105. Številka._Ljubljana, v ponedeljek 11. maja. XXIV. leto, 1891. MIŠKI MM Iihaja vsak dan mvefter, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeraan za avstro-ogerak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 j.:!! za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dora računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za- oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će Be dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali Večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. UpravniStvu naj Be blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Brez adrese, brez večine. Ž« koncem marca, ko ho bile završene drŽav-nozborske volitve, bilo je jasno, da v državnem zboru ne bode več gotove veČine, in da bode grof Taatle uravnal svojo politiko „od Blučaja ilo slu-čajaM in po 8tari navadi naprej OD ga V11. Takoj povodom adreso pokazala je že nova zbornica hvojo slabo Htran, nedostatek konsolidovane, zanesljive veČine. Otieijozni listi so sicer v jednomer trobili, da se bode grofu Taarle-u posrečilo v isti adresni koš spraviti Nemce, Poljake, Jugoslovane, klerikalce in aristokrate, liberalen in konservativce, avtonomiBte in centraliste. Ti glasovi so se ponav Ijali, ko smo že imeli tri adresne načrte: izredno medli, brezbojni Bilinskega načrt, ki pravo za pravo ni pri jal nikomur, precej samosvestno adreso mla-doćeško in adreso Plenerjevo, oziroma levičarsko. A ko se je čitalo, koliko zdraho so provzročili jako skromni klerikalni in slovanski dodatki k adresnemu načrtu, ko se je izza kulis začul zdaj pa zdaj kak nepovoljen glas, čutili smo takoj, da iz raznih di-souanc niti grof Taatle ne napravi ubranega akorda in bili smo v resnici radovedni na adresno debato, za katero so bili govorniki „pro et contra" že določeni. A tu prišlo je vmes kaj čisto nepričakovanega. Grof Taalle, ki jako ljubi duhovite opazke in si z lahnimi dovtipl pomaga iz jako kočljivih položajev, nikakor ni bil za to, da bi nekoliko dnij vihral parlamentarni boj, in se morda končal s porazom levičarjev. Poslednji so mu s svojo večletno, dosledno in „fakcijozuo" opozicijo tako močno na srce priraBtli, da je te dni javno izrekel: Večine z M1 a d d č e h i in p r o t i s e m i t i ne maram, večino proti Nemcem pa tudi ne. Zaradi tega treba ljubemu Plenerju in njegovim tovarišem na ljubo preprečiti adresno debato. To se je tudi zgodilo na nepričakovan način. Kakor na kacem navadnem gledališči včasih razobesijo uapis, da zaradi nepričakovanih ovir ne bode nobene predstave, skoro isto tako zgodilo se je tudi v državnemu zboru. Adresna debata šla je čez noč po vodi. V javni seji dvignil se je Bmolka s svojega predsedniškega sedeža, iu kot preprost LISTEK. K a r i c a. Slika iz ameriškega življenja. Po l*n>t llurte-u J. C. (Dalj«) III. Cisto popolna tema jo že bila, svetilnice cestne jele so svetiti, in g. Tretherik je bila še utopljena v svojib sanjarijah pred odprtim oknom. Komaj je bila opazila, da jo je zapustila dekle; njena hrupna vrnitev opomnila jo jo precej sedanjih težav. Malica prinesla je časopis, v katerem je običajno g. Tretherik pregledala površno notice, v slaboj nadi, najti kak posel, sama ni vedela kakega, prikladen njenim potrebam. Ko je mehanično zatvorila okno in užgala svečo, odprla je časnik še od včeraj čisto razmočen in njene oči obstale so po naključji na odstavku telegramov: „Fiddletown 7. Gospod James Tretherik umrl preteklo noč na „delirium treinens". G. Tretberik bil je podvržen nezmernemu pitju, Žalosten konec, zagotavlja se, zaradi rodbinskih razporov." Gospa Tretherik se ni stresla; obrnila se je v stran, pogledala hitro na Karico, pogrezneno v poslanec sam in samcat stavil nujni predlog, da zbornica odpošlje deputacijo do cesarja, zahvaljevat se na prestolnem govoru in izražavat nepremenljivo udanost iu zvestobo. S tem odpala bi adresa in adresnega odseka poročilo bilo bi rešeno, šlo bi ad aeta, ali po časnikarsko rečeno, v koš. Ta predlog, ki je kot pravi „deus ex ma-china" premetenega grofa Taatlea spravil iz zadrege, vsprejela je vsa zbornica jednoglasno. Mini-Hterski predsednik dobil je . »j>et duška, do nove budgetne debate, kjer se bodo pojavljala razna na-sprotBtva, je še nekaj časa, in Taaffe se po tem, v parlamentarni zgodovini Avstrije uečuveuem dejanju, hudomušno smeje v pest, kajti vse je šlo po njegovi volj", vse se mu je drage volje udalo in adresa izginila, kakor se včasih pogrezajo zli duhovi na gledališkem odru. Ko bi tudi hoteli to pritrjevati nekaterim državnikom, ki adrese sploh zmatrajo le kot formalen čin, bi vender v tem izrednem slučaji morali pridržati si svoje mnenje. Ko se je toliko io tako dolgo govorilo in pisalo o adresnih načrtih, ko se je, če tudi jako skromno in pohlevno, označilo vseh treh adres Btališče, bi bila zbornice čast in dostojnost zahtevali, da se ta zadeva ne reši takim glu-maškim načinom, ki ni druzega, nego proglašajo vlade v sega mog o čn osti in kot naravnu posledice, onemoglosti zbornice poslancev. S tem, da so se zatajile in v koš pometale vse tri adrese in se tako grofu Tantleu na ljubo odstranila adresna debata, izjavila je zbornica, da nema svoje volje, da je za njo odločujoča le rniui-sterskega predsednika politika „od Blučaja do slučaja". In tej politiki pokorili so se vsi brez ugovora, le Mladočehi s pridržkom glede svojega državnopravnoga stališča. Kar čez noč polastila se je vseh tolika spravljivost in zmernost, da so vsi kakor najkrotkeje ovčice šli v Taaffev ovčjak in soglasno odobrili korak, ki jo jedino le levičarjem na korist. Češki listi pišejo sicer,-da pri tem ni bilo ne zmagovalcev, ne zraagaucev, a z obema rokama se da otipati, da je TaanV le v svoji očetovski skrbi za levičarje uprizoril veliko to presenečenje. Nemška adresa bi ne bila prodrla nikdar, zato je grof Taaffe čiato drugo berilo. Ves ostali večer bila je nenavadno molčeča; pa, ko se je Karica vlegla, pala je nenavadno na koleua zraven postelje iu prijemši malo rudečo glavico mej svoji roci, vprašala jo: — nAH bi bila zadovoljuu, imeti druzega papa, ljubka?" — „Ne," deje Karica po trenotku premišljevanja. — „Alt papa, kateri bi podpiral tvojo mamico skrbeti za te, ljubiti te in ti dajati lepe obleke, kateri bi storil gospo iz tebe, kadar bodeš večja ?u Karica obrnila je proti njej zaspaue oči: — „Ali bi bila ti zadovoljna, ti, mama V" G. Tretberik zardela je do ušes. — »Pojdimo, spavaj," — rekla je hripavo in se obrnila v stran. Proti polunoči Čutil je otrok dvoje rok, katere so ga stiskale k prsim dvigajočim bo ihtenja. — „Ne plakaj,u mrmrala je na tihom, kakor da bi se malo še spominjala zadnjega razgovora, „ne plakaj. Menim, da bi ljubila novega atoja, če tebe močno ljubi, ... pa zelo ljubi." Mesec pozneje, na občno presenečenje, bila je g. Tretberik omožena. Srečni soprog bil je polkovnik Starbottle, nedavno izvoljen, da zastopa v za-konodavBkem zboru grofije do Calaveras. Ne morem Vam tega dogodka v lepšem jeziku podati kakor vrgel še Bilinskega adreso kot nepotreben balast raz krov, da je le svojo ladijo malo olajšal in Nemce ovbvaroval neizogibnega poraza. To storil jo v istini Nemcem nas[>roti, ki so ga leta m leta na vse možne načine napadali, katerih voditelji že davno mej seboj kockajo za njegov sedež, katerim na ljubo bi rad vsa narodna vprašanja odstranil z dnevnega reda. Seveda so ga pri tem čudnem koraku vodili tudi eminentno-sebični nagibi. S tem, da ni prišlo do adresne debate in se je pod naslovom lojalnosti in zveste udanosti celo dosegla soglasnost vse zbornice, zakril je rainisterski predsednik, da pravo za pravo nema večine, na katero bi se v vseh slučajih z gotovostjo opiral, a da je zanj glavna stvar: „Zeit gewonnen, alles gewouneu!u Le nekaj odloga, in ta in oni poslanec dal se bode omečiti, in od slučaja do slučaja bode se skrpala vladna večina, in to je glavna stvar. Zgodovina adrese nas je žalostuo poučila, kako Dunajski zrak upliva na zastopnike narodov. Grof Taalle v svoji državniški premetenosti doseže vBe, kar mu drago. Njegova volja je merodavna in nam, ki smo te dni čitali, kako slabo so se varovali naši interesi pri izbiranji kandidatov v proračunski odsek, ne preostaje druzega, nego da glede sedanjega državnega zbora k besedam „Urez večine, brez adrese" še dostavimo: in za nas — brez upanja. Politični razgled. Notranje o. V Ljubljani, 11. maja. O notrfni/'i'tu položit}i. Ce je resnica, kar se govori o nekej privatni izjavi grofa Taaffea, da ne mara za večino, katero bi si pridobil s pomočjo Mladočehov in autiseinitov, ali pa za večino proti Nemcem, bi to označilo drastično položaj ter vseganiogočnost vlade in onemoglost parlamenta. Iz budffetnetjn oilsekn. Ker se je adresna debata v zbornici tako nepričakovano izjalovila, ostane za zdaj vsa delavnost koneentrovaua v odsekih, posebno v budget-nem Že zdaj se ])ričakuje, da le bode vise to, kar posamični govorniki neso mogli izraziti v odpadli adresni debati, slišalo v budgetni debati, ki bode ga je podal nek dopisovalec v „Sacramento Globe". „Neizprosne pušice zlega Amorja provzro-Čile bo zopet nesrečo mej našimi galantnimi Soloni. Tu jo jeden nesrečneš več. Ta zadnja žrtev je častiti A. Starbottle iz Calaveras. Čarovnica je krasna vdova, nedavno posvečena Tespijevej umetnosti in potem posnemalka svete Cicilije v neki cerkvi „a la mode" v San Franciscu, kjer je služila precej plače." L' Inte 11 igen ce r v Dutch Flatu tolmačil je ta čin po Bvoje in s karakteristično nesramnostjo proste „jireše" zasramoval je novega bojevalca (bojnega konja) demokratov Calavere zaradi srčnosti, s katero je h konci žalovanja preraeuil neko Ttre-therik v Starbottle, v dokaz, da se ue boji duhov. Da smo pravični nasproti g. Tretberickovej, priznati moramo, da ni bila zmaga polkovniku nič manj lahka. Sramežljivemu obotavljanju dame prišla je druga ovira v osobi tekmeca, bogatega podjetnika pogrebnih sprevodov v Sacramentu, kateri je videl g. Tretherikovo Bamo v gledišči in v cerkvi, a dosti, da se je zaljubil. Ko si je bil nabral pri žrtvah strašne epidemije precej premoženja, zinatral ga je polkovnik nevarnim tekmecem. Po srečnem naključji pozvan bil je podjetnik opraviti dolžnosti ■»Hlod tega postala tem bolj zanimiva. „Pri Filipih se zopet vidimo", to je v hudgetni debati, čulo se je direktno ali bolj prikrito od nekaterih strani. Glavna bitka te parlamentarne dobe je torej le za nekoliko časa odgođena. — Za spremembo poslovnega? reda, to jo za predlog Kathreinov, je dotični odsek že posvetoval Be o nekaterih važnih spremembah, po katerih bi se izdatno okrajšale obravnave pri nekaterih točkah in bi se tako delo pospešilo. Glavna Hprememba vršiti bi se imela po predlogu Kathreina glede disciplinarne polnomoči zbornico, katera naj bi se razširila in poostrila. Uvesti se hote tudi v naši zbornici v družili parlamentih fte običajno iz-ključenje za nekoliko hoj in še nekatere jednaka b t rož je določbe. It e forma, uprave na Ogvrskem. V upravnem odseku navedel je ministerski predsednik grot Szaparv načela, na katerih podlagi namerava vlada organizovati upravna sodišča. V< vsaki občini bi bilo jedno upravno sodišče, v Budimpešti pa vrhovno upravno sodišče. Sodišča prve instance po komitatib imela bi nadžupaua kot predsednika, podžupana in nadtiškala, ki je ob jednem poročevalec, dva odbornika, katera voli upravni odbor, jednega namestnika in perovodjo. Vrhovno sodišče, b katerim bi se združilo tudi finančno upravno sodišče, delovalo bi v dveh ločenih oddelkih. Sodniki morali bi imet! sodniško sposobnost ob jednem pa biti tudi vešči upravnemu poslovanji. Načrt navaja potem še mnogo drugih določb. * u;iiijc dr/avc. Kraljica Natalija. Tajnik ministerstva vnanjih zadev, I Listič, iztočil je kraljici Nataliji resolucijo skupščine in pismo ministerskega predsednika Pasič-a. Kraljica vaprejela je pismo osebno. V pismu naznanja Pasič kraljici sklep skupščine ter dostavlja udano prošnjo, naj blagovoli kraljica izjaviti se, kaj je sklenila. Kraljica se je posvetovala z Garašaninom, Frasa-novičem in Daničem. V odgovoru svojem hoče baje kraljica poudarjati, da ui niti sedanji niti kateri drugi vladi ali pa deželi delala kdaj kake ovire, da torej ni nobenega uzroka, da bi morala zapustiti Srbijo. Pasič odgodil jo svoje potovanje v Trst, da bode sam uavzoč pri končni rešitvi te zadeve. JSjOM^nska reforma v liusiji. Kakor poroča „Graždanin" potrdil je državni svet v Peterburgu predlog ministra notranjih zadev, de se na posiluo delo obsojeni kaznjenci iz Kavkaza, turkestanakih in transkaspiških pokrajin ne smejo več pošiljati v Sibirijo. Za take kaznjence bodo se osnovale kaznilniške kolonije na otoeib Kaspiškega morja. S to človekoljubno odredbo, se bode zmanjšalo izdatno število žrtev, katere je vsako leto zahtevalo sibirsko podnebje izmej vrat kaznjencev, vajenih milejega južnega podnebja. Mnogim tisočim „kator.-uikov" (kaznjencev) bode po tej odredbi vsaj L koliko olajšana žalostna njihova usedajo italijanski tborniri je Cavallotti obdolžil justičnega ministra, da je iz politiških nagibov premestil nekatere sodnice na Beneškem. Ministerski predsednik Rudini je predlagal, naj se razprava o tej stvari odgodi za dva meseca. Pokazalo se je, da je za Rudinijev predlog bilo 122 poslancev, zoper pa 58. Ker torej zbornica ni bila sklepčna, moralo se bode še jedenkrat glasovati. Delavsko gibanj*'. Razburjenost, katera se je pojavila v neka terih mestih pri praznovanji 1. maja mej delavci, ki so bili nahujskani po anarhističnih agitatorjih se je polegla, in povrnil se je mir. Celo v Rimu iu v Fourmiesu, kjer so se vršili najbolj krvavi izgredi, katere je morala zatreti oborožena sila, je zdaj zopet miruo. Le v Belgiji je gibanje še vedno živo in ae ponavljajo nemiri in uasilstva v raznih krajih, ker se je štrajk razširil na štiri belgijske rudarske BVOJega obrta proti svojemu tovarišu svetniku, kateri je bil ustreljen v dvoboju po kroglji polkovni-kovej in, bodisi da ga je ta junaški čin ostrašil, bodisi da je pametno uvažal, da mu njegov tekmec more priskrbeti klijentov, odstopil je s prizorišča. Medeni tedni bo bili kratki iu končali Be s katastrofo. Mej ženitovanjskcm potovanjem zaujmli so Karico Bestri polkovnikovej. Pri povratku bila je prva beseda gospe Starbottlove, da gre iskat otroka. Starbottle, kateri se je nekaj dni dozdevno proti trdovratne] nevolji, bojeval z močnimi likeri, je vselej, kadar se je govorilo o Karici, dobil izgovor. Zapenjajo svojo vrbno suknjo, hodil je ne-kolikrati na dolgo in široko in ko uBtavil pred svojo ženo. — „OdlaBaJ sem," dejal je s pretirano oblastnim kietanjem in glasom, ki se je tresel skrivne bojazni, »čakal sem do zadnjega trenutka," — in njegov jezik zadiral se je vedno močneje in češče, „z odkritjem, katero objaviti danes je moja dolžnost. Da bal sem bo, da se stemni zakonsko nebo b prenagljeno izpovedjo. Vender mora se, madama, moram; otroka ni več tu.tt — „Nje ni več tu?" ponavila je g. Starbottle kakor odmev. (Daljo prib.) okraje. Vlada nema dovolj vojakov, da bi povsod mogla vzdrževati red. Vojno ministerstvo je torej sklicalo dva razreda reaervistov. Ker Belgija še nema občne vojaške dolžnosti in služijo večinoma le sinovi nižjih slojev, je baš tedaj sklicano vojaštvo le problematične vrednosti, kar se je se tudi pokazalo pri izgredih, -ki so se godili pred nekaterimi leti. Mnogi vojaki, ki so danes poklicani v vojaško službo, bili so včeraj še morda mej strajkujočimi delavci. Klerikalna vlada ae brani uvesti splošno vojaško dolžnost iu občno volilno pravico, katero zahtevajo delavci.;In bas-ta poslednja zahteva, ka-torej se noče ustreči, siri razburjenost v delavskih krogih v Belgijitfer prppzrecpje izgrede. Štrajk v Belgiji razširja se vodno bolj. Na nekem shodu, ki jo bil v Frameries-u, izjavil je Defoet, da zdaj štrajkuje 150.000; delavce v. Ysi pa, hočejo zopet poprijeti se dela, če vlada obljubi, da bode v kratkem času dovolila občno volilno pravico Na to sili tudi prošnja, katero so vložili meščani iz Seraing-a na kralja in zbornico. Celo največji nasprotnik omenjene reforme, vodja klerikalne stranke, Woeste, izjavil se je v zbornici, da se bode težko dalo izogniti občni volilni pravici. Tudi predsednik zbornice izrekel se je v seji centralnega odbora, da je revizija ustave potrebna in nujna. Nemški državni zbor odgodil je svoje delovanje do novembra meseca. Vsled tega ostanejo vsi odseki kakor do sedaj in se bode lahko takoj pričelo z delovanjem, ne da bi se vršile nove volitve odsekov. Tudi v mnogib drugih zadevah je velika razlika, če se odgoli zborovanje, ali pa sklene sesija. Neai-Orleanaki dogodki. Razburjenost, katero so prouzročili znani dogodki se je že toliko polegla, da niti najnovejša izjava velike Jury e, da ni povoda, da bi se začela preiskava, ni dala povod posebni razdraženosti. Mnogi listi molče, drugi omenjajo samo toliko, da bodo odnošaji mej Italijo in Ameriko postali še slabe ji! Dopisi. Iz Nmartioa podštnarnogoro 9 maja. I l/v. dop.J Radki, da, zelo redki so dopisi v Vaš cenjeni list, kaj ne, gospod urednik, iz naše občine, kajti v teku dolgih 24 let, kar izhaja „Slovenski Narod", bi jih lehko sešteli na prste jedne roke. Rekli boste in s Vami vsak bralec Vašega lista, da se nam dobro godi in nam gre vse po volji, kakor si sami želimo, a navzlic naši molčečnosti ni temu tako, marveč obratno. Sava, ta tolikokrat z raznimi lepimi pridevki v slovvnskib pesmih opevana reka, meji našim travnikom in poljem na južni strani občine. Če se z vsem drugim strinjamo z našimi pesniki, gotovo glede Save ne, kajti ta naša mejašinja dela nam mnogo preglavice s svojimi brzimi valovi, ker nam od-plavlja dan za dnevom rodovitno zemljo, izpodjeda rahlo ležečo rušo ter se vedno bolj približuje našim bivališčem, v prvi vrati Dolenjo-Gatneljski vasi. Ls še malo časa bode preteklo, da pride ta pogubo-nosna elementarna sila tik omenjene vasice — ako nam ne dojde poprej pomoč bodisi od države ali dežele ter se napravi iu odkaže deroči reki nov pot in jo brzda, kakor se* to že več let godi pri nižje ob Savi ležečih vaseh. Žalosten je razgled s ceste moj Gameljni in Črnuškim mostom na Savsko strugo, kjer ležijo veliki nasipi proda, katerega je nanesla zadnja povoden j, dobro zgornjo plast pa odnesla naprej. Ti, puščavi podobni prodi so ali popolnoma goli ali pa semtertja slabo obrasli z vrbovim grmič-jem, katero le malo ali nikakeršnega dohodka ne daje. Dognano je, da je samo davčni občini Gamelj-ski Sava že ugonobila okolu 150 oral redovite zemlje, katera je danes že savska struga ali na nasprotni strani nauešen pesek. Da se s tem prizadetim posestnikom vedno krajša dohodek, je povsem umevno in če se kmalu temu v okom ne pride, prisiljen bode marsikateri zapustiti svojo hišo, ako mu ta tudi ostane, ker v njej stanovati mu je sicer mogoče, brez zemljišč pa ue kmetovati. V teku zadnjih let so naši občinski odborniki pri marsikateri priložnosti prosili državno ali deželne poslance ali razne urade, da bi se vender iedenkrat kaj ukrenilo za uruvnavu savske struge tudi v nas, a kakor vidimo — vselej bresusjiešno. Čas biti naprej, zasedanje državnega in deželnega zbora ae VBako leto redno pričenja iu neha, uradi poslujejo dalje, ne da bi bo kaj ukrenilo v tej zadevi na bolje, in istotako tudi Sava Bvoje pričeto uničujoče delo brez vsake ovire nadaljuje. Kam naj so obrnemo, kje naj proBimo in iščemb pomoči, da pridemo vsaj do pričetka, ker naše Bile pri takem podjetji se niti v postov jemati ue morejo. Poleg tega imamo Se drugo pereče uprašanje, katero nam kliče vedno bolj in bolj ^poz^r,!" — Treba bode zopet seči globoko v žep za prepo ■ trebno razširjenje ljudske šole v Šmartinu. V~ta namen zbrali so se občinski odborniki _z županom na čelu ter krajni šolski svet v nedeljo, dne 3. t. m., v šolskem poslopji, da si na lici mesta ogledajo in določijo, kako naj se šolsko poslopje prezida, ali dozida ali sploh prenaredi, da bode sposobno* za dvo-razredno šolo, seveda, da se uatrele določbam šolskih postav ! Velika večina občinskega odbora, kakor tudi krajnega šolskega sveta bila je za razširjenje $ole — ali od kod v^ati potrebni denar? — Zato Bi ni nihče upal kaj nas veto vati in ne glasovati, kajti vsak dobro ve, da stroški ne bodo majhni in davkoplačevalci zarad raznih elementarnih nezgod že komaj sope j o prevelicih bremen. Da se bode pa morala šola iz jednorazredue v dvorazredno razširiti, je več kot gotovo ter le uprašanje časa, če se pomisli, da sedaj obiskuje 162 učencev prav pridno in redno vsakdanjo šolo, da so ti učenci razdeljeni v dva oddelka s poludnevnim poukom in da vsled pomaujkauja prostora v šolski sobi sede v klopeh natlačeni, kakor sla-niki, a da mora pri tem še preko trideset otročičev za leto duij izostajati od šolskega pouk i, ker, kakor rečeno, že primanjkuje zgoraj navedenim učencem polovico prostora. Vsak količkaj razumen človek mi bode gotovo pritrdil, da 194 učencev potrebuje več nego jedno učiteljsko moč in čudimo se, da so tako blizu mesta Ljubljanskega takšne šolske razmere. Dolžnost šolskih oblastev je, skrbeti, da se take nezdrave razmere popravijo in uravnajo. Ali, žal, v tem oziru se nič ne zboljša, temveč še shujša. Tukajšnje šolsko poslopje bilo je zidano leta 1865, in sicer brez kakeršne koli podpore. Stalo je tukajšnjo malo in revno občiuo okroglih 5000 gld. Dasi je bilo to poslopje v teku Časa za našo deco že premajhno, je vender dež. šolki svet semkaj ušolal še celo vas Vrančico in še hiš. štev. 1 na Dobenem brez nikakeršne odškodnine, dasi se je ves čas z vsemi silami tedanji krajni šolski svet temu ukrepu proti vil. Skoro neverjetno, a resnično I Občina, katera ni dobila prav nobene podpore za zidanje šolskega poslopja, naj v šolo, ki je že za njene učence premajhna, ušola še brezplačno popolnoma tujo davčuo občiuo, katera ne spada v faro, ne v občino, katera spada celo v drug političen okraj. Ta ukaz in dotična naredba napravila sta tukaj najslabši utis in vzbudila skrajno nevoljo, ki se ni in se ue bode tako hitro polegla. Mi, ki te razmere gledamo dan na dan in imamo priliko prepričati se, kaj trpi uboga mladina v šoli, posebno pa naš priljubljeni in vestni učitelj, kateri se trudi, da tako povoljne uspehe pri tolikem številu učencev doseza, se bojimo, da bode kooečuo tudi on navzlic svoji jekleni volji onemogel, nam dal morebiti slovo in si pomagal na bolje mesto. Nadejaje se, da nas ta udarec ne bode zadel, uljudno prosimo šolska oblastva, da so malo za-vzemo za našo šolo iu uravnajo sedauje prežalostne razmere. K-jev. las i oni I j n 8. maja. [Izv. dop] Lepo in prijetno se jo voziti v prostornem vozu, ki hiti po gladki cesti, da bi človek zibaje se kar vsak trenotek zaspal. Ali kaj pomaga še tako prikladen in izvrBten voz, ako je pa cesta razvožena in polna jarkov, da človeka v vozu meče sem in tja, da bi kmalu dušo izgubil. In taka je cesta iz Kočevja v Belo Krajino, posebno pa proga nad Nemške Loko. Zanemarjena je Biluo, povsodi treba ograje, odri-vačev (kantonov) in gramoza. Sicer sem videl veliko kujiov natolčenega kamenja, a cesta je vender razkojiana in razdrta, zato bi pač bilo umestno, da se ž njim cesta pomije, ne pa da leži na kupih in je voznikom na potu, po noči pa celo nevaren, da bi se voz ne prevrnil. Slavni cestni odbor poživljam, naj stori svojo dolžnoBt, sploh naj bi se za omenjeno cesto kaj storilo, kajti sedaj je strašno slaba in ljudje se jiouprašujejo, kdo je kriv, ali cestarji, ali cestni odbor, ali še višja instanca V Domače stvari. — (Nov list.) „ Slovenskega društva" odbor sklenil je v Bvoji zadnji seji, da bode pričele društvo z drugim semestrom t. 1. izdavali svoje lastuo glaBilo z naslovom „Rodoljub". — List namenjen bode v prvi vrsti prostemu narodu, ki mu niso pristopni in tudi ne umljivi dragi dnevniki; poučeval bode narod v poljudni besedi odomačih zadevah ter pobijal zlasti zlobne zmote, ki jih liri glede načel in delovanja napredne stranke mej slovenski svet „Domoljub". — Poleg politične vsebine pa ae bo bavil .Rodoljub" tudi z obrtnimi'in kmetijskimi stvarmi ter skrbel v podlistku za zdravo zabavno berilo. Cena listu določila se je glede* na to, da mu je glavni smoter pouk prostega naroda, silno nizka. — Sicer pa bo program listu ponatanko določil Se društveni občni zbor, ki ga bode sklical odbor na nedeljo dne 31. t. m. v čitalnično dvorano v Ljubljani. — Izhajal bode namreč kot četrnaJBt-dnovnik, in sicer počenši dno* 4. julija t. I. 1. in 3. soboto vsacega meseca, stal pa bo do konca tekočega leta 40 kr. in potem 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskoga društva" in naročnikom „Slovenskoga Naroda" pošiljal se bode „Rodoljub" brezplačno. — „Slovensko društvo" pokazalo bode, ustanovivši si to glasilo, da mu je zareB ris srci prosveta naroda; zategadel pa tudi upa, da so bode narod temu koraku primerno odzval in da ne bode zaman ostal ves trud in vsa požrtovalnost. — Zategadel usoja se društvo že danes opozarjati svoje somišljenike po deželi, da oskrbe listu krepke gmotne in duševne podpore, zlasti s tem, da nabere obilo naročnikov oziroma novih društvenikov. — Dotične oglase vsprejema društveno vodstvo v Ljubljani. — (Sokolska slavuoBt v Zagorji) Kakor se uain poroča iz Zagorja, odbil je kuezo-šketjjski ordinarijat prošnjo tamošnjega sokolskega odbora, da bi se društvena zastava cerkveno blagoslovila.1 Proti temu odloku uložil je odbor pritožbo naravnost pri prevzvišeuem kuezoškofu in pričakuje ugodne rešitve, k"i nikakor ne more verjeti, da bi višji duhovni pastir odobraval ravnanje, s katerim se mnogoštevilno društvo sam.h katolikov indirektno peha iz cerkve. — Mi temu poročilu za danes dostavljamo le, da je ravnanje knezoškohjskega ordi-dinarijata ueumljivo zaradi tega, ker nosi zastava „Zagorskega Sokola" sliko svetih blagovestnikov Cirila in Metoda. Vladika S t ro asm a y e r, o katerem pač nikdo ne bode trdil, da bi ne poznal cerkvenih predpisov o blagoslovljanji zastav isto tako dobro, ko ljubljanski kuezoSkofijski ordinarijat, blagoslovil je sam due 7. t. m. zastavo zadruge tesarjev , zidarjev in krovcev v O s j e k u , dasi ta zadruga ne služi nikakeinu cerkvenemu namenu. — (Častuo občanstvo.) V seji 26. aprila t. 1. je občinski odbor občino Vače imenoval svojim častnim občanom gospoda Matijo Grilla, c kr. okrajnega glavarja v Litiji, povodom njegovega lOletnega službovanja kot c. kr. okr. glavar v Litiji, in sicer radi zaslug, ki se jih je pridobil v tem času za tukajšujo občino. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je doposlala nje moška in ženska podružnica v T r b t u tiskauo letno poročilo za preteklo leto 1800. It. njega povzamemo ter izročamo javnosti naslednje misli. Poročuje o svojih dohodkih piče podružnica mej drugim: „Spoiniu dragih nam pokojnikov mnogo lepše in dostojoejše slavimo s tem, da svote, katere bi sicer dali za vence, žrtvujemo za družbo sv. Cirila iu Metoda. S tem smo dosegli dvoje: Razglasiva j za družbo nabrano svoto v listih, skazana je pokojniku večja čast, nego da smo mu položili skromen venec na krsto, in drugič uporabi k" nabrani denar v plemenito svrho, katero ima baš družba sv. Cirila in Metoda. Koliko se o takih prilikah nabere, kažejo nam trije slučaji pripeti vsi se žalibog vlani v našem mestu. V treh slučajih smrti nabralo se je mej prijatelji in znanci pokojnikov za našo podružnico dvesto forintov!. .. Obračamo se zato na slavno vodstvo družbe svetega Cirila in Metoda v Ljubljani, da to idejo priporoča ter Bi prizadeva spraviti jo v navado v Ljubljani in po vsem Slovenskem; istotako tudi naj dela na to, da si postavijo pušice za nubiranjo dubrovoljoih doneskov v korist naše družbe v vsa narodna društva, kavarne iu gostilne, kamor zahajajo narodnjaki." — Podružničnim nazorom pritrjujoč javlja ta ukrep slovenskemu svetu v obilo pošastno — Vodstvo družbo sv. Cirila iu Metoda. — (Premembe mej politiškim urad-niš tvom) Premeščeni bo okrajni komisarji: Ivan Supanohich pl. Haberkorn v Brežice, Fran Bouvard pl. Chstelet na Ptuj, dr. Henrik pl. Cron v Maribor, Alojzij pl. Kriehuber v Celje; uamestniški kon-ceptni praktikantje: Mihael Papež na Ptuj, Her- manu vitez Rainer v Brežice, Lev baron Lazarini v Ljutomer. — (Kranjsko društvo za varstvo lova) imelo je včeraj zvečer ob 8. uri v hotelu »Pri Malici" svoj ustanovni zbor. Ko je g. Gal le kot načelnik pripravljalnemu odseku navzočne člane pozdravil in poročal o delavnosti odseka, vršila se je po pravilih volitev. Izvoljeni so bili: Načelnikom Viktor (I al le, načelnika namestnikom dr. Ivan Tavčar, odborniki: (Komar Bamberg, grof Alfonz Auersperg, Adolf Gal le, F. M. Regor-šek, grof Rudolf M ar gh eri, Karol L u e k manu, dr Josip Račič, stotnik Fric Kavčič, gozdarski mojster Schantain gozdarski mojster Hanuš. — (Nezgoda.) Pri stavbi novega gledališča padel je danes zjutraj ob 8. uri deset leta i laiki zidarski vajenec z visocega odra. Poškodoval se je težko. Olnesli so ga v deželno bolnico. — (Roparsk umor) V soboto zvečer našli bo v prepadu blizu Pijave Gorice truplo okolu 30 let stare Ženske, ki je prodajala nofbvice, čipke in druge take stvari okolu, bila najbrže rodom Slovakinja in Še zadnje prodajala svoje blago v oko lici, v petek še bila na Lavrici. Na truplu bile so tri velike rane z nožem: na vratu, na hrbtu in obrazu. Morilec pobral je boljšo blago, slabeje pa pustil. Kako je utnorjanka prišla v prepad, še ni dognano. Morda je težko ranjena bežala pred morilcem in pala v prepad, ali pa je morilec truplo tjakaj zavlekel, ali jo pa morda še nekoliko živo vrgel v prepad. Sumi se,-.o-trebam ondotuega prebivalstva! in ker Bta le dva litijska dobro obiskovana, zatorej ni verjetno, da bi bila zaprošena nova semnja jiotrebna občini, jiač pa bi škodovala le drugim. Tudi ni misliti, da bi prihajalo veliko liudij, ker prvi bi bil januvarija meseca, torej ob času, ko je po goratem okraju litijskem zelo težavno iu nevarno goniti živino, mnogokrat celo nemogoč.'', — drugi avgusta meseca pa bi se prehitro zvrstd za semnjem v juniju. Dalje so najvažnejši živinski sem nji tamošnjega okraja, namreč v Velikem Gabru, v Št. Vidu pri Zatičini, v Šmartnem pri Litiji in v Višnji Gori, meseca junija In julija. Iz vsega tega je razvidno, da bi nova semnja prav nič ne pospeševala živinoreje in prometu v Litij'. Ker tudi ohčiua Vače po pravici ugovarja, ter sta se izrekla zoper dovolitev tudi c ur. okr. glavarstvo litijsko iu osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, zato predlaga odsek: Častita zbornica naj se izreče v svoji izjav do visoke c. kr. deželne vlade zoper dovolitev zaprošenih dveh semnjev. — Predlog se je vsprejel. VI. GoBpod zbornični svetnik Avgust Skabrne poroča o prošnji podobčine Nadlesk v logaškem okraju za dovoljenje treh kramarskih in živinskih semnjev. £e leta 1879 in 1884, je ta podobčiua vložila jirošnji za dva semnja. Proti prvi je zbornica izrekla se neugodno, drugo pa je priporočala. Visoka c. kr. deželna vlada je vender tudi drugo odklonila, pa tudi mininterstvo jo zavrnilo obe Zborov i je {>riporočnla drugo prošnjo zato, ker je od leta 1870. napredovala živinoreja v Loški dolini, druge somenjske občine pa tudi neso ugovarjale zoper dovolitev. Sedanja prošnja pa se razločuje od onih dveh po tem, da prosijo sedaj treh semnje v, in da se dnevi s prejšnjimi ne ujemajo. Zaradi tega izrekle so tudi pomisleke semenjske občine, in sicer Gorenji Logatec in Cdrkuiea glede. Bemnja 16. maja, Bt. Peter glede semnja 16. maja, Št Peter glede semnja 17 marcija, itovto pa glede 17. marcija in 20. junija. Na te ugovore se je ozirati, ker gotovo bodo zaprošeni semnji v škodo naštetim. Glede na to meni odsek, da je tem bolj odreči priporočilo, ker je bvoj čas lo zaradi tega bila zbornica za dovolitev dveh semnjev, ko ni bilo ugovorov zoper njo, in so razmere v občini pričale zanjo. Dva semnja bi tudi sedaj popolnoma zadostovala. Z ozirora na vse navedene razmere predlaga odsek : Častita zbornica naj ne priporoča prošnje visoki c kr. deželni vladi. — Predlog se je sprejel. (Dalje prili.) „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. <^T^iiTlf»»*»»*»»»» t' t * 4"k> + 4 + 4 4 + 4 4* i 1 <-a-l j ur *■•«*«*• k «> 9. maja. Na Dunaj i: 55, 89, 14, 33, 30. V Gradci: 53, 4G, 77, 8, 64. Tujci: 10, maja: Prt Malici: Hriill z družino, Slnger, Benedek, Itu-senherg, Benedikt, Spiulmami, John, Kolin, Steiri, Felbin-ger, Uosenberg. IIolTm -ister, Geltman. Vest t Dunaja. — Heixner, Waldmau iz Prage. — Fuchs iz Budimpešte. — Terpotez iz Trbovelj. — VVeiss iz Sisoka. — Fdrst i/. Velike Kanite. — Halmel iz Ljubljane. — Macaruda iz Trata. — 1'ri Slonu: Vaiduga iz Gradca. — Pollak, llossner, dr. Stvarmi, Mnbej z Dunaja. — Pl. Albori iz Trsta. — Dr. Burger s soprogo, Lojr iz Kočevja. — Koš, Peklar iz Hrastnika. Pri **\ l H J« ceMarJi: Gaber iz Pulja. — Za- goijan iz Cerknice. Pri Imvamkrm "/0 marčna rout* .... 1 l *f> — 102 — Akcijo narodne banko n 999 — — 999•— Kreditne akoi)e..... n 30 '50 — 30050 n !1815 - jj 118 30 m ....... —- j —•_ Napol......... „ 9 33«/, — „ 934 (kr. cukini ...... - 53 — 1 5-54 ■ rw 90 — 57-72'/, 4°/8 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 133 ^Id. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 182 „ 25 , 8gerska zlata renta 4Q/0....... 104 „ 60 „ geraka papirna renta 5°/0...... 101 , 25 . Dnnava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 „ 50 „ Zemlj. obČ. avstr. 4 %°/4 zlati zaat. listi . . 116 „ — , Kreditne srečke :.....100 gld. 185 , 75 „ Budolfove Brečke..... 10 „ 20 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 160 , 50 , Tramway-društ. velj. 170 tfd. a. v. . . . 227 „ 50 „ Vino na debelo posebno pristno o bistvu, In čevljev Je nedoae* *eua c. kr* isklj. pri v. svetlin« tekočina za usnje. Izdelovatelj dobil je za ta dva mazila :iO otlllko- vanj in na stot ne zahvalnih pisem, a upeljana sta vsled ukaza ininisterskega pri c. kr. vojski, v porabi pa celo pri c. kr. visokostih. Ta tekočina je tudi jako dobra za čiščenje črnih slamnikov. (196—6) Cena mazila za usnje: Cena svetilne tekočine: Jedna kila.....gl. 1.20 «/. škatljica.....gl.—-80 1 steklenica št. 1 . . „ —.80 */i škatljice......—40 'LAKZ-und serdicht 2. 8. —.40 —.20 Vi Va —->0 — •10 Prodajalcem in vojakom daje serabht. Svari se pred ponarejenimi izdelki. Vsaka steklenica in vsaka škatljica ima znamko: J. Bemllk, Št. Valentin«, Gorenje Avstrija, ko. Glavna zaloga pri NclauBBnlg-n «iSfc Wet>er«ju v l/|ubl|nni; v Celji pri Trnnn-u A. Sti««««i'r-|u; v lCuilovI 11 c i pri lloiiian-ii; na Jenenieak pri Trevuu. Dr. Rose životni babam je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče tor milo raztapljajoče domače sredstvo, fasr—ii) Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. vef. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana! varstvena znamka. Zaloge skorn v vseli lekarnah Avstro-Ogrske. itibi Tam se tudi dobi i raško onirerulno domačo anila To sredstvo pospešuje prav iztiorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skatljit-ali po IW> kr. in -t--|fc xjJ5^k^-£&Pn, 25 kr. Po pošli 6 kr. ver. <%3*omMm^%.kmvšr Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako- nito varstvena znamka. 0-la.vn.a. zaloga B. FRAGNER, Praga. St. 2^3—201. Mala sirana, Marna ,,pri rniom orlu", Poštna razpoši 1 jatev vsak d mi. Teodor rrčitLlicli., izvršujoč žaloatno dolžnost, naznanja v svojem, svojih stariSev, bratov in sester imenu vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da jo njega iskren.) ljubljeni brat EDVARD FROHLICH dne 10. maja 1*1)1 ob 7. uri zjutraj, mudeč se na odpočitku v len kraju, v 25. letu dt'ibe svoje, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb «irages» rajnika bode dne 12, maja ob 10. uri dopolnilne iz hiSe žalosti, Vrhniško pivovarne, k tukajšnjemu pukopaliSču. Naj v iniru počiva! N ;i Vrhniki, dne 10. maja 1891. (899) Št. 968. Natečaj. HA (.•194 — 1) V zmislu sklopa občinskega sveta z dno 27. aprila 1891 razpisuje se natečaj za mesto občinskega zemljemerca kojemu bode naloga izmeriti in preceniti občinska zemljišča v vseb župnijab, kjer se leta 1882. neso izmerila ali pa samo deloma, in to proti letni nagradi gld. 900' —. Prosilci imajo uložiti prošnje svoje pri podpisanem načelstvu «lo I .V junija IHOI ter dokazati sposobnost svojo za takšna opravila, svoje nauko, dosedanjo prakso i. t. d. Uradni jezik te občine je hrvatski. Nacclstvo občine Kastav dne 8. maja 1891. Za načelnika: Dukić 1. r. Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem tnžno vest, da se je Bogu vse^amo^očnemu dopalo, preljubijenoga našega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda Aleksija Pavlin-a posestnika in veletržca danes, dne 9. maja, o polnoči, po dolgi, mučni bob zni, previdenega h sveto-tajstvi za umirajoče, v 69. letu d<"»bo njegove, pnklieati na oui boljši svet. PogVOb dragega rajnika bode v ponedeljek, dne 11. t. m., ob 9. uri dopolnilne k tukajšnjemu pokopal.šču. Svete maše zadušnice brale so bodo v cerkvi pri sv. Jakobu. Podbrezjem, dn6 9. maja 18'Jl. (400) Ivan 1'nvlJii, misijonar v Ameriki, Fran 1'avlln. c. kr. inženir, Alojzij 1'iivlln, posestnik in veletržec, sinovi. — Ana 1'uvliii. JoHipiiia TuniNe roj. Puvliu* hčori. — JoHip Touihh, c. iu kr. stotnik, zet. — Marija Pavlin roj. si urin, snaha. — Ciril in Frau l'nvllu« unuka. r »ž Q se išče za veliko trgovino z mešanim blagom, v /vezi s kupčijo z deželnimi pridelki, s perutnino, z jajci /?S itd. itd., ki se vodi v lastni hiši v jako obljudenem večjem trgu na Slovenskem. Ne gleda se toliko na premoženje v gotovini, nego na dobro ime, poštenje, na trgovsko sposobnost, posebno na vešče prodajanje, k čemur je potrebno znanje obeb deželnih jezikov. Pisma naj se pošiljajo pod šifro „Sreča" upravništvu ^Slovenskega Naroda". (391—2) Izdajatelj in odgovorni urednik : J o g i p N o 11 i. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".