, life and work
Leta 2011 je v Galeriji Miha Maleš v Kamniku svoja de l a na razstavi V obj emu ulice razstavljal slovenski slikar in grafik Karel Zelenko, ki je galerijski zbirki ob koncu razstave podaril deset izbranih grafik in tako obogatil likovno zakladnico Kamnika.
Karel Zelenko2 se je rodil lefa 1925 v Celfu. Po končanem šolanju na Umetnostno-obrtni šoli v Ljubljani in v Gradcu je študiral na akademijah za likovno
1	Umetnostna zgodovinarka, kustosinja, Galerija Miha Maleš, Medobčinski muzej Kamnik.
2	Karla Zelenka smo leta 2011 predstavili v Galeriji Miha Maleš v Kamniku na razstavi V objemu ulice, na kateri so bila predstavljena tako avtorjeva grafična kot tudi likovna dela, poleg njega pa je posthumno razstavljala tudi njegova
življenjska sopotnica Sonja Rauter Zelenko (keramika). Ob razstavi je izšel tudi katalog.
umetnost na Dunaju in v Munchnu in leta 1949 študij končal na Akademij i za likovno umetnost v Ljubljani, na oddelku za kiparstvo pri profesorju Borisu Kalinu, ki je Zelenka dokončno zvezal s figuraliko. Pozneje je končal tudi specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu (1951), vodilnem slovenskem grafiku, ki je mlademu umetniku predal široko znanje o grafičnih tehnikah. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo pri prolesorju Gabrijelu Stupici. Prva zaposlitev ga povezuje s Kamnikom, kjer je oblikoval keramiko v Keramični industriji Kamnik, skupaj s svojo ženo, tudi znano kiparko in oblikovalko keramike Sonjo Rauter Zelenko.3 Živela in ustvarjala sta na Žalskem hribu v osmerokotnem stolpu, Kamničanom znanim pod imenom Trutzturn. Za Kamnik je Karel Ze l enko zagotovo pomemben zaradi njegove značilne angažiranosti pri vzpostavitvi prvega razstavišča v mestu (galerija Veronika), ki je de l oval o od lela 1954, ko se je Zelenko predstavil skupaj s študijskim kolegom Leonom Ho-
3 Sonja Rauter Zelenko se je rodila leta 1918 v Novem mestu. Šolanje je nadaljevala na Državni tehniški šoli, kjer se je vpisala na arhitektonsko-gradbeni oddelek in se leta 1935 prepisala na umetniški oddelek, kjer je v razredu profesorja Franceta Kralja začela z likovnim ustvarjanjem. Po koncu šolanja jo je študij ponesel na Visoko umetnoobrtno šolo (UMPRUM) v Prago. Po koncu vojne se je pridružila prvemu rodu študentov na novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kot kiparka se je navezovala predvsem na realizem portreta, na fine tekoče linije v njem, s poudarkom na verodostojnosti portretiranca. Sicer pa je našla svoj izraz v keramiki, v ženskih figurah, oblečenih v pisana oblačila in narodne noše najrazličnejših folklornih okolij.
327
CD
>o
CD
CD
O CL
328
marjem in s svoj o ženo v prostorih nekdanje čitalnice v Kamniku. V letih 1954-1959 je poučeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, od leta 1959 pa deluje kot svobodni umetnik. Zaradi svoje izjemne angažiranosti, ki jasno seva iz njegovega dela, je bil leta 1965 kot takratni predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov tudi med pobudniki in ustanovitelji Mesta umetnikov v Grožnjanu, istrskem biseru, ki so ga umetniki s svojo prisotnostjo in ustvarjanjem ponovno oživili. V dolgoletnem ustvarjanju se je njegov likovni izraz širil in razvijal tako v grafiki in slikarstvu kot tudi v ilustraciji in oblikovanju oziroma poslikavanju keramike. Njegova dela so v zbirkah Mednarodnega grafičnega in likovnega centra (Ljubljana), Moderne galerije (Ljubljana), Muzeja novejše zgodovine Slovenije (Ljubljana) ter v številnih zasebnih zbirkah v Italiji, Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji, Srbiji in drugod. Sodeloval je na več kot sedemdesetih samostojnih in neštetih skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejel je tudi več nagrad, med pomembnejšimi sta nagrada Prešernovega sklada za grafiko leta 1964 in nagrada vstaje slovenskega naroda leta 1974. Leta 1978je prejel odlikovanje red dela z zlatim vencem.
Katera je pravzaprav snov, ki jo z izjemno natančno linijo zapisuje Karel Zelenko? Je to danes, včeraj, jutri, večnost ali samo trenutek, izrezan iz posamezne sekvence? Pesništvo sedanjosti, tega, karje, diha in biva v nas, okoli nas, v avtorju, v njegovem najglobljem delu, kjer se skrivajo vprašanja o bizarnosti tega sveta in življenja. Svet in življenje v njem sta v neločljivem stanju - tu je danes, s poudarkom na Montaignovem izreku v Esejih, da »ne slika bivanja, ampak minevanje«. Prav minevanju, a hkrati nenehnemu obujanju, tudi vračanju, lahko sledimo v Zelenkovem grafičnem in tudi v slikarskem opusu. Podobe, ki jih slika na ploskve ali vrezuje vanje, so tako rekoč tiste oddaljene podobe iz davnine, ki so se pojavljale, tonile v pozabo in se ponovno vračale v črno-belem ali barvnem izrazu. Samo izginevajo, a ne izginejo. Tukaj so kot nekakšno opozorilo današnjemu svetu in človeku v njem, da skozi prizmo človekove norosti pokažejo na ponavljajoče se trenutke, ki, tako kot slikarjeve misli, vsakič pricur-ljaj o na dan v neko l iko drugačnem ovoju. Umetnikov svet, ki se kaže skozi likovne poglede - dela,je avtorjeva osebna izpoved, ki zaznamuje umetnika in njegov miselni tok tako v tem kot v nekem že pozabljenem času. Slednji daje moč tudi času tukaj in zdaj, ki ni zastarel in tudi ni zastaral, kljub vsem modernističnim in še bolj sodobnim umetnostnim tokovom, kjer se šteje za ustvarjanje že sama ideja, ne pa tudi mojstrstvo, obvladovanjetehnike in dobljena podoba, udejanjena ideja, ki rezultira v oprijemljivem - v sliki, grafičnem listu, skulpturi. Zelenko je sledil in sledi izrazu, osebnemu zapisu, ki si ga je izbral, (p)osvojil in izčrpaval. Večen ilustrator, a ne ilustrativen v podcenjenem kritiškem terminu - ilustrator, ki ilustrira, zapisuje podobe in z njimi rellekl i la svoj pogled na utrip življenja in dogajanja, ki tiho, a vendarle nepretrgoma tečeta skupaj zavtorjem in z nami, ki kotvoajerji skozi kukalo ogledujemo njegove misli in jih tako ali drugače razvozlavamo.
Umetniški kredo Karla Zelenka je podan z ironijo, satiro in humoresko, vse to pa se navezuj e na njegov
iskren pogled na bivanje v časovnem stroju, v katerem živi in ustvarj a. Z omenjenimi sestavinami, ki so vedno prisotne in očitne, zaznamuje ustroj tega sveta, občutke, ki se porajajo v njem, in zgodbe, ki rastejo iz njega samega in iz oko Ija. Zgodbe, ki jih je šepetal o slikarstvo oziroma celotna likovna umetnost v stoletjih svojega obstoja. Dela so dejansko odgovori, ki reflekti-rajo resnična avtorjeva čustva in s katerimi odgovarja nam kot gledalcem, tudi soljudem, in nas prebuja iz krogotoka bizarnosti in groteske, ki vlada, prevlada, tudi nadvlada razum, preproste moralne in etične vrednote, ki so pogosto poudarjene, izrečene, a le redko udejanjene.
Tako v grafičnem kot tudi v obsežnem slikarskem opusu Zelenko je in ostaja realist. Tudi realist v svojem prepričanju, kjer ni prostora za olepšavanje, za iskanje mirnega otoka sredi nemirnega ocena. Prav vanj se podaja, v tisto najgloblje jedro, v nemir, ki v vseh letih ne pojenja. Kje je realnost, od kot izhaja Zelenkova podoba, ki se bohoti pred nami? Živi v nas, okoli nas? V naših skrbno zaklenjenih spominih, ki se sčasoma sprevračajo v mit ali v nekaj realnega, ki se zdi kot podoba iz sanj? Svet je tu kot vizija in prizor - popolnoma realen, trenutek, ujet ob prodajnem pultu, podoba iz preteklosti, ki se nenehno vrača v avtorjev besedni repertoar - podobe klovnov, cirkuških artistov, pusta - dolgo tega videno, zakopano in ponovno najdeno, ki je čakalo, se pojavljalo, ugašalo in se spet prebudilo v nekem drugem trenutku.
Zelenkovi odgovori so vselej satirčno-kritično obarvani. Njegov svet je brez kančka utopije, je antiutopi-čen, ne skuša nas pomiriti, kaže nam tisto, kar vidi popolnoma realno, a vendarle pogosto na humoren, tudi hudomušen način. To kaže poglede Karla Zelenka na tostranost v izjemno svetli luči, v luči optimizma, a vendar z opombo, da moramo najprej spregledati, kajti kot pravi Aldous Huxley, »dejstva ne prenehajo obstajati, če se zanje ne zmenimo«, lahko pa se spremenijo, če jih uvidimo.
Zelenka oziroma njegovo ustvarjalno energijo vodi predvsem intimizem petdesetih let prejšnjega stoletja, ki je zavzel zelo kritičen odnos do družbe. Že v svojem zgodnjem opusu, v katerem je spregovoril v tehniki črte - v grafiki, kjer se je najbolj posvečal tehniki jedkanice, je iskal in podajal odgovore v robnih, tudi marginalnih posameznikih velemestne družbe, ki so v resnici najpopolnejše ogledalo časa. Predvsem v grafičnem opusu je, s sicer posameznimi prekinitvami, ko se je soočal z velikimi belinami, mogoče slediti nekakšnemu horror vacui, strahu pred praznim prostorom, ki se nenehno zapolnjuje s predmeti. Ti celo prevladajo nad figuro, ki je tu samo obrobna, nema priča sveta in časa, ki vse bolj postaj ata materialna. Te materialne, pogosto nepotrebne dobrine, ki jih človek zajema z vedno večjo žlico, so tudi razlog za veliko odtujenost, za bizarnost bivanja v potrošniški družbi, ki brez vseh zavor napada sodobnega človeka. Tega se je Karel Zelenko zavedal že zelo zgodaj, v petdesetih letih, ko je prihaj al o do ključnih sprememb, do oprem Ijanja in gradnje »krasnega novega sveta«.
Ta svet je Zelenko upodobil z vedutami velemesta, pri čemer pogled na mesto prekrivajo napadalni reklamni napisi (s čimer avtor svojevrstno posega tudi
na področje umetnosti poparta) ali pa v nebo vpij oče stolpnice, razpredene antene in električna napeljava. Vanjo se nesrečno zaplete celo slavni grški junak Ikar, ki mu v Zelenkovi osebni pripovedi ne uspe svoboden polet, pa čeprav le do sonca - prej ga scvrejo električne žice, ki so kot mreža, ki nam ne pusti videti skozi. Tu je tudi papirnati zmaj, spuščanje zmajev kot simbol otroške igre in svobode. Grotesknost ni le humorna, kaže na globlje, tudi tragične posledice in razsežnosti, vedno tudi na pomensko dvojnost posamezne podobe, ki pod krinko igrivosti kriči od bo I ečine in osamljenosti. Zato nam potrkava, da bi spregledali svojo ujetost in občutek trenutnega ugodja, instantnega zadovoljevanja potreb, ki nam ga ponuj a, a hkrati tudi pogojuje, družba.
Za začetek Zelenkovega ustvarjanja je bilo zagotovo najpomembnejše srečanje s Francetom KraI|em. Veliki slovenski umetnik in pedagog ga je nato uvajal v svet umetnosti in v njene zakonitosti, v skrivnosti in zgodovino. Po končani srednji tehnični šot je Zelen-ko nadaljeval šolanje v Gradcu, sledila sta Dunaj in München. Že v svobodno prezračenem okolju povojne države je nadaljeval študij na novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Borisu Kalinu, Božidarju Jakcu in Gabrijelu Stupici. Da je bilo ozračje tako svobodno, lahko govorimo mi, ki s piedestala sedanjosti gledamo v tiste čase, v katerih pa ni vladala samo svoboda - bila je res tu, fizična, v smislu obdobja po vojni, ob njej pa je vzniknilo močno represivno ozračje - tudi v tako umetniškem okolju, kot je likovna akademija, kjer je marsikomu spodrsnilo, ker se ni hotel ali pa ne mogel ukloniti zapovedanemu likovnem besednjaku povojnega totalitarnega režima. Če se, kot se je Zelenku, v tako akademskem ozračju vse vrti v nenehnem neodobravanju in ob kritiki profesorjev (s katerimi je po šolanju sicer pogosto prijateljeval), je mlademu človeku težko ostati zvest samemu sebi; a kot lahko vidimo na Zelenkovi dolgi ustvarjalni poti, je z zanj značilnim uporništvom in svobodomiselnostjo to zvestobo ohranjal vse do danes. Čeprav je bil soustvarjalec kasneje priznane skupine tako imenovane ljubljanske grafične šole, se z njo ni-ko I i ni zates spoj il; sledil je zapovedanemu prizadevanju po tehnični perfekciji grafičnega lista, celostni navzočnosti pri izdelavi oziroma nastajanju le-tega od zamisli/ideje do postopka in končnega odtisa, nikdar pa ni zapustil predstavnega sveta alise postavljal na njegov rob. Stopil je na svojevrstno ustvarjalno pot tako z individualnim izrazom kot tudi z izbrano motiviko. Ni se uklanjal ali uklonil vse pogostejšim vplivom novosti na slovensko likovno umetnost. Sogovornika, gledalca je vselej nagovarjal v svoji značilni drži, v govorici soočanja med lastnim ustvarjalnim genijem in svetom, v dialogu z nenehnim optimizmom, humorjem in grotesko, za čimer pa vedno vznika avtorjeva osebna prizadetost ob smeri, v katero se premika svet.
Zgodbe, ki se pojavljajo na številnih grafičnih listih, izdelanih v tehniki jedkanice in hkrati tudi na platnih, prikazujejo usodo posameznika ali skupine, bežni utrinek s tržnice, samotne prodajalne na koncu mesta, tu so zgodbe pustnih šem, cirkuških artistov in klovnov ter potujočih zabavljačev, portreti današnjega, vse bolj pa včerajšnjega dne. Ne vemo, kam nas pelje na
tej svoj i poti njegova črta, barvna ploskev. Je prostor tu in tisti drugi prostor, ki je dovolj prostoren, da se s spomini iz najzgodnejših let ali s tistimi, ki so ostali neizrečeni, avtor na tem mestu izreče: lahko je to le zgodba, spomin, pogosto kritika na vse bolj odtujenega človeka, ilustracija, odsev življenja malega človeka.
Vsebina, polnost podob, forma izhajajo iz repertoarja, ki si ga je avtor »zapisoval« v različnih obdobjih: ob ogledu priljubljenih malih potujočih gledališč in cirkusov, zgodb na velikih platnih, ob spremljanju različnih šeg, ob opazovanju malih stvari v velikem svetu. Velika mesta, prepletena z žicami, trgi, branjevke, ulične prodajalke; celoten besednjak se marsikdaj ponovi, a nikdar v isti obleki, vse l ej je svež, kot da je tu prvič. Zelenkov spomin počasi uporablja in zapisuje podobe, ki pripadejo avtorjevi trenutni misli, tudi kritiki. In slednja, čeprav pogosto izrečena, najsi bo na račun »krasnega novega sveta«, ki se, odet v popolno maši-nerijo, vse bolj izgublja v njej, pa na račun majhnosti, neosveščenosti človeka oziroma človešlva, ki počasi izgub lja bitko s tem svetom, ki postavlja na piedestal nepomembne vsakodnevnice/enodnevnice in postaja vse bolj osamljen, trpek, izgubljen v svetu predmetno-sti. Predmeti ponekod popolnoma prevzamejo vlogo, zavladajo prostoru slikane pokrajine, so pokrajina sama in figura v njej se popolnoma izgublja. A tu ne gre le za prikaz mrtve narave, za nekakšno novodobno tihožitje na stotine predmetov - je tudi poziv k premisleku o prihodnosti in preteklosti, o nemoči, eksistenci.
Slikarstvo in grafika hodita pri Karlu Zelenku z roko v roki, razvijata se druga ob drugi, enaki sta v svoji sporočilnosti, pa vendarle različni, ko gre za vprašanje medija. Njegove grafike - najpogosteje jedkanice, so polne delajlov, drobnih predmetov, perfektno tehnično iz vede ne in vedno čr no-be le, kajti Ze len ko pravi, da mu samo črno-bela grafika predstavlja izziv - če želiš barvo, pač slikaš. In temu tudi sledi. Grafika je avtorju ponujala neštete možnosti, neskončno število variacij tako v barvi, ki se v sicer črno-beli osnovi kaže prek najrazličnejših vzorcev, črt in lis kot tudi v izrazu. V njej spregovori skozi značilen motivni nabor o svojem intimnem razpoloženju v nekem trenutku ali času. Kljub uporništvu, ki se bije v njem, in zavedanju o norosti, banalnosti človekovega početja, ki ga spremlja od ranih let, Zelenkova umetnost nikoli ni bila in ni mrka, ne obtožuje, je strpna, čeprav zavzema kritično držo. Ta prodira prek banalnih prizorov ljudskega veseljačenja, prizorov prodajaln z raznovrstno ponudbo, zanj značilnih podob uličnih artistov, cirkusa ... Pogostoje, tako v slikarskem kot v grafičnem opusu, z izjemno radoživimi podobami izražena osamljenost človeka v sodobnem svetu, boj za preživetje v njem, v navalu velikih akterjev; zato so posamezniki pogosto upodobljeni sami s svoj imi predmeti v malem vrtu, ki je hortus con-clusus, zaprti vrt, po katerem se, ločeno od neke večje celote, sprehajajo misli in občutja posameznikov. Cirkuški artisti in poulični zabavljači, burkači, pustne šeme spregovorijo o za človeka tako potrebni zabavi, ki naj preseže revščino, njeno prisotnost, ki je fizična in duševna. Zabavljaški likise na odprtih mestnih trgih pomešajo z ljudskimi množicami in tako postanejo neločljivi. Kdo je artist in kdo gledalec? Kaj se skriva, kaj najdemo, ko odstremo tančico, krinko, ki si jo nade-
329
CD
>o
CD
CD
O CL
330
nejo artisti? Ta svet je oder, na katerem vsakodnevno odigravamo človeško komedijo. Je dvojnost, ki vlada svetu, je črno in belo z rahlimi variacijami.
Objekti v avtorjevih zapisih, objekti percepcije, imajo zunaj te percepcije svojo lastno eksistenco; blizu so podobam na filmskem traku, ki tako kot tiste, ki so zaključene na platnu ali na grafičnem listu, za svoj objekt jemljejo iz odnosov, simbolike, mišljenja. Avtorjeva osebna misel je tako neposredno vezana na podobo, od gledalca pa pričakuje lastno interpretacijo. Zelenko-ve zgodbe so prevedljive v filmske zapise italijanskega novega realizma (Vittorio de Sica, Roberto Rossellini, Federico Fellini, Cesare Zavattini), ki je v štiridesetih letih 20. stoletja vzniknil iz korenin francoskega poetičnega realizma tridesetih let (Jean Renoir, Jean Vigo, Marcel Carne). V slednjem je v ospredje postavljen v usodo vdan pogled posameznika, ponavadi oseba z družbenega roba, na svet in življenje, pogled, ki posreduje nostalgijo in zagrenjenost na eni strani, na drugi strani pa nov, svež pogled z upanjem v prihodnost, kar je, poleg prej omenjenega, tudi karakteristika novega realizma. Z enakim principom mišljenja se srečujemo tudi v zgodbah Kar l a Ze l enka. Ko se sprašujemo o navdihu, o tistem, s čimer avtor spregovori, kar obžaluje in proti čemer se bori, je na koncu vendarle odločilnega pomena način sporočanja. Ta sporočilnost v Zelenkovem delu prihaja iz različnih smeri - v grafiki s precizno risbo, s črto, tudi s kontrastom, predvsem pa z nazornim prikazom svojega sporočila - kot odmev na dogajanje v času, humorno, kritično, ironično, ponekod tudi sarkastično. V slikarstvu je narativnost enaka, a namesto črte je barva oziroma njena moč tista, preko katere spregovorijo podobe. Obe zvrsti, slikarstvo in grafika, se skladno razvijata tudi z vidika nabora zgodb, ki se pogosto pojavljajo v obeh tehnikah (Odpad (1969, 1982), Ljubezen pod cipresami (1974, 2008), Streljarna klobukov (1983, 1982/83) Čelist (1967, 1996)). Moč izraza, neizgovorjena misel in stotine miniaturnih vrezov, odtisnjenih na grafičnem listu, pa kljub tudi zelo zgovorni izbiri kolorita spregovorijo v nenadkriljivo moč grafičnega zapisa. Četudi je grafika črno-bela, pogosto spregovori v »barvnem zapisu«, ki ga avtor ustvari z raz l ičnimi gostotami črt, vzorcev in lis (Stre ljarna klobukov (1983), Parček na balkonu (1976), Prasec (1975)).
Čeprav je grafične liste in platna ustvarila ista življenjska energija, ista roka, v slikarstvu ne bomo našli tako izrazite pri poved nosti, ilustrativnosti slikar-jevih misli. Prek močnih barvnih ploskev - pogosto močnih rdečih in modrih tonskih zapisov, iz katerih s smelo tihostjo vznikajo portreti neznanih posameznikov, naključnih prodajalcev, skupin - govori o svoji angažiranosti do sočloveka, tistega malega, ki se še kako boj uj e za svoj obstoj v družbi megalomanov. Tu so: nema čipkarica, prodajalec keramike, čelist, ki osamljen v modrini igra žalostinko, prodajalka sadja v senci krošnje velikega drevesa. Zelenkova beseda ni nikoli ravnodušna, dotika se in doseže vsakega, ker je zgovorna, preprosta, vsakomur razumljiva. V njegovi umetnosti pa ni absolutne razlage, razlag je več, toliko, kolikor je gledalcev njegovih del.
O vplivih, ki bi se tako ali drugače pojavljali v delih Karla Zelenka, bi težko sodili. Zagotovo sta imela velik
vpliv na avtorja njegova profesorja Boris Kalin, ki ga je znal navdušiti v figuri, kije postala in ostala osrednja beseda Zelenkovega besedila, in Gabrijel Stupica, tudi njegov iskreni prijatelj. Avtor sam rad pripoveduje o svoji zgodnji dobi, o profesorjih, ki so puščali drobce v mozaiku njegovega ustvarjanja (France Kralj, Herbert Boeckl, Boris Kalin, Božidar Jakac, Gabrijel Stupica), o zapisih s potovanj (Makedonija, Belgija, Grožnjan ...), ki jih po vseh teh letih še vedno nosi v sebi in iz česar se še danes rojevajo nove zgodbe, novi zapisi. Spregovori pa tudi o tem, kar ga dejansko najbolj zaznamuje - če bi ga skušali na teh poteh poiskati, bi ga zaman iskali v velikih galerijah in muzejih, našli pa bi ga zagotovo na ulici, kjer lovi utrip življenja, človeka v vsakdanu, posamezne prizore, ki jih s svojim izjemnim spominom predeluje, obrača in končno izpove.
Naj svoj e misli končam z besedami Henrija Matis-sa, slikarja, ki je bil v svoj em razmišljanju, (Slikarjevi zapiski (1908)) o prežemanju preteklosti in sedanjosti, prepletanju časa in prostora blizu Karlu Zelenku. Na nekem mestu pravi: »Vendar mislim, da lahko sodimo o vitalnosti in moči nekega umetnika tedaj, kadar je pod neposrednim vtisom narave sposoben organizirati svoje občutke in se potem vračati knjim večkrat, v raz l i čnih dnevih, a vse l ej v enakem razpo l oženju, da bi jih razvijal: takšna moč kaže, da se umetnik obvladuje, da se zna podvreči disciplini.« In to za Karla Zelenka zagotovo velja. V tej umetnosti natančnega zapisa kratkih črtic in esejev, polnih karikiranega in grotesknega besednjaka sodobne civilizacije na temo človekove majhnosti in v ljubezni do detajla, ostaja zvest samemu sebi, je, kot so že mnogi zapisali, samohodec, zavezan figuri in predmetom, realnemu, pripovedni preprostosti, ki nas nagovarja in opominja skozi vizionarsko, včasih kar predrzno in kruto, a hkrati nežno in tenkočutno liriko.
Parček na balkonu, jedkanica, 1976 (Foto: Tomaž Lunder)
331
332
Kabinet ogledal, olje/platno, 1996 (Foto: Tomaž Lunder)
Predstava, olje/platno, 2010 (Foto: Tomaž Lunder)
333
334
Padli Ikarus, jedkanica, 1972 (Foto: Tomaž Lunder)
Vlado Motnikar1 Bevkova 10, Kamnik vlado.motnikar@gmail.com
Anita Hudl (1946-2012)
Pesnica, pisateljica in gledališka ustvarjalka Anita Hudl seje rodila v Kamniku, delovala pa je predvsem na avstrijskem Koroškem. Svoje intimne in družbenokritične črtice in pesmi je izdala v dveh knjigah: Slike samostanskega vrta (1977) in Navadne zgodbe (1994), pisala pa je tudi besedila za kabarete in otroške glasbene igre. Zavzeto je sodelovala v kulturnem življenju koroških Slovencev, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev, prevaj alcev in publicistov v Avstriji in urednica literarne revije Rastje. Za svoje ustvarjalno delo je prejela zlato Linhartovo značko za režijo, drugo nagrado za besedilo Anzej na festivalu Vesela jesen v Mariboru in Drabosnjakovo priznanje Slovenske prosvetne zveze. Umrla je 1. oktobra 2012 v starosti66 let. Ključne besede: Hudl, proza, poezija, Koroška, Kamnik
Anita Hudl, a poet, writer and playwright, was born in Kamnik, but she mostly worked in the Austrian state of Carinthia. She published her poetry and short stories full of intimacy and social criticism in two books: Slike samostanskega vrta (Pictures of the Monastery Garden, 1977) and Navadne zgodbe (The Usual Tales, 1994). She also wrote scripts for cabarets and children's musical plays. Besides being avidly involved in the cultural spheres of Carinthian Slovenes, she was also the head of the Slovene Writers', Translators' and Journa I ists' Society in Austria, as well as the editor of Rastje, a literary magazine. Her abundant artwork earned her the Linhart award for directing, a second prize for her text Anzej at the Happy Autumn festival in Maribor and she also became the recipient of the Drabosnjak award, bestowed upon her by the Slovene Educational Association. She died on 1st October 2012 atthe age of 66. Key words: Anita Hudl, prose, poetry, Carinthia, Kamnik
Prvega oktobra 2012 je v starosti 66 let umrla pesnica, pisateljica in gledališka ustvarjalka Anita Hudl, neutrudna kulturna delavka, ki se je z vsem srcem vključila v kulturno življenje koroških Slovencev. Svoje intimne in družbenokritične črtice in pesmi je izdala v dveh knjigah: Slike samostanskega vrta in Navadne zgodbe. Za svoje ustvarjalno delo je prejela zlato Linhartovo značko za režijo, drugo nagrado za besedilo Anzej na festivalu Vesela jesen v Mariboru in Drabosnjakovo priznanje Slovenske prosvetne zveze.
Anita Hudl se je kot Anita Debevc rodil a leta 1946 v Kamniku. Pisala je že v dijaških in študentskih letih, po študiju na ljubljanski Filozofski fakulteti oziroma po poroki pa seje leta 1968 preselila v Nončo vas pri Pli-berku in se takoj vključila v kulturno delo. Že čez pet let je ustanovila gledališko skupino Oder 73 in jo vodila več desetletij, delovala je kot igralka in režiserka. Na začetku svojega ustvarjanjaje bila ena redkih pisateljic v razmeroma moškem literarnem krogu koroških Slovencev. Tesno je sodelovala s Slovensko prosvetno zvezo, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji. Poleg pesmi in kratke proze, ki jih je objavila v zbirkah Slike samo-
1 Vlado Motnikar, prof., novinar, urednik, Uredništvo za kulturo na Radiu Slovenija.
Anita Hudl (Foto: www.kath-kirche-kaernten.at)
stanskega vrta in Navadne zgodbe, je pisala tudi besedila za politične kabarete (Šel je popotnik skozi koroški vek, 1 x 1 = 1 in Na Koroškem nič novega) ter glasbene igre za otroke (Zgodbe z ulice Na jasi, Jan in Žan, Dvanajst čarovnic in ena ter Zares čudna šola). Ob stoletnici Slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Pliberka leta 2009 je postavila na oder Foersterjevega Gorenjskega slavčka.
Novo kulturno okolje, polno kompleksnih narodnostnih napetosti, je Anita Hudl že kmalu po prihodu opisala v satirični črtici Kako sem doživela prave dame:
»Sedim v kavarni. Namučena sem mesta. Prerivanja. Trgovin. Pijem kavo. Listam po reviji vse od golote do najnovejše obleče no sti.
Pred menoj zažvrgoli. Zadiši kot v cvetličarni. Dvignem skoderico in med prjeten kavin vonj se pomeša duh vijolice 'is hir frej'. Z očmi sledim vijolici. Dvignem glavo. Pred očmi se mi zablešči. Štiri zadnjice v modnih barvah. Nešteto barv. Pomislim na barvno televizijo. Prikimam vijolici. Zabolijo me oči, zato se zagledam mimo njih skozi okno.
Pomislim na vreme. Zopet dežuje, pa so obljubili lepo jesen.
Tam nekje na zidu, na nasprotnem koncu ulice se ti smehlja 'sempravikorošecneznambesedeslovensko'.
Zadnjice koketno posedejo pred menoj. Elegantne so. Prave dame. Vse na njih se blešči. Celo cigaretni-ce.
Vijolica si z lahko kretnjo popravi pramen vseh barv
335
CD
>o
CD
CD
O CL
336
las in se skrivnostno nagne k nageljnu 'vajst du hojte hab ih ene nove hlače gekavft v Merkurju, so zelo pi-lik'.
Nagelj pretirano prijateljsko zavije oči in vzdihne 'du has srečo in fil geld'.
Svetlolasi flider si predrzno pogladi prsi 'bin ih zopet dik, ih mus eno shujševalno kuro mahen'.
Črnolasa šmarnica zamaknjeno strmi k sosednji mizi. Nežno krajša krilo nad koleni in z dolgimi umetnimi trepalnicami spogledljivo mežika. Nične reče. Ne more. Ne pride do besede.
Mizi se približa bel predpasnik in se upogne k zadnjicam 'prosim, kaj smem prinesti'. Zadnjice osuplo strmijo v belo predrznost pred seboj. Nekaj časa se posvetujejo, potem vijolica naroči 'štiri švarc kufe' in moli štiri prste pred bel predpasnik. Rrrje trd in dolg kot večnost. Bel predpasnik, mlad z dolgimi plavimi lasmi, drobno odhiti. Šmarnica se oglasi. Prvič. Pogleda za belim predpasnikom, s prsti zabrede med svoje prekratke lase in ugotovi 'sind šon šen dolgi lasje, ampak samo za junge lojte'. Preostale tri zadnjice ji modro prikimajo/.../« (Kmecl 1976: 79)
Mnogostransko kulturno delovanje Anite Hudl je že pred izidom njenega knjižnega prvenca opazil literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl in jo uvrstil v antologijo sodobne slovenske literature na Koroškem Ta hiša je moja, pa vendar moja ni:
»Delno je grotesknost razvidna tudi iz kratke proze Anite Hudl (1946 v Kamniku) iz Vidre vasi pri Pliberku, vnete in uspešne ljudskoprosvetne delavke z mnogimi modernimi prijemi pri tem delu, igralke in režiserke, pa tudi pisateljice kabaretnih, zabavnih, obenem pa narodno angažiranih predstav/.../, obenem pa pisateljice različnih krajših, slogovno uglašenih pripovedi s precej zastrto žensko čustvujočo problematiko pa tudi z močnimi narodno kritičnimi poudarki.« (Kmecl 1976: 164)
Prva knjiga Anite Hudl Slike samostanskega vrta je izšla leta 1977. Razdeljena je na dva dela, v prvih 14 slikah avtorica z naturalistično pretresljivimi, občasno jedko grotesknimi prizori prikazuje družino, v kateri se oče, ki ne trpi niti najmanjšega ugovora, neusmiljeno znaša nad ženo in šestimi otroki, v drugem delu pa v 12 slikah skopo nakaže začetek novega ponesrečenega zakona.
»Dotipala se je do predala v omari, ga odprla in z vajeno kretnjo potegnila iz njega v rdeče usnje vezano knjigo. Knjigo spominov, ki so bili vsevprek razmetani po njej in le počasi jih je postavila v zaporedje. Ob vsakem pisanem posvetilu sije sestavljala spomin na osebo, ki ji ga je napisala.
Pred njo so se zvrstili obrazi, mladi, veselih nasmejanih oči in brezskrbno nagajivo zaokroženih ust. Poskušala je sebe postaviti med nje, se ravno tako nasmehniti z očmi in brezskrbno zaokrožiti usta, in ko se je zagledala tam med njimi, se je takoj potegnila nazaj. Zanjo je bil sicer vedno prostor med njimi, takrat ko so bili skupaj, mogoče bi ji ga celo danes poiskali, pa se mu je že takrat sama odpovedala. Ko je prvič stopila med nje, se je trudila, da bi jim bila enaka ali vsaj podobna, toda če se je še tako trudila, bilo je zaman. Njene oči so ostalale resne in okoli ust sta ji
ležala nezaupljivost in strah. Tistega dne, ko je zadnjič stala med temi obrazi, ji je eden med njimi kar tako, mimogrede dejal 'ni toliko pomembno, kje se človek rodi, v revni ali bogati zibelki, bolj pomembno je, kaj zagleda prvič, ko pogleda vsvet... svetlobo ali temo...'
To so bile mladostno nepremišljene besede, ki niso imele namena prizadeti in tudi njej niso bile namenjene, pa so se kljub temu tako globoko usedle vanjo, da je odšla. Odpovedala se je svojemu prostoru med njimi, ker je takrat, ko je prvič pogledala vsvet, zagledala temo. Niso je spraševali, ne zadrževali, samo začudeno so jo gledali.« (Hudl 1977: 31)
V Slikah samostanskega vrta Anita Hudl odpira za družbo neprijetne in očitno tudi zelo osebne teme, pisanje je prizadeto, ogorčeno, občasno črno-belo, neredko le črno. Piše v tretji osebi, ki naj bi dajala vtis objektivnosti, a so opisi izrazito osebni. Posamezni prizori, ki se le redko razrastej o na več kot tri strani, pogosteje pa kot spominski prebliski obstanejo le pri nekaj odstavkih, kot mozaični kamenčki sestavljajo dokaj enotno podobo nefunkcionalne družine, v kateri si otroci želijo vsaj priznanja in človeške topline, če že ni ljubezni. In čeprav so te slike pisane iz časovne distance, ko junakinja po dolgih letih obišče nekdanji dom, je prizadetost prevelika, spomin na neusmiljen očetov teror preveč boleč.
»Mati je pritekla iz hiše s kriki in z grozo na obrazu. Raztrgana obleka je visela z nje kot suho listje sončnice. Oče jo je sredi dvorišča dohitel z dolgimi koraki in jo pahnil po tleh. Otroci so otrpnili od strahu, ko je pričel udarjati po njej z debelim ročajem sekire. Poskakovala je po zraku, sekira, se ustavljala z votlim udarcem na materinem hrbtu in puščala za seboj temno rdeče sledove. Krije tekla po obrazu, hrbtu in rokah in kapa-la na prašna tla dvorišča. Sosedje so opazovali skozi okno in niso ničesar rekli in tudi samostanski gospod, ki je v bližini prebiral svoj brevir, ni ničesar rekel, ko je mati še vedno ležala na tleh in prejemala udarce. Ko pa je prosila pomoči, so sosedje zaprli okna, kerso bili dobri sosedje in se niso hoteli vmešavati v tuje življenje. Gospod pa je stopil k materi, ne k očetu, k materi je stopil in ji po kazal skle njene roke v mol itvi in mati je tudi sklenila roke v molitvi, ker je še vedno verjela v rešitev in milost božjo. Tudi otroci so priče li mo li ti, vsi na dvorišču so molili, samo oče ne.« (Hudl 1977: 23)
Varnega zavetja in tolažbe ne nudi niti dom niti posvetna ali cerkvena skupnost. Mati v svoji nemoči vse bolj popiva, stiska otrok, njihovo neuslišano hrepenenje pa se prelije v otopelost, celo ob smrti očeta čutijo do njega le praznino. In svet se vrti, zaznamovan je tudi naslednji rod, pa vendarzaključni prizori optimistično nakazujejo, da se je z usodo mogoče tudi spopasti in pobegniti začaranemu krogu.
Literarni zgodovinar dr. Franc Zadravec je v antologiji slovenske koroške literature Monologi in dialogi z resničnostjo o Aniti Hudl zapisal, da »s potišanim ogorčenjem spretno naslikava vsakršno človeško surovost, tudi nasilstvo v družinah, ki povzroča nesrečno otroštvo in mladeništvo ter zagrenelo bivanje zaradi starševske pokorščine cerkvenim in drugim ustanovam.«
(Zadravec 1995: 336) Literarna zgodovinarka dr. Sil-vija Borovnik pa je v razpravi Kratka proza Slovencev
v	Avstriji opazil a, da njene črtice »tako tematsko kot slogovno nekoliko spominjajo na Prežihovega Voran-ca, na nekaterih mestih pa se spogledujejo tudi z modernizmom (na primer v črtici Smrt nekega očeta z modernistično prozo Lojzeta Kovačiča in z njegovim romanom Deček in smrt)«. V nadaljevanju še piše:
»'Slike' Anite Hudl bi lahko vzporejali tudi s socialno zaznamovano kratko prozo Zofke Kveder, pripovedujejo namreč o nasi l ju v družini in o verskem fanatizmu ter z naturalistično nazornostjo na pretresljiv način razstirajo prenekatero tabu temo (npr. materino pijanost). Črtice Anite Hudl predstavljajo posebnost zaradi svoje izjemne odkritosti, s katero upovedujejo tabuizi-rano nasilje odraslih (očeta) nad otroki in ženskami. S sočasno pišočima Messnerjem in Lipušem pa Hu-dlovo druži zlasti neposredna, neizprosna kritika ravnanja katoliške cerkve, ki pridiga o dobroti in ljubezni, ob konkretnih življenjskih usodah pa si zatiska oči in ljudem noče pomagati. Izpostavljenost fizičnemu in verskemu nasilju rojeva tudi pri pripovedoval ki Hudlo-
vi	dvom v boga, nada l je pa brezdomstvo in občutek popolnega tujstva.« (Borovnik 2006a: 43)
Druga knjiga Anite Hudl z naslovom Navadne zgodbe iz leta 1994 vsebuje kratke zgodbe in pesmi. Črtice večinoma prikazujejo pripadnike različnih družbenih manjšin - ne le koroške Slovence, ampak vsakršne izobčence iz družbe: nesrečno zavrženo deklico, bolnega starca, ki si želi le še domov, s temno poltjo zaznamovanega tujca, beračico, priseljenca s tujim naglasom ... ne nazadnje je bila tudi avtorica priseljena v monolitno slovensko skupnost koroškega podeželja. Pisateljica je vteh besedilih povsem na strani šibkih, vendar pri tem ne moralizira, ampak slika in opozarja. Občutje, ki veje iz teh črtic, pa je različno, zdaj bolečina in strah, drugič ogorčenje, tretjič upanje.
Literarne osebe njenih kratkih zgodb so večinoma ženskega spola, v pesmih s skupnim naslovom Pesem mojih polja, posvečenih »vsem koroškim Slovencem, ki so pretrpeli najtežje čase«, pa je lirski subjekt največkrat moški. Pisane so na eni strani v trpkem, na drugi pa v vital ističnem, celo humornem tonu, literarno pa so manj prepričljive kot črtice, občasno okorne in kar preveč očitno v službi narodnoprebudne ideje. Sedem jih je v podjunskem narečju, med njimi je tudi na Koroškem že skoraj ponarodela pesem Anzej, za katero je avtorica leta 1983 (v izvedbi Edvina Flisarja) prejela drugo nagrado na festivalu narečne popevke v Mariboru.
Pruvebart se v šuve me peloli, rekli mama, Anzej ime je; oni se zašribali Johannes, štue lepe in gosposke je. Ko z dekličem pruvebart sem rojav, djov sem ji, mi Anzej ime je; vana rjakva, zame boš Johannes, štue lepe in gosposke je.
Pa tuj, če prave ime se mi vzali, zavednosti mi vzat ne morejo,
če tuj vse, prav vse mi vzamejo,
besiede, pesmi vzat ne morejo/.../
(Hudl 1994: 40)
Prof. Zadravec je o knjigi Navadne zgodbe zapisal: »Osrednja beseda druge knjigeje dom z izpeljankami domov, domačija, domača hiša, brezdomstvo, domovina. Pesnica izraža z njimi posebne položaje koroškega človeka v osebnem, še bolj pa v zgodovinskem, družbenem trenutku. Oblike pesmi nihajo od enokitičnih do svobodnokitičnih, vrstice so tu enakomerne, tam celo enobesedne, nekatere se razvezujejo po črti navzdol v kitasti sklop. Kakor v črticah je stavek tudi v pesmih jasno poveden, stvaren, logičen skoraj prozai-ziran, zdaj je padajoče zdaj rastoče intoniran in takšen nosilec pesemskega ritma. Hudlova zlaga pevne, zborovske pesmi, najbolj znan slovenski narečni šanson je Anzej. Pesmi zbornega govora pa so prej bolj trdo-ritmične kakor melodiozne in gladko zveneče.« (Zadravec 1995: 336)
Ne le v Navadnih zgodbah, dom je osrednja beseda v obeh knjigah Anite Hudl. V Slikah samostanskega vrta je zaradi nasilnega očeta in nemočne matere neprijazen, celo sovražen; želja po toplem ognjišču pa ostaja neizpolnjena tudi v drugem delu knjige, ko zdaj odrasla ženska naleti na podobnega moškega, grobega alkoholika, s katerim ni mogoče ustvariti pravega doma, vendar zmore dovolj moči, da v visoki nosečnosti odide novemu življenju naproti. V koroškem okolju pa je dom ogrožen od zunaj, z njim pa tudi človekova osebnost, čeprav knjižne osebe večinoma samozavestno vztraj ajo pri svoj em jeziku in kulturi. Pa vendar je tudi podeželski patriarhalni svet v navidez idiličnem slovenskem vaškem okolju utesnjujoč, kot je avtorica povedala v pogovoru za Profile der neueren slowenischen Literatur in Kärnten. Povzela ga je dr. Silvija Borovnik:
»V intervjuju z Vido Obid za Profile je povedala, da se je na Koroškem počutila kot tujka, ker so od nje pričakovali, da se bo povsem podredila vaški tradiciji, 'če bo hotela veljati za Slovenko' (Strutz 1998:122,123). Podobno kot Lipuš je tudi Hudlova spoznavala dvojno moralo slovenske vasi. Slovensko vaško skupnost je označila kot zaprto skupnost, v kateri je posameznik pogosto odrinjen na rob, vas pa mu hitro daj e vedeti, da ne spada vanjo. Podobe dvojnega tujstva, tistega iz nekdanje domovine in novega, porajajočega se v le navidez prijazni tujini, pa pisavo Anite Hudl približujejo tudi nekaterim temam iz literature, zlasti iz esejev Vinka Ošlaka. Da bi se svojemu novemu okolju približala in pokaza l a, da je na njegovi strani ter da z njim sočustvuje, seje Hudlova angažirala tudi na strani boja za pravice koroških Slovencev, ki ga je popularizirala v literarni in gledališki obliki.« (Borovnik 2006a: 43)
V obdobj u, ko so slovenske literarne revije na Koroškem usihale druga za drugo, je v skrbi za literarni podmladek leta 2007 ustanovila literarno-kritično revijo Rastje, že po imenu sodeč naslednico prve literarne revije koroških Slovencev Mladje. Dogodekje vzneseno opisal Emanuel Polanšek: »Predsednici društva pisateljev in pobudnici Rastja Aniti Hudl je z vztrajnostjo in zmernostjo uspelo z najmanjšimi sredstvi strpati iz
337
CD
>o
CD
CD
O CL
tal prvi zvezek revije, ki naj bi shodila vsaj enkrat letno in nevsiljivo, a čim bolj zdravo rasla. Vendar skromna naklada in preprosta, pa vendar čedna izvedba, nista bi li v spoti ko, da je komaj vzklila revij al na cvetka že v nekaj dneh doživela prvi krepki podvig - poslovodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle se je spontano (morda tudi na rahlo pobudo pisca pričujočega prispevka) odločil, da z najdenim draguljem obogati letošnji knjižni dar SPZ. Torej novo naklado revije Rastje že tiskaj o, rastje torej že raste ...« (http://www.aacc. or.at/R/kult_1_62.htm)
A spomin na rojstni kraj je vendarle ostajal živ. Rahle netočnosti v črtici Navadna zgodba, po kateri je druga knjiga Anite Hudl dobila naslov, morda nakazujejo, da besedila ne smemo brati dokumentarno, ampak leposlovno, pa vendar je dogajalni prostor več kot prepoznaven:
»Zgodilo se je v mestu, ki je imelo eno samo dolgo ulico, razdeljena pa je bila na tri dele. Spodnji, revni Graben, srednji, meščanski Plac, in zgornji, obrtniški Šutna. Iz te dolge ulice so vsevprek vodile majhne gase in so nosile ime po imenitnikih, ki so jih speljali do svojih posestev. Tu je bila Kloštrska gasa, Skalarjeva gasa, Lectova gasa, Pucljeva gasa, in še in še. Bila pa je tudi Nagrotova gasa. In na koncu Nagrotove gase, čisto ob robu njegovega bogatega posestva, je v razpadajoči kolarnici živela mestna beračica Nagrotova Franca./.../« (Hudl 1994: 32)
338
Viri in literatura
Anita HUDL, 1977: Slike samostanskega vrta. Ljubljana: Mladinska knjiga. Anita HUDL, 1994: Navadne zgodbe. Celovec: Hermagoras/Mohorjeva založba.
Matjaž KMECL (ur.), 1976: Ta hiša je moja, pa vendar moja ni. Celovec: Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Celovec: Klub Mladje, Ljubljana: Mladinska knjiga.
Silvija BOROVNIK, 2006: Kratka proza Slovencev v Avstrij i, V: Slovenska kratka pripovedna proza. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Silvija BOROVNIK, 2006: Slovenske književnice v Avstriji, V: Slavistična revija, 54.
Slovenska literatura na Koroškem. Dostopno na: http://www.slolit.at. Alpsko-jadranski center. Dostopno na: http://www.aacc.or.at/R/kult_1_62. htm.
Johann STRUTZ (ur.), 1998: Profile der neueren slowenischen Literatur in
Kärnten. Celovec: Hermagoras/Mohorjeva založba.
Franc ZADRAVEC, 1995: Monologi in dialogi z resničnostjo. Celovec: Drava.
Marina Drolc1
Linhartova cesta 9, Ljubljana marina.drolc@masicom.net
Franc Drolc (1939-2012)
V prispevku je opisano življenje in delo Franca Drolca (1939 -2012), slovenista in lektorja slovenščine, polonista, bibliotekarja, prešernoslovca, publicista, prevajalca, pesnika, urednika in sourednika, amaterskega igralca in kulturnega delavca, kot se ga spominja njegova sestra. Franc Drolc izhaja iz Motnika. Višjo gimnazijo je obiskoval v Kamniku, kjer seje z objavami v Mladem Kamničanu uveljavil kot pesnik. Kot lektor slovenščine je deloval v Krakovu, Zagrebu, Trstu in Celovcu. Svoja delaje objavljal v poljskem, slovenskem in srbohrvaškem jeziku, izdal učbenik slovenskega jezika in vodil seminarje za tuje slaviste. Od 1970 do 2002 je bil vodja študijske knjižnice v Kranju. Ob delu v knjižnici je predaval na slavistiki celovške univerze, prevajal, objavljal študije, članke, sourejal zbirko Prešernova potvsvet. Leta 2000 mu je kranjska občina podelila veliko Prešernovo plaketo. Ključne besede: Franc Drolc, slovenist, polonist, bibliotekar, pe snik
The article describes life and work of Franc Drolc (19392012), a librarian, a translator, a poet, editor and co-editor and a linguist and a proof reader of Slovene at four foreign faculties. According to his sister, he also knew Polish, studied the poetry of France Prešeren, acted in nonprofessional theatres and actively participated in cultural events. Franc Drolc was born at Motnik. Ha attended high school in Kamnik and soon gained recognition for his poems published in The Mladi Kamničan. As a proof reader he worked in Krakow, Zagreb, Trieste and Klagenfurt. Franc Drolc published in the Polish, Slovene and Serbo-Croatian languages, wrote a student's book on Slovene and organised seminars for foreign linguists of Slavic tongues. Between years 1970 and 2002, he headed the Kranj Academic Library and lectured at the Department of Slavic Studies of the Klagenfurt University. He is the author of many translations, publications, articles and the co-editor of Prešeren on His Way into the World, a poetry collection. In November 2000, he was awarded the Great Prešeren Certificate by the Kranj Municipality. Key words: Franc Drolc, Polish and Slovene linguistics, librarian, poet
Življenjepis
Moj brat Franc Drolc, Frane, kot so ga imenovali domači, prijatelji in znanci, se je rodil 21. junija 1939 v Motniku, v nekdanji mežnariji kot drugi od štirih otrok očetu Francu in mami Frančiški, ob starejši sestri Cveti in mlajšem bratu Marku. Marina, četrti otrok Drolčeve družine, se je rodil a takoj po vojni že pri Purgarju, v očetovi rojstni hiši, kamor so prebežali v noči napada na Motnik februarja 1944, ker je oče izvedel, da bodo partizani požgali tudi mežnarijo.
Naj tu napišem nekaj stavkov o našem očetu, saj je vsebina povezana s celo družino in s Franetom, ki je v času vojaškega roka, službovanja v tujini in tudi po vrnitvi domov občutil največ preverjanj in kontrole. Naš
1 Ekonomistka, zunanja trgovina.
Franc Drolc, 1975
oče je bil, kot že njegovi predniki, od zgodnje mladosti do druge svetovne vojne v Motniku organist, cerkovnik in pevovodja, zato je, ko si je ustvaril družino, dobil stanovanje v pritličju takratne motniške mežnarije. Ne glede na očetovo takratno delo in zato v železnih časih in tudi kasneje na slabe reference za vse štiri otroke, ki smo se šolali, smo bili na našega očeta vedno zelo ponosni kot na izjemnega očeta in poštenjaka, na razgledanega in sposobnega motniškega kulturnega delavca, na njegov izostren posluh, na njegov kor in obvladovanje orgel, na vodenje takratnega velikega mešanega in moškega pevskega zborav Motniku. Še posebej smo bili ponosni nanj kot na uslužbenca občine Kamnik, enota Motnik, kjer je delal kot nameščenec v vseh organizacijskih oblikah oddelka vtem kraju od povojnih let do upokoj itve v letu 1969, na koncu kot vodja krajevnega urada in matičar. Oba starša sta bila Motničana, oče rojen v Purgarjevi hiši (1907), mama v Reguljevi hiši (1905), ki sta kljub skromnim časom vsem štirim otrokom omogočila lepo izobrazbo in nam s tem dala največjo doto.
Frane je preživljal zgodnja otroška leta ob maminih nogah in njenem šivalnem stroju. Igral seje s »flikca-mi«, ni se preganjal z vrstniki, ni se igral »ravbarjev in žandarjev«. Obiskoval je tudi vrtec, med drugo vojno znani motniški Kindergarten v zgornjem delu motniške mežnarije. V štirirazredno osnovno šolo Motnik je vstopil pri šestih letih, v šolskem letu 1945/46. Iz spričevala je razvidno, da je hodil v Motniku tudi v peti
339
Družinska slika Drolčevih, od leve: sestra Cveta, mama Francka, oče Franc, Frane, sestra Marina in brat Marko, Motnik 1962 (Foto: Milan Vengust)
CD
>o
CD
CD
O CL
340
razred. V tem času je bila v Motniku navada, da smo otroci hodili tu v osnovno šolo do izpolnitve šolske obvez no sti tu di po četr tem raz redu, od vi sno od ra zmer v družini, nadarjenosti učenca ali odločitve staršev, če bo otrok šolanje nadaljeval ali ne. V prvih dveh razredih je Franeta učila učiteljica Vida Hribovšek, vtretjem Bajde, v četrtem in petem učitelj Drovenik. Po drugi vojni so se do prihoda učiteljice Pavle Grutschreiber učitelji v Motniku zelo menjavali. V Franetovem mot-niškem spričevalu so v glavnem petice, odlično oceno ponekod kvari računstvo z oceno štiri, je pa zanimivo, da se tu in tam pojavi ocena štiri tudi za telovadbo, le-popisje in petje, kar je nerazumljivo, saj je zelo lepo pisal in pel. Spričevala osnovne šole je podpisoval oče, v drugem in tretjem razredu tudi mama.
Nadaljnje šolanje je potekalo v nižji gimnaziji na Vranskem. V prvi raz led nižje gimnazije je vstopil v šolskem letu 1950/51. Pozimi je stanoval pri družini čevljarja Jakoba Virjenta, Vransko 112, poleti je hodil na vsako stran 7 km peš ali s ko l esom kot kasnej e midva z bratom Maretom. Z Motnikom ni bilo prometnih povezav, kasneje smo čez zimo stanovali v internatu. Iz spričevala nižje gimnazije je razvidno, da je Frane tudi vse štiri razrede nižje gimnazije zaključil z odličnim uspehom, matematiko je imel vtretjem in četrtem razredu celo odlično. Iz odgovorov, ki jih je dal v raznih intervjujih, razberem, da je želel študirati glasbo, a glasbene šole na Vranskem ni bilo, prometnih povezav do Motnika tudi ne, zato te želje ni mogel uresničiti. V nižji gimnaziji na Vranskem ga je za slovenski jezik navdušila prof. Tilka Raner, stroga profesorica, ki je tudi nam, kasnejšim dijakom na Vranskem, vtisnila poseben pečat. Tudi nemščine, kot je sam izjavil, seje
na Vranskem pri prof. Štrausovi naučil toliko, da seje nikdar kasneje ni več učil. Že na Vranskem je pisal pesmi, namenjene petošolski in prvi veliki ljubezni, prvi zvežčič ljubezenskih pesmi je odšel s sošolko Marijo.
Frane je potem nadaljeval šolanje na višji gimnaziji v Kamniku, stanoval je v internatu in ostal odličnjak. Tudi maturo leta 1958 je opravil z odliko, vsi maturitet-ni predmeti so bili ocenjeni z odlično, samo matematika s prav dobro. V času višje gimnazije se je vključil v mladi oder DPD Solidarnost. Iz Glasa Gorenjske, 29. 6. 1956, št. 51 - zapis ob 200-letnici Linhartovega rojstva - izhaja, da je igral tudi Monkofa v Županovi Micki. Vključil se je v literarni krožek, se spet zaljubil, pisal pesmi, urejal Mladega Kamničana, tam objavljal svoje ljubezenske pesmi, leta 1957 je objavil tri pesmi tudi v Kamniškem zborniku. V svoji zadnji knjigi je povedal, da je zvezčič pesmi iz te gimnazijske ljubezni poromal z damo v Ameriko, on pa jo je še tisto leto dokončno prebo l el in se soočil z usodno Evridiko, ki mu je prinesla dolga leta trpljenja in zvestobe. Kotje povedal sam, je šlo pri literarnem krožku za popolno predanost, ker je, tudi zaradi dobre podlage z Vranskega in kljub vsej mučni matematiki, svoje šolske obveznosti z lahkoto obvladoval. Iz tega časa izvira tudi pesem, na katero je bil najbolj ponosen:
Kot sonci dve,
ki srečata na poti večni se samo enkrat in nikdar več,
tako nocoj sva ti in jaz
in najini ljubezni kot sonci dve,
ki srečata na poti večni se samo enkrat in nikdar več.
Frane in starejša sestra Cveta, levo mama, desno oče, Mot-nik 1940
Takoj po maturi na gimnaziji seje vpisal (1958/59) na ljubljansko slavistiko. Med študijem je stanoval v ljubljanskem Akademskem kolegiju. Žene ga v gledališče, saj je igral že ob našem očetu, režiserju, maskerju in organizatorju motniške kulture, v stari leseni dvorani in v novem kulturnem domu. Frane pa ni bil samo igralec, ampak je, dokler ni odšel v tujino, za vse igre, ki jih je postavil na motniški oder naš oče, z leseno oši-ljeno paličico in vodenimi barvicami izdelal vse velike plakate za igre v Motniku in za gostovanja po okoliških krajih. Takrat še ni bi l o računalnikov, tiskarna je bila predraga, vse okrog igranja in kull ure se je takrat v Motniku pripravilo prostovoljno in brezplačno.
Preko sestrične Fanči seje Frane v Ljubljani vključil najprej v prosvetno društvo Poštar. Tam je doživel prve resne režiserske prijeme pri Janezu Drenovcu in prvič nastopil v pretresljivi Fodorjevi Maturi. Ko je Šenlja-kobsko gledališče razpisalo avdicijo za nove igralce, se je prijavil in pri Dragu Pogorelcu - Karusu opravil avdicijo. V Šentjakobu je igral tri leta. Nastopal je v različnih vlogah, najbolj sta mu ostal a v spominu režiser Kle-menčič in dramatizacija Tavčarjeve Visoške kronike.2
Leta 1963 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti, oddelek slavistika, z nalogo Slovenska radijska igra od 1949 do 1960. Ob glavnih diplomskih predmetih, slovenščini in srbohrvaščini, je obiskoval tudi predavanja pri prof. Rozki Štela novi in opravil vse potrebne izpite iz poljskega jezika. Do konca študija je preživel vse počitnice doma, kjer je že kot profesor skupaj z ostalimi otroki garal in pomagal staršem obdelovati te silne bregove. Kot takrat že najmočnejši
2 Slik iz Šentjakoba je v družinskem arhivu veliko, žal niso pripisana leta in naslovi predstav.
med otroki je Frane znosil iz precej oddaljenih strmin največ sena, lislja, drv in sadja na hrbl u, v košu ali zvozil v kripi. Takoj po diplomi je odšel v vojsko. Po nalogu kamniškega vojnega odseka je moral najprej v oficirsko šo l o v Bileci, nato v »prekomando« v Novi Sad; vojsko je zaključil v septembru 1964. V Bileco je po enem od nočnih maršev prejel telegram prof. Roz-ke Štefanove s Filozofske fakultete v Ljubljani, da bo prosto mesto lektorja v Krakovu. Takoj zjutraj je prosil za izhod iz kasarne in poslal te l egram z vsebino: »Grem.«
Kot polonist je takoj po prihodu iz vojske, že oktobra 1964, prevzel mesto lektorja slovenskegajezika na Ja-gielonski univerzi v Krakovu, na oddelku za slavistiko - Coll egium Paderevianum. Po dveh letih lektorata v Krakovu je za tri lela prevzel mesto lektorja slovenskega jezika na zagrebški slavistiki, ob tem pa je hodil tudi na lektorat v Trst, ki je takrat nanovo odprl oddelek za študente slovenskega jezika. Krakovska leta je sam označil za intelektualno najbogatejša, zagrebška pa sploh za naj l epša svoj ega življenja. V Zagrebu je stanoval na naslovu 4. Cvijetno naselje 20, pri družini Mihajlovic, nanjo in na življenje tam je imel zelo lepe spomine. Na zagrebški slavistiki je srečal kolega s filozofske fakultete v Ljubljani dr. Jožeta Pogačnika. Sodelovanje med Pogačnikom in Franetom je bilo bogato predvsem po letu 1970 in je trajalo vse do Pogačniko-ve smrti v letu 2002. Korespondence s Pogačnikom je v zapuščini največ. Iz pisem izhaja, da mu je Frane pošiljal mnoge potrebne in naročene knjige, organiziral prepisovanje tekstov za knjige, kijihje dr. Pogačnik izdajal po tekočem traku. Pogačnikovi hčeri Jagnije bil Frane celo krstni boter.
V delu intervjuja, ki ga je Frane dal za Gorenjski glas novinarju Igorju Kavčiču in je bil objavljen 23. oktobra 2009, je med drugim rekel: »Če bi bi l a moj a odločitev drugačna, bi se po vrnitvi iz vojske kot štipendist kamniške občine zaposlil kot profesor slovenščine na osnovni šoli vStranjah pri Kamniku, dobil bi stanovanje, oženil bi se ... tako pa sem se potikal po svetu in navsezadnje pristal tu v Kranju. Po študiju sem slove-nist, po čustvu polonist, po stroki pa literarni zgodovinar. V Krakovu sem preživel dve leti, in lahko rečem, da so bila to v intelektualnem smislu odlična leta. Potem se je odprl o de l ovno mesto leklorj a v Zagrebu, kjer sem de l oval tri leta in lahko rečem, da sem tam pustil tudi naj l epša leta svoj ega življenja ...« Novinar: »Najlepša ...?« »Ja. Bil sem zaljubljen kot nor. Imel sem med petindvajset in trideset let in sem bil ravno prav 'neumen' za take stvari ... V Zagrebu sem nenadoma postal strokovnjak za slovenski jezik, saj so mi pri založbi Školska knjiga naročili, naj napišem učbenik slovenščine za 7. in 8. razred v hrvaških osnovnih šolah. Moram reči, da sem imel kar precej dela s tem. Kasneje v sedemdesetih letih je v Novem Sadu pri založbi Matica srpska izšla še ena moja knjiga, in sicer Sa-vremena slovenačka drama. To je bil izbor slovenske dramatike in danes, ko gledam nazaj, je to knjiga, na katero sem najbolj ponosen.«
Frane je v tem intervjuju nadaljeval, kako se je zaposlil v Kranju, kako je hodil 19 let tudi v Celovec in vodil lektorat za slovenske študente na celovški univerzi. Jaz tu nadaljujem življenjepis s pripombo, da seje za-
341
Vrtec - motniški Kindergarten, Frane sedi v prvi vrsti drugi z leve, Motnik 1942-1943.
radi domotožja in silne navezanosti na dom in domače, posebej na mamo, po prihodu iz Zagreba odpovedal lektoratu v Parizu in si neusmiljeno prizadeval najti službo kje bližje doma. V enem kasnejših intervjujev je rekel: »Ne želim biti nič več oddaljen od svojega doma za več kot uro vožnje.« In podnaslov Samo domov v knjigi Meseci globoke rose (na strani 143) ima velik in globok pomen. Pri pripravi knjige gaje izbral sam med 30 ponujenimi podnaslovi. Aprila 1993je v njegovem stanovanju v Kranju in na isti postelji kot on sam aprila lani umrla naša mama, ki je nepokretna preživela zadnji dve leti pri njem. Izguba je bi I a strašna. Odslej je še posebej iskal utehe v Prešernu. Zašel je tudi na kor cerkve sv. Modesta na Zlatem polju pri Kranju, kjer je podoživljal petj e na domačem koru. Kaj je doživljal v tistem času, mi ostaja skrivnost, bi I o je gotovo nekaj ze I o globokega, šele v mrliški vežici sem izvedela, da je na koru na Zlatem polju nastala pesem Evridika 90. Za kom je hodil po kamniški gimnaziji jokat na ko-mendsko pokopališče, o čemer spregovori v intervjuju v svoj i zadnji knjigi, tudi ostaja skrivnost, ki je verj etno ne bom mogla več razvozlati. Iz najdenih osebnih pisem vidim, da je ostaI o ve I iko tega, tudi težkega za njegovo dušo, česar ni povedal, tudi meni ne. Po prihodu iz tujine in lektoratih v Krakovu, Zagrebu, Trstu in Celovcu je redno prihajal domovvrodni Motnik, kolikor mu je dopuščal čas in kolikor ga ni »narodna obramba« pozivala na orožne vaje. Po upokojitvi je preživel v Mot-niku več časa, včasih tudi pol tedna.
Iz ce I ovškega časa je nujno treba omeniti Franeto-vo srečanje z dr. Klausom Detlefom Olofom, po rodu
V tajništvu celovške slavistike, od leve: Frane, Klaus Detlef Olof, Andreas Leitner, Tilman Reuther, Eva Gratzer in Herta Lausegger. Slika je bila posneta okoli leta 1980.
CO
>o
CD
CD
O CL
iz Severne Nemčije, slavistom iz Hamburga, s kale-rim sta si delila kabinet. Z Olofom sta preživela veliko skupnega časa na univerzi, ob privatnih srečanjih, pa tudi ob Franetovem rdečem svinčniku. Ob druženju s Franetom in ob srbohrvaškem jeziku je Olof spregovoril lepo po slovensko, rodil e so se pre l epe reči in prevodi iz slovenščine v nemščino. Olof tako ve lja za velikega prevajalca Prešerna v nemški jezik, na prošnjo in tudi Franetovo prigovarjanje je Olof prevedel tudi celotne Prešernove Sonete nesreče.
Po smrti prof. Bunca v Kranju se je odprlo prosto mesto vodje študijske knjižnice, Frane seje prijavil in bil sprej et, tam je ostal do svoj e upokoj itve konec leta 2002. Ob de l u v knjižnici je pisal, prevajal, govoril ob raz l ičnih slovesnostih, tudi ob Prešernovem grobu vsakega 7. februarja ob 17.30 (z baterijo) celih devetindvajset let. Ob svoji službi je pripravljal razstave v knjižnici in drugod, deloval kot mentor za potrebe dijakov in študentov, objavljal študije in članke, pripravljal srečanja slovenskih pesnikov in pisateljev v Kranju, pripravil Simpozij o Prešernu, delal kot urednik in sou-rednik, pripravljal Bibliografijo o Motniku in še mnogo drugega. Med lektoratom v Zagrebu in tudi po prihodu v Kranj je v po l etnem času vodil slavistične seminarje v Ljub lja ni, Zagrebu in Zadru. Z vso dušo pa se je v Kranju posvetil Prešernu, saj je imel v knjižnici za svojim hrbtom najvažnejše in najuglednejše Prešernove izdaj e. V enem od intervjujev leta 2009, ko je že izvedel za bolezen, je z naslovom izrazil svojo misel: »V po l ju grenkobe iščem Prešerna«. Tu je zame eden od raz l ogov, zakaj se je tako krčevito oklepal Kranja,
predvsem Prešernovega groba, in se na moje leta dolgo prigovarjanje ni ustalil kje v Ljubljani. Že ob prihodu v knjižnico je srečal stanovskega kolega in slavista Franceta Pibernika, s katerim vsak zase in tudi skupaj v štiridesetih letih ustvarita čudovite stvari v slovenski literaturi in za Franceta Prešerna. Skupaj urejata tudi zbirko Prešernova pot v svet, ki jo financira kranjska občina in v njej izidej o dvoj ezične Prešernove pesmi v osmih tuj ih jezikih, v nemškem, italijanskem, francoskem, angleškem, hrvaškem, ruskem, slovaškem in španskem jeziku. Novembra 2000 je Mestna občina Kranj Franetu podelila veliko Prešernovo plaketo mesta Kranja. France Pibernik je bil tudi glavni urednik tako knjižice Trenutki tišine za Prešerna, v njej so zbrani govori iz Prešernovega gaja, kot knjige Meseci globoke rose. Prvo je izdal Gorenjski muzej iz Kranja junija 2009 ob Franetovi 70-letnici. Svoje triintrideset-letno življenje v knjižnici Frane zelo natančno popiše v tretjem delu knjige Meseci globoke rose, zato tu omenjam samo to, kar večkrat zapiše sam na več mestih. »Leta 1970 sem se zaposlil v študijski knjižnici v Kranju, kjer sem preživel trideset zanimivih, včasih razburljivih let. Imel sem srečo, da sem delal v dobrem kolektivu, hkrati pa sem bil lahko vsak ponedeljek odsoten, saj sem precej let predaval na univerzi v Celovcu.«
V letu 2010 je izšla v samozaložbi Franetova knjiga Meseci globoke rose, neke vrste izbrano delo. France Pibernik je dal pobudo in izbral pesmi ter nekatere izmed objavljenih člankov. Že v letu 2008 je Franetu zastavil kopico vprašanj, na kalela je dobil izčrpne
343
Udeleženci enega od slavističnih seminarjev. Frane stoji skrajno levo.
CD
>o
CD
CD
O CL
344
odgovore, vendar je Frane na izpisu z odgovori zgoraj dodal pripis: »Ni za objavo.« Pregovorila sem ga, da je pripis umaknil, in tako smo intervju, v katerem popiše svoje življenje, svojo dolgo pot po svetu, svoje občutke in izkušnje, lahko vključili vtretji del knjige.Vtem intervjuju nekaj malega, a žal premalo in težko, spregovori tu di o našem očetu, še težje o mami, izgu ba ma me je bila zanj nedojemljiva do konca in najtežja od najtežjih stvari. Bibliografijo v 4. delu knjigeje skrbno, čisto po bibliotekarsko, pripravljal že prej in sproti. Nekaj težav pri pripravi knjigeje bilo v tem, kako prepričati avtorja, da bi obliko zapisa v bibliografiji prilagodili celotnemu formatu, ker je Frane vztrajal točno na tem, kar je kot bibliotekar zapisal v bibliografijo. Nekako smo našli rešitev, delno je popustil in se strinjal s sedanjim zapisom. Vse korekture je še opravil sam, čeprav že utrujen in bo l an, vide l o se je, da koncentracija popušča. Knjiga je zagledala luč sveta 5. 9. 2010 s predstavitvijo v rojstnem Motniku, na njegovo željo v mot-niški cerkvi. Knjiga ima tako štiri poglavja: I - Pesmi, II - Študije in članki, III - Intervju in IV - Bibliografija.
Kulturni delavec, novinar, esejist in filozof Miha Na-glič je 30. apri l a lani v Snovanjih, pril ogi Gorenjskega glasa, pod naslovom Umrl je Franc Drolc, ta žlahtni kulturnik, med drugim zapisal:
»Enkrat smo se meni l i, a ne dovolj zares, da bomo šli, ko bo dr. Olof v Kranju, skupaj na kosilo. A se, žal, to ni zgodilo. Zdaj gospoda Drolca ni več in je zares prepozno. No, brali ga bomo pa še, njegovi zadnji knjigi sta res žlahtni kulturniški brevir.«
V življenjepisu, ki ga je Frane pisal 13. 2. 1974, a žal ne vem za kakšno pri l iko, na koncu pravi: »Govo-
rim srbohrvaško, nemško, francosko, poljsko, berem pa italijansko in rusko.«
Na internetnih straneh dveh knjižnic na Gorenjskem sem zasledila o pregledu Franetovih del naslednje zapise:
V	prvi knjižnici: »86 del in 106 publikacij, v sedmih jezikih, v 273 knjižnicah.«
V	drugi knjižnici: »Dela:
Meseci globoke rose: pesmi, študije in članki, intervju, bibliografija; Motnik 2010
Trenutki tišine za Prešerna: Prešernov gaj 19892009, Kranj 2009
Prešernovi dnevi v Kranju: Simpozij ob 150-letnici smrti pesnika Franceta Prešerna, od 2. do 5. februarja 1999 na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, Kranj 1999
S. Fatur, avtor, F. Drolc, urednik, Književnost I, učbenik, Maribor 1982, 1985, 1986
F. Drolc, urednik: II. srečanje slovenskih pesnikov, Kranj 1982: Odgovornost poezije?, Kranj 1984
F. Drolc, sourednik, Titova srečanja z Gorenjsko, v Kranju 1980
F. Drolc, urednik in avtor: Valvasor in sodobniki: izbrano delo, Ljubljana 1971
Slovenski jezik: udžbenik za škole s hrvatskosrp-skim nastavnim jezikom, Zagreb 1970 Povojna slovenska drama, Ljubljana 1968 Gtowne nurty rozwojowe w dramacie stowenskim po drugiej wojnie swiatowej, Warszawa 1967? Prevodi:
W. Kielar: Anus mundi: spomini iz Auschwitza, Ljubljana 1982
MolKi £Of\)E~T
^ AiV^t SvU } 3 fMr*. cfif^U; ^■ita.aC

IgtfstfV sorv^r
If ^V^t iu,hb kr^z^tjuA ¿JU
1/ 4TIKM rf'' ^ - . A b ~ -v 1 . 4-,

V.

^	> ^ tu eft
C, U^to-t*	Ar' • ■	' - -
Uol hi' i
^	¿uM[vl-
Rokopis, Franetova zadnja pesnitev, za silvestrovo 2011/12
F. Drolc, prevajalec, soavtor dodatnega besedila: Slovenska cerkovna ordninga: izbor, v Ljubljani 1975«
To seveda ni vse. Če izhajam iz Franetove bibliografije v IV. delu knjige Meseci globoke rose, najdem pod navedenimi naslovi naslednje število zapisov: iz dokumentacije: 60 knjige: 9 pe smi: 1956: 13 1957: 18
1963: 1, Samota, objava v Tribuni članki: 47 prevodi: 31 uredniško delo: 39
Pesmi Sporočilo iz sna, Evridika 60, Evridika 70, Evridika 80 in Evridika 90 so objavljene prvič v knjigi Meseci globoke rose in niso v bibliografiji. Poleti 2010, v času priprav za knjigo, je Frane oddal tudi članek za Kranjski zbornik o prof. Antonu Pavliču, njegovem sodelavcu v kranjski knjižnici, zbornik je izšel po izidu knjige Meseci globoke rose, tudi tega članka ni v bibliografiji. Vse pesmi v zapuščini, najdene po Frane-tovi smrti, so seveda neobjavljene. Vso dokumentacijo in celotno zapuščino sem skrbno pregledala, obrnila sem vsak list, prebra l a vsak njegov rokopis in vsak dopis ter prebrala vsako osebno pismo. Moja splošna ugotovitev je, da moj brat ni zavrgel v svojem življenju nobenega lista, zato je zapuščina ogromna in seje vsa ohrani la.
Frane je zadnjič govoril v Prešernovem gaju 7. februarja 2011 ob 17.30. Na enem njegovih USB-ključ-
kov v zapuščini sem odkrila sedem govorov iz prvih let Prešernovega gaja, ki niso objavljeni v knjižici Trenutki tišine za Prešerna in so veljali za založene ali izgubljene, saj je Frane prve govore pisal na majhne odpisane kartotečne listke in gotovo ni računal na to, da se bo praznovanje ob Prešernovem grobu obdržalo skoraj trideset let. Očitno je rokopise izteh prvih let pred smrtjo le odkril med svojimi papirji in jih prepisal na ključ. Na ključku je tudi govor z letnico 2012, ni dokončan, a vidim, da je trideseti govor v Gaju vendarle načrtoval. Za trenutek tišine ob Prešernovem grobu 7. februarja 2012 ga organizatorji Prešernovega praznovanja niso poklicali, verjetno iz razloga, daje bolan. Na internetni strani trma.si sem našla zapisano notico z naslovom Uvod v praznik brez profesorja Franca Drolca. Avtorje zapisal:
»Prešernov gaj je bil prizorišče uvoda v današnje kulturno rajanje. Sodelavec Trme Mirko Kunšič je bil - kot običajno - zraven, bila sta Nastja Bojic in Ajdin Huzejrovic (gimnazijska mlada literata) z recitacijami in APZ France Prešeren je kot vsako leto obudil spomin na pesnika in spomnil na kulturo v nas in okoli nas. Mogoče je bil del tega tudi občulek, da nekdo manjka. Poznavalec Prešerna prof. Franc Drolc je 29-krat recitiral ob Prešernovem grobu v Gaju, tokrat je bila to naloga mladih gimnazijcev pod mentorstvom prof. Tine Lušina. Prav je, da se profesorja spomnimo mi, ker je preprosto preveč let dajal svoj utrip Prešernovemu dogajanju v Kranju. Ampak: časje neusmiljen, ljudje še bolj...«
Svojo zadnjo pesnitev z naslovom Moški ženski sonet je Frane napisal za silvestrovo 2011. Z njegovim dovoljenjem sem pesem vključila v takrat nastajajo-
345
CD
>o
CD
CD
O CL
či motniški občasni k Naš utrip, ki je izšel februarja 2012, za pripis v občasnik mi je poslal tudi teh nekaj stavkov, insicer.
»Novemu lokalnemu listu na pot
Podeželsko društvo - Utrip pod lipo domačo iz Mot-nika se je namenilo izdati svoj list, ki mu gre zaželeti vso srečo. V množici lokalnih listov, ki jih poznamo in ki jih omogoča tehnična možnost tako imenovanega namiznega založništva,je mogoče opaziti, da so zlasti začetne številke zelo kvalitetne, saj s popularizacijo znanstvenih dognanj o področju omogočajo dostop do težko dosegljivih virov, hkrati pa z avtentičnimi pričevanji o ljudeh in dogodkih marsikatero pomembno podrobnost rešujejo pred pozabo. Ob bolj ali manj regularnem izhajanju programska in kvalitetna moč največkrat uplahne, vendar je sleherno voljo po uresničevanju ustvarjalnih prizadevanj v danem okolju treba vsekakor pozdraviti.
Pa srečno na pot!
Frane Drolc«
Frane mi je tekst, priprav l jen za prvo številko tega občasnika, še pregledal in naredil korekture ter tiskano prvo številko še dobil v roke.
Njegova zadnja pesnilev in ti stavki v motniškem občasniku Naš utrip so zadnja objava Franetove zapisa ne be se de.
Ob vsem znanju in izobrazbi mojega brata so značilne njegova skromnost, prijaznost in preprostost. Nikoli se ni nikjer izpostavljal, bil je v celoti predan svoji slovenščini, lektorskemu delu, knjižnici, Prešernu, svojim domačim in rodnemu kraju, bil jeneverjetno družaben, nadvse rad je prepeval, ostal je do konca skromno tih, a vsem na razpolago. Nekoliko škodejevtem, da Mot-nik njegovih sposobnosti in znanja v zadnjih 40 letih ni izkoristil. Poiskali so ga samo gasilci za lektoriranje zbornika ob 100-letnici gasilskega društva Motnik in oglasil a so se samo tri ali štiri dekleta za korekture višješolskih diplom. Iz solznih oči nekaterih Motniča-nov ob predstavitvi knjige v motniški cerkvi septembra 2010 sem lahko razbrala, da mnogi niso vedeli, kdo je bil Frane in s čim se je ukvarjal.
346
Izmed vseh Franetovih pesmi je zame najlepša pesem z naslovom Samotni cvet.
SAMOTNI CVET
Šel sem med skalami, našel sem cvet čudovite lepote, rožo našel sem belo.
Med nežnimi listi sem našel solzo.
Njo in solzo so zavrgli ljudje; vsak,
kdor je šel mino nje, je obrnil korak proti njim,
ki so cvetele na soncu, bohotne in zlate. Šel sem med skalami, našel sem cvet, rožo samotno sem belo!
Vsebina mepresune, kadarkoli jopreberem.Vprvih vrsticah, kjer pravi: »Šel sem med skalami, našel sem cvet čudovite lepote, rožo našel sem belo. Med nežnimi listi sem našel solzo«, in v ce l otni pesmi se skriva vse, kar sem o svojem bratu že vedela in še posebej, kar sem izvedela iz njegove zapuščine, iz njegovih dokumentov, najdenih po njegovi smrti. V tej pesmi je zbrano vse: Franetova mladost, radoživost, njegova občutljiva narava, njegova pozornost do vsega in do vsakogar, njegova skromnost, modrost, preprostost, ves njegov značaj, tudi kakšna solza. Ne nazadnje je tu skrito njegovo celo življenje. Ta pesem in zapuščina mi je odkrila brata skoraj v celoti, odkrila je tudi mnoge vidike njegovega dela in življenja, ki jih doslej nisem poznala.
Po obdukcijskem poročilu je Frane umrl 1. aprila 2012 med 18. in 24. uro zaradi zastoj a srca po dolgoletni astmi. Po prejetem sporočilu v mojih jutranjih mučnih sanjah, da je Frane umrl, sem ga res našla mrtvega v njegovem kranjskem stanovanju. Od njega smo se poslovili na motniškem pokopališču v prelepem sončnem popoldnevu 9. aprila 2012.
Viri
Vse zapisano je povzeto iz bratove zapuščine, najde ne po njegovi smrti, iz njegovih ose bnih do kumen-tov, rokopisov, korespondence in ostale najdene dokumentacije. Veliko tega sem zapisala tudi po spominih o našem odraščanju in življenju v naši družini, še več pa po spominu iz pogovorov, druženja in časa, ki sem ga preživela z bratom. Vse priložene slike so iz bratove zapuščine ali iz družinskega arhiva.
Milena Glušič1 Šaranovičeva 19, Domžale milena.kodra@yahoo.com
Življenjska in poklicna pot violinista in glasbenega pedagoga Maksimilijana Skalarja
Maksimilijan Skalar, rojen 9. februarja 1908 v Ljubljani, umrl pa 17. julija 1997 v Kamniku,je bil priznan violinist, glasbeni pedagog in izdelovalec violin. Igranja na violino seje začel učiti s štirimi leti. Akademijo za glasboje obiskoval v Beogradu. Izobraževanje je nadaljeval v Pragi, od koder seje vrnil v Beograd, kjer si je ustvaril družino. Ob začetku druge svetovne vojne se je z družino preselil v Maribor, nato pa v Salzburg. Po drugi svetovni vojni seje vrnil v Ljubljano, kjer je opravljal različne eminentne službe, med drugim je bil član Slovenske filharmonije. Sledila je selitev v Koper. Leta 1962 je Maksimilijan nastopil službo profesorja violine na Ptuju. Družina Skalar se je ustalila v Kamniku, kjer se je Maksimilijan zaposlil v Glasbeni šoli Kamnik. Tu seje 1971. leta upokojil.
Maksimilijan Skalarje izdal več učbenikov, ki jih je uporabljal pri svoj em pedagoškem delu. Uporabljal je nekatere učne pripomočke, ki so povsem plod njegove iznajdljivosti in znanja. Bil je tudi priznan izdelovalec violin oziroma goslar. Njegov opus obsega 232 violin in 10 violončel. Poleg izdelave novih violin se je mojster lotil tudi restavriranja starejših. Ključne besede: Maksimilijan Skalar, violinist, goslar, pedagog
Maksimilijan Skalar (born 9th February 1908 in Ljubljana, died 17th July 1997 in Kamnik) was a renowned violinist, music pedagogue and a violinmaker. He started learning how to play the violin at the age of four. He attended the Belgrade Music Academy and continued his studies in Prague, from which he returned to Belgrade to settle down with his family. Due to the outbreak of the Second World War, the family first moved to Maribor and then to Salzburg. After the War, he returned to Ljubljana where he held some visible positions. Amongst others, he was a member of the Slovenian Philharmonic Orchestra. However, the family was on the move again; first to Koper, from which they moved to Ptuj, as Maksimilijan earned the position of a violin teacher in 1962. Eventually, the Skalar family took up their permanent residence in Kamnik, because Maksimilijan took a position at a local music school from which he retired in 1971.
Maksimilijan Skalar wrote several student books that he himself used in his pedagogical work. Owing to his creativity and knowledge, he had a number of education tools at his disposal. It needs mentioning that he also earned great praise for being a violinmaker. His opus comprises 232 violins and 10 violoncellos. Besides making new instruments, his mastery also involved restoring old ones.
Key words: Maksimilijan Skalar, violinist, fiddle maker, pedagogue
Univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, bibliotekar-ka, Matična knjižnica Kamnik.
Maksimilijan Skalar (Arhiv družine Skalar)
Življenje
Maksimilijan Skalar je bil vrhunski slovenski violinist, glasbeni pedagog, goslar in restavrator violin. Rodil se je 9. februarj a 1908 v Ljubljani očetu Ivanu in mami Ani kot drugi od treh sinov. Maksimilijanov oče Ivan Skalar, po poklicu mizar, je izhajal iz Šentvida pri Ljubljani. V Munchnu je spoznal Ano Verdorfer, ki je izhajala iz južnotirolskega mesta Merano. Prvi sin se jima je rodil v Munchnu, nato seje mlada družina preseli l a v Ljub Ijano, kjer se je rodil drugi sin Maksimilijan, tretji sin pa v Mariboru. Leta 1912 se je družina preselila v materin rojstni kraj na Južno Tirolsko, kjer so živeli njeni sorodniki. V Meranu, slikovitem mestu z bogato kulturno in umetniško tradicijo, je Maksimilijan preživel mladost. Tam je tudi obiskoval osnovno in meščansko šolo.Vtem obdobju seje seznanil z inštrumentom lutnjo, nato pa se je začel učiti igranja na violino. Že kot mlad violinistje bil obetaven, sajje igral v Meranu, Padovi in Benetkah. Po prvi svetovni vojni sta bila Južna Tirolska in z njim mesto Merano priključena Italiji. Zakonca Skalar sta se zaradi osebnih in političnih razlogov odločila, da jo zapustita. Preselili so se v Beograd, glavno mesto tedanje Jugoslavije. Ker so bili vsi trije sinovi glasbeno nadarjeni, so tam nadaljevali šolanje.
Poklicna in življenjska pot Maksimilijana Skalarja se deli na več obdobij, ki so povezana s krajem njegovega glasbenega izobraževanja, poklicnega udejstvova-nja in goslarjenja. Že takoj leta 1924, ko seje s starši preselil v Beograd, je mladi Maksimilijan začel obiskovati Akademijo za glasbo. Njegov profesor violine je bil Karel Holub. Diplomiral je leta 1928. Glasbeno izobra-
347
1
CD
>o
CD
CD
O CL
348
Maksimilijan Skalar kot violinist na deški šoli (Arhiv družine Skalar)
ževanjeje nadaljeval v Pragi. Sprejetje bil na Mojstrsko šolo državnega konservatorija. Tam ga je poučeval eminenten pedagog in violinist Karel Hoffmann, ki je bil med drugim kar 42 let prvi vio I inist znanega Praškega kvarteta. Študij na konservatoriju je Maksimilijan uspešno zaključil leta 1930. V praškem obdobju je pridobil tudi prvo goslarsko znanje. Istega leIa se je vrnil v Beograd, kjer se je leto kasnej e 1931 zaposlil kot profesor violine na Glasbeni šoli Stankovic. Tu je služboval vse do začetka druge svetovne vojne. Ob rednem delu je intenzivno koncertiral, in sicer samostojno ter kot član beograjske filharmonije in opernega orkestra. Njegovo pedagoško delo seje že na samem začetku izkazalo za zelo kakovostno.
Kakor v poklicnem so se tudi v njegovem zasebnem življenju dogajale nagle spremembe. V tem obdobju je sklenil zakon s Hermino Becker, leta 1934 pa dobil prvega otroka, hčerko Sabino. Ob začetku druge svetovne vojne seje mlada družina Skalar preselila v Maribor. Tu je Maksimilijan jeseni 1941 začel poučevati violino na glasbeni šoli. Februarja naslednje leto seje zakoncema rodila druga hčerka Olga. Zaradi političnih razlogov je bil Maksimilijan premeščen vSalzburg, kamor se je družina preselila aprila 1942. Tam jeslužbo-val kot učitelj violine na salzburškem učiteljišču. Svoje glasbeno znanje pa je nadgrajeval pri profesorju The-odorju Mullerju ter priznanem profesorju Mozarteuma Walterju Doellu. V tem obdobju je več časa namenil izdelovanju violin, kar je bil poleg službe pomemben vir
dohodkov. Takoj po drugi svetovni vojni se je s hčerko Sabino vrnil v Slovenijo. Nastanil se je v Ljubljani pri družini prijatelja, violinista in goslarja Avgusta Ivanči-ča. Z njim se je spoznal v beograjskem obdobju. Ves čas sta družini ostali v prijateljskih odnosih, čeprav je Avgust nekaj mesecev pred Skalarjevim prihodom v Ljubljano umrl. Od leta 1945 do 1954 je bil violinist v orkestru Radia Ljubljana. Poučeval je v Glasbeni matici, na Srednji glasbeni šoli in Glasbeni šoli Vič. Bil je tudi član Slovenske filharmonije.
»Presenetil nas je violinski oddelek Glasbene šole Ljubljana - Vič, kar moram še posebej poudariti. Zasluga gre predvsem vodji tega oddelka, skromnemu, naši javnosti manj znanemu, toda violinskemu pedagogu izrednih kvalitet - prof. Maksimilijanu Skalarju.«2 (Pahor 1952)
V obdobju delovanja v Ljubljani se je Maksimilijan Ska I ar poročil s Filomeno Kramberger, po rodu iz zdravniške družine iz Lenarta v Slovenskih goricah. Filomena je bila učiteljica razrednega pouka in violine. Leta 1954 se jima je rodila hči Darka, najmlajša Monika pa se je rodila v Kopru leta 1958. Zaradi obljubljenih boljših delovnih razmer, dohodkov in stanovanja seje Skalar odzval povabilu ravnatelja koprske glasbene šole Vladimirja Lovca in se z družino preselil v Koper. Tam se je 1. septembra 1955 zaposlil kot profesor violine na Glasbeni šoli Koper. Istočasno je poučeval na Glasbeni šoli Izola in Piran. Opravljal je tudi funkcijo inšpektorja za violino na primorskih glasbenih šolah. Vendar pa prvotne obljube vodstva šole o boljših stanovanjskih razmerah, dohodkih ter poučevanju na šoli, ki naj bi napredovala v srednjo šolo, niso bile izpolnjene. Vse to je vplivalo na odločitev, da je Skalar sprejel vabilo s Ptuja, kamor se je preselil z družino.
»V sedmih letih je kot eminentni violinski pedagog opravil ogromno delo. Dolgoletne izkušnje, svežipeda-goški prijemi in samoiniciativnost, vse to se je odražalo v uspehih, ki so jih dosegali njegovi učenci.« (Lovec 1962)
Tako je 1. septembra 1962 Maksimilijan Skalar nastopil službo profesorja violine na Ptuju. Hkrati je v letih od 1962 do 1968 honorarno poučeval tu di v Mariboru in na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. V letih delovanja na Ptuju si je pridobil izredno spoštovanje med domačini, kot profesor pa je postajal vedno bolj cenjen. Zasluženje za oživitev komornega in orkestralnega muziciranja. Na Ptuju je v samozaložbi izšel učbenik za začetnike Violinska šola I in II, ki se še danes uporablja pri poučevanju violine. Na Ptuju je ustanovil in vodil šolski godalni orkester, s svojimi učenci pa je sodeloval na radijskih in televizijskih snemanjih. Hkrati je začel poučevati violino tudi na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani.
Sledila je selitev bližje Ljubljani. Družina je dobila stanovanjev Kamniku, kjerseje leta 1969 zaposlil na Glasbeni šoli Kamnik. Tu seje dve leti kasneje, 1971. leta, upokojil. Tudi po uradni upokojitvi je ostal aktiven na področju pedagoškega de I a. Med letoma 1971 in 1978 je honorarno poučeval na Glasbeni matici v Tr-
2 Citat (in vsi naslednji v poševni obliki) je dobesedni navedek iz časopisnega članka, ki ga v obliki izrezka hrani družina Skalar v hemeroteki zasebnega arhiva. Naredili smo vse, da bi našli natančen vir.
Maksimilijan Skalar pri izdelavi violin v Beogradu (Arhiv družine Skalar)
Družina Skalar na Ptuju (Arhiv družine Skalar)
stu in na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. V tem obdobju se je aktivno posvetil izdelovanju violin. Umrl je 17. julija 1997 v Kamniku.
Pedagoško delo Maksimilijana Skalarja
Maksimilijan Skalarje izdal več učbenikov, ki jih je uporabljal pri svojem pedagoškem delu: Lahke skladbe za viorino in klavir (1952), Izbor lahkih etud za violino (1952), Violinska šola I (1967), Violinska šola II (1967) ter Štirideset lahkih etud (1967). Učbenika Violinska šola I in II sta od leta 1968 sestavni del učnega načrta za violino.
»'Izbor lahkih etud' za violino, urejen po prof. Skalarju, zaremajo vse tehnične probleme desne in leve roke na nižji stopnji. Ritmično in melodično razgibane v raznih tonovskih načinih, nudijo prekoristno snov za študij na nižji stopnji in jih morem z veserjem vsakomur priporočati.«(Pfeifer 1952)
Pri pedagoškem de l u je uporab Ijal učne pripomočke, ki so plod njegove iznajdljivosti in znanja: lokovod - naprava za pravilno vodenje loka učencev začetnikov, pikice na ubiralki za čisto intonacijo pri začetnikih, tapecirani podbradniki in domiselni mostički. Za najmanjše učence je izdelal violino, ki je bila manjša od četrti nke.
Iz vseh obdobij in kraj ev njegovega pedagoškega de I a so izšli znani in kakovostni glasbeniki, ki so delovali in še delujejo v Sloveniji ter v tujini. Iz njegovega
začetnega pedagoškega obdobj a v Beogradu so izšli: Djurdica Lazic Jovanovič, ki je igrala v Orkestru Filharmonije in opere Beograd, Milan Vlajin, profesor na Glasbeni šoli Stankovic, Aleksander Pavlovič, profesor na Muzički akademiji Beograd, Franc Fot, ki je igral v salzburškem orkestru. Učenci iz ljubljanskega obdobja (1945-1954) so: Rok Klopčič, pokojni profesor na Akademiji za glasbo, Marjeta Gajeta Bole - Simfonični orkester RTV Slovenija, Majda Zupančič Korban, Borut Rode - Slovenska filharmonija, Dušan Lipovšek, Marija Percl - Operni orkester Ljubljana, Marjetka Korošec, Breda Koch, Emil Carli, Sabina Skalar, Olga Ska l ar. Iz zadnjega obdobja njegovega poučevanja v Kamniku (1969-1971) in na Glasbeni matici v Trstu (1971-1978) so naslednji znani učenci: Janez Klob-čar, Emil Spruk, Dunja Spruk, Sandra Pertot, Jagoda Kjuder, Vita Gregorc idr.
»Maksimilijan Skalar spada med tiste neutrudne pedagoge violinske igre, ki so s pravilnim čutom mobilizirali mlade talente po vsej Sloveniji in tako bistveno pripomogli k ugledu in številčnosti našega mladega, a uglednega violinskega razreda.« (Šivic 1968)
Pomemben izdelovalec violin - goslar
Maksimilijan Skalarje bil priznan izdelovalec violin oziroma goslar. S to dej avnostjo se je srečal v času študij a v Pragi, ko je zaradi vzdrževanja svoje violine zahajal k enemu tamkajšnjih goslarjev. Umetnostna
349
CD
>o
CD
CD
O CL
Maksimilijan Skalar s svojimi violinami (Arhiv družine Skalar)
350
obrt ga je navdušil a, zato se je vpisal na seminar pri Karlu Pariku, Čehu z Dunaja. Parik je bil odličen violinist in goslar, ki se je med drugim izpopolnjeval pri slovenskem goslarju Ivanu Karlu Sancinu iz Škednja pri Trstu. Skalar se je z izdelovanjem violin intenzivno ukvarjal v času službovanja v Salzburgu. Tam je svoje violine uspešno prodajal. Izredno kvaliteto sta njegovim violinam pripisovala tudi tamkajšnja profesorja Walter Doell in Theodor Müller. Po izkušnjah prvega, koncertnega mojstra iz Dresdna, ki je igral na Ska-larjevo violino, naj bi imel »/../ inštrument kvalitete, ustrezne najvišjim zahtevam, ter sočen, izenačen in plemenit ton«. (Koter 1998: 24) H kvaliteti violin je pripomoglo dejstvo, da je bil izdelovalec tudi sam talentiran violinist. Po drugi svetovni vojni je Skalar nekaj časa prebival pri družini pokojnega goslarja Avgusta Ivančiča v Ljub ljani, kjer je po l eg poučevanja violine tudi izdeloval. Z goslarjenjem seje ukvarjal tudi v obdobju službovanja na Ptuju. Tam je prvikrat uvedel didaktične pripomočke za violiniste začetnike. Z obrtjo je nadaljeval v Kamniku, kjer je opravljal svojo zadnjo službo pred upokojitvijo.
»Prof. Skalar torej v sebi združuje dve sposobnosti: dva talenta, namreč talent odličnega violinskega pedagoga ter talent odličnega izdelovalca violin, kar je menda v svetu izredno redek primer.« (Hasl 1968)
Maksimilijan Skalar se je goslarjenju povsem posvetil v zadnjem obdobj u življenja, po upokojitvi. Violine je izdeloval na Krasu, v hiši v Štanjelu, saj je bilo tamkajšnje podnebje zelo ugodno za goslarjenje. Nazadnje je goslaril v delavnici v Kamniku. Njegov opus obsega 232 violin in 10 violončel. Godala so opremlje-
na z lističi, na katerih so napisani kraj i izdelave: Beograd, Ljubljana, Koper, Ptuj, Štanjel in Kamnik. Skalar je znanje izdelovanja violin ves čas izpopolnjeval. Za plemenitejši zvok seje trudil z vedno boljšimi postopki izde l ave. Večino sestavnih delov violine je izdelal sam, kar je redkost med goslarji. Sam je izdelal vijake, sedelca, strunek, ubiralko, podbradek, kobilice in lok. Posebno pozornost je namenjal recepturi laka. Pri pripravi laka mu je pomagala žena Filomena. Večina violin je svellejše, rumenkaste barve, nekatere med njimi so nekoliko temnejše, rdečkaste. Pri pripravi lesa za izdelavo violin mu je pomagal strokovnjak z lesnega področja. Skrbno izbran les za violine se je sušil več let. Izdelava ene violine je trajala približno eno lelo. Inštrument se je izdeloval po fazah, zato je imel vdelu vedno več violin hkrati. Skalarje violine izdeloval ljubiteljsko. Njihova izdelava navadno ni potekala po naročilu. Na njegove inštrumente so igrali in igrajo priznani umetniki. Diploma iz Cremone v Italiji lela 1976, diploma iz poljskega Poznanja leta 1977 ter diploma in častna medalja leta 1979 ponovno v Cremoni govorijo o kvaliteti njegovih violin.
Poleg izdelave novih violin se je mojster lotil tudi restavriranja starejših. Nedvomno je najbolj odmevno njegovo restavriranje Tartinijeve violine iz Pirana. V času druge svetovne vojne so jo Italijani vzidali v stopnišče občinske palače, kjer je v vlažnem prostoru razpadla na 36 kosov. V takšnem stanju jo je dobil piranski muzej, kije k restavriranju povabil Maksimilijana Skalarja. Zahtevno restavriranje mu je vzelo več kot mesec dni, nakar je violina zopet dobila svoj prvotni zven. Violina je razstavljena v Tartinijevi hiši v Piranu.
Goslarska delavnica v Štanjelu (Arhiv družine Skalar)
\
Listek s signaturo kraja izdelave violin (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož)
T

i-'A
»Violina je že utrpela občutno škodo, saj je razpadla na nič manj kot 36 kosov. Kajpak so jo takoj restavrira-li. Prof. Maksimilijan Skalar jo je obnovil, njegova hčerka pa je kmalu nato zvabila iz nje na koncertu prelepe glasove.« (Tartinijeve gosli pod stopnicami, 1956)
»Končno smo zaupali obnovo Tartinijeve violine prof. Maksimilijanu Skalarju s koprske glasbene šole. Tov. Skalar je sam violinist in strokovnjak za popravila.« (Pahor 1956)
Družina Skalar je leta 1998 Pokrajinskemu muzeju Ptuj darovala predmete iz zapuščine pokojnega Maksimilijana. V ptujskem muzeju je v sklopu obsežne zbirke glasbil na ogled goslarska delavnica, ki je rekonstrukcija delovne sobe iz Kamnika. Violina, ki je zapuščina Skalarjeve družine Pokrajinskemu muzeju Ptuj, je bila izdelana v času njegovega službovanja na Ptuju.
Lakiranje violin (Arhiv družine Skalar)
351
CD
>o
CD
CD
O CL
Lokovod - izum mojstra Skalarja (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož)
352
Ljubezen do glasbe v naslednje generacije
Družina Skalarje glasbeno nadarjena, njihova ljubezen do glasbe se prenaša že v četrto generacijo. Maksimilijan Skalar je svojo ljubezen do glasbe prenesel na vse svoj e hčere. Kot človek je bil skromen, a kot učitelj violine velik ter cenjen strokovnjak in svetovljan.
»Da so vse štiri sestre priznane glasbenice je predvsem zasluga očeta, kije 40 let poučeval violino in igral v orkestru, hkrati pa se je ukvarjal z gradnjo violin. Svojim hčerkam je bil prvi učitelj.« (Delo 1989)
Sabina Skalar, rojena 1934 v Beogradu, deluje kot violinistka, koncertna mojstrica New York City Ballet Orchestra. Olga Skalar Littmann, rojena 1942 v Mariboru, je bila dolga leta koncertna mojstrica Beethoven Orchestra v Bonnu. Tretja hči Darka Ska l ar, roj ena 1954 v Ljubljani, je ravnateljica Glasbene šole v Kamniku in profesorica violončela. Najmlajša Monika Skalar, rojena 1958v Kopru,je bila dolgoletna koncertna mojstrica orkestra RTV Slovenija, sedaj pa je profesorica violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po poti znanega glasbenika stopajo tudi njegovi vnuki in pravnuki. Barbara Littmann, hči Olge Skalar Littmann, je profesorica violine v Nemčiji. Anja Skalar Blažič, hči Darke Skalar, rojena 1977 v Ljubljani, je profesorica violine na Glasbeni šoli v Ljubljani. Simon Skalar, sin Darke Skalar, rojen 1982 v Ljubljani, je glasbeni pedagog in pianist, ukvarja se s kompozicijo. Najmlajši med glasbeniki, Tim Skalar Demšar, sin Monike Skalar, rojen 1995, obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, predmeta violina in klavir.
Viri in literatura
Darja KOREZ KORENČAN, 2003: Maksimilijan Skalar. Slovenskiglasbilarski mojstri: čarodeji vesoljne govorice. Ljubljana: Forma 7. 47. Darja KOTER, 1998: Pedagog in goslar Maksimilijan Skalar. Glasba v šoli: revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovstvo, let. 4, št. 3-4. 23-26.
Maksimilijan Skalar: goslar (zloženka), 1998. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož.
Darka SKALAR, pisni in ustni viri, november 2010, december 2013.
Rekonstrukcija Skalarjeve goslarske delavnice (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož)
Izseki časopisnih člankov:
Delo, 9. 2.1989. (Arhiv družine Skalar)
Drago HASL, 9. 2. 1968: Večer. (Arhiv družine Skalar)
Vladimir LOVEC, 1. 8. 1962. (Arhiv družine Skalar)
Karel PAHOR: Zaključni nastop učencev Glasbene šole Ljubljana - Vič. Delo,
26. 6. 1952. (Arhiv družine Skalar)
Miroslav PAHOR, 1956. (Arhiv družine Skalar)
Leon PFEIFER, 8.12.1952. (Arhiv družine Skalar)
Pavel ŠIVIC, 1968. Grlica. (Arhiv družine Skalar)
Tartinijeve gosli pod stopnicami, 1956. (Arhiv družine Skalar)
Originali fotografij so last družine Skalar.
Uporabljene preslikave fotografij so del fonda fototeke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.
Marko Kumer1
Poreber 1 a, Kamnik
marko.kumer@guest.arnes.si
Bojan Kraut - ikona slovenskega strojništva
Ob 60-letnici Krautovega Strojniškega priročnika
S prispevkom želimo opozoriti na še enega pomembnega moža, ki se je rodil in odraščal v Kamniku. Boj an Kraut je bil brez dvoma eden najbolj kompetentnih strokovnjakov na področju strojništva na Slovenskem, saj je glede na življenjske izkušnje in kariero uspešno sintetiziral probleme in izzive strojniške teorije in prakse. Njegov življenjski projekt je bil Strojniškipriroč-nik (Krautov strojniški priročnik) - delo, kije še v času njegovega življenja doživelo devet izdaj, njegova naklada pa sega skoraj do osupljivih 300.000 izvodov. Leta 1955 je zasnoval strokovno revijo Strojniški vestnik in jo nato urejal vse do leta 1985. Bojan Kraut je zelo cenil lepo slovensko besedo in je bil vselej pripravljen razpravljati o jeziku, predvsem o rabi strokovnih izrazov oziroma tehniških besed.
Ključne besede: Bojan Kraut, Krautov strojniški priročnik, Strojniški vestnik, strokovno izrazje
The submission aims to spotlight another important man who was born and spent his youth in Kamnik. Bojan Kraut was doubtlessly one of the greatest proficients in the field of technical engineering, as his life experiences and career allowed him to have successfully combined both theoretical and practical knowledge to solve the many technical challenges that arose. His lifelong project was The Engineering Manual (Kraut's Engineering Manual), which in his time saw the publication of nine editions and reached a breath-taking circulation of 300,000 copies. In 1955, Kraut set up Journal of Technical Engineering, where he worked as an editor until 1985. Being a great admirer of Slovene, he was always prepared to discuss the issues of language, particularly technical terminology and its use. Key words: Bojan Kraut, Kraut's Engineering Manual, Journal of Technical Engineering, terminology
Za Bojana Krauta so prav gotovo slišali vsi, ki so kdaj v življenju segli po njegovem priljubljenem Strojniškem priročniku, toda tudi marsikateri Kamničan ne ve, da je njihov rojak.
Bojan Kraut je bil rojen 12. aprila 1908 v Kamniku staršema materi Mariji Grašek, por. Kraut, in znamenitemu odvetniku dr. Alojziju Krautu, leta 1905 izvoljenemu kamniškemu županu. Bojan je imel sestri Nado in Vero ter brata Vladimirja in Igorja. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem mestu, maturiral pa je leta 1926 na realki v Ljubljani. Sprva se je nameraval posvetiti letalstvu in je po končani ljubljanski realki celo odpotoval v Pariz in si nabiral informacij. Žal mu finančna sredstva tega študija niso dopustila. Reminiscenca na to obdobj e se je v poznejših letih kazala v izrazito naklonjenem odnosu do glasbe, zlasti do vodilnih predstavnic francoskega šansona Edith Piaf in Mireille
1 Muzejski dokumentalist in glasbeni redaktor, Medobčinski muzej Kamnik.
Portret Bojana Krauta, okoli leta 1934
Bojan Kraut med služenjem v vojni mornarici v Divuljah pri Splitu
353
CD
>o
CD
CD
O CL
Družina Kraut - od leve proti desni: soproga Anica, sin Vladimir, hči Anja in Bojan, okoli leta 1948
354
Mathieu. Svoje sanje o letenju je nekoliko kompenziral na služenju vojaščine v Divuljah pri Splitu, kjer so ga dodelili inženirski četi hidroaviatikov.
Namesto letalstvu seje Bojan Kraut posvetil strojništvu. Vpisal seje na študij strojništva na Tehniški fakulteti Zagrebškega vseučilišča. Leta 1932je diplomiral in postal strojni inženir. Prvi profesionalni izziv mu je bilo delovno mesto v Pomorskem arzenalu v obmorskem mestu Tivat v Boki Kotorski. Od leta 1935 je bil konstruktor v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, obenem je svoj pedagoški poklic udejanil kot asistent na takratnem Zavodu za strojništvo Tehniške fakultete v Ljubljani.
Bojan Kraut se je že 26. julija leta 1934 poročil z Anico Kumer, v trdnem in harmoničnem zakonu sta bila vse do njegove smrti - 22. avgusta leta 1991 - torej celih 57 let. Soproga je umrla leta 2005 v častitljivi starosti 96 let. Leta 1937 se jima je rodila hči Anja, ki mu je bil a po končanem šolanju v trdno oporo - najprej kot korektorica in pozneje lektorica strokovnih publikacij, ki jih je pripravljal ali urejal, in leta 1944 sin Vladimir, ki se je posvetil medicini in postal ugleden zdravnik - specialist pulmolog. Bojan Krautje bil izrazito družinski človek, ideal in najvišja vrednota mu je bila patriarhalna družina oziroma harmonično družinsko sobi vanje.
Leta 1937 je postal pooblaščeni inženir. Ker pa v domačih krajih zanj ni bilo ustreznega strokovnega poklicnega izziva, seje odpravil vSlavonski Brod vTovar-no vagonov, mostov in lokomotiv. Zaradi izjemne spo-
sobnosti in iznajdljivosti so ga delodajalci hitro opazili in ga povišali v obratnega inženirja in vodjo orodjarne. Med vojno vihro je bila tovarna porušena. Druga svetovna vojna je Krautovo družino dosegla v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. Med bombardiranji seje družina umaknila v zaledje - v vas Trnjanski Kuti, ki pa je bila proti vsem pričakovanjem prav tako bombardirana. Krautovi so srečno preživeli, kot zanimivost pa omenimo, da je takrat izgubil življenje znani slovenski pisatelj Josip Vandot, znan predvsem kot avtor priljubljenega Kekca.
Po končani drugi vojni so inženirju Krautu zaupali mesto šefa obnove tovarne, tako je še celo turbulentno leto 1945 z družino ostal v Slavonskem Brodu in vzpostavil proizvodnjo v tovarni. Po vrnitvi v Ljubljano so ga zaradi njegovih strokovnih kompetenc vključili v postavljanje temeljev novi strojni industriji. V lelih 1946 in 1947 je vodil demontažo obdelovalnih strojev dveh tovarn v Nemčiji - Schiess-Reisholz in Haniel & Luegg v Dusseldorfu. Stroje so nam zavezniške sile dodelile na račun reparacij - vojnih odškodnin. Da bi imel večjo avtoriteto pri tem nenazadnje občutljivem prevzemu, so ga začasno povišali in tudi uniformirali v majorja jugoslovanske vojske. Njegova naslednja naloga je bi l o vodenje in organiziranje gradnje Tovarne avtomobilov in motorjev TAM v Mariboru in končno je v Ljubljani postal tehnični direktor t. i. Titovih zavodov Litostroj. V teh turbulentnih in zelo občutljivih časih je bila to izjemno delikatna in odgovorna naloga, saj je vsak polomljen vijak tedanji nezaupljivi socialistični
Častnik Bojan Kraut (vsredini) s sodelavcema v eni od tovarn v Dusseldorfu pred vodenjem demontaže strojev, leta 1946/47
CD
>o
CD
CD
O CL
oblasti in inteligenci nenaklonjeni vodstveni strukturi lahko pomenil znak sabotaže. Bojana Krauta nikoli niso uspe I i včlaniti v partijo, kljub mnogim poizkusom, bil pa je strokovnjak, na katerega so se lahko zanesli. Bojana Krauta so po drugi svetovni vojni med prvimi imenovali za profesorja na takratni Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Na njej je predaval predmete Tehnologija kovin, Tirnična vozila in Termotehnika. Zaradi njegovega zavzetega dela in prirojenega smisla za odlično organizacijo dela so mu pogosto zaupali tudi odgovorne fakultetne funkcije, ki niso prinašale časti, pač pa precej dodatnega dela. Tako je bil profesor Kraut v letih 1952-1954 in 1960-1962 prodekan, v letih 1965-1967 predsednik fakultetnega sveIa ter tudi ravnatelj Inštituta za strojništvo v letih 19611971. Strojni fakulteti je bil potem predan z dušo in srcem: za njo je pri pravil so do ben učni načrt, ki je bil prilagojen potrebam razvijajoče se industrije. Njegova nič manj pomembna zasluga pa je bila gradnja novega fakultetnega poslopja - v njem še danes študirajo bodoči strojni inženirji, zdaj po novem, bolonjskem sistemu. Že v letih 1965-1967 je v dnevniku Delo obj avil več člankov: opozarjal je na prostorsko stisko strojniškega izobraževanja. Z njimi je vzbudil tudi pozornost tedanjega republiškega izvršnega sveta (danes bi rekli vlade), ki je leta 1968 pričel z gradnjo in tri leta pozneje dokončal novo poslopje strojne fakultete. V članku 30 let visokošolskega študija strojništva pri nas, prvič objavljenem v jubilejni številki Strojniškega vestnika iz leta 1975, je prof. Kraut naštel nekaj najvidnejših
Tehnični direktor Titovih zavodov Litostroj, okoli leta 1950
dosežkov sodelavcev strojne fakultete pri plodnem sodelovanju z gospodarstvom - za več kot polovico projektov je bil zaslužen prav on sam.
O strojnišIvu je razglabljal poglobljeno in vsebinsko, brez odvečnih samoupravnih puhlic, ki so bile davek takratnemu času. Njegovi teoretični razmisleki so koreninili v polstoletni praksi v strojništvu, strojni industriji in študiju strojništva. Imel je trdno izobliko-
355
CD
>o
CD
CD
O CL
356
vana mnenja, stališča in prepričanja, ki pa jih je bil, za razliko od povprečnega slovenskega intelektualca, vedno pripravljen povedati, argumentirano zagovarjati in celo poslušati p roti argumente oponentov. Bilje razgledan, preudaren, natančen in točen, vsakomur odprt in dostopen, človeško razumevajoč, okrog sebe je znal zbrati primeren krog sodelavcev in ustvarjati ozračje za nemoteno ustvarjalno delo.
Strojniški priročnik
Strojniški priročnik je zanesljivo največkrat uporabljena knjiga med strojniki, pa tudi med strokovnjaki sorodnih strok. Profesorju Krautu seje ideja za zasnovo take knjižice porodila že kmalu po dokončanem študiju strojništva v Zagrebu. Delal je namreč v različnih strojnih podjetjih in bi tak priročnik še kako potreboval. Tako on sam kot drugi strojniki, tehniki, študentje, mojstri, inženirji in sorodni strokovni profili so si lahko pomagali le s tujimi, takrat zelo težko dostopnimi viri. Govorimo seveda o obdobju, ki sega daleč nazaj pred uvedbo svetovnega spleta in instantne dostopnosti vsega. Takrat je bilo znanje tujih jezikov zelo šibko, dostopnost strokovne literature zelo omejena in cenovno nedostopna in pretok informacij hudo počasen. Kraut je izhajal iz prakse, ki mu je sama porajala probleme in potrebe po na enem mestu zbranem priročnem gradivu. Zamislil si je pregledno urejeno knjigo, v kateri bi lahko tudi sam našel vse, kar bi utegnil rabiti pri svojem vsakdanjem strokovnem delu.
Prva zasnova je nastala med službovanjem v Litostroju. Profesor Kraut je že leta 1953 pripravil prvo skupino 96 listov litostrojskih standardov, ki so jih hvaležno povzele tudi druge tovarne, šole in strokovne organizacije. Dve leti pozneje se jim je pridružila še druga skupina - 56 listov. Tu je že zasnova bodočega strojniškega priročnika.
Profesor Kraut je bil sistematičen človek in prav tako sistematično je že od nekdaj zbiral najrazličnejšo literaturo s svojega in sorodnih področij. V njegovi zapuščini je ostala prava skladovnica različnih listkov, zapiskov, beležnic, notic in podobnega materiala, ki se mu je nakopičil a med dolgo let nim de lom. Pr vič je Strojniški priročnik vslovenščini na 288-ih straneh izšel leta 1954 v kar 10.000 izvodih. V uvodu je prof. Kraut zapisal: »Da bi bil to res priročnik, ki je vedno in povsod lahko na razpolago,je bila izbrana zanj žepna oblika. Ta je seveda omejila velikost in število strani, s tem pa tudi obseg vsebine priročnika. Zato vanj pač ni moglo priti vse, kar bi morda želel vsak posameznik. Pri izbiri tvarine sem se oziral predvsem na vse ono, kar lahko dnevno potrebuje strojni inženir, tehnik ali mojster, pa tudi študent ali dijak strojnik. Izbira tvarine za tako različne stopnje znanja pač ni lahka. Želel sem se približati čimbolj neki vsem koristni in sprejemljivi srednji meri. Zato bo nekomu tega ali onega preveč, drugemu pa premalo, za nekoga bo to ali ono podano pretežko, za drugega zopet preenostavno.
Glavno jedro tega priročnika je pač številčni material, enako potreben za vse stopnje znanja, za šolo in za prakso. Ostala tvarina je skrčena na najnujnejše. Večjo pozornost sem posvetil domačim kovinskim material om, ki so na splošno vse premalo poznani. Po-
Bojan Kraut - karikatura, verjetno leta 1957
sebno pozornost sem posvetil tudi razvoju nauka o merah in nekaterim njegovim novostim, ki se znatno tičejo tudi strojništva, pa so pri nas med strojniki na splošno še skoraj nepoznane.«2
Kljub relativno visoki nakladi je bil priročnik že prvo leto razprodan! V času Krautovega življenja je skupaj izšlo devet izdaj v slovenskem in prav to l iko v t. i. srbohrvaškem jeziku. Skupna naklada pa je dosegla osupljivo število 271.000 izvodov, ki so s knjigarniških polic izginjali kot sveže žemljice. Ker je bil priročnik prava uspešnica, so ga kmalu prevedli in ponatiskovali za uporabo na celotnem ozemlju nekdanje skupne domovine. Tudi obseg priročnika je z začetnih 288 strani narasel do osupljivih 685 v zadnji izdaji, ki je izšla še v času življenja avtorja. Profesor Kraut je priročnik nenehno dopolnjeval, popravljal in izboljševal. Ko je bila v takratni Jugoslaviji uzakonjena obvezna uporaba merskega sistema SI, si je profesor Kraut lahko samo še zadovo fno prikimal, saj je bil njegov priročnik že kar dve desetletji prej usklajen z obveznimi standardi. Za njegovo pripravo je pred prvim izidom porabil skoraj ves prosti čas - ne le popoldneve in vikende, tudi počitniški čas. Krautovo poglobljeno razumevanje strojništva in potreb strokovnjakov je tudi inženirje sorodnih ved navdušilo in so ga z odobravanjem uvrstili na najbolj dosegljivo polico svoje priročne knjižnice. Po smrti profesorja Krauta leta 1991 (od 1993 naprej) je priročnik izhajal z naslovom Krautov strojniškipriroč-nik. Le delno spremenjene izdaje sta pripravila profesorja Jože Puhar in Jože Stropnik. Profesor Kraut je, kar pa je manj znano in pogosto spregledano, uredil
2 Bojan Kraut: Uvodna beseda. V: Žepni strojniški priročnik, Založba Litostroj Ljubljana 1954, str. 2.
Podelitev častnega doktorata na Univerzi v Mariboru, leta 1984
in pripravil za tisk tudi Livarski priročnik, ki ga je leta 1960 izdalo Društvo livarjev Slovenije.
Revija Strojniški vestnik
Profesor Bojan Kraut je leta 1955 v okviru Društva strojnih inženirjev in tehnikov zasnoval strokovno revijo Strojniški vestnik in jo nato vse do lela 1985 -torej ce l ih trideset let - urej al ter ji posvetil ogromno svojega časa in energije. Tako je njegovo ime postalo neločljivo povezano ne samo z legendarnim priročnikom, ampak tudi s Strojniškim vestnikom. Revija je bi la upoštevana in je ime la velik ugled tudi v svetovnem merilu oziroma v mednarodni strojniški javnosti. Dolgoletna korektorica revije in nato tudi lektorica je bila njegova hči Anja, ki je študirala slovenski jezik. Z delom pri očetovih projektih je začela že zelo zgodaj -kot srednješolka. Tako jo je avtor karikature Božo Kos3 upodobil podloženo s kupčkom knjig. Po dolgih letih nenehnega izpopolnjevanja v strojniški terminologiji je postala prava strokovnjakinja, ki je nevsiljivo lahko svetovala avtorjem pri ustreznejši izbiri izrazov. Bojan Kraut je bil v letih 1956-1973 tudi strokovni urednik za strojništvo pri Tehnični enciklopediji Leksikograf-skega zavoda v Zagrebu.
Karikaturo hrani Anja Baras in jo že vsa leta pripisujejo Božu Kosu. Ko sem jo pokazal njegovemu sinu Mihu Kosu, je menil, da bi slogovno lahko bila očetovo delo, a da ne pomni, da bi se podpisoval z Bob. Pri objavi v Strojniškem vestniku in pri reprodukciji na spominski znamki ob stoletnici rojstva Bojana Krauta avtorja karikature niso navedli.
Bojan Kraut in njegova skrb za slovenski jezik
Bojan Kraut je zelo cenil lepo slovensko besedo in je bil vselej pripravljen razpravljati o jeziku, predvsem o rabi strokovnih izrazov oziroma tehniških besed. Zavzeto je zagovarjal, da je slovenski jezik izraz strokovne zavesti oziroma nacionalne samozavesti in ustvarjalne izvirnosti. Menil je, da strokovnjak, ki uporablja domače izraze s primernim znanjem in zavestjo, ne bo povzemal tujega miselnega in izraznega sveta s prepričanjem, da je slovenščina preveč toga indani sposobna slediti hitremu razvoju strok. Za strokovno novost bo namreč znal najti ali narediti izviren slovenski izraz. Res je, da zaostaja, kdor nima vedenja o znanstvenih novostih in odkritjih na drugih jezikovnih območjih. Toda nič manj ne zaostaja izobraženec, ki ne zna ali noče novih dognanj imenovati po slovensko. Že njegov Strojniški priročnik je standard za osnovno strojniško izrazje, saj je v njem zaobseženo celotno besedišče stroke. Tudi v strokovni reviji Strojniški vestnik je imel jezikovno rubriko, v kateri je razpravljal o primernosti posameznih strokovnih izrazov. Profesor Kraut je bil vrsto let tudi dejaven član tehniške sekcije Terminološke komisije pri Inštitutu za slovenski jezik Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bojan Kraut je pazljivo spremljal razvoj in rabo slovenskega jezika in celo aktivno posegal v problematiko z javnimi opozorili. Profesor Janez Gradišnik se takole spominja njunega dopisovanja o rabi podrednih vezni kov: »Srečala sva se na jezikovnem področju, pri skrbi za našo materinščino, kije meni nadvse pomembna, a je bila pomembna tudi prof. Krautu. Imel je namreč zelo iztanjšan čut za pravilnost
357
3
CD
>o
CD
CD
O CL
358
in izvirnost našega jezikovnega izražanja. Tako je večkrat opozoril na kake posebnosti in zakonitosti, ki jih tudi gojitelji jezika niso poznali ali pa so jih pozabili. Tu je njegov poglavitni prispevek današnji slovenščini pač to, da je (najbrž kot prvi) opozoril, da podrednih veznikov kakor, kot in ko ne moremo uporabljati brez razločka. Različnosti te rabe naše slovnice niso opazile, tudi novejše ne, ena ali druga se je temu dejstvu le približal a. Prof. Kraut pa je po svojem jezikovnem čutu, ki mu ga je potrdilo prebiranje (dobrih) starejših slovenskih leposlovnih del, prišel do prepričanja, da moramo ločiti kakor in ko, ki sta res primerjalna veznika, od veznika kot, ki nam pomaga pri izražanju lastnosti, posebnosti, jaz bi dodal še identičnosti.«4 Bojan Kraut je na ta problem opozoril Janeza Gradišnika, takratnega avtorja jezikovnih člankov v reviji TT - Tedenska tribuna že leta 1972. Pet let pozneje je skušal o potrebi razločevanja prepričati tudi Janka Modra, avtorja jezikovnega kotička v reviji Nedeljski dnevnik, in končno še člane Jezikovnega razsodišča. Ne Gradišnika in ne Modra mu takrat ni uspelo prepričati. Šele pozneje -po smrti prof. Krauta - je Janez Gradišnik v članku v reviji Srce in oko pritrdil Krautovim razmišljanjem.
Bojana Krauta se spominjamo kot nacionalno ozaveščenega človeka z velikim kulturnim obzorjem - desetletja sta imela s soprogo abonma v ljubljanski Drami in ope ti, sprem tal je vse pomembnejše kulturne dogodke, kupil skoraj vse nove slovenske knjige, prijateljeval z Miho Malešem, Petrom Černetom in drugimi.
Bojan Kraut je bil doce l a predan svoj emu delu, bil je tudi izj emno discipliniran človek: do potankosti si je izde l al urnik in se ga tudi dosledno držal. Njegov sin Vladimir, priljubljen ljubljanski pulmolog,je lucidno ugotovil, da je bilo očetovo primarno življenjsko okolje pisalna miza, ki si jo je bil zmožen organizirati povsod, kjer je le bil na voljo kvadraten meter prostora: vsluž-bi, doma v kabinet u, v vrtni uti na kamniški pristavi ali na letovanju na morj u. Strokovno delo in nenehno izboljševanje Strojniškega priročnika sta mu bila vse-življenjski hobi.
Bil je avtoritativen, strog, dosleden, svojo avtoriteto je uveljavil brez grobosti in povzdigovanja glasu, po drugi strani pa je bil zelo korekten in neskončno potrpežljiv. Kot strojniški strokovnjak je bil tudi zelo uspešen tehnokrat in zelo ambiciozen v znanstveni sferi. Ker se ni hotel včlaniti v partijo, ga verjetno niso sprejeli v SAZU.
Profesor Kraut je prejel za svoje delo številne nagrade. Cenil pa je le tiste, ki so mu jih podelili v strokovnih krogih in mu jih namenili predvsem za razvoj strojništva pri nas. Politično motiviranih priznanj seje pravzaprav celo nekoliko sramoval. Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani mu je leta 1978 podelila naslov zaslužnega profesorja, predvsem za izjemne uspehe pri vzgojno- izobraževalnem in mentorskem delu ter za pomemben prispevek k znanosti. Tehniška fakulteta Univerze v Mariboru pa mu je leta 1984 ob proslavljanju svoje 25-letnice podelila častni doktorat zaradi izjemnih zaslug za razvoj in napredekstrojništva, uspešnega sodelovanja in dela v industriji ter povezovanja tehnične znanosti s prakso.
4 Janez Gradišnik: Jezik naš vsakdanji. V: Srce in oko, leto 3, številka 32, Prešernova družba Ljubljana 1992, str. 664.
Bojan Kraut je bil brez dvoma eden najbolj kompetent nih mož za področje strojništva na Slovenskem, saj je glede na življenjske izkušnje in kariero izrazito uspešno razumel in sintetiziral probleme in izzive strojniške teorije in prakse. Znana ameriška knjiga Kdo je kdo v svetu (Who is who in the world) je profesorja Krauta v izdaji iz let 1971-1972 omenila kot eno izmed 166 pomembnih osebnosti v takratni Jugoslaviji. Profesor in častni doktor Bojan Kraut je živel srečno, bogato in izpolnjeno življenje, za njimje ostala bogata bera strokovnega gradiva, ki še dandanes osuplja s svojo sistematičnostjo in uporabnostjo.5
Bojan Kraut je bil mož moje tete - Anice Kraut in poročna priča mojih staršev. Pri Krautovih v Kamniku na vrtu sem v družbi njegovega najstarejšega vnuka preživel večino poletij svoje mladosti. V nemirnih letih mojega odraščanja sta pogosto trčili njegova pedantna in moja takrat uporniška (z razlogom ali brez) nrav. S tem prispevkom želim Kamničane opozoriti na še enega pomembnega moža, ki se je rodil in odraščal v tem mestu. Pri pripravi članka sta mi zelo pomagala njegova hči Anja Baras in sin Vladimir Kraut - za njuno prijazno sodelovanje se jima lepo zahvaljujem.
5
Marijan Prosen1
Zlato polje 3 F, Kranj
marijan.prosen@gmail.com
Gradbeni inženir Franc Vrhovnik -ljubiteljski astronom
Franc Vrhovnik, rojen v Tunjicah pri Kamniku, je bil po poklicu gradbeni inženir. Vse življenje je projektiral in vodil gradbena dela, ljubiteljsko pa seje ukvarjal z astronomijo, ki jo je vzljubil že v gimnazijskih letih. Pozneje je znanje še poglabljal, predaval in pisal poljudne prispevke o astronomiji, izdelal zvezdno karto, ki sicer ni bila izdana, in vodil gradnjo dveh slovenskih zvezdarn. Ključne besede: Franc Vrhovnik, gradbeni inženir, ljubiteljski astro nom
Franc Vrhovnik, born at Tunjice near Kamnik, earned a living as a construction engineer. All his life he designed and led construction works, yet his nonprofessional interests lay in astronomy, which he had already taken to in secondary school. Later he deepened his knowledge, wrote and gave lectures on the subject, created a star chart (which was never published) and was the head project manager in the construction of two Slovene observatories.
Key words: Franc Vrhovnik, construction engineer, nonprofessional astronomer
Franc Vrhovnik (1880-1970)
CD
>o
CD
CD
O CL
Uvod
Inženir Franc Vrhovnik je bil tih, miren, prijazen in plemenit, brez najmanjše prevzetnosti ali vzvišenosti zaradi svojega ogromnega splošnega znanja in številnih pomembnih del, ki jih je opravil na gradbenem področju v Sloveniji. Bil pa je tudi trden, bojevit, odločen, sprelen in nalančen, kot je zapisano o njem v Tunškem glasu.
Tunjičani štejejo inženirja Franca Vrhovnika med svoje najbolj znane in imenitne rojake. Če izvzamemo duhovnike, ga navajajo na drugem mestu, takoj za slavnim, svetovno znanim umetnostnim zgodovinarjem dr. Francetom Steletom.
Franc Vrhovnik, Zoklarjev France iz Tunjic št. 40, se je rodil 6. 10. 1880 očetu Janezu in mami Marijani, rojeni Koželj, pri Spodnjem Naumu. Franc se je rodil kot četrti od devetih otrok v očetovem drugem zakonu. Njegov oče je bil dal eč naokoli znan tesarski in zidarski mojster in krovec, ze l o dejaven v raznih organizacijah in na splošno pomemben Tunjičan. Morda je oče Francu že v zgodnji mladosti vcepil ljubezen do gradi-teljstva oziroma gradbeništva. Zgledi pač vlečejo. Pri očetu jih je našel obilico.
Franc je bil bister otrok. V osnovno šolo je hodil v Tunjicah in Kamniku, nato dve leti v gimnazijo v Ljubljani. Potem seje prepisal na novoustanovljeno gimnazijo v Kranju, kjer je maturiral leta 1901. Po odsluženem vojaškem roku se je vpisal na gradbeno fakulteto tehniške visoke šole na Dunaju. Tam je diplomiral iz gradbeništva. Ves čas je bil odličen študent. Pri uni-
1 Univ. dipl. astronom, srednješolski prof. matematike in fizike, publicist.
verzitetnem profesorju Ozvaldu Prokopu na Dunaju je nato absolviral še študij železobetona, bil dalj časa zaposlen v njegovem tehničnem biroju, tako da je bil visoko usposob ljen ne le za običajno gradnjo, ampak tudi za železobetonske objekte.
Prvo svetovno vojno je preživel kot izvedenec za for-tifikacijo pri topništvu v Pulj. Pozneje je bil projektant in gradbeni vodja v večjih gradbenih podjetjih oziroma gradbeno-stavbnih družbah. Od leta 1919 do leta 1951 je tako projektiral, vodil gradnje ali zgradil nad 80 različnih zgradb po Sloveniji. Med njimi naj posebej izpostavimo nadgradnjo tovarne obutve Peko v Tržiču (1923-1925) kot prvi železobetonski skeletni objekt v Sloveniji in gradnjo stavbe Astronomsko-geofizikalnega observatorija na hribu Golovec v Ljubljani (končano 1959) kot prve nacionalne zvezdarne v Sloveniji. V obeh primerih je bi l a pri gradnji potrebna najvišja strokovna usposobljenost, ki jo je inženir FrancVrhov-nik seveda imel.
Franc Vrhovnik ni bil samostojni podjetnik. Vedno je de l al v okviru večjih ali ve l ikih gradbenih družb ali podjetij, tako da njegovo ime ni bilo posebej izpostavljeno, čeprav sezdi, da je bil večkrat vodilni ali glavni projektant v firmi. Pri nadgradnji Peka je bil med projektanti Stavbne družbe, d. d., iz Ljubljane, pri gradnji observatorija pa glavni projektant Gradbenega podjetja tudi iz Ljubljane.
Leta 1909 se je poročil z Elizabeto Kreševic iz Trsta. V zakonu so se mu rodi l i štirje otroci, trij e sinovi Mitja, Milan, Mirko in hčerka Majda. Mirko je padel na Opčinah kot partizan konec aprila leta 1945, spomladi istega leta pa so mu Nemci ustrelili še hčerko Maj-
359
Zoklarjeva družina leta 1898. Z leve proti desni: Danijel, Marijana, Ignacij, oče Janez (1837-1922), Mirko - kasnejši gospodar, mati Marijana (1849-1941), Johana, Franc, leži Dioniz. (Iz publikacijeTunjice, 1995)
do (1922 Ljubljana - 1945 Celovec), tudi partizanko, pozneje proglašeno za narodno herojinjo.
Umrl je 19. 10. 1970 v Ljubljani.
Franc Vrhovnik se je pogosto vračal v svojo rodno vas. Z domačini se je rad pogovarjal, jim svetoval to in ono, pomagal z napotki, mnenji in tudi z de l om. Tako je s strokovnim dopisom uspešno in hitro razrešil precej zapleten in večletni spor glede planinske koče na Kamniškem sedlu, ki joje gradil njegov oče. Po Francetovi zaslugi so spor rešili in kočo odprli 12. 8.1906.
Izdelal je načrt za znižanje klanca na cesti v vas, kar so poznej e realizirali v nekoliko spremenjeni verziji.
Posebno veliko pa je pomagal pri odpravljanju škode, ki je nastala ob požaru v cerkvi sv. Ane. Na velikonočno nedeljo 31. 3. 1929 je pogorelo ostrešje cerkve in zvonikov. To je bil zelo žalosten dogodekvzgodovini tunjiške župnije. Pri popravilu ostrešja je Tunjičane iz velike zagate rešil Franc. Za sanacijo cerkve je brezplačno izdelal vse potrebne načrte, razen tega pa je tudi vodil obnoviteljska dela. Material za obnovo so v celoti darovali domačini, vsak po svoje pa je prispeval še z delom. Delali so tudi ob nedeljah. Do godovnega dne sv. Ane naslednjega leta je bila cerkev že prenovljena.
Ljubiteljski astronom
Franc Vrhovnik je bil odličen matematik in velik ljubitelj astronomije. Z astronomijo seje ukvarjal precejšen del svoj ega življenja. Že v gimnazijskih letih si je kot petošolec izdelal lastni planetarij. Pozneje je znanje iz astronomije še poglabljal. Leta 1918 je na gradu Zaprice pri Kamniku zgradil manjšo privatno zvezdar-no našemu znanemu opazovalcu Sonca Ivanu Tomcu. To njegovo de l o na splošno ni znano in ni omenjeno v nobeni literaturi. Svoje bogato astronomsko znanje, predvsem pa dolgoletne gradbeniške izkušnje, je tako lahko pozneje uporabil pri projektiranju in gradnji Astronomsko-geofizikalnega observatorija v Ljubljani. Naj povemo, da v tistem času ni bilo v Sloveniji takega gradbenika, ki bi poleg svoje stroke dobro razumel in obvladal še načela astronomije.
CD
>o
CD
CD
O CL
360
Tovarna obutve Peko v Tržiču, zgrajena po 1. svetovni vojni, nadgradnja Peka 1923-1925, kjerje Franc Vrhovniksodeloval kot projektant. (Vir: Tržiški muzej)
18
. I. »al,.! ju Râaaike *'r*ir na kvadralti C stranico 2° — to jc plosko, ki jo pri it rg nje »i tiiLi bij nehu h palcev i in. lij]itoiii pokriješ — KlO.OOO zvezd. S« več j 111 pukavr največji damalnji daljnogled, reflektor Wilsonove iTtidirne v Àmc-4 lit I, vendar (Ia VI« Rimske ceste tudi ta velikan ne more flEbfiti» daai. razločuje cehi uniijilne zvezde 21. svetlobnega razreda. Milijon l*fzd tega razreda uveli laku mor no, kakor <rtJa zvezda 6. sveti, razredu, ki jo * prav ostrim očesom k ii u i it ji I« opazimo»1)
V RbiAi cesti so na tu pa daljnogledi pokazali ie doku j drugih zelo za nina Ï v ¡h pojavu t iti tvorb, ki jih s prostim očesom ne vidimo- Predvsem naj omf iiun skupine zvezd, v katerih sa zvezde nckopiccne v nekake krogle in jih hočemo radi tega imenovati okrogle kopic e. Od zunanjih plasti proti sredini kopice so Eveide vedno gosteje ptuejin« ïs *n v jtd.ru — povprečno petinkg Cfr lega premera — taka zgoščene, da tudi t »ajfeoljiimi današnjimi pripomočki ae razločimo posameznih »ene. Pri nekaterih, od 98 do danes znanih okroglih kopicah* cenijo števila zvezd do pol milijona in tudi vec,	*
F ovac m drugačne «o skupine rretdt ki jih i in ram je m o rahle kopice- Te n i po giikçïar Lak o z^oičeae kot okrogle ko* pire in «e i« b srednjimi daljnogledi prav lahko riîlaîijo vie irexde. Tudi je zvezd v t«b kopicah primeroma mita — povprečno 50 do 500, redko črez 1000. Od kakih SOfl znanih rahlih kopic jih vidimo nekaj * prostim «fazam. kakor Plejade (gostosevci) in Eli jade (deževnice) v Biku.
V p Ev«* ulju Lire se nahaja južno odi Vege meglica, ki iMtoji iz plinastega obro i-a a soncem v g redi ni. Teh meglic poznamo danes na celem nebu 14$, V manjSih daljnogledih so podobne našim zunanjim planetom (Saturn) in jih radi tega imenujemo p î a n e 1 n e m e g I ï e e. Njihova «mc.ii «c odlikujejo po zelo visokih temperaturah,
Izvnnrrdno mnogo jc pa spiralnih meglic, tako ivanili radi njihove spiral* n» oblike. Reflektor na M. Wilsunu jih vidi črez 2 milijona, Anglež Jeans pa mislih da bi jih z večjim reflektorjem našteli gotovo milijardo. Dvoje lakih meglic je mogoče videti m našem severnem nebu 5 proslim očesom. Prva je v Andromède severozapadno od zvezde Miroh. druga pa v oavezdju tevermega Trikota. jugozapadno od Mirah. Cesto so le meglice zbrane v večjih skupinah.. Tako bo n. pr, nad ozvezdjem Device blizu severnega pola Rimske ceste (glej kartoÏ) našteli na majhnem prostoru 2775 megli«* Yeč kot 100 let je trajala pravda, kaj so prav za prav le cttdne meglice in če »padaj« v ua3o Rim&ko cesto ali ne. Kako ve je pred dobrimi 10. leti ta pravda končala, bomo slišali
Mnogo je zvezd na nebu (bržčas ki ne svetijo vedno enako svetlo iti jih radi tega imenujemo spremenljive zvezde. Najbolj raziskane so spremenljive zvezde AlgolovC, pri katerih se svetloba spreminja vilcrt mrkov, Dučim je sprememba pri A Ipolu vedno do sekunde enaka, no spremembe pri Miri
O ivrtMurih razredih, paralakjah, itetlobilih letih ÎU parsekih glej IV, in V. zvezek Razorov* letnik 1932.
Ùkraçla kopica*
Splratna meglico.
različne. Domnevajo, da povzročajo te svetlobne spremembe temni obliki, ki obdajajo t« zvezde,
Nekaj posebnega to tudi nove zvezde, ki se, kakor anaoo iz najstarejših časov, Eeslo pojavljajo v Rimski cesti. Največkrat namreč zablesti mala, neznatna zvezda nenadoma tako močno, da jo tudi po dnevi opazimo 4 prostim očesa«. Oglejmo si novo zvezdo, ki se je L 1918. pojavila v Orlu. Malo zvezdica v tem ozvezdju so nam 30 let opazovali kot zvezdo 11. sveti. razreda. Na fotografskih ploščah z dne 5- junija 1918. je bila ic 11., na dva dni pozneje posnetih ploščah pa že kot zvezda 6. sveti, razreda.
Rimska cesta je vsevprek preprelena t. oblaki, ki so deloma popolnoma temni, deloma pa svetlikajo temnorjava. L. 1811. jie Herachel 52 oblakov popisal, a bo jih, astronomi pozneje večinoma zanikali, ker jih je večinoma zelo težko razločiti in jih dolgo časa tudi fotografirati ni bilo mogoče.
Znamenito in obširno delo vatikanskega astronoma Ifagena, ki so jo izdali ], 1932, nam Je le točno toImačiT kako gosto so I i neprijetni oblaki razpršeni pa celem nebu. Neprijetni prvič radi tega, ker vidimo daljne nebesne pojave v napačni loči, osobito pa radi lega, ker nam zakrivajo dob-cr del Rimske ceste in zvezd v vsemirju. Tako jc n, pr. datira da^uano., da se Rimska cesti Bied Labudom in Kentavrom v resnici ne cepi, temveč jo le ogromni oblaki dele v dva rokava. L. 1930. «e je prvikrat posrečilo te oblake s posebnimi ploliazni fotografirati, še (emftejii oblak leži v zapadnciu rokavu Himake ceste med Ofiuhom in Scitona,
Zal da vseh zanimivih podrobnosti o Rimski cesti vsled pičlega prostora ne moremo navajati, toda že ta na moč stisnjena slika nam da misliti, da Je zgradba Rimske cesie vstaj za nas zetnljane silno zamotana, čeprav je najbrž ?grajena po zelo enostavnih zakonih. Dve veliki vprašanji moramo rešili, da «poznamo le zakone in n jih o ve lajne, in ikeri kako bo zvezde v splošnem porazdeljene v vesoljstvu, in pa. kako so Ta&tvnrjenc p 0-Mintme zvezde. Pri proucavanju obeh vprašanj je poleg daljnogleda človeškemu očesu uajizdatnejsa opora spektroskop, aparat, ki zasluži, d« «i ga vsaj pribLiino ogledamo.
Prestrmim« sončni žarek, ki pada skozi malo odprtino zastrtega okna s trikotnim »te k lom, in pojavi se mavrica s svojimi znanimi barvami. Vsako faren jc |r h k trika, toplota, svetloba., rontgeuovi žarki itd.) povzroEa valovanje ter imajo valovi vsakega izžarevanja svojo posebno valovno dolžino. Na človeško oko vpliva komaj 50. del teli valov, in siccr so to valovi svetlobe, ki pričenja z valovno dolžino 44)0 mm pri tj jo letni ter preneha z valovno dolžino 800 mm pri rdeči barvi,1) Pri beli sončni tuei so vsi svetlobni valovi stisnjeni v eno točko., zato oko posameznih barv ne more razločiti. Trikotna prizma pa
. je mili jut L cika milimetra,
19
Štiri strani iz daljšega Vrhovnikovega članka Rimska cesta v reviji Razori. Slika prikazuje osnutek njegove velike zvezdne karte.
361
CD
>o
CD
CD
O CL
362
Astronomsko-geofizikalni observatorij - danes (Vir: internet)
Astronomska sekcija Prirodoslovnega društva Slovenije se je osnovala leta 1952. Od tedaj dalje pa vse do lela 1979, ko se je preimenovala v Astronomsko društvo Javornik, so njeni člani na različne načine popularizirali astronomijo. Med popularizatorji je bil tudi Franc Vrhovnik, zvest in dej aven član Astronomske sekcije. Dolga leta seje udeleževal sestankov sekcije in tam večkrat kaj zanimivega povedal ali predaval o astronomskih zadevah.
Izdelal je tudi zelo lično in natančno zvezdno karto, ki jo je risal več mesecev. Na žalost karte tedaj ni bilo mogoče natisniti. Pravih vzrokov, zakaj ni prišlo do tiska, ne vemo. Verj etno je Vrhovnik postavil previsoke pogoje oziroma zahteve glede natančnosti izdelave, kar tiskarna ni mogla sprej eti. Potem jo je podaril As-tronomsko-geofizikalnemu observatoriju, kjer je svoj čas visela na steni in tako krasila pisarno predstojnika observatorija.
Franc je predaval in tudi pisal o astronomiji. Objavil je vsaj dva poljudna astronomska članka v reviji Razori, in sicer Kako dal eč je do zvezd? (Razori 1 (1933), 4/105) in Rimska cesta (Razori 3 (1934/35), 1/15; 3/86). Po pričevanju starejših članov Astronomske sekcije pa je imel napisane zelo zanimive pravljice o zvezdnih božanstvih in tudi povest o Marsovcih, kar pa je vse ostalo v rokopisu.
Sklep
Franc Vrhovnik je projektiral in vodil gradnjo kar dveh zvezdarn v Slovenij i. Prva je bila privatna, druga nacionalnega pomena. Obe sta se trajno zapisali v zgodovino slovenske astronomije; prva s prvimi sistematičnimi opazovanji peg na Soncu pri nas, druga pa kot prvi univerzitetni observatorij, središče strokovne in znanstvene astronomije v Sloveniji, kjer so začeli s prvimi natančnimi astrometričnimi in astrofizikalnimi meritvami (tj. z določitvijo natančnih geografskih koordinat observatorija z astronomskimi metodami, s fotografijo in fotometrijo nebesnih objektov, različnih dogodkov in pojavov globoko v vesolju in njihovo fizikalno interpretacijo itn.). Na observatoriju se šolajo vsi naši študentje astronomije, bodoči znanstveniki.
Franc Vrhovnik, slikan 15. 2. 1961 na Šmarjetni gori nad Kranjem, kjer je opazoval Sončev mrk. (Foto: Ivan Logar)
Franc Vrhovnik je predaval in pisal o astronomiji že pred 80-timi leti, ko je bila popularizacija astronomije med Slovenci še na nizki stopnji in zelo redka. Tudi njegova velika in natančno izdelana zvezdna karta je odličen astronomski izdelek, čeprav ni bila izdana.
Prijetno mi je, da sem inž. Franca Vrhovnika osebno poznal, še bolj, da sem lahko napisal droben, a pomemben prispevek o njegovem življenju in plodnem de lu.
Literatura
Stanislav JUŽNIČ in Marijan PROSEN, 2007: Fran Dominko v slovenski literaturi. Jutro. 24.
Stanislav JUŽNIČ in Marijan PROSEN, 2007: Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem (12.-21. stoletje). Radovljica: Didakta. 180.
Ivan LOGAR, 1971/72: Ob 10-letnici popolnega Sončevega mrka. Nekrolog ing. Francu Vrhovniku. Proteus 34. 277-279.
Herman MIKUŽ, Marijan PROSEN,Jurij ŠOBA, 1979: Prvi astronomski tabor v Sloveniji. Ljubljana: Partizanska knjiga. 7.
Ivan NOGRAŠEK, 2009: Zoklarjevi, Tunjice št. 40, nova št. 60. Tunški glas. 56.
Tone PALČIČ, 1995: Tunjice. Kamnik: Krajevna skupnost Tunjice. 22 in 78. Tone PALČIČ, 2002: Zoklarjev France. Tunški glas. 48. Marijan PROSEN, 1978/79: Dejavnost Astronomske sekcije PDS. Proteus 4. 20.
Marijan PROSEN: Diplomirani inženir gradbeništva Franc Vrhovnik, projektant Astronomsko-geofizikalnega observatorija (v tisku).
Matjaž Šporar1
Kamniška cesta 63 a, Šmarca, mhe_medija@t-2.net
Fotografski zapisi ščetarskega mojstra Petra Nagliča (1883-1959) iz Šmarce pri Kamniku
V prispevku avtor obuj a spomin na Nagličevo družino, zlasti pa na vsestransko osebnost svoj ega deda Petta Nagliča (1883-1959) iz Šmarce pri Kamniku. Naglič je bil ščetarski mojster, uspešen podjetnik, odličen fotograf amater, romar, popotnik, mineralog, človekoljub. Danes je najbolj poznan kot fotograf. S fotografijami, kijih je najprej snemal na plošče in kasneje na film in sam razvijal, je ohranil spomin na dogodke in ljudi svojega časa. Njegove fotografije so dokumenti, saj jih je opremil z napisi, kdaj in kje so bile posnete, kdo je fotografiran. Vse njegove ustvarjalnosti so na neki način razložljive, kanček zagonetnosti pa ostaja skrit v njegovi ljubezni do fotografije. Samo od sebe se nam postavlja vprašanje, kje je dobil tisti prvi namig, ki ga je navdušil prav za to umetnost, kije bita v tedanjem času še t e na pohodu. Žal nikjer v njegovih spominih ni ohranjenih nobenih informacij, ki bi kakorkoli nakazovale, s čim ga je fotografija tako prevzela in ga navdušila za celo življenje. Ključne besede: Peter Naglič, Šmarca, fotograf
In the article, the author searches to revisit memories of the Naglič family, particularly the ingenious and versatile personality of Peter Naglič (1883-1959), his grandfather, who lived at Šmarca near Kamnik. Peter Naglič was a skilled brush-maker, a successful businessman, an excellent nonprofessional photographer, a pilgrim, a traveller, a mineralogist and a philanthropist. Today, however, he is most known for his photographs that were first recorded on photographic plates and later film, and which he himself processed to capture the events and people of his time for eternity. By adding captions that specified the location, time and identities of people in individual photographs, his works outgrew their proportions and became real documents. It is interesting that all his artwork passions can be somehow traced and explained, with the exception of photography and his love for it. The question what caused the sparkle to make him take up an art that at the time only started gaining popularity is left unanswered, since, unfortunately, his memoirs provide no information on this account and his lifelong passion and its beginnings remain a secret. Key words: Peter Naglič, Šmarca, photographer
Uvod
Lani je minilo 130 let, odkar se je v Šmarci pri Kamniku rodil ščetarski mojster Peter Naglič. Častitljiva obletnica, ki glede na njegov bogati in raznovrstni opus kliče po podrobnejši predstavitvi širši javnosti.
1 Inženir elektrotehnike, samostojni podjetnik.
Peter Naglič leta 1946
Peter Naglič kot mlad fant leta 1899
363
Peter Naglič (na sredini v drugi vrsti) med člani zadruge sedlarjev, tapetnikov in krtačarjev leta 1929; v prvi vrsti drugi z desne Anton Knaflič, znani kamniški usnjar; v drugi vrsti prvi z desne Alojz Rebolj, ščetar iz Preske pri Medvodah
CD
>o
CD
CD
O CL
364
Ne nazadnje, podobni še »neodkriti« zakladi preteklosti vedno znova presenetijo, tudi muzejsko stroko, ki se ukvarja z dediščino naroda.
Tako je tudi v primeru zapuščine ščetarskega mojstra Petra Nagliča, ki je preživljal svojo družino z izdelovanjem in prodajo raznovrstnih krtač in čopičev, a je bil hkrati z vsem srcem predan fotografiji. Ščetarsko obrtno podjetje, ki ga je po očetovi smrti vodil skupaj z bratom Karlom, je dajalo družini materialno osnovo, ki mu je omogočiI a, da je svoj ega konjička razvil skorajda do profesionalne ravni. Potem ko sem si kot njegov vnuk na posestvu svojega deda zgradil hišo in ustvaril družino, je dozorela odločitev, da širši javnosti razkrijem bogato dedovo zapuščino - okrog deset tisoč fotografskih posnetkov, nekaj zvezkov dnevniških zapisov in drugega spominskega gradiva. Fotografije segajo od zadnjih let 19. stoletja do skorajda konca 50. let 20. stoletja; obseg in raznolikost njihovih vsebin sta zelo pestra. Nagličev fotografski opus so tako že pred leti prikazovali v kamniškem muzeju; iz njegove zbirke fotografij in dnevniških zapisov pa so za svoje delo črpali tudi v ljubljanskem mestnem muzeju.
Doslej najobsežnejša predstavitev fotografske zapuščine Petra Nagliča pa je bila postavitev razstave v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani leta 2013. Razstava je prikazala tematsko raznolikost Nagličeve fotografske zapuščine kakor tudi zgodbo o njegovem življenju in pogledu na svet. To je svet Nagli-čevih popotovanj, odhajanj in vračanj - od domačega praga v Šmarci pri Kamniku, bližnjih in daIjnih kraj ev po ožji in širši domovini do tujih dežel, ki jih je obiskal kot romar.
Ne glede na dejstvo, da deda nisem osebno poznal, ga želim prikazati skozi svoje videnje prednikov, istočasno pa prikazati spoštovanje in pozitiven odnos do narodnega bogastva, kar dedova zapuščina prav gotovo je. Pri tem mi je bila v veliko pomoč tudi subtilna pripoved moje mame, ki mi je znala njegovo osebnost prikaza ti vedno v najlepši luči. Ta njen iskreni odnos z očetom je skušala prenesti tudi name.
Nevidna nit, ki povezuje
Niko I i mi ni bi I o dano, tako kot večini mojih vrstnikov, da bi moja mala otroška ročica rekla njegovi odrasli roki: potrebujem te, ker se ob tebi počutim varno, ali pa, igraj se z menoj in ostani v moj i bližini, da začutim tvojo toploto in te imam rada, ker si del mene.
Po drugi strani pa je malokomu dano, da ima možnost svojega deda spremljati na tako izviren in globok način. Tvoja plemenita osebnost nosi v sebi dve življenji; prvo, ko si živel in ustvarjal v svojem aktualnem obdobju, in drugo sedaj, ko nam s svojimi spomini in fotografijami razgaljaš utrip in čutenje tedanjega časa.
Najini življenjski poti se žal nista nikoli prekrili. A zdi se, da nevidne rodbinske niti kljub časovnemu odmiku ne popuščajo. Nasprotno, moje notranje izkustvo me pomirja z mislijo, da se privlačijo bolj in bolj in tako pletejo najino skupno zgodbo, ki je ni videti, ampak se čuti v srcu. Če se vrnem malo nazaj v preteklost, v sredino devetdesetih let preteklega stoletja, ko seje pred menoj pojavila dedova zapuščina, sem prepričan, da ta trenuIek ni bil izbran naključno. V naših življenjih ni nič samoumevnega. Zbirka fotografskih posnetkov
ter ostalih zapisov, ki jih je ustvaril, bi lahko ubrala tudi precej drugačno pot in se ne bi ohranila. Hvaležen sem, da mi je Gospod namenil tako zrel pogled, da sem se zavedel vrednosti zbirke in jo uspel ohraniti. Pogosto se namreč dogaja, da ljudje, še posebej v mladosti, s svoj imi dejanji nehote storimo kakšno neumnost, ki pa jo kasneje v življenju obžalujemo. V času odkritja sem si že ustvaril dom in družino. To pa je mejnik, ko se človek kdaj pa kdaj vpraša po smislu življenja. Dokaj hitro lahko prideš do spoznanja, da odnos do prednikov in vsega, kar je z njimi povezano, oziroma zavedanje korenin svoje rodbine že lahko predstavlja soliden temelj življenjskemu smislu.
Zbirka, ki jo je ustvaril moj ded, predstavlja pomemben doprinos h kulturni dediščini našega naroda. Sam sem jo sprej el kot sporoči l o, da se skupaj odpraviva na pot in poskrbiva, da to delo, prekrito z nežno patino časa, najde ustrezno mesto v zgodovini slovenskega naroda, tudi s predstavitvijo širši javnosti.
Pri Končkovih v Šmarci
Rast korenin
Življenje na tem našem lepem planetu, ki smo ga v dar prej e l i od svoj ih staršev, je pravzaprav Stvarnikov čudež. Na nas je, da to darilo izkoristimo, prižgemo življenjsko luč in svetimo, ko l ikor se da. Življenje je vendarle tiste vrste gost, ki ne polrka dvakrat na vrata. Naša človeška dimenzija je zgolj oblačilo, v katerem se skriva duhovno srce. Človeško bitje je v prvi vrsti ustvarjeno zato, da misli, da čuti, da s svojim razmišljanjem ne ostaja na mestu, temveč se razvija. Da nas hrepenenje po boljšem življenju ne oddaljuje od osnovnih duhovnih vrednot. V trenutku, ko se zavemo teh življenjskih resnic, se nam ponudi premišljevanje o našem izvoru; od kod smo prišli, kaj počnemo tu, kam smo namenjeni. Vprašanja se porajajo drugo za drugim, a odgovorov pravzaprav ni enostavno poiskati, ostajajo nikoli končana pot. Resnica o naših koreninah je pravzaprav zgodba o nas samih, zalo ima za nas poseben pomen. Kot potomci naših prednikov lahko izkažemo hvaležnost, saj smo po njih prišli. Sestopiti z rodbinskega debla in začeti kopati proti našim koreninam nam zato predstavlja svojevrsten izziv. Izvor posameznika ali z njim povezane rodbine je pravzaprav delček mo za i ka na rodne zgodovine, za kar pa se je vredno potruditi in jo skušati čim bolj raziskati.
Janez Naglič
Rodbina Nagličevih po moški strani, po ustnem izročilu naših prednikov, izvira iz dokaj odmaknjenih zaselkov nekje iznad Trsata, v bližini Reke, na ozemlju današnje Hrvaške. Petrov praded, Janez Naglič, seje s svoj o ženo Katarino, roj. Žumer, preselil v današnjo Šmarco oko l i leta 1810. Z ve l iko gotovostjo lahko trdimo, da ju je ob selitvi že spremljal tudi njun prvoro-jeni sin Egidij. Medtem ko so njuni kasnejši otroci ob rojstvu že vpisani v krajevno krstno knjigo, njegovega imena v tej knjigi ni mogoče zaslediti. V takratnem času sprejeta odločitev, da zapustiš varno domače ognjišče in se podaš z mlado družino na pot v negotovo prihodnost, nam da misliti, da je bilo življenje v teh krajih sila težko. To dejstvo pa tudi kaže, da je imel Ja-
Pri Nagličevih doma leta 1915
nez Naglič v sebi dovolj vedoželjnosti in avanturizma, da sebi in svojim zagotovi drugačno življenje, skratka, razmišljal je, da v življenju enostavno mora obstajati nekaj več.
Egidij Naglič
Egidij Naglič je svojo življenjsko sopotnico Uršulo, roj. Rojc, našel v Podgorju pri Kamniku. Po poroki leta 1830 sta si ustvari l a številčno družino, saj se jima je v obdobju tridesetih let rodilo kar 13 otrok. V času, ko so se najstarejši otroci že osamosvajali in odhajali iz domačega gnezda, sejima je leta 1859 rodil najmlajši od vseh, sin Jožef. Verj etno je prav ta dej avnik, da je bil najmlajši, pripomogel k odločitvi staršev, da ga določijo za naslednika; tako Jožef ostane doma in si ustvari družino.
Jožefov oče Egidij je bil dobrega zdravja, fizično krepak in je dosegel visoko starost. Bil pa je tudi ljubitelj otrok, saj njegov vnuk Peter v zapisu Zgodovina Marijine kapelice iz leta 1920 o svojem dedu zapiše takole: »Pripovedoval nam je razne prerokbe in razne druge dogodivščine, ko nasje otroke na vozičku vozil, med tem časom smo ga z zanimanjem poslušali.« O zaposlitvi svojega deda pa dodaja: »To sem si nekako zapomnil in nekoliko še od gradnje železnice Trst-Dunaj, k tej gradnji je tudi on hodil delat, da si je kaj prislužil.«
Jožef Naglič
Jožef Naglič je tako postal gospodar domačega posestva in se leta 1882 poročil z Marijo Peterlin iz bližnjih Preserij. V zakonu so sejima rodili trije otroci: leta 1883 prvorojeni sin, moj ded Peter, leta 1885 hči Ivana in leta 1892 sin Karol. Kot je že nekoč v preteklosti razmišljal njegov ded Janez, da hoče od življenja imeti nekaj več, seje tudi Jožef odločil stopiti iz povprečja.
Prevzel ga je podjetniški duh in se je pričel resneje ukvarjati z izdelovanjem krtač, metel in ostalih ščetar-skih izdelkov za široko uporabo. Z dobršno mero iznajdljivosti seje v tedanjem poslovnem svetu dokaj dobro znašel, saj si je že v začetku devetdesetih let 19. stoletja na osnovi izdanega gradbenega dovoljenja sezidal za tisti čas moderno enonadstropno hišo.
Za potrebe razvijajoče se obrti so si v pritličju uredili delavniške prostore, prav tako pa so povečevali število zaposlenih. Podjetniško dejavnost je Jožefu spodbu-
365
CD
>o
CD
CD
O CL
Družina Jožefa Nagliča okoli leta 1902
ja la tu di njego va žena Marij a, ki je bil a zel o bistra in razgledana ženska, s pogostimi obiski v Ljubljani pa si je širila miselno obzorje in bila seznanjena z vsemi novotarijami. Mogočeje tudi ta njen napredni duh pri-
366
Marija in Jožef Naglič po poroki - 22. maja 1882
pomogel, da je Jožef Naglič pričel razmišljati o rasti svojega podjetja. Podjetnik, ki se zaveda tržnih zakonitosti, ve, da bo njegovo podjetje lahko uspešno le, če bo konkurenčno. Zato se je navdušil nad idejo, da pri vsakdanjih proizvodnih procesih, ki jih je opravljal v svoji dejavnosti, njegovo mesto lahko prevzame voda in mu olajša življenje. Skozi Šmarco je bil takrat že speljan rokav Kamniške Bistrice, Mlinščica, ki je omogočal obratovanje nekaterih vodnih naprav skozi vse leto.
O uresničitvi ciljev in rasti podjetja Jožefa Nagliča priča tudi obsežna fotodokumentacija, ki jo je v vseh fazah razvoja podjetja posnel njegov starejši sin Peter. V letu 1922, tik pred smrtjo, je oče Jožef z izročilno pogodbo zapustil tovarno sinovoma Petru in Karlu, ki sta ustanovila podjetje z nazivom: Tovarna ščetk in čo-pičev bratov Naglič, s sedežem v Šmarci.
Peter Naglič
Osebnost med moj imi predniki, ki po svoj em razgibanem in plodnem življenju izstopa, je prav gotovo moj ded po mamini strani, Peter Naglič. »Končkov Peter«, kot so ga klical i v rodni Šmarci, je bil roj en pred 130 leti, natančneje 26. 6. 1883. Svojo uslvarjalno življenjsko pot pa je sklenil v sedeminsedemdesetem letu, 28. 7. 1959, prav tako v Šmarci.
Peter je bil že kot mladenič dejaven na različnih področjih in je kazal dobršno mero ustvarjalnosti. Kasneje je bil zaradi šolanja in izpopolnjevanja v tujini nekaj let odsoten. Na to, da se je poročil relativno pozno, pa je najbrž v največji meri vplivalo težko obdobje I. svetovne vojne, ki je marsikomu dodobra prekrižalo načrte. Tako je s svoj o življenjsko sopotnico Marijo Bonač stopil na skupno pot šele leta 1920. Spoznal a sta se na Notranjskem, v Selščku, kamor je Peter večkrat odhajal na obiske k sorodnikom.
Marija in Peter sta si ustvaril a številčno družino s petimi otroki. Prvorojencu Petru (1921-1982) so sledila dekleta, in sicer Marija (1922-1987), Terezija (1924-1998), Francka (1926-1945) in z mal o premora še Katarina (1934-2001). Tudi Nagličeve je zaznamovala II. svetovna vojna, saj je zelo mlada premi nila Francka, posledicam vojne pa se je izogni la le najmlajša, Katarina.
Petru je bila družina na prvem mestu, vse svoje življenje je posvetil svojim najbližjim. S svojim toplim pristopom ne samo do otrok, temveč tudi ostalih bližnjih, je ustvarjal v medsebojnih odnosih sproščenost. Življenje brez napetosti pa vnaša med ljudi zadovoljstvo in duhovno ravnovesje.
Družinska ščetarska obrtje Petru Nagliču omogočila, da je stopil na pot uspešnega podjetnika, obenem pa mu je posel nudil tudi dobro življenje. Poleg ščetar-stva je seveda zanesljivo največ svojega prostega časa posvetil fotografiji. Bil je znan kot fotograf amater, na svojem domu v Šmarci je imel atelje, uporabljal je tudi različne scenske postavitve. Za izdelavo in obdelavo fotografij pa je imel tudi temnico z vsemi pripomočki. Fotografiral je za lastno veselje, prerasel pa je amaterske okvire, saj je fotografije tudi prodajal. Komercialni interes pa mu vendarle ni bil v prvem planu, večinoma je pokrival le osnovne stroške.
Svatje Marije in Petra pred domačo hišo maja 1920
Marija Bonač in Peter Naglič 26. maja 1920
Družina Petra Nagliča pred domom leta 1935
nm.B€RTMOLD~
( Ljubljana - LaiBflCH
368
Mama Marija s hčerko Katarino leta 1934
Katarina Naglič, poročena Šporar
V zapisu o svojih prednikih pa moram poudariti tudi vlogo moje mame, ki naju z dedom neposredno povezuje.
Odnos do svojega očeta nama je s sestro znala v naših klepetih večkrat doživeto pričarati. Vtem primeru besede nimajo prave izrazne moči, takšne družinske povezave je pravzaprav težko slikovito opisati. Zadostoval je samo pogled v njene orošene, nežno modre oči, ki so dobile nenavaden lesket. Toplota in milina, ki sta prihajali iz njene notranjosti, sta dali čutiti, daje bil to posebno ljubeč odnos, ki gaje ded ustvaril s svojo hčerko. Svoje poslanstvo roditelja je jemal odgovorno, vzgoji seje posvetil s srcem in dušo. To ni bila zgolj krvna vez oziroma razmerje med očetom in hčerko. Bila je
Peter Naglič s svojo najmlajšo hčerko Katarino leta 1935
Katarina Naglič s šopkom leta 1936
močna vez dveh prijateljev, kiju povezujeta brezpogojno spoštovanje in zaupanje. Z načinom življenja, ki je temeljil na upoštevanju krščanske ljubezni, človeških vrednot in življenjskih modrosti, je svojo energijo znala izžarevati tudi na naju s sestro kakor tudi na znance in prijatelje.
Znala je prisluhniti ob težavah, s svojim zeIo razvitim čutom empatije pa je vedno pogumno spodbujala in izražala podporo. Imela je v sebi energijo in sposobnost vzgajati na način, da so njene dobre lastnosti do bi le kri la.
Ustvarjalni duh Petra Nagliča
Doba šolanja
Svoje prve korake za iskanjem znanja je Peter Naglič na redil na »Holmcu« v letih 1890-1897, kjer je obiskoval »Jednorazredno« ljudsko šolo.
V	ščetarstvo ga je že zeIo zgodaj začel usmerjati oče Jožef z željo, da si pridobi izkušenj in znanja, da bi bil kasnej e sposoben prevzeti vajeti v družinski obrti. Očitno je očetova volja padla na plodna tla, tako si je v letih 1898-1901 pridobil spretnosti in znanja ščetarskega pomožnega delavca, svoje že pridobljeno znanje pa je nadgradil s šolanjem v tujini in si pridobil naziv ščetarskega mojstra.
V	letih učne dobe v avstrijskem Gradcu, v obdobj u med leti 1911-1914, se je poleg pridobitve ščetarskega znanja izpopolnil še v nemškemjeziku, kar muje v kasnejših obdobjih nemalokrat zelo koristilo pri navezavi poslovnih stikov za potrebe ščetarske proizvodnje kakor tudi ob branju nemške strokovne literature in časopisja. Z zanimanjem za razvoj ščetarske proizvod-
Ljudska šola na Homcu leta 1934
Peter Naglic pri delu v pisarni leta 1933
nje v tuj ini so seveda prišle ambicije, da se višji nivo tehnologije prenese tudi v domače loge, karje Nagliče-ve spodbudil o, da so pričeli uvažati visoko kvalitetne nemške stroje. Pričela seje skupna poslovna pot Petra in Karla, ki sta prevzela vodilno vlogo v ščetarski obrti na Kamniškem v prvi polovici prejšnjega stoletja.
Obema sta bili skupni ustvarjalnost in inovativnost, svoje podjetniške zamisli pa sta uspešno uresničevala od same ideje, preko razvojnega procesa posameznih artiklov, čemur je sledila končna realizacija.
Pogled na Gradec v času šolanja leta 1911
CD
>o
CD
CD
O CL
CD
>o
CD
CD
O CL
Peter Naglič s fotografsko opremo okoli leta 1905	Peter Naglič v ateljeju s kolesom
Čar fotografije
370
Prav širokopotezno razmišljanje je Petru Nagliču omogočalo panoramski pogled ne samo v stroki, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Dogodkom tistega časa, pomembnim ali malo manj pomembnim, je vdihnil trajnost in jih dosledno evidentiral in dokumentiral. Ker je bil kot amaterski fotograf od svojega fotografskega udejstvovanja finančno neodvisen,je za njegovim fotografskim objektivom stala duša umetnika, ki je svoja čustva izlil na fotografski papir kot slikar, čigar čopič vodi njegov navdih.
Bil je temeljit, s prefinjenim občutkom za motiv in kompozicijo, dosleden in kljub amaterski izobrazbi visoko strokoven. Njegova fotografska zapuščina je odlično ohranjena, vzorno datirana in popisana, skratka prepoznavna glede na čas in kraj motiva, s pogosto zabeleženim lastnim komentarjem, kar še dodatno obeleži čas neke drugačne dobe, v sebi pa nosi tako močno sporočilo, da si Peter Naglič nedvomno zasluži dostojno mesto med slovenskimi fotografi amaterji. Celotna zbirka ohranjenega originalnega gradiva nas pouči o razvoju fotografije, ki se je pričel s fotografiranjem na steklene plošče.
Ta del zbirke obsega preko 800 posnetkov, steklene plošče raz l ičnih formatov in dimenzij pa s svojim filmskim zapisom hranijo spoločilo predvsem iz obdobja do leta 1930.
Nadaljnji razvoj filmske in fotografske tehnike pa je prinesel uporabo celuloidnega traku. Ta je precej poenostavil in olajšal fotografiranje in tudi izdelavo samih fotografij v laboratoriju. Peter Naglič, navdušen za vsa-
Pogled na Arboretum leta 1933, desno zadaj Souvanov dvorec
ko uporabno noviteto tudi na fotografskem področju, je prevzel novo tehnologijo in pričel uporabljati filmski trak, na katerega je samo v letih 1931-1957 zabeležil preko 10.000 avtentičnih posnetkov. Ti so v veliki večini kvalitetno shranjeni in predstavljajo zanimivo dokumentarno gradivo.
Zgodovinsko vrednost pa mu dviga dejstvo, da je večina posnetkov opremljena z besedilom in definirana glede na čas, kraj in predmet fotografiranja. Z razvrstitvijo fotografij v panoramske zvitke je prikazal smisel za kronološki pregled in nakazal razvoj in potek dogodkov. Ustvaril je tudi veliko portretov družinskih članov, sorodnikov, znancev od blizu in daleč, posnetki pa nam razkrivajo za tisto obdobje sodobno opremljen atelje, z raznolikimi scenskimi postavitvami, ki z vso
Odkopavanje mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938	Začetki tovarne Lek v Mengšu leta 1936
CD
>o
CD
CD
O CL
■
pripadajočo fotografsko tehniko omogoča dovršeno reprodukcijo fotografij različnih formatov pomanjšav ali povečav.
Naravno nadarjeni ljudje, ki brez formalne izobrazbe dosegaj o izj emne uspehe pri lastnem de l u, se rodijo ze l o redko. Še redkej e taki uspešneži posvečajo višek svoje energije in znanja soljudem v bližnji okolici.
Splet srečnih okoliščin, tradicije, naravne inteligence, socialnega čuta in takratnih hitro se razvijajočih tehničnih dosežkovje rodil mojega deda, ki je dal trajen pečat Šmarci. Njegovo delo ni imelo pozitivnih vplivov samo na ožjo družino, ampak tudi na vrsto sodelavcev in njihovih družin.
Romarska duša
Pozitiven odnos do vere je v njem budil zanimanje za številna romanja. Sprva se jih je udeleževal sam, kasneje pa tudi s celotno družino ali sorodniki. Eno izmed takih, na bližnjo Šmarno goro, takole opisuje v svojem komentarju k fotografijam: »Po končani službi Božji smo si privošči l i mal o kosilce kar na prostem na prijetni solnčni toploti, posebno nam je prijala, ker smo je v tej pomladi ma l o uži l i. Nato je bil o ze l o ugodno za razgled oko l ice, ki je bi l o čisto ozračje daleč naokrog se je videlo, poslužil sem se tudi foto kamere.« Veselje do romanja ga je večkrat vleklo tudi čez meje domovine, kjer si je nabiral globoke vtise in širil svoje duhovno obzorje. Leta 1908 seje udeležil I. vse-
371
Vseslovensko romanje v Sveto deželo leta 1910 - I. skupina
(A.;			uw i
			
	mi. 9BHtty' i;	■ mM"	aa»gil)MBiBJMMI |H
vMMRlfc	M!		\ lh^^H :_
Slomškovi dnevi, Maribor leta 1936
800 let samostana v Stični leta 1936
372
slovenskega romanja v francoski Lurd, na katerem ga njegov fotoaparat ni spremljal. Že čez dve leti se je z romarji odpravil v Sveto deželo, tokrat že s fotoaparatom, s katerim je ustvaril lep romarski spomin. Rad je obiskoval romarske kraje, kjer je našel notranji mir in ostaj al sam s seboj ter tako poglabljal svojo vero. Pot srca, ki ga je usmerjala v življenje, ga je osvojila s fotografijo. Izbranim dogodkom, ki so mu vzbujali zanimanje, je namenil ples sence in svetlobe, odvzel pa jim je dimenzijo časa; tako ohranjeni posnetki so ostali pričevalci za vedno.
V letu 1934 je z večdnevnim praznovanjem v Rimu potekala proglasitev Janeza Boska za svetnika. Peter v
svojem potopisu doživeto opisuje cerkevsv. Petra med mašo: »Cerkev v notranjosti je bila veličastno okrašena in razsvetljena. To je lepoto hiše Božje zelo povzdignilo. V ospredju za glavnim oltarjem je bila krasno razsvetljena Sv. Trojica, imel sem vtis kakor, da bi prišel v raj.«
Fotografije so sicer neme priče takratnega časa, a vendar vsaka pripoveduje svojo zgodbo in odstira skrivnosti iz preteklosti.
Domovina orlov
Izobraževalno društvo v Šmarci je imelovsvojih prostorih ob Zadružni mlekarni širok spekter delovanja. V okviru društva je zaživel tudi telovadni odsek Orel, ki mu je kot član pripadal tudi Peter Naglič.
Smisel svojega poslanstva so orli videli v duhovnem udejstvovanju, povezanem s športno aktivnostjo. V svojih zapisih Peter večkrat omenja pogoste aktivnosti skupine orlov v bližnjem okolišu, vrstile so se razne telovadne vaje in nastopi v Kamniku, Komendi, Domžalah. Udeleževal se jih je tudi Peter, seveda je bil njegov pogosti spremljevalec fotoaparat.
Med drugim so organizirali predavanja, tako je imel 20. marca leta 1910 v Mekinjah predavanje kamniški frančiškan dr. Gvido Band. O vsebini predavanja Peter zapiše takole: »Predavanje je bilo jako jedrnato za orle in tudi za druge, kako moramo biti značajni, v dobrem neupogljivi, vzeli so v prlmer hrast. Udeležbe je bilo precej.«
Še istega leta je druščino orlov na Homcu s svoj im obiskom počastil knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Slovesen sprejem spoštovanega gosta, ki se je med obiskom ustavil tudi v Šmarci, pa so člani izvedli v svojih krojih z okrašenim konjskim spremstvom.
Peter se je z vrstniki iz orlovskega odseka udeleževal prireditev tudi zunaj domačih logov. Tako seje 30. 8. 1936 udeležil slovesnosti na Jesenicah, kjer so orli na zletu praznovali 40-letnico Krekovega doma. Praznovanje sta s svojo prisotnostjo počastila tudi takratni notranji minister dr. Anton Korošec in ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič.
Peter Naglič prvič kot vojak 1915
Vojaška suknja
Pričetek I. svetovne vojne je njegovo čutečo dušo zaznamoval z razmišljanjem bodočega vojaka o negotovi prihodnosti, s strahom, kako se bo ta krvavi ples končal. Nehote je bil tudi Peter potegnjen v vrtinec vojaških dogajanj; sledilo je težko slovo od domačih in domačega kraja z močno željo po čimprejšnji vrnitvi.
Peter Naglič v vojaški suknji na LjubIjanskem gradu v letih 1915-1917
Kmalu po vpoklicu leta 1915 pa so se začeli vrstiti fizični in psihični napori, pojavile so se komaj obvladljive zdravstvene težave. Usoda je hotela, da so ga prav te težave obvarovale, da ni okusil krutosti fronte, vendar ga je ob pogledu na ranjence, na ujetnike zlomljenega duha trpinčilo vprašanje smisla vojne. Sam odkrito priznava, da mu je odnos z Bogom olajšal preživetje vojne. Ko je bil njegov um pripeljan do roba potrpežljivosti, je znal v sebi poiskati notranji mir.
Omeniti velja, da mu je služenje vojaškega roka na Ljubljanskem gradu olajšalo tudi dejstvo, da je znal fotografirati. Fotografska zbirka iz tega obdobja je zbrana v knjigi Moje življenje v svetovni vojni 1914-1918. Knjiga je pravzaprav fotodnevnik vojaka Petra Nagliča, ko je služil vojaški rok na Ljubljanskem gradu.
Po besedah sourednika knjige mag. Blaža Vurnika iz Mestnega muzeja v Ljubljani predstavljajo Nagličevi zapisi pomemben dokumentarni presežek udeleženca zgodovinskih procesov v aktualnem času.
CD
>o
CD
CD
O CL
Mehkoba kamna
Peter Naglič je imel poseben odnos do kamenja in samo ugibamo lahko, kaj gaje ktemu napeljalo.Ssvo-j i h potovanj od blizu in daleč je vedno prinašal kamnite kose, minerale ali kristale različnih oblik in struklur. Morda je v globini človeškega značaja videl primerjavo s kamenjem, vsak zase izžareva svojo zgodbo. Naravno obrušena zunanjost, nežna na dotik, lahko z mehkimi oblinami privlači. Po drugi strani pa nas s svojimi ostrimi robovi enostavno poreže in odbije. Kotstrasten zbiratelj si je v nekdanji delavnici v spodnjem delu domače hiše ustvaril lepo zbirko kamnin. Da bi pridobil znanje za obdelavo različnih vrst, si je omislil tudi literaturo o petrografiji - kamenoslovju. Na posebne podloge je lepil obdelano kamenje in izdeloval posnetke ogrlic ali vzorce obeskov znanih osebnosti. Kamen mu je istočasno predstavljal tudi spomin na potovanje oziroma na kraje, ki jih je obiskal. Povezal ga je z naravo, njegove izvirne oblike in strukture so ga čustveno prevzele. Morda ga je zavedanje o minljivosti človeškega življenja prevzelo z mislijo, da pa kamen, ki ga je na svoj način navdaj al z mirom, skladnostjo, v sebi vendarle nosi nekaj več.
V večini krajev, ki jih je obšel, je rad zahajal na pokopališča ter opazoval izvirne oblike nagrobnih spomenikov. Impresionirala ga je predvsem kamnoseška obdelava različnih kamnitih struktur, ki so po svoji zahtevnosti že mejile na dovršene kiparske stvaritve.
Med njegovimi ohranjenimi predmeti ima posebno mesto tudi mikroskop, izdelan pri podjetju OptikZajec iz Ljubljane, s serijsko številko 5713. Peter ga je uporabljal za analiziranje sestave raznih materialov, med drugim tudi mineralov in kamnitih kristalov.
Raznovrstni izdelki iz kamenja okoli leta 1950
a
Zbirka kamnin s potovanj in romanj okoli leta 1950
375
CD
>o
CD
CD
O CL
Odnos do vere
376
Svoje življenje in tudi življenje vseh svojih domačih je mnogokrat izročal vvarstvo Mariji ali Božji previdnosti. Moj ded je pri obiskih mnogih cerkva v domovini in tudi tujini ter na raznih prireditvah poglabljal svojo vero in duhovnost. Izogibal seje porajajočemu se ma-terializmu. Peter Naglič si je vse življenje prizadeval, da bi v svoj i notranjosti poiskal duševni mir. Dodatno spod bu do in obču tek, da je na pravi poti, mu je daj al tudi tradicionalno pozitiven družinski odnos do vere. Ta odnos pa se mu je z odraščanjem samo še krepil.
Že kot sedemletnemu dečku je njegov ded Egidij zaupal v oskrbo domače razpelo, postavljeno v znak zahvale za preživetje. V želji, da bi izpolnil obljubo svojemu dedu in v zahvalo za milostno varstvo v zmedah svetovne vojne, se je Peter v času dopusta med prvo svetovno vojno leta 1917 odločil na istem mestu zgraditi železobetonsko Marijino kapelico v gotskem stilu. Dela so bila zaključena v letu 1920 s postavitvijo kipa Marije v naravni velikosti, še istega leta pa je kapelico blagoslovil homški župnik Anton Mrkun.
Nasploh je bil a njegova osebnost prežeta z izražanjem hval ežnosti za izkazano božjo milost in podarjene človeške vrednote, kot so skromnost, ponižnost, potrpežljivost. Njegov pogled na vero je bil globok, izredno spoštljiv, a za razliko od ostalih zelo širok in življenjski. Njemu lastni odnos do Boga mu je nudil zatočišče pred vsakdanjimi dilemami.
'§ f M
^ -¡i -Ti 1 l«ii
Shod na Brezjah leta 1938
Ž^va vuc v t je je p «a j v tta n a č •> t c)3	^ H. i
-it jyyjxjiox^k'/.>-tv «t -n*ifa»fcm>	a> muwia^
SA/VUJHW Sokex,	j/ttt. fcetJttj Atvrtjjla- J i ti.	.
i-1 v.jAViji'	C^'O&i&wtiiX^*'	x+nv.guxji^i
Y M^ncJi^k XV,,	i^y.J-7 ¿t.. CLvOCan AiMt. ^ocjČii-,
^flnw^C ¿tv^Utij tX>vti?>v	.	ta
i-vix^'^-v-lvt d»' ». ^c	vmAtai^ a? vvo t' f n tt' Ivi ) ^ M tta t
tlri-i-t^-ti -C^v	^JtKVvU-	^iiuiiit ,-»	v-vv
•^-KtfjfiVi^ eJ^ttov"-.	iii£v £■.	iouj/d&v^
cb-c-a. wcu	l-vt ^ciiJ^vJ.^i-vvt /¡xx^nw t
vt+1 vt . v iSrna^ci,.
VVUZtsCCC, O w<2. 2 i?. Vklajčt
1521






Posvetilo družine Naglič, shranjeno v notranjosti kapelice iz leta 1921
Plečnikova Cerkev sv. Mihaela na Barju leta 1938
Gradnja Končkove kapelice leta 1919
Ljubezen do planin
Svojo naklonjenost do Stvarnika je izražal tudi z ljubeznij o do slovenskih planin, ki jih je pogosto obiskoval. Verjetno tudi zaradi bližine so mu bile zelo ljube prav Kamniške planine. V njegovi družbi je večkrat opaziti tudi sodelavce iz njegovega podjetja, kar priča o tem, da je imel prijateljske in pristne odnose tudi z njimi. Hoja v gore vsakomur predstavlja določen izziv, v fizičnem kakor tudi v psihičnem smislu, saj se pri tem soočamo s premagovanjem samega sebe in preskušanjem svojih sposobnosti.
Morda odkrivanje neznanega, spopadanje z lastnimi sposobnostmi, premikanje meja, iskanje neokrnjene narave, ali preprosto priti bližje Njemu, ki nas opazuje in spremlja na naši poti. Prav te samotne poti v višave so ga vedno privlačile, mogoče tudi zaradi dejstva, da je tam zgoraj morje tišine, kjer človeška duša lahko brezskrbno zajadra in so še celo »vrata večnosti« blizu.
Na vrhu Krvavca leta 1913
Koča v Vratih leta 1935
Na vrhu Grintovca leta 1932
		
		
		K» ^^^Štim
	m	
«■■■ ■■ M	■s1■ ■ 1 1	¡n ¿jps®^ , a ■ ■■H ■ ■
		J9S
		
		
		* . if^J MKBiHRSBalRjCT
		
		S m
Pogled na Golico leta 1934
Na Svetih Višarjah leta 1933
377
ŠkofGregorij Rožman blagoslavlja križ na Škrlatici leta 1935
Gradbena prenova Ljubljane
Peter je bil reden obiskovalec naše prestolnice, saj je pogosto vzdrževal stike s poslovnimi partnerji. Prav tako je v Ljubljani nabavljal fotografske pripomočke in material za izdelavo fotografij. Praviloma ga je na poti redno spremljal fotoaparat. Pomemben mejnik v gradbenem prestrukturiranju Ljubljane je prav gotovo po-
Asfaltiranje Bleiweisove ulice leta 1934
Urejanje okolice Ljubljanskega gradu leta 1934
Urejanje struge Ljubljanice leta 1933
CD
>o
CD
CD
O CL
menil potres, ki je s svojo rušilnostjo močno prizadel našo prestolnico leta 1895. Posledice potresa so bile hude, a vendar je bila po drugi strani ponujena priložnost za novo ustvarjanje. Poškodbe različnih gradbenih obj ektov so narekovale njihovo odstranitev in na prelomu stoletja je bila v Ljubljani živahna gradbena dejavnost.
Na temelju novih, modernejših smernic je bila kasneje prva polovica dvajsetega stoletja zaznamovana s pospešenim gospodarskim razvojem, ki je narekoval spremembe tudi v gradbeni strukturi mesta. S povečanjem prometa so bile povezane tudi rušitve starih stavb, ki so se moral e umikal i novim, večjim, modernejšim, nastajati je začela gradbeno kultivirana Ljubljana, čutiti je bilo njeno spogledovanje z ostalimi evropskimi prestolnicami.
Na Petrovih fotografijah Ljubljane so ujete marsikatere spremembe, njegovo oko pa so med drugim privlačili prav gradbeni posegi. Tako je njegov objektiv ujel prenekatero zanimivost predvojne preobrazbe našega glavnega mesta.
Njegov temeljiti značaj ga je spodbujal, da je večje projekte vestno spremljal tudi v daljšem časovnem ob-dobj u in s tem zaj el raz I ične faze napredovanja gradnje, od samega začetka in vse do zaključka projekta.
Kultura v srcu in društva
Kulturne dejavnosti, kot so zborovsko petje ali uprizarjanje dramskih iger, so bile že od nekdaj tesne spremljevalke vaškega duhovnega in družabnega življenja. Zanimanje za tovrstno udejstvovanje je Peter pokazal že v mladosti in se kot član Izobraževalnega prosvetnega društva v Šmarci aktivno vključeval v dejavnosti.
V igralski vlogi se ni pojavljal pogosteje, bolj je bil angaži lan pri samih pripravah na igro. Skrbel je za masko igralcev, pomagal pri scenskih postavitvah ter iskal in navduševal bodoče igralce.
Ljudje so veliko sodelovali pri verskih aktivnostih, se ude I eževali romanj, procesij ter različnih slovesnosti, ki jih je Peter vneto sprem Ijal s svoj im fotoaparatom.
Na Homcu je leta 1909 nastopil duhovno službo sposoben župnik Anton Mrkun. S svojim naprednim razmišljanjem je znal vaščane narodno in kulturno buditi.
Izkazal se je tudi kot dober predavatelj, svoje vernike pa je navdušil tudi s pobudo, da se na Homcu leta 1914 prične graditi večji kulturno-prosvetni dom, ki bi zadostil potrebam različnih dejavnosti. Po zmedi I. svetovne vojne je bil dokončan v lelu 1917, polno zaživel pa je šele po vojni. O sami gradnji arhitekturno zelo zanimivega doma je Peter posnel serijo fotografij, sliko dokončanega doma pa je predstavil tudi na razglednici.
379
Odkritje plošče generalu Maistru leta 1938 v Kamniku
Prizor iz igre leta 1910
Kulturno-prosvetni dom na Homcu leta 1920
Tehnika na pohodu
Poglobljen smisel za družbene, kulturne, gospodarsko pomembnejše ali čisto vsakdanje dogodke ga je spodbujal, da je bil vedno »poleg« in s tem je tudi povsem naključnim dogodkom vnesel duha dokumentarnosti. Prevzel gaje prihod letala na bližnje Mengeško polje, kjer se je, sodeč po fotografijah, zbrala navdušena množica radovednih obiskovalcev.
Pričetek udejstvovanja v poslovnem svetu je spremljalo obdobje, ki je bilo bogato s tehničnimi izumi, kar ga je močno pritegnilo. Vedoželjnost in smisel za tehniko mu je vcepil že njegov oče Jožef. Pri vsakdanjem delu v obrti je nenehno razmišljal in iskal tehnične izboljšave, ki bi mu olajšale vsakdanje delo ali skrajšale čas ter izbo ljšale kvaliteto izdelave. Peter v svojem dnevniškemu zapisu 2. sušca leta 1910 navaja takole: »Prvič sem drakslal na novo predelani draksel, delal je boljše kakor poprej.«
.A
■ ^vr
-V . ..
v* .^r

Leta lo na Men geškem polju leta 1932
Obnova Fužine Klemenc leta 1937
CD
>o
CD
CD
O CL
Motorizirani romar na Brezjah 1931
Avtobusni promet leta 1932

382
Lahko se strinjamo s trditvijo, da bi bil Peter Naglič ob bo Ijših možnostih izobraževanja postal kvaliteten dokumentarni novinar, s svojim tankočutnim smislom za motiv in kompozicijo objekta pa profesionalni fotograf.
Gospodarstvo na deželi
Vsakdanje življenje v prvi polovici dvajsetega stoletja je od naših prednikov na vasi zahtevalo precej fizičnega napora že zgolj za osnovno preživetje. Vaščani so bili primorani krepiti delovne navade, da so lahko solidno zadostili svojim potrebam po hrani. V iskanju boljšega pridelka so se združevali v razne skupnosti, kot so društva, zadruge in podobno.
Peter si je s svoj im sodelovanjem v Izobraževalno prosvetnem društvu pa tudi v širši skupnosti nabiral
Sejem govedi na Homcu leta 1935
Zadružna mlekarna in Izobraževalno društvo v Šmarci leta 1910
CD
>o
CD
CD
O CL
384
znanje pri pridelavi hrane. V zapisih iz leta 1910 omenja svoj e ukvarj a nje z vrtnarjenjem oziroma nabavo raznih sadik. Pri oblikovanju vrta seje z mamo, ki jo je neizmerno cenil, celo sprl. Takole opisuje dogodek: »Bi I o mi je žal, da sem se jim (mami) tako odgovarjal, pa ker jeza človeka tako stemni, da ne ve, kaj da govori, zato sem sklenil nič več se jeziti.« To dejanje, zanj neobičajno, vendarle kasneje obžaluje in se hitro pomiri. Je pa znal Peter poskrbeti tudi za kakšno hudomušno pripoved. Tako je dal na vrata sanitarij, ki so bi I a v sklopu domačega gospodarskega poslopja, napisati tole misel: »Tu se oddajajo mili darovi za izboljšanje kmetijstva.«
Preizkušal seje tudi v izdelavi brezalkoholnega vina, kar mu je dobro uspelo. Tako v svojem dnevniku iz leta 1910 na dan 28. prosinca opisuje: »Po kosilu sem šel na Poljane k Č. Gos. Janezu Kalanu, ki so bili v stanovanju pri Kregarju, nesel sem jim brez alkohola 1/4 l vina iz izabele, ki sem ga doma naredu iz domačega grojzdja, bil jim je všeč.«
Portretni pogled
Peter je ustvaril veliko portretov družinskih članov, sorodnikov, znancev od blizu in daleč, posnetki pa nam razkrivajo za tisto obdobje sodobno opremljen atelje, z raznolikimi scenskimi postavitvami, ki z vso pripadajočo fotografsko tehniko omogoča dovršeno reprodukcijo fotografij različnih formatov pomanjšav ali povečav. Pri portretiranju, ki je več kot le fotografija, je zelo pomemben tehnični vidik uporabe svetlobe, kar so v veliki meri nudile izkušnje pri delu. Za kvalitetno osvetlitev pri fotografiranju portretov je bila potrebna dnevna svetloba, saj uporaba umetne svetlobe še ni bila povsem uveljavljena. Peter si je v zgornjem delu hiše uredil primeren prostor za svoj ate Ije, učinkovito dnevno svetlobo pa je pridobil s tem, da so v streho vgradili steklene plošče. Princip svetlobne strehe je razviden s posnete fotografije iz leta 1915, ko je bil gospodar še njegov oče Jožef.
Vsebinski element ima pri portretiranju poseben pomen, saj običajno izraža čudovito izkušnjo, veselo vzdušje ali ne po za ben tre nu tek, ki ga je potrebno ohraniti v lepem spominu. Prikazati je potrebno vso energijo in lepoto portretiranca, družine ali otroško veselje do mladosti. Naloga fotografa je, da se izkaže s svojo kreativnostjo, da zna pri izdelavi portreta ustvariti sproščeno okolje, v katerem se portretiranec počuti dovolj lagodno, da se znebi treme. Sposobnost objektiva je, da zna ustvariti tako čustven in nežen odnos oziroma izpovedati značaj osebe in njeno počutje.
Peter je portretne fotografije snemal v svojem ateljeju in na raz I ičnih lokacijah v naravi. Celopostavne portrete pa je fotografiral tudi pred pročeljem hiš, kjer je postavil prirejene kulise. Te so bile lahko opremljene še z dodatnimi rekviziti, s katerimi je ustvaril lepšo podobo ali poudaril posebno vzdušje.
Kot član orlovskega odseka pri Izobraževalnem društvu je pogosto fotografiral svoje kolege pri telovadnih prvinah med nastopi, pa tudi sicer. Na nekaterih fotografijah so v telovadnih dresih, na drugih so oblečeni v slavnostnih uniformah.
		
	1 4 i g	
		
	^SS&s^ MgdJ1	
		
^"IhHbS		
\		
/		
		
Mlada dama okoli leta 1920
Portret dveh prijateljic iz mladosti okoli leta 1920
Podoba žene s fonografom okoli leta 1910
Ljudje z obrobja
Popotovanje skozi živIenje mu je ponujalo različne motive, precej pozornosti in časa je posvečal tudi ljudem raz I ičnih socialnih stanov, ne glede na njihov videz. Njegov obj ekI iv je znal nagovoriti skupine ljudi, ki so spričo svojih težkih okoliščin tako ali drugače pristale na obrobju družbe. Tja so jih lahko potisnile telesne hibe in s tem povezana nesposobnost za delo. Pri otrocih je bi I a lahko usodna izguba staršev, lahko pa so se znašli na obrobju enostavno zaradi protesta proti uveljavljenim družbenim tokovom.
S svojim globokim čutom za sočloveka seje znal zavedati tudi njihovih življenj. Skušal je sprejemati ljudi takšne, kot so bi I i, v vsej njihovi nepopolnosti in šibkosti. Razmišljalje o njihovih usodah, zakajjimje Bog namenil okušanje trpkega pelina v življenju. Verjetno se je sam v sebi spraševal, kaj je tisto, kar človeka loči od tega, da bi gledal življenje z nasprotne strani objektiva.
Srečanja te vrste je znal ceniIi in so mu biIa dragocena. Zavedanje resnice, da je življenje včasih tudi nepredvidljivo in te lahko preseneti, ga je navdihovalo s spoznanjem, da se plemenita osebnost gradi na medsebojnem spoštovanju.
CÜ
>o
CÜ
CD
O CL
Portret dveh orlov v telovadnem elementu okoli leta 1910
Tako v svojih spominih na 1. maj leta 1910, ko je bil tudi ustanovljen Odsek orIov za »homško faro«, Peter omenja potek izdelave skupinskega portreta abstinentov kamniškega okrožja na homški gori: »Po službi Božji sem fotografiral vse Abstinente kamniškega okrožja, aparat je odprla g. homška učiteljica Roza Kos, da sem mogel jaz biti pri njih.« in nadaljuje: »Bili smo v homški gori pri ta blagoslovljenemu studencu, bilo nas je kakih 250, bila je že precej velika družba.«
Berač ob poti leta 1932
385
CD
>o
CD
CD
O CL
Puščavnik v svojem bivališču leta 1932	Obisk ciganov v Šmarci leta 1934
386
Vaški posebnež leta 1932
Čarobna narava
Njegovo izostreno oko za opazovanje je bilo povezano tudi z občudovanjem lepot narave in s simpatijo je na svojih poteh spremljal lepo in razgibano pokrajino. Posebej je imel rad pomladne mesece, saj sta ga prebujajoče se pomladno cvetje in okrasno grmičevje navdihovali in sproščali. Tudi pogled na cvetoče sadno drevje je raznežil njegovo rahlo melanholično dušo. V Potopisu o romanju v Lurd je s posebnimi občutki opisal naravo ob odhodu: »Bilo je 11. maja 1908. Ta dan je bil odločen za odhod I. romarskega vlaka v Lurd. Dan je bil jako lep, nebo je bilo tu pa tam prepreže no z meglicami, spomladansko solnce pa je toplo sijalo na zelene griče in doline.« Ob vožnji z vlakom pa nadaljuje: »Lokomotiva je zapiskala, vozovi so se zganili in vlak jo je odpihal iz homške postaje proti beli Ljubljani. Vožnja je bil a prij azna. Sadno drevje je nežno krasno cvetelo in nas spominjalo na prijazni maj.«
Po drugi strani pa je gojil posebno spoštovanje do njenih mogočnih sil, kadar so povzročale katastrofe nepredvidljivih razsežnosti. V posebnem spominu je Petru, še kot ne 12-letnemu fantiču, ostal dogodek, ko je naše kraje prizadel dokaj hud potres.
V svojem zapisu iz leta 1920 se dogodka spominja takole: »Do tega časa so se pa tudi meni že leta nabrale in tu vmes je marsikaj prišlo, 1895 leta jev Ljubljani in daleč naokoli ravno o Veliki Noči zelo močan potres, ki je posebno Ljubljano močno porušil, tudi Šmarci ni prizanesel. Cerkev na Homcu je pa skoraj porušil, na-
Poplave na Duplici - zasilna brv ob podrtem mostu okoli leta 1924
CD
>o
CD
CD
O CL
Meteorološko poročilo iz leta 1952 s podatki o vremenu na hrbtni strani fotografij
388
Peter Naglič leta 1930
ša hiša je bil a vsa razpoka na in so jo dali zvezati z že l eznimi vezmi, z tem se je močno ojačila.« Pogosto je pogledoval proti nebu in opazoval različne formacije oblakov, še posebno, ko se je bližala nevihta.
Iz ohranjenih namiznih koledarjev je razvidno, da je pogosto sledil vremenske napovedi. Natančno je popisoval temperature in v zimi meril debelino snežne odeje. Po svoji zanimivosti vsekakor izstopa kratka vremenska reportaža, zajeta na štirih fotografijah, v zimi na prelomu iz leta 1951 v 1952. Znano je, da je bila po hidrometeoroloških meritvah to najbolj snežena zima v zadnjih sto letih.
Na hrbtni strani je opisal potek padavin, temperaturni režim, o izrednih razmerah, ki so vladale v Ljubljani, pa nadaljuje: »Promet je bil za kakih deset dni prekinjen, v Ljubljani so bili mobilizirani za odkidava-nje s streh in ulic in odvažanje v strugo Ljubljanice, v velikih krajih ga je bilo treba po železnici in cestah odkidavati.«
V osebnost Petra Nagliča je bil a vtkana visoka etika, bil je plemenitega značaja in skromen. S širokim pogledom na svet, zazrl im v prihodnost, je tlakoval pot svoj i družini. S ponižnim pristopom je izpolnjeval svoje edinstveno življenje, ki je bilo napolnjeno z izredno ustvarjalnostjo. Notranji mir, ki ga je poosebljal, gaje navdihoval z neverjetno navdušenostjo in energijo. Življenjski opus, ki ga je Peter Naglič ustvaril v vsestransko bogatem življenju, ohranja edinstven spomin na dogodke in ljudi njegovega časa.
Literatura
Andrej DULAR, 2013: Od domačega praga do Jeruzalema. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
Marko FRELIH, 2013: Terra Sancta 1910. Stična: Muzej krščanstva na Slovenskem.
Janez HUMAR, 1996: Tovarna ščetk in čopičev brata Naglič. V: Kamniški zbornikXIII. Kamnik: Občina Kamnik.
Anton MRKUN, 1925: Homec. Ljubljana: Jugoslovanska tiskarna. Peter NAGLIČ, 2007: Moje življenje v svetovni vojni 1914-1918. Ur. Blaž Vurnik. Ljubljana: Založba Modrijan, Mestni muzej Ljubljana. Matjaž ŠPORAR, 2009: Po fotografskih stopinjah Petra Nagliča. V: 650 let Šmarce. Šmarca: Krajevna skupnost Šmarca.
Zora TORKAR, 2009: Skozi objektiv Petra Nagliča. Kamnik: Medobčinski muzej Kamnik.
Bogo ZUPANČIČ, 2005: Usode ljubljanskih stavb in ljudi. Ljubljana: Založba KUD Polis.
Osebni dnevnik Petra Nagliča iz leta 1910. Osebna zbirka zapisov in spominov Petra Nagliča.
389
ï
w
t



390
Miklavž Komelj1
Bratovževa ploščad 18, Ljubljana
Anja Bergant2 Na produ 5, Kamnik dbergant@onko-i.si
Rezbar Maks Bergant (1912-1996)
Življenje, posvečeno lepoti
Rezbar Maks Bergant, roj en v Trstu, je večji del življenja preživel v Kamniku. Rezbarstva seje učil pri podobarju Ivanu Klemenu. Začetna rezbarska in pozlatarska dela za cerkve in privatna stanovanja so razkrivala talent in znanje, kiju je opazil tudi arhitekt Jože Plečnik. S Plečnikom je začel sodelovati pri obnovi cerkve v Stranjah. Sodelovanje je razmahnilo Bergan-tove sposobnosti in zaznamovalo njegovo umetniško pot. Med Bergantom, njegovo ženo in Plečnikom seje razvilo iskreno prijateljstvo.
Maks Bergant je najlepša in največja dela ustvaril v obdobju 1960-1985: več kot 50 oltarnih okvirjev, oltarnih miz in ambo-nov, okvirj ev križevega pota in večnih luči, ki krasijo cerkve po Sloveniji, Beogradu in Splitu, in kot vrhunec - tudi oltarni okvir za Layerjevo podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Poleg teh del je izdelal še nekaj deset okvirjev za slike in ogledala, svečnikov, lestencev, drobnih rezljanih okrasnih predmetov in zmodeliral nekaj doprsnih kipov in angelskih glav. Bergantova dela so raztresena po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in drugje po Evropi in Ameriki.
Ključne besede: Maks Bergant, rezbar, pozlatar, kipar, Jože Plečnik
Maks Bergant, a carver born in Trieste, spent most of his life in the town of Kamnik. He learnt the lore of carving from Ivan Klemen and his early carvings and gild works in churches and private homes gave evidence of a great talent and skills that were soon noticed by the architect Jože Plečnik. Their professional cooperation, which commenced with the renovation works of the church at Stranje, crucially affected Bergant's artistic career and expertize as they began to grow along with the friendship he nurtured with Plečnik and the architect's wife.
Maks Bergant created his best works between years 1960 and 1985; amongst others, there were more than 50 altar frames, tables, ambons, frames to the Stations of the Cross, and eternal lights decorating church interiors of Slovenia and the cities of Belgrade and Split. The gem of his work is the altar frame for Layer's Lady Help at Brezje. Besides these, he created dozens of mirror and painting frames, candlesticks, chandeliers, miniature decoration carvings and sculpted a few busts and angel heads. Bergant's works are scattered all over Slovenia, countries of former Yugoslavia and some European as well as American states.
Key words: Maks Bergant, carver, gilder, sculptor, Jože Plečnik
1	Doktor znanosti, umetnostni zgodovinar, pesnik.
2	Diplomirana ekonomistka.
Maks Bergant v pogovoru
Vnukinja o Maksu Bergantu
Rezbar Maks (Maksimiljan) Bergant seje rodil v Trstu 15. 4. 1912 kot tretji od štirih otrok materi Ivani in očetu Lovrencu. Družina se je ob koncu 1. svetovne vojne preselila v Podgorje pri Kamniku na posestvo, ki jim ga je zapustil pokojni sorodnik. Maks je tako že v otroštvu spoznal delo in skrbi na kmetiji, kar je zaznamovalo vse njegovo življenje. Šolo je obiskoval v Kamniku. Že kot šolarja ga je radovednost pripeljala v atelje mojstra podobarja Ivana Klemena. Njegova dela so ga očara l a in kasnej e se je tam resno začel učiti rezbarstva. Skoraj skrivnostni svet ateljeja na Parmovi 5 v Kamniku je tako postal tudi Bergantov ustvarjalni svet.
Kljub opravljenemu sprejemnemu izpitu za nadaljevanje gimnazijskega študija tega sploh ni nadaljeval za ra di občutka krivde, da zapušča dom in delo na kmetiji.
Želja po izobrazbi in rezbarjenju, v nasprotju s pričakovanji doma, pa je vseeno postala močnejša in mladi Bergant je odšel v Split, kjer je tri leta poglabljal znanje modeliranja in umetnostne zgodovine ter spoznaval druge tehnike oblikovanja pod vodstvom akademske slikarke sestre Julite Katz v tečajih samostana šolskih sester.
V letu 1944 je izgubil dragi osebi, očeta Lovrenca in mojstra Klemena. Dve leti kasneje je njegovo življenje ogrožal bakterijski meningitis. Po ozdravitvi je od Klemenovih sorodnikov odkupil atelje na Parmovi in ga imenoval »Bajtica« ter tam nadaljeval svojo umetniško pot.
Začetna rezbarska in pozlatarska dela za cerkve in privatna stanovanja so razkrivala talent in znanje, kiju je opazil tudi prof. Jože Plečnik. Maksa Berganta sta s patrom Martinom Percem povabila k sodelovanju pri
391
CD
>o
CD
CD
O CL
392
Oltarni okvir Marije Pomagaj - Stolnica Ljubljana3
obnovi cerkve v Stranjah pri Kamniku. To sodelovanje s Plečnikom je razmahnilo Bergantove sposobnosti in zaznamovalo njegovo kasnejšo umetniško pot. Arhitektova pisma in zapisani spomini govorijo tudi o iskrenem prijateljstvu, ki ga je prof. Plečnik kasneje, vse do svoje smrti, gojil do mojstra rezbarja in njegove soproge Zore Bergant.
V tem času so poleg rezbarij v stranjski cerkvi začela nastajati Bergantova prva velika dela: kip slepe žene Marjance v naravni velikosti; glava žalostne Marije za nagrobnik pokojnega očeIa, edino deIo v kamnu, oltarni okvir - pletenina v župnijski cerkvi v Kamniku, rezbarije za škofovski sedež in oltarni okvir Mariji Pomagaj v ljub Ijanski stolni cerkvi. Tu je rezbarski motiv akantovega lista dobil novo polnost baročne oblike, tako da je kljub nekaterim kasnejšim poskusom posnemanja ostal pravi Bergantov avtorski pečat.
Septembra 1950 se je Maks Bergant poročil z Zoro Prohinar, ki je moža spodbujala na njegovi umetniški poti in bila njegova opora vse nadaljnje življenje. Leta 1960 je bil sprejet v Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije in nato 1971 še vjugoslo-vansko. S svoj imi deli je sodeloval na skupinskih razstavah društva, največja de I a pa so bi I a po cerkvah, kot je menil avtor, tako »vedno razstavljena«. Žal je sedaj v mnogih primerih avtorstvo prezrto.
Maks Bergant je najlepša in največja dela ustvaril v obdobju 1960-1985. Težko je razumeti, kako je mojster uspel izrez Ijati in pozlatiti več kot 50 oltarnih okvirov, oltarnih miz in ambonov, okvirov križevega pota in večnih luči, ki krasijo cerkve po Sloveniji, Beogradu in Splitu, in kot vrhunec tudi oltarni okvir za Layerjevo
3 Avtor fotografij je Žiga Mihelčič.
podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Poleg teh del je ustvar il še nekaj deset okvirov za slike in ogledala, svečnikov, lestencev, drobnih rezljanih okrasnih predmetov in zmodeliral nekaj doprsnih kipov in angelskih glav. Bergantova dela so tako raztresena po mnogih domovih v Sloveniji, bivši Jugoslaviji, pa tudi drugje po Evropi in Ameriki.
Umetniškim izzivom je Maks Bergant odgovarjal praktično do konca svojega življenja. Oltarni okvir v cerkvi na Viču v Ljubljani je rezultat iskanja novih oblik, podobno kot so postale oltarne mize in podstavki za monštranco za mojstra nov izziv.
Zadnja leta je našel tudi čas za veselje z družino in vnuki. Žal je kljub vidni oslabelosti zavračal zdravniške preglede in pomoč. Okušal je grenkobo pozabe od ljudi, za katere je največ delal, a je ostal pokončen. Le tri dni pred smrtjo, 30. 6. 1996, je oddal svoje zadnje de lo.
Umetnostni zgodovinar o Maksu Bergantu
Ko se spominjam Maksa Berganta in Zore Bergant, se spominjam nekega čisto posebnega sveta, za katerega sezdi, da je obstajal v nekem čisto posebnem času.
Maks Bergant, ki se je pisal enako kot najbolj svoj-ski slovenski baročni slikar (po izročilu je bil celo njegov da Ijni sorodnik), je bil v svoj em de l u resničen nadaljevalec baročne tradicije. Resničen nadaljevalec prav zato, ker je ni kopiral, ampak jo plemenitil z inven-cijo. Izročila baroka ni mogoče prenašati s preprostim kopiranjem baročnih form; treba je vase privzeti tisti ritem, tisto razumevanje in občutje forme, ki išče svojo pot kot organska rast; treba je biti zelo izviren, treba je imeti veliko domišljije. In Maks Bergantje to zmogel. V slovenskem kontekstu se njegovo rezbarsko delo lahko zazdi celo bolj pravi barok od historičnega baroka. Bergant je v svoj em de I u dosegel stopnjo popolnosti, ki nikakor ni bila samo tehnična; zanj je bilo njegovo rezbarsko-kiparsko delo nekaj globoko spiritualnega.
In starim rezbarski m in kiparskim mojstrom je bil blizu tudi v načinu dela, v skrajni disciplini, ki ni poznala počitka. Bergantje v možnosti nenehnega dela videl največjo srečo. Delal je od jutra od večera v svoji delavnici, v kateri se je desetletja dogajal ustvarjalni obred.
Ta prostor je obvladovalo sakralno vzdušje. Stavba se je imenoval a - se imenuj e - Bajtica. Prej je bila atelje njegovega učitelja Ivana Klemena. Bergantjoje odkupil nekaj let po njegovi smrti in v njej nadaljeval z de l om. Mistično vzdušje, ki je Berganta v mladosti pritegovalo, kadar je hodil mimo nje, je v času, ko je v njej delal sam, ostalo in se še stopnjevalo.
Nisem bil ve l ikokrat tam, a vsak obisk je bil nekaj nepozabnega. Stopiti tja - je pomenilo pravo potovanje.
Najintenzivneje se spomnim svoje osuplosti ob prvem obisku. Takrat sem bil star kakšnih deset let in najbolj sem se navduševal nad preteklostjo; kar naprej sem sanjaril o možnostih prehajanja med različnimi zgodovinskimi časi.
In ko sem vstopil v Bajtico, se mi je zdelo, da sem vstopil v neki drug čas.
In tam je stal Maks Bergant kot v neki skrivnostni preteklosti, obenem pa sam onkraj vsake starosti. Vedno se mi je zdelo, da se sploh ne stara, ampak živi v brezčasnosti.
Bilo je čarobno vzdušje, vse je bilo zatemnjeno (mogoče dej ansko sploh ni bi I o tako temno, ampak v mojem spominu se vedno prikaže ta skrivnostna temačnost), iz te zatemnjenosti pa so se svetile pozlate; povsod polno drobnih predmetov. Kaj vse je bilo tam! Od starega bankovca za sto dinarjev iz tridesetih let, ki mi ga je Bergant podaril, do križev, ki so ime I i spodaj Adamove lobanje, in seveda napol dokončani okviri in dleta ... In kip iz surove gline, ki je že desetletja ležal na tleh ... (Z enega poznejših obiskov se spominjam, da so bili na tleh razpostavljeni tudi ljubko okorni kipci, ki so jih izrezljali otroci. Spominjam se neke Madone z domiselno rezljanimi očmi. Če prav razumem, si je Bergant v poznih letih prizadeval, da bi vzgojil nasledstvo v mladem rodu, da bi se njegovo znanje in mojstrstvo prenašala naprej. A to mu ni uspelo tako, kot je o tem sanjal.)
Tisto, kar je najbolj obvladovalo prostor, pa je bil bel kip iz mavca, imenovan Marjanca, portret slepe ženice z ruto na glavi v naravni velikosti, nenavadno živo modeliran, da sem kar čutil, kako me to skrivnostno bitje vidi - ne z očmi, ampak z rokami in z vso svojo po do bo.
Spominjam se, kako je Bergant pripovedoval o tem kipu. Kako mu je žena Zora pripeljala v Bajtico to staro gospo in jo je portretiral - in tik preden je bil kip dokončan, ga je pozorno in natančno pretipala z dlanmi od vrha rute do tal in rekla, da je podoben, samo z nosom nekaj ni v redu. In nos v resnici še ni bil do konca zmodeliran.
O tej gospe je Bergant pripovedoval z veliko empa-tijo. Najbolj mi je ostalo v spominu, kako je govoril, da so jo otroci zaničevali zaradi slepote, ji nagajali in vpričo nje celo zavijali vratove njenim kokošim - ni videla, ampak le slišala pokanje koščic. To je bilo zame najbolj srhljivo.
In tudi kip kot ce I ota se mi je zdel srh Ijiv - in obenem čudno domač, kot da je v tej slepoti neka skrivna vednost, kakršno so pripisovali davnim slepim pevcem.
Spominjam se, da sem, takoj ko sem prišel domov, ves prevzet napisal nekaj strani dolg tekst o Bergan-tovem ate Ijej u, o tem kipu in o tej gospe ter njeni življenjski zgodbi. Mislim, da joje na koncu povozil vlak. In že čez nekaj dni sem tisti tekst raztrgal, ker me je preveč vznemirjal.
Maks Bergant je ta kip ustvarjal leta 1949, ko je ravno intenzivno sodeloval z Jožetom Plečnikom pri opremi za cerkev v Stranjah. Plečnik je bil menda ne-jevo Ijen, da se je njegov sodelavec ravno v tem času, ko je bilo toliko dela, lotil še tega kipa. Ampak delal ga je iz resnične notranje nuje. Ko pa je Plečnik kip prvič videl, je bil menda naravnost pretresen. (Mimogrede: ko sem si pozorno ogledoval ta kip, se mi je v nekem trenutku zazdelo, da je obraz Marjance presenetljivo podoben Plečnikovemu.) Berganta takrat ni bilo v delavnici, zato je vstavil kipu v roko papirnat zvitek, na katerega je napisal s svojo lepo pisavo:
Kip slepe žene Marjance
Tovariš
Maks Bergant Čestitam!
10. nov. 49 Plečnik
Spominjam se, kako je gospa Bergantova v osemdeset I h letih ta listek izročila mojemu očetu, da ga je nesel restavrirat v Arhiv Slovenije.
To, da je Plečnik nekomu rekel tovariš, ni biIo prilagajanje novemu času, ko je ta beseda postaIa tudi način uradnega naslavljanja. Plečnik ni privzel tega načina; v pismih je Berganta vedno tituliral »gospod«. Če mu je tokrat napisal »tovariš«, je to zanj res pomenilo tovarištvo.
Plečnik je, ko je videl ta kip, Bergantu ponudil, da mu lahko omogoči vpis na likovno akademijo. Vedeti moramo, da si je Bergant pravzaprav najbolj želel postati kipar. Ni se počutil kot rezbar, ampak kot kipar. Vseeno pa ni hotel na akademijo, raje je ostal pri svojem delu. In taka samosvojost je bila Plečniku všeč.
Plečnik je imenoval Berganta »tovariš«, Bergant pa o Plečniku nikoli ni govoril v familiarnem tonu. Ko sem
393
CD
>o
CD
CD
O CL
Oltarni okvir Layerjeve Marije Pomagaj - Brezje
394
se z družino Bergant pogovarjal o Plečniku, sem dobil vtis, da je Plečnik za nje svetnik, nekakšen hišni zavetnik. Zlasti gospa Zora je vzdrhte l a od ljubečega spoštovanja, ko je govorila o njem.
Plečnik je bil brez dvoma tista osebnost, ki je najbolj odločilno zaznamovala Bergantov razvoj. Čeprav so bi l a njegova formalna izhodišča drugačna (razen v delih, ki so nastala po Plečnikovih osnutkih, Bergant nikoli ni poskušal biti »plečnikovski«),je bil za Bergan-ta odločilna ustvarjalna spodbuda Plečnik. Zalo bi v tem zapisu rad postavil v središče njuno srečanje in sodelovanje; prav iz dokumentov o tem sodelovanju lahko najbolje razberemo Bergantovo duhovno »fizio-gnomijo«.
Bergant se je s Plečnikom prvič srečalvodločilnem obdobju svojega življenja, ko je ravno prebolel hudo bo l ezen in z vsem začel na novo. Zgodi l o se je lela 1947 po posredovanju župnika p. Martina Perca, kije Plečniku naročil predelavo med vojno zelo poškodovane župnijske cerkve sv. Benedikta v Stranjah. To je bila prva Plečnikova povojna arhitekturna realizacija in eno najpomembnejših del njegovega poznega ustvarjalnega obdobja. Poleg tega pa je bilo to delo, ob katerem je razvil kar najintenzivnejše sodelovanje z do mači ni.
Plečnik je Bergantu zaupal izvedbo najpomembnejših elementov cerkvene opreme, kar je pogosto pomenilo prave kiparske naloge. Zaupal mu je tudi izdelavo glavnega oltarja. In s tem oltarjem je povezano
Bergantovo dejanje, ki je Plečnika tako fasciniralo, da je to povsem spremeni l o odnos med njima. To ve l i-ko pove tako o Berganlu kot o Plečniku. Bergant se je lotil dela zelo vneto in začel je z dvema angelskima glavicama na spodnjem delu oltarja. Ko sta bili dokončani in ju je Plečnik videl v njegovi delavnici, mu je rekel (navajam po pripovedovanju gospe Zore Bergant): »Lušl ni so, luštni. Ampak jaz bi rad bolj Ital ijančke.« Bergant mu je odgovoril: »Prav.« Takoj je čisto mirno, ne da bi bil pri tem užaljen, vrgel že izdelani glavici na tla pod delovni pult. Plečnika je njegova reakcija povsem osupnila: ta pripravljenost, da že narejeno zavrže in začne znova. In obenem popolna odsotnost nekega poveličevanja lastnega ega. Čeprav je bil Bergant, ko je govoril o svojih delih, vedno zelo samozavesten. Ampak v tej samozavesti ni bilo nič osebnega; prej neka ponižnost pred lepoto.
Plečnik je bil ob tem dej anju osupel. Obenem pa - kot da je šlo za neko iniciacijo. Kot da bi Plečnik v duhu starih mojstrov preizkušal, ali je učenec dovolj skromen oziroma ponižen v krščanskem smislu. Ber-gantova reakcija ga je morala navdušiti tudi zato, ker po duhu spominja na hagiografske anekdote; tak ne-napuh je bil znak avtentičnosti predvsem za svetnike. Tako je na primersv. Filip Neri preverjal, ali dela neka domnevna mistikinja avtentične čudeže, tako da ji je ukazal, naj mu sezuj e blatne škornje - kar je seveda skrajno besno zavrnila. (O tem dogodku je navdušeno pisal Goethe.)
Svečnik
In čez dva dni je Plečnik Bergantu poslal izvod knjige Architectura perennis s posvetilom v arhaičnem religioznem tonu:
Tebe Boga hvali
Tebe Gospoda poveličuje
Tebe večnega Očeta časti vsa zemlja
ter Maks Bergant v Kamniku
v Ljubljani pa Jože Plečnik
v spomin na 7. julij 1947
In tako se je razvi l o med njima prav posebno sodelovanje, ki je izhajalo tudi iz prepoznanja duhovne sorodnosti. Ko je Bergant delal za Plečnika, ni bil samo izvajalec. Plečnikje namreč svoje načrte prilagajal znanju sodelavcev; glavni oltar župnijske cerkve sv. Benedikta v Stranjah je na primer zasnoval kot »veliko listnato monštranco« prav z upoštevanjem Berganto-vega odličnega obvladovanja ornamentike. Seveda je imel glede izvedbe detajlov konkretna pričakovanja -v nekem pismu je na primer za Berganta narisal skico, kakšen naj bi bil lik sv. Benedikta v stil u beuronske šole (sam piše »beuronske viže«). A sodelovanje z rez-barskim mojstrom jezanj pomenilo tudi posvetovanje. V nekem pismu Bergantu v zvezi s Stranjami piše glede kapite l ov, da bi se rad še z njim posvetoval, kako naj jih oblikuje.
In pozneje je listnati podstavek z operutničenim obrazom pod kopijo brezjanske Marije Pomagaj v kamniški cerkvi na Šutni zasnoval kot posebno priznanje Berganl u, ki je za to sliko izde l al okvir po njegovem načrtu, a gaje obenem, ko je prišel vzadrego, zelo domiselno dopolnil. Plečnik mu o tem v pismu piše: »To ste vražje vehementno rezali - !«
Plečnik pa je Bergantu dajal tudi nasvete in ga učil. Plečnik je bil iz mizarske družine in je zelo dobro poznal les, znal je ceniti delo z lesom in je v teh obrtnih fi-nesah neskončno užival, to mu je bilo domače. Zato je znal dati Bergantu tudi konkretne obrtne nasvete - na primer f i nese v zvezi z nanašanjem pozlate: kaj je treba narediti, da bi se poz l ata čim bo lje obdržala. Plečnik je bil genialen umetnik, ampak po duši je bil morda prej nekdo, ki rezlja les, kot pa intelektualec. V nekem pismu Bergantu toži nad tem, da je zadnje dni veliko bral - in da branje duši ustvarjanje. To je bila njegova znana teza. Vendar, kolikor vem, Bergant ni pristajal nanjo. Zelo veliko je bral - zlasti zgodovinske knjige.
Ko sem bil prvič na obisku pri Berganl u, je imel Plečnikova pisma v Bajtici; potegnil jih je iz predala neke mize in mi jih kazal - pisana s tisto lepo, čisto posebno pisavo.
Plečnik ga je na kuvertah svojih pisem različno označeval z izrazi »rezbar«, »rezbar in kipar«, »kipar in rezbar«, »kipar«.
Pisma so v glavnem kratka; ne ponujajo nam kakšnih epohalnih odkritij o Plečniku, vendar je v njih nekaj izredno lepih, subtilnih formulacij. Leta 1948 je Plečnik Bergantu napisal:
Jaz se Vas mnogo spominjam, obžalujoč da živimo v tako skopem času - Izrabiti bi Vas hotel do skrajnosti -
In naslednje leto:
Vem kako iskreni ste mi v vsem, to mi je v lepo, zadostno veselje, del tolažbe v tem hudičevo razrvanem času.
In spet v drugem pismu:
Sem pa tje obsije človeka dan, ki je svet, sem pa tje, ki je vsaj sončen, večina dni je muka, oblačna, meglena - jaz pa želim, da bi Vam bilo teh zlatih, srečnih največ!
In v zadnjem pismu, marca 1955:
Jutro je bilo čarobno, prelestno, čudežno vse posejano in preoblikovano - na večerje sneg že krmežljav, moker - njega belina postaja kulturna -
Ko sem pred leti pisal članek o Plečnikovem sodelovanju z Bergantom, sem nameraval kot prilogo objaviti še ta pisma - ampak gospa Bergantova tega ni želela. Hotela je, naj ostane v zvezi z njimi občutek skritosti, skrivnosti. Ni hotela, da bi bili spomini na Plečnika kakorkoli oskrunjeni.
Niso bila samo pisma. Bili so še drugi zakladi. Nekoč je Plečnik Bergantu podaril hišni ollarček, v katerega je vstavil lastnoročno rezlja no preprosto svetniško figurico, ki učinkuje kot delo ljudske umetnosti. Podaril mu je tudi zanimivo drobno figurico ruskega mužika, ki jo je prav tako sam izrezljal v blago geome-trizirani stilizaciji.
395
CD
>o
CD
CD
O CL
A tisto, kar je bi l o za gospo Bergantovo v zvezi s Plečnikom največja svetinja, je bil zvežčič risb, ki jih je Plečnik l. 1949, ko so bi l a glavna de l a v Stranjah že končana, podaril Martinu Percu. On pa potem njej. Plečnik je v tem zvežčiču narisal nekaj možnih cerkva, ki bi jih lahko naredil v Stranjah na mestu te cerkve, ki je bi l a zdaj končana; pri tem je pre l graval historične stile - od grškega templja do baroka in renesanse, končal pa je s podobo zasnove, s kakršno se je nekaj let prej sam ukvarjal v načrtih za nerealizirano zagrebško cerkev sv. Križa.
Mislim, da ta drobni zvežčič pove nekaj bistvenega o Plečnikovem ustvarjanju. Kojevse pri koncu, ni konca, ampak se odpre občutje, da je vse na začetku. Ko je bilo nekaj narejeno, seje v mojstrovi domišljiji šele razprla vsa paleta možnosti. Velikokrat razmišljam o tem zvežčiču, o tem, kaj ta zvežčič sporoča o kreativnem procesu.
Obenem pa je v tem pre l gravanju historičnih stilov čutiti tisto misel, ki jo je Plečnik v svojem pismu Ber-gantu 27. avgusta 1948 artikuliral kot vzdih:
rezbarijah prosto pot svoji imaginaciji.
Veliko pa je delal tudi za svoje najdražje; mnogo njegovih del je v zasebnih stanovanjih, nekatera najlepša pa je naredil za svoj dom, urejen kot svetišče.
V tem domu sem se srečeval predvsem z gospo Zoro. Z njo je povezanih nekaj mojih najlepših otroških spominov. Občudoval sem njeno neverjetno dostojanstvo.
Tudi po smrti Maksa Berganta je v tej hiši ostajala njegova prisotnost. Gospa Zora je o njem vedno govorila na tak način, da je bil kljub smrti še vedno živ. Pa ne samo govorila.
Tako kot je v hiši ostajala živa njuna največja bolečina - dva dni in pol po rojstvu umrla hčerka Marija Katarina, v katere spomin je Bergant izrezljal angelčka. Ta angelček je bil Plečniku na poseben način ljub. Vsakič, ko sem obiskal gospo Bergantovo, mije pripovedovala, kako ga je Plečnik ob vsakem svojem obisku božal po trebuščku in žvižgal.
396
»Zakaj le je življenje tako kratko, da nobeno ne more niti to, kar je že bilo, obseči!«
Ne vem, če je Bergant kdaj tožil nad kratkostjo življenja; ko sem ga srečeval v njegovi Bajtici, sem ga doživljal, kot da živi in se premika v večnosti.
Intenzivno sodelovanje s Plečnikom je zajelo le nekaj let Bergantovega živlenja, a ta lela so bila zanj odločilna. Pozneje Bergant, kot sem že poudaril, ni del al v stil u Plečnika, a lahko bi rekli, da je pri svoj i inventivni oživitvi baročne tradicije izhajal tudi iz Plečnikovega duha.
Ustvaril je ogromen opus. Kar zadeva osnovni likovni motiv, velika večina del variira stilizirano akantovje, ki je sčasoma pod Bergantovim dletom dobivalo vse večjo prostorsko globino - njegova prostorska predstava, s katero je snoval zahtevne kompozicije, je bila fantastična in dejansko ni samo rezlj'al, ampak je kiparil. Dinamiko baročne forme je dojel v notranjem bis tvu in jo po nov no iz našel za neki čas, v katerem se je mogoče zde l a unzeitgemassig, a je vendar vedno znova zbujala občudovanje. Bergantje doživel mnoga priznanja, med drugimje - kotdarilo kamniške občine - naredil impozanten rezljan okvir celo za predsednika Tita, ki je potem visel na Brionih. A najbolj monu-mentalna so njegova cerkvena dela; najbolj znan in še posebej izvirno zasnovan in izveden je plapolajoči okvir za Layerjevo sliko Marij e Pomagaj na Brezj ah, o katerem je, ko je bil narejen, napisal lep članek p. Roman Tominec. (Do te romarske podobe je že dolga leta prej gojil poseben odnos; ohranjen je njegov zapis, datiran 8. 5. 1947, v katerem piše o svoji molitvi pred kopijo brezjanske Marije v Ljubljani - v tem zapisu prosi Marijo, naj bodo njegove roke močne pri kraše-nju njenih oltarjev ... In da bo okrasil »najlepši duševni svoj oltar«.) Ampak včasih je skromno sprejel tudi naročila, kjer ni mogla priti do izraza vsa njegova ustvarjalnost. Spominjam se, kako je, ko so v osemdesetlh letih obnavljali ljubljansko stolnico, cele mesece zlatil ka pi tele pod stropom; tu di to po nižno in mu kotr pno delo je opravljal z isto predanostjo, s katero je daj al v
Ko pripravljam ta zapis za objavo, imamv rokah kopije razmišljanj, pesmi in dnevniških zapiskov, ki jih je Bergant pisal v prelomnih trenutkih svojega življenja -med decembrom 1946 in koncem maja 1947, torej po prestani bolezni, zaradi katere mu je grozilo, da mu bo ohromela roka, in pred srečanjem s Plečnikom.
Iz teh zapiskov lahko razberemo, da so bil i to zanj neznosno intenzivni meseci. In lahko tudi zaslutimo, da srečanje s Plečnikom, ki je sledilo kot dokončna potrditev njegove odločitve za ustvarjalno pot, ni bilo naključje, ampak nekaj, karje priklical z najglobljo notranjo željo.
Ko berem te zapiske, spoznavam globino njegove samote. In drugače kot prej razumem tudi njegovo religioznost. So to zapiski iz stanja, ki ga je sveti Janez od Križa imenoval »temna noč«?
Bergantova religioznost v svojem bistvu ni bila pripadnost družbeni vezi, ki bi ga vplelala v neko skupnost. Pomenila mu je nekaj, kar mu je dajalo moč, da je vzdržal svojo samoto.
Njegova pesem Tožba! se konča:
»Želel bi si vreči raz sebe ves mraz,
postati v toploti eden izmed vas,
a kaj, ko dano mi ni!«
A kaj, ko je spoznaval, da je toplota »njih« bolj mrzla od tega, kar je imel v sebi za »mraz«. »Kako silno majhna sreča je pri ljudeh. Za mene nisi namenil apo-stolata pri ljudeh, ker mi daješ toliko odpora v duši.« V neusmiljenem obračunavanju s samim sabo je spoznal, da mora hoditi svojo pot, tudi če ga bodo vsi imeli za »čudaka«; kajti »njihova veselost je zame trpljenje«. Njegova molitev je bila: »Delati, delatisamo, za močite prosim.« V teh zapiskih je bil neusmiljen v soočenju s samim seboj, v želji, da bi »našel nit svojega duševnega vozla«, da bi »sprostil duha«. In sledilo je »spoznanje po pol ne sa mote«.
To spoznanje je dalo svetlobo vsemu njegovem delu.
Zora Torkar1
Jurčičeva ulica 22, Kamnik zora.torkar@guest.arnes.si
V spomin
dr. Niku Sadnikarju
30. novembra 2012je umrl ljubitelj umetnosti in zgodovine, predvsem pa ve I ik Kamničan, Niko Sadnikar (1916-2012). Bil je vir številnih informacij, nenadomestljiv pri zbiranju in predstavljanju gradiva s širšega kamniškega območja za skoraj vse razstave, ki jih je pripravljal kamniškimuzej, z bratom Deme-trom pa tudi skrben varuh očetove muzejske zbirke, ene najkvalitetnejših in najstarejših zasebnih zbirk na Slovenskem. Bil je tudi eden prvih pobudnikov ponovne oživitve kamniškega turističnega društva in snovalec Dnevov narodnih noš, ki so še danes prepoznaven mednarodni folklorni festival v Kamniku. Za vse te zasluge je leta 2003 prej el naziv častnega občana Kamnika. Zanimale so ga številne teme: arheološke od mamuta in Keltov, rekonstrukcije Starega in Malega gradu, znamenitih Kamničanov do umetnostnozgodovinskih in zgodovinskih, kjer se je posebno zavzemal za nastajajočo spominsko hišo Rudolfa Maistra, ki pa je žal ni dočakal. Za vse teme seje skrbno zanimal, jih populariziral in se vztrajno zavzemal za njihovo rešitev. Ključne besede: Niko Sadnikar, častni občan Kamnika
30th November 2012 was the day when Niko Sadnikar (1916-2012), a great admirer of both art and history and a great citizen of the town of Kamnik, passed away. He represented a tremendous source of information and an unsurpassable authority in the field of collecting and exhibiting museum artefacts and objects (done by the Kamnik museum) from the wider Kamnik area. Together with Demeter Sadnikar, Niko Sadnikar's brother, he took care of their father's private collection, which is still regarded as one of the best and oldest in Slovenia. Niko Sadnikar was amongst initiators of the revival of the local tourism and of the National Costumes and Clothing Heritage Days, a renowned international folklore festival that takes place in Kamnik. All these merits earned Niko Sadnikar Honorary Citizenship of Kamnik. His interests were numerous; from archaeological excavations of mammoth finds and Celtic rema i ns, the reconstructions of both the Small and the Old Castles, the lives and achievements of important locals, to the objects of art history and historical issues. One such project to which he devoted great care and attention was the renovation of the Rudolf Maister Memorial House, the completion of which he, sadly, never saw. Niko Sadnikar was deeply involved in all the issues he found worthy of his interest and worked diligently to make them visible to the public eye and, eventually, to solve them. Key words: Niko Sadnikar, Honorary Citizenship of Kamnik
Niko Sadnikar (19. april 1916-30. november 2012), ljubitelj umetnosti in zgodovine, predvsem pa velik Kamničan, je bil vir številnih informacij, nenadomestljiv pri zbiranju in predstavljanju gradiva s širšega kamniškega območja za skoraj vse razstave, ki jih je pripravljal kamniški muzej, pa tudi drugi slovenski muzeji. Vedno se je kaj našlo pri njem: fotografije, kakšni
1 Magistra zgodovine, univ. dipl. zgodovinarka, muzejska svetovalka, Medobčinski muzej Kamnik.
Niko Sadnikar na predavanju na gradu Zaprice leta 2010 (Foto: Marko Kumer, iz fototeke Medobčinskega muzeja Kamnik)
predmeti ali pa številni podatki, s katerimi so bile razjasnjene uganke iz preteklosti.
Rodil se je v družini veterinarja, muzealca in mecena umetnikov Josipa Nikolaja Sadnikarja in Štefke, rojene Novak. Bil je vesten skrbnik Sadnikarjeve muzejske zbirke, ki jo je začel ustvarjati njegov oče Josip Nikolaj Sadnikar leta 1893. Po poroki s Kamničanko Štefko Novak pa je očetovi strasti po zbiranju in ohranjanju kulturne dediščine zvesto stala ob strani vsa njegova družina: poleg žene tudi oba sinova - Niko in Demeter. Vsi so vestno skrbeli za celovitost zbirke tudi po očetovi smrti in zlasti sinova tudi za popularizacijo te ene največjih in najkvalitetnejših zasebnih zbirkslo-venske premične kulturne dediščine.
Leta 1950 je zavod za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije izdal odločbo o zaščiti enkratne Sadnikarjeve muzejske zbirke. Občina Kamnik je celo načrtovala odkup celotne hiše z zbirko. Vendar pa gospodarske težave v občini niso več dopuščale, da bi uresničila prvotni načrt. Sprejetje bil sklep, da se za novi muzej na Zapricah, ustanovljen leta 1961, odkupi le del predmetov. S pomočjo zunanjih cenilcev - specialistov za posamezne vrste gradiva - so bili izbrani in odkupljeni predmeti, ki so bili po svojem nastanku, uporabi ali nahajališču vezani na kamniško območje. Tako je bilo leta 1964 odkupljenih 1468 predmetov. V okviru Medobčinskega muzeja Kamnikje nastala t. i.
397
Niko Sadnikar v očetovi muzejski zbirki leta 2006 (Foto: Marko Lesar, iz fototeke Medobčinskega muzeja Kamnik)
398
Sadnikarjeva zbirka, na katero smo še danes izjemno ponosni, saj vsebuje nekaj najlepših in najdragocenejših muzejskih predmetov, naj omenimo samo nekaj primerov: izjemno redki primeri knjig, kotso Dalmatinova Biblija, Pentatevh, Valvasorjeva Slava vojvodi ne Kranjske, renesančnih kipov - stražarjev božjega groba, antični prstan, kositrni cehovski vrči, hišni oltarčki in podobno. Pravzaprav je malo muzejskih razstav, v katere ne vključimo predmetov iz Sadnikarjeve zbirke. Prav tako pa jih posojamo za razstave tudi v druge slovenske muzeje.
Preostali del zbirke je ostal v družinski lasti in je še sedaj dostopen za obiskovalce. Niko Sadnikar se je po zaključku aktivnega dela na področju medicine po letu 1980 posvetil tistemu, kar je imel najraje in kar ga je najbolj zanimal o - Kamniku in njegovim ljudem. Skupine obiskovalcev je vedno z veseljem, z veliko znanja in spominov popeljal po očetovi zbirki. Z nadvse živimi zgodbami je opisoval predmete in vse podatke, ki mu jih je zaupal oče. Obiskovalce je znal navdušiti za kulturno dediščino in kamniško zgodovino. Bil je tudi eden prvih pobudnikov ponovne oživitve kamniškega turističnega društva in snovalec Dnevov narodnih noš, ki so še danes prepoznaven mednarodni folklorni festival v Kamniku.
Lahko mu rečemo tudi kamniški polihistor, saj so ga zanimale številne teme: arheološke od mamuta in Keltov, rekonstrukcije Starega in Malega gradu, znamenitih Kamničanov do umetnostnozgodovinskih in zgodovinskih, kjer se je posebno zavzemal za nasta-
jajočo spominsko hišo Rudolfa Maistra, ki pa je žalni dočakal. Za vse teme se je zanimal, jih populariziral in se vztrajno zavzemal za njihovo rešitev.
Za vsestranske aktivnosti in zasluge, ki so trajnega pomena za razvoj in promocijo občine in mesta Kamnik v nacionalnem in evropskem prostoru, mu je občinski svet občine Kamnik ob občinskem prazniku leta 2003 podelil najvišje občinsko priznanje: naziv častnega občana občine Kamnik.
Bil je vesten obiskovalec muzejskih in galerijskih razstav in sprem ljajočih dejavnosti ter natančen bralec naših razstavnih katalogov. Marsikdaj je kmalu po otvoritvi razstave zazvonil telefon, ko nam je povedal svoj e mnenje in se pogovarjal o novih podatkih, ki mu še ni so bi li zna ni. Pravza prav ni bi lo no be nega predavanja z različnih področij, kjer nam ne bi zaupal nekaj svojih misli in spominov. V muzeju smo ga zadnjič vide l i ob koncu septembra 2012, ko se je ude l e-žil predstavitve rekonstrukcij Malega in Starega gradu - ene od številnih tem, ki so ga vseskozi zanimale in vznemirjale. In magnetje bil očitno tako močan, da je kljub številnim muzejskim stopnicam in že poslabšani fizični moči zmogel napor. Čilega duha in bistrih misli. In prav takega ga bomo nadvse pogreša l i pri našem muzejskem delu.
Kazalo
Marjeta Humar
Uvodnik.........................................................................5
Marjan Šarec, župan
Uvodnik.........................................................................7
Marjan Šarec, župan Občine Kamnik s sodelavci Občina Kamnik 2012 in 2013....................................9
Poraba proračunskih sredstev
Občine Kamnik v preteklih letih..................................9
Občinski prostorski načrt..........................................10
Projekt kolesarskih in pešpoti...................................12
Razvoj kanalizacijskega sistema vObčini Kamnik..13
Investicije v cestno infrastrukturo............................13
Področje predšolske vzgoje.......................................16
Področje osnovnošolskega izobraževanja................17
Področje kulture.........................................................20
Področje športa..........................................................22
Področje socialnega in zdravstvenega varstva........23
Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami v Občini Kamnik......................................25
Sodelovanje z Gorsko reševalno postajo Kamnik ...33
Poročilo o pridobivanju evropskih in
državnih sredstev.......................................................35
Razprave - gospodarstvo
Igor Podbrežnik
Matevž Kirn - od začetkov pridobivanja kalcita do mednarodnega podjetja Calcit......................
. 37
Razprave - kmetijstvo
Tadej Sluga
Viktor Repanšek oče prvih slovenskih sort krompirja .
Razprave - naravoslovje
Alenka Mihorič
Cvetoče strmine Kamniškega vrha i
. 49
.53
Rok Gašpa rič, Matija Križnar
Nova najdba vretenca miocenskega morskega
sesalca iz Tunjiškega gričevja.............................
.59
Razprave - glasba
Andrej Misson
Avgust Cerer (1908-1980) .
Razprave - etnologija
Marija Klobčar
»V tem kraji lintvern ljudi je ...« Zmaj iz kamniškega jezera in pesemsko izročilo.
.65
81
Breda Podbrežnik, Ivanka Učakar
Razširjenost in živost pravljičnih motivov iz
knjige Zlati hrib: pravljice in povedke iz
Tunjic in okolice..........................................................93
Barbara Klanšek
Logarska hiša pod Starim gradom ........................107
Razprave - zgodovina
Alojz Cindrič
Študenti iz nekdanjega sodnega okraja
Kamnik na dunajski univerzi 1365-1917.............115
Nina Klisarič
Leto 1511, potres inKamnik..................................131
Zora Torkar
Kamnik skozi Maistrove oči.....................................143
Irena Mušič Habjan
Pretekla dejanja zaznamujejo našo prihodnost Planinsko društvo Kamnik (1893-2013)..............151
France Malešič, Janez Volkar
Razvoj gorskega reševanja na Kamniškem...........167
Gradivo za zgodovino
Ožbej Vresnik
Poročanje slovenskih časopisov o najdbi mamuta v Nevljah.....................................193
Tone Stele
Zgodovinski pregled kolektivne kmečke posesti na območju
Kamniške Bistrice in Velike planine.......................201
France Malešič
Arhiv Planinskega društva Kamnik - življenjsko delo Pavleta Kemperla brez primere .....................207
Tone Ftičar
NOVA, prva in uspešna kamniška naveza prepoznavnih likovnih značajev..............................213
Gradivo za etnologijo
France Malešič
Skoraj vsak greben ali gora ima posebno ime.......219
Bojan Pollak
Ledinska in hišna imena na Veliki planini in v njeni okolici...........................................................231
Bibliografija
Matej Stele
Umetnostnozgodovinska bibliografija
dr. Franceta Steleta za obdobje po letu 1966.......247
399
_o
CD M CD
400
Jože Urbanija
Objave avtorjev iz Občine Kamnik v letih 2012 in 2013................................................259
Naš pogovor
Boris Kern
Kamnik si zasluži tudi urbani festival.....................267
Jernejka Drolec
»Po svetu sta me vodila radovednost, raziskovanje in to se je kasneje preusmerilo v raziskovanje človeške notranjosti«......................275
Igor Jurič
Triatlonec zaradi Mikijevega zabavnika..................283
Vladimir Habjan
Plezam zaradi čistega veselja.................................289
Tone Ftičar
Kot kampanile - prost, a zavezan
petju in »štetju«.........................................................297
Pesniki, likovni ustvarjalci in oblikovalci
Darinka Slanovec.....................................................305
Franc Drolc...............................................................306
Jožef Pavlič...............................................................307
Anamarija Stibilj Šajn
Marko Novak............................................................309
Anamarija Stibilj Šajn
Matevž Sterle............................................................315
Anamarija Stibilj Šajn
Viktor Šest................................................................321
Pomembni Kamničani
Saša Bučan
Karl Zelenko ............................................................327
Vlado Motnikar
Anita Hudl (1946-2012)........................................335
Marina Drolc
Franc Drolc (1939-2012).......................................339
Milena Glušič
Življenjska in poklicna pot violinista in glasbenega pedagoga Maksimilijana Skalarja......347
Marko Kumer
Bojan Kraut - ikona slovenskega strojništva........353
Marijan Prosen Gradbeni inženir
Franc Vrhovnik - ljubiteljski astronom...................359
Matjaž Šporar
Fotografski zapisi ščetarskega mojstra Petra Nagliča (1883-1959) iz Šmarce pri Kamniku......363
Miklavž Komelj, Anja Bergant
Rezbar Maks Bergant (1912-1996).....................391
V	spomin Zora Torkar
V	spomin dr. Niku Sadnikarju..................................397
Kazalo .......................................................................399
Kolofon......................................................................401
Kamniški zbornik XXII
Izdaja:
Občina Kamnik
Ureja uredniški odbor:
dr. Marjeta Humar, glavna urednica
dr. Helena Dobrovoljc
dr. Božidar Drovenik
Tone Ftičar
Jasna Paladin, univ. dipl. etn. in kult. antr.
mag. Breda Podbrežnik Vukmir
Marjan Šarec, župan
Milan Šuštar, prof.
mag. Zora Torkar
Ožbej Vresnik, prof.
Lektorja:
Milan Šuštar, prof. dr. Marjeta Humar
Korektorica: Tatjana Matičič
Angleški povzetki: Milan Mandeljc, prof.
Grafična oprema in oblikovanje: Dušan Sterle, slikar in grafični oblikovalec
Računalniška obdelava besedila: Sašo Matičič
Izvedba tiska: Studio Dataprint, d. o. o.
Naklada: 700 izvodov
Oblikovanje naslovnice in fotografije detajlov razstavljenih predmetov iz Medobčinskega muzeja Kamnik: Dušan Sterle
V Kamniku, marca 2014
401
402